GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 80 februar / svečan 2001 leto VII MENGSAN KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRCOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 7237 785 AKCIJA Clarion zvočniki 1 30 W 11.900,00 SIT Magnetni nosilec smuči 5.200,00 SIT Nosilec smuči * 4 pari 3.499,00 SIT Stresni kovček Cargo 6 39.389,00 SIT Odmrzovalec stekel 429,00 SIT Telovadnn naprava 74.990,00 SIT ■■ Orbitrek 35.990,00 SIT Skuter Piaggio ZIP 289.990,00 SIT Rotacijska kosilnica 472 - 2 t 39.990,00 SIT Agregat za pranje vozil .. 19.998,00 SIT Nudimo vam tuđi aumulatorje Fiamm in Solite za osebna in tovorna vozila, svetlobno opremo Hella, Saturnus, Philips, Mag. Marelli, prc-vleke za sedeže, rezervne dele za osebna in tovorna vozila, antifriz, snežne verige, ročno orodje Iskra, orodje Unior, motorna kolesa Tomos, skuterje Gilera in Piaggio, čelade Nolan, kolesa Rog, Atala, Field, rezervne dela za skuterje, kolesa itd. Možnost plačila s kreditom ali več čeki. Trgovina je odprta od 8. do 19.ure, v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se sami prepričajte o pestri in konkurečni ponudbi! elehtroinštalaclie: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domoioni, video domofoni ♦ automatizacija dvorišenih. garažnih... vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebov. tal, dvorišč. klančln IZVEDBA je kvalitetna invdogovorjenemrokul PUČILO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotouljena! telefon: 01723 8167 GSM: 041 683671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš K lk< INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: Nil Dobenu /azidljivo parcelo ')\U iit za s'lanoviinjsko hišo ali vikend. V žmarci pri Karnnku /azidljivo parcelo '/']()[) m' kol nadomeslno j;radnjo /ri K.imniku sl.in. hišo / j;oslinskiin lokalom (ludi kuhinja) v klelnih pro.slorih z velikim vrlom. V No/ir.ih, n.i ohrdiiju, v rnimeni okolju in riri sonc'ni lef;i, sliin. hišo v III. [;r.ul. f.izi na parceli 760 ni'. Vinje-fJolsko, već sl.inov.injskih hiš, /s;r,ijenih do III. j;rii(lbeii() f.ize, lepo in mirno okoljc na parcelah do 70(1 m, vod,i, clfjktrik.i do his>, objrkii /c /.ivcdcni v katnslru; prifloljljen.i hišn.i Slcvilk.1, ugodni pliičilni pokoji (kiificc provizija ne |iI nv1. Na fJupliri pri Kamniku vec'je, staro flve Idi, po naronlu ojiremljcno stanovanje v mansardi, površine 100 m', v stanovanjski his'i s štirimi stanovanji, slaro dve leti, vsnljivo jun i ja 2001. V Dom/alah dvoinpol. stanovanje v II. narlslro|jju od XI (dvi^ilo), v/hodna lej;.), vscljiva ;ivf;ust<) 2001. Vodice nad Ljubljano- /biramo intemsenle /,i nakup stanovanj različnih velikosti v večstanovanjski hiši. V fJom/alah poslovni proslor, primeren /a trgovino, s tovornim {Ivij^alom, v dveh (rta/ah z i/delanim in opremljenim prilličjem povrSinc 6fl,(>() m' ter izdelano kletjo, površine 69,20 m". V Šmarri pri Kamniku stan ovo njsko hišo, staro os(;m let, velikosti 12x11, popolnoma opremljeno z gostinskim lokalom vfilikosti rra 10 m2, na |»ar(.f)li :i').ri m2 s pokrilo teraso ob prometni resi i. Kupimo: /a znanej;a kupca (petčlanska družina) samoslojno stanovanjsko hišo na mirni lokaciji. Na območju Kamnika iš^emo enosobno stanovanje do 80.000,00 DEM. Na rclaf iji od f irosuplja do Kranja jjradbeno parcelo cea. f>00 m2. Oddomo: V cenfru Meti);Ša ob Slovenski cesli po|jf>lnoma i/dcian poslovni prostor, primeren za vse dejavnosti, ražen za j.;ostinsko dejavnost, f)ovrsine 2'i,7r) m2. Drage bralke, spoštovani bralci! "Polrebujcte račun?" se je glasilo vprašanjc, ki sem ga protekli mcsec slišal tako pogoslo, da sem poslal nanj pozoren. Zgodilo pa se je ludi, da so se v trgovini ali lokalu cnostavno naredili neumne, vzeli denar, nišo pa dali računa. Morda bo kdo rekcl, da se vznemirjam zaradi malenkosti, saj je šio v vseh teh primerih za manjše zneske, vendar tuđi velike stvari so sestavljene iz drobeev. Nekoč smo Slovenci svoj davkoplačevalski denar pošiljali na Dunaj, kasneje v Beograd, zdaj pa imamo že deset let svojo državo. Se mar Slovenci res ne zavedamo, da davek, ki ga plačujemo, potrebuje NAŠA država za svoje funkcioniranje in razvoj splošnega blagostanja. Sta si morda slovenski narod in država v vojnem razmerju ali pa se samo oklcpamo "simpatičnih" navad iz časa, ko smo bili del Balkana? Kdo bi vedel!? Urednik KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 4 OBČINSKI SVET 8 PODJETNIŠTVO 10 POLITIČNE STRANKf 11 IZ PARLAMENTA 11 DRUŠTVA 12 111. REDNI IJETNI OBČNI ZBOR PGD Mengeš PORTRET MESECA 22 Trojanškova Mieka KULTURA 23 NAŠA ŠOLA 25 NAŠ VRTEC 28 IZ PRETEKLOSTI 28 ŠPORT 29 Rok Benkovič: PETI NA SVETU ŽIVLJENJE VOBČINI 32 KMETIJSTVO IN EKOLIGIJA 33 PRI SOSEDIH 34 Foto: PE'I'ER ©KRLEP MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ »I Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koik ilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: ma!jaz.koncilja@siol. nel), Alojzij janežič, Maleja Jemec, Ana Jernejčič, Terezija l'oločar - Korošec, Tatjana Sivec Strmšek, Majda Trobrc ►M Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena l'oclboršek, lel. (01) 7247 106 ►M Tchnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. (01) 723 0 903 W Lektoriranje: Lili Epih W Realizacija: Nagelj (l.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. 8, fax: (01) 721 30 74 »I Izdaja: Občinski svel Občine Men|;eš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ya vsa gos-l«xlinjsiva v obdni Mengeš brezplačno na dom. ►H Distribucija: l'rimo/ Kržan, lel. 7237 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot 'samo lckst/lext only'), rokopise, fotografije, oglase ler drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljetc na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasnejc do 1 O. marca. UVODNIK 221 MENGSAN ŽUPANOV UVODNIK I Urage občanke, spoštovani občani! Štirindvajseti uvodnik pišem v pravi pomladni zimi v lepih dneh po dolgotrajnem deževnem in oblačnem vremenu. Smo polni dela, dogodkov in problemov - vse zelo krepilno v tem obišajno prehladnem in viroznem obdobju. Dogodek je ta mesec to (za mene), da smo vsaj v občini Mengeš začeli s prvim konkretnim korakom flzagotavljanja zdrave pitne vode« -prebili smo vse papirnate ovire in pri odcepu ceste za lovsko kočo začeli z izvedbo okoli 150 metrske globinske vrtine za vodo iz dolomitov. Upajmo, da bo uspešna! Za oskrbo iz kam-niškega vodovodnega sistema se trudimo v pravno obliko spraviti na sestankih in v zapis-nikih podane izjave. Poleg tega pa tuđi zapisa- no, še ne v dokončni verziji studije. Pričakujemo jj močno udeležbo Ministrstva za okolje in prostor ter odločitev o sodelovanju tovarne Lek, katere predstavnik je spremljal izdelavo studije. Vse zainteresirane vabim na javno obravnavo osnutka Ureditvenega nacrta Mengeškega pokopališča, ki bo 5. marca ob 18.00 na Občini Mengeš. Nacrt predvideva dolgoročno ureditev celotnega območja zato je pomembna vsako mnenje, predlog ali pripomba. Na predlagani osnutek UN Pokopališče Mengeš je možno posredovati pisne pripombe do 10. marca 2001. RAZMIŠL|AN|E (aktualno ?!): Dogajanja v politi-ki, tista namerno slaba, škodljiva za občestvo, včasih s primesmi hudobije in ćelo sovraštva, bi človeka brez vere, prepričanja in brez upanja na dobro stran človeške osebnosti, brez vztrajanja in brez potrpljenja hitro spravila v slabo voljo in v obup. Vse to pa seveda ne srne biti razlog za brezčutje in nesamokritičnost ter slab posluh za pobude in drugačna mnenja. Samostojni smo v oceni in upoštevanju biblijske prerokbe (osebno prirejena): fIKar boste slabega (in dobrega) storili (drugim), Vam bo dano« (sv. Luka je to na koncu svojega evangelija zapisal: "S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo." Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe povabila in informacije Sodelovanje s studenti in dijaki ter drugimi iz Občine Mengeš z ambicijami, željo po pridobivanju in izpopolnjevanju znanja in izkušenj ter boljših možnosti za (dobro) zaposlitev ali za zanimivo delo: • prostor; urbanizem; kataster parcel, stavb, infrastrukture; oblikovanje • uporaba grafičnih paketov (zaželjene izkuSnje z ACAI) ali ArcVievv) v povezavi / obvladovanjem podalkov • Ohranjanje dediščine, sodelovnnje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj - popis in izdelava podlag za doloćitev pogojev • dolgoročni strateški razvojni nacrt Občine Mengeš • občanke in obćani z višjo ali visoko izobrazbo ali študenlje, ki bi sprejeli naloge pri: izdelavi kritične ocene slanja (samostojno razmišljanje in/ali z ankelo); izdelavi vizije, ciljev, aktivnosti za dolgoročno uspešen in zadovoljiv razvoj. • informatika in sodobno pisarniško poslovanje občine (tuđi sodelovanje z drugimi občinami, Centrom pri Vladi KS za Informatiko in podjetji): • podpora uporabnikom oz. programiranje, adminislriranje v obvl.idovanju podatkov (Access), IITML (internet spletnih strani), preglednicah (MS Office oz. IBM/LN-Domino SmartSuite) • oblikovanje manj zahtevnih obrazcev in pregledov ali bolj zahtevnih in programiranje v uporabniško-program-skem okolju Lotus Notes (standard za dokumentiranje v državni upravi; najholj razširjeno okolje za skupinsko delo), pomoč uporabnikom in adminislriranje WIN NT operacijskega sistema, SQL slre/nika in poslovnega paketa DataLab • Predstavitev pobude "OBMOČIA OBMOČJA BREZ GENSKO SPREMEN|ENII I ORGANIZMOV V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIII«, v sredo dne 07.02.2001 ob 11.00 uri v Jazz klubu GA|O, Beelhovnova B, Ljubljana. Naslov organizatorjev; Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije, Metelkova fi, 1000 Ljubljana, lel. 041 725 991 in UMANOTERA - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. • Osnovna šola za odrasle in mladostnike. Šolanje je BREZPLAČNO, financira ga Ministrstvo za šolslvo in šport. Naslov: Izobraževalno srediSče Miklošić Ljubljana, Miklošičeva 26, tel. 01 2il 11 BI, • Prosti delovni mesti za kovinarja v Leobnu v Avstriji. Zveza: Gospod Claus Kastner lel. +43 699/142 2.37 01; e-mail: claus.kastner@hmt.at. Informacijo sem prejel na sestanku v Kamniku na predslavitvi EU izkušenj v občini Trofaiach s katero sodeluje Občin,] Kamnik. OBĆi NSKA UPRAVA Nadzorni odbor Občine Mengeš je Občinskemu svetu poročal o nadzoru porobe proračuna v letu 1999 in prvi polovici leta 2000 Nadzorni odbor je na 23. seji Občinskega sveta Občine Mengeš na podlagi 31. člena svojega poslovnika poročal o rczultatih pregleda zaključnoga računa Občine Mengeš za lelo 1999 in realizaciji proračuna Občine Mengeš v 1. policiju 2000. Nadzorni odbor je pri izvajanju funkcije nadzora prišel do naslednjih ugotovitev (povzeto iz zapisnikov Nadzornega odbora): Prihodki leta 1999 so bili realizirani v visini 501.176.000 SIT. Odhodki proračuna pa so bili realizirani v visini 480.632.000 SIT. Nepo-rabljena sredstva v visini 135.279.000 SIT so se prenesla v proračun za leto 2000. Pri pregledu prihodkov je ugotovil, da je bila poraba v segmentu A (stroški delovanja občine) v okviru predvidevanj (85 % realizacija), ravno tako tuđi v segmentu B (družbene in društvene dejavnosti), kjer je bila realizacija 96 %. Zelo slab izkoristek je bil na segmentu C (vzdrževanje in investicije v komunalo in infrastrukturo), saj je bila realizacija komaj 64%. Župan je pri poslovanju občine v določenih primerih presegel svoje pristojnosti ter kršil Odlok o proračunu Občine Mengeš ter določila Zakona o financiranju občin. Oddaja javnih naročil, za katera je potreben javni razpis, ne poteka v skladu z Zakonom o javnih naročilih, zato obstaja sum, da gre za vnaprejšnji dogovor pri oddaji del. Pri sklenitvi pogodb za ureditev ulic so bila v pogodbo vnesena tuđi dela, za katera ni bilo v proračunu zagotovljenih sredstev in za katera ni bilo gradbenega dovoljenja. Župan ne spoštuje podpisanih pogodb, kar predstavlja rizično poslovanje, zaradi česar bi pogodbeni partner lahko zahteval varstvo svojih pogodbenih pravic. Pri knjiženju računov so napake, ki zameglju-jejo dejansko porabo sredstev na posameznih postavkah, kar predstavlja kršitev določb Zakona o računovodstvu. 4 | MENGŠAN Na podlagi omenjenih ugotovitev je Nadzorni odbor k zaključnomu računu za lelo 1999 dal mnenje z zadržkom in predlagni: • da strokovne službe odpravijo ugotovljene napake pri knjiženju, • da župan ponovno predloži zaključni račun v razpravo občinskemu svelu, • da župan realizira sklep občinskega sveta o reviziji poslovanja za leto 1999, • da župan realizira sklep občinskega sveta o sprejetju Pravilnika za oddajo javnih naročil brez javnega razpisa. Pri poslovanju v prvi polovici leta 2000 je Nadzorni odbor ugotovil, da izvajanje proračuna Občine Mengeš ni bilo učinkovito in da je bilo ugotovljenih več hujših kršitev zakonov, ki ure-jajo delovanje občin. Ugotovljena je bila nenamembnost in preseganje odobrenih sredstev v proračunu, preseganje pristojnosti, nezakonitosti župana in strokovnih služb pri izvedbi postopkov, zlasti pa uporaba proračunskih sredstev za dela, ki so se izvajala brez ustreznih z zakonom zahtevanih dovoljenj. Na podlagi navedenih ugotovitev je Nadzorni odbor dal negativno mnenje k polletni realizaciji proračuna Občine Mengeš v letu 2000. V skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi je, glede na ugotovljena dejstva, ki predstavljajo hujše kršitve, obvestil Računsko sodišče in Ministrstvo za finance Republike Slovenije. Terezija Korošet Potočar Regionalno povezovanje občin Slovenija je začela z uvajanjem regij zaradi približevanja Evropski uniji. Zahtevam Evropske unije prilagajamo politiko rcgional-nega razvoja in celolen sislem delovanja regij. Velik pomen za izvajanje regionalne politike bo imela strategija regionalnega razvoja Slovenije, katere na-men je v skladu s strategijo gospodarskoga razvoja Slovenije in prostorskim planom Slovenije določili cilje regionalnoga razvoja. V strategiji regionalnega razvoja bodo določeni instrumenti in politika za doseganje ciljev regionalnega razvoja. N,i podlagi te strategije borno v regijah pripravili regionalne razvojne programe. Tuđi občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in (deloma) Vodice so pred časom sklenile dogovor o sodelovanju pri pripravi analize razvojnih predlogov/projektov. Omenjene občine naj bi potem na tej osnovi pripravile skupni razvojni program, v katerem bodo določeni njihovi razvojni cilji, po možnosti usklajeni z razvojn-imi programi Ljubljane in drugimi občinami v takoimenovani osrednji slovenski urbani (statistični) regiji (Grosuplje, Litija, Dol, Vrhnika, Medvode in druge južne ljubljanske občine, ki se tuđi povezujejo). Na ta način bi lahko dosegli bolj cnakovredno upoštevanje programov in predlogov z vseh koncev regije, ki obsega veliko število manjših in večjih občin. Način priprave regionalnega razvojnega programa bo v tej veliki osrednji slovenski regiji torej nekoliko drugačen kot v drugih regijah po Sloveniji. Za razvoj regij namenja država iz lastnih in evropskih virov precejšnja sredstva, ki bodo med regije razdelje-na na podlagi kriterijev, predstavljenih v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije. Kriteriji v strategiji bodo sledili zahtevam Evropske komisije, ki bo vnaprej