Št. 53. V Gorici, dne 5. maja 1900. Tečaj XXX. jjlh, in Izhaja tjdkrat na teden - Šestih I . , sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ajatfrimje iz-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letuvTed po pošti prejemam ali t Gorici na dom pošiljana: Vse leto'.......».'..AaK20Jjtalijld. 6-60 " pol leta /...... ¦« 6 , 60 B , T 3-3D ' četrt lota.......3 , 40 w , , 1-70 rca&micne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročil« breas doposlane naročnin? h« ne oziramo, • —*.. . «» .. „PttIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» vsak ;ietolitično taktiko čeSki n a r o d, ali^ vsaj velik del njegov.... A kaj pričakujejo Cehi i-d obslrukcijo ? Kaj mislijo in kaj upajo z njo doseči ? JMi razumem ¦'! in čutimo njihovo ogorčenost nad krivico, ki jim jo je storil minister Clary z raz- solze, ki so ji kapale na obličje, spoznala glas, ki jo je klical, in odprla je zopet oči. Nekoliko časa je se gledala kakor omamljena, a na to je dejala : «Ali si ti Lauretta ?* *Da, jaz sem, ne bojte se ničesar več, ker sve rešeni, osrčite se». Toda ona ni mogla še dobro razumeti pomena tistih besed, zato je vprašala vsa prestrašena: »Kam so šli krvniki?... Saj so razbili vrata zapora, in sem slišala njih vpitje, ter občutila udarce njihovih bodal v život.... O, povej, torej me niso ubili ?... Zdelo se mi je, da sem mrtva in da so me nesli pokopavat med veliko množico ljudij, toliko, luči j je gorelo okoli mene.... Bila je noč, in kako" se je mahom naredil beli dan ? Kje sve sedaj ?» «V sobah naše dobre oskrbnikove žene. Pravim vam, da sve rešeni. Glejte, Marko sam je prišel.,.,* Biei, ko je slišala to strašno ime, je bilo tak6, kakor da bi se je bil kdo dotaknil z razbeljenim železom. Zadrla se je in jela klicati naglo: «0, beži ve, bežive fskrij mol za božjo voljo, reši me!» «0, moj Bog, pomirite se! Saj Marka ni tu; in pa bodite gotovi, dn v te sobe ne vstopi nikdo, katerega vi me veljavljenjem Gautschevih jezikovnih naredb. , Ta usodni korak nemško-liberalnega ministra- ; uradnika je bil Cehom pljuska v obraz in obstrukcija proti ministerstvu Clarvjevem je bila opravičena. Zahtevali so zadoščenja od človeka, ki jih je žalil - in to zadoščenje so Čehi dobili s padcem mi-nisterstva Clarvjevegal Popolnejšega niso mogli zahtevati. Od tistega trenotka bi bili morali stremiti in delovati na to, da uveljavijo postavnim potom svoje želje in jsahteve. Minister Kčrber jim je prišel naproti. Izdelal je načrt jezikovnega zakona, ki ga predloži takoj v začetku bodočega zasedanja državnemu zboru. Bodi ta načrt tak ali tak, — Cehi imajo svobodno roko, da preprečijo, kar bi bilo v njem krivičnega in da uzakonijo ž njim svoje opravičene zahteve. Predloga se bo razpravljala v odsekih in plcnumu, — tu bodo imeli prostora in časa dovolj, da si poiščejo se oni del zadoščenja, o katerem mislijo, da se jim ga s padcem Glarvja ni dalo, To je pol, po kateri j cd i ni morejo priti do svojega najbližjega smotra, do popolne jezikovne ruvuo-pravnosti. Na tej poti jim bodo ob slrani njihovi dosedanji zvesti zavezniki, in Cehi naj bodo prepričani, da ho stala združena desnica za njihove interese kakor za svoje lastne. To jo pot — druge ni nobeno. Zakaj Čehi so uvideli gotovo že sami iz dogodkov zadnjega časa, da se ob prvem poskusu obšlruiranja razbije desnica in z nj6 parlament 1 Niso Se dobro odzvenell glasovi mla-dočeških obstrucijskih fanfar, že so prišli prvi Poljaki z jako hladno izjavo. Da bi ptujski klub kedaj podpiral obslrukcijo, na to ni bilo misliti in v resnici tudi nihče mislil ni. Poljski politiki so prepraklični, da bi se mogli dolgo časa ogrevati za idealno zavezniško politiko, ki ne donaša nikomur posebni)«, realnih vspehov. Ali da bo njihov odgovor tako rezek in energičen, tega skoro ni bilo pričakovati. Najodličnejši vodilni člani poljske dele-legacijo — Jaworski, Abrahamowicz, Dzie-duszvcki — so se izrekli na Ivovskem shodu poljskih državnih in deželnih poslancev z vso odločnostjo z a parlament in proti obslrukciji. Islotako jasno so povedali nemški konservativci, da ima njihova zavezniška zvestoba gotove meje in da jim z daleka ne pride na pamet, podpirati politiko, ki ji more biti jc-dini smoter — uničenje parlamenta. Ostane torej samo še tretji zaveznik : poslanci, združeni v „slovanski krščanski narodni zvezi*. Kakor znano, je sestavljena ta parla-mentarična skupina iz zastopnikov različnih slovanskih minoritet. ki imajo sicer podobne težnje in sorodne potrebe, a ne tvorijo kljub želite videti.... Zopet vam rečem, da sve rešeni. In še drugo veselo vest imam za vas: vaša mati je došia*. ¦Moja mati ?» t Vaša mati,-da, in koj ko se toliko okrepite, da boste mogli na pot, se vrneve ž njo domov», «Oh, ne varaj me zopet! Ali veš že kolikokrat si mi rekla, da pride V-in potem ?..,.» t A sedaj je že tu, vam pravim; in koj jo bo^te videli!» «Ne, ne, moja draga, das\ imaš dober namen, vendar mi tvoje sočutje ne more nič pomagati; jaz je ne bom videla nikdar več. O, kolikokrat sere že prosila Boga za to milost, s kolikimi solzami, in s kakim zaupanjem !.,. A on me ni hotel uslišati! Sedaj pa.... bilo bi že prepozno*« «0, moja hči!» je zaklicala Errae-iinda z glasom na pol zadušenim od vzrujanja. Zdravnik jo je bil vstavil v bližnji sobi, da bi nenadejana radost ne pretresla preveč šibke moči bolne deklice, Ko je pa ona tam slišala njene besede, se ni mogia več protiviti premočnemu nagnjenju svojega svca, in takd je vstopila in se vrgla "v hčerino naročje. temu nikake naravne celote. Nastopijo lahko slučaji, Jujpravijo v ospredje razlike, doslej komaj opažene in neupoštevane. Zastopniki omenjenih manjšin se niso združili v posebno zvezo toliko iz onih načelnih nagibov, ki spajajo razdružene dele v homogeno celoto, kolikor iz praktičnega razloga, da si pridobe y parlamentu veljavo in moč, katere bi m imeli, ko bi ostali vsaki