Posamezna štev. 60 vin. SlEV. 6. Poštnina « drlavf SMS pavšallrana. VLiouijfloUflgiBK, ie 9. ja narja 1820. »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jngo- slavije In v Ljubljani: n celo leto naprej. K 100— sa pol leta „ .. „ •>■>'-» četrt leU „ .. „ 30 -en meBec „ .. „ M"— Sta inozemstvo celoletno K140-- s Sobotna Izdala: š= 2a oelo leto.....K 20 - a tao-emstvo.... „ 25-— LB10 XLYBL Inseratl: Enostolpna petttvrsta (59 nui širok« in 3 mm visoka ali a]« prostor) ■a enkrat ... po K 8"— uradni razglasi, poslan« Itd.....po K Pri naročila nad 10 objav popust Najmanjši oglas 59/9 mm K6*— izhaja vsak dan Isrsemit ponedeljek in dan po praznike, ob 5. url zjutraj. Uredništvo ie v Kopitarjevi ulloi štev. 6/OL Rokopisi se ne vračalo; ne'rwkirana pisma se ne »prejemajo. Oredn. telet. 00. npravn. št*. 328. list m slovenski narod. Oprava je v aopitarjevt nI. 6. — ttačnn poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino 'n št 349 aa oglase, av jtr. In češie 24.797 23.311, iiosn.-tiero. 7563. Slovenski demokrati so sklicali v Ljubljano enketo o valutnem vprašanju in nanjo povabili vse »interesirane kroge«. Po demokratskih pojmih so vsi ti interesirani kroži zastopniki bank, demokratski poslanci in razni demokratski velikaši; vsi drugi so v očeh demokratov desinteresirani. V komunikeju o tej enketi, v kateri so se odločili za izmeno al pari za krone, naznanjalo slovenski javnosti svoj sklep, da se naj da staremu dinarju možnost sukcesivne izmenjave po ugodnem kurzu, da se plačilo dinarskih terjatev olajša s primerno uredbo in da se mu pri začasni določitvi kovinske podlage zagotovi primerno razmerje. Hrvatski javnosti pa so po poročilu ^Jugoslovanskega Lloyda« naznanili, kar se jim ie zdelo potrebno slovenski javnosti prikriti, da sc naj izmenjava starega dinarja z novim dinarjem izvrši po ugodnem kurzu 1 : 5 ali 1 : 6. In vendar nam javlja poročilo iz Zagreta, da ie bila tista enketa prirejena samo za. lepo ime in varanjc Javnega mnenja, pred katerim se demokrati tresejo. Ko so demokrati naznanjali urbi et orbi, kakšno rešitev valutnega vprašanja da zahtevajo, jc navzoči dr. Kramer kot član vlade dobro vedel, da jc bilo valutno vprašanje v vladi 2c rešeno in da se je tako na enketi mlatila prazna slama. Dr. Kramer je tako-rekoč vodil v Ljubljani enketo demokratov, hoteč markirati svojo skrb za Slovence, čeprav ie vedel, da jo njegova vlada že naročila v tiskarni Rožankovski in Zemalj-ski tiskarni v Zagrebu tiskanje novih bankovcev; ko se v Ljubljani posvetujejo, prav pridno in urno tiskajo po vladnem naročilu v navedenih tiskarnah nove bankovce, oziroma tiskajo na večje bankovce na francoskem besedilu kronsko veljavo: 1 dinar 4 krone, 10 dinarjev 40 K, 20 dinarjev 80 K, 1.00 dinarjev 400 K, 1000 dinarjev 4000 K. Tiskajo samo na večje bankovce, za manjše pa. delajo klišeje, ki jih bodo invalidi pritiskali na francosko besedilo. Kako naj imenujemo to demokratsko taktiko, ki vodi za nos ne samo celo našo javnost, marveč tudi svoje odlične somišljenike! Absolutistični režim sedanje vlade bo .potom naredbe uveljavil nov občinski volilni red za Slovenijo; ljudski zastopniki niso dobili priložnosti, da bi se o tem volil-inem redu posvetovali, o njem sklepali in jga preuredili tako, kakor odgovarja volji (svobodnega ljudstva. Predno pa je zagledala ta naredba luč sveta, je že guverner tea Slovenijo odredil do 10. januarja sestavo volilnega imenika. Iz tega sledi, da bo bel grajska vlada dekretirala tak volilni red, kakor je bil predložen od guvernerja za Slovenijo, ali pa da je osrednja vlada sporočila dr. Žerjavu novi občinski volilni red, ki ga iz razumljivih taktičnih ozirov ne. namerava objaviti, dokler demokrati nc bodo za volitve pripravljeni! Vsekako guverner za Slovenijo ne povprašuje o pravni veljavnosti svojega ukaza za sestavo volilnih imenikov, glavno je, da se izvrši demokratski načrt. Po ukazu dr. Žerjava mora biti sestav-Ien imenik: 1, vseh 21 let starih državljanov moškega spola kraljevine SHS, ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini ali ki kot javni nameščenci (vštevši tudi železniški, aii v dušnem pastirstvu nameščeni duhovniki vseh veroizpovedanj, notarji, odvetniki, civilni inženirji, geomc-tri, praksi pripuščeni zdravniki in živino-zdravniki dne 1. januarja 1920 redno bivajo v občini. 2. Ob splošno enakih pogojih kakor pod točko 1. tudi vse one državljanke kraljevine SHS, a) ki jim je vsaj že eno leto predpisan državni neposredni davek, b) ki samostojno gospodarijo na posestvu ali na obrti svojih odsotnih mož ali mladoletnih ali odsotnih otrok, bratov in sester, katerim je vsaj eno leto predpisan kak državni neposredni davek, c) ki so Javne ali zasebne nameščenke in ki so uspešno dovršilo vsaj osem razrvdov Ijudsk c šole. ineičan- sko šolo ali štiri razrede kake srednje šole. Odsotnost iz občine vsled vojaškega službovanja ne velja za pretrgano bivališče, kakor se tudi ne šteje v to dobo bivanje radi vojaškega službovanja v občini. Osebe, ki imajo po § 30 saintgernian-ske mirovne pogodbe pravice optirati za kraljevino SHS, to so osebe, ki po jeziku in plemenu pripadajo srbsko - hrvatsko -slovenskemu narodu in imajo domovinstvo v takem delu bivše avstro-ogrske monarhije, ki ni pripadal kraljevini SHS, so pod istimi pogoji, kakor državljani kraljevine SHS v imenik sprejeti. Osebe, ki imajo domovinstvo v takem delu Koroške, kjer se vrši plebiscit, sinejo Ic tedaj voliti ali voljeni biti, ako bi jim po § 80 mirovne no-godbe šla pravica optiranja za kraljevino SHS tudi v slučaju, da bi sc ta. del prisodil Avstriji. (Glej prejšnji odstavek!) Državljani kraljevine SHS, ki imajo po § 78 mirovne pogodbe pravico optirati za tujo državo, to so osebe, ki so se po §§ 70 in 78 mirovne pogodbe na podlagi do-movinstva v kakem kraljevini SHS pride-Ijcnem delu bivše Avstro-Ogrske monarhije pridobili SHS državljanstvo, a so pred zadobitvijo navedenega domovinstva bili pristojni v kakem drugi državi pripadlem delu avstro-ogrske monarhije, nc smejo niti voliti niti izvoljeni biti, dokler ni enoletni rok za opliranje potekel. Iz tega navodila za sestavo volilnega imenika je razvidno, da bo naredba o novem občinskem volilnem redu za Slovenijo bistveno enaka naredbi o volilnem redu za mestna zastopstva na Hrvatskem in v Slavoniji z razločkom, da se v "naredbi za Hrvatska zahteva dveletno stalno bivanje v občini, za Slovenijo pa sc zahteva dveletno stalno bivališče. Ker bo po napovedi napol oficioznib vladnih listov volilni red za Slovenijo osnovan na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, kakor za Hrvatsko in ni nobenega povoda, da bi bil za Slovenijo določen drugačen proporc nego za Hrvatsko, bo v bistvu sprejet § 6 iz naredbe za Hrvatsko, ki slove: Aktivno veliino pravico vrši vsak vo-Jilec osebno z oddajo glasovnice v zaprtem omotu predsedniku volilnega poverjeni-štva. Glasovati sc more samo za eno izmed kandidatnih list, protokolarično oddanih vsaj 8 dni pred volitvijo mestnemu načelni-štvu od posameznih skupin volilcev. Kandidatska lista mora vsebovati ime, priimek, poklic in navedbo stanovanja kandidatov, pred imenom vsakega kandidata redno številko, po kateri je upisan v kandidatsko listo, nato datum in kraj njenega izdanja ter lastnoročne podpise vsaj 40 predlagateljev z aktivno volilno pravico. Predlagatelji smejo samo