Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 83. V UMMv m A"« 14. aprila 1921. Lete M. »SLOVENEC« velja pa i>oitl na vse atraal Jugoslavijo la v Ljubljani: ca oelo ;eto naprej. K >40-— ss pol lota M » 1M-— aa četrt lata m •. m SO-— ■a en mesec „ .. „ 28'— Za Inosemstvo catoletao K 5 Sobotna Izdaja: s ia o»>o leto.....& 40 — ■a Inozemstvo ... „ 55 — Tnscratl: Unostolpaa petltvrsta tS3 ni« široka In J mm vlasfea ali aju prostor) sa enlcral , . , po K 6-— poslana Itd. . . no K 9'— Pri več|ein naročila popust. Najmanjši oglas )9/9mm iilSj Izhaja vsak dan Izvsomši ponedeljka in rov?, no pnae-nlku ob 5. ari zjutraj. Uredništvo ;e t Kopitarjevi allol štev. 8/UL Bonoplsi sa as vračajo; astrsaktrans pisma se as sprejemalo. Ureda. telet šiv. 50, oprava. Str. 328. Političen list za slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne firau. ljubljanske št. 650 za naročolnn la št 34« za oglase, avstr. la češite 24.797, ogr. 23.511. bosn.-uero. 75B3. leli^nis iltianje. Za obfinske volitve. Dne 12. aprila t. 1. je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. V kolikor imamo sedaj poročila, so naši pristaši skoro v vseh občinah cele Slovenije vložili kandidatne liste. Večina list je vloženih pod firmo SLS, nekatere so vložene pod firmo KZ, druge DZ, tretje pod OZ, v nekaterih občinah so se vsled krajevnih razmer in z odobritvijo načelstva SKS sestavile kompromisne liste, večinoma v takih občinah, da ne bo treba radi ene same liste volitev. Stranka je v takih primerih koncedirala nasprotnikom nekoliko mandatov. Naši pristaši so se držali strogo discipline. Le iz nekaterih občin imamo poročila, da so na lastno pest napravili kompromis z nasprotnimi strankami. Reči moramo, da je razpoloženje med našimi pristaši izborno. Rezultati podrobnega agita-cijskega dela se že kažejo. Armada je bila dobro razvrščena, čete trdno korakajo. Iz mnogih občin, ki so pri zadnjih volitvah po večini volile za nasprotnike, imamo poročila, da so padle v naše roke brez boja, ker nasprotniki niso mogli sestaviti niti kandidatnih list. Skoraj iz vseh občin kranjsko-škofje-loškega okraja smo že dobili podrobna poročila. Za stranko je to poročilo silno razveseljivo in obenem poroštvo, da se je ljudstvo iztreznilo in obrnilo hrbet prodani stranki, ki je še pri zadnji voiitvi v uatavotvorno skupščino begala ljudstvo, češ da je predstaviteljica kmetskega stanu. Značilno je to, da v občinah, ki volijo 24 odbornikov, vsi združeni nasprotniki niso mogli sestaviti kandidatne liste. Pripomniti moramo tudi to, da se združeni nasprotniki v večini občin niso upali s svojim pravim imenom na dan. Vlagali so liste z najrazličnejšimi naslovi. Vso perfidnost samostojnežev označuje pa dejstvo, da so njihovi poslanci v Belgradu glasovali za znano Vesnitevo »ob-znano«, v Sloveniji so pa klečeplazili okoli komunistov, da so mogli v nekaterih krajih sploh sestaviti kandidatno listo. V kranjskem okraju so sledeče občine brez volitev prišle v roke S. L. S.: Hrastje pri Kranju, Javorje, Sv. Jošt, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Smlednik, Sora, Voglje. V vseh drugih občinah kranjskega okraja stoje šance S. L. S. dobro. V nekaterih občinah je prišlo do kompromisa, pa še ne vemo natančno za po- iL* i & 11& IC« Fran Radešček: £lba (Dalje.) Sta. Namesto kruha — klofuta. Prostorna soba je bila polna vojakov in častnikov. Na levi strani ob vhodu jc stalo kakih dvajset vojakov v dveh vrstah, na desni pa je bila gruča častnikov, od katerih so nekateri sedeli za mizami in pisali. Poveljnik jc glasno narekoval neka povelja. Obstal sem pri vratih, ker se nisem mogel odločiti niti za levico, niti za desnico; čakal sem, da me poveljnik, ko konča, sam pokliče k sebi. V tem pa pristopi neki narednik, me prime za rokav ter me uvrsti med vojake. Ker sem smatral, da mora tako biti, ko se čaka na — kruh, sem se postavil po predpisu v vrsto. Poveljnik je kmalu končal; še par besedi nekaterim častnikom, nato jm se obrne na »levico«. Tu pa spusti strahovito vojaško in dobro zabeljeno pridigo nad vojaki. Iz poveljnikovega vpitja sem spoznal, da se nahajam med — ujetimi begunci. Kaj sem hotel; počakati sem moral tam, kjer sem bil, da se ploha izlije... Sicer pa mene ni tikala cela ta stvar; čakal sem na — kruh. Tu pa začno padati po licih vojakov, ki so stali pred menoj, prav poštene — klofute. Sivolasi starček, kakor sem ga gle- drobnosti kompromisa. Toliko pa vemo, da ima tudi v teh občinah S. L. S. večino. Kamniški okraj. Tudi v kamniškem okraju so naši pristaši živahno delovali in energično nastopili. V kolikor nam je do danes znano, imajo sledeče občine liste samo S. L. S.: Homec, Volčji potk, Rova, Terzin, 1,6-ka, Mlaka, Klanec, Moste. Še več drugih občin je, kjer je samo naša lista, vendar nimamo še podrobnih poročil. V ostalih občinah poročajo, da je volivno gibanje z naše strani že zelo živahno in da je v večini občin zmaga S. L. S. brez vsakega dvoma. Litijski okraj. V litijskem okraju je cela vrsta občin, kjer je bila vložena samo naša lista. Volivno gibanje je zelo živahno. Združeni nasprotniki v mnogih občinah niso mogli spraviti zadostno število kandidatov skupaj, zato so odpadle nasprotne kandidatne liste. Poročajo nam, da je volivno gibanje v polnem teku. Vinica. Znano |e od zadnjih volitev, da je S. L. S. na Vinici dobila silno neznatno število glasov. Samostojneži in drugi osrečevalci ljudstva so begali ondotno ljudstvo in obljubljali nebesa na zemlji. Razborito belokranjsko ljudstvo je pa kmalu spoznalo vso brezvestno demagogijo in sleparijo samostojnežev in drugih strank. Obrnilo jim je hrbet in sicer tako korenito, da iz cele obširne viniške občine vsi združeni nasprotniki niso spravili niti toliko volivcev skupaj, da bi mogli sestaviti kandidatno listo. V največji občini na Belokranjskem je ena sama kandidatna lista, to je lista S. L. S. Belokranjci, vsi na noge in se ravnajte po Viničanih! ves čas podpiral naš poslanik, g. dr. Anto-nijevič. Škofje so svojo patriotsko in dušno-pastirsko nalogo v Rimu dostojno izvršili. Kakor čujemo v zvezi z nedavnim bivanjem jugoslovanskih škofov dr. Bauera, dr. Akšamoviča in dr. Jegliča v Rimu, se vprašanje bogoslužnega jezika od strani sv. Stolice v sporazumu z jugoslovanskim episkopatom uredi tako, da se bodo vsi obredi, vsebovani v rimskem ritualu, vršili odslej v živem narodnem jeziku. Kar se tiče uvedbe glagolskega bogoslužnega jezika pri sv. maši, kakor je to celokupni jugoslovanski episkopat zahteval na svoji znani konferenci 1918. leta, od strani sv. Stolice ni nobenih bistvenih ovir, pač pa se ta težnja zaenkrat žal ne more uveljaviti v svoji celoti vsled antago-nizma, ki je nastal zadnje čase med hrvatskim in srbskim življem po krivdi političnega kurza v Jugoslaviji. Pač pa se bosta odslej pri slovesni maši e p i s t o 1 a in evangelij pela v narodnem je -z i k u. Drugo važno cerkvenopol. vprašanje je vprašanje narodnstnoločenih škofij v onih delih Jugoslavije, ki so vsled rapallske pogodbe pripadli Italiji. Sveta Stolica je že izpočetka smatrala narodnostno ločitev teh škofij, vsled katere bi Slovenci dobili v vsaki iz obstoječih dijecez popolnoma neodvisnega škofa svoje narodnosti, za najbolj pravilno rešitev vprašanja. Izvedba tega načela, za katero se zanimajo seveda tudi drugi krogi, pa je nemogoča vsled odločnega upora italijanske vlade, ki noče o tem nič slišati. Italijanska