zase, raztreseni v mimjaturne klube. Dokler smo Slovenci v tej zvezi, dosežemo sicer malo, a vendar se ne da tajiti, da se nas vsaj nekoliko upošteva, — upošteva kot del desničarske večine. Ce se razbije večina in če se razbije naša zveza, potem ne dosežemo sploh ničesar, potem se nas sploh ne bo upoštevalo. Ni treba še posebej dokazovati, koliko važnosti je za nas, do ostane „slovanska krsč. narodna zveza* intaktna, zakaj samo po nji in vsled nje imamo tisto malo moči in vpliva, ki branita, da se nas docela ne prezre in ne pozabi. Mogoče pa je, da pride obstanek »zveze« v nevarnost baš vsled sedaj nastalih taktičnih vprašanj; ta vprašanja žugajo razbiti desnico — ako je niso že razbila — in zgodi se lahko, da ne ostanejo biez vpliva na odnošaje v jugoslovansko-rusinski zvezi... Oficijelno se „zv. z«« g0 ni izjavila ne za. napovedano češko taktiko in ne proti nji; to stori najbrž ob primernem času po otvo-renju parlamenta. Ali razni njeni deli 30 proglasili po svojih glasilih že ^ako odločno, da ne mislijo podpirati obstrukcije. Prvi so se izrekli proti nji konservativni Slovenci, ki zahtevajo z ozirom na gospodarski blagor naroda rednega delovanja državne zbornico; podobno so se izjavili pred nekaterimi dnevi Rusini, a pristaši hrvatske ^narodne stranke" v Dalmaciji (dr. Bulat) so principijelno proti obstrukciji; treba je torej še, da spregovori liberalni Slovenci, istrski Hrvatje in hrvatski pravaši iz Dalmacije. No, mi ne dvomimo kar čisto nič, da bo krenila »zveza« jednodužne po tisti poti, ki jo odkazuje jasno potreba malih, zatiranih, od vlade in navadno ce!6 od zvestih parlamentarnih zaveztAcv pozabljenih narodov. Ti narodi potrebujejo parlamenta; to je jedino mesto, na katerem morejo dati izraza svojim tožbam in svojim zahtevam. Ce izgine parlament so predani »Jati 2nani birokraciji, ki jih tišči že od nekdaj z železnimi rokami ob steno. Ali pozabljeni so ob jednem v gospodarskem oziru — in to bi bil zanje najhujši udarec. V svojih investicijskih predlogah, ki imajo priti na razpravo v tem zasedanju državnega zbora, se nas je spomnila vlada v precejšnji meri; daia nam je mej drugim do 400 km železnic. Poleg tega čaka nujnega reSenja še mnogo drugih raznih gospodarskih predlogov. In ravno pri teh predlogah in predlogih hočejo zastaviti Biče je sklonila glavo na materino rame, in ostali ste dolgo v tihem objemu. Ermelinda se je prva izvila iz tistega sladkega in vendar žalostnega objema, in položivši roko na hčerino glavo je dejala: «Sedaj bodi mirna, glej jaz sem tu pri tebi m te ne zapustim nikdar več: vedno ostaneve skupaj, da, ljuba, draga moja uboga Biče, vedno! Vse trpljenje je prestano, sedaj imej le prijetne misli v glavi; misli na svojo mater, ki je tu pri tebi in se ne loči več od tvoje strani*. Biče je ubogala in za hip naslonila glavo na blazine. A ni se mogla dolgo premagovati, kmalu se je zopet zadrla in ovila roki okolo materinega ri-atu. Ker se je pa ta rahlo branila in ji skrb-ljivo prigovarjala, nai bi nehala, je dejala hči : «Ne, ne, pustite, da se mi izpolni želja tolikih dnij, tolikih žalostnih nočij; Pustite, da zavžijom to veselje, da se napijem te sladkosti, katera bo zadnja mojega življenja*. .' , «Za bdžjo voljo, pomiri sel tolika vzrujanost ti bo v kvar..,. ker ši k?ko\ slaba!...* • .„•; v.'"''".., (Dalje pride). ; SOČA tVečcrno izdanje). Cehi s svojo obstrukcijol Ali pojdemo mi Slovenci in Hrvatje, ali more iti ž njimi »slov. krSfi. narodna zveza« ? Slovenci odgovarjamo z odločnim; n e!' — Naša zavezniška zvestoba s tem ni omajana. Pripravljeni smo podpirati Čehe z vsemi svojimi močmi, a pripravljeni smo jih podpirati sam6 na način, ki ne sme biti naravnost uničevalen za lastni nas blagor. Žrtvovali smo za svoje zaveznike mnogo; žrtvovati smo pripravljeni tudi vprihodnje vse, — samo ne najnujnejših interesov narodal Dopisi. Iz Eočinjft. — Preteklo nedeljo je bil ustanovni občni zbor našega kmetskega in rokodelskega bralnega društva „Orel«. V Ročinju imamo zdaj dve bralni društvi. Marsikdo poreče, da je bila ustanovitev novega društva nepotrebna, a temu ni tako. V pravilih starega društva stoji, da ima le dušni pastir, ali je ud aH ne, pravico določevati, kateri časopisi se smejo naročiti in kake veselice se smejo prirejati. Umevno je, da v takem društvu ni prostora za ljudi, ki znajo sami misliti in ki ne prepuščajo tega posla dušnim pastirjem. Za ustanovitev novega društva so se posebno trudili naši fantje in neodvisni možje, v prvi vrsti trgovec Ka-mensček, ki ne gleda ne na oas, ne na denar, kedar gre za dobro stvar, kakor tudi A. Gerbic, ki je delaven odbornik našega društva. Upanje je, da se bo društvo lepo raz- | cvitalo, že imena odbornikov nas potrjujejo v tem, da bo zares izpolnjevalo svojo nalogo. Govorilo se je že tudi, da nam preskrbi odbor poučna predavanja, kar je jako lepa misel. Mlado društvo naj živi, raste in cvete v korist in čast naše občine. Z Ctorjanskega, dne 3. maja 1900. -Cenjeni g. urednik, dovolite nekoliko prostora v vaSem cenjenem listu. Dež je, in to mi je privabilo nekoliko časa, da dam sebi nekoliko duška. »Primorski list" in vsa klerikalna garda, vsi potuhnjenci naj obrnejo nekoliko več pozornosti na svoj zamazani prag. — Ni se jim treba toliko zaletavati v narodno - napredno stranko, osobito ne v g. Gabrščeka in dr. Turno, ker dobro poznamo delovanje njihovo in pa tudi ..rodoljubov", čemu se ne držite izreka Kristusovega: ,Kar je od Boga, bo raslo in rodilo, kar je pa od hudiča, to vzame konec samo ob sebi*. Ergo vam 9princip". Pa k stvari! Delovanje nekaterih gosp. nuncev po Krasu v zadnjem času je: prav škandalozno ter naravnost pohujišlivo, odraslo ljudstvo jih skreja presojeva, mladina pa kmalu vero zgubi, in kaj bode šele?! Evo, v Gorjanskem imamo kur a ta, kateri ob nedeljah vpije in zmerja ljudi po cerkvi z imeni, da je groza, prestavlja jih s kraja v