eno kandidatno listo podpisati. Na kandidatski listi mora biti toliko kandidatov navedenih, kolikor se mora izvoliti mestnih zastopnikov. Kandidatske liste, ki ne odgovarjajo temu nredpisu, se morajo predlagateljem v svrho poprave takoj vrniti in to protokolarično konstatirati, pri-klopivši zapisniku overovljeni prep;s vrnjene liste in z navodilom, da je predlagateljem dovoljena pritožba zavoljotega proti volitvam mestnega zastopstva. Prvi podpisani predlagatelj se smatra za zaupnika pri volitvah za ednosno kandidatsko listo ter jc pooblaščen, da kot priča prisostvuje volitvam in da za ostala volišča določi svoje namestnike. Mestno predstojništvo mora vse v zgornjem prekiuzivnem roku oddane veljavne kandidatske liste javno razglasiti vsaj 7 dni pred volitvami, cznačivši vsako lislo z njeno redno številko po redu, po katerem so bile oddane. ta® tacilflilzsciifl Zveza rudarjev na Angleškem jc priobčila svoj zakonski načrt glede socializacije rudnikov. Pri nas to vprašanje ni šc povsem zrelo; tudi nc smemo upati, da bi se. približali njegovi rešitvi, dokler ima socialdemokrašlo - kapitalistična vlada politično moč v rokah. Vendar moramo na to nad vse težavno in zapleteno vprašanje misliti. Trojno ;e gotovo: 1. Rešiti se mora pravično za obe strani, za delavstvo in za sedanje Jastnike podjetij; 2. rešiti se mora tako, da bo produkcija zrastla; 3. socializacija mora biti popolna, obsegati mora vse obrate iste stroke. Kolikor toliko srečno je angleško rudniiko delavstvo rešilo ta problem. Oglejmo si njih načrt. Rudniki in vse naprave preidejo v last rudarskega sveta, ki obstoji iz predsednika in dvajsetih članov. Predsednik jc rudarski minister. Deset članov imenuje vlada, deset pa zveza rudarjev. Člani rudarskega sveta morajo ves svoj čf;s posvetiti svoji službi. Da ščiti interese onih, ki kupujejo premog, imenuje vlada :>svef: konsumen-tov<-. ki dela skupno z rudarskim svetom, v kolikor pridejo v poštev interesi konsu-mtntov Na gotev, postavno določen dan preidejo vsi ludniki, vse naprave, prostosledi i" potne M«vice v last rudarskega s v*5 ta. kudarski svet da sedanjim lastnikom o d- š k o d n i n o. Ceno določa komisija, ki sestoji ir. ireh zastopnikov delavcev, treh zastopnik- v lastnikov in štirih strokov:-* njakov, k" jih imenuje država. Rudarski svet nima pravice, prod ;ti ali dali v najem kak rudnik. Ima pa pia-vieo, zidati, kupovati ali oddati v najem poslopja, stroje, železnice in ladje, ravno tako sme pi cdajati v ali izven države premog, — Dolžnost rudarskega sveta je, skrbeti za to, da je vedno dovolj premoga po pametnih cenah na razpolago. Zato sme zidati potrebna skladišča in dobaviti prometna sredstva, ali pa prepusti skrb za to lokalnim oblastem (občinam, deželi). Cela Velika Britanija se razdeli v tri okraje, da bo mogoče deželo lažje preskrbovati s premogom. Rudarski svet imenuje zato tri okrajne svete s po 10 zastopniki, od katerih je polovica delavcev-Ra vno tako se imenuje za vsak rudnik krajni svet, ki šteje 10 članov, od teh pet zastopnikov delavstva. Rudniški svet, okrajni in krajni rudni-ški sveti vodijo vso produkcijo premoga v državi. Delavci te industrije so opravičeni, sodelovati pri vseh javnih in političnih akcijah in nihče ocl njih ne more biti odpuščen ali drugače preganjan zaradi takih dejanj. Ta socializacija, ki jo zahteva angleška rudarska zveza, ima par važnih točk, ki kažejo, da angleško delavstvo trezno presoja položaj in ni dostopno revolucionarnemu« gibanju soc. demokracije. Pravičnost do prejšnjih lastnikov, volja, da soodločujejo konsumenti, resno in smo-treno organizatorično delo se zrcali v tem načrtu. Tem potom, z resnim delom in vpoštevanjem vseh prizadetih bomo prišli do socializacije — ne pa z diktaturo pro-letarijata. Pfo KŠSbh BfflB S S LDU Dunaj, 7. januarja. (DunKU.) Finančni in proračunski odsek je imel danes popoldne sejo, v kateri je državni kancler dr. Renner razpravljal o težkočah pri nabavi živil in kreditov ter poudarjal, da je treba domača denarna sredstva pritegniti v državne svrhe, da sc s tem pridobi tudi zaupanje inozemstva. Vsled lega bo vlada prihodnje dni predložila zakonski načrt o cddsji premoženja in tudi druge davčne predloge. — Dr. Renner jc potem govoril o zunanji politiki. Vodilna misel zunanje politike je, premagati sovražno razpolože- ■r r; s: >"jr<- v- t; ,.< .i wi M. ii.* .'■ Mateo Fsis Prosper Merimee, (Dalje.) BO ©a M. --'Žena,« je šepnil GiUscppi, vrzi vrečo na tla in sc pripravi!« Ona ga je takoj ubogala. Dal ji je puško, ki jo jc imel na rami. in ki bi ga gotovo ovirala. Napol je petelina na oni, ld jo jc držal v roki in je šel počasi k svoji, hiši, vedno tik ob drevju, ki je bilo zasajeno ob stezi, da bi si lahko ob najmanjšem znaku sovražnosti poiskal zavetja za deblom. Njegova žena mu je prav previdno sledila in mu nesla šc puško in torbico za patrone. Opravilo skrbne žene jc v boju, da preskrbi za puške streliva. Kar sc tiče naddesetnika, jc bil ta v zadregi, ko je ugledal, kako se mu Matco bliža z napelo puško. Pomislil je, čc je mogoče Mateo po naključju celo Gianettov sorodnik, ali pa njegov prijatelj, ki ga hoče braniti, potem bi naboji obeh njegovih pušk gotovo dosezali množino streliva, ki ga imata dva orožnika in če pomeri navzlic sorodstvu!... V tej nepravičnosti je sklenil nekaj zelo drznega, namreč, sam je hotel iti Mateju nasproti, cla mu vso zadevo obrazloži in ga nagovori kot sU»rega znanca; toda kratek presledek, ki ga jc ločil od Mateja se mu jc zdel strašno dolg. »He, Ik\ stari znanec,, ie zakričal. »kako je kaj, he? Jaz sem Gamba, tvoj bratranec.« — Mateo se je ustavil, ne da •;.i kaj odgovoril in med naddesetnikovim govorjenjem je previdno obračal puškino cev, ki jo jc v hipu, ko se mu je Gamba približal, nameril proti nebu. »Dober dan, brate!« ga je pozdravil vojak in mu stisnil v roko, : žc dolgo časa tc nisem videl.« > Dober dan, brate. . »Prišel sem, da tebe in tvojo Pepo mimogrede pozdravim. Ha, težko pot smo imeli danes; toda sedaj nam ni treba godrnjati nad utrujenostjo, kajti vlovili smo nenavaden plen. Ravnokar smo uklonili Gianelta Sanpiera,« »Hvala Bogu!« je vzkliknila Giusep-pa, »prošli teden nam jc ravno o?> ugrabil mlečno k.Ozo,« Teh besedi sc je Gamba zelo razveselil, Matco pa je vzkliknil: »Re vež.« ■ Capin sc jc branil kakor lev,« jc nadaljeval naddesetnik bolj boječe, ustrelil je enega mojega orožnika, kar mu pa šc ni bilo dovolj, tudi korporalu Chardonu je ohstrelil roko, no, pa temu ni prehudo. Potem pa se ti je skril, da ga sam vrag ne bi mogel najti. Da mi ni pomagal mali For-tunato, zastonj bi bil moj trud.