vlada je odvisna od fašistov, oziroma se njeni nameni v tem oziru popolnoma krijejo z ultranacionalističnimi, sv. Stolica pa nima zazdaj še moči to misel- nost preokreniti. Tudi od strani naše vlade po naših točnih informacijah ni upati na kako dejansko vplivanje v tem oziru, zastopniki naše vlade pa uvidevajo, da tudi sv. Stolica ne more položaja v doglednem času izpremeniti. V zvezi s tem smo izvedeli, da je italijanska vlada trdno odločena italijanizacijo Primorja z vsemi danimi sredstvi pospeševati, tako da misli — ne dotikajoč se za enkrat že obstoječih slovanskih šol — ustanoviti italijanske ljudske šole ne samo v italijanskih krajih, nego povsod, kjer se najde le količkaj ;.z italijanstvom simpa-tizirujočihc ljudi. Tem bolj odklanja posebne višje cerkvene predstojnike za Julijsko Benečijo. PaČ pa bo sv. Stolica po določilih kanoničnega prava strogo gledala na to, da bodo škofje v Primorju vešči tudi slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Kar se tiče škofa goriškega, msgr. S e -d e j a, ga sv. Stolica z vsemi močmi drži in se tudi vlada ne more odtegniti spoznanju, da je goriški nadpastir po svoji veliki korektnosti mož popolnoma na svojem mestu, fašisti pa so sklenili, da mu življenje store neznosno, da bi se sam odpovedal. Kar se tiče zgolj cerkvenih zadev, so jugoslovanski škofje v Rimu dosegli zeio lepe uspehe, ker se bodo odslej po vsej Jugoslaviji, razume se tudi v Sloveniji, vsi obredi, razen tihe sv. maše in deloma slovesne maše, vršili v živem jeziku naroda. V pogledu na našo državo, se sv. Stolica nahaja z njo v najprisrčnejših odnosih in se izdeluje načrt za končno rešitev vprašanja preuredbe onih delov škofij, ki nimajo svojega škofa v Jugoslaviji. Škofe je v Rimu Duaaj, li3. aprila. (Izv.) V nedeljo dne 17. t. m. bo pred rotovžem in pred parlamentom veliko manifestacijsko zborovanje vseh političnih stanov brez razlike strank za pridružitev Avstrije k Nemčiji. Zborovalci bodo zahtevali, naj se takoj izvede tozadevno ljudsko glasovanje. Istočasno se bodo vršili tudi po vseh zveznih deželah manifestaeijski shodi za priključitev Av-» strije k Nemčiji. Milan, 13. aprila. (Izv.) vCorriere del-la sera« in drugi listi se v daljših člankih bavijo z ljudskim glasovanjem na Tirolskem, Soliiograškem in Štajerskem. Listi ugotavljajo, da se tozadevna propaganda vodi iz Nemčije in zahtevajo, da morajo, dokler bo Avstrija neodvisna, ostati pri njej Tirolska, Solnograška in Štajerska. LDU Pariz, 12. aprila. (Havas.) Poslanec Fleury Ravarin je vložil v zbornici interpelacijo, kaj misli ukreniti vlada, da se zagotovi neodvisnost Avstrije po določbah saintgermainske mirovne pogodbe in kako misli zatreti vsenemško rovarjenje v tej državi. Končno je zahteval, naj vlada izjavi, kako bo pospeševala gospodarsko in finančno vzpostavitev Avstrije, HarcBins proti-zvc-ii na- LDU Wafchington, 12. aprila. (Reuter.) Zagotavlja sc, da se bo predsednik Har-ding v svoji poslanici kongresu izrekel za odločitev, v kateri se zahteva sklep miru med Nemčijo in Zedinjenimj državami. Poslanica sc nepreklicno izreka proti sedanji zvezi narodov. MrsgSsskS rudarfB osS&3oRBiB I.DU London, 12. aprila. (Reuter.) Konferenca rudarjev in lastnikov rudnikov se jc končala ob 18Vi. Rudarji so takoj odšli na shajališče delavske trozveze. Vsi so, kakor se je kazalo, smatrali položaj za jako resen, Udeležnik konference jc izjavil: Ni se našla nobena rešitev in mi smo še iako daleč od sporazuma. Pripravili nismo ničesar za nov sestanek z Lic'n tki rudnikov ali z vlado. Kolikor jaz vem, pomeni to, da bo izbruhnila stavk i nocoj o polnoči. dal dopoldne, se je čez poldne naenkrat prelevil v orjaškega boga maščevanja. Ko pride vrsta name, zakričim na ves glas k od jeze se penečemu poveljniku, ki v svoji sleoi strasti ni videl ničesar več pred seboj kot med seboj si podobne glave, ki jih je treba obdelati s pestmi: »Gospod polkovnik!« — Naperjena roka mu omahne kot mrtva, oči se mu razrogačijo in ko pogleda bliže, se zave ter odstopi. Nato pa z mirnim glasom vpraša: »Ja, gospod Radešček, ka pa Vi delate tukaj?« »Prišel sem prosit kruha« — sern mu glasno odgovoril, v mislih pa sem še dodal: — in ti mi ponujaš klofute kot tisti iz svetega pisma, ki namesto kruha daje kamen, »Prosim Vas, počakajte tu na strani, da opravim s temi ljudmi.« Jaz pa sem se obrnil brez pozdrava in ogorčen odšel — brez kruha. V mislih so mi brneli medipotoma SchiMerjevi stihi: — das Schrecklichste der Schreckcn das ist der Mensch in seinem Wahn. In tako — spod Radešček, kaj pa Vi delate tukaj?« Na poti iz Skadra. Solnce je že tonilo za gorami, ko sem zapuščal Skader. No, dan je bil zelo prijeten in tudi noč mi ni mogila kvariti potovanja. Treba je bilo pohiteti, da ponoči zopet ne zaidem v kakšno močvirje. Ko sem prebredel reko, zagledani na cesti pred seboj gručo Arnavtov, ki so gibčno pobirali pot pod nogami v isti smeri kot jaz. Videl sem jih, kako so zavili na desno s ceste med nizkim grmič jem. Mikalo me je stopiti za njimi ter si tako prihraniti velik ovinek po cesti. Sicer se nisem več bal Arnavtov, ker ti hudimani vendar niso tako črni kot jih slikajo po navadi. Skrbelo me je le, da se medpotjo ne vstavijo ali pa obrnejo v drugo smer, kar bi me lahko zapeljalo v brezizhodno zagato v kakem blatu. Zato sem pospešil korake ter jih kmalu dohitel. Z znaki smo se porazumeli, da imamo vsi skupno pot. Razgovarjati se, žal, nisem mogel ž njimi, vendar pa sem bil vesel, da sem v tej puščavi — v oblasti žab — vsaj v človeški družbi. Zatopljeni v svoje pomen k c so umih krakov odvijali stezo pred menoj kakor bi imeli plačano od vatla. Lc tu in tam sc je kateri izmed petorice ozrl na me, če mi gori cigareta, ker so me s tobakom zelo uslužno preskrbovali. No, tobaka pa v Albaniji res nismo stradali, naj reče kdo kar hoče. Pa še kakšen tobak! V trdem mraku smo dosegli vas Ju-bane, kjer smo sc razšli. Povelje za cdhod. V taborišču je bilo še vse živo. Moji tovariši so me hipoma obkolili in ko smo posedli okrog ognja, sem moral pripovedovati o Skadru in o vsem, kar sem videl in slišal tekom dvodnevne odsotnosti. Žc med mojim pripovedovanjem so se oddolžili tovariši z novico, da drugi dan zjutraj odpotujemo na Lješ, toda ne preko Skadra, temveč preko Skuta. To meni ni šlo nikakor v račun. Moral bi sc namreč iz Lješa zopet vračati v Ska- der radi potrdila na petnem listu. Zato mi je bila ta novica zelo neljuba. Takoj sem poiskal svojega četnega »komandira« in ga prosil za dopust, dasi sem komaj prišel z dopusta. Po kratkem obotavljanju mi jc torej dovoil dopust s tem, da se javim svojemu poveljstvu v Ljcšu tekom — 48 tir. »Objava« (dopustni list) se je namreč glasila samo za ta čas. Zopet v Skadru. Drugo jutro, še predno so bile v polnem teku priprave za odhod, sem že veselo žvižgal po znani stezi ob lepem vremenu med močvirjem v Skader, kamor sem dospel zopet ravno v trenutku, ko so avstrijski aeroplani pošiljali svoje razstreljive pozdrave škipetarskim hišam in njihovim gostom. Bilo jc — če se prav spominjam — ravno 2. decembra, ko sem drugič stopal po skaderskih ulicah. Vojaštva je bilo vedno več. Razen redkih srbskih patrulj, so bili le še črnogorski vojaki oboroženi. Srbi so prodajali svoje orožje — puške, bajonete, jermena, da, celo plašče in odeje — Ar-navtom za košček koruznega kruha. Zdelo se je, kakor da smo vsi lc vojni ujetniki črnogorske vojske, ki jc moralno in matc-rijalno staila v tem času visoko iznad srbske vojske. Tužen in žalosten je bil pogled na vso to pestro gomilo izhujšanih in razcapanih uniformiranih človeških okostij, ki so se premikali kot sence j>d sk." sorskih ulicah ali pa polegali ob zidovih hiš. (Dalje). Stran 2. SLOVENEC, 3ne R aprila mi Sfer. 83. LDU London, dne 12. aprila. (Reuter) Uradno se javlja, da so rudarji predlog vlade pismeno odklonili. LDU London, 12. aprila. (Reuter) Konferenca delavske trozveze je odgodena do jutri ob enajstih dopoldne. LDU London, 12. aprila. (Havas.) Kakor se poroča, so rudarji treh premogovnikov sklenili, da se črepalno delo ne sme vršiti. LDU London, 12. aprila. (Reuter.) Za torek opolnoči napovedana stavka železničarjev in transportnih delavcev se je preklicala. O z?