Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 134. K Lnmijmu»čemel, h. urana isn. Leto EV. se Velja po poŠti i a ea oelo leto naprej.. K 26*— sa en rosRec „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 33*— V Ljubljani oa domi Za uelo leto naprej .. K 24"— za en meseo „ .. K 2*— V oprav! orsleoam mejeCno,, 1-80 ~ Sobotna izdaja: a Za o«:« leto.....K 7-— za Nemčijo oeloletno. „ 9'— ea ostalo Inosamstvo. ,, 12 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. :--Poslano: - Enostolpna potltvrsta pa 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje tn praznike ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red, | emr ] Bokoi Lzi Orednliivo |e v Kopitarjevi oIJol štov. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nefr?nklrr.na pisma se ne sprejemalo. — Uredniškega telefonr štev. 74. <= Političen list za slovenski nami). Upravništvo je v Kopitarjevi ulici .it. 6. - Raonn poštne hranilnice avstrijsko šf. 24.737, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravniškora telefona št. 188. Clam-Mariinic in Jugoslovansko vprašanje. Clam-Martinic je govoril. Presenetil nas ni prav nič, ker od njega nič pričakovali nismo. Pisali smo že, da grof Clam-Martinic nima razuma za pravi interes Avstrije. Če je kdo še dvomil na tem, je sedaj na jasnem. C 1 a m - M a r -t i n i c v svojem govoru ni pokazal niti najmanjšega smisla za tisti del habsburškega cesarstva, v kterem žive Jugoslovani. Avstrija zanj očividno preneha v okolici Spielfelda. Par fraz, ktere nam je nudil, niso niti toliko vredne, kakor krompirjeve lupine. Clam-Martinic si je ob pre-vzetju vlade programatično nadel nemško-radikalna očala, skozi ta očala gleda Avstrijo in po receptu te struje hoče Avstrijo vladati. V svoji mogočnosti je pa docela prezrl, da so časi popolnoma minuli, ko jc bilo kaj takega še mogoče. Danes se dela svetovna zgodovina, in v tem času je treba drugače govoriti narodom, kot je včeraj mogočni fevdalec govoril ne-fevdalnim narodom našega cesarstva. Grofa Clam-Martinica zdavna ne bo več, izumrl bo njegov rod, še celo Gotha-almanah bo izginil, skratka, po nazorih čistokrvnega človeškega plemena se bomo bližali sodnemu dnevu — a zdravokrvni Jugoslovani bomo še vedno tu na svojih domovih med Dravo in Jadranom. Naravnost zagonetno je, kako more mož, ki ga je vladarjevo zaupanje postavilo na čelo vlade, na tak način prezirati jugoslovanski rod, ki je v tej vojski storil tisočkrat več za obrambo države in prestola kot vsi C 1 a m - M a r t i n i c i in podobni kavalirji v vseh stoletjih, odkar obstoji naša monarhija. Kdo je tako naiven, da misli, da zamore cesarju zvesti jugoslovanski rod še naprej tako živeti kakor pred vojsko? Potoki hrvatsko-slovenske krvi so namočili gališke in ruske planjave, Karpate, bosanske gozdove, srbske hribe in nižave, tirolske gorske velikane in globoke doline ter kršno zemljo ob italijanski meji. Koliko gorja je prenesel in prenaša dalje ves jugoslovanski rod v tej strašni dobi splošne morije, splošnega uničevanja in splošne trdote. In vse to naj bi ne imelo drugega uspeha, kot da bi patrijotični Jugoslovani naprej ostali razbiti in razcepljeni v razne dežele in povsodi gospodarjem od tujih elementov — samo revnejši na moštvu, žrtvovanem za cesarja in domovino, revneji na blagostanju — bogatejši le na vdovah in sirotah, bogatejši na žalosti in trpljenju?! To je kratkomalo nemogoče in kdor le količkaj razumeva pravi interes Avstrije in njenega vladarja, mora videti, da naše cesarstvo nima važnejšega in nuj-nejšega problema, kot je jugoslovanski. Ta problem se pa v interesu Avstrije ne da rešiti drugače nego v smislu deklaracije jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja t. 1. Jugoslovanski poslanci so izvršili pa-trijotičen čin v pravem smislu besede, ko so moško povedali, kaj da hočejo kot mandatarji svojega naroda. Izvršitev tega programa bi pomenjala najmočnejše ojačenje habsburškega cesarstva — kakor je obratno odprta jugoslovanska rana največja slabost Avstrije. Svetovna zgodovina bo Jugoslovanom prav dala — Clam-Martinica pa niti omenjala ne bo. Njegovo ministrstvo je malenkostna epizoda v najožjem krogu notranje politike stare Avstrije. Na poti je pa nova Avstrija, ki ne bo prav nič podobna zastarelim nazorom grofa Clam-M a r t i n i c a in njegovih nemškonacijo-nalnih svetovalcev. Za jugoslovanski rod se bliža z velikimi koraki čas zedinjenja in svobodnega razvoja pod habsburškim žezlom. Clam-Martinic tega zgodovinskega toka ne bo ustavil in sploh nihče na svetu, ker se gre za tako naraven razvoj kakor oživljenje narave na pomlad. Preko Clam-Martinica gremo na dnevni red. HrvfiisKa Krizo. V pregovoru s politiki raznih strank, razen ene, prevladuje mnenje, da bi se hrvatska kriza vsaj za sedaj najsrečnejše rešila, dokler traja vojska, ko bi se z banom baronom Skrleczom imenovali sekčni načelniki iz saborske večine. V krogih koalicije mislijo, da ni izključena možnost take rešitve hrvatske krize. Baron Skerlecz ostane še nadalje sa-borski poslanec. Hotel je odložiti mandat, pa ni hotela koalicija o tem niti slišati. Dementira se vest, da bi imel postati hrvatski minister Geza pl. Josipovič. Designirani ogrski ministrski predsednik želi rešiti krizo v sporazumu s hrvatskim saborom. Grof Marko Pejačevič je izjavil nekaterim poslancem, da želi grof Esternazy, cla saborska večina pri reševanju krize sodeluje tako in toliko, kolikor ji pripada kot saborski večini; torej da se spoštujejo in varjejo vse ustavne pravice in navade. Starčevičeva stranka prava je odklonila vabilo grofa Morica Esterhazyja, da naj imenuje zaupnike, ki se bodo udeležili dogovorov glede Hrvatske. Dr. Ante Pa-velič je v imenu Starčevičeve stranke prava izjavil grofu Marku Pejačeviču, da stranka ne smatra ogrskega ministrskega predsednika kompetentnim, odločevati v zadevah kraljevine Hrvatske in Slavonije, zato odklanja povabilo. Proračunska debata se vrši že po novem poslovniku. Po sporazumu, ki je bil sprejet na zborovanju načelnikov klubov, je bil določen za govornike v proračunski debati sledeč časovni ključ: Govorniki nemške nacionalne zvez e govore 5 ur, Čehi 5 ur, Poljaki 4 ure, krščanski socialci 3V4 ure, nemški demokrati 1 uro, nemški socialni demokrati 3 ure, Jugoslovani 3 ure, Italijani 11 ure, Ukrajinci 2 uri. Tudi židovska poslanca Reitzes in Straucher bosta lahko govorila 1 ure. Seje bodo trajale od 11 ure predpol-dne do 6 ure zvečer. Dalje bo ustanovljena posebna govorniška tribuna, ki bo obligatna za vse govornike. Dalje bo v eni prihodnjih sej izvoljen 8 zbornični predsednik. Ta bo i^eški soc. demokratični poslanec Tusar. * * * Dunaj, 13. junija 1917. Danes je govorilo k proračunu več poslancev. Proti jugoslovanskim zahtevam se je trudil celjski M a r k h e 1. A brezuspešno. Jugoslovanski poslanci ga še poslušali niso. Kar pa je zaslužil, dobi pravočasno odgovorjeno. Najznamenitejši je bil nastop načelnika poljskega kola posl. Laza r s k e g a. Našteval je poglavja za poglavji trpljenja poljskega naroda pod sedanjim režimom. Izjavil je, da ostanejo proti tej vladi Peljaki v najstrožji opoziciji, dokler se ne izpremeni celotni sistem in ne rešijo vso pritožbe poljskega naroda. Kakor zanesljivo izvem, je poljski klub z °/in večino odločno sklenil tako stališče proti vladi. Videti je, da bo Clamu v kratkem treba pobrati šila in kopita, ker večina, ki je ustvarila poslovnik, njemu ne bo dajala vsakdanjega kruha. Dunaj, 13. junija. (K. u.) Poslanska zbornica je nadaljevala danes sejo ob 11. uri 15 minut dopoldne. Predsednik se spominja umrlega nemško-radikainega poslanca dr. Tobischa, katerega je zadela na potu v zbornico srčna kap. Prvi govori v imenu nemških socialnih demokratov poslanec S e i t z. »Prva stvarna besed?, s katero stopajo socialni demokrati pred zbornico velja miru. Daleč po deželi naj odmeva, vsi naši bratje in vsi drugi iostran in onstran strelnih jarkov naj jo slišijo. Ljudske množice v tej deželi so prepojene hrepenenja po miru. Zahtevamo od naše vlade, in to Zvezde. Ali je na zvezdah kaj življenja? O tem vprašanju je predaval v dunajski Uraniji učeni profesor dr. J. PlaGmann. Ljubitelje zvezd bi utegnilo zanimati to predavanje; zato podajemo tu njegovo kratko vsebino. Če hočemo dobiti odgovor na to vprašanje, se moramo obrniti do ved, ki so v tem oziru — kakor pravimo — kompetent-ne. To so fizika in fizijologija, ki nam moreta povedati, pod katerimi pogoji je življenje na zvezdah mogoče; zvezdoznanstvo, ki nam pove, če se dajo na zvezdah zaslediti kaki sledovi življenja; slednjič sveta vera, ki nam mora pojasniti, če ni trditev o življenju na zvezdah v kakem nasprotju z božjim razodetjem. Razen mesca, Merkurja, Venere, Marta, Jupitra, Saturna in Urana so vse druge zvezde, kar jih s prostim očesom vidimo na nebu, solnca, podobna našemu solncu. Z velikimi daljnogledi opazimo še nekaj takih zvezd, ki se sučejo okoli našega solnca, kakor Merkur in drugi prej imenovani planeti, vsi drugi milijoni zvezdic, ki jih kažejo daljnogledi, so pa sama soln- ca ali zvezde stalnice, kakor jim navadno pravimo. Da je na njih izključeno vsako življenje takih bitij, kakršna so na zemlji, je jasno. Saj na teh zvezdah še vse vre, kakor stopljeno železo v plavžu, ali so še v plinastem stanju. Ko bi na zemlji nastopila toplota 100 stopinj C, bi umrlo vse rastlinsko in živeljsko življenje. Toplota na solnčni površini pa dosega 6000 stopinj, in nekatere zvezde stalnice imajo še mnogo višjo toploto. Pa morda imajo tudi zvezde stalnice svoje planete, kakor jih