8. številka.
Ljubljana, v četrtek It. jannvarja.
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti pvejeman za avstr ijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol Ista 8 ^ld., za četrt leta 4 gld, z» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. ao kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta, — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje sa od četiristopne petit-vi'Bte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmaaa hiši „Glcdališka stolba". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poročilo
o zadnji (LVIII.) odborovej seji Matice Slovenske dne JO. t. m.
NavzoČni so gosp. predsednik P. Grasselli in gg. odborniki: dr. Jarz, Klun, Ki žic, Levee, Mam, Pleteršnik, Prnprotnik, Robič, Senekovič, Šuklje, Tomšič, Vavift, Vodušek, Wiepthaler, Zupanec, Zupančič.
I. Naznanila prvosedstva. G. tajnik Orešec prečita raznovrstne dopise, dospele zadnje tri mesece Matiei Slovenski. Nekateri pisatelji po vprašujejo, če bi Matica vzprejela v svoje knjige njih spise in razprave ter po koliko bi plačala na grade. Odbor ukrene vsem tem pisateljem odgovo riti, da naj najprej spise pošljejo, da jih pregleda književni odsek, potem še le se bode določilo, če se v obče vzprejmejo, in po čem jih Matica nagradi. — Prof. Majciger piše, da še ne more dovršiti svoje monografije o Čehih. — Biblijoteka vseučiliška v Kijevu prosi Matičinih knjig v zameno s poročili kijevskega vseučilišča, čemur odbor pri tegne. — Matici je zadnje tri mesece pristopilo 43 novih članov, mej temi 3 ustanovniki. — Poverje-ništvo so vzprejeli g. nadžupnik Fr. Mikuž v Konjicah za svojo dekanijo; g. Ivan Navratil za Dunaj; g. Jakob Strupi, kaplan v Trnovem za Trnovo in okolico. Velika večina poverjenikov je poslala nabrane novce; nekateri še niso poslali ničesa. Želeti je, da bi se več ne ponavljal lanski žalostni dogodek, ko 16 poverjenikov ni plačalo niti svojega doneska. In mej temi poverjeniki so n"kateri odlični domoljubi in celo pisatelji slovenski! — Nekaterim Čitalnicam, šolam in dijakom se na njih prošnjo dovoli nekoliko Matičinih knjig.
II. Razgovor o knjigah in dospelih rokopisih. Matica izda za leto 1882. te knjige: 1. Lovce ve zapiske, po Turgenjevu poslovenil Fr. Remec, I. del; 2. Letopis; 3. Spomenik o Seststoletni zvezi Kranjske in drugih slovenskih po-
LISTEK.
Bojarska hči kot kmetska dekle.
(Ruski spisal A. Puškin, poslovenil I. P.) (Dalje.)
Misel na nerazvezljivo vez navdajala je oba, ali nikdo se ui upal razdreti jo druzemu. Kakor je tudi ljubil Aleksej Akuliuo, vender je poznal prepad, ki je mej njim in ubogo kmetsko deklico; Liza mislila je pa na sovraštvo njijinih očetov, in vedela je, da ni upati hitre sprave. Ali njenemu samoljubju ugajala je romantična misel, videti posestniku Tugo-lova oboževati kovaško hčer.
Kmalu preti nek slučajen dogodek prekratiti njijine shode v gozdu.
Nekega jasnega ali mrzlega jutra, — kakor snih je rnnogo jeseni na Ruskem — odiezdil jo Ivan Petrovič s svojim slugo, tremi psi in več dečki na lov. Tudi Gregor Ivanovič Muromski osedlal je svojega kratko repatega konja in jezdil ogledovat svoje
krajin s Habsburžani. Natiskovanje Macunove književne zgodovine štajerskih Slovencev, katero je g. tajnik brez vednosti in odobravanja književnega in društvenega odbora posla) v tiskarno, ukrene odbor soglasno ustaviti, dokler se z g. pisateljem ne do-Ženo vsi pogovori in pogoji. — Knjig se bode tiskalo po 1500 izvodov, Spomenika 2000 izvodov. — Prof. Leveč pravi, da ima za letopis pripravljene vse razprave; pričakuje še spisa od prof. Erjavca „Iz potne torbe". Na novo mu je od zadnje seje dospel spis prof. VViesthalerja o slovenskem pastirskem listu škofa Skarlichija in prof. Glaserja o eran-skih narodih in jezikih. Prvi se vzprejme že letos v letopis, drugi se poprej izroči književnemu odseku. — Prof. Šuklje poroča, da so za Spomenik dozdaj obljubili doneske gg. dr. Kos, Rutar, Šumi, Vrbovec, E. Raič, Navratil, Leveč, Lavrenčič, dr. Tavčar, Radič in on sam. Za znanstveno gradivo je dosedaj še precej dobro pre.skrbleno; želeti je, da bi se tudi slovenski pesniki in pripovedovalci kaj oglasili. Odbor naprosi g. predsednika, da naj piše dvema znanima pesnikoma, da bi Spomeniku poslala primerne slavuostne doneske. Dalje odbor določi, da naj se Spomenik tisku krasno na posebnem papirji v četverki. Krasno naj se natisne 150 iztisov. Mestni inženir g. Dufie bode narisal načrt, kako naj se knjiga veže in kakšna naj bode kaseta, v kateri Matica pokloni Spomenik svetlemu gospodarju in cesariu. Vso olepševalno opravo knjigi bodo zdelali domači umetniki. Nasvet odbornika prof. Sketa, naj bi se Spomeniku pridejule tudi ilustracije domačih slikarjev, odbor ne odobri, ker je čas za to prekratek. Tiskarno bode naprositi, da za Spomenik naroČi novih črk, ker mora biti knjiga elegantno in ukusno natisnena. — (Josp. predsednik se naprosi, da na Dunaji naroči podobo Miklošičevo za letopis, ter da opravi in dožene s Kockejem stvar zaradi kamnenih plošč slovenskega zemljevida. —
III. Razni odborniki osobito pa g. Robič gra-
jajo nered v društvenih knjigah ter poudarjajo, da g. tajnik ne zvržuje niti Matičnih pravil, niti opra-vilnika; da ni nobenega uložnegn zapisnika; da brez vednosti odborove in predsednikove zoper jasna določila društvenih pravil razpošilja pisma in razglasila o Matičnih stvareli; da pošilja rokopise v tiskarno, katerih književni odsek Se ni odobril; da je do malega vsa korespondenca Matičina postala privatna korespondenca tajnikova, v kateri odbor nima nobenega razpre^leda itd. Odbor po ostri debati ukrene soglasno, du naj g. tajnik takoj osnuje uložni zapisnik, sicer pa vae društvene knjige vsaj do 1. maja spravi v red. A^o tega odborovega sklepa do tedaj točno ne zvrši, mislil bode odbor, da se g. tajnik s tem odpoveduje svoji službi.