predstavila pogoje in načine za črpanje sredstev. Za črpanje sredstev je dolgoročno načrtovanje regionalnega razvoja in poznavanje postopkov ter kriterijev različnih finančnih programov odločilnega pomena. Rezultat priprave razvojnih programov bodo pripravljene zasnove izvedbenih razvojnih projektov, namen-jenih razvoju regij. Razvojni program bo program za nadaljnje delo občin in drugih vključenih in bo bolj kot v analizo stanja v območju usmerjen v predloge razvojnih projektov. Za izvedbo gospodarskih projektov bodo občine v sodelovanju z lokalnimi podjetji skušale pridobiti ugodne ponudnike, izvedbo neprofitnih projektov pa bodo zagotovile z združevanjem lokalnih in drugih virov. Prednosti obilne (skupine občin) i izdelanim razvojnim programom: : • preudarno usmerjanje finančnih sredstev, • jasno določene in v širokem krogu podprte razvojne usmeritve, • učinkovitejše izvajanje dejavnosti za pospeševanje in usmerjanje razvoja, • učinkovitejše vzpostavljanje sodelovanja s sosednji-mi občinami, • konkurenčnost občin(e) pri sodelovanju na razpisih, • promocija občin(e), • boljše sodelovanje z občani, • premišljen razvoj občin(e), ki ne bo povzročal so-cialnih težav in prekomerno obremenjeval okolja. Za pripravo razvojnega programa naj bi občine po uvodni analizi predlogov razvojnih programov / projektov z javnim razpisom izbrale izvajalca, ki bo poleg priprave programa skrbel tuđi za usklajevanje njihove-ga programa z regionalnim razvojnim programom. Občine že imajo izdelanih nekaj predlogov projektov, ki bi jih rade vključile v skupni in regionalni razvojni program, idejne projekte pa bo potrebno ustrezno oceniti, predstaviti in ovrednotiti. OBČINA DOMŽALE Občino Domžale v okviru povezovanja zanima izboljšanje železniških in drugih prometnih povezav, ki bodo povećale konkurenčnost območja in še bolj izrabile prednosti lokalnega gospodarstva. Občini se zdijo najpomembnejši projekti, ki rešujejo večje število uporabnikov in omogočajo razvoj območja. Kot regionalni projekt vidijo tuđi urejanje ravnanja z odpadki, kjer bi lahko izkoristili lego občine in temeljiteje izkoristili domaće vire. Potreben je tuđi usklajen razvoj obrtnih con in centrov za razvoj male-ga gospodarstva. V kmetijstvu je pomembno povezovanje in prodaja pridelkov na lokalnem trgu. V občini Domžale je stopnja registrirane brezposel-nosti 9,2 "/o, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 8 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 13,6 % in je znašala 787.416 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave ofežujejo razvoj, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni. OBČINA KAMNIK Za občino Kamnik se v okviru regionalnega povezovanja zdijo pomembni projekti Terme Snovik, nadaljn-ji razvoj čistilne naprave Domžale-Kamnik in celostna ureditev Velike planine, poleg tega pa še projekt ured-itve ravnanja z vodo in izraba virov pitne vode. Občino Kamnik poleg omenjenih zanima še projekt dolgoročnega ravnanja z odpadki in povezovanje občin za regionalni projekt ravnanja z odpadki. Na projekte v regionalnom razvojnem programu je po menju občine Kmanik potrebno gledati s treh vidikov: okoljskega, gospodarskega in socialnega, ki jih je potrebno cnakomerno razvijati. V občini Kamnik je stopnja registrirane brezposelnosti 10 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva 4,4 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 96,1 % slovenskega povprečja in je znašala 665.779 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, nekaterim območjem obćine pa so bile na podlagi predpisov priznane tuđi omejene razmere za razvoj kmetijstva. O B Č I N S K A UPRAVA MENGŠAN OBČINA KOMENDA Občina Komenda vidi svoje razvojne možnosti v povezavi območja z učinkovito transportno (železniško) povezavo. Železniške povezave naj bi spodbudile nagel gospodarski razvoj, zlasti ob železniških trasah. Poleg prometnih povezav občino zanima tuđi sodelovanje z drugimi občinami pri razvoju komunalnih storitev. V prvi vrsti tukaj najprej računajo na načrtovan pristop k urcjanju ravnanja z vodami in odpadnimi vodami. V občini Komenda je stopnja registrirane brezposel-nosti 8,1 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 6 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 3,5 % in je znašala 717.105 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo pa v občini ni. OBCINA LUKOVICA Občino Lukovica v okviru skupnega razvojnega programa in pozneje regionalnega programa zanima pred-vsem skupni projekt ravnanja z odpadki. Poleg tega projekta vidijo svoje razvojne možnosti tuđi v razvoju kmetijstva in turizma, v okviru regionalnih povezav pa želi občina izboljšati poplavno varnost in stanje voda na svojem območju. V občini Lukovica je stopnja registrirane brezposelno-sti 7,6 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 9 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 88 % slovenskega povprečja in je znašala 612.531 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, občini pa so bile na podla-gi predpisov priznane tuđi razmere, ki omejujejo razvoj kmetijstva. OBČINA MENGEŠ ■■T Od regijskega povezovanja občina Mengeš pričakuje sodelovanje na projektih komunalne infrastrukture in energetike (plinifikacija, drugi obnovljivi viri,...), zanima pa jo tuđi prometno povezovanje s hitro železnico, ki bo povećala konkurenčnost in privabila nove naložbe. Občina želi sodelovati tuđi pri projektih zagotavljanja zdrave pitne vode in čiščenja odpadnih voda ter pri ravnanju z odpadki in odpravljanju vseh žarišč onesnaževanja. V občini Mengeš je stopnja registrirane brezposelnosti 8,7 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 5,3 %. Bruto osnova za dohodnino je v obćini presegala Slovensko povprečje za 11 % in je znašala 769.585 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni. Občina Moravče vidi svojo vlogo v regionalnem razvoju predvsem v zagotavljanju turističnih zmogljivosti za celotno območje ter v kmetijstvu, kjer s sodobnimi oblikami pridelave in predelave lahko ponudi kakovostno hrano ter druge pridelke in izdelke. Kot enega skupnih projektov z drugimi občinami v Moravčah prndlagajo tuđi ureditev zadrževalnika Drtijščica in druge projekte, ki bodo vsebinsko povezani med občinami. V okviru regionalnega povezovanja predlagajo tuđi projekt zagotavljanja pitne vode. V občini Moravče je stopnja registrirane brezposelnosti 7,6 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva 6 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 85 % slovenskega povprečja in je znašala 593.642 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, občini pa so bile na podlagi predpisov priznane tuđi razmere, ki omejujejo razvoj kmetijstva. ■H OBilNA TRZIN ! JPPPJT Občina Trzin vidi razvojne možnosti območja v pove-zovanju občin za izvajanje različnih skupnih zadev, med njimi inspekcijski nadzor, skupno prostorsko načrtovanje, promet, turizem in razvoj gospodarstva. Poleg tega namerava občina sodelovati tuđi pri projektih podpore malemu gospodarstvu in razvoju prometne infrastrukture, ki bo izboljšala razvojne možnosti območja. V občini Trzin je stopnja registrirane brezposelnosti 8,3 %, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 12 %. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 50 % in je znašala 1.045.213 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni. Vse povezane občine od sodelovanja z Ljubljano pričakujejo partnersko in projektno sodelovanje, kjer bodo v regionalni razvojni program prišli projekti, ki bodo pomembni za celotno regijo in ne le za določena manjša območja. O pripravi skupnega razvojnega programa in regionalnega programa lahko več informacij dobile na občini, o regionalnem razvoju pa vas borno v prihodnjih šle-vilkah našega glasila še obveščali. Več o regionalnem razvoju lahko preberete ludi na domačih straneh Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj. lurij Kobal, OIKOS; Uvodni del dopolnil Tomaž Štcbe INFORMACIJA O MOŽNOSTI ODDAJE PAPIRJA V ZA BOJNIK PRI OBČINI Občina Menge.s je muci kulturnim domom in poslovno slavbo na lokaciji Slovenska c. 28 postavila konlejneije za lomio /biranje odpadkov. Občani lahko ocldajo papir, steklo,karton vsako srcclo popoldne od 15.00 do 17.00 ure in ob pelkih od 9.00 do 11.00 ure. ODDAJA PAPIRJA V »PAPIRNICI KOLIČEVO < Slai papir lahko oddale ludi v Fapimici Kolk'evo in sicer vsako cinijo soholo v meseai od 8. cio 12. ure. Cena za oclclan papir je 8 SIT/ki;. Matjaž ROGELJ, nckdaj naš krajan iz Topol in učenec Osnovne šolc Mengeš -česlitam za uspešen studij, izdelavo in zagovor naloge na mednarodnem tek-movanju iz poznavanja računalništva, izvirnosti in novih idcj. Česlilam ludi staršem, vzgojifeljem in profesorjem. Tomaž Štebe, župan Čestitke in dobre želje = namenjam vsem ženskam ob 8. marcu - dnevu žena in ob 25. marcu - materinskem dnevu in vam izrekam spoštovanje, še posebej materam, ženam in dekletom, ki s svojimi materinskimi in ženskimi čustvi nesebično skrbite za družine, najbližje ali pomoči * in čustev potrebne. j Tomaž Šlebc, župan i OBĆ1NSKA UPRAVA OBČINA MORAVČE Đ MENGŠAN OBVESTILO Občinska upraua Občine ITlengeS, skladno s programom pripraue za izdelauo sprememb in dopolniteu uredituenega nacrta toka pri ITIengšu za območje urejanja UH - LOKfl PRI IIieilGSU, ohjauljenega u Ur. u. si 8/2000 z dne 28. oktobra, obuešča in poziua vse zainteresirane lastnike zemlji« znotraj območja urejanja, da sodelujejo pri usebinski določitui namenske rabe in pogojev izrabe prostih nezazidanih staubnih zemlji«, kakor tuđi pri morebitnih ostalih spremembah in dopolnituah obstoječega Odloka- un-Loka pri ITIengšu. Spremembe (dopolnitue in izboljšave) bodo zelo pomembne za bodoči izgled in uporabo zazidljivih zemlji«. Odpravljeni morajo biti tuđi zapleti in težaue investitorjev in uuedena mora biti urbanistična zasnoua za lepšo podobo kraja, kl je u interesu prebiualceu Loke. Pri tem projektu bo sodeloval tuđi Uaški odbor Loka, (predsednik, člani). K sodelouanju vabimo use organizacije, podjetja in občane. Sodelovanje lahko izkažete s pisnim posredovanjem vašega predloga, s pripisom "spremembe IM-loka", na naš naslov, kl je Obclna lllengeš, Slovenska cesta 30, 1234 mengeš, kateremu priložite tuđi skico predviđene oziroma zelene pozidave. Občinska uprava bo o poteku postopka sprememb in dopolnitev UD - Loka pri Ulengšu, (Jas javne razgrnitve in javne obravnave), sproti seznanjala in obvezala občane u glasilu ITlengšan. Župan: mag. TomdžŠtebe, dipl. ing. ZAČETEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NACRTA ZA OBMOČJE UREJANJA Z OZNAKO UN - LOKA PRI MENGŠU OBČINSKA UPRAVA a MENGŠAN OBČINSKI SVE T Na podlagi 6. člena Odloka o podcljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vcstnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 24. seji dne 14. februarja 2001 sprejel SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2001 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvali-tetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kultumem, športnem, humani-tarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosli. 2. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno pravnim osebam s področja ali z delo-vanjem na področju občine Mengeš. 3. Za leto 2001 bodo lahko podeljena naslednja priznanja: 1 zlato priznanje 2 srebrni priznanji 3 bronasta priznanja Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za već kot 50 - letnico dela. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25 - letnico dela. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za već kot 15 - letnico dela. Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 15. marca 2001 v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj),Slovenska c. 30, 1234 Mengeš. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: • točen naziv, naslov predlagatelja; • ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklič predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje; • vrsto priznanja; • podrobnejšo obrazložitev predloga z naved-bo kriterijev Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala. Občinski svet Občine Mengeš Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. V skladu s Pravilnikom o podcljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik OM, št. 23/97) Odbor za družbene in društvene dejavnosti objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, studentom in posameznikom za leto 2001 1. Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in studentom, ki s posebnimi prizade-vanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju občine Mengeš; posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš ter dijakom in studentom, ki so v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovnlno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš ter predstavlja spod-budo za nadaljnje strokovno delo. 2. Za leto 2000 bodo lahko podeljene naslednje Trdinove nagrade: • do tri Trdinove nagrade za izjemno delo-vanje v društvu (1 na področju športa, 1 na področju kulture, 1 na drugih društvenih področjih); • do tri Trdinove nagrade za posameznika za diplomsko nalogo; • do tri Trdinove nagrade za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo. Visina posamezne nagrade je 100.000,00 Sit. 3. Predloge za dodelitev Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu posredujejo društva (kulturna, športna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na področju občine Mengeš. Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike za diplomsko nalogo posredujejo posamezniki, ki so zaključili studij z diplomsko nalogo s tematiko, ki predstavlja temeljno pod-lago za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš. Predlog za podelitev Trdinove nagrade za posameznike zn projektno ali raziskovalno nalogo posredujejo posamezniki, ki so v šolskem letu oziroma študijskem letu 1999/2000 izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spod-budo za nadaljnje strokovno delo. 4. Predlog za Trdinovo nagrado za izjemno delovanje v društvu mora vsebovati: • točno ime in naslov predlagatelja; • ime in priimek, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, potrdilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mengeš, kratek življenjepis kandidata; • podrobno obrazložitev o kandidatovem aktivnem delovanju v delu društva oziroma njegovih uspehih. Predlog za Trdinovo nagrado za diplomsko nalogo mora vsebovati: • ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o opravljeni diplomi, potrdilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mengeš, kratek življenjepis. • diplomsko nalogo; • obrazložitev diplomske naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in a MENGŠAN OBČINSKI SVET kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. Predlog za Trdinovo nagrado za po-samcznika za projektno ali raziskovalno nalogo mora vsebovati: • ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, potrdilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivnlišču v občini Mengeš, kratek življenjepis. • projektno oziroma raziskovalno nalogo; • obrazložitev projektne oziroma raziskovalne naloge v smislu uporabnosti za temeljno pod-lago za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. 5. Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 20. aprila 2001, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«. 6. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval. 7. Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku. ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predscdnik Viljcm Marjan Hribar l.r. OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ, OBČINA MENCEŠ IN TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ VAS VABI NA PRIREDITEV TURIZMU POMAGA LASTNAvGLAVA PRIREDITEV BO V SREDO,„07. 03. 2001 OB 16. URI V KULTURNEM DOMU MENGEŠ VLJUDNO VABLJENI! Predviđeni dnevni red 25. seje Občinskega sveta Občine Mengeš, ki be v sredo 7. marca 2001 • Sprejemanje zapisnika zadnje seje • Odlok o proračunu Občine Mengeš za leto 2001 (I. obravnava) • Odlok o začasnem financiranju Občine Mengeš v letu 2001 • Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale (hitri postopek) • Odlok o ustanovitvi skupnega organa Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin (I. obravnava) • Pravilnik o prodaji, oddaji v najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Mengeš • Sklep o prodaja dela stanovanjske enote v lasti Občine Mengeš • Spremembe Statuta Občine Mengeš (II. obravnava) • Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Mengeš (I. obravnava) • Sklep o povećanju cen storitev vrtca • Pregled nerealiziranih sklepov občinskega sveta • Predhodno stališče Občine Mengeš o variantah železniške povezave Ljubljana-Brnik • Poročilo o aktivnostih gradnje glavne ceste Želodnik - Vodice in obvoznice Mengeš 113 POLICIJA Kronika dogodkov za mesec janUar 2001 na območju ebčine Mengeš Prometna varnost: Obnivnavunih je bilo 7 prometnih nesreč, pri kater-ih je v 6 primerih nastala materialna škoda, v 1 nesreći pa so se udeleženci lažje telesno poško-dovali. Vzroki prometnih nesreč so: • nepravilni premik / vozilom - 2x • izsiljevanje pešca na prehodu za pešce -lx • neupoštevanje prometne signalizacije - 1x • neprilagojena hilrost - lx • izsiljevanje prednosti - 1x • neustrezna razdalja med vozili - lx • Prometne nesreće s pobegom - 2x Javna varnost: Policisti so opravili 3 inlervencije zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer vse v zasebnih prostorih. Kriminaliteta: Policisti so obravnavali 10 kaznivih dejanj, meci njimi: • vlomi v hiše, stanovanja, kleti - 2x • vlom v lokal - lx • tatvine - 3x • vlom v vozilo - 2x • poškodovanje tuje stvari - lx • kršitev nedotakljivosti stanovanja - ]x Policisti so obravnavali tuđi požar na osebnem avto-mobilu. Ob vlomii v lokal je bil s pomočjo varnos-tne službe prijet tuđi storilec vloma, ki so ga policisti osumili storitve več kaznivih dejanj, zato z zbiranjem obvestil Se nadaljujejo. Policisti PP Domžale Nasvet: Na območju PP Domžale beležimo več kaznivih dejanj tatvin iz odklenjenih stanovanj, vozil in poslovnih prostorov, kakor tuđi vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše in kleti stanovanjskih objektov. Policisli zato naproSamo, da pojav sumljivih oseb sporočate na PP Domžale. Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tcl. šl. 7241-218 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. II MENGŠAN PODJETNIŠTVO Železniška proga Ljubljana-Brnik V pregled in mnenje vam po.šiljamo Studijo prostorske preverbe železniške proge Ljubljana-Brnik, ki jo je izdelalo SŽ {Projektivno pod-jetje Ljubljana pod St.3434 in bo vključena v Prostorski plan 2020, ki je v pripravi. Železniška proga Ljubljana-Brnik je obdclana v dveh variantah: Varianta Vižmarje se na postaji Vižmarje odcepi od obstoječe železniške proge Ljubljana-Jesenice ter zajema naselja Šmartno, Gameljne, Skaručno, Vodice in Brnik. Varianta Jarše pa se na postaji Jarše odcepi od obstoječe železniške proge Ljubljana-Kamnik in zajema naselja Mengeš, Žeje, Moste, Komendo, Nasovče, Lahovče in Brnik. Predviđena železniška proga Ljubljana-Brnik bo potekahi ludi na območju vaše občine, zato prosimo, da studijo pregledate in nam jo vrnete skupaj z vašim pisnim mnenjem. Mag. Blagomir Černe, univ. dipl.inž. Šef službe za strategijo in razvoj EUMITlPSTEls^. 2HP COMMKMM tiMa. IDotoam® 18,11234 MmgsS Obisk predstavltve projekta Podjetniški krožek za osnovnošolce Vse večji problem današnje mladine je vsekakor vprašanje, kako kvalitetno izkoristiti prosti čas in pri tem odnesti kar največ nasvetov in informacij za življenje. Ponudba je velika in le od posameznika je odvisno, kakšna bo njegova odločitev. Pri tem ne gre zanemariti staršev, ki velikokrat ne vedo, kako zaposliti svoje otroke. V pctek, 5.1. 2001 se je Občina Mengeš odzvala prijaznemu povabilu gospoda Štefana Skledarja, direktorja zavoda Naš laz, in me prosila da se ucleležim predstavitve projekta Podjetniški krožek za osnovnošblce, ki se že šesto Icto uspešno odvija v izvedbi podjetja Sun d.o.o. i/. Gornje Radgone. Prvi so tovrstne krožke uvedli Angleži v času velike brezposelnosti v jeklarski industriji, da bi ponovno motivirali in vlili upanja obupani množi-ci ljudi. Tako so tuđi pri nas začeli s tem projektom v Pomurju, kjer prav tako vlada velika brezposelnost, Krožek poteka enkrat tedensko, namcnjcn pa je otrokom iz 7. in H. razre-dov. Čeprav se ga po closedanjih izkušnjah udeležujejo predvsem učenci z boljšim učnim uspehom, pa je primeren tud i za tište z malo slabšim. Program je pripravljen na osnovi igre, tako da učenci ne dobijo občutka, da se učijo. V krožku se na zanimiv način seznanijo s pojmom podjetništva, utrjujejo potrebo po skupinskem resevanju problemov, se srečajo z nujnostjo načrtovanja in izdelajo pravi mali poslovni nacrt ter svoj projekt tuđi realizirajo (npr. orga-nizirajo šolski ples, nastop plesne skupine...). Morebitni zaslužek nikakor ni povod za pristop h krožku, saj ga učenci porabijo npr. za nakup novega računalnika, obnovitev učilnice... Svoje šti-rimesečno delo nato predstavijo na forumu, ki običajno poteka na dan odprtih vrat sole. Organizatorji projektu pa razmišljajo tuđi o medregional-nem tekmovanju, na katerem bi izbrali najboljše iri projekte in jili ludi nagradili. Podjetniški krožek vodijo osposobljeni mentorji, ki morajo predhodno opraviti tridnevni program usposabljanja, dodatno pa skušajo organizatorji v delo vključiti ludi učitelje. Krožek je delno financiran s strani države, preostali del sroclstev (200.000 SIT) pa je potrebno pridobiti na lokalnem ali regionalnem nivoju; pri tem je predviđeno sodelovanje občin, zbornic, podjetij... Projekt je dolgoročno zanimiv tuđi za gospodarske ustanove, saj gre za vzpodbujanje podjetnosti med mladino, ki se bo s prvo konkretno izkušnjo uspešneje lotila naslednjega projekta. Krožek pa lahko predstavlja še tako pomembno vodilo pri odločitvi za nadaljne šolanje. Urša Jelen ff 1 xmmmmM Možnost plačila na obroke ni MENGŠAN POLITIČNE STRANKE ZDRUŽENA LISTA Metalnih demokratov Vabilo ZLSD in Ženski forum vabita vpočastitev dneva žena v sredo, 7. marca 2001, ob 19. uri v Oranžerijo Mengeš na večer s tercetom Katrinas. Predsednik Janez Dimec IZ PARLAMENTA Zaradi prihodnosti je nujno odgovorno ravnanje Med tistimi ukrepi, ki sta jih v novi seslavi sprejela vlada in parlament, je največ pozornosti prav gotovo vzbudila sprememba poko-jninske zakonodaje v mesecu decembru. V zadnjem času se je nanjo vsul plaz kritik predvsem s sirani opozicije (SDS in NSi), ki skuša dokazati, da so bili s tem upokojenci okradeni in bodo izgubili skoraj ćelo pokojnino. Kcr so ob že tako nizkih pokojninah većine takšne dezinformacije namenjene prav povzročanju ogorčenja, bi želela kot poslanka, ki je ukrepe vlade tako kot većina v Državnem zboru podprla, problematiko dodatno pojasniti. Vsn Evropa in tuđi drugi v svetu so v zadnjih letih soočeni s krizo pokoj-ninskih sistemov. Problem je v demografskih gibanjih, saj se povečuje število starejših ljudi in njihova življenjska doba (in s tem doba uživanja zaslužene pokojnine), po drugi strani pa je vse manj mlajših ljudi, ki so v družbeno pravičnem sistemu pokojninskega zavaravanja tišti, ki zagotav-Ijajo skozi prispevno stopnjo pokojnino in varnost starejši generaciji. Razmerje se je iz 1:6 v zadnjih letih znižalo na 1:2 in še manj. Torej na enega upokojenca prideta le še dva delovno aktivna prebivalca. Že nekaj let mora tuđi naša država namenjati del proračunskih sredstev za zapolnitev pokojninske blagajne - v zadnjem letu okoli 4% bruto družbenega proizvoda in skoraj petino celotnega proračuna naše države. Za leto 2001 je tako načrtovan transfer v pokojninsko blagajno v visini okoli 200 milijard tolar-jev. Še pred desetletjem problem ni bil velik in si je država lahko iz pokojninske blagajne denar ćelo izposojala. Res pa je tuđi, da smo zaradi težav v industriji tuđi na veliko upokojevali, in to tuđi ljudi pri petdesetih, torej v letih, ko bi morali biti še kako delovno aktivni. Trend primanjkljaja v pokojninski blagajni se v zadnjih letih kljub poko-jninski reformi ne zmanjšuje. Mnogi so že ob njenem sprejetju menili, da ni bila zadostna. Kljub vsemu je treba priznati, da sta tuđi mlajša in srednja generacija (po moji oceni zelo tiho) sprejela naše velik del bremena pokojninske reforme. Soočeni smo z dejstvom, da nam država kljub trenutno zelo visokim obremenitvam za našo starost ne zagotavlja več varnosti. Zanjo borno morali z dodatnim pokojninskim (prostovoljnim) zavaravanjem poskrbeti sami. Prav tako se bo moćno povećala tuđi starost, s katero se borno lahko upokojili in borno morali delati bistveno dalj časa. Ta poskus reforme je temeljil in bil pospremljen z izjavami, da naj bi vsak del prebivalstva, torej vse generacije, naše prevzel svoj del bremena. Pri tem naj bi se tuđi pokojnine dvignile samo za toliko, kot se dvigajo življenjski stroški in naj ne bi rasle hitreje kot plače. In prav v tem je jedro problema zadnjih sprememb. Vlada nam je v parlament poslala podatke, ki kažejo, da so pokojnine v zadnjih letih občasno rasle hitreje kot plače. Na to je imel vpliv način izračunavanja dvigov v začetku leta. Takrat so namreč podatke popolnoma popačile decembrske visoke plače, v katere so bile vštete tuđi božićnice in trinajste plače. Plače so potem v januarju ponovno padle, tuđi za več kot 10% vendar pa so se pokojnine valorizirale kot da se to ni zgodilo. Večinoma so na raven plač prišle sele v jeseni. Zaradi takšnih podatkov smo se poslanci vladajočih strank odgovorno odločili, da se sistem valorizacije pokojnin spremeni in se s tem izničijo spremembe plač, ki so začasnega ali sezonskega značaja. Ukrepi so bili namenjeni le temu, da se popravijo računske napake. Pri tem je potrebno poudariti odgovorno in pošteno držo stranke Desus in tuđi Zveze društev upokojencev Slovenije, ki sta spremembe podprli. Seveda pa zadeve ni hotela in noće razumeti opozicija, ki hoče pokazati takšno spremembo kot krajo in upokojence neprestano vznemirja z demagogijo, da gre za tatvino. Ob tem je potrebno poudariti, da se borno s težavami na področju pokojninske reforme tako v Sloveniji kot tuđi drugje po Evropi (ki ima večinoma urejen visok status socialne varnosti) v prihodnosti še srečevali. Tako zaradi demografije kot tuđi negativnih vplivov globalizacije, ki v bitki za novi-mi in večjimi dobički išče trg delovne sile, ki je čim cenejši in čim bolj socialno neurejen. Ob tem je jasno, da bodo potrebne dograditve pokojninske reforme tuđi v Sloveniji. Glede zadnje odločitve v parlamentu pa imam sama povsem čisto vest. Podatki in izračuni so mi pokazali, da so bile spremembe nujne. Res je, da bi bile brez njih pokojnine višje ob novi valorizaciji, a brez prave osnove, saj ne bi odražale resničnega stanja plač, pa tuđi našega gospodarskega položaja ne. Takšne, včasih tuđi na prvi pogled manj prijetne ukrepe, je žal potrebno sprejemati. Vsaj odgovorna politika se tega zaveda, saj ne smemo misliti le na trenutne ugodne učinke, pač pa prevzemati tuđi odgovornost za nekoliko bolj oddaljeno prihodnost. Neodgovorno povećanje danes bi namreč lahko pomenilo v prihodnosti zlom celotnega sistema. Cveta Zalokar Oražem, poslanka v državnem zboru MENGŠAN Odškodnina za prisilne delo v izgnanstvu V avgustu 2000 je začel veljati nemški zakon, po katerem nemška vlada in podjet-ja zagotavljajo v cnakih deležih, sredstva za izplačila nadomestil nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem ter drugim žrtvam nacističnih krivic. Nemški zakon priznava, da storjena krivica in povzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplaćana z denarjem in da zakon prihaja prepozno za tište, ki so izgubili življenja kot žrtve nacističnega režima ali so medtem umrli. Kdo lahko vloži zahtevek? Suženjski delavci Osebe, ki so bile v svoji domovini ali zunaj nje v koncentracijskem taborišču, getu ali zaprte v kakem drugem zaporu s primerljivimi razmerami in prisiljene v suženjsko delo. Primerljive razmere vključujejo nečloveško ravnanje, neza-dostno prehrano in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Suženjski delavci lahko prejmejo do 15.000 DEM. Prisilni delavci v podjetjih ali javnih službah Osebe, ki so bile odpeljane iz svoje domovine v Nemčijo ali na ozemlje pod nemško okupacijo in prisiljene delati za podjetja ali javne službe ter so živele v težkih razmerah. Težke življenjske razmere vključujejo omejeno svobodo gibanja ter stalni policijski nadzor in preiskave. Osebe, ki so bile prisiljene delati v svoji domovini, pa čeprav so jo okupirali Nemci, nišo upravičene do izplačila. Prisilni delavci lahko prejmejo do 5.000 DEM. Prisilni delavci v kmetijstvu Osebe, ki so bile odpeljane iz svoje domovine v Nemčijo ali na ozemlje pod nemško okupacijo in prisiljene delati v kmetijstvu. Osebe, ki so bile prisiljene delati v kmetijstvu v svoji domovini, pa čeprav so jo okupirali Nemci, nišo upravičene do izplačila. Prisilni delavci v kmetijstvu lahko prejmejo do 2.000 DEM. Žrtve osebnih poškodb Osebe, na katerih so bili izvajani medicinski poskusi, lahko prejmejo do 15.000 DEM. Osebe, ki so bile kot otroci nameščene v dom za otroke suženjskih in prisilnih delavcev in je bilo njihovo duševno ali telesno zdravje zelo prizadeto, lahko prejmejo do 15.000 DEM. Starši umrlega otroka Starši otroka, ki je umri v domu za otroke suženjskih in prisilnih delavcev. Oba starša skupaj (ali eden od njiju, če je drugi umri) lahko prejmeta do 15.000 DEM Osebe, ki so izgubile premoženje Osebe, ki so zaradi rasnega preganjanja v obdobju nacizma izgubile premoženje ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker nišo imele dostopa do informacij o premoženju nišo mogle prejeti plačila ali vložiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih. Osebe, ki premoženja nišo izgubile zaradi nacističnega preganjanja ampak v zvezi z na-cističnimi krivicami in ob neposredni udeležbi nemških podjetij. Dediči Peživeli zakonec in otroci lahko vložijo zahtevek za enake deleže morebitnega plačila za suženjsko ali prisilno delo, osebno poškodbo ali smrt otroka, ki bi ga sicer dol 'n izplačanega oseba, ki je umrla po vključno 16. februarju 1999. Po nemškem zakonu žrtve, ki so umrle pred 16. februarjem 1999, nišo upravičene do izplačila. Preživeli zakonec in otroci lahko vložijo zahtevek za enake deleže morebitnega plačila, ki bi ga dobila