ima naše solnce, in med temi planeti, ki se sučejo okoli zvezd stalnic, je morda mnogo takih, kakršna je naša zemlja? Nemogoče to ni, toda dokazati se ne da, da jih imajo. Ker torej o njihovem bivanju prav nič ne vemo, nam tudi o življenju na njih ne more biti nič znanega. Sicer pa zvezde stalnice, kakor je dognala veda, večinoma niso same zase, ampak so navezane po dve, tri in še več ena na drugo tako, da se ena suče okoli druge, cela skupina pa okoli ene točke, Pa te skupine sestoje iz samih takoimenovanih stalnic ali solne, o katerih smo rekli, da je življenje na njih nemogoče. Nekaj stalnic je pač takih, da se okoli njih sučejo zvezde brez lastne svetlobe ali pa s tako majhno svetlobo, da so tudi za največje daljnoglede nevidne. Tako ima na primer zvezda Altfol v Perzejevem ozvezdju temno zvez- do, ki se suče okoli nje in nam je od časa do časa zakrije precejšen del (Algolovi mrki). Te temne zvezde imajo skoro gotovo zelo visoko temperaturo pa tako majhno gostoto, da ni na njih nič trdnih tal, na katerih bi se moglo razviti življenje. Zvezd repatic g. predavatelj ne omenja. Te sestoje večinoma iz plinov, samo v sredi imajo trdno jedro. Plini niso taki, kakršno je naše ozračje, in trdno jedro obstoji iz več kosov. Lastne gorkote in svetlobe nimajo, v daljnem svetovnem prostoru vlada na njih tema in tak mraz, da onemogočuje življenje. Ostanejo nam samo šc planeti, ki krožijo okoli našega solnca, in mesec. Eden izmed planetov je poln vsakovrstnega življenja: to je naša zemlja. Kaj pa drugi planeti in mesec? Za življenje sta potrebni luč in gor-kota. Imajo ju vsi planeti in mesec. Res je, da je v tem oziru razlika zelo velika: Merkur prejema od solnca svetlobe in gorkote šest -do sedemkrat več kakor zemlja, Saturn devetkrat in Neptun devetsto-krat manj kakor zemlja, toda skušnja kaže, da se življenje ohrani tudi v neznatni svetlobi in gorkoti in da ga tudi precej močna luč in lopiola ne pokončata. Saj najdemo na primer življenje blizu zemeljskih tečajev, kjer vlada mraz in večmesečna noč, in isto življenje se vzdržuje tudi ob ekvatorju, kjer je veliko svetlobe in ob- je naša prva zahteva v parlamentu in delegacijah, naj se jasno in brez pridržkov izjavi, da bo vse storila, da napravi konec temu strašnemu klanju in sicer to v posebni slovesni izjavi za mir brez aneksij in vojnih odškodnin. Zbujena iz spanja spoznavajo ljudstva svojo dolžnost in njihov klic velja mednarodnemu pravu, mirovnim razsodiščem in razoroženju. Znanilce tega bodočega dela so posvetovanja v Stokholmu. Toda socialni demokrati so zadnji, ki bi si delali kake iluzije o štok-holmskih mirovnih konferencah. Mednarodna mirovna konferenca v Štokholmu ne more prinesti narodom miru, ga ne more ustvarili, ne skleniti. To je stvar suverenih narodov ali oblastnikov, kakor je že urejena sestava posamezne države,« Govornik nemških krščanskih social-cev posl. Stockler se ogreva za nemški razpravni jezik v parlamentu. Nemški ob-čevalni jezik ni nikaka preclpravica Nemcev, ampak predpogoj za ohranitev države. (Odobravanje pri krščanskih socialcih.) Dalje razpravlja govornik o raznih potrebah kmetijstva. Nastopa odločno proti različnim centralam, ki se nikakor niso obnesle. Govornik se zavzema za pravičnejšo davčno obremenitev. Posl. Zenker (dunajski nemški svobo-domislec) biča ostro postopanje vlade med vojno. Sklicanje parlamenta ni nikak čin milosti, ampak ustavna pravica. Govornik napada gosposko zbornico, ki nodkopuje ugled poslanske zbornice, Duh Sturgkha ni še pokopan. DobiLje drugo obliko in živi naprej v Clam-Martinicovi vladi. Najboljši dokaz za to je izjava ministrskega predsednika. Vsa politična uprava, cenzura, izjemne določbe in kršitve ustave pričajo o tem izrazitem Stiirgkhovem režimu tudi pri sedanji vladi. Vlada naglaša svoje av-strijstvo! Inozemstvo se bo vprašalo, kak program pa je dosedaj vlada imela, če proglaša sedaj to svoje avstrijstvo kol nov program! Sedanja vlad.- je b rez vsak« moči in orijentacije. Naj dela s noriamen tom — ali pa naj gre. - Nato govori proti Jugoslovanom, posebno proti Slovencem, posl. Mavokhl. Govornik se obrača prol- državnopvavni izjavi in govoru dr. Korošca, Trdi. cla so vse te izjave o takozvanih zatiranih narodih v zvezi s sovražno entento. D"žave sporazumi, pravijo isto kot dr. Korošec, da morajo biti narodi svobodni. Posebno 1 juto napada dr. Korošca zarad' njegove teiave, češ da smatra slovensko ljudstvo odgovorno za vsa politična preganjanja i>'ovencev med vojno nemško birokracijo. Marckhl razlaga, da prebivajo na Štajerskem v slovenskih pokrajinah tudi Nemci. ]n te Nemce hočejo izročiti Slovenci pogub' od sira- čutna vročina. Veliki planeti Jupiter, Saturn, Uran in Neptun imajo tudi m- toliko lastne gorkote, da bi življenje na njih lahko pogrešalo solnčno gorkolo. Na mescu pač že temperatura izključuje vsako /'"Ijenje. Na njem traja, če izvzamemo pokiajino ob tečajih, dan nad 14 dni in noč ravno tako dolgo. Podnevi doseže toploto 200 stopinj in morda šc več, ponoči pa minus 200 in še manj. Na Merkurju utegne biti toplota tudi taka, da je življenje ne prenese. Z ozirom na svetlobo in gorkoto bi bilo torej življenje na planetih našega solnca mogoče. Dr. PlaBirtann v svojem predavanju tukaj tudi mesca in Merkurja ni izvzel, pa mislimo, da ta d v delata izjemo. Zelo važno življenjsko vprašanje je težnost. Na zenglji ima vsako telo določeno težo. Čim več telila celi planet, čc bi ga mogli pretehtati, tem večo težo imajo telesa na njegovi površini. Kar tehta na zemlji 1 kg, bi tehtalo na mescu samo 7„ kg, na Martu 038 kg, na Merkurju 0 39 kg, na Jupitru 2-48 kg. Na Veneri in Saturnu sc teža teles nc razlikuje veliko od tiste, ki jo imajo na zemlji, in o Uranu in Neptunu velja isto. Na malih planetih, katerih so doslej zasledili nad 800, je teža teles še veliko manjša kakor na mescu, ker so veliko manjši kakor mesec. Iz tega sledi, da bi glede na težnost scuno na Veneri in na Saturnu, oa na IJrnnu želna upravna komisija sklenila, ustanoviti v Pulju deško in dekliško štirirazj-ed.nico. Ta sklep se pa ni izvršil, ker je puljsko pristaniško poveljstvo dne 10. septembra 1916 izdalo ukaz, da se smejo v Pulju ustanavljati samo nemške šole, kar da je priporočljivo tudi za okolico. Namesto hrvatskih šol so ustanovili nato v Pulju, kjer so bile že štiri nemške ljudske in meščanske šole, še nemški otroški vrtec, 8. januarja 1917 je bila razprava za ustanovitev pete nemške ljudske šole, a sedaj imajo v načrtu še eno t. j. š e s t o nemško ljudsko Šolo; torej šest ljudskih šol za 3700 Nemcev, za 8500 Hrvatov in Slovencev pa nobene. — Dalje: V Kamanaru živi p e t Nemcev in za teh pet Nemcev je bila ustanovljena javna ljudska šola; dejstvo, da zakoniti predpogoji za ustanovitev šole niso bili izpolnjeni, je c. kr. namestnik Fries-Skene velikodušno spregledal. V to šolo so navalili 42 otrok, za katere so nastavili 3 c. kr. učitelje, ki so tudi ves čas poučevali (eden izmed njih je bil radi »neobhodnosti« celo oproščen vojaške službe!), dočim sc mora zadovoljiti hrvatska šola v Kanfanaru, na kateri je 216 otrok, s samo dvema učiteljema. — V Ro-vinju je neki Zohil zahteval nemško šolo za štiri otroke in šola se je ustanovila! Tudi v Opatiji in Lovranu obstojao nemške šole za par nemških otrok. — Z odlokom dne 6. oktobra 1916 je izdal baron Fries-Skene kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta ukaz, da se mora na vseh večrazrednih šolah v Istri uvesti pouk v nemščini na deželne stroške, in sicer naj se začenja pouk že v d r u g e m razredu. Oproščeni bi bili tega predmeta le tisti otroci, katerih starši to p i s m e n o zahtevajo. To so gola dejstva ,ki povedo več nego najdaljši govor. Fries-Skene učinkuje v današnjem času kot anahronizem. Proč z njim! Hrvatski poslanci na Dunaju. Jugoslovanski klub državnega zbora na Dunaju sta obiskala zastopnika hrvatskega ljudstva iz kraljevine narodna zastopnika Stranke prava Cezar Akačič in Marko Došen. Udeležila sta se skupne seje kluba. Pretresal sc je politični položaj in dogovorila so se skupna pota za bodoče parlamentarno delovanje. Za združitev vseh Jugoslovanov. »Grazer Tagblatt« poroča z Dunaja: Tu se vrše posvetovanja vseh jugoslovanskih poslancev, Hrvatov, Slovencev in Srbov. Prišli so tudi zastopniki Hrvatov iz kraljevine Hrvatske. Biti hočejo pripravljeni za novi kurz grofa Esterhazyja. Če bi se razpisale nove volitve za hrvatski sabor, bi se po nazoru hrvaške stranke prava vršile pod geslom: Združenje vseh Jugoslovanov Avstrije in Ogrske. Gosposka zbornica. Dunaj, 12. junija. Gosposka zbornica ie sestavila posebno adresno komisijo. Ustavna stranka in središče sta sklenila, naj odgovori gosposka zbornica v posebni adresi. Dunaj, 13. junija. (Kor. ur.) V seji gosposke zbornice je podal ministrski predsednik grof Clam-Martinic podobno izjavo, kot v poslanski zbornici, Ura! kličejo naši zmagoslavni vojaki ob Soči. Teh klicev ne moremo preslišali. (Guerra italo-austriaca«. Kriza v Italiji. Lugano, 12. junija. Milanski listi poročajo, da so zasedanje zbornice odgodili na 20. juni. Ministri se še niso zedinili, ker zahtevajo levičarji, naj se zunanje ministrstvo strogo nadzoruje. Nezadovoljnosti naroda bodo morebiti žrtvovali notranjega ministra Orlanda, a izključeno tudi ni, da odstopi zunanji minister Sonnino; če se to zgodi, bo odstopilo celo ministrstvo. Preosnova Bosellijeve vlade. Lugano, 13. junija. (Kor. ur.) Sodi se, da bo moral Boselli kmalu ministrstvo preosnovati. Proti predpravicam italijanske krone. Lugano, 14, junija. »Tribuna« javlja: Ministri Bissolatti, Bonomi in Comandini izkušajo izsiliti izvajanje demokratičnega načela, da zunanje zadeve niso več pred-pravice krone, marveč da jih mora rešiti parlament. Odstop grškega kralja. Odkar je štirisporazum proglasil nad ubogo malo Grško izstradalno blokado, se je razun klicev na pomoč čulo le prav malo iz te dežele, ki je postala žrtev nasilne politike entente, predvsem Angleške, nasproti nevtralcem. Grško ljudstvo je prišlo v velike stiske. Poleg lega so pa šc po angleških in francoskih listih vnovič sramo- tili kralja in mu grozili in značilno jc, da je nizozemski list »Het Nieuws van den Dag« takoj nato navedel kot dozdevni vzrok te časopisne gonje sledeče: »Grška armada je južno od korintskega prekopa in tako kraljeva moč v Tesaliji ni posebno velika. Ententi se tedaj lahko posreči, da dobe zoreče tesalsko žito mesto grškega prebivalstva Sarrailove čete. In to bi se lahko doseglo brez take nasilnosti, kot je odstav-ljenje kralja. Napad na razoroženo Grško je sedaj izvršen: Janino v Epiru so zasedli Italijani, bivši francoski minister je kot »diplo-matični nadkomisar štirisporazuma« nasproti Grški došel v Solun in italijanski listi sami priznavajo, da je poskušal dobiti tesalsko žito za Sarrailovo armado, ki je ogrožena vsled podmorske vojske. Pri tej nasilnosti pa ni ostalo: S padcem ruskega carja je tudi izginil vsak ozir na grškega kralja. Prisilili so ga, da se je odpovedal prestolu, pa ne na korist svojemu najstarejšemu 1. 1890. rojenemu sinu, prestolonasledniku Juriju, marveč določiti je moral kot svojega naslednika svojega drugorojenega (1. 1893.) sina Aleksandra. O dogodkih pri odstavitvi imamo doslej na razpolago le poročila francoskih listov in nadaljna usoda kralja je še negotova — dejstvo je, da je zopet en kralj postal žrtev ententine nasilne politike. Kako so kralja prisilili k odpovedi. Atene, 12. junija. (K. u.) Agence Havas: V ponedeljek dopoldne je nadkomisar entente, minister Jounart, imel razgovor z ministrskim predsednikom Zaimisom, v katerem je v imenu entente zahteval, da se kralj odpove prestolu in določi naslednika, ki pa ne sme biti sedanji prestolonaslednik. Zaimis je odgovoril, da se more kralj odločiti še le zvečer, ko se bo sestal kronski svet, obstoječ iz bivših ministrskih predsednikov. Kljub hujskanja gotovih agitatorjev se mir po atenskih ulicah ni motil. Ko je Zaimis izročil ministru Jounartu pismo o odpovedi kralja, je bivši kralj izrazil namero, da se bo podal na kako angleško ladjo, da se preko Italije pelje v Švico. Rotterdam, 13. junija. »Times« poročajo iz Aten: Kralja Konštantina od petka niso več videli. V bližini Akropola se neprestano čuje grmenje topov. Kralj Konstantin proti prelivanju krvi. Ženeva, 13. junija. Kakor poročajo pariški listi iz Aten, je admiral Mavromicha-lis v noči na torek, ko bi se moral kralj odpovedati, v avdijenci kralju priporočal, naj v svoje varstvo mobilizira rezerve in napove štirisporazumu vojsko. Kralj je pa odvrnil, da ne želi, da bi se radi njegove osebe prelila niti ena kapljica krvi. Ministrski predsednik Zaimis je ponudil odstop celega kabineta. Princ Aleksander. Berlin, 13. junija. Grški princ Aleksander, ki bo sedaj zasedel prestol, je 9. novembra 1909 vstopil v kadetnico v Gross-Lichtenfelde in je tam študiral do 6. oktobra 1912. Ima torej popolnoma nemško vojaško izobrazbo. ioli sa zanoi. NEMŠKO URADNO POROČILO, Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Z močnimi ognjenimi valovi sta se borili topništvi v ovinku pri Ypernu in južno Douve, — Zahodno Warnetona je prišel opoldne angleški napad v našem uničevalnem ognju le na nekaterih mestih iz jarkov. Izpadajoči naskakovalni valovi so se umaknili v naši osredotočeni obrambi pehote in topništva z izgubami za sovražnika. Zvečer se je ravno tako zrušil ponovljeni napad Angležev. Zahodno od ceste Arras-Lens so zjutraj namerili besen učinkujoč ogenj na naše postojanke. Močne angleške sile, ki so naskočile na severnem bregu potoka Sou-chez in vdrle v naše jarke, smo vrgli s krepkim protisunkom. V ljutem boju z ročnimi granatami, ki je sledil, so naše naskakovalne čete vzravnale vpadalno mesto, kjer se je bil še sovražnik držal. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. V posameznih odsekih bojne črte pri Aisne, v Champagni in ob Moži od časa do časa živahno streljanje. Bojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana. Nič novega. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKI NAPAD NA LONDON. Berlin, 13. junija zvečer. Veliki glavni stan: Z bojišč se dozdaj o večjih bojih ni poročalo. Naši letalci so metali danes bombe v trdnjavo London. Angleško uradno poročilo, 11. junija popoldne. Naši in sovražni topovi so iužno Yperna zelo streljali. Naše čete so južno Messinesa zopet nekoliko napredovale. Angleži o ofenzivi na Flanderskem. Amsterdam, 12: junija. Vojaški sotrud-nik »Timesa« piše o zadnji angleški ofenzivi: Če so Angleži le nameravali, da zasedejo taktično ugodno točko z ozirom na mogočo nemško ofenzivo, se jim je to popolnoma posrečilo. Če so pa nameravali prepoditi Nemce z morske obali, kar bi bili dosegli le, če bi bili prebili pri Wytschaete, se jim to ni posrečilo in so pridobili le zelo srednji taktični uspeh. Poročevalec »Timesa« v glavnem stanu javlja, da so za razstrelbo nemških postojank pri Messinesu porabili 600 ton razstrelil v 20 podkopih in 10 angleških milj dolgi črti. Strašen prizor je bil podoben izbruhu ognjenikov. Zemlja se je daleč okolu tresla. Angleške izgube v zadnjih šestih mesecih. Rotterdam, 14. junija. Angleški listi javljajo, da so izgubili Angleži decembra 1916 953 častnikov in 39.711 mož, januarja 1917 943 častnikov in 32.489 mož, februarja 1216 častnikov in 16.277 mož, marca 1765 častnikov in 28.709 mož, aprila 4831 častnikov in 31.629 mož, majnika 5919 častnikov in 107.075 mož. Majnika je izgubila mornarica 177 častnikov in 2247 mož. Angleži nameravajo premestiti vlado iz Londona drugam. Rotterdam, 12. junija. (Kor. ur.) » Daily News« pišejo glede na velike nemške zračne napade na Dover in Folkestone, da kaže premestiti vlado iz Londona kam drugam, ker se ne ve, kaj bo še lahko sledilo. Angleški razlogi za hitro odločitev. Berlin, 12. junija. Vojaški sotrudnik »Pall Mali Gazette« pravi, da se mora vojska hitro odločiti. Merodajni so za to sledeči razlogi: 1. Nemčija zdaj ne razpolaga z rezervami, a v rokah ima Poljsko, Srbijo in Belgijo. Čim dlje bo trajala vojska, tem prej bo prebivalce teh dežel prisilila ali pa pregovorila na službo z orožjem in bo izkoristila gospodarske pripomočke teh dežel. 2. Čim dlje bodo ostale te dežele pod nemškim vplivom, tem bolj se bodo po vojski nagibale k osrednjim velesilam. 3. Pomanjkanje živil v Nemčiji se bo po novi žetvi izboljšalo. 4. Negotovo je, če bodo uspehi podmorskih čolnov večji ali manjši. 5. Glede na strelivo zdaj prekašamo Nemčijo, a to se ravno vsled podmorskih čolnov lahko izpremeni. 6. Zdaj se nahaja iniciativa še v naših rokah. 7. Morala nemškega naroda in armade je trpela, a če jim damo časa, se bo zopet izboljšala. 8. Čim dlje bo trajala vojska, tem bolj bomo izčrpani posebno nasproti nevtralcem in tistim našim zaveznikom (Ameriko in Japonsko misli. O. u.), ki so manj trpeli. 9. Utrujenost vojske in nemiri, ki se v marsikaterih deželah sporazuma zdaj opazujejo, se lahko po-množe in lahko škodujejo našim smotrom. 10. Preobrat nam na škodo v za nas neugodnih razmerah v do zdaj nevtralnih deželah ni izključen. Nemiri v Dublinu. London, 14. junija. Ponoči na 10. t. m. so zaprli v Dublinu Sinnfeinerja grofa Plu-netta, ki je govoril na prepovedanem shodu. Ob aretaciji so povzročili grofovi pristaši upor; enega policijskega nadzornika so ubili. M morili. Nad 39,000 ton potopljenih, Berlin, 12, junija. Uradno: I. Pri zahodnem izhodu Angleškega kanala so naši podmorski čolni med drugim zopet uničili: Oboroženi angleški parnik »Član Muray« s 6100 tonami pšenice. Tri častnike smo ujeli. Potopili so dalje neki večji oboroženi angleški parnik neznanega imena. Vsled drugih potopov je med drugim izgubljenih 9000 sodov mazilnega olja, 10.000 vreč voska namenjenega v Francijo in 1500 ton pšenice. II. Naši podmorski čolni na Sredozemskem morju so potopili zopet 7 angleških parnikov in 10 italijanskih jadrnic, ki obsegajo skupno 33.370 ton. Poškodovani nemški podmorski čoln. Cadix, 12. junija. (Kor. ur.) »Agence Havas« javlja, da je našla neka španska torpedovka danes zjutraj blizu Cadixa nemški podmorski čoln »U 52«, katerega stroji so bili poškodovani s topovskim strelom. Posadka šteje 20 mož. Čoln so privlekli v Cadix. Kje le roško ofenziva ? Berlin, 13. junija, Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču in na macedon-ski bojni črti nobenih večjih bojev. Prvi generalni kvartirni mojster , pl. Ludendorff. Zadnji rok, ki ga je stavil sporazum Rusiji. Berlin, 14. junija. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: V Petrogradu sc odločno trdi, da je sporazum zahteval od Rusije, da mora 14. t. m, nastopiti na bojišču, če tega ne stori, bodo nastale Rusiji resne težave. Kerenskij je predvsem potoval na bojišče, da oživi ofenzivnega duha, kar sc mu pa ni' posrečilo. Meščanski ruski listi pišejo, da na bojni črti pri Minsku nočejo cele skupine zasesti strelskih jarkov, le topničarji so pripravljeni na boj. Topničarji so razburjeni radi nastopa drugih "čet. Izgredov je veliko. Aleksejev je naznanil, da bo izdelal povelje za splošno ofenzivo, a vojaki so sc za to pritožili na delavski in vojaški svet. Socialistični ministri so na to v ministrskem svetu izjavili, da se Aleksejev še ni prilagodil novim strujam in da kvari demokrajiziranjc armad. Gurko je odstopil, ker je. ,del neke stotnijc izjavil, da se ne bo bokoril povelju za ofenzivo. Ofenzivi šc vedno nasprotujejo bolževiki, ki postajajo v "delavskem svetu vedno vplivnejši. ' Rusija ne bo pravočasno Angležom in Francozom pomagala. Karlsruhe, 12. junija. »Secolo« poroča iz angleškega glavnega stana: Angleži in Francozi so prfeOfciovali svojo bojno črto, ker sodijo, da jiWbodo prišli Rusi prepozno na pomoč. m--. <-< Novi npbori na Ruskem. Petrograd,. 