« Fortunato! je zakričal Maleo. Fortunato! jc ponovila Giuseppa. Da. Gianefto se it- skril v ono konico, toda moj mali bratranček mi je roparja razkril. Tudi njegovemu stricu bom povedal o fantov,em činu. da ga ixn:. vodo, ki jo jc ta hlastno pil. Potem je zaprosil da bi mu naj privezali roke tako, da bi jib imel prekrižane na prsih, mesto na hrbtu. : Rad ležim,« je pristavil, »tako kot sem navajen,« — Vojaki so ugodili njegovi prošnji; potem pa jc dal naddesetnik znamenje za odhod, se poslovil pri Mafcu, ki mu pa ni ničesar odgovoril in naglo odšel na planjavo. (Konec.) Stran 2. SLOVENEC, dne 9; januarja 1920. Štev. 6, nje, ki je nastalo po vojni, in nezaupanje zmagovalcev proti Avstriji, kakor tudi tisočera razpoloženja narodnostnih držav ter na ta uačin omogočiti svoboden gospodarski promet. Dr. Renner misli, da se more smatrati za gotovo, da so se Avstrijci moralično obnovili in da je njegovo potovanje v Pariz k temu bistveno pripomoglo. Lahko se dvomi o materielnih uspehih, dočim je morali-čen uspeh gotov. Vlada hoče nadaljevati na potu, ki ga je začela ter stalno vzdrževati zveze z vrhovnim svetom. Posebno važno je seveda, pravi dr, Renner, da pridemo v dobre odnošaje s sosedi. V to svrho bo poslala vlada v petek odposlance v Prago, da izvedejo kolikor mogoče to, kar predpisuje mirovna pogodba. Svari pa, naj se pri tem ne pretirava. Zakaj marsikdo vidi v teh poizkusih zbližanja že načrte za vzpostavitev gospodarske skupnosti stare Avstrije, načrte za vzpostavitev donavske konfederacije ali vsaj carinske združitve, ter vidi že, da so okoli Avstrije padle carinske meje. Dr. Renner poudarja, da je silno težko priti do normalnih trgovskih dogovorov, kakor so bili navadni pred vojno med drža/vami. ki si niso bile prijazne. Že tu, pravi dr. Renner, bomo imeli največje težave. ,Vse drugo pa je pretirano in tudi ne odgovarja namenom vlade. Misliti na gospodarsko donavsko konfederacijo, je sedaj utopija. Narodnostne države, ki so nastale na tleh stare Avstrije, so preveč vesele svoje gospodarske suverenitete, da bi se moglo misliti, da bi se je hotele iznebiti. Take iznebitve lastne gospodarske suverenitete bi sedaj ne mogli priporočati niti Avstriji, ki je gospodarsko najslabotnejša. Državni kancelar pravi nadalje, da so se uvedla pogajanja tudi z Belgradom ter da ni izključeno, da se bodo v doglednem času vršila pogajanja o uveljavljenju mirovne pogodbe z jugoslovenskim kraljestvom. Namen teh pogajanj je predvsem, ustvariti znosno gospodarsko medsebojno življenje, in ko bo ta cilj dosežen — do tega je pa še dolgo — pa bo mogoče ozreti se še dalje. Pri tem gre Avstriji v prvi vrsti za to, da dobi najpotebnejša živila. Avstrijska zunanja politika polaga seveda največjo važnost na složnost z nemško državo in na pametne odnošaje z Italijo, kakor tudi na gospodarski sporazum z Romunijo ter na dobre odnošaje s Poljsko. Vsa ta zunanja politika more biti v prvi vrsti samo gospodarska. Dr. Renner je govoril potem o notranji opravi ter izjavil, da namerava vlada izvesti likvidacijo prejšnjih skupnosti. Bistvena potreba je konsolidacija brambnega sistema v zmistlu mirovne pogodbe. Prizadevanja, da bi se ubranili vojakov-najemni-kov in da bi dosegli sistem milice, so bila brezuspešna. Nadaljnje veliko delo je reforma ustave. Državna pisarna je sestavila načrt, ki ga pa kabinetni svet še ni predelal. Glede osnove ustavnega dela, kakor ga je koalicija sprejela, so se začele razprave z nekaterimi deželnimi vladami. V to svrho bo državni tajnik dr. Mayr potoval v deželna glavna mesta, da prepriča posamezne dežele, da ima državna vlada edini namen, ustvariti zvezno ustavo, ki združuje relativno samostojnost dežel z delovanjem skupne uprave, To sta dve glavni nalogi parlamenta: gospodarska in finančna ustava ter politična ustava. im Niknfial in nemili cesar. Veliko pozornost so vzbudila v evropski javnosti pisma cesarja Viljema, ruskemu carju Nikolaju, ki jih objavlja »Vossiche Zeitung«. Pisma so našli v zapuščini ruskega carja in o njih pristnosti ni dvoma. Za naivno pojmovanje, ki ga jc cesar Viljem imel o modernih političnih strujah, je značilno prvo pismo, kjer pravi: »Moj parlament se vedo kar najslabše. Koleba naprej in nazaj med socialisti, ki jih podžigajo j udje in med ultramontan-Bkimi katoliki. Obe stranki sti. kolikor mi je mogoče pregledati, poklicani, da jih vse od prvega do zadnjega pobe-simo.« V tretjem pismu se cesar zahvaljuje za »krasen način, po katerem si izpeljal kombinirano akcijo Evrope v varstvo njenih interesov napram Japonski«. Takrat — aprila 1895 — so Nemčija, Rusija in Francija s skupno intervencijo dosegle, da je Japonska po zmagoviti vojni s Kitajsko morala izročiti Kitajski večji del zavojevanega ozemlja. Zanimivo se izraža o odnoša-jih s Francijo, boječ se vedno strupenega diha republike. »Lnhko se nahajamo v dobrih odnošajih s Francijo, nikdar pa ne moremo biti z njo intimni. Vedno sc bojim, da sc bodo ljudje pri ponovnih in dolgih obiskih v Franciji navzeli republikanskih idej, ne da bi to sami čutili.« nrašanje zveze z Anglijo. fransvalu sc je po volji božje p. ..idnostl ponesrečil njen (angleški) roparski pohod in četudi je bilo pri tem uničenih nekaj življenj, vendar je bila preprečena revolucija, prelivanje krvi in splošno ropanje. Oni (Angleži) so se meni nasproti zelo neprimerno vedli, toda to mc no razburja, ker je bila mobilizacija njih slavne mornarice proti nam. — o kateri je komaj vredno govoriti. — tako nesmrtno smešna.« Dve leti potem, 30. maja 1898, sledi drugi list, ki so bavi z vprašanjem zveze z Anglijo. Cesar piše carju: »Prihajam k Tebi kot k svojemu prijatelju in zaupniku, da Ti predložim zadevo kot človek, ki pričakuje na odkrito in pošteno mišljeno vprašanje odkrit in pošten odgovor. Začetkom aprila so napadi na mojo deželo in mojo osebo, ki so do takrat od angleškega časopisja in ljudstva šli kot toča na nas, nakrat prenehali, in nastopilo je, kot si gotovo opazil, začasno premirje. To nas je nekoliko presenetilo in bili smo v zadregi, kako naj si to tolmačimo. Po zasebnih poizvedovanjih sem dognal, da je N .V. kraljica (Viktorija) sama dala po nekem svojem prijatelju sporočiti angleškemu časopisju: Da želi, da prestane ta neplemenita in lažnjiva igra. To v deželi »svobodnega tiska« tako nenavaden korak nas je seveda pripeljal do sklepa, da leži nekaj v ozračju. Okrog Velike noči jo poslal nek sloveč politik iz lastnega nagiba nakrat k mojemu poslaniku in mu je ponudil zvezno pogodbo z Anglijo.« Potem opisuje cesar začudenje svojega poslanika in nadaljuje: »Po Veliki noči so ponudbo nujno ponovili, na moje povelje smo jo pa odklonili, hladno in dilatorično v brezbarvnih izrazih. Mislil sem, da je zadeva končana. Sedaj pa so ponudbo tretjič v tako razumljivi obliki ponovili, pri čemur so stavili kratek gotov rok za moj končnoveljavni odgovor in so pridejali tako ogromne ponudbe, ki odpirajo moji deželi široko in veliko bodočnost, da se čutim napram Nemčiji dolžnega, primerno preudariti, predno odgovorim. Predno pa to storim, prihajam prosto in odkrito k Tebi, moj cenjeni prijatelj in bratranec, da Te upeljem v zadevo, ker čutim, da se gre za vprašanje, ki takorekoč odloči za življenje ali smrt. Imava oba iste nazore, oba ho-čeva mir in do danes sva ga obvarovala in ohranila. Kaj je tendenca te zveze, boš dobro razumel, ker sem poučen, da se gre za zvezo s triplealianco. vključno z Ameriko in Japonsko, s katerimi so predpogajanja že v teku. Prosim Te kot svojega starega in zaupnega prijatelja, da mi poveš, kaj mi moreš nuditi in kaj hočeš storiti, če odklonim.« Iz nadaljnih pisem je razvidno, da so bila ta pogajanja brezuspešna. Dne 18. avgusta 1898 piše cesar: Kolikor mi je mogoče dognati, skušajo (Angleži) na vso silo dobiti na kontinentu armado, ki naj bi se bojevala za njih interese! Domnevam pa, da je ne bodo tako lahko našli, vsaj moje ne!« Aneksija Bosne in Hercegovine. V pismu od 8. jan. 1909 razmotriva cesar vprašanje aneksije, ki je takrat dvignilo toliko prahu. Med drugim pravi »Čisto prav imaš, ko praviš, da jc bilo staro leto bogato na dogodkih. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila dvojno presenečenje za vsakega, posebno pa za nas, ki smo o namerah Avstro-Ogrskc še pozneje zvedeli kot Ti. Čutim se dolžnega, obrniti Tvojo pozornost na to, ker uvažujem, da je bila Nemčija obtožena, da je Avstrijo nahujskala k tomu koraku. Ta obdol-žitev je nezmiselna in ravnotako neresnična, kot je bila v slučaju železnice v Sandžaku. Z radostjo povzemam iz Tvojega pisma, da začenja ljudstvo v Rusiji to doumevati. Dejstvo j je, da jo Avstrija podvzela ta korak, ne ' da bi nas prej vprašala za svet. Da smo | v teku stvari morali kot zavezniki brez obotavljanja slediti, o tem ni bilo dvoma. Ti boš prvi, ki boš odobril naše lojalno ponašanje, toda to no pomeni, da mislimo pretrgati naše stare prijateljske odnošaje do Rusije. Jaz sani sem bolj kot kedaj poprej trdno o tem prepričan, da morate biti Nemčija in Rusija čim bolj mogoče tesno združeni. Ta. zveza bi pomenila mogočno obrambo za ohranitev miru in mon-arhičnih institucij. Poznaš moje nazore v tej smeri. Da je moje prijateljstvo odkrito pošteno, mi je bilo mogoče dokazati Ti z dejanji, ko sem v času nadlog, skozi katere je Rusija zopet šla, vzel nase težko odgovornost za Tvojo stvar.« Drlana SS3S. Nemška propaganda na Koroškem, LDU Ljubljana, 8. jan. Nemška in nemčurska propaganda širi po Koroškem vse mogoče lelake, tudi v slovenskem jeziku. Ves ta propagandni papir se odlikuje po neverjetni surovosti in gorostasnih lažeh. Tako jc izšel zadnji čas letak, okrašen z jugoslovanskimi barvami, ki so bile seveda razvrščene popolnoma narobe, proti Jugoslaviji. Pisec tega letaka je zmešal nekak ričet, v katerem se zlobno-neumno napadajo sedanji predsednik dr. Žerjav, general Maister itd. Niti knezo-škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča ni pozabil pisec sramotiti. Da je dobro vsako sredstvo proti Jugoslaviji, priča to, da svetuje letak našim fantom na Koroškem, naj se oklenejo Radiča na Hrvatskem in udarijo na Ljubljano. Odkod prihajajo ti nasveti proti našemu narodu, je vsej jav-nesti dobro znano. In zato se ta protiju-goslovanska propaganda na Koroškem zar man trudi. Zveza poslancev h zasedenega ozemlja. LDU Ljubljana, 8. jan. Na seji narodnih poslancev iz zasedenega ozemlja, ki se jc vršila dne 6, januarja v Zagrebu, se je sicer sklenilo osnovati posebno parlamen-tarično udruženje poslancev iz zasedenega ozemlja, vendar pa jc njegova naloga, zastopati le specielne interese zasedenega ozemlja. Na sestanku jc bil namreč sprejet tudi predlog, da ostanejo vsi poslanci zasedenega ozemlja šc naprej člani svoiih dosedanjih parlamentarnih klubov. Razna psiroeila. Pogajanja med LIoyd Georgem in Nittljem. LDU London, 8, januarja. (DunKU. Brezžično.) Včeraj so se nadaljevala pogajanja med Lloyd Georgem in Nittijem, katerih so se udeležili tudi lord Curzon, Scia-loja in Imperiali. Londonski listi so prepričani, da se bo posrečilo Lloydu Georgeu šaje meshingto-na bo predsednik \Vilson sklical svet zveze narodov v Pariz. Zedinjene države ne bodo zastopane. Svet zveze narodov sc bo najprvo pečal z vprašanjem obmejitve in določitve uprave v saarski kotlini. Nov mirovni posvet. LDU Berlin, 7. jan. (DKU) Kakor do-znava »Deutsche Allgemeinc Zeitung >'. iz Curiha, je končnoveljavno določeno, da se prične nova mirovna konferenca sredi prihodnjega tedna. Kakor pri prvi konferenci, se bodo tudi sedaj vršila poglavitna in odločilna posvetovanja v svetu četvo-ricc, ki ga bodo tvorili I.loyd Gcorge. Cle-menceau, Wallacc in Nitti. -f- Korapcija od zgoraj, »Nar. Sloboda« poroča v 102. številki: Znana e odredba ministrskega sveta, da ni mogoče nikogar oprostiti od plačevanja carinc povodom uvoza in izvoza iz države; edino Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom ne plača carine. Pozabilo sc jc pa opomniti, da so od tega izvzeti ljubimci gg. ministrov« Najlepše dokazuje to sledeči dogodek: Neka velika ljubljanska tvrdka &c je obrnila na ministra za trgovino in industrijo dr. Kramcrja i.n ga je zaprosila, naj jo oprosti izvozne carine. Referenti so rekli ministru, da to ne gre, toda on jc našel način, da jc pomagal svojim rojakom. Ukazal je svojemu podrejenemu organu, Centralni upravi, da pošiljatvo te tvrdkn pošlje pod svojim naslovom in te kot take so carinc proste. Vse brez protekciie! + Tudi »Riječ« za 1 :1. Z ozirom na valutno anketo v Ljubljani piše :>Riječ«, da treba slovenske razloge proti zamenjavi 1 : 4 uvaževati. Priznava, da bi bila posledica takega razmerja Šc večja draginja. Misliti treba tudi na občutljivost kmet-skega prebivalstva, ki mnogo drži na gotovino in bi ob gornji zamenjavi utegnil izgubiti zaupanje. Zamenjava al pari bi državo vsekakor ubremenila; zato pa naj bi se del denarja konvertiral v dolgotrajno posojilo brez obresti ali proti nizkim obre- stim, ki naj bi se z žrebanjem polagoma vračalo. Del odvišnega denarja naj bi odtegnil promet z oddajo premoženja, kar bi zadelo pravično vse, ne pa samo slučajne posestnike kron. •f Za poverjenika v Medmurju je imenovan Jurij Gašparac, posestnik in časnikar. -f Kardinal Bom o določbah mirovne konference. Znani prijatelj Jugoslovanov, kije obiskal lani tudi Ljubljano, je imel v v Oxfordu govor, ki je zelo značilen z ozirom na migljaj, ki ga daje Italiji. Kardinal je dejal: Sedem let je, odkar sem bil zadnjikrat z vami skupaj. Pet poslednjih let nam je pokazalo vso žalostno resničnost življenja. Zato nosimo večjo odgovornost za bodočnost. Ljudje danes govore o finančni nevarnosti, ki nam prerti, toda obstoji še eno mnogo bolj važno vprašanje. Te dni sem bil v Franciji in Belgiji in ni mogoče opisati, kako velika je njih bojazen glede odločb mirovne konference. Če gremo dalje n a j u g, se zdi, kot da se je eden od naših zaveznikov odrekel vseh dolžnosti in obvez napram trajnemu miru. V balkanskih zemljah, odkjer dobivam stalno poročila, so razmerre še zelo neurejene. Mesto, da bi vlila mirovna konfe« renca čimveč zaupanja in pomirjenja, se čuti zbeganost in težke slutnje. Izgledi sa torej mračni, a vzrok jc ta-le: ker se ni prevzelo načel, ki bi morala vladati v človeštvu. Katoliška cerkev je zaklad izku-šenj. Oni med nami, ki ji pripadajo, morajo delati na to, da se to znanje razširi v dobrobit Angleške, v dobrobit celega sveta.« — Srbski listi prinašajo ta govot in ga prijazno komentirajo. Z zadovoljstvom tudi ugotavljajo, da jc kardinal odločno zavrnil vesti italijanskih listov, da jo odložil predsedstvo »Serbian Reliei Fonda« in izjavil, da z radostjo slejkoprej ostane pokrovitelj te akcije, katere delo za pogaženo Srbijo jc še vedno potrebno. -f Kohn in tovarišri. «Beogradski dnevnik« poroča: Pred kratkim časom je mostarski vojni milijonar David Koen (prej Kohn!) skušal iztihotapiti tobak v vrednosti 1,100.000 K. Tihotapstvo je zalotil policijski uradnik Milan Bogosavac iz Bos. Gradiške; Koen mu je ponudil večjo svoto denarja, da pusti tobak naprej. Ko uradnik ni hotel pustiti tobaka, mu je dejal Koen: »Grem v Belgrad, kjer boni polovico vrednosti potrosil za podkupnino, a tobak bom le izvodil.