kraj, posebno ženske in dekleta; tukaj ima posebno nagnenje, službo božjo pustimo, ali druga dela njegova v cerkvi! Nad vaščani se jezi, ker mu ne prepuste mesta župana in tajnika, kakor se je sam izrazil. Ko pa vidi, da je ves njegov napor zaman, se maščuje kjer je le mogoče. Pred kratkim je spustil svoj srd na zvonček, kateri zvoni za šolo, zaukazal je, da ne smejo več zvoniti. Županstvo se je odločno proti temu uprlo, češ, povsod zvoni in od nekdaj je zvonilo, mora tudi zdaj; nato je sledila tožba. Županstvo je dobilo. Sedaj je pa g. župan umrl in g. kurat je šel v zvonik in je vrv od zvonca odrezal! Žalostna resnica se je pa vršila pri smrti občespoštovanega g. župana. Žalibog, zadela ga je kap, ko je ravno njivo oral, (Naj počiva v miru!) tedaj je hitro nekdo tekel h kuratu, naj pribiti, ako je morebiti še čas za zadnjo pot, a kurat se je zarezal, da naj ga k njemu prineso na dom I! Žalujoči sin, kateremu je pred dvema letoma tudi mati umrla, bilje skrajno obupan vsled prizadete nesreče, žalost mu je trgala srce, videč tako sovraštvo, katero sega še čez zemsko vstanje. Ali poln verskega čuta je preskrbel, da bi bil oče s častjo pokopan, en bogoslovec in duhovnik, katera sta bila slučajno doma, je hotel tedaj s tremi duhovni imeti pogreb, domači pevski zbor je obljubil peti pa žalostinke. G. kurat je pa oboje odklonil! In ko je prišel po zemske ostanke umrlega županu, seveda v treh s cerkovnikom , in kuharico, mu poda žalosti obupajoči sin, kar je v navadi, svečo, a tudi to je odklonil! V cerkvi je postavil krsto na narniže stojalo!!! — Sploh sovraštvo je segalo še čez . zemske ostanke in grob; to je vzor božjega namestnika, vzor krščanske ljubezni! Potem, kako je ravnal pri vstajenju in s pevskim zborom! Zh danes mi ni mogoče, pero se mi trese, ko pomislim, kam so zašla krščanska načela, kako da izrabljajo sv. vero, cerkev in je štacuna leča in spovednica, ki služi v politične svrhe, vera jim je le za agitacijo, pekel in hudič pa orodje 1 Evo, dokaz! Neki kraški svečenik je dejal z leče: Ljubi kristijani, vi ne gledajte na naša dela, ampak na naše besede! Tako, jaz pa pravim, da ako se vi ne bojite trpljenja in škripanja z zobmi v peklu in hudiča, toliko manj se ga mi, kapi! In ako vi svojim besedam ne verujete, kje dobite iste osle, ki pa bodo vam ? Kje ste božji, hožji namestniki? Kje ste. izvoljeni ? Ni jih, ni jih, kaj je temu vzrok ? Vzrokov je seveda več. Najglavnejši pa se mi zdi ta, da duhovščina se ne peča več toliko s svojimi dolžnostim!, nego hoče povsod komandirati v politiki in socijalnem življenju, oti tod propast morale! Vzrokov je še drugih ali pustimo jih za danes i Dmnfie ii rane novice. Deželni jsh»r. — Seja v četrtek zvečer. Na dnevnem- redu je bilo 82 točk. Med j temi omenjamo : 1. Utemeljevanje dr. Turno- J vega predloga zastran cest. — Dr, T u m a J je utemeljeval v četrtkovi seji svoj predlog I glede cest. Rekel je, da njegov predlog podpira najbolj dnevni red, na katerem je polno prošenj za zboljšanje cest. Iz- j daja se sicer v to svrho veliko de- i narja, ali kam gre, zato ni nobene prave j kontrole. Potreba je sestaviti komisijo, ki se I peča v tem pogledu z vsem potrebnim, k« j potem po jasnem načrtu ukrene pravo. Do- j sedanja praksa je bila slaba, zato treba pri- I četi drugače delati. Predlagal je, naj se j predlog sprejme potom nujnosti, kar pa se t ni zgodilo. Ker to ni bilo sprejeto in ker noben o tem kompelenten odsek ne bo več I zboroval v zasedanju, je dr. Turna moral odtegnili svoj lepi predlog. B e r b u č je ute- I meljeval svoj predlog, da se oddadd nemu- 1 doma dela za vipavsko železnico, poskrbi, j da se prične z delom še to poletje, če le J mogoče. Zgradba vipavske železnice bi bila I najlepši spomenik povodom znane 400-let-nice. Predlog je bil sprejet potom nujnosti. I Dalje je utemeljeval dr. Venuti svoj predlog, I ki meri na to, da treba znani most pri [ Barki začeti graditi, ter razlaga potrebo grajenja mosta čez Torre. Poročila financ, odseka: 2. Obmejne ceste na Kanalskem. Deželni odbor prevzame 10# prispevka j (44.000 K), ki ga izplača v 12 letnih obrokih, ako bo država prispevala z 80% in občine j z 10. (Gregorčič). 3. Prof. Maionica za potovanje na pariško razstavo. Se dovoli 400 K. (Panigai). 4. Za Braniško cesto. Se dovoli 4000 K. (Berbuč). 5. Cesto Rocinj-Karobrežko. Še dovoli 4400 K. (Gregorčič). 6. Za vodovode nekaterim občinam. Se vrne dež. od- J boru. (Gregorčič). 7. Računi dež. zaloga za | 1. 1895-98. Se potrdi. (Verzegnassi). Iz poročila peticijskega odseka povzemamo točke: 9. Za brano ve v Št. Petru na Soči. Se dovoli 2000 K. (Michieli). 10. Cest. odboru v Gradiški za cesto S. Martin-Zdravščina. Se dovoli 2500 K, od teh 700 Zagradu. (Michieli). 12 Cest. odbor Tržiškemu. Se dovoH 1000 I K. (Michieli). 13. Dolenji za cesto proti Ru- I tarjem. Se dovoli 300 K. (Michieli). 14. Dolenji za meddarodi most čez Idrijo. Se i dovoli 1000 K. (Michieli). 16. Cest. odbor | Červinjanskemu za razne' ceste. Se dovoli j ! 4400 K. (Michieli). 17. Za železen most v Mirniku. Se dovoli 2000 K. (Michieli). 19. Za j uravnano ceste proti Hruževlji v Brdih. Se dovoli 500 K. (Michieli). 21. Za vzdigo ceste ob Kozbanjščku. Se dovoli 500 K. (Michieli). 22. Za varstvo lova in ribarstva za podporo društvu za varstvo se dovoli 200 K. (Mi-[ chieli). 23. Za podporo za uravnavo vodnih I tekov v Medeji. Se dovoli 400 K. (Michieli). 25. Kmet. društva v Gorici za nameščenje, sadjerejca. Se vrne dež. odboru, (Michieli). 26. O prošnjah cest. odborov in za podpore. Se dovoli od 200-600 K. (Abram). Dalje se dovolijo podpore nekaterim udovam in učen- I cem, potem 33. Kal. konvikta sv. Alojzija, j 600 K. 34. Društva sv. Vincencija de Paoli, 500 K. 35. Slov. Alojzijevišču 600 E. (Dot- I tori). 