13. junija. (K. u.) Agentura: Vlada je odredila, da morajo 1. (14.) t. m. vsi možje, ki 50 bili doslej oproščeni, na nabor. Rusija needino. Ruski kmetje proti Kronstadtu. Petrograd, 13. junija. (K. u.) Agentura: Kongres kmečkih zastopnikov iz cele Rusije se jc v posebni seji posvetoval o dogodkih v Kronstadtu in s 1000 proti 4 glasovom sprejel sledeči sklep; Kmečki kongres sporoča kronstadtskemu prebivalstvu, da bodo kmetje vsako pošiljatev živil v Kronstadt ustavili, če mesto takoj ne združi svojih revolucionarnih sil z onimi ruske demokracije in če nc pripo-zna začasne vlade. Istočasno se vlada poziva, da zahteva, da se brezpogojno ^dajo in da v nasprotnem slučaju z odločnimi sredstvi odstrani separatistična stremljenja. Kongres je obljubil podporo Vseh kmetov v boju zoper Kronstadt. Kronstadt proti Petrogradu. n Berlin, 13. junija. »Deutsche Tages-zeitung« javlja iz Stockholma: ^iNovo Vreme« opisuje dogodke v Kronstadtu. Stranka bolševikov, ki vlada v Kton-stadtu, zahteva, naj se skliče tja konsti-tuanta in prepelje car. Kronstadtska-vlada bi rada zaprla vse pristaše vojske; dokler se ne bo sklenil mir, ter seilmore upravičiti le vojska proti kapitalizmi in proti veleposestvu. Sklenili so, da bodo poslali bojne ladje v Petrograd za podporo bolševikov proti meščanskim strankam. Velikanski kmečki nemiri v Rusiji. Stockholm, 12. junija. Iz Petrograda: Veliki kmečki nemiri začasno vlado zelo skrbe. Med kmeti in veleposestniki se bi-jejo prave bitke. Kmetje pustošijo velepo-sestva; požigajo gozde; žito na polju, ki dozoreva, teptajo in uničujejo. Veleposestniki se branijo v svojih utrjenih poslopjih. Med uporniki je na stotine pobeglih vojakov. Veleposlaniki sporazuma zagrozili, da. za-puste Petrograd. Stockholm, 14. junija. Zaradi viharnih demonstracij v minolem tednu proti Angliji so zahtevali odposlanci angleškega, francoskega in italijanskega veleposlaništva skupno od začasne vlade, naj bolje zavarujejo poslaništva, ker bodo sicer z vsem osobjem Petrograd zapustili, če bo kak funkcljonar insultiran ali napaden. Burna seja delavskega sveta. Budimpešta, 12. junija. »Az Est« javlja iz Stockholma: Zadnja seja delavskega sveta je bila zelo burna. Socialni demokratje so nastopili proti nameravani izpraznitvi Petrograda. Ko so se posvetovali o podporah svojcem vojakov, je vdrlo več sto žensk v dvorano, ki so zahtevale, naj se takoj sklene mir. Podporo so zvišali od 20 na 30 milijonov mesečno. Ko so razpravljali, če naj carja prepeljejo v Kronstadt, jih je veliko kričalo: »Obesite ga!« »V Kronstadt ž njimi« Čheidze je izjavil, da takim radikalnim ukrepom ne bo nikdar pritrdil. Častniški zbor v Rusiji proti revoluciji. Amsterdam, 12. junija. (Kor. ur.) »All-gemeen Handelsblad« poroča: Več članov delavskega in vojaškega sveta je obiskalo razne odseke na bojišču. Višji častniki so jih zelo hladno sprejeli. Zapazili so, da primanjkuje živil in streliva. Celi štabi raznih bojnih skupin nasprotujejo revoluciji. Na demokratične častnike strogo pazijo. Večina višjih častnikov nastopa proti svobodi in neodvisnosti ruskega naroda. r/' 100 ruskih generalov odstavljenih. Ukrajinski urad v Kijevu poroča (preko Curiha objavlja berlinska ^Deutsche Tageszeitung«): Nad 100 generalov so odstavili, ker so se udeleževali protirevolu-cijskega pokreta v Rusiji. Železničarska stavka končana. Petrograd, 13. junija. (Kor. ur.) Agentura: Stavka železničarjev v Petrogradu je končana. Vse organizacije železničarjev so sc izrekle proti stavki z utemeljitvijo, da smatrajo tako gibanje v vojnem času kot zločin proti domovini in armadi. Proti narodnim polkom v Rusiji. Kodanj. Poljski listi v Rusiji poročajo, da se je delavski in vojaški svet izjavil proti sestavi narodnih čet, ker bi se ž njimi v armado zanesel narodni spor. Vlada jc nato prepovedala ustanavljati narodne polke. Angleži proti Rusom. Amsterdam, 12. junija. Najuglednejši angleški dnevniki pišejo vsak dan ostrejše proti Rusiji. Ruska armada je razočarala nade, ki so jih stavili na njo. Rusija je v prvi vrsti kriva, da voiska toliko časa traja. Severna Amerika je zavzela mesto Rusije. Angleško severnoameriško pleme bo s svojo odločnostjo zmagovito končalo vojsko. Tajne pogodbe Rusije s sporazumom. Geni, 13. junija. Poučeni francoski krogi izjavljajo, da so tajne pogodbe v Petrogradu že splošno znane. Dva francoska poslanca sta prinesla prepise teh pogodb iz Rusije in jih predložila v zadnji tajni seji francoski zbornici. Grški rezervisli in armada za grškega Atene, 13. junija. (K. u.) Agencc Havas: Kljub prizadevanju rezervistov, da bi povzročili nemire, se zdi, da odpoved kralja Konštantina v Atenah ni vzbudila nikakega resničnega gibanja. Tekom ponedeljkovega večera se je zbralo okrog palače približno 2000 rrezerevistov, da bi z lastnimi telesi napravili zid za kralja. Deputacija, katero je vodil fregatni kapitan Mavromichalis ,se je podala v grad, da bi izrazila kralju vdanost vojske in ljudstva. Namesto vsakega odgovora je kralj opominjal le k miru. Častniki so izjavili, da je armada pripravljena ubogati. Trenotno se ne ooroča o nobenem resnem dogodku. Porodilo o miru. Mirovni pokret v francoski armadi. Curih, 14. junija. Polkovnik Rousset v listu »Liberte« nujno svari vlado proti vedno večji mirovni propagandi med francoskimi vojaki na in za bojno črto kakor tudi jioma. Posebno na velikih francoskih kolodvorih se odločno propagira mir. Anglija bo sledila — Rusiji. Haag, 14. junija. Tednik »John Buli« f>bjavlja članek, ki priznava, da je angleški narod zelo nezadovoljen. Politike opozarja, naj hitro odstranijo vzroke, ki povzročajo nezadovoljnost, ker bo sicer izpadlo v Angliji tako, kakor je na Ruskem. Izvaja: Nihče, ki je bil pred kratkim v Bowstre-etu, ko so izpustili povzročitelje velike stavke, nihče, ki je čul, ko so množice prepevale rcvolucijske pesmi, ko je sodišče proglasilo svoj sklep, ne more dvomiti, da je to pojav, ki bo kmalu izginil, marveč da se bodo ponovili tisti nemiri, ki sc širijo po celi deželi. Proti nadaljevanju vojske. Kodanj, 13. junija. Bolševiki v Kron-stadtu so zahtevali od začasne vlade, da se mora vse, ki delajo za nadaljevanje vojske, med njimi tudi Kerenskij, postaviti pred vojno sodišče. Vojna ladja »Aleksander II.« jc priplula pred Petrograd. Če vlada ne ugodi tej zahtevi se bo ladja poslu-žila svojega orožja. ' Gorki proti Ribotu. Berlin, 13. junija. »Lokalanzeiger« jav-,ja iz Stockholma: Govor Ribota proti 6tockholmskemu mirovnemu posvetu rusko socialistično časopisje ostro obsoja. Gorki piše, da je Ribot govoril navadne puhlice; ruska vlada mora ugovarjati. Če se mir ne more skleniti z Ribotom, naj se pa sklene brez njega. Ribotov govor je zelo omajal stališče sporazumu prijazni Plc-hanovi skupini. »Djen« piše, da je Plehanov popolnoma izgubil popularnost. Eks-tremno socialistično krilo so vojne izjave zahodnih velesil zelo okrepile. Kongres v Versaillesu. Genf, 14, junija. »Eclair« javlja: Francoska vlada namerava sklicati v Versailles senat in zbornico na skupen kongres, kar seveda vzbuja največjo senzacijo. Govori se, da bo odstopil Poincare in da mu bo sledil Ribot, Prekinjeno zanimivo vprašanje v angleški zbornici. cilu znano, da se zastopniki delavskega sveta v Petrogradu pogajajo s sovražnikom in da so ti zastopniki.,. Poslanec je tu prekinil govornika (tako pravijo Angleži zborničnemu predsedniku), da ni mogel končati stavka, češ da to vprašanje ni stvarno. Cecil deli svobodo Čehom in Slovakom. Bern, 13. junija. (K. u.) V spodnji zbornici jc na neko vprašanje odgovoril lord Cecil: Zavezniki nameravajo pomagati Čehom in Slovakom in drugim narodom do svobode, a o podrobnostih še niso sklepali. Razlaga Wilsonove note. »Evening Post« piše: Wilsonova nota Rusiji pomenja svobodno Poljsko, svobodno Arabijo, svobodno Armenijo. Usoda italijanske iredente in francoske v Alza-ciji in Loreni bo odvisna od glasovanja prebivalstva, V Avstriji bo nota, kakor se upa, našla odmev. Nemčija bo pa vsaj izvedela, da je še zelo oddaljena od mirovnih pogojev sporazuma. Wilson napoveduje velik govor o vojnih namenih. Haag, 13. Iz Newyorka: Wilson bo jutri najbrž govoril obširno o vojnih smotrih Združenih držav, *da vzpodbudi navdušenost za vojsko v Združenih državah, ki peša. Novačenje sporazuma v Ameriki. Kodanj, 12. junija, (Kor. ur.) Lord Cecil je izjavil v poslaniški zbornici, da je sprejel ameriški kongres postavo, ki dovoljuje sporazumu, da sme rekrutirati svoje podanike v Združenih državah. Poljska. Glava Poljske je nemško poveljstvo. Praški »Venkov« poroča pod tem naslovom po »Gazeti Wieczorni« iz Varšave: V zadnjih dneh sta bila rektorja poljskega vseučilišča in tehnike v avdijenci pri generalu Beselerju. Sprejem je imel uradni značaj. General Beseler je izjavil, da glava in edina vlada v okupacijskem ozemlju je nemško poveljstvo ne pa kak »državni svet«. In nemško poveljstvo si nikakor ne dovoljuje, da bi mu vzel kdo vlado iz rok, V svojem