oseba, ki je izgubila premoženje in je umrla kadar koli pred vložitvijo zahtevka za izgubo premoženja na obrazeu IOM. Če za pokojnim ni preživelega zakonca ali otrok, lahko zahtevek vložijo vnuki. Če vnukov ni, lahko zahtevajo izplačilo bratje ali sestre umrlega. Če umrli ni zapustil niti preživelega zakonca niti otrok, vnukov, pravnukov, bratov in sester, lahko zahtevek vložijo v oporoki imenovani dediči. V imenu vseh, ki zahtevajo izplačilo po umrli osebi, se vloži skupni zahtevek na enem samem obrazeu. Zahtevek je treba vložiti pri organizaciji, ki bi bila pristojna za zahtevek umrlega, če bi ta še živel. Vojni ujetniki nišo upravičeni do izplačila Do izplačila niste upravičeni, če ste bili, oziroma je bila pokojna oseba, za katero zahtevate plačilo vojni ujetnik. Zahtevek pa lahko vložite, če ste bili oziroma je bila pokojna oseba, za katero zahtevate plačilo, poslana ali premeščena v koncentracijsko taborišče ali odpuščena kot vojni ujetnik. Vsi, ki ste že posredovali podatke o prisilnem delu Krajevni organizaciji Društva izgnancev Slovenije Domžale, boste predvidoma v februarju prejeli že delno izpolnjen obrazec, ki ga boste dopolnili, podpisali in predložili v podpis predsedniku našega društva. K obrazcem boste priložili tuđi fotokopijo iz-kaznice oz. odločbe ter vsa druga dokazila, ki jih imate. Tako vlogo kot dokazila bo potrebno odd-ati na domžalsko društvo, kjer boste prejeli tuđi vso pomoč in informacije o izpolnjcvanju in odd-aji dokumentov. Informacije lahko dobite pri predsedniku Jožetu Kvedru (72-31-627) oz. tajnici Veri Vojska (041 634-505) ter v uradnih urah ob petkih od 13. do 14. ure, lahko pa se oglasite tuđi pri Društvu izgnancev Slovenije, Komenskega 7, Ljubljana ter Mednarodni organizaciji za migracije - MOM, Trdinova 7, Ljubljana. Skrajni rok za vlaganjc zahtevkov je 11. avgust 2001. Društvo izgnancev Domžale ŽUPMJSKfl KflRITflS niEllGEŠ Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977 Pisama in skladište staodprta ob petkih od 16. do 18. ure. h 50120-620-149-1301110-134198 D R U § T V A MENGŠAN Preživeli borno lepe zimske jg počitnice na Kopah na Pohorju Zvcza prijateljev mladine Domžale bo organizirala v času zimskih počilnic Zimovanje na Kopali na Pohorju. Zimovanje je namenjeno 20 olrokom osnovnih šol iz občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovice. Sole bodo predlagale posamezne otroke, ki se drugače zimovanja ne morejo udeležili zaradi slabega fi-nančnega položaja v družini. Šest clni se bodo oiroci smuč;ili, sankali, tekli na smučeh, clričali z gumami in počeli ,šc veliko drugih stvari. Z otroki bo preverjena ekipa vaelileljev in učiteljev snuičanja ter teka na smučeh, medicinska sestra pa bo skrbela za zdravje. Otroci bodo imeli pel obrokov dnevno, po večerji pa se veliko zabave. Zimovanje na Kopah bo potekalo v organizaciji podjetja I.eStanolujevali vsako lelo. Res? Pravzaprav smo imeli v zadnjih dneh večkral priložnost stišali povabilo, da naj si na kulturni praznik vzamemo čas zase iu naredimo nekaj, česar žo dolgo nismo slorili, predvsem pa naj v roke vzamemo kakšno knjigo ali pa obiščemo kakšuo kulturno priredilev. Iu kjc je pri vsem lem l'rešeruovo meslo? V letu 1999 smo praziiovali 150-lelnico njegove smrti in v Kniuju je bil pritrjeno sreća nje z naslovom Pre-šoruovi dnevivKrauju, kjer so se zbra/ipreSeruoslonci, jiroučovalci l'rešernove dobe, lileraliire iu lakrat-uega življenja iz vsega svela. Pokazali so, da l'rešeren v sebi skriva tolikšno bogastvo misli, da o njem še zdaleč ni bilo rečenoga vsega, predvsem pa ne o njegovi />oeziji, ki jo berejo povsod po svetu. Morda se zdi komu la trditevpreveč smela, saj je lis-tih, ki znajo slovensko doka/ malo, pa vendar. Ž,e premuogi prevajalci so skušali preproslost in pre-šernosl ujegovega izraza približeni tujim jezikom, vendar priznavajo, da so s lem imeli nemalo ležav, saj je njegov izraz blizu ljudskomu in vendar zelo jasen ler uedvoumuo sj>oročilen. Kranjska občina je jirevajauje Prešeruovo />oezije poimenovala Prešor-uova pol v svet iu z veseljem ttgotavljamo. da so se iiemškomu provodu pridnižili k' angleški, slovaški, ruski, italijanski, brvaški iu ludi madžarski, če nailejem le nekaj od viduej.skusov. jasnost PreSornovega izraza naj bi izhajala iz njegovoga pravniSkega znanja, kor si mora sleherni pravnik izoblikovali svoj lastni virtualni pojmovni sistem, iu kjer so pomembne jasne pravne opro-delilve. No, glede jasnosti pravničkoga izrazja se morila mnogi ne bi strinjali, gotovo pa drži, da je l'rešeren v svojih pesmih tako močno izražen ludi zato, kor je bil pravnik, je poudaril Matjaž '/.ujHtnčič. Zdi so, da se še vedno no zavedamo pomembnosti in neverjetnih razsežnostipredmarčne dobe in roman-ličnega gibanja v začetku 19. slolotja na Slovenskom. Prodromantični filozofi, na čelu s Herderjem, sopoudarjalipomen Ijudskega pesnišlva, romantika je začela iskali korenine naroda in obudila zanimanje za lastni jezik, nenazadnje je sele 19. stoletjo prinosio pojmovanjo naroda na takšen način, kot ga pojmujemo danes, lorej da jo narod opredeljen z jezikom, ki ga govori. In kakšna je bila slovenska resničnost takratnega časa? Pretirano bi bilo roči, da Slovenci sploh nismo bili seznanjeni s takralnimi literamimi tokovi in da za marsikaj niti izvedeli nismo, Gotovo novice nišo polovale s takšno hitrosljo kot danes, vendar pa so se vsaj tisli Slovenci, ki so studirali na Diinaju, morda vl'ragi, ali pa so se odpravili vfraneoski Pariz, spoznali drugačne, bolj napredne misli. Povsem upravičeno pa lahko trdimo, da zamisli in novtoa-rije nišo doseglo širšega kroga ljudi. V Sloveniji se govori slovensko, lahko slišimo marsik-daj, čoprav je bilo to v Prešernovem času vsaj za meščanski krog bolj posebnost kol pa pravilo, saj so meščani, četudi Slovenci na svojih «soirejib in dinee-jih; tore/ slavnostnih inpriložnostnih srečanjih, govorili največkral uemško, nekje ludi franeosko ali Italija usko, slovenščino pa so uporabljali v/ngovoru s jnvftroslojšimi in neizobraženimi Ijudmi. Poleg neizobraženih pa so slovenščino govorili predvsem dubovniki in rcdki narodni zanesenjak!. Ko se je Prešoreu odločal za pesnjenje ni bila izbira slovenskoga jezika kar sama po sebi umevna, kar lahko spoznamo ludi skozi njegove zgodnje nemške posmi. Marsikatori raziskovalec /e ćelo prepričan, da mu je nemški jezik teke! bolj gladko. Po drugi strani pa je bil to čas prebujanja in oblikovanja prvih lep-oslovnih bosedil iu oblikovanje posmi ter govorjenje slovenščine je lahko slej ko prej pomenilo določen jirestiž v nehaterib krogih. Da jo slovenski narod euakovreden, je bilo v pred-marčni dobi potrebno dokazati z uveljavljanjem KULTURA MENGŠAN laslnega kapitala in lastnega jezika. Induslriali-zacija je v deželn pribajala le počasi, prvi parni stroj na Slovenskem so postavili namrcč sele leta 1835, tuđi gradnja južne železnice je potekala v zadnjih letih Prešernovaga življenja. Dobivali smo prve časopise, med njimi so bile ludi Bleiiveisove Novice, ki so prvič izšle leta 1843 in nato se je oblikovala misel, da je Bleiiveis Prešerna zapostavljal. Toda, Novice so bile vendar časopis z gospodarskim! nasveti in karpoglejmo, koliko strani je namenjenih literarnim besedilom v današnjem Gospodarskom vestniku ali Kmečkem glasu. S tem, ko je začet PreSeren svoje slovenske pesmi ludi objavi jati, pa je tuđi on dokazat, da se je slovenski jezik sposoben izražati na vseb ravneh, od vsakdanjih, vljiidnost-nih pogovorov, pa do oblikovanja strokovnib besedil in seveda umetniškega izražanja. Še danes se srečujemo z mnogimi poimenovalnimi težavami, kako bolj je to ve/jalo za Čas pred nami. Vlanskem decembru smo obeležili 200-lelnico mjsl-va našega največjega pesnika. Priprave na prazuo-vanje so bile zelo obsežne in v okviru prireditev, ki so obeležile visoko obletnico njegovega rojstva, je nastala ludi nadaljevanka o Prešernu. Začela so se mnoga ocenjevanja, da nadaljevanka ni prikazala, tistega, kar bi morala. Vprašajmo se, kaj pa bi. nadaljevanka morala prikazali? Njegovo pesnjenje, njegovo življenje, njegovo drugačnost...? Z drugo izdajo Poezij v letu 1866 in spremnim ese-jem Josipa Stritarja, je bil PreSeren postavljen na visoko meslo in vsak od nas si je izoblikoval svojo lastno podobo o njem. Zato je prikaz življenja neke tako slovite in vendar že mistične osebnosti vedrio trd oreh za ustvarjalce, ker je že vnaprej jasno, da sta režiserjeva in scenaristova predstava dnigačni od gledalčeve. Menim pa, da so se laičui kritiki vse prevečposvetili manjpomembnim plalem življenja, saj je zares pomembno pravzaprav samo njegovo delo, torej njegove pauni, ki so izbor najbolj dode-lanih klasičnih, bližnjevzbodnih in renesančnih oblik. Pravijo namreč, da se pravi pesnik pokaže le v obvladovanju oblike, svojo sjiosobnost in genij lahko dokaže le takrat, ko mora izraz prilagodili strogim ritmičnim iu oblikovnim merilom. Pestrost tem in oblik Prešernove jioezije jsa nam dokazuje izjemno žejo po znanju, ki je vse življenje rasla vpesniku in človeku, saj je bila njegova nemirna in iskalna narava značilna za vsa podroCja njegovega življenja. Dokazano je, da je Prešeren bral, pisal in govorit vsaj v sedmih jezikih, v njegovi knjižni zapuščini pa je moć na/li najbolj znane in ceh razvpile knjige njegovih sodobnikov. Čejrrav je Čop veljal v svojem času za enega najbolj izo-braženih ljudi na Slovenskem in je marsikdaj sve-toval Prešernu pri spogledovanju s tujimi temami in oblikami, pa je vendar ludi PreSeren iskal /x> literaturi svojih sodobnikov, in zato je tuđi slovenil, danimo Byronovo Parizino ali Biirgerjevo lenoro in mnoge druge. In ob večjib ohlelnicab njegovo delo, njegova naro-dnooblikovalna zamisel ostaneta skorajda [>ozablje-na ali neopažena ob preučevanju njegovega življenja in predvsem njegovih pomanjkljivosti. Toda Prešeren je bil tuđi v času svojega življenja zelo spoštovan in cenjen med sodobniki, naj so bili Slovenci ali j>a ludi tujci, saj je Poljak Korytko zapisat, da ga slovenščino uči največji med kran-jskimipoeti. Gotovo so bili med njimi ludi laki, kiga nišo marali, loda kdo od nas pa je navdušen od veselja, čega nekdo javno osmeši in Prešeren jesvo-jimi puščicami jiočel prav to: Ravnikarju je name-nil: (iorjancov naših jezik jx>tujčvaši, si kriv, da kolne kmet molitve bravši, Slomška pa je označi! kar za Zlomška! Če se jx>smehuje eden od bolj sjx>š-tovanih ljudi, kot je bil Prešeren, je bila žalitev torej še večja. Poleg vsega se je kanonizacija njegove literature začela skoraj hkrali s koncem njegovega življenja, torej z izdajanjem prvih beril za takralne osnovne sole, saj je že Bleiiveis v svoje berilo 1851 vključil eno Prešernovo pesem, kasneje Miklošič leta 1853 že več in število Prešemovih pesmi v šolskih berilib se je zviševalo, vse do današnjega dne. Koseski je v beri/ih nastopal kvečjemu še kot prava-jalec Schillarja, nikoli pa ne z vačjim šlevilom svojih pesmi. Zakaj skušamo torej danes, koje znanje in vedenje o Prešernu doseglo že kar visoko ravan, prizadevan-ja naših predhodnikov izničiti? Z vnašanjem posl-modernistične brezbrižnosti in izničenjem nek.dan-jih vrednot, vključno s Prešernom in njegovo poezijo, delamo sebi in narodu večjo škodo, kot si lahko predstavljamo. Ce je Prešeren vedrio jiovezoval vse Slovence, ne glede na j>okrajinsko prpadnost in vero, če je njegova j>oezija j>oslala tast naroda, kaleremu je namenil v svojem življenju orfejsko in prometejsko vlogo, kot Orjej je narod poj>eljal na novo, boljšo pol, iu kot Promelej je ttpel za svoj ljubi narod, zakaj mu dandanašnji mladi rod vrača z zasmehovanjem in nespošlovanjem njegovega dela? Je morda to čas, ko se moramo vprašati, zakaj nočcrtio bili jionosni, da smo Slovenci? In prav zato imam sama Prešerna rada. Ker ja s svojim dolom jiovzdignil stovenščino med jezike evrojnke romantike, ker je s svojimi zamislimi pomagat pri ohlikouaiiju naše države in ker se kljub vsemu ni znat okoristili na račun drugih, lemveč je končal reveri, vendar cenjen, tako cenjen, da so bile njegove na/iake spreglcdane iu oproščane. Zato naj ludi za nas valja prošnja, da naj /»ostanemo dnigačni: Te in lake vi nosile Tožbe, strune! Tje do nje; Ako marte, omečite Neusmiljeno srce. Male ja Jamac 17. MENGESKA MARE L A 18. februarja 2001 se je v mengeškem kulturnom domu spet /godila prireditev Pod mengeško marelo, priredilev za katero je bilo (oliko zanimanja, da so razprodali vstopnice v dvorani kar dvakrat in to do zadnjega količka. Prireditev je prenašal ludi prvi program nacionalnega radia in pa Zvcza lokalnih televizijskih postaj. Nnstopili so narodnozabavni ansambli, ki imajo člana v sami godbi, vsaj lako sta Nataša Bolćina Žgavec in |anez Dolinar razložila logiko izbora ansamblov, povabijo pa ludi posebne goste. Najprej smo prisluhnili ansamblu Sicer, ki nastopa že tretje leto in je nedavno izdal zgoščenko in kaseto z naslovom Življenje je lepo. Sledil je nastop Mengeške godbe pod vodstvom Primoža Košta, pol pa je Ivan I ludnik. Slamnik je novoustanovljeni ansambel, katerega člani imajo v povprečju manj kot dvajset let, a že obetavno igrajo in prepevajo. Ob začetku Mengeške marele pred sedemnaj-stimi leti pa je bil mlad in atraktiven ansambel Stoparji iz Loke pri Mengšu. Prijetno so pre-senetili tuđi ta večer. Za humor sta poskrbela Franc Pestotnik -Podokničar in Ivica Oštir. Pišek Alojz je združil veterane Mengeške godbe. Najmlajši član šteje 51 let, najstarejši pa 88 let. Kot so sami izračunali so skupaj stari 1860 let. Vodi jih Vinko Sitar, med njimi pa so kar trije nek-danji kapelniki mengeške godbe. Seveda je na Mengeško marelo prišel tuđi ansambel Nagelj izpod kamniških planin. Po dolgih letih se je ponovno zbral ansambel Dobri znanci. Ansambel se je prvič pojavil na radiu leta 1956 za to pa je imel največ zaslug pevec in humorist Marjan Roblek Matevž, ki je tuđi ta večer pel skupaj z Jožetom Kovačem. Čeprav je pavza od zadnjega skupnega nastopa trajala kar petintrideset let, sta naslopila skoraj brez vaje. Prireditve so se udeležili tuđi gostje iz avstrij-ske Koroške, ki sta jih pozdravila tuđi humorista Ivica Oštir in Podokničar v vlogi KULTURA MENGŠAN avstrijskega turista. Tolkalska sekcija Mengo škegodbe je izvedla skladbo zgolj na tolkalili. Voditelja pa sta se morala zahvaliti tuđi števil-nim sponzorjom, ki jih skoraj ni mogoče našteti, tako veliko je bilo njihovo število. Generalni sponzor je bil izdelovalec hnr-monik - Lanzinger. Ansambel Borisa Razpotnika zadnje čaše ni bil prisoten na glasbeni sceni. Razlog je zelo opravičljiv: pevka Renata in harmonikar Boris sta dobila naraščaj, ki zahteva veliko časa. Zdaj so na pomoč priskočile babice in ansambel že spet pridno vadi in pripravlja novo ploščo. Za ansamblom Borisa Razpolnika je ponovno nastopil Ivan Hudnik. Gledalci v dvorani pred radijskimi in TV spre-jemniki so ta večer lahko spoznali tuđi odrezavo Jemejo Bratuž - kraljico vina za leto 2001, ki šteje 21 let in je študentka tretjega letnika ekonomije, doma iz Prlekije. Okronali so jo lani 9. novembra v HIT-u v Novi Gorici. Iz sosednje Hrvaške, iz hrvaškega Zagorja je prišel ansambel Dečki z bregov, ki nastopa že od leta 1977. Radi igrajo svojo glasbo, zelo pa spoštujejo tuđi Avsenikove note. Franc Pestotnik Podokničar, ki je bil tuđi scenarist prireditve, je uspešno razvedril občinstvo s političnimi vici, ki jih za vsak slučaj v tem zapisu ne bom ponavljal. Nataša Bolčina Žgavec je z velikim veseljem na oder povabila tuđi Alpski kvintet, starejši ansambel kjer so pridobili mlade moči. Prireditev so zaključili Čuki, ki zadnje čaše nastopajo kot narodno zabavni ansambel, zaigrali in zapeli so tuđi svoje stare uspešnice, neustavljiv aplavz pa so dosegli, ko so odložili vse instrumente in izredno lepo in ubrano zapeli narodno pesem. Matjaž Koncilja NASA SOLA Smučanje na Krvaveu Smučanje je moj drugi najljubši šport. Smucam rad, posebej na Krvavcu mi je bilo všeč. Smucali smo vsak dan. Tuđi učitelj Primož Kos mi je bil všeč in proge nišo bile strme. Zadovoljen sem tuđi, da sem bil v drugi najboljši skupini. Ko smo se učili smucati, smo veliko ponavljali in delali zavoje. Peljali smo se z dvosedežnico. Proga Njivice je bolj strma kot proga Gospinca. Najdaljša sedežnica na Krvavcu je Zvoh. Meni najljubša je proga Gospinca. V petek dopoldan smo imeli solo deskanja na snegu. Učil nas je učitelj Janez Zajc. Učil nas je zavojev, drsenja in pravilnega zaustavljanja. Ta šola v naravi je bila res super! Matic, 3.d Učenci 3.a in 3.d razreda smo v ponedeljek, 29.1.2001 z avtobusom odšli na Krvavec. Peljali smo se z gondolo navzgor. Ko smo prispeli, smo se takoj razdelili v skupine. Razdeljeni smo bili v tri različne skupine. V vsaki skupini smo bili učenci, ki smo znali približno enako smucati. Po enournem smučanju smo odšli v hotel. Razporedili smo se po sobah in si morali razpakirati stvari. Potem smo imeli kosilo. Po kosilu je bilo malo počitka, nato smo šli zopet smučat, na vrsti je bila že popoldanska malica in zopet malo počitka, nato smo šli zopet smučat. Po popoldanskem smučanju smo se malo učili, da ne bi preveč pozabili. Tako je bilo vsak dan. V četrtek smo si ogledali radijski in televizijski oddajnik. Šef hotela nas je odpeljal z motomimi sanmi. Bili smo zelo veseli. Zvečer smo šli tuđi v savno in v disko. V disku smo vsi veselo zaplesali in pripravili krajši nastop. V petek je bilo najboljše kosilo - pića. Po kosilu smo šli še malo smučat in se pripravili na tekmovanje. Navijali smo drug za drugega, na koncu pa smo bili vsi zadovoljni. V soboto po zajtrku smo odšli domov, kjer so nas pričakali starši, bratci in sestrice. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Katja Koželj, 3.d KULTURA MENGŠAN Zimska šola u naraui [ krvavec 2 0 0 1 ] Zimska šola v naravi na Krvavcu Tako kot vsako leto smo se tuđi Ictos učenci tretjih razredov OŠ Mengeš odpravili v zimsko solo v naravi. Odpcljali smo se na Krvavec, kjer smo šest dni gostovali v hotelu Dom na Krvavcu. Odšli smo v dveh izmenah. Učenci 3. b in 3. c razreda so odšli 15.1.2001 in se vrnili 20.1.2001, 3.a in 3.d pa od 28.1.2001 do 3.2.2001. # Dnevi so bili polni spornih in vzgojno-izobraževalnih vsebin. Dan se je pričel ob 7.30 uri, sledil je zajtrk in pouk, ki so ga pripravile učiteljice Simona Hrovat, Marija Korošec in Špela Flajnik. Ob pol desetih pa na snega s svojo smučarsko skupino. Učitelji Janez Zajc, Tomaž Soklič, Primož Kos, Matej juhart, Mitja Tancig in Klemen Avbelj so se trudili, da bi nas naučili čim bolje smucati. Po napornem smučanju sta se nam ob pol enih kosilo in počitek že prav prilegla. Popoldansko smučanje smo končali ob 16.15 uri. Sledila so razna predavanja o izbiri in vzdrževanju smuči, o deskanju na snegu, vozili smo se z motor- nimi sanmi, si ogledali TV oddajnik in obiskali savno. Sledila je večerja in družabni večer z razni- mi plesnimi in pevskimi nastopi. Dan se je za nas končal ob 22. uri, ko so nam naše razredničarke zaželele lahko noć in pogasile luči. Najbolj razburljiv je bil gotovo zadnji dan, ko je bila na vrsti veleslalomska tekma. Vsi smo imeli kar malce treme, saj nas večina še nikoli ni vozila med količki. Ampak na koncu smo se veselili, saj smo progo vsi dobro prevozili. Končni vrstni red najboljših treh 1. izmena dečki 1. Gregor Skok 2. Nejc Boštic 3. Vid Ojsteršek 2. izmena deklice 1. Urša Podboršek 2. Nadja Vrhovnik 3. Neža Hrovat dečki 1. Matic Slokan 2. Žiga Petrič 3. Kristjan Hamberger deklice 1. Masa Skok 2. Eva Levičnik 3. Petra Ručiaj U'lošuja zimska šola v naravi je bila organizirana na Krvavcu, kjer smo bili pet dni. Razdelili so nas v skupine, glede na to, kako je kdo smučal. Učitelji smučanja so bili zelo prijazni fantje. Stanovali smo v hotelu. Do tam smo se peljali s sedežnico, prvič sem se peljal sam. Že v Soli smo se zmenili, s kom borno skupaj v sobi spali. Sobe smo imeli zelo lepe. Solo smučanja smo imeli dvakrat na dan, dopoldne in popoldne. Čas na smučišču nam je zelo hitro minil. Moja skupina se je imenovala Sneini viharji, učilpa nas je učitelj Klemen. Prvi dan po večerji smo imeli spoznavni večer, da bi se med scibo bolje spoznali. Sredili večer smo imeli rezerviran za kviz o znanju. Odgovarjali smo na zanimiva vprašanja. Vsi smo bili nagrajeui z lepimi nagradami. Ves leden smo tekmovali, kdo ho imel bolj uivjeno sobo. Hrana je bila zelo dobra, najboljSe pa je bilo pelkovo kosilo f pića. Med vsemi dogodivščinami mi je bilo najbolj všeč, ko so nas z motornim! sanmi peljali na ogled televizijskoga oddajnika. Šolci v naraui mi je bila zelo všeč in želim si, da hi /o imeli kar vsako /c/o. Malej Bevk, 3.b Ogledali smo si RTV oddajnik Celilkov večer je bil zame uekaj jiosebuega. Vozili smo se z motornimi sanmi. Vožnja z njimi mi je bila zelo všeč. Bilo me je malce strah. Sopotnici sta bili Nadja in Masa. Sani so zelo hitre. Bala sem se, da bom padla na tla. Ko smo srečno prisjMiH do cilja, sem bila zelo vesela, da sem v sebi premagala strah. Nato smo si ogledali KIV oddajnik. Po stojmicah smo sa povzpcli do kontrolne dvorane, 'lani i majo veliko televizij. Menije najbolj všeč program POP :;::*;,;'■ 'IV. Ogledali smo si ludi, kakšno moč ima slrela in njene j>osledice. Ta dan se mi je prije/no vtisnil v sj)oniin, saj snio doživeli res uekajj)osebnega. Anja lavrič, j.b Prvič na smučeh Vponedeljek, 15. jauuarja, smo učenci 3 b in 3-C razreda odšli v zimsko Solo v naravi na Krvavec. Bi/ je kp soiičen, a precej mrzel dan. Ob H.15 uri nas je avlobus odjieljal izpracl Sole. (losjmd ravnatelj in slarši so nam j>omagali v slovo, mi pa smo se odjK'ljali novim doživeljem napmli. Ko smo prisjKli na Krvavec, smo imeli preizkus smučauja. Bila sem razporeje-na v skupino začetnikov. Naša skupina se je imenovala Pop smučarji. Naš učitelj je bil Tomaž Soklič. Z namije bil zelo prijazen in potipežljiv. Naučil nas jepluženje, zavijanje, vstajanje ohpadcu in slalom. Smucali smo dopoldne in l)oj)oldne. V preostalom času smo imeli j>ouk z našo razredničarko Marijo Korošec. Ob večerih smo se zabavali. Imeli smo spoznavni večer, tekmovali smo v kvizu. Tomaž nam je pokazal diapozilive slovenskih gora. Zadnji dan smo imeli poslovi! ni večer, ko smo se učenci predstavili z različiti mi ločkami. Š/K'la Jumian, ,'i.b NAŠA ŠOLA Imeli smo se lepo! MENGŠAN Na Krvaveu Na Krvavcu smucamo, lam vsem nam je lepo. sonce sije nam (opio, cisto jasno je nebo, na Krvavcu je lepo. Vsi se radi kepamo, srečni smo, da skupaj smo. Se po snegu mečemo, in snežaka delamo, na Krvavcu je lepo. Seslavile: Kiija Tomšič, 3.b Tjaša Kere, 3.b Špela )urman,3.b Kaj smo delali na Krvavcu? Na Krvavcu smo bili v soli v naravi. Bivali smo na vrhu Krvavca v hotelu. Skupaj smo spali Blaž, Rok, Kristjan in jaz. Naš učitelj je bil Janez Zajc. Bil je zelo prijazen. Učil nas je smucati. V prostem času pa smo se sankali, igrali mali nogomet in se vozili z bobi. Z bobi smo tuđi tek-movali. Učitelj Mitja pa nam je pokazal, kako se mažejo smuči. Bil sem tuđi prvič v disku. Tam smo plesali in se šli razne igrice. Bilo je zelo lepo. V petek pa sem moral oditi domov. Bil sem žalosten. Nikoli ne bom pozabil tako dobre sole. Boljša je na Krvavcu kot v Mengšu. Žiga Gregorec, 3.d Na Krvavcu Smuk na Krvavcu ta prava je stvar, a kaj sele veleslalom, kjer sem peto mesto pobral. Drvimo, hitimo po hribu navzdol, potem pa, o groza, štamfamo gor. Gašper sobo pospravlja jaz pa ležim, utrujen od vsega kar hitro zaspim. Cašper znori -Nejc - pospravljaj še ti, da nama nagrada z rok ne zbeži. Nejc Rolih, 3.b V naši sebi Že pred odhodom na Krvavec nas je zanimalo, kakšne sobe borno imeli. Bomo imeli lep razgled in veliko prostora za igranje? Vse to nas je zanimalo. Po prihodu smo odhiteli pogledat vsak svojo sobo. V naši sobi smo bivali: Žan, Matej, Rok in jaz. Zelo smo bili zadovoljni s svojo sobo. Najprej smo zložili obleke, potem pa smo se šli igrat. Zjutraj nas je zbudila učiteljica. Hitro smo se preoblekli in odhiteli zajtrko-vat. V torek je bilo ocenjevanje sob. Ocenjevali so, če sta postelja in omara pospravljeni. Ko smo prišli s smučanja, smo imeli dolg počitek. V naši sobi se nikoli nismo prepirali ali pretepali, vedno smo bili prijatelji. Pogovarjali smo se in se igrali. V sobi smo se sladkali s sladkarijami in čipsom. Zvečer pa smo morali v posteljo. Pogovarjali smo se pozno v noč. Rok je bil največji zabavljač. Ponoči je govoril smešnice. Skupinsko bivanje v sobi mi je bilo zelo všeč, zato si takšnih druženj želim. Nejc Boštic, 3.b N A Š A Š O L A MENGSAN Je otroško varstvo res drago? Dolgotrajne in politično obarvanc debate v različnih občinskih svelih in razglabljanja novinarjev v zadnjih izdajah različnih slovenskih časopisov so me pripcljala na vsemogoče misli. Tuđi crne. Enostavno ne morem razumeti ljudi v občinskih svetih, da ne razumejo ekonomske cene vrtca. Ko prebiram izdaje občinskih glasil iz nam bližnjih in sosednjih občin, nikoli ne zasledim, da bi se v zvezi s to vsebino, še kdo oglašal. Vsake toliko časa završi, po različnih občinah svetniki in Ijudje, ki delujejo v različnih odborih, sprašujejo po posameznih vrtcih, kakšna je pri poklicanih, ekonomska cena. Ko smo končno z veliko truda in primerov iz dane prakse uspeli pri Skupnosti vrtcev Slovenije pripraviti tako imenovano Metodologijo za izračun ekonomske cene vrtca po otroku in stvar pripeljali tako daleč, da bi bi I sprejet Pravilnik za izračun ekonomske cene po tej metodologiji, pa se je ustavilo pri občinah, pritožile se bodo na ustavno sodišče. In kako je s previsokim standardom v vrtcih? Po besedah domžalske Županje je zahtevani standard v vrtcih prerasel finančne zmožnosti države. Prav rada bi doživela trenutek resnice, v katerem bi se čez mizo gledali ravnateljice vrtcev in župani kot predstavniki ustanovitelja. V Uradnem listu država sporoči, za koliko se je zvišala izhodiščna plača, Kolektivna pogodba določa različne dodatke zaposlenim v vrtcih, Urad za statistiko sporoča dvige cen na trgu. Vsako leto vedno znova razlagam staršem, da je vrtec zelo velika družina z enakimi vsebinskimi izdatki, kot jih imamo doma; delo tistih ljudi, ki za njihove otroke skrbijo, pa je potrebno plaćati. Brezplačno za vnuke skrbijo le njihovi stari starši ali pa otrokovi starši sami. Zakon o vrtcih je sprejel parlament, Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje je v septembru 1997. izdal tedanji šolski minister. Na podlagi obeh omenjenih aktov in Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje vrtec posluje. In kako naj vrtci dopovemo vel možem in vel ženam po različnih občinah naše države, da brez tako minimalnih sredstev, kot jih vrtci v ekonomsko ceno vračunamo, ne gre! Končno je Odredba iz leta 1997. pokazala, da Ijudje na ministrstvu razumejo majhne otroke. Iz prej nemogočih normativov smo počasi prešli na mogoče in še komaj take, ki otroku dovoljujejo, da ima v vrtcu svoje mesto, svojo identiteto, da izžareva svoj jaz, da ima še dovolj prostora, da ima okrog sebe pedagoško izobražene odrasle ljudi. Ali je s tem država brez soglasja občin za vrtce predpisala previsok standard? Se naslednji mandat župana ali mandat za mesto poslanca v državnem zboru šteje le po kilomelrih asfalta, mostovih, novih parcelah za gradnjo, industrijskih conah? Bo kdaj v naši državi jasno tištim na oblasti, da se človek "dela" že v predšolskem obdobju, da se takrat naredi ali zelo samozavesten ali zelo omahljiv, tak, ki bo varno hodil po poteh mladosti, ali tak, ki bo zašel v alkohol in mamila. Pa boste rekli: "Saj ima vsak otrok starše." Da, ima jih, so njegov prvi zgled, vrtec in šola pa sta tista, ki slab zgled lahko popravita, pomagata mlađemu človeku graditi svoj jaz, letom primeren. Svoj jaz pa otrok lahko gradi le takrat, kadar otrok v skupini ni preveč. In prav to je prinesel Zakon o vrtcih in kasneje še "Odredba." Ali je to preveč za oblikovalce občinskih proračunov? Ali so že povsem pozabili, da so imeli majhne otroke? Pa, dragi svetniki in svetnicedelajte lepši in boljši čas za svoje vnuke! Se še kdo spomni besed: "Mladina je naša bodočnost!" Vsem bralcem z Ijubcznijo, Mica Kavka IZ PRETEKLOSTI Pismo Mengsanom! Pozdravljeno bodi, mrzlo polje, kjer moji očaci v grobu leže, kjer zibel je moja tekla nekelaj, kjer rojslna stoji mi hiša še zdaj. Triglava visoko snežno glavo, še v sinji tlaljavi vidi oko. Slovenski pesnik Simon Jenko je to pesem napisal za Sorško polje. Ijiak biser slovenske dežele je tuđi Mengeško polje, liiserov nikjer ne sekajo, ampak jih ohranjajo. Naša komisija je v svojem članku, ki ga je obja-vil domžalski časopis Slamnik dne 19.1.2001, opisala 4 predviđene domžalske sprehajalne poti. Na prvem mestu je navedena sprehajalna pot do Roclelovega znamenja, do Stobovskega in Mengeš-kega polja. Ker smo v program našega delovanja postavili pravilo, da je treba vsako clogajanje zajeti v celoti, borno začuli z Mengeškim znamenjem. Znamenja so posebno znamenila kulturna dediščina Slovencev, l'rant Bernik jih imenuje »starodavna«, v primerjavi z drugimi verskimi objekti. Mengeško znamenje je doživelo podobno usoclo kol Kodelovo znamenje na Slobovskem polju. Slalo je v poelaljšku Zadružniške ceste. Uno in drugo se lahko danes še rekonstruira, ker je že določena njuna prejšnja lokacija. Lokacija je namreč pri lem bisivena. Oremo po poljski poli od Mengša proti Stobu. Naletimo na obnovljeno znamenje Mengeške I.oke. Na prej proti Slobu nas pol pripclje do Roclelovega znamenja v obnavljanju. Pri Malkovi lipi se vidijo še ruševine prejšnjega znamenja. Ta pripravljalna laza rekonstrukcije je sedaj oclvisna od posestva Jable. Obrnemo se v naslednjo vas na vzhodu, lo je Zalska vas (Domžale). Tu stoji že lepo rekonstruirano Povževo znamenje. Oremo naprej proti Ntucli, kjer je Dimčevo znamenje z lelnico 1622, ki ga obnavljaj«. Obrnemo se nazaj proti Depali vaši. Tu je Hrševo znamenje. Mimo njega pridemo po poljski poli spei v Mengeško I.oko, kjer stojita rekon-siruirani eno ali dve znamenji. Ko dospemo spet na podaljšek Zadružniške ceste, do predlagano rekon-slruiranega Mengeškega znamenja, je la del obocl-nice zaključen. Drugi del začnemo spet pri Povževem znamenju, zaradi slik mengeških in clomžalskih umetnikov se ga splača dvakrat pogledali. Proti severu pridemo do [urjevega znamenja, lo je Rodiško znamenje. Malo severneje stoji lepo obnovljeno |arško znamenje, ki velja za Mengeško. A pravega Mengeškega bo treba sele postaviti. Mimo tega pridemo po pradavni cesti, ki danes služi kot pove-zovalna cesta Domžale-Mengeš spel cio pravega Mengeškega znamenja v obnavljanju. Ta cesta je lokalna, po njej ni dovoljen promet s cislernami. Zaradi bližnjih vodnih črpališč podjelja Proclnik. Cesta tvori vzhoclni breg, (žale) nekclanje-ga jezera na Mengeškem polju. NAŠ VRTEC MENGSAN IZ PRETEKLOSTI Tako opisana znamenja narisano v llorisu na zcmljepisno karto Domžal, ki ima zaclosten obseg. Tako nastale točke povežemo z obodnico pra-davnega jezera, ki se je razprosliralo na tein območju. Ta tehnični način pa nas pripelje še cio enega bistvenega zgoclovinskega podatka o Slovencih. Prisotnost Slovencev na ozemlju Mengeškega polja smo povezali z geološko dobo. In ta doba se laliko precej natančno določi. Tako bomo istočasno dokazali absurdnost in politično vsiljenost podatka, da naj bi Slovani (Slovenci) prišli v te kraje v 5. stoletju iz zakarpatskih močvirij. Iz Domžal po.