37. Za ustanovitev obrt. šole v Ga-brovici. Se gre na dnevni rod. 37. Za po-vikšanje prispevka Mesarski šoli v Nabrežini, I 1000 K. 39. Za povikšanje prispevka obrt. šoli za zidarje v Renčah, 800 K. 40. Za prispevek in podporo obrtni Soli v Tržiču, 1000 K. 42. Ženski obrtni šoli Šolskega doma I 2000 K. 44. Šolskega doma za prispevek se vrne dež. odboru. 45. Slov. obrtni šoli, isto-tako. (Gregorčič). 47. Društvo za podpiranje služabnic brez službe v»Aleksandriji, 500 K. 50. Vinarskega in sadjarskega društva v Šte-verjanu, se vrne dež. odboru. 52. Za nove orgije pri sv. Ivanu v Gorici, 400 K. 56. nekaterih visokošolcev, se dovoli po 200 K. 64. Ženski obrtni šoli, ustanov po E. Frinta, 2000 K. (Venuti). 73. Občine Štjak. Se vrne dež. odboru, da da podporo iz zaloga proti trtni uši. 74. Raznih visokošolcev za podpore. Se dovoli >b 200-300 K. 75. O napravi strelnih postaj proti toči. Prošnja občin Kojsko, Sv. Križ itd. za napravo strelnih postaj proti toči je bila rešena tako, da se je vrnila dež. odboru v blagohotno rešitev, posebno naj se gleda, da bodo mogle dobivati občine smodnik po nizki ceni. 76. Sadjarskih in vinarskih društev v Štjaku in Tolminu. So bile vrnene dež. odboru, da jih priporoča pri kmetijski družbi za podporo. (Lapanja). 79. Obrt. in trgov, društva v Gorici. Se vrne dež. odboru v blagohotno rešitev. 80. O prošnjah nekaterih po elementarnih nezgodah zadetih občin na Krasu. Naj jih dež. odbor priporoči vladi. (Gabršček). 82. Poroča dež. odbor: imenovanje diur-nista Emila Kavčiča asistentom eitra statum. Se pooblašča dežl odbor, to storiti. (Verze-gnassi). — Točke, ki niso navedene, niso splošnega pomena, ter so bile ali zavrnene ali vrnene dež., odbora. V včerajšnji seji dež. zbora, ki je pri- j čela ob 51/«, so bila sprejeta poročila financ- i nega odseka o računih gospinskega zaloga za 1. 1895.-98. ter proračun za tek. leto, j dalje poročila o računih za bolne in ranjene j vojake za I. 1895.-98. ter proračun za tek. leto. Dr. Rojic je utemeljeval potrebo no- ! rišnice obširno, omenjal dosedanje nedostatke po bolnišnicah, stroške, da zavod usmiljenih bratov je privaten, ki ne odgovarja sedanjim potrebam. Omenja kolero I. 1886. ter dosedanje prizadevanje za zgradbo norišnice. Predlaga, naj se da 150.000 gld. na razpolago dež. odboru, v kateri svoti je obse- ; žen tudi denar za nakup primernega sveta v bližini Gorice za zgradbo norišnice. Naj se stopi v zvezo s kakim duhovskim stanom, ki bi potem oskrboval postrežbo v bolnišnici. Treba se je lotiti dela nemudoma ter odbrati komisijo izvedencev, ki se bodo brigali za dosego tega, da se zgradi potrebna norišnica v najkrajšem času ter bodo nadzorovali delo. Oglasi se še dr. Verzegnassi, Venuti, ki se strinjata s poročilom in predlogom, kar se sprejme. Sprejeto je bilo dalje poročilo pravnega odseka, da se razdruži dornberška žu-panija ter ustanovi Prvačino za lansko občino. Pri točki o najemninskem krajcarju (soldo pigioni) se je unela dolga debata, katere konec pa je bil ta, da je bilo sprejeto poročilo pravnega odseka, po katerem se po j deželnem zakonu dovoljuje odmera najem-! ninskega krajcarja na 8%. Grča je trdil, da ne ve, da bi bilo mesto ravno v takih stiskah, i da bi potrebovalo tak davek, ali če ga po-| trebuje, naj se določi točno doba (t. j. 6 let) I in pa visokost, davka, največ 5 %. Ugovarjal je pri posamičnih § zakona za pobiranje najemninskega krajcarja ter zahteval spre-I memb. Dr. Turna se je izjavil principijelno proti najemninskemu krajearjus ker ne vidi zanj nikake potrebe. Letni računi res izkazujejo neki m??: deficit, ki pa ostaja vedno isti, da še celo zniža' se po proračunu za tekoče leto. Davščina je težka in zadeva vse sloje, najhujše nižje delavske. I Človek, ki nima nobene pravice v občini, ki je drugače oproščen drugih davščin, bo moral plačevati ta davek. Presenečen je bil, da vlada je dovolila nekako za hrbtom dež. I zbora pobiranje tega davka že za tekoče J leto. Sklicuje se na proračun ter misli, da vlada si istega ni ogledala, kajti tam bi bila morala zapaziti na vsak način točks: za vzdrževanje mestne straže, za laško vseuči-I liSCe itd. kar stane premnogo denarja. Mu-nicipij si dovoljuje imeti svojo mestno stražo, ki je nepotrebna, ki pa zato prav pridno šikanira slovensko prebivalstvo v Gorici. (Slučaj Matico!) Ostaja pri tem, da davek je nepotreben in bo glasoval proti. Marani in Venuti zagovarjata potrebo, češ, da drugače bi vlada gotovo ne ugodila prošnji mesta, I ako bi ta ne bila opravičena. Venuti se je povspel celo do trditve, kakor da občinskih računov ne smejo kritikovati drugi, da zanje je odgovoren le municipij in tudi pristojen, soditi o njih. Dr. Turna ga zavrne, češ, da v takem pogledu sme spregovoriti vsaki l davkoplačevalec svojo besedo, mesta pa ne napada. Govore še Venuti, Marani, Grča in Egger. Dr. Venuti se je repenčil ter tirjal, da se sprejme vse tako, kakor kaže načrt, ker drugače ne bo glasoval! Trdil je, da mesto j potrebuje ta prispevek, ker ga čaka še mnogo del itd. Kadar pa ne bo več potrebe, pobi- ! rati najemninskega krajcarja, pa preneha! (Kdo mu to verjame ?) Dr. Tuma je hotel i dalje, da naj se omeji pobiranje najemninskega krajcarja tako, da na najemnino izpod j 100 gld. se ne nalaga tega davka. Tu je mislil zlasti na delavsko ljudstvo. Bilo je odklonjeno. Načrt je sprejet, kakor že gori omenjeno. Dolg užitninski zadrugi v Tolminu se odpiše.—.......-.....----------.....------------------------------- | Pri točki o prispevku dež. zaloga okraj- | nim šolskim zalogom je povdarjal dr. Tuma j potrebo dež. šolskega 2-uloga in trdil, da s takim dež. šol. zalogom ter s prispevki vlade bi se dalo vprašanje šele ugodno rešiti. V ostalem pa pozdravlja ta korak naprej. Dr, Marani predlaga, naj vlada prispeva s svoto 100.000 K, ki se potem razdele okr. šol. zal. Dalje predlaga, da bodi svota 250.000 K, dovoljenih za poboljšek učiteljem, pokrita s poviškom na direktne in indirektne davke. Sprejeto je bilo, kakor se glasi načrt. Zadnja točka je bila o učiteljskih plačah. Tudi tu se je oglasil dr. Tuma, rekoč, da učiteljstvo je prenašalo potrpežljivo svoje stanje, oglasilo se je šele 1. 