-rota ©roti KaHu. LDU Pariz, 13. aprila. (Havas.) Poročevalca »Excelsiora« in »Petit Parisicna« javljata iz Luzerna: Policija je odkrila komplot, naperjen proti razkralju Karlu. Aretirana sta bila. dva anarhista, eden Švicar, eden Avstrijec, ki sta v svojih kovčkih prinesla bombe v Luzern. Proši EsanceSt (Govor poslanca dr. A. Dulibiča na seji usiavotvornega odbora dne 5. aprila 1921.) Gospodje! Če se sprejme zadnji del člena 13., ki obsega zloglasni kancelparagraf, potem se je naša država sama izključila iz skupine civiliziranega sveta. Kajti ni je ustave na svetu, vsaj kolikor je nam vsem znano, ki bi vsebovala tako odredbo, ki prav za prav niti ne spada v ustavo. Saj tudi drugih odredb sličnega značaja ne najdemo v ustavi, kot na primer, da bančni uradnik ne sme pred volitvami agitirati v prilog kake stranke, preteč da sicer nc bo izplačal kredita. Odredba, ki to zabra-njuje, stoji v drugih zakonih in nikakor ne spada v ustavo. Razen Nemčije in Pruske mi ni znano, da bi katera drugih civiliziranih držav imela odredbo, slično tej. Samo Nemčija ima kancelparagraf, ali se ta nahaja v kazenskem zakoniku in je prikrojen na tak način, da je njegov namen vsaj prikrit s figovim listom. Tu ni govora o strankarskih interes:h in zakon vsaj na videz ščiti državne in ne strankarskih interesov. Predložena odredba je povsem nerazborita, kajti nikjer ni definirano, kaj da je sploh strankarski interes. Kancelparagraf naperjen proti katoliški cerkvi. Odredba, ki jo predvideva člen 13., >e na videz naperjena proti vsem verolzpove-danjem, ker obsega splošno prepoved. Če pa vzamemo v obzir povod in momente, vsled katerih je nastala, ako vzamemo v obzir njeno svrho, potem je brez dvoma, da je ona naperjena samo proti katoliški cerkvi in proti katoliškim duhovnikom. Gospodje! Nemčija je izdala slično odredbo, ali iz zgodovine vam mora biti znano, da ta odredba ne samo da ni imela uspeha, ampak je bil rezultat ravno nasproten. Katoliški element se je poživil in danes mora vsaka vlada v Nemčiji računati s centrumom. Tudi tukaj se ustvarja naredba, ki žali in izziva na brutalen način velik del našega naroda. Iz zgodovine ste mogli spoznati, da ona ne privede k cilju, ki si ga vi želite. In ker ni imela uspeha, ga tudi ne bo imela. Neki državnik je dejal, da se državne stranke ničesar ne nauče iz zgodovine in tako se tudi tukaj dogaja. Dolgo se je tukaj govorilo o strankah. Verska vprašanja pa igrajo pri njih veliko vlogo. So stranke, ki negirajo vsako versko prepričanje in ki hočejo iztrebiti vero in uničiti verske na prave. So dalje stranke, ki so napram veri indiferentne in vere niti ne napadajo, niti jo branijo. Kancelparagraf nesmiseln in krivičen. So pa končno stranke, kot jc naša, ki stoji na krščanskem stališču, ker smo spoznali, da samo delo na temelju krščanskih načel lahko vzpostavi red, ki ga man:ka povsed, v družini ter v socialnem in ekonomskem življenju. Kadar igra torej vera pri strankah tako veliko vlogo, kako je potem mogoče spravljati na oan odredbe, katerih cilj je, zabraniti velikemu delu naših državljanov, da delajo v prilog one stranke, ki stoji na krščanskem stališču in se dela samo za njo ta čudna izjema. Odslej ne bo smel duhovnik reči svojim vernikom: Varujte se brezbožnih ljudi, pazite, da nc odpadete od vere in zaupajte samo Hudem, ki verujejo v Boga in so vdani svoji veri itd. Ne vem, čemu da duhovnik ne bi smel svoje vernike učiti v smislu verskih naukov, da jim svetuje v njih dobro. Po členu 13. bi se vsak poduk od strani duhovnika lahko smatral za nekaj strankarskega. Ko bi na primer hodža (muslimanski svečenik) prid igo v al, da morajo muslimani ostati zvesti svojim veT-skim načelom, da morajo spoštovati verske institucije in občevati z ljudmi, ki so veri vdani, pa bodo nastopile proti njemu stranke s protiverskim programom in dejale, da je to agitacija v strankarske svr-he. Nastane torej kaos in zato pravim, da je ta naredba nespametna in da je nepravična. Nemci so s kancelparagrafom ho- teli pomagati sekti staro-katolikov. Okrog leta 1870. se je namreč po Nemčiji začel širiti tako imenovani starokatoliški po-kret. In Bismarck je mislil, da bo ta po-kret dobil razmaha in da bo popolnoma uničil katoliško vero in duhovništvo, če jim na ta način zabrani delovanje. To Je bil namen tega paragrafa, ki ga — kakor sem žc povdc.rjal — ni dosegel. Kancelparagraf brezuspešen, Kancelpr.ragraf, ki ga pa je uvedla | Prusija, je imel namen, uničiti narodno zavest Poljakov. Ko je pruska vlada spoznala, da poljski duhovniki tudi v cerkvi branijo svoj narod in da ga bodrijo, da vztraja v svoji narodni zavesti in da se ne da ponemčiti, se je njih delovanja zbala in ga hotela onemogočiti. Pruska vlada je nato uvedla ta kance!lparagraf, ki pa jii ni mnogo pomagal, ker sc je poljski narod, ki so ga vodili duhovniki, boril dalje za svojo narodnost proti Nemcem in se jc obdržal. Tudi jaz sem proti izrabljanju, cerkve v strankarske svrhe. Mogoče, da so se ke-daj zgodile kake napake v tem oziru, ali radi tega ni treba to generalizirati in na ta način zadeti v bistvo celo religijo in predstavnike te vere. Ponavljam, da to nd niti razborito, niti pravično, niti državi koristno. Tukaj se je govorilo o nekih stvareh, pismih itd., kar se ne more kontrolirati, kolikor pa sem mogel spoznati, so to stvari, ki jih niti s to odredbo ne morete prepovedati. Kajti nemogoče je zabraniti škofu in duhovnikom, da ne bi učili ljudi in jim svetovali, da naj volijo samo one poslance, ki so dobri kristjani, ki so vdani veri in se drže njenih naukov. Katoliški duhovniki so podali dovolj dokazov o svoji ljubezni do domovine. Tega vi sedaj ne marate priznati. Tudi Francija ni hotela tega priznati, dokler ni prišla vojna. N - dal Bog, da pride v enak položaj naša država, a vi bi se potem lahko prepričali, da je katoliško duhovništvo steber vse naše države in se bo vlada prei ali slej morala r.anj opirati. Katoliško duhovništvo je dokazalo, da želi samo dobro državi, da živo Icla za narodov blagor; katoliško duhovništvo je dokazalo, da dela na prosvetnem polju, da ima mnogo socialnega razumevanja in da se ta element ne sme postaviti izven za- kona, kakor hočete vi. Kaj ni dovolj, da je katoliški duhovnik odgovoren pred zakonom kot vsak drug državljan, da mora dajati odgovor svojim predstojnikom, da je tudi drugače izpostavljen preganjanju upravnih oblasti? Čemu treba njegov položaj poslabšati še s to izjemno odredbo? Mislim, da one stranke, ki se mislijo na ta način okoristiti, prav malo ccnijo svoje ideje in načela. Upam, da ne bo sprejet ta člen, ker se