govoru je Beseler kategorično izjavil, da ni niti več misliti o popolnem realiziranju lanske proglasitve dveh cesarjev o ustanovitvi neodvisne poljske države. Oblika Beselerove izjave je bila taka, da sta se obrnila oba rektorja z odločnim protestom do poljskega zastopnika pri nemški vladi grofa Hutten-Czapski. Stroški za novo poljsko armado. Krakov, 12. junija. »Gazetta Wie-czorna« poroča iz Varšave, da bodo znašali stroški za prvih 15 polkov nove poljske armade 230 milijonov mark. Razna perona. Avtonomija Albanije. Stockholm, 13. junija. Proglasitev avtonomije v Albaniji po Italijanih je v Petrogradu zelo presenetila. V ruskem zunanjem uradu, v francoskem in v angleškem veleposlaništvu niso niti slutili, kaj da je Italija nameravala. Ruski zunanji minister se je 5. in 6. junija posvetoval s francoskim in angleškim veleposlanikom, kakšno stališče naj zavzamejo Anglija, Francija in Rusija glede na samolaški nastop Italije. Odkrito vohunstvo v Švici. Berlin. »Berliner Tageblatt« javlja iz Curiha: Bernska policija je prijela več vohunstva osumljenih oseb, ki so se shajale v neki vili. Gre za obsežno vohunsko organizacijo, ki so jo razpredli iz Berna v Curih, Schaffhausen in Lausanne. Poizkušali so med drugim uničiti živino in raz-streljevati tvornice. Poleg vojaškega vohunstva so izvajali tudi vohunstvo glede na švicarsko trgovino. Združene države Kitajski. London, 12. junija. (K. u.) Reuter javlja: Ameriške Združene države so poslale zaveznikom in Kitajski noto, v kateri obžalujejo notranji spor na Kitajskem in opozarjajo na potrebo narodne sloge. Tokio, 12. junija. (K. u.) Ameriška nota Kitajski je razgrela v Tokiu časopisje in javno mnenje. Zmerni, dobro poučeni politiki sodijo, da bo nota nasprot-stva med posameznimi skupinami poostrila; morebiti bo tuje elemente na Kitajskem razburila in dosegla nasprotni učinek, kakršnega je nameravala. Manj zmerni Japonci so pa vsled note ogorčeni, ker sodijo, da se vmešava Amerika v notranje zadeve Kitajske. bineta. Grof Esterhazy sam pa je izjavil, da bo mogoče že v 24 urah končal sestavo kabineta. Budimpešta, 13, junija. »Magyar Or-szag«, ki stoji zelo blizu novemu ministrskemu predsedniku grofu Esterhazyju, izjavlja, da bo ministrski predsednik pri ju-trajšnji avdijenci že predložil cesarju novo listo. Grof Esterhazy si bo pridržal notranje zadeve, grof Albert Apponyi bo na-učni minister. Portfelj ministra na najvišjem dvoru prevzame grof Jurij Batthyany, pozneje grof Aladar Zichy, medtem ko bo Batthyany prometni minister. Trgovinski minister bo grof Bela Serenyi, justični minister dr. Gratz, ki bo pozneje stopil na čelo ministrstva za prehodno gospodarstvo. Honvedni minister ostane fml, pl. Szurmay in kot hrvaški minister bo začasno posloval grof Estcrhazy. Budimpešta, 13. junija. (Kor. ur.) V današnji seji akcijskega komiteja bloka za volivno preosnovo so sklenili podpirati vlado grofa Esterhazyja pri delu za temeljito, pošteno in na široki podlagi slonečo preosnovo volivne pravice. Ko je komite zvedel, da je Esterhazy pozval člana bloka grofa Teodorja Batthyanyja in Viljema Vaszonyja, naj vstopita v njegov kabinet, ni dal za to samo svojega dovoljenja, marveč je izjavil, da jc dolžnost obeh imenovanih politikov, da v korist volivne pravice sprejmeta ponudbo. Ogrska ministrska krizo. Budimpešta, 13. junija. Grof Eslcrliazy je danes nadaljeval svoja pogajanja z voditelji strank. Kakor se čuje, so današnja dopoldanska pogajanja potekla tako ugodno, da bo grof Esterhazy že tekom 48 ur mogel cesarju predložiti celotno listo ka- novice. + Protest duhovščine dekanije ljubljanske okolice zoper skrunenje Najsvetejšega po židovskih časopisih v vednost preč. knezoškjfijstva se glasi takole: »Dne 13. t, m. v Ljubljani polnoštevilno zbrana duhovšč/na pri pastoralni konferenci dekanije ljubljanske okolice najodločnejše zavrača ostudne napade nekaterih židovskih časopisov na Najsvetejše n. pr. kakor se poroča v dnevniku »Slovenec« štev, 130 z dne 9, junija t. 1. po »Reichspost« štev, 244 z dne 29. maja 1917, kjer so najgorji in najbolj neosnovani napadi na najsvetejši zakrament, povzeti iz židovskih listov, proseč verno ljudstvo, da bi se ne dalo begati po enakih izbruhih nevernikov v svojih verskih čutilih. Prečastno vrhovno duhovsko oblast pa najponižneje prosijo, da na pristojnem mestu izposlovati rači varstvo zoper jednake izbruhe predrzne fantazije, če bi se pri nas kedaj ponovili, kakoršnih tudi svoj čas ni malo bilo, če prav morda ne jednako robatih,« Sklenjeno soglasno, + VI. vojno posojilo — ljudska dolžnost. Vsakdanja izdanja našega general-štabnega poročila ve v zadnjih dneh veliko lepega povedati o slavnih činih naše armade. Zmage pri Jamljah so celokupno prebivalstvo Avstrije in Ogrske navdale z občudovanjem ter zaupanje v moč in silo naših armad še višje povzdignile, Veliko se je že govorilo in pisalo o tem, da je fi-nancielna podpora odločilna za bojno sposobnost naše armade, S VI. vojnim posojilom hočemo sposobnost naše armade za zmago še nadalje okrepiti. Podaljšanje roka do 22, junija naj povsodi in v vseh krogih obilo izkoristijo, kajti ako vsa znamenja ne varajo, stojimo pred skorajšnjim mirom, Zadnja poročila iz dežel entente se ne glase več tako bojevito kakor pred štirinajstimi dnevi. Posamezniki in korpora-cije, ki se doslej še niso udeležili VI. vojnega posojila, imajo priliko da store to vsaj sedaj. Vojno hočemo zaključiti s prebitkom, zato moramo napeti vse sile, da dosežemo ta cilj. Porabimo čas in podpi-sujmo VI. vojno posojilo. — Podpolkovnik Ludovik Kuralt umrl. Na Telovo je g. Ludovik Kuralt, podpolkovnik c. in kr. pešpolka št. 22, naš rojak, po kratki in mučni bolezni v mo-starski bolnici mirno v Gospodu zaspal. Vsak, ki je tega častnika poznal, njegov odkrit in kremenit značaj, je prepričan, da je domovina, katero je toliko goreče ljubil, izgubila v njem ne samo izvrstnega in neustrašenega branitelja-vojaka, ampak tudi odličnega, dobrohotnega in blagega člana svoje družbe. Rajni se je junaško udeleževal trdih in napornih bojev, za carja in dom po Srbiji, Bosni, ob Soči ter tudi na tirolskih snežnih velikanih. Kjer jc nevarnost bila največja, tja ga je gnalo njegovo junaško srce, da čuva rodno grudo pred grabežljivimi in naše zemlje lačnimi so-vragi. Vse napore in težkoče je mirno in samozavestno kot vzor-vojak prenašal, trdno prepričan, da nobena žrtev, ki jo prinašamo domovini na oltar, ni prevelika in pretežka. To trdno prepričanje mu ni pustilo nikakega obzira do njegovega zdravstvenega stanja, katero je vsled naporov počelo pešati, a ni miroval, dokler ga ni kruta usoda z neusmiljeno roko pahnila na bolniško postelj. Sedaj počiva junak, katerega prsa so dičila visoka odlikovanja, daleč od svoje rodne Kranjske, katere ponosnega sina se je vedno priznaval, v hladni zemlji ob temnozeleni Neretvi, katere žuboreči valovi mu s svojim šum-ljanjem ne bodo motili počitka, Naj v miru počiva junaki — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 28. polj. top. p. Ivan Juvanc. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila major 17. pp. Karel Jiinger in nadporočnik 17. pp. Osvald Fuchs. — Srebrno hrabnostno svetinjo 2. vrste je dobil častniški sluga 4. trd. top. p. Jagodnik Ivan. — Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: predmojstra 36. p. top. p, Ivančič Stanislav in Majhen Josip, tit. četovodja 28. težkega polj. top. p. Mlakar Albin in predmojster 4. trd, top, p, Flajnik Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddes. 97. pp. Kogej Fr., enol. prost. tit. četovodja 85. pp. Stare Iv,, tit. predmojster 4. trd. top, p, Lesjak Ivan, topničarja 28. polj. top. p. Kumhal^ Ivan in Lampret Josip. — Z bojišča se poroča: V zadnjem času so bili odlikovani sledeči Slovenci: Z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Josip Zad-nik, računski podčastnik iz Ribnice, in Al. Butkovič, podkovski mojster iz Leskovca pri Krškem. — S Karlovim križcem so bili odlikovani Karol Novak, Motnik pri Kamniku, Franc Bevk, Zlatopolje pri Lukovici, in Franc Žagar, Iškavas pri Ljubljani, — Na soški fronti je bil pri havb. polku št. 28 odlikovan ognjičar Mirko Skrem s srebrno svetinjo 11. razreda. Odlikovani je doma z Gorenjskega. Svarilo. V poslednjem času se venomer dogajajo nesreče, nastale na ta način, da se kdo igra z vojaškim nabojem ali z razstrelilno pripravo. Tudi naš list je zabeležil že celo vrsto takih nesreč, med drugimi tudi eno s smrtnim izidom, ter dostavljal resne opomine, naj se nikdo ne dotika stvari, ki so namenjene vojaštvu in ki se v njih skriva smrt ali pa vsaj težka telesna poškodba. Toda zdi se, da je mla« dež in odrastle premotil zli duh neukroU ljive tvegavosti, tako da nič ne marajo za dobro mišljena in utemeljena svarila, ampak se igrajo z naboji i, si,, kakor da se ni še nikoli zgodila nobena nesreča, samo da zadoste svoji, rekli bi, epidemiški na-> stopajoči strasti. Da se vendarle preprečijo ponesrečenja po lastni krivdi, je vojaštvo naprosilo šolsko oblast, naj odredi, da se bo mladina po šolah o opasnosti igranja z naboji, zažigalnimi in razstrelilnimi pripravami ter z istrelki primerno poučila, z vso resnobo in odločnostjo posvarila, naj nikar od nikogar in pod nobenim pogojem ne sprejme ne v dar, ne v zameno in ne v nakup nobene stvari, ki služi vojaštvu v. boju s sovražniki, ter da se ji bo zauka-zalo, da mora, karkoli bi vojaškega našla, pustiti nedotaknjeno in da jo veže dolžnost, da o svoji najdbi nemudoma obvesti najbližnjo vojaško ali civilno stražo odnos-no najbližji vojaški ali politiški urad. Kakor mladina v šoli, tako naj bodo tem potom vsi odrastli, zlasti pa starši, v gorenjem smislu kar najodločnejše posvarjeni, Kdor bi kaj vojaškega našel, naj pusti naj-denino nedotaknjeno, kjer je, in naj o najdbi obvesti poklicane vojaške ali civilne organe; od nikogar, pa naj bo ta ali oni, naj nihče ne sprejme ničesar, kar tvori sestavni del vojnega oboroženja; starši pa naj svoji deci dosti odločno zabičijo, da se bo ravnala po zgoraj očrtanih navodilih, — Iz Spodnje Idrije. Dne 10. t. m. smo pokopali tukajšnjega trgovca Luka Brusa. Zbolel je nevarno pozimi, toda na pomlad je toliko okreval, da se jc v majniku sleherni dan udeležil jutranje majniške po-božnosti, ob koncu se ga je pa lotila zopet stara bolezen, a vendar je zadnji dan še hotel biti v cerkvi pri sklepu šmarnic, dasi so mu branili. Takoj nato je legel in ni več vstal. Bil je naš zvesti somišljenik ves čas obstoja član tukajšnjega katol, izobraževalnega društva, član prostov. gasilnega društva in veterancev. Naj ga sprejme maj-niška kraljica, kateri je zvesto služil do zadnjega, v nebeške višave, O sprejemu enoletnih prostovoljcev (vojnih prostovoljcev z znakom enoletnega prostovoljstva) jc objavila »Wie-ner Zeitung« z dne 6. t. m. — V Ameriki umrli rojaki. Umrla je v Franklinu Kansas soproga Franceta Ceja, rojena Ravnikar, doma iz Vač pri Litiji, stara 30 let. — Umrl je v South Chikago France. Špan iz Duro-polja na Štajerskem. — Vlak jc povozil v Ameriki v Venoni Jožefa Pišmana, starega 22 let. — V Seboygamu Wis je umrl Janez Bizjak, doma iz Nove Gore, župnija Škocijan. — V Pittsburgu je umrla Karolina Bočič, stara 50 let. — Iz ruskega ujetništva so se vrnili 30. maja sledeči invalidi: lovec 7. lov. bat. Franc Mestek, inf. 97. pp, Ivan Modic,, desetnik 27. strel. p. Josip Dcrmelj, pešec 7. pp. Ivan Pognom. — Ujeti so praporščaki 97. pp. Franc Sedej iz Idrije, Karel Valcntinuzzi iz Go-ricc in Ivan Zannini iz Trsta. — Radi ogleduštva zasledujejo trgovskega pomočnika Adolfa Kristla, doma iz mariborske okolice, — Vojna razstava v dunajskem Pra-tru je sedaj na novo urejena. Nov spored imajo tudi velezanimivi mornariški prizori, pri katerih igra godba vojne mornarice iz Pulia. — Štrajkati so pričeli delavci in delavke v tobačni tovarni na Reki. Zahtevajo zvišanje plač. — Smrtna kosa. Umrl je v Celovcu krojaški mojster Anton Janša. — Umrl je na ranah dobljenih na italijanskem bojišču nadporočnik J. Zwenkl iz Pesnice. — Umrl je v Gradcu ravnatelj akcijske družbe Grei-nitz ces. svetnik Gustav Suschnig, star 60 let. — V Lazah je umrl splošnoznani »ljudski zdravnik« čuvaj južne železnice v pokoju Anton Škofič. — V Dortmundu je umrl c. kr. konzularni oticijal Franc Klette. — V Gradcu je nagloma umrl 16 let stari gimnazijec Rudolf Hočevar. — V Gradcu je umrl črnovojnik 47. pešpolka Franc Kotnik. Na notico v »Slov.« št. 125 2. junija »Iz Ital. ujetništva« so se oglasili nam sporoča vojni kurat Škerjanec od naših znanih črnovojnikov, da naj sc »ujetnika« Valentin Vižin iz Kromber-ga in Fr. Faganel iz Šempasa ne bahata s svojim zdravjem na Laškem, ker jih doma vsled dezertacije čaka vrv okoli vrata, premoženje zaplenjeno, družine pahnene v nesrečo. Smo s svojim zdravjem v gorah veliko srečneji. — Obsojen morilec svoje matere. Nadomestni rezervist z znaki enoletnega prostovoljstva Ludovik Wohinc, ki je 7. junija zvečer v Gradcu svojo mater, 601etno Ano .Wohinc napadel in s kladivom potolkel na tla, nakar je mati vsled strahu in razburjenja umrla za otrpnenjem srca, je bil od prekega soda dne 12. t. m. obsojen na smrt na vešalih. Vojaški poveljnik v Gradcu je milostnim potom izpremenil smrtno obsodbo v 12letno težko ječo. — Zločin proti nrcvnosti. V Gradcu je bil te dni obsojen na 4 mesece težke ječe c. kr. živinozdravniški nadzornik gra-škega namestništva Alojzij Reichl radi zločina po § 128. — Iz obupa nad vojno bedo v smrt. Gostja Jožefa Zupane iz Brezove pri Celju je večkrat rekla, da jo vojno gorje tako tare, da si bo vzela življenje. Te dni so jo res našli v domačem vodnjaku mrtvo. — Umrla je v Vipavi posestnica Antonija Batjel, stara 75 let, mati goriškega trgovca g. Franca Batjela, sedaj v Ljubljani na Starem trgu. G. Batjelu naše naj-iskrenejše sožalje! — Orožnik ustrelil vlomilca. Dne 7. t. mes. ponoči je v Mihalovcih pri Ormožu orožnik Sohaferitsch ustavil neznanega moškega. Le-ta je takoj potegnil revolver in streljal; zadel je orožnika v ramo. Nato je hotel pobegniti, a orožnik je ustrelil za njim in ga do smrti zadel. V nahrbtniku neznanca so našli perutnino in druge predmete, vzete ob vlomu v bližnjem kraju. Ljubljanske novice. lj V osmini praznika presv. Srca Je-tusovega bo v uršulinski cerkvi vsak dan zvečer ob 7. uri kratka pobožnost s pridigo in litanijami. lj Dan žepnih robcev. V soboto, dne 16., in v nedeljo, dne 17. t. m., se vrši pod nazivom »Dan žepnih robcev« nabiranje po hišah v vojne pomožne namene, in sicer bodo dijaki tukajšnjih srednjih šol nabirali odpadke platnenih in bombažnih tkanin, robcev ,perila, oblek i. dr. Vse se porabi za perilo invalidom in vojaškim otrokom ali pa za tkanje novih tkanin. V vsaki družini se gotovo izlahka pogreši par robcev ali vsaj nekaj že nerabnega perila. Kdor pa ne bi mogel dati v tvarini, naj bi prispeval z malim zneskom v gotovini. Ljubljansko občinstvo, ki se je doslej vedno izkazlo radodarno v patrijotične namene, se gotovo odzove tudi to pot, ko gre po vsej državi velika akcija za perilo junakom invalidom in otrokom-sirotam padlih vojakov. lj Umrla je sinoči ob pol 9. zvečer v Malih Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljano po dolgi težki bolezni gospa Ana M a t h i a n roj. Lenarčič, soproga cesarskega svetnika arhitekta Ivana Mathian. Pokopljejo jo v Št. Vidu nad Ljubljano. lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 12. junija 1917. Gospod podžupan dr. Triller poroča, da je pretekli teden pri ministrstvu na Dunaju interveniral glede premoga. Premoga se bo moglo zelo malo dobiti, komaj za kuho. Za plinarno je sicer zagotovljenih 20 vagonov ostravskega premoga, vendar ni upanja, da bi se dobilo pozneje še kaj. Ker tudi ni upanja, da bi se moglo mesto v zadostni množini preskrbeti s premogom za kuho, bo predvsem misliti na nakup drva. Tozadevno se je že vršila pri deželni vladi posebna enketa in se predsedstvo mestne aprovizacije kar najbolj trudi, da preskrbi Ljubljani za zimo vsaj najbolj neobhodno potrebno kurivo. — Prihodnji teclen razdeljuje mestna aprovizacija na močne karte po Va kg pšenične in Vz kg ječmenove moke. Naslednji krušni teden se bo zopet honoriralo celo krušno karto. — Mestna aprovizacija bo skušala na podlagi raznih ponudb nakupiti na Ogrskem večjo množino zgodnjega krompirja. Seveda je za zaključitev kupčije odvisno, če dobi aprovizacija tudi za to potrebna transportna dovoljenja. — Na ljubljanskem trgu sc zadnje čase vrši neznosno prekupova-nje zelenjave, predvsem po izvenljubljan-skih kupcih. Ljubljančanje si sploh ne morejo nakupiti zelenjave, če jo pa že dobe, morajo plačevati cene, ki segajo preko vrednosti blaga. Aprovizačno predsedstvo bo na pristojnih mestih interveniralo, da se že takoj prepreči in onemogoči to neznosno prekupovanje in navijanje cen zelenjavi. — Deželna vlada je ponudila mestni aprovizaciji do 100 albanskih koz. Odsek je za nakup koz, vendar samo v tem slučaju, če se dobavijo molzne koze. — Ponovno se je že dogodilo, da so razni udeleženci vojne prehrane prodajali živila, ki so jih dobili od mestne aprovizacije po zelo nizkih cenah, raznim drugim strankam za visoke cene. Tako ravnanje ni le strogo prepovedano, ampak tudi brezvestno. Kogar bi se še zalotilo, da jc kupčeval z živili, ki jih je dobil od mestne aprovizacije, izgubi takoj pravico do nakupa živil po znižani ceni in se mu nove izkaznice tudi nikdar več podelilo ne bo. lj Izkaznice za živila po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska je že v mnogih slučajih dognala, da si nekatere stranke pridobe na nepošten način kar po dvoje izkaznic. Vse prizadete se opozarja, da se vsakemu, ki si je na nepošten način pridobil izkaznico, ne le odvzame sploh pravica do nakupa cenejših živil pri mestni aprovizaciji, ampak sc ga še po vrhu naznani sodišču, da ga radi goljufije kazensko zasleduje. lj Oddaja sira za Moste po znižani ceni. V petek, dne 15. junija, popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, na Elizabctni cesti, sir za občine Moste na male bele izkaznice po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Od 2. do pol 3. ure št. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure št. 201 do 400, od 3. do pol 4. ure št. 401 do konca. Stranke do 3 oseb dobe pol kg, s 4 in 5 osebami 1 kg, s 6 in 7 osebami 11/2 kg, z več kot 7 osebami 2 kg. Stranke naj pripravijo drobiž. lj Oddaja sira za Vič po znižani ceni. V petek, dne 15. junija, popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani na Elizabetni cesti sir za občino Vič na male bele izkaznice po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: od pol 4. do 4. ure št. 1 do 200, od 4. do pol 5. ure št. 201 do 400, od pol 5. do 5. ure št. 401 do konca. Stranke do 3 oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 osebami 1 kg, s 6 in 7 osebami V/2 kg, z več kot 7 osebami 2 kg. Stranke naj pripravijo drobiž. lj Oddaja klobas na rumene izkaznice skupine A in B. V petek, dne 15. junija dopoldne bo mestna aprovizacija ljubljanska oddajala v cerkvi sv. Jožefa klobase na rumene izkaznice s črko A in B. Določa se naslednji red: Rumene izkaznice s črko A pridejo na vrsto od 8—ure. Rumene izkaznice s črko B dobe klobase od ]/->9 do 9 ure št. 1—300, od 9—1„£10 ure št. 301 do 500, od V2IO—:10 št. 501—700, od 10 do l/2ll ure št. 701—900, in od V211—11 ure št. 901 do konca. Vsaka stranka naj pripravi drobiž. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Pu-šar, hči tovarniškega delavca, 13 let. — Štefan Mahne, begunec, bivši posestnik, 62 let. — Josip Frank, železniški delavec, 43 let. — Martin Ceglar, krošnjar, 68 let. — Miroslava Miš, gojenka trgovskega tečaja, 17 let. — Karel Pucihar, sin pekovskega mojstra, 7 mesecev. — Anton Šan-telj, mitniški paznik, 77 let. — Marija Zupan, uboga, 73 let. — Ivana Stropnik, vdova železniškega strojevodje, 63 let. — Fr. Teksl, pešec. — Josip Mainer, narednik. — Klement Pelz, pešec. — Štefan Awako-wicz, poročnik v rezervi. — Giuseppe Tas-sinari, laški pešec, vojni ujetnik. lj Našel je izvošček v svojem vozu manjšo vsoto denarja. Kdor je izgubil, naj se oglasi Krakovska ulica 6. Po sveln. Cesar Viljem — indijski bog. Indijski rod Kretov, ki živi v južnozapadni Benga-liji na planini Chete Magpur, šteje okoli 840.000 prebivalcev in je smrtni sovražnik Angležev. Svoje sovraštvo kaže pogosto s punti. Neki angleški list pripoveduje, da prirejajo Kretjani ponočne slavnosti, pri katerih kličejo ime boga solnca in nemškega baha (očeta), da bi pregnala iz dežele Angleže, da bi zemlja bolje rodila in da bi se spet poceni živelo. To češčenje nemškega cesarja traja od leta 1915. Rečeni indijski rod je zvedel, da je nemški baha velik sovražnik Angležev ter je sklenil, poprositi ga pomoči. Sovražno gibanje je še narastlo, ko so Angleži iz dežele pregnali nemške misijonarje. Angleži trdijo v ostalem, da so provzročitelji in ustvaritelji indijskega bogstva nemškega cesarja Viljema baš nemški misijonarji. Okrajni svetnik tat. Dunajski okrajni svetnik in hotelir v Favoritih Ivan Mifl je bil obsojen na štiri leta težke ječe, ker je bil kolovodja tatinske družbe, ki jc kradla živila, Ukaz proti preklinjevanju. V vojaških pisarnah v Velikem Varadinu so zadnji čas zaposlili ženske moči. Sedaj jc izdal polkovnik Obrinac ostro povelje, v katerem prepoveduje vojakom — posebno v navzočnosti ženskih uslužbenk — vsako pre-klinjevanje in neokusno vedenje. Vsak prestopek se kaznuje s 30dnevnim ostrim zaporom. Še drugje tako! Skoraj kakor v Kartagi. Ko so Rimljani oblegali staroslavno punsko mesto Karlago, so si žene strigje svoje dolge 'ase ter jih pokladale domovini na oltar — za tetive pri lokih. Moderna dama daje svoje lase za — jermene po tvornicah, v katerih izdelujejo municijo. Tako vsaj piše Tag-liche Rundschau«. Narodno društvo žen in deklet v Solingenu jc priredilo v dneh od 21. maja do 2. junija zbirke ženskih kit, i/, katerih se spleto jermeni za municijskc tvornice, Podpisujte voli posojilo! ~ ' / in;, občin v Ljubljani so nadalje prijavile VI. avstrijskega vojnega posojila sledeče stranke: A) 40letnega: Župni urad Velike Poljane 200 K; občina Mavčiče pri Kranju 2500 K; neimenovani 1000 K; občina Kropa 1000 K; občina Jesenice 1000 K; neimenovani 1700 K; Gašpar Vilman, župnik, Ljubno, 400 K; neimenovani 7900 K; župni urad Sp. Tuhinj 200 K in župni urad Hinje 2000 K. — B) 10 letnega: Neimenovani po 1000 K, 1000 K, 2000 K, 1000 K, 2000 K; dekanijski urad Vrhnika 36.000 K; župni urad Peče 7000 K; župni urad Postojna 9000 K; župni urad Dobrniče 9000 K; župni urad Planina pri Rakeku 26.000 K; neimenovani 20.000 K; župni urad Lom 2000 K; župni urad Prem 8000 K; neimenovani 1000 K; Franc Štrubelj, Porodiščc, 1000 K; Jože Mehlc, Porodiščc, 1000 K; Jožef Žmuc, Stranska vas, 1000 K; Franc Garvas, Blat, 1000 K; Franc Jančar, Sela, 1000 K; Jožef Janežič, Hrastje, 1000 K; Franc Jagodic, Podgcrica, 1000 K; šolska občina Sla vina 3000 K in župni urad Sla-vina 2000 K. Skupaj torej 154.900 K. lj Pri Ilirski banki v Ljubljani so podpisali na VI. vojno posojilo sledeči: Župni urad Št. Jošt 30.000 K; Iv. Mej). Vidmar, dekan iz Bovca, evak. goriški duhovnik, 1000; Marija Vidmar, Št. Vid, p. Lukovica, 1000; Franc Roic, Kamnik, 500; Ivana Meglic, Lom, pošta Tržič, 1000; Anton Cerar-Danilo tu 100; Marija Bonač, Bezuljak, 1000; Jožef Škubic, Vel. Trebeljevo, 2000; Štefan Seljak, Zavratec, 1000; Jakob Potočnik, Rovt, p. Selca, 150; Anton Kalan, Škof-ja Loka, 1000; Brata Moskovič tu 10.000; Bernard Korlevčan, Gozd, 1000; Janez Žagar, Vel. Trebeljevo, 1000; Anton Žagar, Vel. Trebeljevo, 1000; Marjeta Žagar, Vel. Trebeljevo. 1000; Franc Žagar, Vel. Trebeljevo. 1000; Župni urad Lom, 2000; Janez Kapus, Kamna gorica, 1000; Marija Tomaže-vič, Kamna gorica, 1000; Jožef Kapus, Kamna gorica, 1000; Franca 1'mnik, Turjak, 400; župna cerkev Sv. Križ na Dolenjskem, 300: Antonija Kralj, Kanina, gorica. 1000; razni neimenovani zavodi 401.300; razni neimenovani zasebniki 83.400 K. Gospodarske beležke. Cena zgodnjemu krompirju. C. kr. centralna komisija za cene na Dunaju je določila za 100 kg primerno suhega, ne-prstenega zgodnjega krompirja letine 1917 za nakup od pridelovalca 4.6 kron; cena velja od 20. junija dalje. Cene za češnje in jagode. Deželni predsednik razglaša: Pri nadrobni prodaji svežih češenj in svežih jagod se ne smejo prestopiti naslednje najvišje cene. Čreš-nje: Višnje (s pecljem) v Ljubljani pri prodaji producentov na vsakdanjem trgu 1 K 24 vin, pri prodaji trgovcev 1 K 30 vin., na deželi 1 K 24 vin, Višnje (brez peclja) v Ljubljani pri prodaji producentov na vsakdanjem trgu 1 K 10 vin., pri prodaji trgovcev 1 K 16 vin., na deželi 1 K 10 vin. Mehke sladke črešnje do 30. junija 1917 v Ljubljani pri prodaji producentov na vsakdanjem trgu 1 K, pri prodaji trgovcev 1 K 20 vin., na deželi 1 K. Mehke sladke črešnje od 1. julija 1917 v Ljubljani pri prodaji producentov na vsakdanjem trgu 90 vin., pri prodaji trgovcev 1 K 4 vin., na deželi 90 vin. Trde sladke črešnje (hrustavke) v Ljubljani pri prodaji producentov na vsakdanjem trgu 1 K 24 vin., pri prodaji trgovcev 1 K 40 vin., na deželi 1 K 24 vin. — Vrtne jagode: Rdeče jagode prve vrste (namizno blago) 2 K 40 vin., 2 K 60 vin., 2 K 40 vb. Rdeče jagode druge vrste 1 K 30 v., 1 K 40 vin., 1 K 30 vin. Kremno grozdjičje (rirbezelj), belo, rdeče ali črno 1 K 16 vin., 1K 20 vin., 1 K 16 vin. Kosmato grozdjičje (agras), zrelo ali nezrelo 1 K 02 vin., 1 K 08 vin., 1 K 02 vin. Maline 2 K 08 vin., 2 K 20 vin., 2 K 08 vin. — Gozdne jagode; Rdeče jagode 2 K 40 vin., 2 K 60 vin., 2 K 40 vin. Maline 2 K 08 vin.. 2 K 20 vin., 2 K 08 vin. Brusnicc 1 K 30 vin., 1 K 48 vin., 1 K 30 vin. Borovnice 90 vin., 90 vin., 90 vin. Robidnicc 1 K 30 vin., 1 K 42 vin., 1 K 30 vin. — Te cene sc razumevajo za kilogram zdravega, za trg sposobnega blaga. Za navadne črešnje (drobnice, brez pec-ljev), ki pridejo na liubljanski trg v koših ali skloplicah, sprednje cene ne veljajo; zanje določa Mne ccne od primera do primera tržno oblastvo. 22!) vagonov sladkorja za vkuhavanje — na Ogrskem. Ogrski listi poročajo, da je deželni prehranjevalni urad obvestil občine, da je za vkuhavanje sadja na razpolago 220 vagonov sladkorja. Kar je mogoče na Ogrskem, to naj bi bilo v Avstriji iz varčnostnih vzrokov nemogoče? Zaplemba žita na Ogrskem. Predsednik prehranjevalnega urada na Ogrskem baron Ludovik Kiirthy jc izjavil, da bo vse omlačeno žito pri mlatilnicah zaplenjeno v korist akcijske družbe za vojne pridelke. Vinske cene na Ogrskem. Na Ogrskem plačujejo za hektoliter vina: v Budimpešti in Pečuhu 400 K, Tapolcsanyu 360 K, Fo-žunu 380 K, Balasagyarmatu 500 K, Jegru 400 K, Miskolcu 350 K, Szatmaru 360 K, Menesu belo 350 K, rdeče 470 K, Nagy-enyedu in Št. Martinu 400 do 600 K. Letošnja vinska letina dobro obeča. — Kupčije z zemljo. Ni šc tega dvajset let, odkar ;e veleposestvo pl. Jelačiča v Jankomiru prodano. Vlada ni hotela kupiti tega posestva, ker ga večkrat poplavi voda. Zemlja da ni dobra, ker jc preveč peščena. Plast zemlje, ki sc jo obdeluje, jc zelo plitva, a izpod nje jc pesek. Jankomir je bil potem prodan neki družbi iz Ljubljane, ki je plačala oral polja 00 200 kron, a po 100 K oral gozda. Pozneje je dr. V. Frank parceliral in prodal najboljše par-ccle po 500 do 800 K. Precl letom dni je kupil Jankomir Radivoj Hafner in jc plačal oral po 2000 K. Ker Hafner gosposko« plača, se ni veliko pogajal. Denar jc lahko zaslužil, zato ga tudi lahko da. Navadni prekupci živine (M. F. & bratje Sch.) so kuoili letos v Jankomiru od Hafnerja vseh 270 oral za milijon kron; torej jc stal oral 3700 K. Ti prekupci sed?i parcelirajo. Jankomir, in sicer slabši del v »Stari loži«, kakih 130 oral in zahtevajo za vsak orai 5000 K. To kupujejo sedaj kmetje, in siccr na dolg. — Hrvatsko ccntralo za promet z drv-mi nameravajo ustanoviti v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo. — Uradniško gospodarsko zadrugo so ustanovili v Kranju. — Nakupovalne nakaznice. Dunaj, 13. maja. (Kor. ur.) Listi javljajo, da bodo uvedli v kratkem nakupovalno nakaznico za vse predmete, ki jih nc upravlja država, kakor za olje, sveče in milo. Predvsem gre za to, da bodo zabranili večje nakupe istim konzumentom in da bodo končali nastavljanje. Sledila bo prisilna razdelitev živil. Novina na praškem trgu. »Narod. Pol.