1885. ter potem večkrat dokler se ni leta 1896. izvršil znani I povišek. Učiteljstvo je začelo zahtevati tudi [ svoje pravice, organizovanje se stanovski, da se jih upošteva, kakor pritiče. V odsekovi seji že je zahteval, da se vzame v poštev vse peticije, resolucije in prošnje učiteljstvo, ali reklo se mu <«, da ni bilo časa, vsega proučiti. Pričakuje pa, da ta poboljšek je j pričetek k pravemu zboljšanju.Marsikatera točka v § zakona se mu zdi pomanjkljiva, posebno pa določba o pokojnini učiteljskih | udov. Marani tudi priznava marsikaj, ali treba upoštevati materjelno stran. Berbuč pravi, da ni prepričan, kakor dr. Tuma, da bi bilo mogoče takoj rešiti vprašanje korenito, ali da je vrabec v roki boljši kakor golob na I strehi! j Dvorni svetnik Bosizio je pred dnevnim I redom odgovoril na interpelacijo dr. Turne j do namestnika glede na ceste. Odgovor pravi, I da namestništvo si bo prizadevalo zvišati t trošek za popravljanje cesta, da nekaj cest J je v delu, da se uravna hudournik Lijak, I ker je veliko odvisno od njega gledč na cesto j med Gorico in Ajdovščino. Sploh meri od-I govor na to, da vlada si bo prizadevali«, sto-I riti vse, kar mogoče, da potiknejo pritožbe J v tem pogledu. Odgovor namestnika se vidi J zadovoljiv, sodili bomo pa po dejanjih! i ' Danes dopoludne ob 10. uri je pričela J 9. seja dež. zbora. Na dnevnem redu je bilo j mtid drugim tudi poročilo ?.a uravnavo Soče, o šoli za ženska ročna dela »Šol. d." fn o J proračunu za 1. 1900. i V današnji seji deželnega zbora ob 10. J uri dop. je bil na dnevnem redu med točkami, l v katerih sporočimo prihodnjič, tudi prora-I čun za tekoče leto, ki je bil odobren. Dvorni i svetnik Bosizio je odgovoril na interpelacijo« J dr. Turne gledš na nastavljenje nemško-na-I cijonalnih profesorjev na srednjih šolah v Gorici. V odgovoru so ti profesorji pohvaljeni. J Deželni glavar je par minut pred 12. I po izvršenem dnevnem redu zaključil deželni I zbor ter pohvalil poslance, da so prtsostvo-I vali, da se je rešilo neznansko veliko število I z večine nujnih rečij. Slovenski je govoril le I par stavkov, drugo italijanski. Končno je za-I klical cesarju: Evviva!, slovenskim poslancem J je pa dovolil milostno, da smeje v svojem J jeziku zaklicati »Zivio" ! I Klerikalna poštenost. — To smo že j pogosto občudovali. Kosmata vest klerikalcev j okoli »Prim. Lista". V zadnji številki odgo* I varjajo ,Kmetskemu sinu" v »Soči* in pra-I vijo, ,da se ne spominjajo", kdaj bi bili J imenovali »Sočane" lažnike, krivoverce, ba-tiglavce in najbolj surove ljudi. Kratek je j njihov spomin l -r Dalje pravi, da je »Soča" J imenovala duhovnike — „sakramenske farje4, pisače „P. L." pa tepcologe itd.— In na koncu sumniči še, da bi bil pisal oni dopis v »Soči« — g. A. Gabršček. To je J vendar čudno, da vse, naj bo v ,Soči" karkoli, pripisujejo le njegovemu peresu; celo dopise z dežele kuje on! — Kaj neki delajo drugi v uredništvu, in kaj misli ,;Pr. list% | da .Soča" nima dopisnikov na deieli?! Prekucnil — prijatelji .miru in reda". — Propadla klerikalno-GoriCanska klika se imenuje zdaj po vsem vrhu Se. »prijatelja miru in reda", ko je vendar jasno, da je hotela prekucniti v ,Goriškijljudski posojilnici" ves dosedanji red, kateremu edino se ima zahvaliti za velikanski napredek v zadnjih štirih letih. Ni hotela odstraniti, .le dosedanjega predsednika dr. Turno in GabršCeka^rhSri/eC tutli vrlega du-narničarja, oba uradnika in cel6 — slugo. Agitator Štefan M a k u c je povedal, da bodo brez milosti odpuščeni iz službe vsi, ker je tako sklenjeno. Ko se mu je reklo, da vodja pisarne g. Stukelj ima rodbino itd,, je odgovoril: »Tudi on biMaoraLitfV — Svoje zmage so bili tako gotovi, da so oddajali že službe. Za denarničarja so imeli odbranega nekega vstrajnega »službolovca*. ki je imel pred kratkim otroke v »Legi ne m* otroškem vrtcu; na dr. Turno ima veliko piko, ker mu ni preskrbel »komodne* službe pri posojilnici ali deželnem odboru. V obče vseskozi neznačajna duša. — Tudi izvoljeni sluga je že hodil ogledavat prostore in svoje »bodoče" stanovanje. — »Računski svetnik", ki pa ne pojmi niti razločka med bilanco in letnim denarniškim računom, je imel od-menjeno poglavitno besedo pri posojilnici; vsakokrat, ko je šel mimo hiše, je zaljubljeno pogledoval v ponosni napis in krasne po-sojilniške prostore. Imeli so tudi že ves načrt, katere neljube člane vržejo iz posojilnice na podlagi »izključenja", kakor so delali v »Slogi*, da bodo lepo „sa"mi med seboj". Toda vzlic vsem takim brumnim načrtom niso pomislili niti za hip, kaj naredi pa v slučaju, ako se vsi člani naše stranke ne bodo dali tako škandalozno terorizovati, marveč da bodo izvajali poslepice po klerikalnem uzorcu, kateri se že izvaja. Ali delali so račun brez krčmarja. Pogoreli so tako strahovito, da se sami zdaj čudijo, kako je mogoča naša zmaga s 601 glasom večine (v resnici več!) — Zdaj imajo upanje edino še v — s od ni jo, ki naj bi jim šla na roko; toda ne goje zaupanja radi paragrafov, ki bi se dali nJim v korist pritisniti, marveč ker menijo, da jim pojde tudi sodnija takd na roko, kakor jim gre politiška gosposka. — Menda se varajo! Bomo že še o tem govorili! Ti ^prijatelji miru in reda* kujejo zdaj načrte, kakd bi spravili novo ravnateljstvo v škripce in posojilnico v težave, ker vedd, da denar ne raste v kasah. Dr. Gregorčič je tudi tu že šel z dobrim vzgledom naprej. Puors! Ali ne \ed6, da smo na tako gonjo pripravljeni? Ako pa bo v slučaju potrebe kdo kaj trpel, bodo edino le klerikalno „Gori-čanski" zgagovci, katere bo treba pošiljati k dr. Gregorčiču in dr. Pavlici, da s^žeta v žep. Ne mislite, da nas boste spravljali v zagato, marveč povemo Vam, da: težave boste dc-lel; sami sebi, da Vas bodo ljudje še preklinjali, ker s Vam sedli na limanice. A buon intenditor poehe parole l Predlog zakona, s katerim se, izvrše-vaje določilo § 57. zakona z dne 6- maja dež. zak. št. 30., določa prispevek deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom. § 1. Deželni zalog bode prispeval okrajnim šolskim zalogom vsako leto vsoto 250.000 kron. § 2. Ta prispevek deželnega zaloga se porazdeli med pozamezne okrajne šolske zaloge take-le: 30.550 kron dobi Goriško mesto, 83.200 kron šolski okraj Gradiški, 71.100 kron šolski okraj Goriške okolice. 