naša država na ta način pred colim svetom diskreditira in bi to po.ta-vilo naš parlament v prav slabo luč. Posebno vi Srbijanci bi morali biti v tem pravičnejši. Ta odstavek o kancelparagrafu ce ne nahaja v vladnem ustavnem predlogu in je bil vstavljen pozneje. Ta, odstavek je plod naših prepirov in strankarskih strasti; je plod strastnega slrankarstva, Upam, da nc boste dopustili, da se vaše ime s'iv-lja v vrsto z Nemci in Prusi, ki so edini na svetu izdali take odredbe. Nepostavnostk in sten-kovestnostk podaril samostojnežem. Med letom je vlada, oziroma okrajna glavarstva, mirno gledala, ko so samostojneži po raznih občnih zborih uganjali svoja nasilstva. V tuhinjski podružnici n. pr. so pri prvem občnem zboru pristaši KZ dobili sijajno večino. Ko je pa glavni odbor izvolitev delegatov radi formalne napake razveljavil in ukazal no/ občni zbor, so začeli samostojneži z največjim nasiljem. Ko bi spustil afriške črnce na občni zbor, bi bili v surovosti tem samostojnim bratcem komaj kos. Ni čudno, če je načelnik odložil predsedniško mesto in se naši pristaši niso hoteli več izpostavljati izbruhom samostojne olike. Kjerkoli so dosegli samostojneži pri podružnicah večino, so jo dosegli le s terorjem in sirovostjo. Takrat pa nismo videli nikjer bajonetov, dasi smo parkrat prosili zanje. Sirovost se sama sebe ujd. Ni čudno, če se vsi trezni elementi že sedaj obračajo od te prodane stranke. + Goljufive priprave za občni zbor Kmetijske družbe. Pribiii smo že, da je »nepristranski«! vladni komisar dr. Spiller samovoljno razširil okoliš kmetijske podružnice v Šmarjeti. Priklopil ji je kratkomalo vasi, ki spadajo v okoliš drugih podružnic. Priskočil ie s tem na pomoč samostojnežem, ki bi sicer ne imeli nobenega upa na zmago. Na dveh ali treh občnih zborih šmarjetske podružnice so lioteli nekateri nasilneži iz okoliša drugih podružnic izsiliti to izpremembo. Ker se predsednik tej zahtevi ni mogel in ni hotel vdati, so orepre-čili občni zbor. Orožniki iz Škocjana so dobili od poverjeništva za notranje zadeve nalog, da poskrbe za mirni potek občnega zbora. Na občni zbor bi smeli pustiti le člane iz okoliša podružnice Šmarjeta. Orožniki se seveda za to niso brigali Okrajni glavar Sjvetek je odločil na svoio pest, kakor je tudi kasneje na vlado poročal, da imajo tudi nečlani šmarjetske podružnice, torej oni, ki so izven poštnega okoliša šmarjetskega, volivno pravico. Če se je okrajni glavar postavil nad glavni odbor Kmetijske družbe, ne moremo zameriti, če so bili orožniki istega mnenja. Na občni zbor šmarjetske podružnice preteklo nedeljo.-,t^,,prišel okrajni glavar Svetck sam z oboroženo silo. Kcrmisar dr. Spiller |e določil, seveda svojevoljno in z namenom, da pomaga samostoine-žem, da naj volijo vsi znani razgrajači iz prejšnjih občnih zborov. Brez dvoma ga bodo samostojneži izvolili v kratkem za častnega člana svoje stranke. Kajti interesi te stranke so tudi, kakor dejstva dokazujejo, njegovi interesi. Toliko pravnega čuta je pa g. dr. Spiller le imel, da ni mogel iti kar naravnost preko natančno izraženih pravil Kmetijske družbe. Načelstvo šmarjetske podružnice ie večkrat žc opozorilo tajništvo Kmetijske družbe, da je med onimi, ki siliio protipostavno k šmarjetski podružnici, cela vrsta takih, ki sploh ne morejo biti pravi člani. § 4. družbenih pravil natanko določa, kdo more postati pravi ud. V eni družini more biti redoma pravi ud le eden, drugi so le podporni udie in nimajo volivne pravice. Dr. Spiller je odločil, naj okrajni glavar na licu mesta določi, kdo je pravi ud, kdo pa le podporni ud. »Nepristranski« okrajni glavar Svetek, — tudi eden, ki dela izpit za častnega člana samostojnežev, — se za pravila Kmetijske družbe in za direktivo vladnega komisarja dr. Snillerja ni brigal in dal vsem brez razlike volivno pravico. In vendar bi se na licu mesta brez težave dognalo, da cela vrsta ljudi ni imela volivne pravice. Saj so bili vpisani od nekaterih družin vsi in so vsi volili. Konstatlralo se je najmanj za 15 ljudi, da so proti pravilom Kmetijske družbe glasovali na podružničnem občnem zboru. In sedaj poglejmo rezultat glasovanja. Kandidati Kmetske Zveze, — vsi iz pravega okoliša podružnice, — so dobili 129 glasov, kandidati samostojnežev — po večini iz nepravega okoliša podružnice — so dobili 138 glasov. Med temi ie vštetih najmanj 15 glasov, ki jih pravila Kmetijske družbe nad vsak dvom iasno izključujejo od volivne pravice. Kljub svojevoljnemu in nepostavnemu absolutizmu dr. Spillerjeve-mu nad šmarjetsko podružnico bi bila dobila lista K. Z. absolutno večino, če bi se okrajni glavar Svetec — varih in čuvaj reda in postave — držal navodil, izdanih po vladnem komisarju dr. Spillerju. Okrajni glavar Svetec je pri prejšnjih občnih zborih podpiral škoci-janske razgrajače s pasivno resistenco, sedaj jih je pa še aktivno podprl, da je on — delegirani tolmač in varih aružbinih pravil —. kratkomalo pogazil družbina pravila. Kako bi mogel tudi drugače ravnati? »Državotvorna« stranka libralnih samostojnežev bi bila ia sicer kljub vsej podpori temeljito poražena. Tako se pripravlja občni zbor Kmetijske družbe! Prepričani smo, da bo dr. Spiller tem neveljavno izvoljenim delegatom brez pomisleka izpostavil poverilnice. Konstatirali smo že, da so ti razgrajači, če ne vsi, pa mnogi tudi člani škocijanske podružnice. Ker so pri dveh podružnicah vpisani, so seveda tudi škocijan-ski delegati neveljavno izvoljeni. Pa & dr. Spiller je brez dvoma izdal poverilnice tudi škocijaiiskim delegatom. Vse to se vrši pod vladnim komisarjem dr. Spillerjem, ki zatrjuje, da ima edini nalojf, da postavno izpelje občni zbor Kmetijske družbe. Mi vemo pa eno: Za vsakim nasiljem in za vsako nepo-stavnostjo pride matematično sigurno maščevanje. Neizogibni profesor. Pomlad je tu in oglasil se je prvi škrjanček: g. dr. Ilešič. On bere levite gg. Albinu Prepeluhu in dr. Lončarju, sploh 45 slovenskim kulturnim delavcem. :>Prepeluh in Lončar sta šla in Stev. 83. SLOVENEC, tfne 14. aprila 1921, 5ttran 3 sta ubila v sebi socializem.« Ta neizrekljivi zločin sta namreč storila zato, ker sta se izrekla za avtonomijo. Dr. Ilešič jima pred-očujo sovjetsko Rusijo, češ tam snujejo državo na majhne krajevne sovjete, kakor nameravajo to demokrati v Jugoslaviji, ne pa na principu velikih pokrajin, kakor to hočejo slovenski avtonomisti. Veliki Slovan dr. Ilešič ne pozna sedanje uredbe velike Rusije; on niti ne ve, da se imenuje federativna sovjetska republika. Imamo ve-likorusko sovjetsko republiko, ukrajinsko, celo vrsto kavkaških, baškirsko, kirgiško, burjatsko, daljno vzhodno itd., od katerih je vsaka najmanj dvakrat večja nego je cela Jugoslavija, nekatere pa desetkrat. Sovjetska vlada je že takoj izpočetka zavrgla centralizem in proglasila federacijo na podlagi velikih jezikovnih in historičnih ter gospodarskih skupin. To vedo vsi, seveda ne naš jugoslovanski škrjanček gosp. prof. Ilešič. -f Dobrote demokratskega režima. De-mokratsko-radikalna vlada nas je osrečila z novico, da se zopet znatno povišajo davki. Za korupcijske milijardne vsote, za katere so demokrati in samostojni kupili bosanske veleposestnike, je seveda treba pokritja, ki naj ga plača jugoslovansko ljudstvo. Zdaj pa »Jutro« z veliko glorijo naznanja, da se snuje francosko-jugoslovanska vojaška zveza, slična oni, ki obstoja med Francijo in Poljsko. Torej bo le res, da misli francoska