« In res se je čez par dni vrnil v Sisek z izvoznico številka 3411, ki sc glasi: »Izvozna dozvo la, odobrenjem Uprave Državnih Monopola Kralj. SHS. u Belgradu 23. apr. 1919, br. 4256 dozvoljava sc g. Davidu Koenu, trgovcu iz Mostara, da može izvesti iz Bos. Broda ove duhanske izragjevine i to: 23.286 pakliča običnog duhana 1,100.000 prostog duhana po 25 gr, G. Koen če ovaj duhan otpremiti u Bajlic, Poljska Republika na naslov G. m. S. N. u Bajlic. Izvozna stanica jest Brod. Špilje, prevozna stanica, u Njemačkoj Austriji Lajbnic, iz-laz stanicc Bohenau, u Čehoslovačkoj Breslava. G. Koen otprema duhanske pre-ragjcvinc iz Bos. Broda na špeditera Blu-ma i Popera, Lajbnic, koji čc duhan eks-pedirati na odregjeno mjesto. Ova izvozna dozvola vrijedi mjesec dana.« — Naj vedo naši prostovoljci, zakaj so se borili in kaka morala vlada pri ljudeh, ki odločajo o naši zemlji, o zemlji, ki je postala poprišče bojev za izvoznice. Trgovskim krogom. Napako — da se milo izrazimo — la smo jo delali pred vojsko, smo obdržali lepo kot dedščino tudi za povojni čas. Mislimo namreč dopisovanje s tujimi firmami, ki se vrši še vedno v vseh drugih iezi-kih, samo ne v slovenskem in hrvatskem, Ni treba tu opozarjati na prakso, ki so se je posluževali Čehi že od nekdaj, da so dopisovali principijelno samo češki. In Čehi so bili takrat še v tuji državi, mi pa smo danes v svoji lastni — ampak glede dopisovanja jc ostalo pri nas vse lepo po starem iu v Trst in drugam dopisujejo aaši trgovci še vedno italijanski in nemški in ravno tako sprejemajo popolnoma mirno ir. brez ugovora dopise v tujih jezikih. Ni treba poudarjati, da kaže to pomanjkanje narodne zavednosti in ponosa ter oboževanje vsega tujega, pomisliti je treba samo na škoao, ki nam nastaja vsled tega prakticiranja. Kajti pri nas moramo plačati korespondente za dotične jezike, odtod tisto povpraševanje po naših časnikih za trgovskimi uradniki, »ki morajo biti vešči v govoru in pisavi italijanščine, nemščine itd.«. Tam spodaj pa jim tega nj treba, saj jim prinesemo vse na krožniku. Zato ne potrebujejo tamošnje tvrdke nar šega človeka, ki ostane vsled tega irez kruha. Ni umestno kazati na vse daljne posledice tega postopanja, zato samo apeliramo na naše trgovce v interesu našega naroda, naj ne pozabijo svoje narodne dolžnosti! Za danes samo toliko v opomin, že v nsprej pa opozarjamo, da ne odnehamo, dokler se tudi v tem oziru ne osamosvojimo l P. E. Štev. 6. SLOVENEC, dne 9. januarja 1920. Stran 3/ Dnevne novice. __ Pri Sv. Trojici v Slov. Goricah je 6. jan. zvečer umrl ondotni župni upravitelj in vikar fr. samostana p. Nikolaj Mez-narič. Rojen je bil 2. jan. v Dobovi pri Brežicah. 8. sept. 1868 je vstopil v franč. tirolsko provincijo. Večino svojega redov-niškega življenja je preživel pri Sv. Trojici kot gvardijan in župni upravitelj. Bil je krepke postave, a leta so mu zrahljala moč in zdravje. Do zadnjega časa je hotel ostati zvest svojemu neumornemu dušno-pastirskemu delovanju. Ko so mu svetovali, naj pazi na zdravje, je rekel: »Najrajši bi umrl na prižnici ali v spovednici.« Blagopokojnika priporočamo v memento 6vetni in redovni duhovščini. R. I. P.! • — f Janko Bratina, Namesto venca so pokojnikovi tovariši ha drž. licejski knjižnici v Ljubljani izročili »Dijaški kuhniji v Murski Soboti« 100 K. _ Meščanska šola pri urši«Iinkab v Mekinjah. Poverjeništvo za uk in bogo-častje je z odlokom z dne 10 decembra 1919, št. 5554, dovolilo, da se preuredi casebna osemrazredna ljudska šola pri oršulinkah v Mekinjah v trirazredno meščansko in petrazredno ljudsko šolo. — Člani kluba poslancev iz zasedenega ozemlja se vabijo na važno sejo odbora, ki se vrši v petek, dne 9. t. m., ob pol 6. uri zvečer v prostorih pisarne za zasedeno ozemlje, Pražakova ulica 3/1. — Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani. — Koroška nemška duhovščina. Že za časa vojne so nemški duhovniki silili na slovenske župnije, češ, da bodo tam delovali bolj »avstrijsko-patrijotično«, kot slovenski duhovniki. Ko so meseca maja za-eedle roparske nemške tolpe ves slovenski del dežele, sledili so jim tudi razni nemški »vojni kura ti«, ki so kar ugibali, katera slovenska župnija bo pozneje pripadla temu in onemu! Zdaj pa zasedajo v coni B slovenske župnije. Na Brezi pri Celovcu je bil Nemec Janez Hofstatter, doslej v nemških plajberških Rutah, inštaliran za župnika. Pri Mariji na Žili je nek Tirolec, Čegar glavno delo je menda to, da podre, kar je sezidal župnik Meško. V Gorjanih je Nemec, olivetanec o. Kolumban Krois. '— Prejšnji sloviti nemški katehet v Veli-kovcu, Anton Almer, je zdaj v Zgornjem Dravburgu, mestno nadžupnijo Sv. Ilja v Celovcu je dobil Valentin Marklet, župnik V št. Petru pri Špitalu, tisti, ki je že lansko leto z dekanom Habernigom v čedni družbi »štajercijancev« in »bauernbundarjev« šel tožit koroške Slovence cesarju Karlu na Dunaj radi »veleiadaje«. — Razpisana je župnija Šmohor. — Dijaški transport na Dunaj, napovedan za 20. januarja, odide že 16. t. mes. Prijave sprejema do 14. t. m. tov. Evgen Rustia, Erjavčeva cesta 24. — Kranjskogorska podružnica S. P. D. ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. prosinca, ob pol dveh popoldne v prostorih hotela Razor v Kranjski gori. — Le še malo časa je do žrebanja Dobrodelne efektne loterije, ki jo prireja društvo Dobrodelnost v Ljubljani (Poljanski nasip 10). Žrebanje se vrši nepreklicno že 3. februarja. Kdor še ni kupil srečk, naj hitro piše po nje. Srečka stane 2 K, Naročite jih več skupaj. S tem boste izdatno olajšali gorje naših slepcev, katerim je namenjen čisti dobiček te loterije. Dobitkov je 1317 v skupni vrednosti 80.000 K. Glavni dobitek je vreden 20.000 K. Hitite X naročili in priporočajte svojim znancem to loterijo! — Iz Litije in okolice. Dne 5. in 6, zvečer je šolska mladina v Sokolskem Domu uprizorila čarobno bajko »Snegul-čica in škratje«. Igralo se je dobro, najbolje pač kraljica. Za uprizoritev ima največ zaslug g. Edvin Pleničar, uradnik pri okr. glavarstvu, ki je tudi preskrbel krasne obleke iz kraljevega gledališča. Naval občinstva obakrat venkansk. Čisti dobiček je namenjen visokošolcem v podporo. Isti dan, ko je v igri poskušala kraljica zastrupiti Snegulčico, je v resnici zastrupil v bližnjem Gor, Logu št. 5 posestnik Kcbiljšek svojo taščo Ano Pršina. Nameraval je zastrupiti svojo ženo, a ta se je branila ponujene pijače. Izpila jo je namesto žene tašča in kmalu nato umrla. Kcbiljšek je pobegnil. — Tatvine in ropanja po cerkvah se zlasti po nemškem Koroškem zelo množe. Ropajo tudi svete posode. V Šmartinu pri Beljaku so napravili veliko škode, istotako v Št. Rupertu pri Beljaku, po vsej okolici Št Vida, kjer je še vedno sedež nemške deželne vlade, itd. itd • ,-T V. Vort, 430 mož in 19 častnikov, se je pripe-jal ob pol devetnajstih. Zastopniki jugosl, armade in Društva jugosl, legijonarjev so pozdravili došle vojake na kolodvoru. Oba transporta sta se odpeljala iz Ljubljane okoli devetnajstih proti domovini, lj Jug. kat. akad. društvo »Danica«. Vabim zastopnike akad. starešinstva, zastopnike »Ljudskega odra«, »Ljubljane«, Gospoda(skega odseka O. Z. in S. K. S. Z. na sestanek, ki se vrši danes, dne 9. t. m., ob 6. zvečer v prostorih SDZ. Ljudski dom II. Gre za zelo važno zadevo, zato vljudno prosim vse vabljene, da se sestanka gotovo udeleže. — Predsednik, lj Prosvetno društvo frančiškanske fare sklicuje občni zbor, ki se vrši danes, dne 9. januarja, ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstropje. Prosi se, da se tega zborovanja udeleže vsi člani in prijatelji društva. lj Katol. društvo rokodelskih