28.800 kron šolski okraj Tolminski in 36.350 kron šolski okraj Sežanski. § 3. Tako razdeljen deželni prispevek se bode izplačeval posameznim okrajnim šolskim zalogom v enakih predplačnih mesečnih obrokih. § 4. Ta zakon velja dne 1. januvarja 1901. Dr. Gregor«« in Gabršček. — Ci-tateljem našim je znano, kako je hotel Gregorčič spraviti Gab. v luknjo radi hudodelstva nevarnega Žuganja. Državno pravdništvo je preiskavo ustavilo. — Toda dr. Gregorčič je podal novo vlogo, v kateri je dokazoval svoj strah za svojo kožo in pa sposobnost Gab., da lahko svojo grožnjo tudi izvrši. — Naštel je celo vrsto prič, ki so biie tudi zaslišane. Vsak besedni spor z možmi nasprotne stranke je prišel na zapisnike preiskovalnega sodnika. — Upamo, da bo mogoče o teh izpovedanjih kaj več povedati v »bočt v namen, da se bodo naši somišljeniki znali izogmali »Goričanskih* poštenjakovičev. Dragi koncert Jana Kubelika sinoči pr« Dreherju je pa sijajno uspel. Dvorana je bila polna odličnega občinstva. — O tem umetniku so vsi superlativi prenezn,.tna pohvala. Občinstvo je kar strmelo, napenjaV ušesa, dihati se ni upalo, da bi česa ne preslišalo. - Culi smo več goslistov, med temi izberne člane vojaške godbej ki so rekali: Treba le strmett, le občudovati, kako je mogoče spraviti iz goslij take glasove, v prstih pa mora imeti mladi mož živega vraga. — Neki goriški goslist je dejal: Ko pridem domov, razbijem gosli in ne dotaknem se jih več. — Vspeh v vsakem oziru velikanski! — Dostavljamo, da cela družba, ki je s Ku-belikom, je češka. Slava umetniku Kubeliku! k a »P1*1"6 ln pevsko društvo, t Št. Andrežu priredi tombolo v podporo zidanju nove cerkve v Št. Andrežu in za društvo »Šolski dom" v Gorici. Dan, kedaj se ima Igra vršiti, ni še določen. Prošnja je že xe* Sena ugodno. Strela. — Včeraj ob 7V8 zvečer je udarila strela v dimnik hiše g. Ant. Prinčiča št. 80 v Kozani in ubila 23-letnega hlapca Rudolfa Podbrščeka iz Martinjaka. Deklo in gospodinjo je omamila in na tla vrgla; obe pla*paT iž' netaTtJcosti. »Slovensko planinsko društvo" išče čuvaja za Triglavsko kočo. Trezen, krepak mož mora znati slovenski pisati in brati in nemški vsaj .nekoliko govoriti. * Oskrbovati mu bode kočo in po trikrat na dan opazovati vreme. Ako je oženjen in bi ga mogla deloma žena nadomestovati, bi zaslužil z nošnjo pro-vijanta in kot vodnik za male ture še mnogo. Koča se otvori 1, julija; plača po dogovoru. Oglase sprejema Slov. plan. društvo v Ljubljani. Zgubljeno, — Danes je zgubila neka dama od Vile Perco do Franc-Josipove ulice zlato zapestno verižico z 2 medaljoni in 4 peresno deteljico; zapornica je zlato srčece. Kdor je to našel, naj nese na redarstvo. Ker je ta zapestnica ljub spomin, dobi najdilec lep dar. Razgled po svetu. K položaju. — V drugem članku v listu prinašamo dopis iz parlamentarnih krogov na Dunaju, s katerim se, če upoštevamo vse, kar se je zgodilo v poslednji dobi, ne moremo popolnoma sicer strinjati, ali smatramo ga kot klic, da je potreba v Avstriji marsikaj premeniti in urediti, da ne pojdemo pod zid. V tem pogledu pa se ne srne gle-I dati le na Čehe, češ da oni jedini so krivi, ako ne dobimo vsega, kar hočemo. Treba v poštev jemati pred vsem vlado, katera edina je ustvarila ta neznosni položaj, v katerem se nahajamo, in ž njo bo treba obračunati. Ona hoče obračunati z nami s tem, da nam ponuja nekaj, kar potrebujemo, ali s tem nas le mami, ker po tem potu hoče odvrniti od nas pozornost na listi cilj, kateri imamo pred očmi, in ki mori na popolno jednako-pravnost. Ona hoče pa izbegniti temu našemu stremljenju ter tako ugoditi Nemcemu in Italijanom, da ostanejo na površju v premoči in prevladi, Slovani pa ob strani kot ponižni lakaji. Poleg že navedenega glasu podajamo tu še dve mnenji p. n. čitateljem v razmišljanje. »Slov. Narod" od četrtka prinaša članek z Dunaja o položaju. Iz istega posnemamo to-le: »Vlada mora omogočiti rešitev gospodarskih predlog, sicer ji nihče ne bo verjel, da ji je res na srcu naš gospodarski napredek. Kako to stori, to ni naša stvar, da bi o tem razmišljali. Gospod Korbor se še gotovo malo spominja, kako je svoj čas pomagal potolažiti nemško obstrukcijo, nemško nasilstvo zoper ravnopravnost slovanskih narodov. Ne zahtevamo, da bi sedaj uporabljal ista sredstva kakor takrat, a neki žarek kake ideje §e menda tiči v njegovi glavi, tega naj se prime in naj ne posluša vedno samo, kaj šumi v germanskih gozdovih. Češka obstrukcija je — žal — postala produkt naših političnih razmer zadnjega časa; da je tako, temu so najmanj krivi Čehi sami, svarili so dovolj in o pravem času merodajne kroge*. Dalje pravi: »Stranke desnice imajo baje tudi svoj program, in slišali smo nekdaj, da sloji v njem kot kardinalna točka: ravnopravnost vseh narodov. Če ni ta program nemškim konservativcem in Poljakom r— He-kuba, tedaj jih moramo videti v prihodnjih dnevih tam, kjer se bodo Češki poslanci borili za ravnopravnost češčine. Ravnopravnost se je po vladi nečuveno kršila, a kaj je storila desnica v prilog poteptanemu programu? Ovirala je in hoče še dalje ovirati češke zastopnike, ki smatrajo ravnopravnost v programu desnice za več kakor za kos papirja in hočejo dobiti satisfakcijo za nečuveno kršenje narodne ravnopravnosti. Vlada je krivično in brutalno nemško obstrukcijo tako zadovoljila, kakor* ta