vlada z našimi divizijami eksperimentirati v Rusiji. Demokratsko-radikalna vlada je za to navdušena; drugo vprašanje pa je, kako daleč se vjema s tem jugoslovansko ljudstvo. Jutri nam morebiti sporočijo še o kaki drugi dobroti Pašičevega režima. -f Prifcičevičev dekret o obvszni uvedbi sokelskega vzgojnega sistema v ljudskih šolah je, kakor izvemo iz zanesljivega vira, prosvetno ministrstvo ukinilo, in je šefu hrvatske vlade, banu dr. Toinljenoviču poslalo obvestilo, da se na ljudskih šolah glede na vzgojno smer nič ne izpremeni, to je, da ima do nadaljnega ostati pri verskonravstveni vzgoji. Ban dr. Tomljenovič pa je ta odlok zaprl v svojo miznico in je objavil Pribičevičev prvotni odlok, ki dozdaj na Hrvatskem še ni bil razglašen! Tako pri nas demokratski oblastniki brijejo norca celo iz vladnih odločb. Treba bo, da se naši poslanci za to zadevo zanimajo, ker ni izključeno, da tudi nala deželna vlada skriva, kar se ji naroča iz Belgrada. -f Propadla nagrada. Jugoslovanski Sokolski Savez je trdil, da so podatki, ki so jihP jugošlbvanski škofje v svoji spomenici na regenta in na vlado glede na proti-katoliškonsmer sokolskega vzgojnega programa navedli, ali neresnični ali izkrivljeni. Savez hrvatskih katoliških prosvetnih društev je razpisal nagrado 10.000 K za vsakega, ki bi dokazal, da trditve jugoslovanskih škcfov ne odgovarjajo resnici, oziroma, da so citati, ki jih v svoji spomer:'ri na podlagi oficijelnih izjav sokolstva navajajo, nepristni. Rok za nagrado je potekel, ne da bi kdo doprinesel dokaz, da bi bili škofje v svoji spomenici navedli ne-istinite dokaze. — V spomin 13. aprila 1918. Generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani, g. dr. Otokar Beneš, je priredil sinoči v veliki dvorani hotela »Union« čajni večer v spomin 13. aprila 1918, ko so si Jugoslovani in Čehoslovaki v Pragi prisegli zvestobo. Povabljeni so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki različnih društev in kOrporacij ter več uglednih zasebnikov. Dvorana je bila izredno okusno okrašena. Nad odrom se je blestel obelisk z napisom vernost za vernost. G. generalni konzul je pozdravil goste, poudarjajoč zgodovinski dan vzajemne zvestobe, ki ga češki narod ni in ne bo nikdar pozabil. Čehi, je dejal, se dobro zavedamo, da nimamo širom sveta boljših prijateljev kakor Jugoslovane in Jugoslovani se zavedajo, da jim bomo Čehi zvesti bratje. Posebej se je zahvalil damam, ki so prišle na prireditev v narodnih nošah. G. dr. Ivan Lah je v svojem govoru zbudil prelepe spomine na 13. april 1918. leta, ki so vsled burnih političnih dogodkov že skoro zatemneli, dasi so pretekla komaj tri leta od tega. G. Zvonimir Rogoz, član narodnega gledališča je vzneseno recitiral pesem Jana Nerude »Naprej« in Gregorčičevo »Bratom Čehom«. Jugoslovanski godalni kvartet je igral štiri Smetanove in Dvorakove skladbe s finim občutkom. Gdč. Zdenka Zikova je pela arijo iz opere »Libuša« in dve V. Novakove pesmi. V znak priznanja ji je bilo poklonjenih več šopkov. G. Šindler, član opere narodnega gledališča je za svoje petje žel obilo aplavza. Krasno je pel zlasti arijo iz Smetanove opere »Poljub« in Lajovčevo »Mesec v izbi«. čajni večer je bil prav animiran. Kljub oficielnemu značaju je bil izredno prisrčen, naravnost domač, pravi simbol iskrenega če škega in jugoslovanskega bratstva ter je nudil mnogo umetniškega užitka. — Naslovni škof Palunko umri. V Splitu je umrl generalni vikar in prošt splitskega katedralnega kapitlja, naslovni skof Rodopolitanski, msgr. Vincencij Palunko. Podlegel je pljučnici. Pokojni škof je bil rojen 1842 in je služil kot župnik v Hercegovini še pred avstrijsko okupacijo. Pozneje je bil ravnatelj semenišča v Dubrovniku, dokler ni bil imenovan za kanonika vrhbosenskega kapitlja. Leta 1904. je prišel v Split kot pomožni škof. Pokojni škof je bil zelo pobožen in strogo naroden. — Umrl je v Ljubljani v hiralnici sv. Jožefa g. Alojzij M a h n i č, brat rajnega krškega vladike dr. Antona Mahniča. Pokopali ga bodo v petek dne 15. t. m. ob 16. uri. Počivaj v miru! — Novo mesto. Sestanek političnega odbora SLS za novomeško okolico se vrši v torek, dne 19. aprila ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu. — Z ozirom na vele-važnost predstoječih obč. volitev naj pridejo prav zanesljivo vsi zaupniki. — Tajništvo SLS v Novem mestu. — Tožba dr, Brejca proti »Jutru«. Bivši dež. predsednik g. dr. Brejc je vložil dne 19. februarja t. 1. tožbo na deželno sodišče v Ljubljani proti odgovornemu uredniku »Jutra«, g. Vitomiru Jelencu, radi »Jutrove« notice z dne 18. februarja t. 1, z nadpisom »In-famni napada, v kateri ie »Jutro« žalilo g. dr. Brejca s podtikanjem, da je g. dr Brejc spisal v »Slovencu« infamen članek na novega deželnega predsednika. Ne samo, da »Slovenec« ni objavil nobenega infamnega članka, ampak tudi članka, ki mu ga je podtaknilo »Jutro«, ni spisal g. dr. Brejc. V preiskavi je izjavil odgovorni urednik »Jutra*, da ie inkriminirani | članek prišel v »Jutro* brez njegove vednosti. Dne 16, marca t. 1. jc preiskovalni sodnik zaslišal kot priče proti neznanemu piscu »Ju-trove« notice gg. urednike Vit. Jelenca, dr. Vladimira Knafliča in dr. Alberta Kramerja. Vsi trije so izjavili, da radi uredniške molčečnosti ne morejo izpovedati, kdo je pisec inkriminirane notice. Dne 13. t. m. se je v tej zadevi zagovarjal pri okr. sodišču v Ljubljani zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti odgovorni urdnik »Jutra«. G. dr. Brejca ie zastopal g. dr. Stanovnik, osebnonavzočega odgovornega urednika »Jutra« je zagovarjal g. dr. Klepec. G. višji sod. svetnik Potrato je prebral inkriminirano notico. Zagovornik dr. Klepec ie dejal, da omenjena notica ni vsebovala nobene žalitve. G. dr. Stanovnik je pa odgovarjal. da je »Jutro« žalilo g. dr. Brejca s trditvijo, da je on spisal »infamen članek«. G. viš, sod. svetnik Potrato je nato razglasil sodbo, da je g. Vitomir Jelene kriv po čl. 3 tisk_ zak. zanem?rtenja uredniške dolžnosti in ga je po § 79 tisk. zak. obsodil na 60 IC gl be, oziroma v slučaiu neizterljivosti na 6 dni zapora, na povračilo sodn'h stroškov in da mora razsodbo objaviti v »Jutru« na svoje stroške. — Oll-Jvek. V nedeljo 17. t. m. bo -o jutranji maši protestni shod v društvenem dc-mu proti kulturnobojnim odredbam naj-ših nasprotnikov. Priredi ga Kmečka zveza. Vstop dovoden proti vabilu* — Šenčur. Kmečka zveza sklicuje za nedeljo popoldne po litanijah protestni shod proti kultumebojnim naredbam naših nasprotnikov. Zaupniki, ki dobite vabila, udeležite se ga polnoštevilno, — Belgrajska sekcija Novinarskega udruženja je vzela na znanje poročilo o sarajevskem kongresu in izvočila sek.cijski odbcr, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik: Pera Tanetov, podpredsednika: Šijački in Nikolič, tajnik: Ristovič, blagajnik: Radoslav Vesnič. — »Riječki Glasnik« se imenuje tedensko glasilo reške jugoslovanske stranke in izhaja na Reki. Uprava je v Zagrebu, Wilsonov trg 3. List stane 100 kron za celo leto. — Več davčnih uradnikov IX. in VEL čin. razreda išče, vsled posebno v davčni službi nevzdržnih razmer, primerne službe, katera bi jim omogočila takojšnji in brezpogojni izstop iz drž. finančne službe. Ponudbe sprejme iz prijaznosti uredništvo »Slovenca«. — Zamena starih bankovcev. Po informacijah finančne delegacije v Ljubljani je zameno bankovcev avstro-ogrske banke pričakovati v