šiljamo la prispevek v Mengeš z željo, da se Mengšani bolj zavzamejo za svoje in naše Mengeško polje. Komisija za varsivo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžalc Kamnik. Predsednik Jože Obervvalder, univ. dipl. ing. Povzetek predavanja, ki je bilo 23. decembra 2000 v KD v Mengšu aay<\ KARNICAR IN NJEGOV USPEH Đavo Karničar je v uvodu povedal, da se vse velike naloge rešujejo poslopno. Smučanja z Everesta se je lotil na slovenski način, najprej s Triglava, nato z najvišje evropske gore - Monl Blanka in sele nato z Mont Everesta. Projekt je s pripravami trajni već let. V tem času je Karničar skupoj s prijatelji spoznal goro in njene značilnosti ter nevarnosti. Doma ima Đavo ženo in kar številno družino, ki so že kmalu začulili njegovo hrepenenje. Seveda mu nihče ni naravnost rekel, da naj se vzpne na goro in uresniči svoje sanje. Družina mu je s tihim odobravanjem povedala, da mora sam v sebi raziskati, če je res pripravljen na takšen podvig. Vse od 1989. leta dalje je Đavo obiskoval posamezne najvišje gore sveta in poskušal smucati z njih. Pri tem je doživel le delne uspe-he ali bolje poraze, iz katerih pa se je lahko mar-sikaj naučil. K nadaljevanju zacrtane poti so ga spodbujali tuđi Ijudje, ki živijo v okolici Everesta, ki si znajo vzeti čas in se veseliti tuđi manjših uspehov. Vabila ga je iskrenost in hvaležnost teh ljudi, hkrati pa se je tuđi zavedal, da Everest lahko pomeni tuđi izgubo zdravja in življenja. Svoje poslanstvo je čutil, ko je opazo-val domače gore na Jezerskem, le-te pa je pove-zoval s snegom in smučanjem. Vendar smučanje ni enostavno in enovrstno. Alpinistično smučanje se od običajnega, rekreativnega smučanja v marsičem razlikuje. Potrebno je poznati različne vrste snega in imeti znanje, kako ga obvladati. S tem pa je povezana tuđi samostojnost posameznika in koncentracija, ki nam omogoča varno akcijo. Đavo je imel občutek, da je namenjen k Everestu že od otroštva. Od takrat se namreč že uči varne hoje po ozkih planinskih stezah in smučanja. Imel je tuđi čudovita starša, ki mu nikoli ništa prepove-dovala tistega, kar si je želei, ampak sta zgolj svetovala. Ves čas ga je spremljala vizija in tej viziji je znal slediti. Davu je veliko pomagala izkušnja in zgled Tomaža Humarja, ki je leto prej plezal na Dhaulagiri. Kombinacija alpinizma in interneta se je pokazala kot izredno uspešna in uporabil jo je tuđi on sam. Đavo je zase vedel, da se zna povzpeti na goro in z nje smucati, v ekipo pa je povabil še druge fante, ki so imeli znanja in sposobnosti, ki jih sam ni imel, da so ga dopolnjevali. Prišli so na visino 5300 m, kjer so postavili bazni tabor z eno samo željo: priti na 8848 m visok vrh. Ogledovali so si ledeni slap, ki se je raztezal od 5300 do 6000 metrov nadmorske visine. To območje je vsekakor vredno previdnosti, saj je tu ostalo že več kot 50 alpinistov. Razpoke, ki tu nastajajo, se iz dneva v dan večajo. Res je mogoče čutiti drsenje ledenika. Vsi, ki so bili na vrhu, so preko tega območja šli desetkrat. To je bilo potrebno zaradi aklimatizacije. Na visini 6000 m so postavili prvi visinski tabor in pred alpinisti so se odkrili najlepši vrhovi (Lotse) tamkajšnjih gora, mučili pa so jih tuđi visinski glavoboli. Na 7300 m so postavili nov visinski tabor in spet so se pojavili novi glavoboli, pa tuđi novo zadovoljstvo. Kljub zelo moćni želji doseči ŠPORT ~O O3 > O ^fOLC'r-KJfOL MENGŠAN vrh in zastavljen cilj je Đavo vedel, da brez višje sile in dobrih misli iz Slovenije naloge ne bo izpeljal. Organizacija te odprave je bila izvrstna in oskrbljeni so bili z vsem, tuđi z zelenjavo. Pred tem glavnim vzponom se je Đavo spustil 400 m, da bi se telo zares spočilo. Želei si je, da bi bil na vrhu Everesta dovolj spočit, da bi bilo smučanje čim bolj kontrolirano in čim bolj odgovorno. Od 7300 metrov navzgor so se vzpenjali res zelo počasi, saj je tam le še tretjino tište količine kisika, ki smo je navajeni doma. Na 7950 m so prišli do južnega sedla in se ozrli na prehojeno pot. Takrat so se alpinisti zavedali, da ne gre enkrat, ampak desetkrat zares. Povzpeti se na vrh 8700 metrov visoke gore je težko, smuči pa so predstavljale še dodatno breme. Pravih izkušenj s to izjemno visino ni imel nihče. Hilarijeva stopnja je Davu povzročala hude skrbi, saj je bil tam tuđi sipek sneg, ki nudi malo opore pri smučanju. Od južnega sedla naprej so vsi uporabljali dodatni kisik, liter in pol dodatnega kisika, kar je Đavo imenoval »crkljanje«, hkrati pa je izrazil občudovanje do vseh alpinistov, ki so uspeli priti na vrh Everesta brez dodatnega kisika. Zadnji koraki so bili evforični. Đavo si je Everesta želei že od 1979. leta, ko je kot pubertetnik spremljal odpravo naših alpinistov. Đavo je bil presrečen, ko je stopil na vrh, hkrati pa se je zavedal svoje druge želje. Na Everest je stopilo že skoraj 900 ljudi, veliko jih je že nosile smučke s seboj, nihče pred njim pa ni uspel smucati z vrha najvišje gore. Ko si je Đavo pripel smučke, se je počutil bistveno bolje kot takrat, ko je hodil v derezah. Evforiji ni pustil na plano. Hotel se je pripraviti na akcijo, ko bo treba kontrolirati prav vsak gib in zavoj. V bazi so plapolale molilne zastavice, tako da je bil tuđi Buda videti zadovoljen. Start na smučeh ni bil tako energičen, kot jih vidimo na televiziji ob tekmovalnih nastopih, vendar dovolj odločen, da se mu je telo pre-budilo. Spominja se, da ni čutil nobenega mraza, čeprav je bilo okrog 30 stopinj pod ničio. Želei si je samo še smucati in misli mu nišo nikamor uhajale. Srečno je presmučal valovito površino Hilarijeve stopnje, nad južnim sedlom je smučal mimo posmrtnih ostankov Scota Fischerja, zna-menitega gorskega vodnika, malo naprej si je dovolil prvi postanek. Bal se je, da celotne poti ne bo mogel presmučati. Zaćetek zahodne glo-beli je že dajal bolj sproščujoč občutek, več kisika. Mišice so bile že utrujene, občutil pa je tuđi moćno dehidracijo. Smučanje po ledenem slapu bi bilo tehnično prezahtevno in tega se je zavedal. Odločil se je za smučanje pod ledenim slapom, čeprav je obstajala velika nevarnost, da se nad njim sproži ledeni plaz. Občasno si je vzel malo počitka, da mišice ne bi zgrabil krč. Ko je prismučal v bazni tabor, ga je sprejel kuhar, čestitat pa mu je prišla tuđi novinarka. Vsi ostali so bili razporejeni na različne lokacije, kjer so se ukvarjali s snemanjem in drugimi nalogami. Presenećen je ugotovil, da ob prihodu v cilj sploh ni bil kaj dosti utrujen, zato ni veliko počival. Kmalu je telcfoniral domov. Franc Oderlap se je vrnil v dolino dva dni kasneje. Razrezali so tortico in praznovali. V naslednjih dneh so se vzpeli na goro še trije slovenski alpinisti: Matej Flis kot najmlajši slovenski alpinist, Grega Lačen in Tadej Golob. Grega je zaradi zmrzlin izgubil pet prvih členkov na nogi. Nekateri so Davovo odločitev razumeli kot preveč drzno, da nosi glavo naprodaj. Morda so imeli po svoje prav, no k sreći se je vse dobro izteklo. Đavo se je zahvalil za potrpljenje in pomoč vsem svojim kolegom, ki so mu pomagali ob odpravi, predvsem pa svoji ženi, ki nikoli ni skušala ogroziti ali preprečiti njegovih želja. Takšno popotovanje je koristno ludi po drugi strani, ker visina in šamota lahko ponudita priložnost za premislek o smislu našega življenja. Everest je Đavu dal potrditev, da se je resnično naučil gorskega smučanja in da bi bilo smiselno, da se spusti še iz kakšnega osemti-sočaka. Povzel: Matjaž Koncilja ŠPORT MENGŠAN narava mocnejsa OD VOLJE IN TRUDA MENGEŠKIH SMUČARJEV SKAKALCEV Nekaj zadnjih januarskih dni je bilo vse pripravljeno za velik športni dogodek na Zalokah pod Gobavico. V parih dneh in mrzlih noćeh je na ozelcnclih strminah nastala snežna oaza. Vse je že kazalo na nov organizacijski in šporlni uspeh prizadcvnih članov Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Treba bi bilo samo še počakali na nedeljo 28. januarja, ko je bilo napovedano tek-movanje v smučarskih skokih za 3. memorial Blaža, Šamota, Matcja in Jane. Kljub temu, da je bilo v pripravo tekme vloženega obilo truda in denar-ja; da so bila razposlana številna vabila in pripravljeni plakati, se je nara-va namenila stvar vzeti v svoje roke. Le kdo je lahko pričakoval, da bi v tem zimskem času lahko nastopile tako nemogoče vremenske razrnere. Poleg tega, da se je otoplilo na skoraj neverjetnih 12" C, so svoje prispe-vali še obilni nekajdnevni nalivi. Tako je tekmovanje mladih tekmovalcev dobesedno splavalo po vodi. Naslednji teden je spet posvetil žarek upanja. Temperature so padle pod ledišče, zapihal je severni veter in klubski delavci so že spet pljunili v roke. Tokrat jim je pri pripravi bele snežne zaplate med razbohotenim pomladnim cvetjem pomagal ludi teptalni stroj, ki so si ga s pomočjo prispevkov sponzorjev in občanov kupili pred kratkim. Toda tuđi tokrat ni bilo sreće. Vreme je povsem ponorelo. Spet je zapihal jugozahodnik in s temperaturami, še višjimi kot pred dobrim tednom, kot vroč fen odpihnil vsa upanja prirediteljev na uspeh. Tako je letošnji, tradicionalni 3. memorial postal zelo vprašljiv. Če ne bo šio drugače, bo treba tekmo prestaviti žal izven Mengša, najverjetneje na skakalnice na Kriški planini na smučišču Krvavec. Da pa vse le ne bi bilo tako žalostno, je na svoj način poskrbel mladi Mengeški skakalec. ROK BENKOVIČ peti na svetu Na Poljskem, v zimsko-športnem centru Karpacz, je bilo konec januarja in prve dni februarja svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. V hudi konkurenci tekmovalcev iz 17. držav so nastopili tuđi reprezentanti iz Slovenije. Med njimi je bil tuđi Rok BENKOVIČ, najmlajši član ekipe. Na ekipni tekmi so naši mladinci za malenkost zaostali za bronastim odličjem, z nekaj več sreće enega od Slovencev, pa bi lahko pristali na samem vrhu. Na tekmi posameznikov je naš Rok dosegel odlično 5. mcsto, le Finec in trije Avstrijci so bili boljši. Tako je bil na obeh tekmah tišti, ki je največ prispeval k uspehu slovenske ekipe na tako pomembnem tekmovanju. Bil pa je od 9. do 11. februarja že tuđi na turneji po Nemčiji na tekmah evropskega pokala, kjer je v ekipni konkurenci zasedel 3. mesto. Tako kljub svoji mladosti vztrajno trka na vrata članske vrste in samo vprašanje časa je, kdaj ga bo vodstvo reprezentance povabilo na tekmo svetovnega pokala. Vodstvo kluba seveda upa, da bo to kaj kmalu. S tem bi se najbolje potrdilo pravilno delo trenerske ekipe in opravičil ves trud, ki ga vlagajo člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Jože TRPLAN Občina Mengeš PRIZNANJE ROKU BENKOVIČU DRŽAVNEMU MLADINSKEMU REPREZENTANTU IN ČLANU SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA MENGEŠ Rok BENKOVIČ, star 14 let, je dne 3. februarja 2001 na Svetovnem mladinskcm prvenstvu v smučarskih skokih, v Poljskem smučarskem središču Karpacz osvojil izjemno 5 mesto med posamezniki in 4 mesto s Slovensko ekipo. Rok Benkovič je začel s treningi smučarskih skokov leta 1997 v SSK Mengeš. Svetovnega prvenstva se je udeležil prvič in dosegel najboljši osebni in klubski rezultat. V imenu Občine Mengeš in v svojem imenu Roku Benkoviču, trenerju Alešu Sclaku in Smučarsko skakalncmu klubu Mengeš čestitam za izreden dosežek in se jim zahvaljujem za uspešno športno in dobro dosedanje delo z mladimi. Hvala lepa za vse! ŠPORT O MENGŠAN NOVO • NOVO Feliks Segatin V Mengšanu želimo začeti z novo rubriko, ki bi bila namenjena novoro-jenčkom v občini Mengeš. S tem obvestilom želimo spodbudili mlade mamice in očete novorojenčkov, da bi našega novinarja povabili v vaš dom in mu dovolili, da najmlajše občane in občanke fotografira za objavo v Mengšanu. Seveda pa bi slike radi opremili tuđi s podatki o datumu rojstva, teži, visini in podobnim. Predstavimo naše korcnjake! Urednik je 40 let član Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu. Poveljnik PGD Loka je bil od leta 1993 do januarja leta 2001. Funkcijo poveljnika je opravljal vcslno in natančno. Vodil in sodcloval je pri organizaciji in izvedbi vseh akcij, ki so bile pomembne za napre-dek društva. Še zlasti je bil prizadeven pri nabavi novega vozila v letu 1998. Njegovo prizadevanjc do gašenja in reševanja se kaže skozi bogato zbirko priznanj s strani Občinske gasilske zveze Domžale in predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Pri gašenju požara vjablah v decembru leta 2000 je sodeloval v štabu za vođenje. Prizadevno je izvrševal naloge za zagotovitev uspešne intervencije, skrhel za povezavo med uslužbenci in Štabom za vođenje za zagotovitev ustrezne oskrbe, Neposredno po požaru je organiziral in sodeloval pri /biranju pobegle živine. Zaradi tega dejanja mu je PGD Loka pri Mengšu podelila priznanje za požrtvovanost pri tej gasilski akciji in Občina Mengeš Občin.sko priznanje, kjer se mu je župan, mag. Štebe Tomaž v imenu Občine Mengeš in v svojem imenu srćno zahvalil za prostovoljno in brezplačno opravljano delo, za prevzete odgovornosti, budnost, humanost, pripravljenost pomagati bližnjemu in za pripadnost gasilstvu. Za konec pa mu je zaželel še uspešno in varno delovanje v prilioclnje ter trdno vztrajanje in pripadnost gasilslvu in njihovim vreclnotam. HHHHHH||HK||QQnHHHH| FIS JUNIOR VVORLD CHAMPIONSHIP - SKIJUMPING / ResuKs Skljumping r l/C ____________________Karpacz, SAT 3 FEB 2001_____________________ ' jury Judges / Sprungrichter Hill Data / Schanzandate T«rfm«^D.to9.te.D«llbor !**#•* (CZE) A: Jsuimm Cofty (USA) K-pofn«:»m B:JoM(SI»»(CZe) M«»cvatue: 2,0»>«HnU/m A»W««TD-.R«d2uhlh.(USA) C: J«iy Pileh (POt) Jury dtatanc«: «0 m CW«fofcom(MMiofi:Wlodyg«J«o.MPO<.) O: J««i-CI»u*i Safltard (FRA) _______________________________________________________E J»~B™»»(SU»__________________________________T«mp:^C.»lr;.ac.»iiow N*n» NOC Spe*d | Dtat. Dtat JudgMM«*« Judjje« Roond Rouod Tottl ! R** «•> Ckib Cotfc [tonrtil j fm) pt». A B C 0 E Po*nt» i Tottl Rjflk 1 I ....................................................____......____.............................................................................................................-........ -.........-.....-..........—........--..........i-............i.....................i.......................i 1 C8 UNDSTROM VEU-MATTI. FIN ' 85,4 89,5 69,0 19,019,019.018,518.5 56.5 125,5 i 1 i ! [ 85,1 87,5 66.0 18.518,518,518.518.5 56.5 120,5; 1 i ' | ™2........... M....." FETTNER MANUEL. AUT • 84,6 88.0 66.0 19,619.018,519.618.5 56.5 122.5; 2 ; i ! 