sama nikdar pričakovala ni, sedaj pa za vsak korak, ki bi ga morala storiti v približevanje za državo požrtvovalnemu češkemu narodu, ki ga je tako krivično in kruto ponižala in brcnila v stra«v berači in moleduje pri Nemcih ter iz strahu pred temi ne upa odvrniti vsled lastnega postopanja preteče, neizogibne obstrukcije Češke, ali pa tega storiti noče; s tem pa tudi nam škoduje, ne glede na to, da tepta ravnopravnost še dalje v gospodarskem oziru, ker dobro ve, da se vsled njega posto- panja napram Čehom ne more rešiti, in da se ne bo rešilo vprašanje o novo pro-jektovanih progah najugu. Slovenska delegacija ima torej dvojen vzrok, da se obrne na vlado, in tej zakliče njeno dolžnost v spomin". Skončuje pa tako: »Če se je nemškim obstrukcionistom dala cela roka, se slovanski .večini ne more-zabraniti prst, ako avstrijski državniki sploh še računajo z bodočnostjo te nesrečne države. Seveda ne smemo stopiti za vrata in še tiste tiščati nazaj, ki brez strahu zahtevajo svoja prava. Kako napačen je bil apel desničarskih strank samo na Čehe in njihove poslance, razvidno je najbolj iz oficioznih in nemških glasil, ki te izjave grdo zlorabljajo zoper Čehe v smislu, ki je gotovo zaveznikom čeških poslancev popolnoma tuj. Zato pa kličemo našim poslancem ob vstopu v dunajski parlament: Pozot,trikrat pozor!« Naj podamo tukaj še mnenje, katero nam je poslal neki g. dopisnik z dežele. Glasi se tako-le; »Bliža se otvoritev državnega zbora. Kaj bo ž njim, bo li mogel zborovati in sklepati? Zdi se, da ne, ker Čehi groze z obstrukcijo. Njim se ne more zameriti, Če se bore na tak način za svoje pravice, saj jih je vžalila vlada do dna duše! Kaj bo pa z našimi potrebami, posebno z železnico, če odslovi vlada državni zbor? Potom paragrafa 14. ne more zgraditi železnice, ki je žlvljenskega vprašanja našega dela domovine! Drugi deli domovine, kakor Kranjsko itd. so veliko bolj obdarjeni s pri-rodnim bogastvom in industrijo. Njim ni železnica v tolikej meri življenskega vprašanja, kakor našemu goratemu svetu, ki nima, poleg prirodnega siromaštva, še nobene industrije 1 Oni torej lahko čakajo železnico, mi pa ne I Kaj torej! Ali ne bi pregovorili lahko češke poslance naši, posebno goriški, naj ne obstru-irajo, dokler ne sprejme državni zbor naše železnice? Potem naj jim tekne obstrukcija lini bolje, To bi bilo pravo: zahtevati enkrat kaj od vlade, a dati jej nič, in nevedno obratno!" Delegacije sprejme cesar v nedeljo 13. t. m. v budimskem gradu, in sicer najprej avstrijsko, potem ogersko. Naš cesar v Beroltnu. — Cesar se je odpeljal 3. t, m. i, Dunaja v Berolin, da prisostvuje slavnosti proglašenja nemškega princa polnoletnim. Po brzojavnih poročilih sode, so priprave za vsprejem velikanske. Cesar je dospel včeraj ob 10. uri pred. v Berolin, ki je ves odičen kakor na največji narodni praznik. Vojna v južni Afriki. — Iz Ladys-mitha poročajo, da konjska kuga je z;ičela razsajati ter uničuje Angležem konje. — Pri Tabanechu so vzeli Buri Angležem vozove z živili. O bitki pri Tabanechu je prišlo tako poročilo: Združeni Buri so dne 28. aprila pri Tabanechu ujeli 9 Angležev ter zaplenili 10 konj. Dne 30. aprila se je pokazal majhen oddelek angležke konjenice pri Brandfortu. Buri so ga napali od dveh strani ter prisilili, da se je umaknil. Buri so ujeli 11 Angležev; na boerski strani sta bila le dva vojaka lahko ranjena. Glasom druge vesti sta imeli poveljstvi iz Wackerstrooma in Ermela prestati bitko pri Brandfortu. Po hudem boju so Buri ujeli 11 Angležev. Angležev je padlo 19, med njimi stotnik L'ddy. Burov je le nekaj ranjenih. Včeraj so Angleži pri Fourtenstreamu zopet silno bombardirali Bure. Angleži so vzeli kraj Brandfort, odkoder so se Buri takoj umaknili. Čuje se, da Buri so pripravljeni na kolikor mogoče dolgo trajajoč odpor. Zato delajo utrdbe in gwde celo nove železnice. Afdra Avgusta Kollerja. — »Narodni Listv* objavljajo obširno p >jasni!o o škandalozni aferi, v kateri igra glavno vlogo baron Aleksander Koller, sekcijski svetnik v trgovinskem ministrstvu na Dunaju. Njegov brat baron Avgust je bil od 16. leta nadalje mor-finist. Nedavno je zvabil sekcijski šef svojega brata v Prago, kjer so ga prijeli in odvedli šiloma v blaznico. Sekcijski šef si je izmislil razne »dokaze", da je brat Avgust blazen ter izsilil celo iz njegovih nedoraslih hčerk neke izjave, ki so bile tudi »dokaz", da je njihov oče res blazert. Zdravniki v blaznici pa so sekc. svetnika lažem verjeli. Žena bar. Avgusta dolgo časa ni vedela, kje jo njen soprog. Ko je vsa prestrašena poizvedovala, ji je sekcijski svetnik zagrozil, da jo pošlje v blaznico. Njene hčerke pa ji je vzel in jih poslal v neki institut. Poslanec in. odvetnik dr. Herold, h kateremu se je zatekla baronka na pomoč, pa je vso zaroto razkril ter je dognal, da je sekcijski svetnik nalagal najvišje oblasti in sicer zategadelj, ker je hotel postati varuh bratovih deklic, ki so dedkinje velikega premoženja po dedu. Barona Avgusta so morali izpustiti. Sedaj se vrši preiskava. Tržaški mestni svet ima danes opo-ludne svečano sejo, v kateri izvolijo Župana ter se zaprisežejo svetovalci. Izvoljen bo menda zopet Dompieri. Škof se je oženil. — Čitamo v »Zastavi«: Iz Švice je prišla novost, da je tam umrl temišvarski škof Anton Nako, zelo izobražen in dober mož. Škofom je postal leta 1871., kmalu na to se je pa zaljubil v mlado, krasno devojko. Prirode ne mogoč zmagati, je odšel v Švico in se tam z ljubo svojo oženil. — Malo je takih 1 Narodno gospodarstvo. Trgovske zbornice za malo trgovino. —¦ Cesto se je na Nemškem in drugod mislilo na ureditev trgovskih zbornic za male obrtnike ali ta misel se ni mogla realizovati zaradi že obstoječih zbornic, ki so bile mnenja, da se ni treba cepati, No, v najnovejšem času pa je videti, da se menda ustanovi Kako to? Prišlo se jo do prepričanja, da je v gotovih vprašanjih mej malimi in