kratkem roku. Zameno, za katero so vse predpripave končane, bodo vršili davčni uradi, čim odredi generalni inšpektorat rok, v katerem naj se zamena izvrši. — Nove poštne pristojbine. Po podatkih, zbranih v finančnem ministrstvu, znašajo vsi dohodki pošt v kraljevini komaj 40 milijonov dinarjev, dočim so izdatki, v katerih pa niso vračunane draginjske doklade za poštno osobje, dvakrat večji. Ker se je tudi materijal v tem letu podražil, bi se v tem letu pokazal še mnogo večji deficit. Zato je poštno ministrstvo sklenilo, da od 1. maja t. 1. zviša pristojbine na vse vrste poštne službe za notranji promet, kakor sledi: Za pisma v lokalnem in daljnem prometu se plača do 20 g 50 par, za vsakih nadaljnjih 20 g ali del istih še 25 par. Za odprte dopisnice 25 par, za dopisnice z plačanim odgovorom 50 par. Za t i s k o -v i n e do 50 g 10 par, za vzorce blaga do 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Največja teža sme biti 500 g. Za p o s 1 o v n e p a-p i r j e se plača za 50 g 10 par, najmanj pa 50 par. Tiskovine, vzorci blaga in poslovni papirji se smejo združiti v eno po-šiljatev. V tem primeru znaša pristojbina za 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Neplačane in ne zadosti plačane pismene poši-Ijatve ostanejo neizpremenjene, t. j. zanje se plača dvojna pristojbina. Vse dosedaj navedene pošiljatve morejo biti tudi priporočene. Za priporočenje se plača en di- | nar. Ta taksa se mora plačati pri oddaji pošiljatve. Pristojbina za pisma z označeno vrednostjo se lahko plača ali kakor pristojbina za priporočena pisma po teži, aH pa po vrednosti. V drugem primeru se plača za vrednost do 100 dinarjev 50 par. od 101 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja, dalje pa za vsak del te vrednosti še 1 dinar. Za a v i z o se plača 20 par. Ako se pošiljatev glasi za kraj, v katerem se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev na dom 1 dinar. Za pakete se plača pristojbina po teži in po vrednosti. Po teži se plača za paket do 5 kg 5 dinarjev, od 5 do 10 kg 10 dinarjev, od 10 do 15 kg 15 dinarjev, od 15 do 20 kg 20 dinarjev. Po vrednosti sc plača do 100 dinarjev 50 par, od 100 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja. Največja teža sme biti 20 kg, največja vrednost 1000 dinarjev. Za denarne pošiljatve (denar in vrednostne papirje), ako so zaviti v paket, se plača pristojbina po teži in vrednosti. Ako vrednost ne presega 1000 dinarjev, je pristojbina enaka pristojbini navadnih paketov. Ako pa prekorači 1000 dinarjev, se plača za vsakih 1000 dinarjev še 1 dinar. Za velike pakete se plača dvojna pristojbina po teži. V krajih, kjer se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev 2 dinarja, tam pa, kjer prebivalstvo hodi samo na pošto po pošiljatve, se plača 20 par za avizo. Vse te pristojbine se moraio plačati pri oddaji paketa Z eno poštno nakaznico se sme poslati največ 1000 dinarjev ter se plača do 25 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev 80 par, od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100 do 300 dinarjev 1 V« dinarja, od 300 do 500 dinarjev 2 dinarja, od 600 do 1000 dinarjev 3 dinarje Za dostavitev na dom se plača za vsakih 50 dinarjev 20 par. Za povratni recepis se plača pristojbina 1 dinar, lj Političen odbor SLS za Št. Peter in Voilmat ima danes zvečer ob pol 8. uri važno sejo v dvorani Šentpeterske prosvete. lj Pevsko društvo »Ljubljana«. Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja mešanega zbora. — Pridite točno in zanesljivo! lj Ruski umetniški koncert, ki se'vrši 15. t. m. v opernem gledališču, bo po izbranem in obširnem programu sodeč, res nekaj prvovrstnega. Večina programnih točk se dosedaj še ni izvajala v Ljubljani. Izmed teh omenjamo recitacijo Borisa Put-jate: »More Ivana Fedoroviea« iz Bratov Karamazov v prevodu Otona Zupančiča. lj Nezaslišan škandal pred dramskim gledališčem. Včeraj popoldne so stali pred dramskim gledališčem nekako ob četrt na 3. uro v živahnem pomenku komponist M. Kogoj, gledališki igralec S. Škerl, pisatelj Čebokli in pesnika A. Podbevšek in M. Jarc. Tedaj se je nenadoma pojavil za hrbtom M. Kogoja operni pevec L. Kovač, pristopil h Kogoju in ga mirno vprašal: »G. Kogoj, prosim za besedo « Komponist je odgovoril brezbrižno, da nima ž njim prav ničesar govoriti, nakar ga je Kovač premišljeno pričel obdelovati z nogami, potem pa s pestjo po glavi. Presenečeni Kogoj je mirno prenesel par udarcev po glavi, ko ga je pa zbesneli pevec pričel biti še z dežnikom, se je pričel braniti. Prisotna družba je vsa iznena-dena prisostvovala nenavadnemu dogodku, ko je pa pričel razjarjeni pevec grabiti Kogoja za grlo in sta oba telebnila v žično ograjo in se v prihodnjem trenutku že zopet valjala po tleh, je skočil Podbevšek h Kovaču, pa ga prijel za roko, V tem trenutku se je pojavil na bojišču operni pevec Terbuhovič, ki je Podbev-ška nazaj potegnil, pa kričal: »Naj ga le na-mlati tega Kogoja, škandal vendar, da bi ga on brez plačila blatil po časopisih.« Temu kulturnemu dogodku so prisostvovali mnogo-brojni obrazi, kukajoči iz vseh bližnjih o1 en, nabralo pa se jc na licu mesta tudi precej liudi, ki osupli niso hoteli verjeti svojim očem. Pretepu je napravil konec šele neki mlad stražnik, ki si pa ni ravno vedel pomagati. »Jaz sem Kovač, operni pevec, kar zapišite me!« je kričal gospod tenorist, nakar jo je zmagoslavno odkuril v dramsko gledališče. Stražnik in komponist Kogoj sta pa odšla proti policijskemu ravnateljstvu, kjer se je napravil protokol in so osnažili napadenega cestnega prahu. Toda s tem pričujoči kulturni boj še ni pri koncu, o njem bo spregovorilo še tudi sodišče, ki bo nedvomno naučilo g. opernega pevca boljših manir z zaporom in ričetom, rlasti pa še, če se pomisli, da je napadel g. Kovač imenovanega kritika že drugič. Mi še pristavljamo, da so g. gledališki igralci lahko strašno ponosni nad tako finim tovarišem, čestitamo pa tudi na tako izborno dresirani pevski moči preslavncmu opernemu ravnateljstvu. O le nanrej, dokler je še vetra kej... lj Italijanski zabavljaš. Dne 9. t. m. je Anton Deghenghi pred Figovcem grozno zabavljal čez Jugoslavijo in trdil, da je treba vse slovanske vasi v Istri požgati in da bodo fašisti že napravili red ter poda-vili Slovence v zasedenem ozemlju. Nadaljeval je: »Narodni dom v Trstu so fanatični Slovenci sami zažgali, da bi s tem očrtnili Italijane. Tudi jaz sem fašist in bom pomagal sedaj, ko grem v Pulj.« Ali je mogoče, da se tak človek še svobodno giblje po Ljubljani. Za opisano dejstvo imamo zanesljive priče. lj Na stavbišču Zadružne gospodarske banke so izkopali včeraj zopet dva cela kosten jaka. lj Umrli so v Llubljanf: Ivana Jancžič, gostja, 75 let. — Amalija Gorenje, čevljarjeva vdova, 61 let. — Marija Pustovrh, gostja. 