IV. Gospod.-irski odsek poroča o raznih knji-garskih računih. Ukrene se, da se Matica na naročila brez novcev odslej ne bode obirala ter nikomur ne pošiljala knjig na upanje. Društveni knjigar Klein-mayr ima Matičine knjige na prodaji; vsem drugim knjigarjem in strankam se prodajejo knjige samo za gotove novce. Pozivajo se tudi vsi M»itičurji, da bi za leto 1H82. vsaj do 1. marci jn poslali svojo naročnino.
Shod županov.
Kakor sem vam že poročal, sklical je osno-valni odbor za zvezo županov v dan 7. januvarja t. 1. v dvorano ljubljanske Čitalnice skupni shod vseh županov ljubljanskega okraja, katerega so se v tolikem številu udeležili, da smelo lehko rečem, da stvar, za katero se pokaže toliko zanimanja in se ne gleda ne na stroške ne na težave dolgega pota, mora imeti dolgotrajen obstanek.
Udeležba, dobre tri četrti vseh županov ljubljanskega okraja, je dokaz, da je osnovalni odbor zadel pravo in da je s tem bilo ustreženo živej potrebi; dokaz je pa tudi, da se županje ljubljanskega okraja zavedajo svojib dolžnostij, da vedo : po tem potu koristili bodemo veliko svojim občinam in s tem tudi deželi.
po angleški urejeno posestvo. Približavši se gozdu, zagledal je svojega soseda v lisičjem kožuhu, sedečega na konji, pričakujoč zajca, ki so ga iz grmovja izganjali dečki s kričanjem in ropotci. Ko bi bil vedel poprej Gregor Ivanovič, s kom se snide, obrnil bi bil konja; ali ko je zagledal Beredova, bila sta komaj za streljaj narazen. Zlaj se ni dalo nič storiti; kot izobražen Evropejec šel je svojemu so vražniku naproti in ga prijazno pozdravil. Beredov mu je odzdravil ravno tako posiljeno, kakor so priklanja medved na verigi občinstvu na povelje svojega gospoda.
To minuto poskočil je zajec iz grmovja in po brisal jo na polje. Beredov in njegov sluga kričala sta na vse grlo, spustila pse ter v urnih skokih udrla jo za njun. Muromskega konj, ki ni bil vajen lova, prestrašil se je in zbežal. Muroinski bil je vesel, da ga je odnesel konj od njegovega nepovoljnega tovariša.
Ali njegov konj pridirjal je do nekega propada, ki ga prej ni videl, in skočil na stran ter vrgel s sebe svojega gospodarja.   Muromski  pal je
tako trdo na znirznena tla, da je obležal. Klel je svojega konja, ki je brž obstal, ko je zapazil, da se je znebil svojega, bremena.
Ivan Petrovič jezdil je k njemu ter ga vpra-' šal, ako se je kaj poškodoval V Njegov strežaj je pa ! ta čas ujel sosedovega konja ter mu ga pripeljal. Sluga pomagal jc Mu romskem u zopet usesti se na konja, Beredov pa ga je povabil na svoj dom. Muromski že iz hvaležnosti ni mogel odreči. Ponosno jezdil je Beredov domov, ustrelil je bil zajca in peljal je svojega sovražnika skoro kakor vojnega ujetnika.
Oba soseda sta vkupe zajutrkovala ter se prijazno razuiovarjala. Muroinski poprosil je Beredova za voz, ker se je bil od padca preveč pretresel, da bi mogel jezditi domov. Beredov spremljal gaje do voza in mu moral obljubiti, da pride drugi dan na Pri 1 mM no s svojim sinom v gosti. Tako poravnala je plašna kobila staro Kovraštvo.
Liza tekla je svojemu očetu naproti. „Kaj to pomenja batjuška V"  vprašala ga je, nzakaj ste se pripeljali? Kje je vaš konj V Čegav je ta voz V"
Tudi z narodnega stališča bilje ta shod, kakor kaže nadrobneje poročilo, jako važen: Mnogo se je že prigovarjalo v časopisih županom različnih okrajev : spoštujte svoj jezik, upeljite slovensko uradova-nje, odpravite stare nemške table raz zidov naših občin, vrzite proč stare nemške pečate, iz katerih morajo razvideti drugi narodi le, da tukaj stanujejo Nemci, ker so županijski pečati do sedaj bili, žali-bog! — večinoma le nemški. Še celo v krsjih, kjer županujejo sicer zavedni narodni možje, imeli so jednake eksemplare, menda kot spomin na lepe stare čase; prenaredili jih niso, misleč, saj še stari zaleže, boječ se malih stroškov. Tako je šlo več prošenj za upeljavo slovenskega jezika v šole in urade na državni zbor, potrjene ravno s takim nemškim pečatom. Ali ni bila to ironija? — bolje bi rekel, norčevanje iz samega sebe?
Kaj, to so malenkosti, kdo bo pa temu tako važnost pripisoval in o tem toliko govoril, odvrnil mi bo jeden ali drugi; jaz pa pravim: kdor ne stori malega, stor.l bo še veliko manj kaki veči, odločni korak.
Preveč se še uraduje po naših župauijskih pisarnah nemški; zadnji čas je, županje, da se to tudi odločno odpravi, naj je že temu ali onemu „naprej postavljenemu" gospodu všeč ali ne; to zahteva vaša korist, to zahteva vaša čast. Če sami ne bo dete spoštovali in se potegovali za svoj jezik, drugi narodi se gotovo ne bodo!