84,5 86.0 62,0 18.018.518.518,018,0 54,5 116,5) 3 j ' i 3 72 UEGLFLOR1AN. AUT ; 85,6 85,0 80,0 17.518.018.017,517,5 53.0 j 113.61 4 | j : 85.2 85.5 61,0 17.518,018,018,017,5 53.5 ! 114,5 4 ■*«'•• | 3 48 KAISER STEFAN, AUT ' 85.0 84.0 58.0 18.517,517.517.517,5 52.5 | 110.5 6 ■■,,-. 85,1 86,0 62,0 18,518.518518.018,0 55.0 117,0; 2 [ j 5 M BENKOVICROk. SLO T 84,7 86.6 eOfl 17,617,517,017,518.0 52,0 }i12,6"| 5 ]«,»-] \ 84.6 84.5 59.0 17.518.018,018.018.0 54.0 113.0; 5 | ' j 6 SJ POCHVVAtA TOMASZ. POL 84,4 82,5 55,0 17.517,517,518.018.5 53,0 ; 108,0 i 9 j j 84.7 82.0 54,0 17.518.018.517.518.0 53.5 1075 i 7 ] *19' [ 6 ' »F "MIROSLAV FORMANEK, SVK 84.8 84,5 59,6 16516.616.516.016.5 49.5 \ 1085 i 8 i | 85,1 82,5 56,0 17,017,517,517,017,5 52,0 107,0 j 8 i ' j „„._........L(3gBEN -■rrioMAŠT"......" ...........................NOR ]'Mfi 86,0 62'0 17.018.018,018,017,5 53,5 " 115,5if 3 j i 84,8 78,0 46.0 17,517,517.017,017.5 52,0 ■ 98,0 \ 20 ' ' 8 43 URH ŽUPAN PRIMOZ, SLO i 84.9 81.0 52.0 17,517.017.517.017.5 52.0 104.0 \ 15 \ 1 85.3 83,5 57.0 17,017,517,517.5 18,5 52.5 1005) 6 r *1<>>a 10 S SCHNEIOER BALTHASAR. AUT 86.0 84.0 58,0 17,517.017.017,017.5 51,5 109,5 j 7 | | i 84,8 81,0 52,0 17,017,017,517,017.0 51.0 ; 103,0 j 13 1 ' Ti................19......POĆREBRSEK SIMON:.....................................SLO"~ r"'855........82.0.....54;6..........17,o'i7,017517J0175 ' 51.5 T'ic^S \.......11 ' |'"".....| ; 85,5 82.0 54,0 17,517,518,017,517,5 52,5 i 106,5 | 9 j * ! ŽIVLJENJE V OBČINI MENGŠAN Ali naj borno žejni vode? Uvod V prejšnji številki glasila Mengšan je bil objavljen poučen članek z naslovom Merila kakovosti in čistosti vode. Avlorja sin pošteno in strokovno prikazala uveljnvljene načine ugotavljanja kakovosli in čislosti vode, tako kot je v skladu z vel-javnimi predpisi v Sloveniji. Z njima se strinjamo samo glede pomembnosti vode za naše življenje in menimo, da sta to ćelo premalo poudarila. Trclimo, da opisana merila ne zadoščajo za cloločanje kakovosti vode. V nadaljevanju bi radi predstavili, kako problem kakovosti vode vidimo in rešujemo v raziskovalni skupini Hvdronic. Samo za informacijo naj pove-mo, da smo v lanskem letu dobili nekaj mednarod-nih priznanj za izume na področju tehnologij za izboljšavo kakovosli vod. V Pittsburgu so na našo tehnologijo ocenili kol največjo lanskolotno inovacijo na področju varstva okolja! Voda je temelj življenja na našem planetu. V povprećju /ivi organizmi vsebujemo tri četrtine vode. Voda pa je tuđi univerzalno topilo, ki razta-plja večino snovi, s katerimi priđe v stik. Posebno nevarne so kemikalije, proizvodnja teli pa se je v svetu v zadnjih 60 letih povečala za 600-krat! Kemikalije so povsod okoli nas: v hrani, čistilih, kozmetiki, zdravilih, oblekah, pohišlvu, gorivu itd. Kemikalije na različne načine pridejo v stik z vodo in jo onesnažijo. Poraba vode se stalno povečuje in v svetu se podvoji vsakih 20 let. Dve tretjini vode se porabi za proizvodnjo hrane. Pomanjkanje primerne pitne vode postaja velik problem človešlva. DOLOČANJE KAKOVOSTI VODE Kemijske analize Strokoven opis dela na področju kemijskih analiz je podan v prejšnji številki Mengšana. Zato samo na kratko povzemamo in komentiramo: Predpisi o kontroli kakovosli vod določajo ugo-tavljanje poleg nekaj splošnih parametrov (pH, motnost, elektroprevodnost...) tuđi prisotnosl problematičnih anorganskih in organskih snovi v vodi. Vsekakor so te meritve zelo koristne za ugotavljan-je vzrokov onesnaženj vode in pripravo sanacijskih ukrepov. Njihova poglavitna slabost je, da ludi najobsežnejša t.i. razširjena analiza vode zajem.i rtianj kot tisočinko od vseh možnih kemikalij, ki bi se lahko nahajale v vodi. Tako ni podatkov za vseb-nosl pomirjeval, onkoloških zdravil, protibolečin-skih zdravil ... Tuđi najbolj popolna kemijska in biokemijska •inaliza ne more dati odgovora na bistveno vprašanjc današnjega časa: koliko je uporaba določene vode škodljiva za žive organizme - torej ludi za človeka. Biološki lesti V praksi so že uveljavljeni določeni testi strupenos-li, pri katcrih ocenjujemo strupenost vode glede na šlevilo poginulih testnih organizmov (vodne bolhe, alge, bakterije). V zadnjem času pa se poleg testov slrupenosti uveljavljajo tuđi testi genotoksičnosti vode. Z njimi zaznavamo specifične poškodbe genskega materiala, ki nastanejo v molekuli DNA zaradi delovanja strupenih oz. mutagenih snovi. Tuđi pri genotoksičnih testih uporabljajo več vrst živih organizmov (bakterije, kvasovke, rastline, žuželke, ribe itd.). Pri genotoksičnih testih ugotav-Ijajo delež celic s poškodovanimi kromosomi in večji je, bolj je voda genotoksična in s tem je tuđi večja verjetnost, da bo škodovala živim biljem. Allium test V raziskovalni skupini Hvdronic uporabljamo Allium test zaradi njegove zanesljivosti in celovi-losli. Za testiranje služijo vršički korenin navadne čebule (Allium čepa L). S tem testom ugotnvljamo prisotnost znanih in neznanih genotoksičnih snovi v vodi. Dosedanje izkušnje s tem testom so zelo ugodne, in sicer je ta test dokaj natančen in pokaže tuđi nizko stopnjo onesnaženosti vode, poleg tega pa je nekajkrat cenejši od t.i. razširjene kemijske analize vode. Kakšna voda teče ix vodovodnih pip v občini Mengeš? Če problema ne želimo videti, bi lahko rekli: v skladu s predpisi. Dobro je, da se odgovorni na Občini Mengeš zavedajo problema in odgovornosti, zato so dali izdelati tuđi biološke analize. To so storili med prvimi v Sloveniji in zato jim gre vsa pohvala. Pohvale pa ne more zaslužili kakovost vode, ki priteka iz pip. Glede na dosedaj opravljene Allium tesle lahko trdimo, da je kakovost vode na robu sprejemljivosti. To velja za vodo s Krvavca, medtem ko voda iz vrtine na Mengeškem polju brez predpriprave skoraj ni primema za pitje. V to smo prepričani ludi zaradi izkušnje z vodo na Dravskem polju. Tam je voda le malo boljša od vode z Mengeškega polja. Ko smo zmanjšali škodljiv vpliv primesi (genotoksičnost) v vodi za cea. 40 %, se je pogin piščancev na farmi zmanjšal za trikrat! Nismo naredili nič drugega, kot da smo z našo novo tehnologijo kvaliteto vode izboljšali na nivo kvalitete, kakršno imajo v Domžalah. Z rezultati biološkega testiranja vode v Mengšu ste bili seznanjeni v eni prejšnjih številk. Kaj storiti? Dejstvo je, da je kakovost vode izjemnega pomena za vse, posebej pa še za mladino. Skoraj ni dneva, ko to dejstvo ne bi bilo objavljeno v kakšnem od sredstev javnega obveščanja. Za občino Mengeš je na voljo več možnih različic oskrbe z vodo: • Zamenjati vir vode - skleniti dogovor z eno sosednjih občin. • Izboljšali kakovost vode iz sedanjih virov - skle-nitev dogovora o vodi s Krvavca. • Oskrba najbolj kritičnih mest (šola, vrtec) z em bal i rano vodo. Vsaka od navedenih možnosti ima dobre in slabe strani, več načinov izvedb, vse pa so povezane z denarjem, dogovarjanjem in dolgoročnos-tjo. Odgovorni že dalj časa preučujejo možne rešitve in upajmo, da bodo uspeli izbrati najbolj ugodno. Sami mislimo, da bi bila najboljša rešitev v izboljšanju kakovosti vode iz dosedanjih virov in v čim večji naslonitvi na lastne vodne vire. Možnosti so! Vsi problemi so rešljivi, samo če jih tuđi hočemo resiti. Problem kakovosti vode je povezan z našim obstojem, zato ga moramo resiti. Poskrbimo, da bodo naši vnuki imeli takšno vodo, kakršno so imeli naši dedjel Povzetek: Kemijske analize vode so v skladu s predpisi, ven-dar nišo dovolj popolne, ker zajemajo premalo kemikalij. Bolj popolne so biološke analize, ki pa žel še nišo predpisane. Iz rezultatov kemijskih analiz je razvidno, katera od iskanih kemikalij se naha-ja v vodi, biološka analiza pa, koliko so primesi v vodi lahko škodljive za živa bilja. Dobro je, da so se v Mengšu odločili tuđi za biološki test vode, na osnovi rezultatov lahko trdimo, da iz vodovodnih pip v Mengšu priteka voda slabše kakovosli. Kakovost vode je mogoče izboljšati in za lo obstaja več različnih možnih rešitev. V imenu skupine Hydronic France Kočar, Homec KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA MENGŠAN KMETIJSTVO I N EKOLOGIJA Nekaj o čišćenju ali "trebljenju" 9°lda I. del V tem letnem času, ko veliko kmetijskih opravil spi skupaj z naravo, morda pot zanese lastnike gozdov na njihove parcele in ti opazijo marsikaj. Prikrivljena mlada sorasla drevesa, koprene srob-ota ali robide čez mlada drevesca, ki so jih v veliki skrbi za obnovo ne vem kdaj posadili in potem nanje pozabili. Neprehodno goščavo starejšega smrekovega nasada, v katerem skoraj straši, odrgnjene mlade macesne, pozabljene bukove ali gabrove »kose« znotraj mladja, pokrivljene ali polomljene »oblakovce« ali »rante« znotraj že skoraj prave »ta rastne gmajne«. Kot skrbne in vestne lastnike bi nas popadla skrb za našo poz-abljeno imovino, občutek krivde pred našim pokojnim dedom, ki je vzgojil smreke za ostrešje naše hiše ali hleva in na koncu, kakšno sodbo bodo o nas imeli vnuki ali pravnuki, bodoči gospodarji gozda. Kakor koli že, nekaj je res potrebno storiti. Javna gozdarska služba v okviru Zavoda za gozdove Slovenije na podlagi načrtov za gozdnogospodarske enote in detajlnih gozdno-gojitvenih načrtov vsako leto pripravi plan gojitvenih in varstvenih del, ki jih mora lastnik gozda v skladu z zakonom o gozdovih tuđi opraviti. Vemo pa, da gozd koristi vsem, ne samo last-niku gozda, in zato ima velik javni pomen. Če lastnik torej pomaga mlađemu gozdu, da čim prej začne opravljati svoje naloge, s tem pomaga nam vsem in je zato upravičen do nekega nado-mestila. V proračunu Republike Slovenije je tako vsako leto namenjen del sredstev za tište, ki ta dela opravijo. Po Odredbi o financiranju in sofi-nanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije pripada last-nikom gozdov subvencija za opravljena gojitve-na in varstvena dela (Ur. I. RS št. 58/94, 82/99). Pogoji za pridobitev subvencije: • načrtovana dela morajo biti opravljena v skladu z izdano Odločbo o izvedbi potrebnih gojitvenih del in varstvenih del za zaščito pred divjadjo, • dela prevzame in obračuna revirni gozdar. Na visino subvencije vpliv: • vrednost dnine, • vrsta dela, • delovne razmere, • poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda, • demografska ogroženost naselja, kjer stanuje lastnik, • vrsta in velikost posesti. Vrednost dnine je določena z odredbo in za zasebno posest znaša 12.600 SIT. Težavnost delovnih razmer vpliva na število potrebnih ur za izvedbo del in je pogojena: • z naklonom terena, • s prehodnostjo terena, • z zaraščenostjo. Poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda vpliva na odstotek sofinanciranja vred-nosti del, kije glede na srednjo stopnjo poudar-jenosti funkcij za 10 % višji, če funkcije pomembno vplivajo na način gospodarjenja z gozdom, in za 10 % nižji, če ne vplivajo na gospodarjenje. Funkcije so opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot. Če ima lastnik gozda stalno prebivališče v demografsko ogroženih območjih, ki jih določa Uredba o določitvi teh območij v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS št.19/99), mu pripada 30 % višji odstotek sofinanciranja, a ne več kot 100 % vrednosti del. Pri velikosti zasebne posesti od 100 ha do 499 ha je odstotek stimulacije nižji za 25 %, pri posesti nad 500 ha pa je nižji za 50 %. Vsako opravilo v mlađem gozdu, ki ga imenujemo »trebljenje« ali čišćenje gozda, ima vgospo-darskem«cehu« svoje ime in je ponavadi vezano na starost skupine dreves ali sestoja, malo bolj učeno, na razvojne faze gozda. Le te se določijo s starostjo dreves, njihovo visino, premerom debel in številom osebkov na enoto površine. Mladje je mlad gozd, ki ne dosega visine odraslega človeka. Drevesca najdemo v zeliščni in grmovni plasti. Pogosto se zgodi, da bujna rast zelišč ovira razvoj drevesc, zato jih moramo obžeti. Sadike listavcev že pri sadnji označimo (obeležimo) s količkom, da jih pri obžetvi ne poškodujemo. Gošća je naslednja razvojna stopnja. V njej opazimo troje vrsi drevesc: • najvišja drevesca, ki so najmočnejša, z veliki-mi krošnjami, • najnižja drevesca, ki zaostajajo v rasti in bodo propadla, • drevesca srednje visine. Letvenjak je mlad gozd, višji od treh metrov. Premer večine drevesc ni večji od 10 cm. V tej razvojni fazi so že jasno izražene kakovostne lastnosti drevesc. Drugo redćenje se izvaja v gozdu, kjer je premer večine dreves v prsni visini med 10 in 20 cm. Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale Mariaj Kolšek in Miha Zabret PRI SOSEDIH O obiskih članov Društva vojnih invalidov Na stare ljudi gledamo večinoma skozi očala tcžko rešljivih vpraSanj: kam naj jih -spravimo-, kako naj skrbimo žanje, s čim naj jih zaposlimo in koliko nas bodo motili. In vendar lahko starejši ljuclje toliko pomenijo za družino, prijatelje, znance in društvo, za življenje v vsaki skupnosti, le s svojo tiho navzočnostjo Društva vojnih invalidov Domžale. Tako so predstavniki društva pred božično-novoletnimi prazniki obiskali svoje člane -vojne invalide, družinske člane, ki so zaradi invalidnosti, starosti ali bolezni težje gibljivi, ki so socialno in ekonomsko v slabšem položaju, kot so ostali člnni društva. Vojnoga invalida in družinskega člana osobno obiščemo na domu ali v domovih ostarclih Mengeš, Kamnik in Domžale, se z njimi pogovorimo in povprašamo, če potrebujejo šo kakšno dodatno pomoč. Tako so člani upravne-ga odbora društva obiskali na območju Črnega grabna, Lukovica 26 članov, na območju občine Mcnge.