55 let. — Katarina Zupančič, delavka, 32 let. — Jera Oblak, žena bančnega sluge, 56 let. Rozalija Rus, dninarica, 16 let. — Fran Golob, vojni invalid, 42 let, — Martin Turiič, zasebnik, 78 let. Cerkveni vestnik. - e Govor za gospode in moške bo v nedeljo !4 aprila ob 8 uri zvečer v stolniei. Vstop dovoljen izključno samo moškimi NainouefSa poročila« NOV OPOZICIJSKI BLOK. LDU Belgrad, 13. aprila. (ZNU) »Ri-jeck poroča, da se govori v parlamentarnih krogih, da bo prišel Stjepan Radič v Belgrad in se udeležil debate o ustavi. Ra-dičev, Protičev, Narodni in Jugoslovanski klub bi tvorili opozicijski blok. SEJA NAČELNIKOV KLUBOV. LDU Belgrad, 13. aprila. (ZNU) Davi je bila v predsedništvu konstituajite seja načelnikov klubov, na kateri ni bil samo Narodni klub zastopan. Razpravljalo se je o generalni denati glede ustavnega načrta. Po govorih oficielnth govornikov se bodo sestali načelniki klubov ponovno, da se pogovore glede nadalnjih govornikov. Opozicija je zahtevala na konferenci mesto tretjega podpredsednika. Dogovorjeno je, da se bo ta zadeva razpravljala v vseh klubih. NESKLEPČNA SEJA. LDU Bslgrad, 13. aprila. (ZNU) Na današnji seji vcrifikacijskega odseka bi sc imelo razpravljati 0 mandatu Stojana Protiča, ker pa ni došlo zadostno število članov, se je seja odgodila. Člani opozicije niso hoteli priti k seji, da bi ostal Stojan Protič še nadalje poslanec. MUSLIMANI VZTRAJAJO. LDU Belgrad, 13. aprila. (ZNU) Muslimani iz južne Srbije so sklenili, da vztrajajo pri svojem memorandu, v katerem zahtevajo izplačilo haka. OBSOJENI KOMUNISTI. Praga, 13. aprila. (Izv.) Danes je bila razglašena sodba v procesu proti komunistom. Osem komunistov je obsojenih na ječo 6 do 18 mesecev. V severozapadni Češki so razpuščene vse mladinske komunistične organizacije, RED SREBRNEGA LEVA. Praga, 13. aprila. (Izv.) Vlada je sklenila ustanoviti red srebrnega leva. Red bo imel 5 razredov in bo ločen za vojaška in civilna odlikovanja. STOMILIJONSKO POSOJILO DUNAJU. Dunaj, 13. aprila. (Izv.) Dunajska občinska uprava je sklenila najeti 175 milijonov kron posojila. Kakor znano, je dunajska občina že lansko jesen najela 350 milijonov kron posojila. ALKOHOLNA PREPOVED V AMERIKI POOSTRENA. Washington, 13. aprila. (Izv.) Newyor-ška policija je s posebnim zakonom pooblaščena, da z večjo strogostjo izvaja proti-alkoholni zakon. VOJNA MED GRKI IN TURKI. LDU Atene, 12. aprila. (Havas.) Uradno poročajo: Grške čete so osvojile ozemlje vzhodno in severno od črte Afian-Ka-rahissar. Ustavile so turški pohod severno od kraja Salikeni. Na severni fronti je mir, STAVKA V ŠTAJERSKIH JEKLARNAH. LDU Gradec, 13. aprila. (DunKU) \ če-raj so začeli stavkati nameščenci v delavnicah gornještajerske zveze jeklarn, ker pogajanja, ki so se vodila s podjetniki že več tednov, niso imela nobenega uspeha, »Arbeiterwille« izraža bojazen, da bo stavka trajala dalje časa in da bo mezdni boj lju,t. FINANČNA POMOČ RUSIJI. LDU Berlin, 13. aprila. (DunKU) »Dona« javlja, da se nemški in angleški finančni krogi pečajo z načrtom, kako bi se vzpostavila Rusija. Nemci bi dali na razpolago delovne moči, Angleži pa bi finan-sirali ta načrt. KMETSKI UPORI NA RUSKEM. LDU Kodanj, 12. aprila. (DunKU) »Berlingske Tidende« javlja iz Helsingfor-sa: Kakor se doznava iz semkaj dospelih boljševiških listov, se kmetski upori proti boljševiški oblasti hitro razširjajo. Guber-nije Tambov, Voronež, Kursk in Samara se že nahajajo v oblasti upornih kmetov. V guberniji Harkovu so kmetje napadli glavno mesto. Boljševiška vlada je odposlala 8. in 9. divizijo, da prineseta mestu pomoču Donski kozaki so se upornim kmetom pridružili. Listi priznavajo, da je gibanje resno KRALJEVO VPRAŠANJE NA MAŽARSKEM. LDU Dunaj, 13. aprila. (DunKU) Kakor javlja Korrespondcnz Herzog, poroča na Dunaju izhajajoči mažarski dnevnik »Joevoe« iz Budimpešte, da so prošli četrtek prišli k državnemu upravniku Hor-thyju takoimenovanim brahialnim formacijam pripadajoči častniki Pronay, Osten-burg in Hejas in so mu sporočili, da imajo za seboj večino vojaštva ter da imajo namen proglasiti Horthyja za narodnega kralja. Horthy se je izrekel zoper ta načrt, pri čemer je poudarjal, da jc samo namestnik zakonitega kralja. Častniki so nato izjavili, da si poiščejo drugega vladarja, ako Horthy njihove ponudbe ne sprejme. Državni upravnik jc stvar takoj sporočil ministrskemu predsedniku Telekiju, ki jc skiicai ministrski svet, v katerem sta sc zlasti minister zunanjih poslov dr. Gratz in minister financ Hegediis izrazila zoper tako pustolovstvo. Prosvefta. pr Na pomladanskem koncerta Ljubljanskega Zvona bomo prvič poslušali nove Adamičeve samospeve, moške in mešane zbore, komponirane na priprosta narodna besedila iz Štreklja. So to v narodnem duhu pisane pesmi, pa vendar odete v moderno harmonično opre-jno. — Vstopnice za koncert se dobi v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Preskrbite si jih pravočasno! (K) pr Ncri moški zbori. — Pevsko društvo s Ljubljanski Zvon je založilo : P e t veselih pesmi Emila Adamiča. Vsebina: Ivo reruzzi: Fantovska, Ivo Peruzzi: Za plotom, tvo Pen;s>.;: V jutru, Cvetko Go!ar: Ali ne izhaja jasna zarja?, Cvetko Golar: Mlada pesem. Čc ni par lit tiri 5 dinirjev. Dobi se pri društvu in v vseh ljubljanskih knjigarnah. Pevskim društvom in pevcem te vesele, lepe in ■/.m izvavirt« netežke moške zbore najtopleje i priporo čaj' o nc icup. DF.LA7SKA KRIZA V AMERIKI ' ; . x •;'„ ie,- :i pisma odličnega našega so-rc i ka i Am rikc posnema--.o skdeče: Delavsko ra7,-.ierc » Ameriki so 5o vedno jnko sla- Ao po pi',mogokopih, kjer so še pred 1 Božičem delali nepretrgoma, delajo sedaj seno po <':' kvečjetn« po tri dni na teden. Neugodno k mjvn' .turo hočejo podjetniki in tovarnarji inr.i -ii- v svrho, da bi razgnali delavske -.l; jkovae organizacije (unije), -lavno se vodi i ra lakezvani - open shop«, t. i. ne-organii:;: a ni delavci naj dobe iste oravice rio dela ali pa ii-icjo še celo prednost, ker podjetniki tudi v Ameriki dobro vedo, da dokler so delavci organizirani, ne morejo z njimi počenjati, ki' r ; odo L,";r,i hoteli. Življenjski stroški so te v.rAi. si le malo, kvečjemu je obleka po- ste. a nt 'tolil.o cen cen ?iv!l nikakor ni- so Sle navzdol, pa tudi najemnina ni padla, transportna podjetja, kot železniške in paro-bredne clr.i.:be v notranjosti so pa v dru^.i polovici lanskega leta celo dvignile svoje tarife. Podjetniki hočejo delavce izstradati, in če sc ltic delo slučnjno začenja, jih jomljejo nazaj 'e ob znižanih plačah. Ob takih razmerah mora- mo vsako izseljevanje v Ameriko odločno odsvetovati. BORZA. Zagreb, IS. aprila. (Izv.)' Na današnji borzi je t>ito veliko povpraševanjo po Italiji iu po Pragi. Berlin in Dunaj uta bila slaba. Italija je dosegla ltuiz 060—662, Prn«« pa 198—198.5. — Današnja borza notira: Budimpešta 51 (52.50), Berlin 227 do 228 (231), Italija 000-602 (630—634), London 500 (k> 502, Newyork (kabel) 142—143 (140—142), Ne\v-vork (ček) 139.5, Pari/. 10.10 (10.08), Praga 198 do i 98.5 (194), Dunni 23 50 (24.50-25), dolarji 138 do 130 (138.75), nemško-avstr. krone 23.5 (24—24.75), fce&koslov. krone 190 (180), nemške marke 228 (229 do 230), francoski franki 10.15 (blago), leji 209, lire 045—060 (625—630). (V oklepajih so kur/.i z dn» 12. aprila.) Dunaj, 13. aprila. (Izv.) Zagreb 441—145 (41apirja, tekstilnega blaga, strojev in lekarniških potrebščin. g Utoz mineralnih olj. Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 5. npr. 1921, št 997-0. M. U., so dovolitve za uvoz mineralnih olj i/, inozemstva ukinjene. Odslej sme vsakdo, ki se izkaže, da ima protokolirano firmo, ter da je plačal predpisani davek, uvažati mineralna olja brez privolitve imenovanega ministrstva, oziroma njegovih odsekov. g Žitni trg. Zagreb, 13, aprila. Koruza 460, oves 440, pšenična moka 0 1560, pšenična moka št. 2 1460, rž 700—800. g Cene žitu v Švici. Pšenica 67, rž 62.5, ječmen 46, oves 46, pšenična moka prve vrste 107, druge vrste 73. (Za 100 kg, cene v švicarskih frankih.) g Promet z Avstrijo je zopet odprt preko Maribora zav se blago, ki je dovoljeno. g Izgube češke tekstilne industrije. Češkoslovaški industrijci so nakupili v Združenih državah za visoke cene bombaž. Medtem so bombažu cene padle, tako da so češki industrijalci izgubili pri kupčiji 300 milijonov češkoslovaških kron. g Občni zbor trgovskih gremijev in zadrug aa Slovenijo se vrši v Mariboru v soboto dne 16. aprila ob 5. uri popoldne v prostorih gre-mijalne šole v Jurčičevi ulici 8 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev rednega občnega zbora. 