pomočnikov. Odborova seja bo danes, v petek, 9. t. m. ob 8. uri. — Za strokovni čevljarski tečaj, ki ga bode društvo priredilo, se je mogoče še priglasiti v nedeljo od 11. do 12. ure, in v pondeljek od 8. do 9. ure zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 (pritličje, na levo). Komur ni mogoče priti osebno, naj društvu pismeno naznani, da se bode udeleževal tečaja. lj »Babilon«, burko v petih dejanjih uprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer po navadnih cenah. V burki bodo zaposlene najboljše moči Ljudskega odra, ki nam že sami jamčijo za dober uspeh igre, ki bo nudilo obilo dobre zabave, Predprodaja vstopnic se bo vršila kot navadno. Opozarjamo na to predstavo že danes. lj Borštnikov večer, ki se zaradi ovir ni mogel vršiti sinoči, se bo vršil danes zvečer ob pol 8. uri. Opozarjamo na zanimiv spored, ki nam bo podal res lep užitek, Že ime naše umetnice Zofije Borštnikove nam priča, da je uspeh večera zagotovljen. Večerna blagajna se odpre eno uro pred predstavo, lj Seja Nove založbe se vrši danes ločno ob 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z, v II. nadstr. v Jugoslovanski tiskarni. lj Trg Tabor. Hišni posestniki in prizadeti krogi šentpeterskega okraja se vabijo na sestanek, ki sc vrši v soboto, dne 10. januarja 1920, ob 7. uri zvečer v Šent-peterski prosveti, cerkvena hiša, I. nadstropje. Razgovor o nameravani zazidavi trga Tabor, lj Odborova seja Društva državnih uslužbencev države SHS za slovensko ozemlje bo v petek ob 8. uri zvečer v navadnem lokalu. lj »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« naznanja na mnoga vprašanja, da bo uslužbencem neerarnih uradov nakazana nova povišana plača okoli 15. t. m. lj Organisation Franco-SIovenc. Tečaji franco - slovenske organizacie so se pričeli včeraj, četrtek, 8. januarja, v istem redu kakor prej. lj Statistika župnije Marijinega oznanjenja pri oo. frančiškanih v Ljubljani. V preteklem letu 1919. je bilo rojenih 223 otrok: 118 dečkov in 105 deklic. Umrlo je 147 oseb; poročenih je bilo 392 parov. ^arocino gl&elišče. Opera: 9. jan,, petek, Lepa Helena. Abonm, izven, 10. jan., sobota, Sanje, balet. Ab. A. 11. jan., nedelja, Sanje, balet. Abonm. izven, 12. jan., ponedeljek, zaprta. 13. jan., torek, Prodana nevesta. Ab, D. 14. jan., sreda, Sanje, balet. Abon. B. , 15. jan., četrtek, Rusalka. Abon. A/2. 16. jan,, petek...Sanjc^ljalct, Ab. C. Drama: 9. jan., petek, Korenček —- Ženit*v. Abonm, B. 10. jan., sobota, Korenček — Ženite v, Abonm. C. 11. jan., nedelja, popoldan, Prctekci-ja. Abonm. Abonm. izven. 11. jan., nedelja zvečer, Na dnu, Ab. izven. 12. jan., ponedeljek, Korenček — Žcnitev. Abonm, A, 13. jan., torek, zaprta. 14. jan., sreda, Korenček — Ženitev, Abonm. D, 15. jan., četrtek, Na dnu. Abonm. E, 16. jan,, petek, Na dnu. Aboum. B. mm »BOJ« PROTI VERIŽNIŠTVU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 8. januarja. Pred nekoliko dnevi so objavile »Narodne Novine«, da jc bilo okoli 15 zidov obsojenih zaradi veriž-ništva na znatne denarne globe in zapor. Sedaj javlja ;>LokaIna korespondenca«, da so vsi ti verižniki pobegnili v inozemstvo. — To je uspeh delovanje Pribičcvičeve policije! JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU Amsterdam, 8. jan. (DKU) »Te-legraaf« priobčuje vest lista »Times«, da je verjetno, da se v jadranskem vprašanju ne doseže kmalu popolne rešitve. Upati pa je, da doseže Nitti s pomočjo zaveznikov z Jugoslavijo sporazum, ki bo omogočal obema državama stopiti v prijateljske stike. Nitti se nadeja, da najde v pogajanjih, ki se bodo uvedla, ugodno rešitev. BORZNA POROČILA. LDU Dunaj, 8. januarja. (ČTU.) Deviza na Zagreb 175—185, na Prago 288.50— 298.50. SHS kronski bankovci laO—180. LDU Curih, h, januarja. (ČTU.) Deviza na Dunaj 2.90, na Berlin 11.40; na Prago 9.20, avstrijska kronska nota 3,25, LDU Zagreb, 8, januarja. Zagrebška borza ostane zaradi pravoslavnega Božiča danes in jutri zatvorjena, PORTUGALSKA VLADA ODSTOPILA. LDU Lizbona, 8. jan. (DKU) Agen-ce Havas javlja: Portugalska vlada je odstopila. PARNIK SE POTOPIL. LDU Taulor, 8. jan. (DKU) Agence Ilavas poroča: Veliki državni remor-ker »Pluvier«, ki je 21. decembra od-plul proti Kotoru, se je potopil. Utonilo je 25 oseb. POVODENJ V ITALIJI. LDU Berlin, 8. jan. (DunKU.) Kakor javljajo listi iz Lugana, so vsled neprestanega deževja reke silno narastle. Železniška proga Livomo-Firence je pretrgana. Ljubljana, dne 8. januarja 1919. Višje deželno sodišče v Ljubljani jc razpravljalo danes dopoldne o predlogu Ane, Cecilije in Antonije Brencetove iz Dovjega na Gorenjskem o obnovi kazenskega postopanja proli njihovemu rajnemu očetu Ivanu Bren-celu v smislu postave z dne 16, decembra 1917 drž. zak. št. 510. Senatu predseduje predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kavčnik, votanta sta dvorni svetovalec Skunovic in višje sodnijc svetovalec dr. Dolenec; višje državno pravd-ništvo zastopa višji državni pravdnik dr. Černe. pritožbo zastopa odvetnik dr. Juro Adlešič. Poročilo dr. Dolenca. Višji sodni svetovalec dr. Dolenec poroča: Z razsodbo naglega sodišča v Ljubljani ; dne 24. avgusta 1915, katero je potrdil za j etapsko poveljstvo polkovnik Landwehr, je bil 24. avgusta 1915 Ivan Brence, posestnik in gostilničar na Dovjem, spoznan krivim hudodelstva razžaljenja veličanstva po § 63. k. z. in hudodelstva motenja javnega miru po § 65, k. z. storjenega s tem, da je 1. po 4. juniju 1915 na Dovjem razglašenem prekem sodu, rekel na cesti med Dovjem in Belico: »Prekleti hudičev sivi starec, zvezal se je z Nemci; tu imaš svojo pravično vojsko in da je 2. dne julija 1915 na Dovjem na dvorišču svoje hiše rekel: Če bi imel tako ime (Franc), ka- I kor ti in tvoj oče, bi se bil dal že davno pre-. krstiti. Vidva nista vredna, da nosita tako ime, kakor cesar. Tvoj oče se ima za poštenega moža in jc tat, kakor cesar in župan. Cesar je tak norec, da večji biti ne more. Prej aH slej bomq itak pripadli nemškemu hudiču. Rajši razbijem vozove in jih sežgem, kakor da jih pripeljem tja.« Preki sod je obsodil Brenceta na smrt in sc je 6odba Se isti dan, 24. avgusta 1915 izvršila, ko jo jc podpisal polkovnik Landwehr. Izpovedbe orožništva in prič. Dne 14. avgusta 1915 je aretiral orožniški stražmojster Judež Brenceta vsled poizvedbe orožniškega stražmojstra Škarje, kateri opisuje z ovadbo dogodke tako-le: Začetkom julija 1915 okoli 7. ure je šel Brencc nekaj časa z Marieto Šifrerjevo po poti i z Dovjega proti Belici; ko sta prišla k hiši Šifrerjeve, kjer je bil strelski jarek, je rekel Brence Šifrerjevi: »Hudič, tukaj je strelski jarek in tudi tvoia hiša bo obstreljevana. Šif-rerjeva je nato odgovorila, da si iz tega nič ne stori, čc bo tudi njena hiša razrušena in tudi njen mož ustreljen, kaiti naša vojska je pravična. Nato je Ivan Brence odgovoril: »Pro-klcti hudičev sivi starec, zavezal se ie z Nemci. U. jjmaš oravično vojsko. Boljše bi bilo. da se je zvezal z Rusi, kakor da se je z Nemd.