Kakor ste sedaj jednoglasno in navdušeno glasovali za odpravo teh prastarih pečatov in nadpisov, tako energično obsodite tudi pri prvem vašem /.boru nemško dopisovanje, in pokazali bodete s tem činom, da ste pravi in zavedni slovenski možje, vredni zaupanja slovenskega ljudstva vaših ob'in.
Izmej 35 župan j ljubljanskega okraja zastopanih je bilo na shodu, kateri se je vršil v ljubljanske Čitalnice dvorani, 27 župani j, večinoma po svojih županih, deloma tudi po pooblaščencih-svetovalcih, tako Vrhnika (novi župan Še ni izvoljen), Šent Vid nad Ljubljano, Medvode, Slivnicu in Želimlje.
Županije, katere so bile zastopane, so naslednje: Udmat, Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Šmarije, Grosuplje, Želimlje, Tomišelj, Pijava Gorica, Šent Vid, Šent Jošt. Horjul, Vič, Jezica, Vrbljeue, Iška Vas, Brezovica, Vrhnika, Dobrova, Šent Juriie, Medvode, Slivnica, Purgarca, Iška Loka, Studenec, D. M. v Polji, Log in Borovnica.
Shod počastil je s svojo navzočnostjo tudi gospod deželni poslanec dr. Karo l Bleivveis vitez Trsteniški.
Ob 10. uri zjutraj prične se zborovanje.
M. Baudek, kot predsednik osnovalnega odbora, pozdravi navzočne, poudarjajoč, da ga prisrčno veseli, da so se zbrali v tako množaem številu, ker dokaz mu je to, da je bila misel, ustanoviti županijske shode, dobra. Nadaljujoč pravi: Kedar nas je bilo več županov skupaj zbranih, pogovarjali smo se o tem, kako pomagati jeden drugemu s sovetom in tudi dejansko v našem težavnem poslu. Dosegli
smo zaželjeno in le na nam samim je sedaj, da krepko in složno držimo skupaj, da se uresničijo naše nadeje in upi. Z veseljem in srčnostjo pričnimo prvo delo, saj nam je vsem na srcu blagor, korist in sreča naših občin, torej ni dvomiti o povolj-nem uspehu.
Predno pa pričnemo naše delovanje v ta namen, spomnimo se velike sreče in veselja, katero nas zadene to leto, ko bodemo imeli v našej sredi Njegovo Veličanstvo našega presvitlega cesarja, kateri bode počastil našo deželo s svojim visokim pohodom o priliki praznovanja fiOO letnice pridruženja Kranjske pod ščit vladajoče dinastije.
Zatorej z navdušenostjo, kakor nam srce veli, zakličimo Nj. Veličanstvu našemu ljubljenemu vladarju Franu Jožefu : slava! slava! slava!
Z mladeniško navdušenostjo pritrdi zbor tem besedam; dokaza dovolj, kako gorko ljubi naš narod „pravičnega" svojega vladarja.
Za tem voli se „izvršujoči odbor" 6 članov. Volitev vrši se po ustnem glasovanji. Izvoljeni so bili: Martin Baudek, župan v Udmatu; Adolf Galle, župan v Zg. Šiški; Janez Knez, župan v Sp. Šiški; France Koščak, župan v Grosupljem; Vinko Ogo-relc, župan v Šmarji in prihodnji župan občine Vrhnike. Namestnikom volita se: T. Ločnikar, župan na Viču, in Matija Reraškar, župan na Brezovici.
Izvoljeni prevzemo volitev in volijo izmej sebe predsednika. Ker se zaporedom izvoljena: Adolf Galle in Janez Knez branita odločno prevzeti voli tev, voli s v tretje g. Martin Baudek. Vsled prošnje navzočnih prevzame volitev in preide se k 3. točki dnevnega reda: „Poročilo g. Adolfa Galleta o najnujnejših vprašanjih, katera teže župane v njihovem delovanji, in predlogi, kakako bi se temu pomoglo."
V obširnem poročilu utemelji g. Adolf Galle svoje predloge. Prvi predlog se glasi:
„IzvrŠevalnemu odboru se naroči, da naprosi ministerstvo notranjih zadev, da zapove žandarme-rijskim postajam, da imajo zmirom podpirati župane v policijskih zadevah, da morajo na zahtevanje županov, se ve da proti temu, da so županje za vsaki taki Čin odgovorni, podati se na odločeni kraj. Župan ima poročati precej v vsakej takej zadevi okrajnemu glavarstvu in navesti uzroke, ki so ga k temu nagnili."
Predlog se sprejme jednoglasno. Drugi predlog se glasi:
„IzvrŠevalnemu odboru se dalje naroča, da ob jednem naprosi ministerstvo notranjih zadev, da bi imele obline svoje občinske zapore pri okrajnem glavarstvu, za katere bi plačevali svoje letne doneske, kakor so jih v prejšnjih časih."
Predlog se sprejme.
Zastopnik občine Vrhnika g. Janez Brenčič opomni, da bi bilo za bližno okolico vrhniško težavno, pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani imeti svoje občinske zapore, zatorej predlaga naj se „izvrševalnemu odboru" naroči, da se pri izpeljavi dotične prošnje
„Tena ne uganeš, dete moje," odgovoril jej je Gregor Ivanovič, potem jej pa razložil, kaj se je bilo zgodilo.
Liza ni verjela svojim ušesom. Nikakor ni mogla načuditi se dovolj. Gregor Ivanovič povedal jej je, da pride jutri Beredov s svojim sinom k kosilu.
„Kaj pravite!" zaklicala je in obledela. „Beredov in njegov sin bosta pri nas ua kosilu? Ne, oče, storite k«r hočete, ali jaz nečem biti zraven."
nAli se ti meša V" zavrnil jo je oče. „0d kedaj si tako sramežljiva V Ali yojiš v srcu tako skrivno sovraštvo, kukor kaka junakinja v romanih ? Le nikar ne bodi neumna!"
„Ne, batjuška, nobena stvar na zemlji me ne pripravi, da bi se pokazala Beredovu."
Gregor Ivanovič zmajal je z ramami; ker je videl, da je ne pregovori, pustil jo je pri miru ter podal se k počitku, kajti bil je jako truden.
