Politični ogled. Avstrijske dežele. Ceaar mndijo se sedaj v Budimpešti, pridejo 15. nov. ua Daaaj se pa zopet odpeljajo aazaj, ter ostanejo baje do božiča tam. V Budimpešti zborivjočim delegatom našim in ogerskim predložil se je proračun za 1. 1883 vaeb stroakov, katerih bode 117 milijoaov. ()d teb gre za voja.štvo blizu 112 milijoaov. Med našimi delegati ali poalauci državnega zbora je tudi Sloveaec ia dabovnik č. g. Karol Klaa iz Ljubljane. Zaameaito je še to, da ao tokrat ueraški liberalci prvokrat v maajšiai, koaservativci so kot predsediiika izvolili poljskega domoljuba dr. Smolko. Neaiški liberalci so toraj veljavaost zgubili iv državnem zboru ia še v delegacijaa. — Za Bosao ia Hercegoviao bo troškov 7,039.000 fl. Ker pa imate deželi dohodkov 7,217.000 fl., aam ae bodo treba doplačevati. — V Pragi ao aa tožno klop po- sadili 50 socijalistov. — Na Dunaji je državai pravdaik tožil nekega Holubeka ker je zopor Jude govoril, porotniki pa so ga nekrivega proglasili. To kaže, da tudi Dunajčaaoai preseda Jiid. — Kraajski aeaičurji v Ljubljani so tako poparjeai. da še aimajo kandidata za državai zbor. Slovenei zmagajo gotovo ia izvolijo ljubljanskega župaaa g. Grasellija. Novo mesto ima sedaj tudi sloveaskega župana. G. Kmetič je poatal župan. — V Splctu spodrinoli so Hrvati Italijane, dr. Readič je postal župau, dr. Bulat podžupan. Italijaai so tako jezni, da je nek paglavec kamen pogaal v Bulata; ta ga pa prime ia sodaiji izroči. — Lahoaski tiskar Morterra v Trstu je tiskal veleizdajskih oklicev. Zatožea niora sedaj pred porotaike v Gradec, ker porotnikom v Tratu ni aič zanpati. — Hrvatski .sabor je izrekel zahvalo škofu Strosmajerju, da je pozidal stolno cei*kvo v Dijakovaru; zagrebskega nadškofa pa je poslaaec Barcič kot magjarskega po sili vrinjencga dnhovaika hudo napal. Dobil je za ta napad od predsednika ukor. Vnanjc države. Ruski car se da s carico vred kroaati drugo letovmeseca raaja. Svetinje spomenice uže kujejo. Cudao je to, da ruska vlada aa vso moc ntrjuje mesta blizu aemške in avstrijske meje: Varšavo, Sjeradež, Ivangorod, Georgijevsk, Brešt, Groduo, Kovao, dalje l)ubuo, Luček, Zaslav, Kamenec, Beader in Kijev. — Pri volitvab za pruski deželni zbor prodrli so katoličaai s 100 kandidati; nemški liberalci so pa zgnbili več kakor 20 poslancev. Bismark je ukazal vse tiste prostore ob Baltiškeai morji, kder bi sovražae ladije blizu mogle, z baterijanii in želozaimi stolpi utvrditi. Nemci se aamreč bojijo, da se nebi Francozi zvezali z Rusi in prusko Nemčijo zgrabili od dveh stranij. — Na Francoskem budo vre. Z republiko, kder samo bogati liberalci in freimaarerji vse strahnjejo in ai žepe polnijo, večiaa ni več prav zadovoljaa. Delavci so večjidel brezverai socijalisti in žugajo bogatinom, fabrikaatom mojstrem itd. hiše požgati, cerkve podreti; v Parizi ia drugib krajih so uže vojaki morali policajem pomagati, da sc ni začelo požigaaje in klaaje. Katolieaai pa in sploh verai ljudje «0 premalo urejeni ia pogrešajo dobrili novin. Freiiuaurerski ministri pa l.e še daljc razsajajo zoper kat. Cerkvo ; sedaj so ukazali, iz vaeh državaib šol križe in avete podobe pometati. Sploh aa Francoskem se aekaj novega pripravlja. — Taaeški vladarMohamed je uairl ia njegov sin je prevzel vlado pod fraacoskim uplivom. — V Egiptu vrši se soduijska preiakava zoper Arabi-pašo. V osrednjo Afriko je i 0000 mož na poti, da vjamejo ..krivega preroka" in rešijo katoliške misijonarje, ki so v Hartum pribežali. Krivi prerok še do Hartuma ni pro drl. — Aaamska država v Aziji je s Francoz v aekšaej zvezi; ti imajo ondi maogo vojakov ia trdnjavic ; to pa aosedora Kitajcem ai po volji. In aedaj je novica došla, da jib je 9000 v Anamško prihrulo Fraacozov izgaajat. To pa utegae zakrivjti pravo vojako med Franeozi ia Kitajci. — Spaajski otok Maaila bil je po atraaai nesreči zadet; silaa barja je morakih volavov toliko čez obrežje navalila, da je veliko biš pokoačanih, več kakor 13.000 ljudij brez atrehe.