2. Uveritev zapisnika ustanovnega občnega zbora z dne 10. aprila 1920. 3. Letno poročilo o delovanju Zveze v poslovnem letu 1920/21. 4. Računski zaključek za leto 1920/21 in proračun za leto 1921/22. 5. Predlog načel-stva za izpremembo pravil. 6. Samostojni predlogi po § 14 zveznih pravil. 7. Slučajnosti. — Ker je na dnevnem redu izprememba pravil, je po § 26 zveznih pravil za odobritev potreb, na dvetretjinska večina zveznih delegatov. Zveza poživlja vse gremije in zadruge, aa se po svojih delegatih oziroma svojih namestnikih polnoštevilno udeleže občnega zbora. — Skupen odhod v Maribor je v soboto z opoldanskim osebnim vlakom, ki prispe ob pol 5. uri v Maribor. Za prenočišče delegatov in namestnikov v Mariboru je preskrbljeno in ni potreba posebnih prijav. Po občnem zboru se vrši v gostilni Maribor pozdravni večer delegatov ter zastopnikov organizacij iz drugih pokrajin, g Trgovski shod v Mariboru se vrši v nedeljo dne 17. aprila ob 9. uri dopoldne v dvorani pivovarne Gotz s sledečim dnevnim redom: 1. Stališče trgovstva pri reviziji avtonomne carinske tarife in sklepanju trgovskih pogodb, poroča I. Mohorič. 2. Neurejenost prometa, poroča Ivan Kejžar, 3. Maribor kot trgovsko in prometno križišče, poroča W. Weixel. 4. Propadanje vinske trgovine in nični vzroki, poroča Fran Čuček. 5. Prosvetno delo med trgovstvom v časopisju, šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, poroča Fran Zelenik. 6. Razmerje trgovine z zadružništvom, poroča Fran Golob. 7. Hibe sedanjega obdavčenja, poroča dr. V. Sernec. 8. Izenačenje trgovske in obrtne zakonodaje, poroča Ivan Jelačin. — Po shodu se vrši popoldne skupni izlet v Falo. Zvečer se vrši nato družabni večer z vojaškim koncertom v Gotzovi dvorani. Zveza trgovskih gremijev in zadrug vabi vse trgovstvo, da se polnoštevilno udeleži mariborskega trgovskega shoda, na katerem bo začrtan program nadaljnjega strokovnega dela slovenskega trgOvstva. g Novo skrlokrovslco podjetje se ie ustanovilo v Dolskem. Podjetje je v domačih rokah. t\va"ta-iao oSt.tvo v tariiBtt 8 bron. S oP e ctamace tvrdke: BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. 9 KNJIGO VEZNICE i MODNI SALON ZA OBLEKE: Bar hran, Ljubljana, Cankar, nabr. ii j Knjigoveznica K. T. D., Kopitar- 'Rodič Zdenka, Gradišče 8o dogovoru proti takojšnjemu plačilu in od~ peljavi. Vsak kupcc naj denar in vrečo s sebo; prinese. 1317 Zahvala* O priliki smrti naše ljubljene matere izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo v dolgotrajni bolezni oblskavali, jo v trpljenju tolažili, za njo molili ter jo ob pogrebu spremili k zadnjemu počitku. Pred vsem pa bodi izrečena nas vseh tiajiskrenejša zahvala gospodu primariju dr. Jenku, ki je ves čas bolezni z izredno požrtvovalnostjo naSi dragi mamici lajSal telesno trpljenje; iskrena zahvala č. usmiljeni sestri Cilki za vneto in ljubeznjivo postrežbo v zadnjih mesecih; lepa zahvala preč. duhovniku z« duSno tolažbo ter za spremstvo pri pogrebu; prisrčen: Bog plačaj! vsem, ki so kakorkoli izkazali naSi raj-nici v bolezni in smrti duSna in telesna dela usmiljenja 1 V LJUBLJANI, dne 12. aprila 1921. Žalujoče ostale družine: Rozman, Kremžar, Pečan, Bratuž, Wlassak. Mr mm m Ra (Hochdruck-lijuiutt iiuju n u cvolvetten-; pumpe) popolnoriia nerabljena, iz predvojnega niiiter jals, 3 stopnje, Neumano-' vega tipa 2. 0 ki d;ije 3C0 1 vod" na min ; pri motorni sili j konjskih sil, je ^proda). j Ogledu se pri gasil, društvu v St. Vidu Ji i i Ljubijo ni. Fr. 3erni'i, načeinik Po'S-gora 28. 1277 se sprejme v trgovino L. Knez, Eriko. nadaljevanje Ilirske ulice se proda. Poizve se pri K. D a i; tat, Sv. Petra c. 3 II Vsom sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo s potrtim srcem, da je naš iskrenoljubljeni oče, brat in stric Alojzij Matinič previden s sv. zakramenti preminul v Gospodu. Pogreb bo v petek, dne 15. t. m„ ob 16. uri iz hiralnice sv. Jožefa, V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1921. Žalujoče rodbine: Mahnit, Kodre, Bole, Ukmar. Hofherr-Schrautz B. Wolt Badenia Ročk H. Lanz Marschall R. Wolf J t. Wolf Ung. Staatsbafonen K. Wolf R. Wolf Badenin R. Wolf Carret-Smith Lanz R. Wolf Badenia Murschall Rustoa-Proktor 8-12 IIP 20 24 „ 24-32 „ 20-30 „ 29-42 „ 30-45 „ 38-44 ,. 40-52 „ 40-55 „ 50-65 „ 63-72 „ 75-85 . 80-90 „ 100-120 „ 100-115 „ 110-140 „ 210-240 , 8-12 „ 6 10 „ mm m 10'* qm, 12 Atm. prevozen iniztegljiv 30 qm, 10 Atm. „ „ „ 16 qm, HAtm. „ „ „ Pas-ffiS!; 1435, 10C0, 900, 760 in GCO mm tirne io&onMHe nsi benci!n 8—10 HP Hofherr-Schrantz nove. na ssssažnJ plžsi 70 PS Raupacb, Gorlitz 80 „ Augsburg 100 „ Kru p p 60 PS Waffonfabrik 80 „ Garell-Frcres, Gent 120 ., Sulzer, VVintcrthur 4C0 ., Dalmler-Werke Cestni mm na pars za 8 in 13 ton. Losisilcl Mamna 2 kosa Hopf. 6. Sodi za preooz 50—1000 1, aurovt in pocinjenl. Dobavljivo takoj z jamstvom za pornbnost v obratu. Mascbinenfabrik J. Qositonyl, Wion IV. Sehlei»mtihlgr.sH6 S. j le ^ivovrbtna, sa/r ostojn ,I zanesljivi, 'oč, zmožen tu<;i vsakih popriivil, se sprcime p id ugodnimi pogoji za takojšnji nastop v Parketna tovarni Ivana ŠiSaa, Ljub-Jjai.a, Metelkova ui>ca Siev. 1. Seme je dobiti pri n :s zastonl, piidelek pa kupimo v jeseni po dnevni ceni. — Trgovina s semeni SEVEH&KOMP., Ljubljana. Ilirija. Jurjevo, CIpulin, nadalje ličilo (blks), mast za čevlje in apreturo za u.inje po najnižjih cenali priporoča OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. se takoj sprejme pri notarju Schmidmger v Ljubljani. — dogovoru dr. Karlu Pogoji po Resna krepka EKLIC okrog 13 let se sprejme takoj v službo proti celotni oskrbi. Ponudbe na upravo Slovenca pod Šifro »Deklica 1332«. OGLJE Lepo suho bukovo oglje zopet v zalogi. Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31. ;ljl€9f! vezalke žimnate za čevlje, kvačkanec, dišeče milo, glavnike ze česanje, otročjo sesalke, vilice in žlico iz aluminija po najnižjih cenah pri tvrdki: OSVAt-D liOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Mestni stavbenik JAROSLAV BREUER Ljubljena, Vo'aSka ulica 16 a (za prejšnjo belgijsko vojašnico) izvrSuje vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje tozadevne načrte. Brzojav: Brcuerstavba. — tnt. tel. St. 447 Tisti prodajalci in trafikanti, ki bi hoteli A BSi M VSkF1 B" SS ISl M ® ^ vzeti v razProda)° naS P*8"1 mv «»*«• ' list, naj se oglase naj- pozneje do petka zvečer vsak teden. Popust običajen. Sprejemajo se tudi inserati. Ker je povpraševanje po našem listu veliko, naklada pa se ravna po potrebi, jc treba pravočasnega ustnega ali pismenega naročila. Upraoa „H!lTOnOHllSTH", tjnMjassa, Breg S!, iz. ioda se 9prni)2i Stdaži, ra Ue£ pove trgoutaa H. PERSC^E, I- red Ski&l |o poSeg inestn. magistrata o L salvi;am. »4 l»«aja konaordj Kjlovesot«, Odgovorni urednik Mihael MoSki re v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.