š 23 članov in še na območju občin Domžale in Moravče, pa tuđi v vseh treh domovih upokojencev. Ob obisku so prcjeli simbolična dar-ila, nekaj (x\ leh pa socialno pomoč v visini 20.000 SIT v obliki prehrambenih bonov. Za simbolična darila in denarno bone so se prejemniki zahvalili članom UO društva. V pogovoru z obiskanim ugotovimo njegovo socialno, zdravstveno stanje, če je potrebno, mu priskrbimo dodatno pomoč. Društvo se lahko poveže s Centrom za socialno delo in partronažno službo. Clane lahko obiskujemo vse leto. Društvo sez-nanja člane o njihovih pravicah pozakonodaji o vojnih invalidih. l'inančna sredstva so iz pro-gramov, ki se linancirajo iz sredstev ITHO. Naj omenimo, da je trenutno v društvu včlan-jonih 26() članov, 167 žonsk in 93 moških iz vseh petih pododborov in petih občin. Povprečna starost je 75 let. Društvo nima lastnih prostorov za svojo dejavnost, tako mora inventar hraniti sam predsednik društva gospocl Jože Brodar na svojem domu, na Gmajni 28, l.oka pri Mengšu. Jože Novak Jože Brodar - predsednik Društva vojnih invalidov Domžale. EU MENGŠAN PRI S O S E D I H Sodobna in sploh ne prevelika! Čez dvc leti bodo v Komendi praznovali 150-letnico šolstva. Zdaj, ko so zgradili in v petek odprli šporlno dvorano, bodo šolarji v občini prvič v zgodovini I a liko (clovadili v telovadnici. Svečanosti so se poleg državnega sekretarjn udeležili ludi načelnik upravne enole Kamnik, poslanec Maks Lnvrinc, župani Kamnika, Mengša, Cerkelj, Trzina, Želcz-nikov in podžupani Preddvora, Kranjske Gore in še nekaterih občin. Državni sekretar in kamniški župan Tone Smolnikar sta šolarje obdarila z različnimi žogami. Z darili pa se je komendski župan Tomaž Drolec zahvalil Romanu Grošlju, Nives Lah in Sonetu Zarniku. Komenda, 22. januarja - V petek pozno popoldne so bili v Komendi veseli vsi, ki so prišli na sloves-no odprtje nove športne dvorane. lolarji in učitelji so končno dočakali telovadni-co, Komendčani so dočakali trenutek, da so dobili dvorano, za katero so se odločili na referendumu za samoprispevek, občani ostalih krajev pa so se prepričali, da imajo zdaj prostor za športne in druge pripreditve. Zadovoljen in ponosen je bil župan Tomaž Drolec z občinskim svetom, saj je bil z izgradnjo sklenjen program, ki je bil z voljo krajanov Komende začet pred sed-mimi leti. Nova športna dvorana v Komendi, v kateri bodo imeli poslej pouk telesne vzgoje šolarji, v njej pa bo prostor za rekreacijo in različne aktivnosti za društva v občini, je v petek na slovesnem odprtju sprejela kar precej prek tisoč občanov in obiskovalcev ter gostov. Vsi pa so se lahko prepričali, da dvorana sploh ni prevelika, kot so takrat, pred sedmimi leti in tuđi še kasneje skušali nekateri prepričati načrtovalce. Gradnja dvorane je veljala okrog 300 mili-jonov tolarjev, denar pa so prispevali kra-jani s samoprispevkom, občini Komenda in Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport in fundacija za financiranje športnih organi-zacij. Dvorana bo na voljo šolarjem, društvom in krajanom oziroma občanom, v njej pa bodo tuđi različne prireditve. Po većini ježe opremljena, v kratkem bo dobila tuđi poseben tepih iz Francije za tenis in prireditve ter tribune za 400 gledalcev. Prva prireditev bo že 7. februarja, ko bosta , nastopila Stavros in Mambo Kings. Po tem, ko je predstavi! potek dogajanj z začetkom in potekom gradnje in se še posebej zahvalil prvemu gradbenemu odboru s predsed-nico Nives Lah in predsedniku takratne krajevne skupnosti Romanu Grošlju ter dolgoletnemu predsedniku gradbenega odbora Stanetu Zarniku, ježupan občine Komenda Tomaž Drolec povabil državnega sekretarja ministrstva za šolstvo in šport, da sta prerezala trak, ki ga je na sredini dvorane podržala nad občinskim grbom skupina domačinov v narodnih nošah. To je bil tuđi najbolj slovesen trenutek, ki so ga potem s programom obogatili najmlajši, šolarji, mladi instrumentalisti, pevski zbor, plesalci in akrobatska skupina. Predstavila pa se je tuđi košarkarska ekipa, ki se je pred petnajstimi leti pomerila s takratno košarkarsko postavo Olim-pije. Dvorana, ki so jo v občini dobili po sedmih letih in po precej burnih dogajanjih in zapletih posebno na začetku, je bil več kot prazničen dogodek, ki je prepričljivo izzvenel v skupno oceno, da je bila odločitev pred sedmimi leti več kot pravilna, da velja zato tištim takrat še posebna zahvala, da sploh prevelika (ćelo nekaj večja bi bila brez škode) in da jo zagotovo v občini s skoraj 150-letno šolsko tradicijo še kako potre-bujejo. A. Žalar Odprto vsak dan v letu, tuđi ob nedeljah in praznikih od 16.00 do 21.20 ure Patriot - zgodovlnikl spektakel, Mel Cibson, Heath Ledger Dovijanje je postavljeno v južno Karolino leta 1776. Glavni junak, heroj iz vojn s franeozi in Indijanci, se je odpovedal bojevanju in se posvelil kmetovanju in svoji družini. Toda nova vojna, tokrat za neodvisnosl od Anglije, je pred vrati... Stigmata - grozljivka, Patricia Arquette, Cabriel Bvrne, lonatan Priče Frizerki se začnejo dodijali čudne, grozljive stvari. Pomoč poiSče pri duhovniku, la pa obvesti Valikan, ki posije posebnega preiskovalca. Skupaj se spoprimeta s silami Zla... Ml«l|a na Mar* • fantastični. Tim Robbins, Garv Sinise Leta 2020 pristane na Marsu Nasina odprava. Kmalu po pristanku se jim začnejo dogajati čudne stvari. Nafina zgodba - Ijubezenslci, Bruce VVillis, Michelle Pffeifer Ali lahko zakon preživi 15 let zakona? V tej romantični komediji z odlično igralsko zasedbo prav gotovo... Anna in kral| - l|ubezenski spektakel, (odie Foster, Chow Yun-Fat Prelepa koslumografija, pokrajina Siama, avantura, dve različni kulturi, Ijubezen, strast Vabljeni na odprtje prve samostojne RAZSTAVE fotograf i j "Sanje", avtorice Tine Krašovec, v četrtek, 1. marca v preddverju Kulturnoga doma Mengeš ob 19. uri. Razstava bo odprta do 6. aprila, vsak dan od 10-12 ure in od 18-20 ure. VIDEO ura© Slovenska 28, Mengeš Telefon: 7238 988 MENGSAN Venite rožce moje venite zdaj z menoj. V SPOMIN Življenje je najlepše, ko se razširja z žarom na vse sirani in vse do poslednjega hif>a z visokim plamenom gori. N. Grufenauer V SPOMIN Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le iščc, ni več tvojega smehljaja, le Irncl, Irpljenje, delo ivojili rok za vedno nam oslaja. V SPOMIN 31- januarja minetia 3 leta, odkar seje smrtnoponesrečila pri Naklem naša ljubljena hčerka, mamica, žena, sestra in teta JANA SLOKAN, roj. Hribovšek. Iskrena hvala vseni, ki seje spominjale, /joslojile ob njenom preranem grobu in /i [mžigale svečko v večni spomin. 11. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapuslil naš dragi ata, stari ata, brat in stric FRANC KRALJ Malnov ata iz Lokc pri Mengšu Vsem, ki se ga spominjale, obiskujete njegov grob in jmžigale svece, iskrena hvala. \ 22. februarja mineva Icto dni žalosti in šamote, odkar nas je zapuslil naš dobri mož, oče in stari ata JAKOB SKOFIC Vsem, ki ga ohranja/e v le/iem sjHiminu, jioslojile ob njegovem grobu in mu jmžigale svece, iskrena hvala. V'žalosti vsi njeni Vsi njegovi. 'Ama Vida, hčerka Mi ja in vnukinja Šaša MENGŠAN Kogar imaš rad, nikoh ne umre - le dalečje ... ZAHVALA V 48. letu nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat CVETO NOVAK Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosadom, poslovnim parlnerjem, prijateljem in znancem, za izraženu [>isna in us/na sožalja, podarjeno cvelje, svece in svele maše ler vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala /ernejti za pomoć v prvih najležjib Ircntilkih. Hvala ludi gospodu župniku Maleju Z.cvniku za poslovilui ohred, pevceni Kranjskoga kvinlcla, domžalskcmu Irohilncmu kvartalu kol ludi gospodu drilu Merćunu za poslovilne hesede ler gospodu Marjanu Sitarju za sočulno zaigrano Tišino. Vsem skupaj ler vsakemu posebej .sV ankral iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti našega dragega ata TINETA SKOKA V veselem prićakovanju njegovega 90. rojstnega dne nas je prav nenadoma in Uho za vedno zapuslil. Oba dneva, ko smo se postavljali od njega, sla bila kol praznik. Prihajali sle v velikem številu in delili z nami doživetja, ki so vas povezovala z našim. atom. Ćulili smo, daje bilo življenje in druženje z njim lej>o ludi za vsc vas, kiste ga poznali. Zahvaljujemo se vam za izrečena in /lisna sožalja, za darovano cvelje in svece. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za vso organizacijo pogreba in množično spremstvo na njegovi zadnji poli. Uvala gospodu Žargiju zaposlovilne besede, pevcem Mengeškega zvona za dozivalo pe/je, pevcem mladinskega cerkvenega zbora za slovesno petje pri pogrebni sveli maši in hvala ludi gospodu župniku, Nenazadnje sa iskreno zahvaljujemo vsem vam, ki sle v tako velikem. šlevilu pospremili našega ala v cerkev in zanj molili. Bog vam najpovrne. Vsi njegovi ZAHVALA V15. letu nas je zapustila draga mama MARIJA KLEMEN Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s/e ji darovali cvelje in svece ler jo pospremili na njeni zadnji poli. Še ankral hvala, Vsi njeni strip tel. 01733 0 903 fax. 017B3 0 904 e-mail: hompare@siol.net miti Momparehl vi F janševa ulica 3.1234 mcnpeš JA, RES STE NENAVADEN PRIMER... TODA. ZDRAVTL SEM ŽE HUJŠE! TOREJ ZAPOMNITE SI; V-I N-I-S-T-E P-E-S! ZA TO VAŠE MIŠLJENJE SO KRIVI PREDVSEAA LJUDJE, Kl VAS OBDAJAJO IN PREHRANA! V BODOČE POIZKUSITE SPREMENITI PREHRANO! MISLIM, DA BI MORALI ' JESTI ZELENJAVO. I J OJ, DOKTOR! STE ZE? DA, DA! SAMO ŠE TRENUTEK! TOREJ, PRIVOŠCVITE SI ČAS SAMO ZASE, POZA BITE NA SKRBI IN TEŽAVE... MERITVE parcel, zgradb, itd. Biro za geodetske storitve d.o.o. Domžale, Ljubljanska c. 80 Izpostava Mengeš, Slovenska c. 30, tel. 723 96 97 (stavba Občine Mengeš, 2. nadstropje) Sporočamo vsent, ki bi želeli: • izmeritev parcel • izmeritev objektov, hiš • izmeritev čest, poti • določitev posestnih mej • izmeritev parcel za lokacijsko dokumentacijo • vse ostale geodetske meritve Skladno z Zakonom o geodetski dejavnosti (Ur. I. RS 2/2000) geodetske uprave ne bodo več sprejemale vloge strank za meritve, vloge bodo sprejemala geodetska podjetja s 15.2.2001. Kdor bo hotel kakršnokoli meritev, se lahko oglasi v biroju. Uradne ure: Ponedeljek od 8. do 12. ure Sreda od 8. do 12. ure Petek od 8. do 12 ure VljudliO Vdbljeni! Zavod za izobraževanje odraslih Continua Domzale vpisuje v programa PTI strojni (chnik Ekonomsko-komercialni fchnik Začctek 12. marta ob 16.00 uri na Srednji soli Domžale. SPOROČILO Poslanska pisama je odprta vsak ponedeljek od 1 5. do 1 7. ure. Informacije lahko dobile po telefonu 7214 786, kjer lahko ludi najavite svoj obisk. (,'vla Zalok;ir Orazcin. puslanka v clr/avucni zboru ■ Nemščina - nudim instrukcije, tel. 723 72 40, 041 452 459 Urška Kristan, Cankarjeva 5, Mengeš ■ V varstvo na moj dom v Mengšu, dopoldan ali popoldan sprejemam otroka - tel. 723 91 54. ■ Likam ali pospravljam v popoldanskih urah ali v soboto tel. 723 91 54. Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešilvi lokratne križanke, posijite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš, do 10.3.2001. Srcča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala tri nagrajencc, ki bodo prejeli nagrade AKROL, Alojz Kosec s.p., in sicer: 1. nagrada: žaluzije v vrednosti 7.OOO SIT 2. nagrada: žaluzije v vrednosti 6.OOO SIT 3. nagrada: žaluzije v vrednosti 5.000 SIT Pravilna re7iitev deearforske kriaanke je bila: URADNI SERVIS, TRGOVINA Zreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Damjan (erebic, Slamnikarska 8, 1234 Mengeš 2. nagrada: Tanja Kumer, Koblarjeva 7, 1234 Mengeš 3. nagrada: Breda Martinčič, Murnova 14, 1234 Mengeš Izžrebnni nagrajenci naj se dogovorijo s podjetjem MEDIC o prevzemu nagrade. ALOJZ KOSEC, s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ SLOVENIJA IZDELAVA - MONTAŽA - SERVIS MARKIZE - LAMELNE ZAVESE - ROLO GARAŽNA VRATA - ALU ROLETE IN BRIZGANJE PLASTIKE /1KROL ROLETE Ž /\ L_ U Z I vj"E IVI /\ R K I Z E ROLO V R ATA SKONČA 51). LET, KRG,|ALN«E ODSTAVEK JETN.i("*J'i »LJAZ P0D0BNA w ^ -- "J- IZVIRAJOČ Z JAMAJKE KR1ZANKE (ŽARG> i Ž1VAL O " P0VELJN1K; « ,,^-' ,_, ,. ,,W slov. ! *o' VRHNIKA VOJSKE -' A, or-V.TFf (JANEZ) I_______________________________i________________•'.....H"liLt "iZDELO- | I * """■^•""; liva" I Idekletov SK1H | i PARTN" MODELOV I i PRISITEK I AM0N1- ! NA KAPI i AKOVA SPOJINA I : SNOVZA 1....................................................................................................... BRANJE.............................................................._____ DRŽAVA CEVAST i v PODZEMNI! P.RJTAV1 PROSTOR ; TEKOtA __________: MAŠČOBA j___________|_____________________,___________|_____________________j__________ " i .............. : I TUNIZIJA j GROZDNl : ! SOK PRED ' |_____________________i_____'VRENJEM____ j I || PTICA. KTfHPP"" I PDLJE- | i AVTOR 0HJASK1 TRUBAR- ,„,,. HLAĐEN 2IVAL S TOLČE PO OELEC | | MAHK0 DINO- JtVO ; rl ,pTnij LETNI KRILI IN , DEBLU.....| -----TZTZj BOKALIČ ZAVCH OBDOBJE ! CLAPT0N ČAS PERJEM MALIGNA I DREVESNIj '■ . TVORBA____..............................................................................i IZCEDEK [........................................................................................................ ....................................................................................i................................................................................................................................................................... ŠTEVILO '" " ,TRFH'„ u 1 STANJE I PROCEN- obiiki ■ EL*DEK BREZ I TOV. Kl pn iCEMENTNI PRAV1C I TVORI KROCLE 1 UAK | __________^_______________________________________________________CELOTO_____________i_______________________KR°"'-E j________ | EMTE I OCVRTO I j REC1TA- ! ZATOPEKj PECIVO TOUSKI S POSODA SLADK1 NASOP i ZAPEPEL i TROPSKI '__________________________________________UMRLEGA_____________________j KROMPIR____________|__________________________________________ j SLZGO- < š SPLAV I I i i OSVOBO- DOVINAR i ŽENA ERO-i | j DILNA (MCTOD) i SARAMAZ-: i FRONTA UMEtNO i ZOTTIJfl i | i USNJE : (MICHEI.1.E): j .......................................................................................................................................................li'ŽRAŽ'HVA-............................................ ...................................................................................................................„, "„............................................................. PRENA- LLEJNOStj] PLATINA t«| rr ' BIVŠI SL. „,.,., „ •«m"n I ™ _ _ _ K«glH0K£ "................................................................".......................................iTJiiTlM1............................l~~.........................~................................~......................~~............................~T*™£\.................................................. ' NOSOM PIHALA___________________ ____,___________________________________________i ALKOHOL j_____________________ ....... .........1 .................poslTkana]............................1..............' sl. pesnik" ................1 i STARA I KERAMIKA, \ IN pRE. ; MATI, \ .MAJP.UKA. ] VAJALEC ^01« I ™™\>j ___ (SEVER.N)j ______ ..............................................................—..........i—......................................................................................."" "' ' "HČiiiN....." ' ~.....................................................................drobna"]""..........."...........~~........~ "t VASPHI t MOŽ NESNAGA I DOLU PRI I............................ ! NAJN1ZJI ^™ I J............................................................^SAj.......................................................................................|_Sj............................... i veznik Ukupnost i.oseba I rim.zgo- i del račun AI.BERT :,,„.., iPOTOMCEV MNOŽINE OOVINAR : SPORTNE OBLIKOV CAMUS ri.rivi ? ; 'STEGA---------------; IGRE, MATEVZ NOŽEM ' JPREDN1KA EPOHA OČE i NIZ j BOKALIČ ~g..............................".....i W£............."T...........................i~ '=■ 1 ~......................".....................................!^ D080M i IVENTURINI______l____________________________i____________________J.....ARCO.N^ !__________i_______________________________!____ ........................ ................. \ i........................... * sociA- i ; i LIŽEM, SESALNA | VODEN IZ CRPALKA | CENTRA i _ .......j?My.L.L......................................i.__................................. GRDA VELIKA NAVADA REDKOST j uf^jnopoAđ. BRISAČA 50 x 80 cm I 590,J cena za kfl^'"......'' VEZENA BRISAČA 45 x 85 cm 790,- cena za kos VZGLAVNIK 60 x 80 trn 1.790,- | KREP POSTEUNmL 140X200 cm jfl različni vzorci vT^ 2.490,- cena za kos t JOGI RJUHAJERSH 90/100 x 200 crni različne barve 990,- cena za kos .» PREŠITA ODEJA Vf >'' 140x200 cm, 30% sintetična vlakna, 70% volna 6.990,- IZDELKE IZ PONUDBE LAHKO KUPITE PO AKCIJSKIH CENAH V TRGOVINI ZARJA V MENGŠU IN BLAGOVNICI VELE DOMŽALE DO 5.3.2001! -