« Dne 23. julija 1915 okoli 4. ure popoldne je pa prišel 14 letni F rane Babič, sin železniškega čuvaja, k Brencetu po naročilu občinskega predstojnika Jakelja s pismenim pozivom, aa' mora pustiti z vozom k župfli cerkvi. Ko je Brence prebral list, je fanta udaril po obrazu in govoril baje zgoraj navedene besede. Brencc ie bil aretiran 14. avgusta, pred sodnijo je bil postavljen in zaslišan 15. avgusta; poizvedbe so trajale od vojaške sodnije od 16. do 23. avgusta 1915. Stotniku avditorju Jožefu Julusu je Bren« ce rekel, da se ne čuti krivega in da oi nič govoril proti cesarju. Dne 16. avgusta je ukrenil Julus zavarovalni zapor, 20. avgusta je odredil polkovnik Landwehr naglo postopanje. Dne 21. avgusta je Julus zaslišaval priče v Dovjem. Franc Babič ie rekel, da je takrat, ko je Brence tako govoril, bil razburjen, a je mahal z rokami okoli, da je bil njegov govor težak in da je dišal po pijači; 12 letni Janez Guzelj je na sosednem dvorišču slišal Brenceta govoriti: »Ti hudičev starec, hudičev Pepček je moral vse vzeti.« Marjeta Šifrer je potrdila zgoraj navedene podatke. Župan Japeli je izpovedal, da je bil Brence grob človek, ki rad zabavlja in rad pije. Občinski tajnik Jože Zupan in lesni trgovec je izpovedal: Brence ima dober sloves; rad pije in da je »SchuB«. Ima se pa za zelo pametnega in je oblasten. Orožni5k; podstražmojster France Škarja: (Zdaj služi v Bohinjski Bistrici. Op. ured.) je izpovedal, da je izvedel o teh besedah zaupnim potom. Rekel, da pozna že 7 let Brenceta in da je 6 let služil pri orožnikih. Ni ga smatral za domoljubnega Avstrijca. Dolgo časa ga že ima strogo na paži. Vojnosodni zdravnik dr. Schedelbauer je izdal spričevalo, ki pravi o Brencetu: er diirite die Ausserungen in voller Zurcchnungs-fahigkeit gemacht haben. Besedo »diirfte« je poročevalec posebno poudarjal. Na podlagi teh poizvedb je predlagal dne 22. avgusta Julus, da naj se uvede vojnosodno naglo postopanje; dne 23. avgusta je to polkovnik Landwehr dovolil; dne 24. avgusta 1915 je razpravljal preki sod v Ljubljani pod predsedstvom podpolkovnika Hombertha in pod vodstvom stotnika-avditorja Jožef Julusa; obtožbo ie zastopal vojaški pravdnik dr. Fr. Bytzek. Preki sod ie zaslišal Rabici in Šifrerjevo ter orožnika Škarjo, ki je še pristavil, da je pozimi, ko so vzeli Avstrijci Belgrad in so razobesili zastave, rekel Brence, za to že ne bom obešal cunj. Proti razsodbi se je vložil ugovor, ki uveljavlja: Priče so stale takrat splošno pod vtisom velikega političnega preganjanja. Priča Škarja, ki je zbiral podatke, ie grozil ljudem, kar so dognale nove poizvedbe. Šifrarjeva je potem, ko je videla posle« dice, okoli govoriti, a je dobila rano v srcu, ki jo bo do smrti bolela, kar očita vselej svojemu možu, kadar se z njim skrega. Ko so pri^ čeli vojaki kopati strelski jarek na njenem posestvu, je upila na cesti in jokala. Pomiril jo je g, župnik Aljaž. Sin Šifrerjeve je bil, predno je bil Brence ovaden, zaprt, ker so našli poleg javnega pota v Dovjem listek z napisom: »Viva Italia, krepa Austria«. Ko je bil Brence ustreljen, so sina Šifrerjeve izpustili. Ko je videl rajni Brence smrt pred seboj, je rekel svoji hčeri Ani: »Kar sem govoril, to sera obstal; kar je pa ta ženska (bifrerjeva) govorila, ne morem obstati.«. Gosp. župnik Aljaž je tudi podal izjavo, v kateri opisuje Šifrerjevo kot histerično žensko, versko blazna, ker rada denuncira in je denuncirala krivično njega in gospoda kaplana. Ko je bil aretiran sin Šifrerice, je kričala: »Moj sin je zaprt, Brence pa ne, ker je take besede govoril«. Tudi sestrična Šifrerjeve, Ana Legat je histerična; vse, kar nosi ime Legat, je abnormalno. Mož Marjete Šifrerjeve je bil denunciral. Rajni Brence je bil jako priden, vesten, krščanski mož, ki je zelo rad čital »Slovenca«. Zupanova je izpovedala, da se je Škarja hvalil, da mora biti še 11 oseb na Dovjem ustreljenih. Meta Šifrerjeva je izpovedala, da je njen mož izdal Brenceta orožniku; ona bi tega ne bila storila. Orožniški postajenačelnik Judež je izpo>-vedal, da se on sam pravzaprav ni nič bavil s to zadevo. Govor dr. Adlešiča. Zastopnik hčere ustreljene žrtve avstrijske soldateske dr. Adlešič: Žrtev so potrebovali, za to so si izbrali Brenceta, Sodba sama dokazuje, da se s silo utemeljujejo razlogi. Dne 23. avgusta 1915 je dobilo vojaštvo in policija nalog, da vse pripravi zg ustrelitev. Razpravo je poslušal tudi polkovnik Boublik, ki je pa odšel, ko so padle ob pričevanju Šifrerjeve in Rabiča besede v senatu: »Ein strammer Bursch!« »Ein braves Weib!<: rekoč: »Jetzt habe ich nichts zu tun! • Priči Šifrerjeva je histerična, Rabič takrat ni bil niti 14 let star. Ves Rabičev nastop ie kazal, da je bil dresiran. Na hodniku pred raz-pravno dvorano ga je še Škarja dresiral. Cela preiskava je bila farca. Celo dr. Schedelbauer je rabil v svojem spričevalu besedo »durfte«. Veljal jc princip, kdor pride pred naglo sodbo, mora biti obsojen. Po razglašeni sodbi je stopil k meni predsedujoči Homberth, mi po-žugal s prstom in rekel: »Du hast zwar schon gesproehen, aber das Standrecht ist ein hohes Wortl« Celo postopanje prekega soda se mora izvršiti v treh dneh, proti Brencetu je pa trajalo postopanje celih 10 dni. Feldmaršal nadvojvoda Friderik je sicer odredil, da se smejo pred odločitvijo naglega soda uvesti poizvedbe analogno določbam S 137. od. 3) v. k. p. r. toda ta odredba nasprotuje jasnemu besedilu zakona, katerega ni bil nadvojvoda upravičen spreminjati in to njegovo povelje tudi ni obsojalo Ogrske. Zagovornik predlaga, da naj se obsodba Brenceta razveljavi in ali odredi novo postopanje, ali pa sc Brencc oprosti, da se tako opere madež na rodbini. Višji državni pravdnik dr. Černe: V polnem obsegu se pridrnžuiem izvajanjem gospoda predgovornika. Po tričetrturnem posvetu razglasi predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kavčnik sledečo razsodbo: I. Razsodba vojaškega poljskega naglega sodišča se razveljavi. II. Ivan Brence se obtožbe oprošča. § 388. v. k. r. določa, da mora v prvi vrsti presoditi sodišče meje svoje pristojnosti. Čc jih prekorači, jc postopanje nično. § 447. zapoveduje, čc se poizvedbe ne izpeljejo v predpisanem roku, se mora uvesti redno postopanje, Ovadba s„e jc uložiU 16. avgusU, 27. avgu- Stran 4. SLOVENEC, dne 9. fcmtiarja 1920. Šler. 6. sta se ie izrekla obsodba; S 438. pa zapoveduje, da morajo biti poizvedbe izvršene v 48. urah. Gotovo sc je kršil zakon, ker sc ie uka-itani rok več kakor dvakrat prekoračil. Sicer se navaja povelje Oberarmeekommande, da Be sine prekoračiti navedena doba, toda to povelje je protizakonito in nično. Predlog pa navaja še tudi razloge, ki so Utemeljeni in se vzbujajo dvomi, da sodba ni ila upravičena. Proti verodostojnosti Šitrer-jeve je toliko pomislekov, da omajajo njeno pričevanje. Pri Rabiču se mora upoštevati njegova mladost in velika avcrgenca in jc njegova izpoved neverjetna. Iz teh razlogov se je Ivan Brencc opro-itil popolnoma vsake krivde. Razpravi so prisostvovale tudi hčerke pokojnega Brenceta. Orlovski vestnlk. Tečaj Ijublj. orlovskega okrožja se prične v nedeljo, 11. t. m., točno ob osmi uri v mali dvorani v Ljudskem domu, II. nadstropje. Zastopniki odsekov naj se zanesljivo in točno tega tečaja udeleže. Vaditeljski tečaj za načelnice in boljše telovadkinje krožkov iz Ljubljane in okolice se vrši to nedeljo, 11. januarja, od 9. do 12. ure in od pol 2. do 4. ure popoldne v telovadnici učiteljišča. Vadijo sc nove simbolične vaje. — Po tečaju se vrši vaditeljska seja. — Načelnica. šišenski Orel vabi na širšo sejo, ki bo danes ob 7. uri zvečer. Seja je jako važna, prosi se gotove in obilne udeležbe. —-Predsednik. Javna telovadba radovljiškega Orla sc vrši v nedeljo 18. jan. ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu v Radovljici in ne 11. jan., kakor je bilo pomotoma poroča-no v nedeljskem »Slovencu«, na kar opozarjamo vse bližnje orlovske odseke in vsa naša okoliška društva. a Članom »Splošne gospodarska zadruge za Slovenijo« na Gosposvetski cesti se bode oddajala, pričenši z dnem 9. t m. moka in fižol po naslednjem vrstnem redu; Od štev. 1 do 200 v petek dne 9. t. m., od 201 do 400 v soboto 10. t. m,, od 401 do 600 v pondeljek 12. t. m,, od 601 do 800 v torek 15. t. m., od 801 do 1000 v sredo 14. t. m. in od 1001 do 1200 v četrtek 15. t. m. Za vsakega družinskega člana se bode oddalo po 2 kg moke za pecivo po 5 K 50 v, 1 kg moke za kuho po 5 f, 1 kg moke za kruh po 2 K 50 v in 1 kg fižola po 4 K 20 v. Člani sc opozarjajo, da se točno ravnajo po zgorajšmein vrstnem redu. Kdor še ni prejii izkaznice, naj pride pravočasno v prodajamo ponjo, ker s-j bode blago oddajalo lc proti rumenim i7l;aznicam. a Cenejša prehrana. Stranke, ki žc imajo izkaznice za cenejša živila., naj jih takoj predlože tisti aprovizaciji, kjer so včlanjene in kjer bodo dobivale cenejše blago in sicer: 1. Člani »Samopomoči« pri »Samopomoči«. 2. Člani Vojne zveze v konzu-mih, kjer dobivajo drugo blago. 3. Člani Splošne gospodarske zadruge pri tej zadrugi. 4. Člani Gospodarske zveze pri Gospodarski zvezi in 5, stranke, ki niso nikjer včlanjene, pri mestni aprovizaciji na magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. — Kdor ne predloži pri kakem izmed teh od-dajališč svoje izkaznice, ne dobi cenejših ži- (Raznašalke sprejme takoj uprava,Slovenca'. Bonočev Mm Ko efiar 1920, se dobi v vseh trgovinah s papirjem. Cena 8 K, prištcvSi poštnino Pri postnih naroČilih naj se denar posije naprej. Kjer ni trgovin, naj se naroča direktno pri I ublian-ski kartonažni tovarni I. BONAČ, sin. za leto 1920. Cena 2 K, po poŠti 2K 20 vin. KARBID tia debelo in na drobno, ter karbidne svetilke priporoča tvrdka Breznik & Fritsch, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Kopalen vsake množino kož od div-|Ut zajcev ter plačalem po najvišji dnevni ceni. IVAN BERNI& klobučar v Višnji gori. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu na-znanjam tem potom, da sem pričel izvrševati samostojno mizarsko obrt in He najtoplejo priporočena. Josip Jamnik. Skoftaloka Kapucinsko predmestje M. 4. Išče se za graščino na Gorenjskem valpet - oskrbnik ki jc vajen vsega dele, zanesljiv in pošten. — Ravnotam se sprejme tudi vrtnarstva, so-čivja in sadjereje vešč Vi (||9m Poizvedbo pri upravnišlvu pod št. 107 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše zlate hčerke, sestre in tetke, gospe Elčke Primožič roj. Pire ki nas je v najlepši dobi 21 tiii let nepričakovano zapustila. Pogreb nepozabno je bil dne 4. t. m. v Mekinjah. Vsem darovalcem prekrasnega cvetja, dalje gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke ter vsem drugim, ki so pokojno spremljali na tej zadnji poti se najiskrenejšo zahvaljujemo. Ohranite ji blag spomin! V Ljubljani, dne 6. januarja 1920. Peter in UrSala Plro, roditelji. Marija Sknšek, Pavla vd. Svetek sestri. Marjan, Zdenka, Karmen, Alma, Sonja, Roman, nečaki. AUGUST TOMAŽIC, velotrgovec v Ljubljani, naznanja v imenu svojih sorodnikov vsem pri jateljem in znancem tužno vest, da jc njegova dobra mati, oziroma stara mati, gospa Sli •• V Marija Tomazic zasebnea v 88. letu njene starosti dne 8. prosinca zjutraj, previdena s tolažbo sv. zakramentov, po kratki bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb rajnke nepozabljene, ljubljene dobre matere se vrši v soboto 10. prosinca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 9. Zadušnice za večni pokoj blage rajnke se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanenja. Blag ji spomin! Žalujoča ostala rodbina. Brez posebnega obvestila. Naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka ozir. sestra Mici Wucherer dne 7. t. m. ob S. uri zjutraj nenadoma preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 9. t- m. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče. V Lescah, 8. januarja 1920. Žalujoči ostali. vil, ker bode dobila vsaka aprovizacija lc toliko cenejših živil, kolikor bo predložila magistratu kontrolnih kuponov, ki se odvzamejo strankam. Vsaka aprovizacija, ki odvzame stranki kontrolni kupon, mora na kontrolni kupon kakor tudi na izkaznico, ki se vrne stranki, pritisniti svojo štampi-Ijo, da ne more stranka drugje dobivati cenenih živil kakor tam, kjer je včlanjena oziroma kjer je oddala kontrolni kupon. Brez dovoljenja magistrata ne morfe stranka spremeniti aprovizacije, kjer je včlanjena. a Uradne ure za stranke pri mestni aprovizaciji. Stranke sprejema mestna aprovizacija (oddelek za karte) radi notra-nijh poslov le vsak pondeljek, sredo in petek od 8. do J2. ure. Ostale dni se stranke ne sprejemajo. Žepni koledarček za leto 1920 z mnogim prostorom za notice v jako lični žepni obliki elegantno vezan velja 7 K 20 vin. dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na razpolago je tudi okrajšana izdaja tega koledarčka broširana za 1 K 80 vin 50 hI izvrstnega pri« delka odda takoj i-i OLE N Z, BREŽICE. išče neko deln. društvo izbornoga st okovnjaka. »Biti mora vešč postavljali a poljskih peči (Fcld-ofen). — Nameščenio je dobro i. stalno. Ponudbe jc poslati na Bloknerle« anonž. zavod Zagreb, Jurjevska 31 pod ž Uro .Apno 781*. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj, Gorenjsko. I a bosanske slive v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani LluDljono, Prešernova ulica 54. LJUBLJANA, decembra «18. Vabilo na snlskripcijo 15.000 nov® delnic po K 400'- Domin, v skopnem zneska K s.ooo.oso*- P. n. Izredni občni zbor slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 191^ je sklonil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važno narodno gospodarske naloge, zvišati delniško glavnica od 4,000.000*- na 10,000.000*- kron. Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji: 1. Delniška glavnica od K 4 000.0001— se zviSa z izdajo 15.000 delnic po K400-— nom., torej za K 6,000.000-—. na K 10,000.000—. 3. Posestnikom starih delnic se ponudi 7600 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsako 4 staro delnice 3 nove po kurzu K 190'—, priStevši K 5-— pri delnici za stroške izdajo delnic. 3. Ostanek od 7600 delnic se da na razpolago novim subski ibentom in starim delničarjem, v kolikor isti želo podpisati več delnic, kot jim po zgornjom razmerju pripada, po kurzu od K i.90.—, prištevai K 5— pri delnici za stroške izdaje delnic. 4. Nove delnico parti<:ipirajo na dobičku zavoda za leto 19130. 5. Subskripcijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje 1U. januarja 1920. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 3 o/o obresti do vrnitve denarja 7. Prijavo sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srbska banka v Zagrebu, Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti. Reparticijo novih delnic si pridrži upravni svet. 9. Kurzni dobiček (aglo), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gro v korist rezervnemu zakladu banke, odžtevši cmtsjske stroške in pristojbine. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani. izdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moikerc 9 Lmbliani> Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani.