GozdVestn 83 (2025) 5-6 173 Gozdarstvo v času in prostoru Praznovanje 150. obletnice prvega gozdarskega društva na Mašunu Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju s Komisijo za evropske pešpoti v Sloveniji, Zvezo gozdarskih društev Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije pripravil otvoritveno slovesnost ob začetku Tedna gozdov 2025. Dogodek je bil posvečen trem pomembnim obletnicam: 50-letnici evropske pešpoti E6, 150-letnici prvega povezo- vanja gozdarjev na Slovenskem ter trajni zavezi sonaravnemu ravnanju z gozdom. T eden gozdov je potekal pod geslom: Skrbimo za gozdove, povezujmo ljudi. Geslo izpostavlja pomen sonaravnega gospodarjenja z gozdovi za razvoj odpornih in pestrih gozdov ter vrednost povezovanja ljudi in narodov – tudi prek evrop- skih pešpoti. V imenu Zveze gozdarskih društev Slovenije je na Mašunu 24. maja 2025 spregovorila tajnica društva mag. Marija Černe. 150 LET ORGANIZIRANEGA GOZDARSTV A NA SLOVENSKEM Zgodovina slovenskega gozdarstva je zgodovina zavestnega odnosa do narave. Leta 2025 mineva 150 let od ustanovitve prvega gozdarskega dru- štva na Slovenskem – pomembne prelomnice, ki je našemu gozdarstvu dala strokovno, organizacijsko in simbolno težo. Društvo je bilo ustanovljeno 4. julija 1875 v Postojni pod imenom Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo (Forstverein mit dem Sitze in Adelsberg). Njegov nastanek ni bil naključje, temveč logična posledica naravovarstvenih in strokovnih teženj druge polovice 19. stoletja v takratni Avstro-Ogrski. Na Kranjskem so postajali vse bolj očitni znaki izčrpavanja gozdov: prekomerna sečnja, erozija in širjenje golosekov. Leta 1869 je v graj- ski pristavi pod Snežnikom začela delovati prva slovenska nižja gozdarska šola z učnim jezikom slovenščino – pionirski korak, ki je tlakoval pot ustanovitvi društva. POBUDNIK: IV AN SALZER Eden ključnih akterjev je bil deželni nadzornik za gozdarstvo Ivan Salzer (1840–1895), ki je znal povezati različne interese na območju Kranjske in Primorske. Pripravil je pravila o delovanju in organiziral ustanovni občni zbor. Za prvega predsednika je bil izvoljen sam, njegov namestnik pa je postal Franz Witschel. Med člani društva niso bili le gozdarji, temveč tudi veleposestniki (npr. Auspergi, Attemsi, Borni, Apfalterni, Windischgraetzi), trgovci z lesom, župani večjih krajev in celo manjši lastniki gozdov. Ob ustanovitvi je društvo štelo 136 članov, veči- noma nemškega rodu. DRUŠTVO V DELOV ANJU Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo ni bilo zgolj administrativna tvorba, ampak ognjišče strokovne zavesti in odgovor na grožnje naravi Slika 3: Na osrednji prireditvi se je tudi letos zbralo lepo število udeležencev GozdVestn 83 (2025) 5-6 174 Slika 1: Teden gozdov 2025 je potekal pod geslom »Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi« Gozdarstvo v času in prostoru zaradi izčrpavanja gozdov. Organiziralo je preda- vanja, ekskurzije, razstave in izdajalo glasilo, ki je izhajalo najprej v T rstu in na Dunaju, kasneje pa tudi v Ljubljani. Po smrti Ivana Salzerja je bil leta 1895 za predsednika izvoljen baron Ludvik Berg, vele- posestnik iz Mokronoga. Leta 1904 je predsednik postal knez Hugo Windischgraetz, veleposestnik s Hasberga pri Planini. Zadnja skupščina društva je bila 27. junija 1914 v Kamniku. Sledila je prva svetovna vojna, ki je delovanje društva prekinila. DEDIŠČINA IN SPOROČILO DANES Zasluge društva so velike: povezalo je gozdarje, lastnike gozdov in upravo; širilo znanje o trajno- stnem gospodarjenju; nasprotovalo škodljivim posegom v naravo; spodbujalo izdajanje strokovne literature ter sodelovalo z drugimi gozdarskimi organizacijami v Avstro-Ogrski. Spomin na leto 1875 ni le zgodovinski mejnik, ampak spodbuda za prihodnost. V času pod- nebnih sprememb je znanje o gozdu in njegovo trajnostno upravljanje pomembnejše kot kdajkoli prej. Postojnsko gozdarsko društvo ostaja simbol odgovornega odnosa do gozda – in poti, po kateri hodimo že 150 let. Kot je v svojem govoru poudarila mag. Marija Černe: »A še vedno smo pred istim izzivom – kako se povezati in ostati povezani. Tudi v prihodnje bo potrebno krepiti prostovoljstvo, pripadnost in entuziazem, kar nam kažejo nekatera bolj aktivna društva znotraj Zveze. Morda je odgovor tudi v evropskih pešpoteh. Letošnji slogan ‘Skrbimo za gozdove, povezujmo ljudi’ je prav prikladen tudi za usmeritev ZGDS.« VIRI Zveza gozdarskih druatev Slovenije: www.zgds.si „1869: Snežnik-prva slovenska gozdarska aola,“ stareslike. cerknica.org, 2019 Arhiv Gozdarskega druatva Maribor: www.pgdmb.si Zbornik ob 25-letnici javne gozdarske službe, ZGS, 2018 Govor Marije Černe, Mašun, 24. maja 2025 Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Postojna, J. Debevc, 2024 Besedilo in fotografije: Jože PRAH Slika 2: Udeležence osrednje prireditve je v imenu Zveze gozdarskih društev Slovenije nagovorila mag. Marija Černe