« piše: Da bi v Pragi in v predmestjih dobil kar danes tisto novo »krompirjevo bolezen«, ki so jo dognali po drugih krajih in deželah, ni straha. Kakor rečeno, ga ni dobili, ne starega, ne novega krompirčka, katerega je bilo meseca junija druga leta lepa obilost. Zato vidiš na trgu lc sadje in zelenjavo. katero zdravniki tako toplo priporočajo. Žal, da si jo v sedanjem času človek ne more tako lahko omisliti. Zakaj šopek zelenjave stane 4 K 50 v., kumara 3 h, šopek redkvic 2 K 00 v. do 3 K 60 v., kilogram velikih jagod 20 K. glavna salata 20 do 40 v. po velikosti. To so vse same slaščice, katere si morejo privoščiti samo bogataši in veli kaši. Uravnava prometa z žitom, mokt in stročnatlnc. Ministrska naredba z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235, določa v bistvu isto, kot tozadevni cesarski ukaz z dne 11. junija lanskega leta. Spremembe in dodatki so se izvršili v toliko kolikor so to zahtevale praktične izkušnje in so v glavnem sledeče: Žito in stročnati pridelki ostanejo zaseženi istotako, kot do sedaj. Posebna ministrska naredba bo določala, koliko žita smejo producenti porabiti zn krmo. Določila glede mlačve so poostrena. Politično oblastvo lahko določi, upoštevajoč krajevne gospodarske razmere, rok do katerega mora biti mlačva gotova. Oblastvo pa lahko tudi uredi, ne da bi se preje določil rok mlačve, da se žito omlati s tujimi ljudmi in stroji na stroške kmetovalca. Strožja so tudi določila glede prisilne oddaje žita. Če posestnik ne odda žita v roku, ki ga je določilo politično oblastvo, mora oblastvo neposredno in takoj odrediti, da se predpisana množina odvzame šiloma. Če pride do prisilne oddaje, je odtrgati 20% od določene prevzemne cene; poleg tega se morejo zaračunati posestniku šc stroški prisilnega odvzema. Določila o mlinih povejo še jasneje, da so isti dolžni voditi knjige, iz katerih je vsak čas razvidno, koliko žita imajo na zalogi. Glede uravnave uuorabe mlevskih izdelkov jc novo to- le: Deželno politično oblastvo, ki uredi uporabo v deželi, ima preje slišati mnenje deželnega gospodarskega sveta. Uporabo in razdelitev nilevskili izdelkov in siročnatin politično oblastvo lahko prepusti občini. V tem slučaju ima občinski odbor izročiti te posle gospodarskemu odseku, kateremu stoji ob strani občinski gospodarski svet. Važno je tucli, da vsak kdor nepostav-no kupuje zasežene stvari, ne pride vsled svojega prestopka pred sodišče, ampak ga kaznuje politično oblastvo z globo do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev. Naredba je stopila v veljavo z dnem razglasitve. Oddaja zalog kož domačih zajcev in ponudba zalog kož kozličev. V državnem zakoniku št. 232 in 233 sta objavljena dva ukaza c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 23. maja t. 1., ki ukazujeta odajo zalog kož domačih zajcev in ponudbo zalog kož kozličev. Dolžnost oddaje se razteza na one zaloge surovih kož domačih zajcev, ki se nahajajo v stroiarnah in krznarskih obratih. Za podelavo zalog kož kozličev se dovoli strojarnam rok do 21. julija t. 1„ po poteku tega roka se mora nepodelana zaloga ponuditi v nakup centrali za kože in usnje (Haute- und Lederzentrale). Kože domačih zajcev je od 26. maja 1917 dalje oddajati štirinajstdnevno vojaškemu zavodu za kože (Militarhauteanstalt in Wien, Handels-kai 300, Donaukaibahnhof); kože kozličev pa je od istega dne dalje tudi štirinajstdnevno ponuditi v nakup centrali za kože in usnje (Haute- und Lederzentrale A. G.). Zaloge do 5000 kosov se smejo v označenih rokih oddajati tudi upravičenim trgovcem s kožami. Lastnikom zalog, ki so zavezani neposredno oddajati oziroma ponuditi večjo zalogo, so v istočasno objavljenih cenikih dovoljeni primerni pribitki. Za oddajo kož domačih zajcev vojaškemu zavodu za kože je predpisano natančno sortiranje in istočasna predložitev detajliranega seznama pošiljatve; za ponudbo kož kozličev na centralo za kože in usnje pa se je posluževati tiskovin, ki se dobe pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Kože se sprejmejo za prevoz po železnici le proti transportni dovolilnici (Transportbescheini-gung), katere izdaja za kože domačih zajcev vojaški zavod za kože. Za kože kozličev pa je za izdajo transportne dovolilnice naprositi centralo za kože in usnje. Vlažna stanovanja, mrzla tla in slaba kurjava povzroča večkrat trganje po udih in bolečine v telesu. Svetujemo torej vsem. ki prebivajo v vlažnih mrzlih stanovanjih, naj imajo vedno pri roki Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. ..Elsa-fluid", da je vselej, ako nastopajo revmatične bolezni, takoj pripravljeno bol lajšajoče domače sredstvo. Elsa-fluid hvali mnogo zdravnikov. 12 steklenic stane franko 7 K 32 v, edino pristen pri lekarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsa trg štev. 134 (Hrvatsko). Naročite obenem Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-kroglice z zn. ,.Elsa-kroglice" G Skatel franko 5 . 57 vin. (v c) USajlitMi - fo' Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, ozir. stari oče, brat, gospod v Vara plačam, ako Vaših kurjih očes, bra-dav c iu trde kože, tekom 3 dui s korenino in brez bolečin ne odpravi Cena ločku z jam-stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K i 50, ti lončkov K 7-50. Stotine zahvaluic in priznalnie. Kemcnjr, Kaschau (iiassa) L, poštni predal 12/303 Ogrsko. 1042 Išče se samski proti dobri plači ter hrani in stanovanju v hiši. Nastop 1. julija. Ponudbe pod »Vrtnar« št. 1437 na upravništvo »Slovenca«. Ml čuvaj dne 13. junija 1917 ob 9. uri dopoldne po dolgotrajni zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 67 let boguvdano zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 15. junija, ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Lazah na pokopališče k sv. Agati. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri sv. Heleni. LAZE, 14. junija 1917. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagoriena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 Fran Szantner specialist za ortopedična in anatomična obuvala j Ljubljana, Selenburgova ul, 4. v Ljubljani ali okolici se želi prevzet; v najem ali na račun. — Ponudbe na M. Biehsner v Ljubljani, Slomškova ulica G. naš naslov, če boste kedaj hoteli prodati svojo registrirno blagajno. — National-Registr.-Kas-sen-Gesellschaft m. b. H, Dunaj Vil., Sieben-sterngasse 31. 1459 Hiiie m vse lahko tudi starejša oseba, ki zna nekaj nemščine, se sprejme v službo z vso oskrbo iu stanovanjem pri gospej Scaiimichen, H lšerjeva ulica štev. 7, 1. nadstropje 11. tfžlkakega sobcte©Sa vc6< nobenih «oH lire/, spanja. „Kides" ifftvrVi ' *"i la'Sa llHl pri *"tl,h *"»>ch kakor tudi B(m (HKcftil 1<« najirdovrat. revo,al. zobnih boleli"*."''!'' '-"'j" Mer »o odrekla vsa sredstva. Pri ssN^ > .'j »euspelni denar naza ! (Jena K 2 — kN-Cr. • * <1 3 Hibi- K. &•—. C tub K »•— - iNikaUe B.BtT'^' " zobne prhiino vee. Snežno bele zotie .le s XilUs. zobno vodo. Takojšnji ueinek. Ccnn K c, asteiii. KS. *EMEHY, Kn nehati I. pošt. pr. 12-Z..12 Ogralic. pleskarski in likarski mojster se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča doia. So.idua .n iočua postrežba. su4 35 oral, najboljša zemlja v ravnini, velika in praktična poslopja, gostilna, 10 minut od kolodvora. 40 minut od me.sta, priljubljen kraj za izletnike, se radi rodbinskih razmer ceno proda. Cenjena vprašanja kupcev pod »Posestvo 1454« na upravo tega lista. Naravnost od tovarne dobavlja: ln od 1— 25HP, ležečo in stoječe konstrukcije odi—16HP, ležeče in stoječe konstrukcije motorle m mrouo oSfe od 8 30 HP iokaBftisliHe na siirsug? alje od 8 —30 HI' posebno primerne za pogon mlatilnic; ugodne ceno, največje jamstvo za navedene stroje. A. B. C. družba za motorje z o. j., Dunaj V. Franzensgasse 12. Telefon 7143. Naslov za brzojavke: Ruhrwerke, Dunaj. Tovarna Guntramsdorf pri Dunaju. 'Jel. 13. Naslov za brzojavke: Motorenfabrik, Guntramsdorf. 134:.. ti j Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, i Izpuščaje, kožno 'bolezni, stare rane odpravi hitro In sigurno Ne umaže lit ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonSek 9 K z navodilom. K temu spadajoče jan- iarsku milo 4 K. — Izdeluje 6:ro SSnaLor, lekarnar, Nagy Kfiros št. mazilo, 31. si Celaucu sprejme tskoi za slovenski in nemški jezik zmožno strojepisja Plača po dogovoru. t Sprejme se takoj v poduk kot v večjo tr.govino na deželi, zmožna slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Vajene strojepisja imajo prednost, Ponudbe pod šifro »Prodajalka 1429« sprejema uprava Slovenca. 1429 deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino J. Knšlan v Kranju. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prija-teljem in znancem pretužno vest, da je srčno ljubljena soproga, dobra mati, oziroma sestra, tašča, gospa I1RL1J1 !C v torek 12. t. m. ob 1 uri zjutraj, po zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne na pokopališče sv. Nikolaja. 1458 Boh. Bistrica, dne 12. junija 1917. Alojzija, Marička, sestri. Valentin Kos, soprog. Karol Pstross, c. kr. gozda;, zet. Kristina Kos, Marija Grobotek roj. Kos, hčeri. Karo!, brat. kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Brez posebnega obvestila, Naša plemenita, srčnodobra, vročeljubljena soproga, mati in tašča, gospa V-ViC : 4 » te' ■ §|jt M.,, iti. je včeraj ob pol 9. uri zvečer po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši 15. junija 1917 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Male Vižmarje št. 60 na pokopališče v Št. Vidu pri Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana-Male Vižmarje, dne 14. junija 1917. Ces. svetnik Ivan Mathian, c. i. kr. dvorni založnik soprog. Teodor Mathian, stud. techn., c. kr. kad. asp. v rusketn vjetništvu, sin. Rnita Gorup pl. Slavinjski roj. Mathian hči. Bagumil vitez Gorup pl. Slavinjski zet. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. mm