Liza Gregorjevim poiskala je Nastjo. Dolgo sta ukrepali, kaj je storiti. Kaj bi mislil Aleksej, ko bi spoznal, da je Muromskega hči njegova Aku-
lina? Kaj bi mislil o njenem vedenji in njenem umu V Na drugoj strani bila bi pa tudi rada videla, kakšen utis bi napravila, ko bi se tako nenadoma se>la . . . Kar šine jej srečna misel v glavo. Povedala jo je Nastji in obe sklenili ste izvesti njen naklep.
Drugi dan vprašal je pri zajutreku Gregor Ivanovič svojo hčer, če še vedno misli skrivati se Beredovitn.
„Batjuška,u odgovorila je, „če vi želite, ga bodem sprejela, — samo če ga smem sprejeti v ka-koršnej koli obleki, da me ne boste zmerjali in ne boste pokazali, da ste iznenađeni."
„Zopet nove muhe!" rekel je Gregor Ivanovič. „No, dobro, stori kar hočeš, moja črnooka nugajivka."
Pri teh besedah poljubil jo je na čelo. Liza od*la je hitro, da se opravi.
Točno ob dveh popoludne pripeljal se je na dvorišče velik kolese'j, v katerega bilo je upreženih šest konj. S pomočjo Muromskega in dveh slugov zlezel je Beredov iz voza. Njegov sin prijezdil je za
na to ozira. Opomnja se vzame na znanje in kot popolnoma umestna odobri.
Tretji predlog utemeljuje poročevalec naslednje:
„Tretje vprašanje, katero vam hočem danes staviti je: kako odpraviti, da se pri sodnijskih obravnavah prebere zmirom spričevalo župana v pričo zatoženca? Koliko nesreč se je že vsled tega zgodilo in koliko očitanja morajo županje ravno zarad tega prestati od sorodnikov obtoženca ali tudi od njega samega, sami dobro veste. Velikokrat zadržan je župan ravno iz bojazni, da mu ta ali oni, ko pre-stoji svojo kazen, ne škoduje na blagu ali še celo na življenji, da ga ne opiše tako, kakor bi zaslužil. Ali ni po tem potu sodniia sama slabo poučena in, ali ne dobi ravno zaradi tega nekako nenatančno in nejasno, ker ravno bojazljivo poročilo? Vi vsi ste prepričani, da je to res, kar pravim; ob jednem pa veste, da je na drugej strani zopet županova dolžnost, prvič kot župan in drugič že kot ud človeške družbe, da poroča sodniji vestno in natanko. Kako naj tedaj župan ravna, da bode zadovolil svojej vesti in občnemu blagru, nič manj pa tudi varoval svoje življenje in premoženje pred brezvestnimi hudodelci ? Dalo bi se to urediti in sicer tako, da bi zmirom dotična žandarmerijska postaja prva poizvedela pri županu o dotičnem zatoženci in potem ona poročala sodniji kot v imenu „javnih oblasti j "; in tako bode ustreženo vsem, največ koristilo bode pa to še sodniji samej, ker ravno vsled tega poizvedela bode najbolj resnico, tem več, ker gre poročilo skozi dve roki, ki manj ali več poznate dotičnega.
V dosego tega namena predlsgam:
Skupni shod naroči „izvrševalnemu odboru", da sestavi prošnjo na justičuo ministerstvo, da bi se zanaprej ne brala več županijska poročila v pričo zatoženca pri sodnijskih obravnavah in kot od župana izhajajoča tudi priznavala, temveč naj dotična žan-darska postaja zahteva poročilo od župana in potem kot v imeuu „javnih oblastij" sodniji poroča."
Ta predlog se sprejme soglasno.
Pri Četrti točki dnevnega reda: „posamezni predlogi" stavi g. Franc Koščak, župan Grosupeljski samostojni predlog, da se zopet upeljejo najdenišnice, kakor so bile prtj, ker s tem bi s i zaprečili mnogi detomori, ki se silno množe. V nje-govej občini pripetila sta se žalibog dva.
Dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški se v daljšem govoru izreče zoper predlog Koščakov. On pravi: „Moj oče je v deželnem zboru mnogo časa delal na to in slednjič tudi prodrl z nasvetom, da se najdenišnica, katera je deželo stala mnogo denarjev, odpravi. Tudi v drugih deželah, kakor na Koroškem, Štajerskem, Zgornjem Avstrijskem, odpravili so najdenišnice, le še na Češkem imajo take zavode, katere mora vzdrževati dežela. Sestavila se je pa tudi že ondukaj komisija, ki ima nalogo staviti nasvete, kako po drugej poti skrbeti za te uboge, in ki ima ob jednem preiskovati, seli res po odpravi najdenišnic množe detomori. Govornik meni, da to do sedaj še ni nikjer dokazano, tedaj bi bilo
vozom na konji in oba odšla sta v obeduico, kjer je bila miza že pogrnena.
Muromski sprejel ju je prav prijazno in ju povabil, naj bi šla pred obedom ogledat njegov vrt. Vodil ju je na vrtu po z drobuim peskom posutih stezah, po lepo urejenih drevoredih. Staremu Bere-dovu zdelo se je škoda časa in denarja, ki se je potratil za urejenje tega vrta Njegov sin sicer ni zavidal takih naprav kakor praktičen gospodar, pa jih tudi ni občudoval kakor pravi angloman, težko je le čhkal, da vidi gospodarjevo hčer, o katerej je 1 že mnogo čul; njegovo srce bilo je sicer že oddano, vender sta mladost in lepota še močno uplivali na njegovo fantazijo.
Prišedši nazaj, usedli so se vsi trije vkupe, stara dva pogovarjala sta se, kaj sta doživela pri vojakih, Aleksej pa jo preudarjal, kako bi se obnašal proti Lizi. Sklenil je biti ravnodušen in hladen. Vrata se odpro in Miss Jakson, vsa pomalana in olepšana s trakovi, ustopi. Aleksej so jej prikloni po vojaški, ali ona se za to ni dosti zmenila. Kmalu , za njo prišla je Liza.
neumestno, ako se o tem že danes sklepa, ker s tem bi se dežela za mnogo tisoč zopet obremenila. Kar se tiče prej sprejetih predlogov, meni govornik, da bo res jako koristni in, ako se bodo dali povoljno izpeljati, bode mnogo olajšano teško breme županov. • Pri glasovanji se stavljeni predlog ne sprejme.