velikimi trgovci vsak sporazum popolnoma nemogoči Menda se združijo mali obrtniki in mBli trgovci skupaj, najbolje bi vsaj bilo — ter ot-vorijo svoje zastopstvo. Poslanica. Plrlhu, katerega jo dobila podpi-sana zadruga za Velikonoč, v odgovor: S St. Viškogorske planoto smo izvedeli o nekem hujskanju in boganju ljudstva proti naši zadrugi. Obroku je se nal denarni zavod, da ni trden, da pojde «fujd», naj str&nko hitro \zdlg-neio denar, daljo, da jo načelnik Rav-nikar dolžan Petranu 1.400 gold., dajo isti svoje veleposestvo z vsem drugim premoŽenjem prepisal svoji zoni, ker se boji izgubo, ko je v hranilnici vso v neredu, To vse je nesramna k?! in podlo obrekovanje in z lažmi si hočejo poma« gati ti krivi in pijani preroki. Kdor jim hoče verjeti - slobodno, ker za lahkoverno neumneže ni loka - -kdor te hoče pa od druStvenikov prepričati o stanju zadruge, se lahko prepriča vsaki dan in ravno tako pri zemljiški knjigi, Če je naš načelnik še vpisan kot lastnik na svojem posestvu. Grozno nas prsti srbe, ker bi radi Še marsikaj zapisali, pa naj bode za danes le toliko v pojasnilo, da je naša zadruga hvala Bogu in v jezico osebnih sovražnikov nekaterih odbornikov še na trdnih nogah, kar bode v kratkem pokazal letni račun. Anton Kosmač, Vekoslav Ravnikar, tajnik. načelnik. (Dostavek uredništva. — Ta posojilnica nam je vedno znana kot krepek zavod. Saj je pomagala celo naši goriški a prav velikimi svotami. — Prosimo, da se ta izjava načelstva uvažuje. Podpisana rodbina presrčno zahvaljuje vse častite prijatelje in znance, ki so v tolikem številu prihiteli skazat zadnjo čast naši nepozabni, srčno ljubljeni soprogi, oziroma materi Mariji Jakil ali so nam tudi na druge načine dokazovali svoje prijazno sočutje, ki je bilo v najhujših trenotkih globoke žalosti blagodejna tolažba našim tužnim srcem. Bog poplačaj! V Rupi, dne 4. maja 1900. Rodbina Jakilova. .Hennehergova svila" — le pristna, ako se vdobi direkno od mene — črna, bela in barvana od 4-3 kr. do U gld 65 kr, mater. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. G. Henneberj?, tovarnar svile (1) (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. Sprejme se v tvornlco nadplatov dve deklici stari od 15 let naprej Ponudbe je pošiljati: Ivan Drufovka — Gorica Travnik Št. 8 Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessiier, y Nubs^i clici 3, (nasproti nunski cerkvi) |,nporoca preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno iaielovalnico umetnih cvetlitf za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zaloge nagrobnih vencev, za mrtvagke potrehe, voščeno sveče itd. v?e po smerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča 9lav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskamo črk na perilo. (P. d.) Zaloga piva I. kranjske efcsp. pivovarne na par T. Frfihlich-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na razstavi v Rimu in Bruselju s častno diplomo in zlato svetinjo. Glavni zastap in zalip n Girici i« M% ¦ Josip Rovan Gorica — Babatiš«e št. 18 - Gorica. Podružni zalogi: FeriimM 2agar, v Girici, ilica Aseili it. 25. (gostilna J. Ciufforin blizu Korna). Franc hrlai, »m* m GuiCici pri JUhi". Bolj kakor druga letu se Mas to izbor no pivo posebno odlikuje v dobroti. — V zalog! se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se lahko cenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoma se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josip Koran, glavni zastopnik. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena J/zgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga Za vsakega človeka, kateri se hočs sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali). ler se dobi za predplačilo X gld. 5® kr., po poŠti 10 kr. več, ai proti postnemu povzetju pri Jo-zetu Taleuftfa na Dunaju, lil. Bez., Hauptstrasse N.o 84. 3, Stge., H. Stk., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto, v treh dnoh nazaj. €ena Je skrajno znižan* J knjig Je malo ve«. ________ Klepar Arf ur Kakuc Ulita ulica 1, Gorica Via Strttia 11 priporoča škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorolovi sestavi.) j Baker je trd in svetel. Zalistke valvole) I se more lahko premeniti. škropilnica je | sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tn načine po volji lastnika. jpar» Cena je zelo nizka. *". 15.000 k™( in 12.— ¦ v gotovini z 20% odbitkom. kron Srečke banke za invalidne po 1 krono I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900. priporočajo; e. Gentlllt, A. V. Jona, Mlchelstadter & Comp., A. Pincherla. obkladkov < remeša) bv najrazličnejših vrstah. strugurski stroki spadajoči!) potrebščin. &i / / i a kaj so SeTjndje, kateri Kathreiner Knoipp-ovo sladno ^ss^i^ kavo m> rabijo, nkoravno je ista tako prijetna hi ^•''L zdrava kavina [lijara? Z t<>, ker še vsi no vp<16, katpre veliko prednosti ima Kaf.Viviuinjeva kava od bobovo kave, ki skoz en ekstrakt iz ra-iline bobovo. kavo piidubi le duh in okus bobovo kave, ne pa njVno :';l:ivjn škodljive lastnosti. Združuje toraj na. dober w:/-'v. Loristne lastnosti domačega slad nega proparata S preljuiiljeneiu okusom bobove kave. Iles je, da b:> Kathreiuer Kiuipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoo družinah" vsaki použita, želeti pa bi bilo v korist vs h, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova chulna kava služi sploh : za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusm barvo in odstraui znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathremer-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem Času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro 'akne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena. Po zdravniških izrekih naj se rastujoSi mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih ' zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno , znamko in z imenom »Kathreiner«.