Vinko Ogorelec, župan v Šmariji omenja, da Be po deželnih bolnicah premalo gleda na to, da bi se pri vzprejetji bolnika ta natanko izprašal za ime, rojstni kraj, županijo, kamor spada, za imena njegovih roditeljev, domači priimek itd., zaradi tega da se pripeti veliko ueprilik in da se v mnogih slučajih obteži vsled tega občina po nepotrebnem, ko bi se marsikdaj povrnitev stroškov zahtevala od sta-rišev ali pa vsaj od sorodnikov. Tudi se pritožuje, da žujianje dobivajo dopise v tujih jezikih, katerih ne razumejo, tako ima ravno ou sedaj dva laška dopisa, katera si ne more raztolmačiti, zanesljivega prestavljalca pa ne ve kje iskati.
Zatorej predlaga:
„Zvršujočemu odboru se naroči, naj stori potrebne korake, da bi dopise, v tujih nerazumljivih jezikih pisane, županom prestavljalo okrajno glavarstvo. w
Dalje stavi predlog:
„Zvršujočemu odboru se naroči, da prosi deželni oribor, naj naroči deželnim bolnicam, posebno pa naj deželnim odborom drugih krono vin priporoča, da se pri vzprejcmanji bolnikov natanko in strogo drže dotičnih postav in da naj poizvedba ne obsega le ime in rojstni kraj dotičnoga, temuč tudi kraj, kjer ima domovinsko pravico, hišno štev. rojstne hiše, vulgo-ime, ime roditeljev, sorodn.kov itd.u
Oba predloga se jednoglasno sprejmeta.
Adolf Galle nasvetuje glede na to, da se
panje onemu, kateri to delo ceneje prevzame. Občine naj bi plačevale dotični donesek v denarjih.
Govornik pravi, da stavi ta predlog zaradi tega, ker so v njegovem kraji ceste jako slabe in ljudje pri nasipanji jako malomarni.
M. Baudek se odločno protivi temu rekoč, da bi bilo to za kmeta velika škoda, kajti teško plačeval bi dotične doneske v deuarjih, ko marši-kaka vas še 15 funtov soli ne premore, veliko ložje dela tlako, sosebno v zimskem času, ko nima dru-zega posebnega dela.
Koščakov predlog in eventuvalni predlog se ne sprejme.
Župan iz Iške Loke priporoča v preudarek nasvet, da bi se koujerejskemu odseku priporočalo, naj dela na to, da se pri spuščanji cesarskih žrebcev ne daje nobenej stranki prednost, temveč naj se spušča po vrsti, kakor so dotičniki s svojo živino prišli, brez ozira, ali je posestnik živali bogat ah reven. Nasvet se priporoča.
Franc Koščak vpraša, kaj meni skupni shod ukreniti glede praznovanja GOOletnice.
Ko so govorili Baudek, Galle in dr. JBleirveis, sklene se za zdaj s sklepi še počakati, v tej zadevi pa sklicati  posebni skupni shod v primernem času.
Cunder, župan iz Jezice predlaga, naj se ko-njač plačuje iz okrajne blagajnice, kjer je tako zmirom redni preostanek. Predlog pade, ker zanj ne glasujejo od Ljubljane bolj oddaljeni županje, katerih občine po pasjem kootumaeu nič ne trpe.
Slednjič še predsednik M. Baudek navzočim županom gorko priporoča, naj si omislijo mesto zda njih nemških, nove pečate s slovenskim napisom, kajti časi, ko se je župan, če ni znal nemški, bal, da bode zaradi tega kaznovan, so minuli. On omenja, da so prcsvitli cesar sami,   ko so potovali v Trst,
postava o plemenskih juncih premalo ostro spolnuje, vprašali župana, ki jih   je nagovoril   laški: „ne in   se rabi  preslaba ali   premlada živina,  naj se naroči „zvršujočemu odboru", (ha po primernem potu upliva in deluje na to mej ljudstvom, da se postava natanko spolnuje, kajti  le potem  se  bode mogla kedaj naša dežela pouašati z dobro živino. Koliko dobička ravno lepa živina kmetovalcu donaša, razvid mo iz blagostanja sosednjih dežela, kjer je živino reja na visokej stopinji. Nasvet se odobri.
S. L o čni ker, župan na Viču, stavi in utemelji samostalni predlog:
„Zvrševalnemu odboru naj se naroČi, da stori potrebne korake v dosego tega, da cestni odbor ne sme staviti nobenega dela, da bi se prej ne -povprašal župan dotične občine, je li stavljenje potrebno ali ne; dalje: da mora vsaki račun cestnega odbora od župana dotične občine, kjer se je delalo, biti odobren in podpisan."
Predlog gorko podpirajo tudi drugi županje in se jednoglasno sprejme.
Franc Koščak stavi predlog, da naj zauaprej ne nasipajo več občinarji okrajnih cest sami, temveč naj se odmerjeni prostor prepusti proti plači v nasi-
stanujejo-li tukaj Slovenci". In zopet drugej: „se li ne govori tukaj slovenski Vu
Če sam naš presvitli cesar cen« in govori nas jezik, ali se ne bodemo mi slovenski županje pred vsem potegnili za njega najman|še pravice? Pre-naredijo naj se tudi table po vaseh in trgih, da bode ljubljanski okraj pokazal, da tu stanujejo na svoj jezik ponosni in svojih pravic se zavedajoči Slovenci.
Predlog se navdušeno in jednoglasno vzprejme. Tu podal sem vam glavne sklepe prvega shoda županov ljubljanskega okraja. Prepričan sem, da bode zvršujoči odbor marsikaj dosegel, uko tudi ne računamo, da bi se vse te točke spolni le. Spodbujajo pa naj Va.-', župane po drugih slovenskih pokrajinah, odlični čini vrlih županov ljubljanskega okraja, da tudi Vi storite jednako in si osnujete jednake zveze. Koristili bodete pred vsem samim sebi, nič manj pa tudi svojim občinam, in mnogo, mnogo lahko narodnej stvari. Le dobre volje in malo dela je potreba. Zatorej ne držite križem rok — na delo glasi naj se Vaš klic ! P.
Po li tičn i razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. januvarja.
V Tntu je pri volitvi v mestno starešinstvo v četrtem razredu zmagal kandidat progressovski Edgardo Ilascovich proti avstrijsko mislečemu kandidatu StrudthotVu.^ „Presse" pravi povodom tega voliluega resultata: „Četrti razred je pač že od nekdaj torišče italiani.ssimov, ampak po dogodbah zadnjih tednov bi bilo veuder pričakovati, da si bodo celo odločno narodni volilci premislili, predno gredo s stranko, č>gar skrajne krilo deluje z dvnamitom. Glede te prikazni moramo le zopet ponoviti, kar smo dejali povodom občnih volitev tržuških : Trst ne bode prej avstrijski postal , dokler se nebo o d važilo revidirati temeljito tamošnji volilni red." — Ta teden bila je pri de-želnej sodniji obravnava proti A. Culligarisu in J. L ov rin ic hu , nadpaznikonm tržaške mestne je-tnišntce zaradi slnžbenih prestopkov s potuho in raz-žaljenja časti. Vsaki je obsojen na šest mesecev težke poostrene ječe.
Dunajski župan Uhl zahteval je od pravnega odseka magistratovega mnenje, kaka pravna sredstva naj bi se uporabila proti dovoljenju uaučnega mini-sterstva za ustanovo če»l*.e š«»le v Favoritah. To pravno mnenje je sedaj končano in napravlja velik fiasco dunajskemu mestnemu zastopu. Ono namreč izjavlja, da se z naredbo ministrovo ni prelomila nobena postava in d a n i n ob en eg a posta vn eg a u zr ok a z a k a k o p rit ož bo.
Vn.mJo države.
„Samouprava" pripisuje pri zadnjih dopolnit-venih volitvah v *rb*«lt«» s k up Hči no zmago radikalnem. „Obnašanjo ljudstva in rezultati volitev so zadostno pokazali mržnjo, katera je v deželi proti „naprednjakom". Da so pa poslednji vender le priborili nekoliko sedežev v skupščini, to nema nobenega praktičnega pomena. Ker je skupščina že je-denkrat začela svoje delo, ne da je bila sklepčna, bila bi tudi lahko delo končala brez teh pičlih se-dežev. Ampak občne volitve so pred durmi, in v njili pokazala se bode ljudska volja z vso močjo. Tedaj bfla bode zadnja ura sedanjemu kabinetu. Noben čudež ne more ga več rešiti, kajti nikdar več ne pride tako ugodna prilika za „naprednjake", nego tedaj, ko so po padcu Ristićcvem prišli do krmila. Vsaka druga vlada razumela bi bila vsaj deset let životariti ob političnem kapitalu, ki se je nahajal v sovraštvu ljudstva do j>rednikov. In na-prednjaki porabili so ga prej nego v jednem letu. Cel nimbus, ki so si ga pridobili, ko so po pet stoletjih zopet proglasili kraljestvo, trajal jo komaj nekaj tednov."
Na IlulfgarftUcni imajo ministersko krizo, ki je baje nastala iz mržnje ministrov ruske in bul-garske narodnosti. JVIiuistra Kusa Kaulbars in Sobo lev sta neki knezu zopet javila, da zapustita Btiigirijo, ako V u I ković ne izstopi iz kabinet«. Na drugi strani pa hočejo ministri liulgari, mej nj mi posebno Vulkovič, odstopiti zaradi neparlamentarnoga ravnanja ruskib kolegov Kaulbarsa in Soboleva. Knez bi bulgaiske ministre jako rad Obdržal, pa tudi Rusom se nerad zameni, Predsednika kumore je pooblastil sestaviti nov kabinet.
V ^l'c»r<>iil odkrili so v torek, ob smrtnem dnevu Viktorja Kinanuela, njegov spomenik. Kralj se je dal zastopati po vojvodi Aostaškem; ka-
Njen oče hotel jo je ravno predstaviti gostom : ali kar obstal je in se ugriznil v ustne . . . Liza, njegova ljuba Liza bila je vsa pobarvana po obrvih in po obrazu, še grje kakor Miss Jakson. Na glavi imela je celo kopo tujih las, ki pa so bili svetlejši od njenih. Njen život bil je tako pretisnen, da je dobil podobo črke X. Vsi dijamanti njene matere, ki k sreči še niso bili zastavljeni, bleščali so se na njenih prstih, tilniku in ušesih.
Aleksej v tej smešnej in bliščečej obleki ni spoznid svoje Akuline. Njegov oče poljubil je njeno roko in ou tudi. Ko se je dotaknil malih belih prstkov, zdelo se mu je, da so se tresli. Opazil je tudi majhno nožico, ki jo koketno molela izpod obleke. To ga je nekako utešilo tudi radi njene obleke, ki se mu je zdela zoprna. Bele in rudeče šminke na njenem obrazu pa ni opazil v svojej nedolžnosti. Gregor Ivanovič spomnil se je svoje obljube in skušcl je skriti, da ga je iznenadilo.
Ta šala njegove hčere pa mu je bila tako všeč, da se ni mogel zdržati smeha. Miss Jakson držala se je pa jezno.   Vedela je,  da je Liza njej
vzela šminke. Srdito pogledovala je mlado hudodelko in sklenila, da jo bo pri prvej priložnosti prav dobro oštela. Zdaj se je pa delala, kakor bi tega ne bila opazila.
Usedli so se k obedu. Aleksej bil je ves zamišljen. Liza se je veselo držala, govorila skoz zobe, in sicer samo francozki. Njeni oče jo je vedno opazoval, pa ni mogel lisnati, kaj da misli. Augličanka je vedno molčala. Ivan Petrovič se je pa obnušal kakor doma. Jedel je za dva, pil ztt tri, veselil se, govoril prijirosto in odkritosrčno.
Po obedu so gostje odšli in Gregor Ivanovič mogel se je sedaj nasmejati po svojej volji in po govoriti se s hčerjo, kar je hotel.
„Kdo te je naučil tako šaliti se iz njih?" prašal je Lizo. „Veš ti, beli šminka se ti kaj lepo podaje. Jaz, ko bi bil kakor ti, namuzal bi se vsak dan malo — se ve da ne preveč."
Liza bila je jako vesela, da je vse tako po sreči izšlo. Objela je očeta in mu obljubila premisliti njegov svet. Na to je pa hitela potolažit Miss Jakson, katera je pa le nerada poslušala njena opra-
vičevanja, da jo je bilo sram s tako črnim obrazom pokazati se tujcem —ter je bila prepričana, da jej bo odpustila dobra Miss Jakson itd.
Moji bralci bodo že uganili, da je Liza hitela drago jutro v gozd, da se pogovorita s svojim ljubimcem.
„Gospod, ti si bi 1 včeraj pri našej gospodi," rekla je Alekseju. „Kako ti je kaj všeč gospodična Miiromska?a
Aleksej je odgovoril,   da je ni dosti opazoval.
„Skoda", rekla je Liza nato.
„Z»kaj?"
„Iver bi jaz rada vedela, če je res, kar o njej govore."
„Kaj pa govore o njej?" „Da je meui podobna."
„Ivakšna neumnost! Proti tebi je prava spaka."
nOh, gospod, tako govoriti je grabi Gospodična Muioniska je prav lepa, in se jako elegantno oblači. Kako bi se jaz smela primerjati ž njo !■
(Konoc prih.)
mora senata in poslancev po posebnih deputaeijah. Mestnemu prefektu se je bilo naročilo, da pri tej slovesnosti ne sme dopustiti nikakeršne demonstracije proti Avstriji; — mu je bilo-li delo lahko in kako ga je opravil, nam doslej n« še znano.
V torek otvorilo se je v Parizu redno zasedanje francoskih kamor. Starešini senata in zbornice poslancev spominjali sta se z iskrenimi besedami umrlega Gambette, veleč, da je njega izguba nesreča za republiko in opomiujoč k složnosti. Na to se je izvolil predsednikom kamore Brisson z 280 iz 319 glasov.
Domače stvari.
— (f Sebastijan Žepič,) profesor na gimnaziji v Zagrebu, umrl je, kakor je poročal vče rajšnji telegram, 9. t. m. ob 9. uri zvečer vsled tridnevne težke bolezni. Pokojnik porodil se je leta \829. pri Tržiči na Gorenjskem in po dovršenih Študijah najprvo služboval na gimnaziji v Varaždinu in bil, kakor piše „Pozor", jedan od najstarijih i najboljih profesora u Hrvatskoj. Vkupe Še z dvema kolegi spisal je rajni Žepič veliki latin-sko-hrvatski slovar za gimnazije in več šolskih knjig, s posebnem zanimanjem pa je motril vsako gibanje na slovstvenem polji in bil kot učitelj in človek obče priljubljen in spoštovan. Zapustil je udovo in devet otrok, mej temi 7 nepreskrbljenih. Lahka mu bodi hrvatska žemljica!
— (Umrl) je v sredo zjutraj v Žavci vrli narodnjak in pivovar gospod Jože Ž uža. Bodi mu zemljica lehka!
— (Šišenska Čitalnica) priredi v nedeljo 13. t. m. besedo s plesom v Koslerjevi zimski pivovarni.
— (Imenovanje.) Okrajnim glavarjem v Kranjskej imenovan je tajnik primorske namestnije g. dr. Filip Z a p 1 o t n i k, okrajni komisar dr. Rein-hold Hiiling pl. RUdingen pa namestniškim tajnikom v Primorskoj.
— (Ž and ar j i prijeli) in v preiskovalni 7apor v Kamnik odveli so 9. t. m. o polunoči g. Ž., podučitelja v Šiški, ker je baje v zvezi z nekim drugom, predstavljajoč se kot deželne sodnije svetovalca, nekega kočarja v Mengsi osleparil za več nego 1500 gld. Ubogi pa tudi jako kratkovidni kmet, katerega sta z raznimi grožnjami prijela v strah, da je pošiljal denar pod določenimi naslovi v Polhovi Gradec in celo v Trst, je ob ves svoj imetek.
— (Vabilo) k slavnosti otvorenja pevskega društva „Lira" v Kamniku, katera bode dne 14. januvarja 1883 v prostorih narodne Čitalnice. Začetek prav točno ob V28. uri zvečer. Spored: A. 1. Pozdrav društvenega predsednika. 2. Fr. Grbec: »Slovanski brod", moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4. A. Nedvčd: „Oblakom", mešani zbor. 5. A. Nedved: „Lepše rožice", četverospev. G. A. Nedved: „Pozdrav", moški fcbor z bariton-solo. 7. J. Kocijančič: „Slovo", osmo-spev. 8. A. Hajdrih: „Sirota", moški zbor z alt-solo. 9. A. Nedvčd: „Zvezna", moški zbor. 10 W. Fuane: „Trije nosovi", šaljivi trospev s spr«jmljevanjem glasovira. B. Ples. Mej posameznimi točkami svira godba.
— (Iz Mokronoga) se nam piše v 10. dan t. m.: Dne 31. decembra 1. I. bila je volitev stotniku in njegovega namestnika požarne hrambe za Mokronog in okolico, katera bi se imela že pred več časa vršiti. Jednoglasno bil je izvoljen za stotnika Fran P ene a, posestnik in župan v Mokronogu, za namestnika pa ravno ti.ko Janez Pleskovič, posestnik in poštar v Mokronogu. Teden pozneje vršila se je volitev častnikov tudi jednoglasno. Iz voljeni so: Janez Deu, posestnik in mizar, Hrabro slav Grčar, nadučitelj, Jakob Kolenc, posestnik in krčmar; namestniki: Makse Pasecki, Janez Kovačič, po domače Gimpel, Mdia Trefalt. — Zopet je prekoračil Mokronog stopinjo više! Upamo, da se bodo izvoljenci hrabro obnašali in vrlo ter neutrudljivo delali pri vsakem požaru, da se ne bo treba prito zevati, kakor se je do sedaj večkrat čulo, česar je bil odbor največ kriv.
— (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima v soboto 13. t. m. ob 8. uri zvečer
reden zbor s sledečim vsporedom: 1. Čita se zapisnik. 2. Predlog odborov z ozirom na nalogo, katero mu je dalo društvo v 3. rednem zboru. 3 „0 razvoju staroslovenskega slovstva", predava cand. phil. g. Gabron. 4. Kritika. 5. Predlog odsekov o prenaredbi društvenih pravil. 6. Slučajnosti. Gostilna „zur alten Bierquelle", I. nadstropje.
— (Razpisana je služba) kancelista pri c. kr. okr. sodniji v Kranji. Prošnje do 6. febru-varja t. 1.
X>UL:n.sosl2:a, borza
dne 11. januvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 76 80 kr.
Srebrna renta .... ..... 77 „ 60 „
Zlata renta.......... 95 , 60 „
5°/0 marčna renta......... 91 „ 50
Akcije narodne banko....... 834 „ — „
Kreditne akcije......                               .   . 280 „ — B
London   . .....                                  ... 119 , 55 „
Srebro            ..       ....... — „ — „
Napol........... 9 „ 51
C. kr. cekini. ......                                   . 6 „ 64 ,
Nemške marko .....                                     . 68 „ 66 „
4°/0 državne srečke ti 1. 1854   250 gld. 119 „ — „
Državno srečke li I. 18t>4 .   .    10O   „ 1G7 „ 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 95 „ 70 ,
Ogrska zlata rotita 6°/0...... 118 „ 20 r
.             *°/o...... 85 . 35
„      papirna renta 5°/0    .   .       .   . 84 „ 75 „
5°/, Štajersko zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „ — w
Dunava rey. srečke 5%    .   .    100 gld. 114 — ,
Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/o zlati zaHt. listi   . 118 „ 75 „
Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 98 r 60
Prior, obllg. Ferdinandove sov. železnice 105 „40 „
Kreditne srečke.....100 gld. 171 „ 25
liudolfovo srečke.....                        10   „ 19 „ n
Akcije anglo-avstr. banko .   .    120   m 113 „ 7C „
Trammway-drusL volj. 170 gld. a. v. .   . 223 . 30 „
V nedeljo 1-1. t. m.
bode
v Tavčarjevih prostorih (hotel Europa)
ples frizerjev
ter se prosijo vsi oni p. n. gospodje in gospe, katerim se po pomoti niso so poslala vabilu, da se blagovole oglasiti za njo pri katerem koli frizerji.
Plesno godbo izvršuje kapela 17. pea-polka barona Kuhn-a.
V Ljubljani, v dan 10. januvarja 1883.
(24) ODBOE.
Hiša na prodaj!
V Kranji, na Savskem predmestji h. št. 28 in «/« delež polja v Rrecji e iz proste roke za prodati, ugodna plačila in ceua se izve pri
r-'3—1)
Valentinu NiiMiiik-u
v Škof jej Loki.
tržaškej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
V V
voščeno svoco
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. &. R. SEEMANN
V I^jlll>lja,lli.    (686 -16)
|»| Za zdravljenje v — jeseni in po zimi. \%\
Proti
protinu.
l»r II
trganju.
Nujna prošnja!
Povodom konečnega letnega ohračunanja prosim najuljudneje vse tiste privatne stranke.
pri katerih se nahajajo so prazne
siphon-steklenice,
da mi jih blagovolijo tako) nazaj postali.
(Jastiti gospodje Uiciiiurji. kateri jemljejo siphon pri meni, naj bodo blagohotno pripravljeni s Ml|ihoii-Htekleiiiet*iiii in kakimi siplion-Hkiini Klavieniui za bodočo revizijo« katero bodem v kratkem opravljal. (11—2)
Z odličnim spoštovanjem
antiarthritični, antirheumatični
kri čistilni čaj
TT Učinek T T ^ izreden, j j
Skazan kot siguren.
VBpeh izboren.
Mcjnarodna svetovna razstava 1!)70. Siritipv Hors concurs. Mejnaradtia svetovna razstava INsO. Mel-bourn-ska zlata s\ctinja z diplomo in specijalnim priznanjem.
Frana Wilhelm-a,
lekarnarja v Neunkirvlaeii-u (N.-Oent.),
rabil se je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarane dolgotrajno bolezni, vedno gnoj oče so rano, spolno in kožne bo lesni, ogree po životu ali licu, hraste, sifilitično
otekline, nabasanje jeter in vrance, nemorojtae,
zlatico, hude živčne bolečino, miSične ali člonske boli, ž lodoen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucije, slabosti, belo pri žen-skab, škrolelje, bezgavke in druge bolesti.
Knjižic« O zdravilskih vspehih zadnjih 12 let iranco in gratis.
Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 tfld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi so pri 1 run V% illM-lm-ii. lekarnarji v Neunkirchenu (N.-Oest.)
Osiguraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znane znamke, ki so v več državah postavno varovane.
Ta čaj prodaj ejo: V Hijnt>l j:nii : l*«,»t«3ir HiiiMMiiilt; v rostojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofje} Loki: Kari Pabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rissoli, lekarnar; v Kamniku: Jos.
Moćnik, lekarnar. ((if>o-9)
Za zdravljenje v spomladi in po leti. |»]
b o   cm   i i« a
?s l
S 9 t
1 S
S? i
o
F $ S
? E B* i    £ h
m S c 1s"5 p
o. .T 3 Z* t-i " lr-
S o61 " - "
Qi
I"lil i alfi
I Na najboljšem glasu
izmej vseh tovarniškili izdelkov so
šivalni stroji vseh sistemov |
M. Bollmann-a, |
na Dunaji, I. Rothenthurmstrasse Nr. 33. v}
51 odlikovanj.
Ya**< ai'i'tsn firma I o vrsic.
Ustanovlj. 1861.
>U Singer-jevi, Greifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji 8 w      na valjček in vsake vrste ročni stroji W
po prvotnih fabriških cenah s kletno garancijo tmli za
platčlla v ol_>i*oKili. (708—9)
\ It.   l'ii/.i nuj h*» točno na firmo, cenilnik gralK in franko.
Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo.
I/d;-1 rij m odgovorni urednik Mukso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno".