Program in vabilo na Darocbo. ustrojenju, a duvalizem sam ni samo notranja tvorba, tem- več tudi nasledek zunanjih vplivov. Tudi duvalizem se Gledé na nove naročnike in čitatelje omenjamo, da odstrani le z izpreraembo sedanjega položenja na zunaj. „Slovanski Svet" se drži na prvem mestu slovanskega kul- To položenje vpliva na vse politiško stremljenje avstro- turnega programa, in mu je vse drugo postranskega po- ogerskih narodov v obče in slovanskih posebe. Poslednji mena ali sredstvo za namen. Ta program povdarja po- Se opirajo ali na sedanje ustave ali pa na historiška dr- trebo uresničenja kulturnih vezij med slovanskimi narodi, žavna prava. „Slov. Svet" dokazuje kot prvo potrebo iz- Taka kulturna vez je pred vsem skupni jezik za više in vršenje ustave v pogledu na zaščito jezika in narodnosti, najviše znanstvene potrebe in občevanje od naroda do iQ ge le potem izvršitev historičnih prav. Najprej naj bi naroda. Ta potreba ne izključuje rabljenja dosedanjih pi- dobil vsak narod v skupnih masah svojo nacijonalno sanih jezikov za širše zadače vsakega naroda, pač pa avtonomijo, po tej pa naj bi se vstvarili politiški mora spoznanje prodreti, da je tem literaturnim in skup- okviri za historiška' prava. Temu spoznanju se približu- nemu literaturnemu jeziku potreben jeden in isti „Abc", jej0 celó uže Mladočehi, samo da pri jednakopravnosti se analogen, kakor imajo razna plemena velikih narodov 'omejujejo na jezik, v tem ko češki Nemci zahtevajo par- jedne in iste skupne pismenke za svoj skupni književni jezik cijalno narodnorsamoupravo. Razmere so pa take, da'je treba in za svoja narečja. — Slovani so imeli nekdaj jeden in slovanskim narodom skrbeti najprej za nacijonalno avto- isti cerkveni obred in obredni jezik; nas list ima zadačo, nomijo in z njeno pomočjo delovati na izvršenje histo- zgodovino tega obreda in jezika razpravljati iu vzbujati riCnili prav. Tak je naš naeijonalno-politiški program, in primerno stremljenje med zapadnimi Slovani. Za te Slo- in je 0d njegovega izvršen j a zavisen velik del slovan- vane ni nSI. Svet" nikdar priporočal drugega, kakor unijo skega kulturnega programa. z Rimom. Zato obsoja listo delovanje latinizatorjev, ki „Slov. Svet" ima pa poštevati tudi specijalne raz- nasprotuje povratu k cirilometodijski cerkvi v uniji z Ri- mere slovenskega naroda. Tuji vplivi in pa v vsem mišljenju raom. To je protivno tudi stremljenju sedanjega papeža potujčena latinizatorska stranka daje opraviti razsvetlje- Leona XIII. nemu svečeništvu in vsej posvetni inteligenciji. Napake K važnim kulturnim vezem slovanskih narodov spada te stranke je treba razkrivati v interesu cerkve, svečeništva tudi slovanska umetnost, katera je v svoji nepopačenosti in vsega naroda. sorodna; ona je jeden največih pomočkov, slovanske, Vsled specijalnih razmer bode „SI. Svet" letos raz- s krvjo podedovane pristne sposobnosti spraviti na pravo pravljal tudi načela o morali v politiki, socijalistiki in pot, da ožive iu se olcrepe za nadaljnje zgodovinsko de- SOcijalni ekonomiji. To bode novo zaglavje naših dolž- lovanje. Radi tega pošteva naš list mrtve in žive starine nostij. slovanske umetnosti, naj se je vstvarila sama za se ali Jednake in specijalne razmere nas silijo, da bomo pa kot liŠp raznih ročnih in obrtnih del. tudi nadalje in še globlje in bolj intenzivno' razpravljali Ta kulturni program pa vključuje tudi primerno tudi zaglavje tistih interesov in zadač, ki jih ima dijaštvo nacijonalno-politiško svobodo, in zato je odgovarjajoče in ženstvo med Slovani in na Slovenskem, politiško stremljenje najviši, najobsežniši postulat za to Začeli so kvariti tudi načela, ki imajo po razsvet- in za vse drugo, kar more utrditi in ščititi vsak narod ljeni kritiki veljati v književnosti, oziroma v tako zvanem posebe. To svobodo skušajo avstro-ogerski Slovani do- leposlovju. Tudi na to stran hoče naš list pomagati, da sezati le doma, to je izključno v okviru monarhije, in pridemo na pravo pot mišljenja in delovanja, dosledno s tem bi morala odpasti vsakatera sumničenja poštenih, tudi estetičnega čuvslvovanja. V obče bomo gojili mnogo- bodisi domačih ali tujerodnih nasprotnikov. „Slov. Svet" stransko kritiko, za Slovane važne knjige pa posebe uva- smatra v ta namen za potrebno, da se naša monarhija zevali. postavi v stvarno-logično položenje z ostalo Evropo, da Leposlovne spise, sosebno tudi pesni, bomo i na- bi nenaravne in neprimerne zunanje zveze ne zavirale dalje priobčevali. Pri pesnih s cirilico imamo namen, prikladnega ustrojenja in utrjenja znotraj monarhije. Ev- vspodbujati k čitanju tudi v cirilici, ropsko položenje in zunanje zveze so silen faktor, od Latinizatorska stranka se je spravila tudi na soci- katerega je zavisno pravično razdeljenje in organizo- jalna in socijalno-ekonomiška vprašanja; tudi v tem po- vanje avstro-ogerskih narodov na znotraj. V monarhiji sami gledu je treba popravkov. Pozitivno pa bomo letos psebe dela sedanji duvalizem največe zapreke primernemu pre- razpravljali o posojilnicah in konsumnih društvih. Po- slednjih je na Slovenskem še le malo, a še ta so nekoliko napačno osnovana. Treba bode v obče kazati na gospodarsko organizacijo narodovo. Kar vstvarijo važnega, ali kar se znamenitega dogodi med slovanskimi narodi, „Slov. Svet" zvesto zabeležuje. Raznotere „drobtinice" popolnjujejo našo kroniko. Slovanske knjige in slovanske časopise, sosebno važne revueje posebe navajamo. Sotrudnikov imamo med Slovenci in ostalim', Slovani; v daljini sodelujejo naši rojaki in krvni bratje, kateri zelé vsi, da bi tudi med Slovenci dospeli do pravilnišega mišljenja in delovanja, in pred vsem, da bi častno rešili svojo narodnost. Razne prikazni silijo nekatere oddaljene rojake uže k obupu; to je najhuša obsodba sedanjega položenja na Slovenskem. Od razsvetljenega narodnega svečeništva in posvetnega naobraženstva je zavisna boljša usoda slovenskega naroda. Kdor uvažuje moč in silo spoznanja, v obče idej, ta bode sodeloval tudi pri „SI. Svetu"; kajti ta list ima pred vsem z načeli, z idejami, z odločilnimi nazori in mislimi opraviti. „SI. Svet" je popolnoma uezavisen list, v njem more vsakdor svobodno razodeti svoje misli in želje. Krepko in neustrašeno na nadaljnja dela! „Slovanski Svet" izhaja po trikrat na mesec na 12 straneh in stoji: za vse leto.......5 gld. — kr. „ pol leta .......2 „ 50 „ „ četvrt leta......1 „ 25 „ Za učitelje, učiteljice in dijake: za vse leto ...........4 gld. „ pol leta . . . •......2 „ „ četvrt leta.........1 „ Za države zunaj Avstro-Ogerske za vse leto 6 gld. 50 kr. Posamične številke so po 16 kr. Inserati se plačujejo po dogovoru. Novci, pisma in vsakovrstne pošiljatve se pošiljajo uredništvu. Uredništvo in upravništvo „Slovanskega Sveta" na Dunaju (Wien, VII., Hofstallstrasse, 5. -■—-- Obče položenje pa avstro-ogerski Slovani. Dolgo se je ohranil evropski mir, in v obče so tuJi verovali v ohranjenje tega miru; sedaj pa je uže nekoliko drugače. Novo letó se je pričelo pri takem položenju, da nihče ne more zagotoviti, da bi sev med letom ne vnela kaka, in celó kaka velika vojna. Ce se tudi ne oziramo na Vstočno Azijo, kjer so sedaj Kitajci in Japonci v stalnem navskrižju, in tudi če prenehajo z vojnami, je pa Turčija tista država, v kateri tleje, in katera bi utegnila uničiti dosedanji mir v Evropi. Bes, da so velevlasíi jedine o postopanju proti Turčiji; ali to soglasje ni trdno, in začasno prikrita navskrižja utegnejo dovesti tudi do vojne ali vojen. Armenska kri teče še v potokih in vpije na maščevanje, in vlade raznih velevlastij, če pojde takó dalje, se bodo morale zganiti v interesu ne le krščanstva, ampak uže same humanitete. V Makedoniji tudi še vedno vre, in kljubu pomirje-vanju utegne izbruhniti tudi tukaj. Vrhu tega si nakopuje Anglija sovraštvo v Aziji, Ameriki in sedaj tudi v južni Afriki, tudi če ne pošte- vamo, da bolj ali manj vsa Evropa le za silo trpi to nad vse kramarsko in sebično velevlast. V obče mir nima več tistih trdnih podstav, katere je imel še do prošlega leta. Tiste države, ki niso porabljale dolgotrajnega miru za notranje urejenje in urav-nanje, ne morejo več takih žadač izvrševati z jednako bezskrbnostjo na zunaj, kakor doslej. Ce se ozremo na Avstro-Ogersko, niso Madjari nič storili za pomirjenje in zadovoljenje nemadjarskih narodnostij, in kar se dostaje tostranske polovine cesarstva, se ustava v glavni točki o organizaciji narodov tudi ni izvršila Koliko krat so slovanski patrijoti opominjali avstro-ogerske državnike, naj bi vendar izkoristili obče mirno položenje na zunaj za notranje urejenje in ukrepljenje narodov, a niso poslušali teh glasov! Niso se izučili ne na Ogerskem, ne tostran iz pro-šlosti, da v nemirnih časih na zunaj je treba miru na znotraj, in da ta mir se ne doseže z naglimi ukrepi in in prenaredbami. Na Ogerskem do donašnjega dne ob vsaki priliki brutalno postopa gospodujoča madjarska stranka nasproti nemadjarskim narodom. Bar. Banffy je sedaj, v dan novega leta, sicer naglašal, da za praznovanje ma-djarske domišljam! tisočletnice potrebujejo vsaj premirja na znotraj; a za to premirje mu je dovolj, da bi mirovali madjarski opozicijonalci, v tem ko niti mislil ni na pomirjenje Slovakov, Srbov, Romunov. V tostrauski polovini pa so v najugodniši dobi vzgajali najmočnejšo in toliko laže šibkejše slovanske stranke za zloglasno drobtiničarstvo. Kaka bode dalje, kaka bode z novim letom? Na Ogerskem so Madjari po ministerskem predsedniku uže zasnovali letošnji program; millenium pa pogodba s Ois-litavsko ste dve glavni točki madjarske vlade. Tostranska vlada ima poleg volilne reforme najvažnejšo zadačo v potrebi za obnovitev iste pogodbe z Ogersko. Kako se pripravlja pa tukaj? Nova vlada je v svojem programu mnogo govorila in razlagala. Šibkim slovanskim narodom ni bistveno nič obečala, ker se je zagradila za uslovji, katera uničujejo a priori vsako nadejo Malorusom, tostranskim Hrvatom inv Slovencem. Vladi je pa vendar inari pogajanje vsaj s Cehi, in to je jako značilno. Vlada hoče nekaj za spravo doseči med najmogočnišima oddelkoma avstrijskih narodnostij, in to samo kaže dovolj jasno, da gre vladi za jako prozajičen račun. Glede na pogodbo z Ogersko potrebuje vlada močnih strank, oz. močnih narodov; če jej moralna pomoč tudi izostane pri šibkih, to ne izda mnogo; ravno radi tega ne morejo se manjši, doslej tlačeni narodi nadejati boljšega. Iz tega je pa tudi razvidno, kak6 napačna je tista politika slovanskih strank, ki se same in ločene udajajo za pogajanja, v tem ko bi bile dolžne a priori zvezati se za solidarno postopanje. Ako bi se namreč močne stranke pridružile šibkim, bila bi vlada, ker ima potrebo zato, prisiljena, pogajati se s kompaktno združenimi strankami. S tega stališča je tudi taktika Mladočehov napačna, kolikor menijo na svojo roko, bez družbe drugih slovanskih in v obče drugih strank, približati se svojemu cilju. Mladočehi bi morali poštevati še jeden faktor, ki bi ga mogli izkoristiti silno ugodno, ako bi ga umeli prav. Še prošlo poletje ni bilo zunanje položenje tak6 negotovo, kakor sedaj. K interesu za obnovljenjo pogodbe z Ogersko je pristopilo še poštevanje zunanje politike, in avstro-ogerska zunanja vlada ima specijalen interes, da se ne le ponovi ta pogodba, temveč da se pomirijo in vsaj relativno zadovolje pred vsem močnejši vnarodi monarhije ali, recimo, vsaj te polovine monarhije. Cehoslovani so po takem v ugodnem položaju, da se brigajo sedaj za nje notranje in zunanja vlada, in ko bi Mladočehi postopali solidarno s strankami drugih, šibkejših slovanskih narodov, bi zunanja vlada vplivala in pritiskala na notranjo vlado, da vsekakor pridobi za obnovljenje pogodbe in v obče za se združene slovanske stranke. Za Mladočehe je napočila ravno sedaj ob novem letu ugodna doba, ako ne ostanejo le separatisti, ampak zares slovanska stranka, ki ne st^ri nič bez drugih slovanskih strank. Mladočehi pa zadenejo pravo le tedaj, ako odločno poštevajo sedanje položenje na znotraj in na zunaj. Od Mladočehov je zavjsno, da se zboljša nacijonaluo-politiško položenje ne le Čehoslovanov, temveč tudi Malorusov, tostranskih Hrvatov in Slovencev, in ker je pri pogodbi možno moralno vplivati tudi na madjarsko vlado, mogli bi Mladočehi nekaj doseči tudi za tlačene narode na Ogerskem. Kar torej priporočamo ob novem letu slovanskim strankam cislitavskim, je to: poštevajte položenje notranjih vlad in zunanje vlade; notranje vlade so prisiljene izvršiti obnovljenje pogodbe med obema polovinama; zunanja vlada pa je prisiljena, vplivati na notranje vlade, da obnove pogodbo, a da zajedno pomirijo pritiskane narode. Če se bode držala mladočeška stranka uvaževanja teh okolnostij, prerokujemo jej, da zmaga: in hoc signo vinces! ---- O spravi narodov. v S StirskPga. Zadnji čas jelo je zopet stopati na površje vprašanje o nemško-češki spravi, in veselo znamenje jc, da odgovarjajo češki listi tem pojavom; da sprava bila bi le v tem slučaju možna, ako se ista raztegne na vso zgodovinsko zemljo češko, torej tudi na Moravsko in Sile-zijo. Ravno v tej točki je storila staročeška stranka veliko napako, ko je, ngodivša vladi, sklepala Dunajske punkta-cije le za kraljevino češko, kjer so sedaj Nemci v manjšini, a je popolnoma pozabila na Moravsko in Silezijo. In ravno v poslednjih dveh deželah bila bi sprava mnogo potrebnišn, nego v Češki. Jedino pravo stališče, katero češki narod more zavzemati kot tak nasproti vsakorš-nemu ponovljenju sprave z Nemci, se torej opira na uslovje, da se ista raztegne tudi na Moravsko in Silezijo. Vsak razsoden politik torej lahko sklepa iz tega, da v slučaju, ko bi vlada zahtevala spravo le za Češko, ne pa tudi za Moravsko in Silezijo, bi ista ne pospeševala sprave na Češkem zato, da bi se vrnil mir med razburjeno duhove, nego le zalo, da bi pomagala zopet Nemcem k nad-vladju, ker sicer bi uvidela gotovo, da sprava bi bila pač mnogo bolje potrebna po drugih deželah nego na Češkem. Čehi so prevažen činitelj, da bi mogle vlade na dolgo prezirati jih. Glede Da šibkejše slovanske odlomke pa se vlade ne boje, in dokler je sistem protislovanski, ostanejo ti oddelki bez nadeje do boljšega. Napačna je torej metoda zdravljenja, ako pričenja pri močnejih in ne pri slabejših. Poslednji v tem morejo poginiti, in zato naj bi bili Mladočehi previdni sosebno glede na to krivo metodo, v kateri pa je sistem. Češkim Nemcem se sploh ne godi nobena krivica, v primeri Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Slovanov v Sileziji, Istri, v Trstu, vzhodni Galiciji i. t. d., in vendar še nismo opažali, da bi vlada namerja'a v teli deželah nastopiti s spravo. Kaj pa je povod temu, da vlada v teh koronovinah ne dela za spravo, nego le na Češkem? To pač ni težko uganiti. V vseh drugih pokrajinah pritiskajo k steni nemške, ozir. italijanske stranke slovansko pleme. To je tudi ista točka, katero poštevajo Mladočehi, ko zahtevajo isto spravo tudi za Moravsko in Silezijo. To daje misliti tudi našim slovenskim poslancem in politikom, da porabijo vsako priliko i zahtevajo, da se mora zvršiti sprava, ako si hoče ohraniti Avstrija značaj pravične države, po vseh koronovinah, kjer jeden narod tlači drugega, torej tudi tam, kjer so Nemci v večini in gospodarji in ne le tam, kjer so Nemci uže izgubili svoje gospod-stvo vsaj začasno. S pravega slovanskega stališča morali bi po takem češki poslanci zahtevati spravo no samo za zgodovinsko zemljo češko, torej tudi za Silezijo in Moravsko, nego tudi za vse druge dežele s slovanskim naseljenjem, po kojih se Slovani potiskajo na steno. Čehi tako ne morejo nič izgubiti, nego le pridobiti, naj se potem sprava zavleče tudi celo desetletje. Pač pa bi to moglo postati drugim Slovanom opasno, ako bi se sprava dognala le za češko ozemlje, in bi češki poslanci od istega časa ne mogli tako odločno podpirati teženj drugih Slovanov, Hrvatov i. t. d., nego doslej. Istina je sicer, da večina naših slovenskih poslanccv premnogokrat iz gole oportunitete čeških poslancev, ki povsod postopajo odločno, ne podpira tako, kakor bi bilo umestno uže z ozirom na zaslombo, s kojo so vsem avstrijskim Slovanom vselej na razpolago. In ravno s tem, da se niso obešali nikdar vladi na vrat, dosegli so, da so sedaj važen faktor, s kojim morajo računati. In kaj dobe naši slovenski poslanci za svojo naklonjenost nasproti vsakej vladi, koja vzame državno kormilo v roke? Tako neznatne pridobitve, da skoro niso vredne, da jih človek jemlje v poštev. Še slovenske, reete utrakvistične gimnazije v Celju bi ne dobili bez češke pomoči. Cehi bili so torej v tej točki prisiljeni popustiti svoje opozicijonalno stališče, da se niso izneverili vzajemnosti slovanski. In tudi pri tem prevažnem vprašanju o nemško-češki spravi bilo bi treba želeti, naj se češki poslanci postavijo na odločno slovansko stališče i zahtevajo spravo ne le za zgodovinsko zemljo, pripadajočo Češkej, temveč za vse dežele, kjer tuje narodnosti bezozirno postopajo s Slovani. Prav so storili slovenski poslanci štajerski na zaupnem shodu slovenskega društva, ko so sklenili, da se v takih neznosnih razmerah ne vrnejo v deželni zbor. Ali tukaj vlada ne vidi krivic, ki se gode slovenskemu prebivalstvu? Ali tukaj ni dovolj, da, še več povoda za spravo nego na Češkem? Naše skromno mnenje je, da, ako v koronovinah, v kojih so Slovani na vse načine tlačeni od Nemcev in Italijanov, povoda za spravo ni, tudi ni potrebna sprava tam, kjer je Slovan postal sam svoj gospodar. Naši slovenski kakor i češki i drugi slovanski poslanci naj bi torej to stvar o pravem času dobro premislili in se potem držali gesla: Ali spravo povsod, kjer je potrebna ali pa nikjer! Iv. V—č. Iz državnega zbora. (Dalje.) Generalni nenasprotni govornik dr. Beer se je pečal z gospodarsko in financijalno politiko vlade, ki po njegovem mnenju obeta lepih vspehov. Volilno reformo on sprejme, če no skrči moči sedanjih parlamentarnih skupin. Zagovarja može, ki so sklenili pogodbo z Ogersko, in povdarja, da niso nikdar ravnali lahkomišljeno ter prezirali koristi to- stranske polovine. Upira se trditvi čeških poslancev, da je sedanja ustava centralistična, in se strinja s sedanjim dr-- žavnim sistemom, konstatnje pa, da se je zlasti razmerje med Nemci in Čelii obrnilo precej na boljše. V specijalni debati sta govorila pri postavki „držav, zbor" Mladočeha dr. Šamanek in dr. Brzorad o konfiskaciji čeških govorov v drž. zboru, dalje o jednakopravnosti češkega in nemškega jezika sploh in naposled o volilni reformi. Dr. Brzorad je rekel, da, dokler bode vlada skupino veleposestva puščala neizpremenjeno, toliko časa tudi o pravičnem volilnem zakonu ne more biti govora. Sicer pa ne bi imelo avatr. plemstvo lepše zadače, nego to, da bi tudi ono borilo se za pravično stvar, zlasti sedaj, ko vedno bolj gine moč historiškega plemstva, na mesto katerega stopa finančna aristokracija. Posl. Biankini je govoril o pisavi neoficijalnili časopisov v Dalmaciji. Državni proračun kaže, da so izmed vseh oficijoznih listov jedino dalmatinski pasivni, kljubu temu pa strankarsko pišejo proti oni stranki, ki zahteva za svoj narod odločno pravic. Časniki se izda-vajo v italijanskem in hrvatskem jeziku, in to samo radi 16.000 poitalijančenih Hrvatov, ki prebivajo v Dalmaciji. Akoravno nimamo v Dalmaciji antisemitskega vprašanja, vendar se upajo uradni listi strastno napadati Luegerja in njegovo stranko, katero imenujejo pretepače, fakcijozno stranko i. t. d. Posl. dr. Laginja se je opiral na izjavo vlade, da hoče ugoditi vsem aktuvalnim potrebam Jugoslovanov. Kulturne in istinite potrebe kakega naroda, pravice, ki so mu zajamčene po osnovnih zakonih pa se nikdar ne smejo tolmačiti kot provokacija drugih narodov. Takih potreb pa imajo dalmatinski Hrvati še mnogo. Oni zahtevajo v tem pogledu pomnoženje političnih okrajev prve instan-cije, tak6 da bode vsak sodni okraj ob jednem politični okraj. Istotako zahtevajo novo razdelitev občin in ločitev hrvatskih kmetskih občin od italijanskih mestnih občin. Agende, s katerimi so občine vsled prenesenega delokroga zavezane, naj se jim odvzamejo, s tem se tudi zajedno zniža zemljiški davek. V gospodarskem oziru zahtevajo ureditev deželnega kulturnega soveta v Istri in od domobranskega ministerstva več popustljivosti z ozirom na vojaško dolžnost kmetskih sinov. Od pravosodnoga ministra zahteva, da so sodniki in porotniki zmožni tudi hrvatskega jezika, ter da se vrše obravnave v hrvatskem jeziku. V naučnem ozira pristaje 185.000 Hrvatov in Slovencev v Istri uže davno lastna srednja šola, kajti le tako si moremo pomagati, da dobimo uradnike in sodnike, ki bodo zmožni tudi hrv. jezika. V seji dne 19. t. m. je interpeloval posl. Romančuk ministerekega predsednika radi poročil o vzprejemu malo-ruske deputacije pri cesarju. Interpelacija pravi, da so neki krogi razširjali neresnične informacije na najvišem mestu. Duhovniki, ki so spremljali deputacijo, niso hoteli s tem vprizoriti demonstracije v istem hipu, ko bi bili morali biti prisotni pri vzprejemu kardinala Sembratoviča; kajti oni so pri vzprejemu bili prisotni in so še le po završeni slav-nosti odšli na Dunaj. Zlobno sumničenje je, če se razširjajo vesti, da so stroški deputacije ruskega izvira. Stroške je pokril vsak sam, kjer pa to ni bilo možno, nabrali so ostanek s prostovoljnimi prineski, katere so nabirali po vsej deželi. Vse trditve o ruskem denarju so toliko bolj neopravičene, ker je večina pripravljalnega odbora za prireditev deputacije sostajala iz mož, ki so nasprotniki sedanjega, v Rusiji proti maloruskemu narodu vladajočega sistema. Vse govorice, ki iščejo v tem dejanju bezmejnega zaupanja maloruskega naroda v korono, nelojalnih virov in motivov, obsojajo se torej sami po sebi. Interpelant vpraša, je li ministerski predsednik pripravljen, naznaniti vir teh krivih informacij, kako more iste opravičiti in kako misli popraviti škodo, ki se je s tem napravila maloruskemu narodu, Ministerski predsednik na to važno in senzacionalno vprašanje še ni odgovoril. Pri postavki „ministerstvo notranjih del" se je oglasil k besedi izmed Slovanov tudi dr. Šamanek. Kritikoval je zlasti oni del izjave ministerskega predsednika, ki se odnaša k Slovanom, in rekel, da so bile vse njegove dotične enuncijacije popolnoma nepotrebne. Če govori min. predsednik o tem, da se hoče ogibati vsakih rekriminacij, če pravi, da je prepričan o patrijotizmu češkega naroda, tedaj je govoril le o stvareh, ki se umejo same po sebi. Če pa smatra kot potrebo zavarovati se proti očitanju, da je odpravil izjemno stanje v Pragi z namenom, da pridobi s tem dejanjem naklonjenost češkega naroda, potem morajo Čehi ravno v tem njegovem koraku videti koncesijo. Češki narod po pravici zasluži, da uživa iste prostosti kakor drugi narodi, vsaj ga vlada najhujše izrablja, kedar gre za denarni in krvni davek. Sedanji min. predsednik ima dve glavni nalogi: da dovede drž. proračun do konca in sklene pogodbo z Madjari. Češko vprašanje, ki je za tostransko polovino najvažnejše, pa misli minister rešiti le z osebnimi prijaznostimi, na njegovo materijalno položenje pa se ne ozira: dokaz temu, da hoče ravno finančni minister uvesti davek na pivo, ki največ škoduje Češki. Govornik ne pričakuje mnogo niti od Badenijeve volilne reforme, niti od njegove pravičnosti. Postopanje proti gališkim Malorusom osvetljuje isto pravičnost jako neugodno. Vse njegove izjave o stremljenju češkega naroda niso drugo nego razža-Ijenja. Sele potem, ko se je Badeni pogajal z levico, je jel nastopati prijaznejše proti Mladočehom in jih osebno povpraševati po njih željah. Zanj to nastopanje min. predsednika ni pomenljivo, kajti tudi Badeni se bode, kakor njegovi predniki, pri informacijah zanašal le na svoje okrajne glavarje. Govornik zahteva zasnovo visoke šole za živino-zdravništvo v Pragi ter predlaga jednako resolucijo, katera se odkaže proračunskemu odseku. Pri postavki „grajenje cest" i. t. d. je kritikoval posl, Kaftan malomarnost vlade gledé regulacije Labe. Prejšnji češki kralji od Premisla Otokarja pa do Marije Terezije so uvaževali veliki pomen te reke kot prometne žile za avstr. državo ter so si pridobili velike zasluge za nje regulacijo. Vse evropske države določujejo v slične namene velikanske vsote, tako Francija od 1. 1814. do 1870. 800 mil. frankov. Amerika do 1. 1880. 500 mil., istotako tudi Rusija in Nemčija, ki ima 15.000 km. vodnih cest. Pruska sama je izdala za regulacijo rek i. t. d. od leta 1880,—1892. 284 mil. gld., naša država pa skupno le 36 mil. Ker pa se naša vlada ne briga za tako imenitne prometne poti, imajo od tega le sosednje države korist. On zahteva torej kot strokovnjak in poslanec, da poviša vsoto 397.000 gld., ki je v proračun postavljena za vodne naprave, če ne za več, pa vsaj za tistih 300.000 gld., za katere je isto znižala od lanskega leta. Posl. Biankini zahteva, da naj vlada bolje skrbi za pospeševanje prometa v Dalmaciji. Pomoči pa se more tej revni deželi le tak6, da se postavi za njene prometno naprave v proračun izredna dotacija za nekaj let. Tako pa je v prometne namene določenih za Dalmacijo le 90.000 gld., in še to samo za ceste, katere gradé iz strategičnih ozirov. Za vodne naprave pa trg. minister ni določil niti beliča. Govornik predlaga resolucijo v tem smislu in zahteva v drugi resoluciji, da se postavijo cestni mojstri v zadnji plačilni razred drž, uradnikov. Posl. Pormanek je zahteval od vlade, da omogoči po posebnem specijalnem zakonu regulacijo gornje Labe, poslanec Kulp pa Morave. Vlada je predložila tudi proračunski provizorij do 1. marca 1896. Dr. Stransky, ki je kot Čeh izjavil, da bode proti njemu glasoval, razpravljal je v svojem govoru zlasti razmere na Moravskem. Akoravno se hoče, kakor kaže, Ba-deni poučevati o težnjah češkega naroda pri njega zastopnikih samih, vendar se doslej razmere na Moravskem niso obrnile na boljše. On tudi dvomi, da bi Badenijeva politika dosegla tam kake vspehe, ker odločuje na Moravi še druga, postranska vlada, na čelu jej Chlumecky. Predno dosežejo moravski Oehi svoje pravice, pride še do hudega boja, saj je nemška večina v dež. zboru in zastopu mesta Brna le umetna in po krivičnem volilnem redu pridobljena. V Brnu je 50.000 Nemcev in 40.000 Čehov, in vendar nimajo Čehi v občem sovetu niti jednega zastopnika. Na podstavi primerov osvetljuje nezakonito postopanje liberalne stranke pri volitvah. Akoravno se na Moravi ne more govoriti o kakem specijalno nemškem kmetijstvu, vendar je tudi kmetijska družba popolnoma v rokah nemških kapitalistov in zastopa le njihove interese. Govornik naposled kritikuje korespondenčni urad, ki tendencijozno zavija poročila ali pa zamolči dogodke, ki niso ljubi vladi. (Konec pride). ---- Literarna pisma. i. „Ljubljanski Zvon" pridobil si je v novem uredniku ¡zborno moč, in ne dvomimo, da se mu posreči, list povzdigniti do nekdanje priljubljenosti in veljave. Čestitamo mu, da se mu je posrečilo, pridobiti mnogo novih mladih močij, obžalujemo le, da se kaže nekako odtegovanje priznanih in priljubljenih starejših pripovedovalcev, n. pr. J. Kersnika, dr. Tavčarja, dr. Detel«. J. Stareta, dr. Men-1 cingerja in dr. Želimo, da bi bilo le naključno to njih ob-molknenje, ter da bi v prihodnje složno sodelovali starejši in mlajši slovstveniki pri prvem in jedinem leposlovnem listu slovenskem. Letošnji letnik priobčil nam je več sostavkov iz peresa žensk, in galantnost zahteva, da se bavimo s temi najpreje. Pavlina Pajkova, priznana in plodovita naša pisateljica, podala je „Roman starega samca". Pripoveduje nam v lepi, gladki besedi, — a sicer zelo priljubljeni način pripove-danja v prvi osebi junakovi zdi se nam, uže zaradi jedno-ličnosti, za daljše povesti jako neprikladen. Opisuje se nam življenje siromašnega dijaka na Dunaju. Stradajoči dijak postal je uže nekak tip, žalibog da le preveč opravičen tip, — a poprašajte kogar koli od onih, ki so imeli slično usodo, vsak vam poreče, daje ta dijak slikan skoro povsem neverojetno in nemožno. Da si prihrani svečavo, preležal je, sanjaje in poslušaje pevanje in igro na glasoviru v nadstropju nad njim cele ure zvečer na svojem divanu v sveji nezakurjeni sobici; pozneje delal je družčino oni pevki in igralki, s katero sta postala takoj pri prvem srečanju „najboljša prijatelja", — dasi je bila ona „dobro, ponižno, nepokvarjeno dekle"; a ko se je osmelil do prvega poljuba, odgovori mu na vprašanje: „ali me kar nič ne marate?" — „oh, menda še preveč! Toda .... kakšne namere imate?" On se nerodno izgovarja, — a ko mu direktno zastavi nož na vrat: „ako nimate resnih namenov, ako naj nikdar ne postanem vaša soproga . . . ." — »pre-trese ga mraz" ter zbeži — za vselej. Prva ljubica menjala je stanovanje, a v zadoščenje dopošlje mu Bog drugo. Vsilila se mu je v sobo, „vzela klobuk s klina in mi ga dela na glavo, potisnila mi palico v roko, oklenla se mojega lakta in moral sem z njo. Vodila me je potem po najobljudenejših ulicah, ustavljala se pri vsaki izložbi in na nedostojni način kritikovala razstavljene reči . . . Pri sladčičarju in jestvičarju je zagledala vselej nove založaje, katere bi rada pokusila. Stopila sva v prodajalnico, ondi se je do sitega najela najvkusnejsih in najdragocenejših rečij .... ko je prišlo do plačevanja, tedaj ni nikoli mošnje imela pri sebi . . . moral sem seveda jaz posojevati denar, katerega nisem potem nikoli več videl". Naposled je vendar skrivoma zbežal s stanovanja, da se je reši. Mislim, da zadoščuje ta kratki izpisek v dokaz, kako slabo pozna in sodi pisateljica „dobro, ponižno in nepokvarjeno dekle", kateri v trenotku, ko prizna ljubezen, stavi v usta prašanje po „namerah". Pa saj je to bilo prav, vsaj se je bala za svojo čast, utegne mi kdo ugovarjati. A zakaj je dovolila potem, da je dohajal k njej sami vsak večer v goste, ali jej tedaj ni bila na mislih čast? Kaj pa bi storila, ako bi bodisi zaresno ali sleparsko zatrdil zahtevi, — ali bi bila potem čast rešena? In revež dijak prvoletnik naj bi se uže vezal za možitev? Isto tako bezmiselno risan je značaj dijaka. Mraz ga je spreletel, ko je le cul besedo o ženitvi, to mu radi odpustimo, a da je bil tako neokreten in prozajičen, tega ne verujemo. Ako pa bi bilo res, kako to, da se ni mogel otresti vsiljive šivilje, da je hodil ž njo in jej „koreninil", doma pa prezebal v temi? O logika, logika! Ako jo je tako „junaško" pobrisal pred koristko, katero je vendar ljubil vsaj nekoliko, ali recimo bolj prav, ki mu je vsaj bila simpatična, kako to, da je nesramni in požrešni vsiljivki kazal se tolikega bojazljivca in tepca, predno jej je utekel; ne glede na to, da je skrajno neverojetno, da si ta izbere v „koreninico" ubogega stradajočega dijaka, ko bi vendar drugih lahko našla dovolj. V sili zavezal se je za šest let za domačega učitelja v neki plemenitaški rodbini, v pravi moderni Sodomi, „ta doba je bila najzopernejša vsega mojega življenja navzlic obilosti, v kateri sem se topil". Kljubu vsemu je v tem času postal zdravnik. Da ga. pisataljica misli, da je zadosti, da „jutranji čas sem si pridržal za svoje študije" v dosego tega rezultata, ne zamerimo jej preveč. Saj ne ve, koliko časa, truda in napora zahtevajo klinike, praktični kurzi in teoretično učenje, sicer bi nikdar ne zapisala tega stavka. Postal je tudi zdravnik na Slovenskem. S tem pričenja se druga, in radi priznavamo, boljša polovica povesti. Pozvan je bilk graščaku, kateremu je „po desetletnem neplodnem zakonu imel nepričakovano stopiti v svet prvi graš-čakov potomec". Nočemo si glave beliti s tem problemom, zadovoljimo se s tem, dasi tudi „nepričakovanim" dejstvom. Poprej vesela, postala je graščakinja po dohodu svakinje in hčere vsa potrta in obupna. To psihologično risanje ženskih značajev posrečilo se je pisateljici izborno. Sveto-hlinsko spletkarstvo opisuje se nam z dovršenim mojster-stvom. Zdravnik pa zagledal se je v krasno Hortenzijo. A predno jej je mogel izpovedati svojo ljubezen, iztreznil se je, vsaj je spoznal v njej in njeni materi hudodelnici, ki ste hoteli provzročiti smrt graščakinji, da bi potem Hor-tenzija preslepila graščaka; in se niste v ta namen ustrašili niti poskušanega zastrupljenja otročnice; to pa je zdravnik preprečil še pravočasno. Omenil sem uže, kolik razloček je med obema polovicama povesti. Prva nespretna in najivna — druga dobro in krepko risana. Dasi ne verujemo v tako satansko hudobne ženske značaje, vendar priznavamo baš v tem iz-bornost karakteristike. Tudi je pohvalno, da se je pisateljica spustila na realistično in deloma celo naturalistično stran življenja, da nam opisuje dogodke, ki so sicer po dr. Mabničevem nauku izključeni iz lepe književnosti, a baš to, da dohajajo iz ženskega peresa, nam je dokaz o ne-opravičenosti njegovih nazorov; vsaj pravi pesnik: „Wollt ihr genau erfahren, was sich ziemt, so fragt nur bei edlen Frauen nach". Za letošnji tečaj obeta se nam zopet nov roman naše pisateljice. Želimo, da bi nam bilo možno ob letu napisati o njem kritiko povsem hvalno, bez vsake grajalne pri-pomnje, Druga sotrudnica „Ljub. Zvona" je naša Marica, ki je priobčila povesti „Sirota" in „Usoda ka-li". V prvi povesti opisuje nam se žalostna usoda sirote, ki prevarjena od prijateljice in od ljubimca kljubu vsem naporom ne more pridobiti si eksistencije in torej v zapuščenosti in obupu konča svoje življenje. — Pisana je zanimivo, samo morda nekoliko preveč gostobesedno. — Druga, pisana uže neko-bolj „moderno", slika nam zgodbo dveh zakonskih parov, katere je usoda po neprimernem združila in žalostno zopet razdru žila. Osebe v povesti risane so jako dobro, dijalog je živahen in pripovedanje zanimivo. Ako bi imeli kaj pripomniti pisateljici, bilo bi, da se nam v obeli povestih zdi ona sentimentalnost v uvodih bzepotrebna. Marica ima lep pripoveden talent, in nadejamo so, da nam podari s časom še več povoljnih proizvodov. Slovensko narodno gledališče. Vi, g. urednik, pridobili ste si 1. 1893. par poročevalcev o gledaliških stvareh, ki kažejo toliko stvarno zvedenost in toliko osebno poznanje, da se njih sostavki lebko uvažujejo na „merodajnem mesta". Dasi nočem trditi — „post hoc, ergo proptrr hoc", — vendar se je uže uresničilo nekoliko nasovetov in želja. Upajmo, da se tudi drage, dasi bi jih najrajši utajili neki krogi. Danes Vam nočem podajati niti izzakulisnih pikantnostij, niti literarnih razprav, samo par opo-menj mi dovolite ob kratkem. Na napad na naše slov. gled. prinesel je Vaš list j edini zelo umesten in stvaren odgovor. Mislili smo, da priobčijo ali posnamejo stvar tudi drugi slov. listi, ki vendar donašajo toliko slavospovov našemu gledišču, -— molčali so; mislili smo, da poklicani faktor — slavna intendanca, s popravkom na temelju § 19, prisili dotične liste k preklicu njih neosnovanih trditev in nesramnih lažij, — a molčala je! Ali se to pravi čuvati čast slov. gledišča? Letos vprizarjajo se mnoge nove operne predstave. Povsem prav in hvale vredno je to. Ali je pa treba zaradi tega povsem zanemarjati izvirne slovenske; ali je treba pozabiti povsem na slovanske? Zakaj se ne skrbi za ponovitev „Urha" in „Prodane neveste" ? zakaj se ne proučuje „Gorenjski Slavček" ? Ali bi to ne bil najbolji ugovor pangermanskemu klevetanju? In v drami? Zakaj se ne priskrbi primerna prireditev i vprizoritev, n. pr. Jurčičeve „Veronike deseniške" ? Priznavamo res mnoge krasne vspehe našega gledišča, priznavamo trad in skrb njegovega vodstva; za to pa še nismo slepi in gluhi za vse, zato si drznemo vedno še povdarjati, kar se nam zdi prav in potrebno. In ako si. intendanca opusti svojo trmoglavost in domišljavost, ter se bode poštevale opravičene želje in ideje, dasi se niso rodile v nje kroga, uveri se, da je to jedino le stvari na korist. Pol sezone je minulo, dosti se je oziralo na tuje proizvode, — druga polovica, sezone popravi zamudo pri oziru na lastno izvirne slovenske, čislajmo tujca, a ne zametujmo in ne ponižujmo.sami sebe ! Severus. Preosnova medicinskega študija. . V naučnem ministerstvu so se vršila posovetovanja odposlancev raznih medicinskih fakultet in zdravniških zbornic o preosnovi medicinskega pouka in rigoroz. Obče se priznava, da je sedanja rigorozna uravnava, veljavna od leta 1870., nedostatna in neprimerna. Tri naravoslovne izpite, ki prvo- in drugoletnikoni odvzemo toliko časa, namer-jajo povsem opustiti, -— pri drugih predmetih spojiti praktične in teoretične izpite in uvesti semestralne skušnje, ker je praktična izvežbanost mladih zdravnikov večinoma nedostatna, hočejo uvesti obligatorično bolniško prakso za jedno leto, preduo bi se smel zdravnik nastaniti samostojno. Tudi namerjajo nekatere zelo važne predmete, n. pr. sifilitiko, psihijatrijo in ušesne bolezni uvesti kot obvezne predmete za inskripcijo in izpite. Ti doslej niso bili obligatni, a so se vendar običajno pri rigorozih iz-prašavali od takozvanih „Gastprufer"jev. Vsakdor prizna, da je namen dober in načrt primeren. Odprava naravoslovnih izpitov je, vsaj v tem oziru, kakor se je to vršilo navadno, povsem opravičena. Pri rigorozih, zlasti teoretičnih, kjer se je skupljalo po pet raznih tvarin, bile so težkoče ogromne, in propadla in ponavljati morala je četvrtina kandidatov. Sedaj hočejo vsak predmet za se izpraševati, torej bo priprava zanj vse temeljitejše možna, a tudi mnogo laža, nego skupno učenje za pet. Semestralni izpiti preprečili bi tudi zane-marjenje učenja. Zaradi tega in zaradi težkoč pri izpitih bilo je doslej baš pri medicincih toliko „starih hiš", med temi mnogo nadarjenih in delavnih dijakov, kiv so izgubili energijo i pogum; na drugi strani, zlasti med Zidovstvom, mnogo ignorantov, ki so le s predrznim zaupanjem na srečo dosegli svoj cilj. Oboje bi se v prihodnje preprečilo. — Zal, da se učenje po novem črtežu tudi še b§lj podraži, ker bo treba več predmetov vpisati, in ker bo bolniška praksa bez plačila. 0 končnih določbah enkete poročali bomo svoječasno. Medieus. Patoor li. i. i. V 45. štev. poročal je „SI. Sv." o „občem delavskem, prava varujočem in podpornem društvu" v Trstu. Naposled izreka se v onem poročilu želja, „da bi inteligencija Tržaška sodelovala pri plemenitih svrhah društva", in baš od uresničenja te želje je zavisen obstanek in razvoj delavskih in obrtniških društev, od tega je zavisen naraščaj delavskega in obrtniškega stanu, ki bode ali naroden ali pa se pogubi in potopi v tujem, nam sovražnem življu. Zaradi tega bilo bi treba želeti od slovenske inteligencije sploh, da bi se ne nosila tako aristokratiški. Za minulega poletja ponudila se mi je prilika, prisostvovati zborovanju Mariborskega delavskega društva. Gledajoči po inteligenčni, posrečilo se mi je najti . . . majhno omizje, a še ti udeleženci sedeli so tako, da se jim je čitalo „noli me tangere" raz obraz. Pravi se sicer, da je to društvo na slabem glasu, kar so dostaje „toček", sledečih za programom, a saj je dovolj, da se delavci uve-rijo, da inteligencija soglašuje z njih težnjami! To pa uže jasno dokaže udeležba programa, ko ta mine, umakne se svobodno vsak, komur druščina ne ugaja več, a med programom ne rani se etiketa niti one milostive, ki jo je zajemala iz najslovitejših virov, vulgo „bontonov". Za programom bil bi seveda umesten kakšen jedernat govor, ki bi poučeval in oduševljal delavce za nadaljnje vztrajno delovanje. Društveno življenje postalo bi gotovo živahneje, nego se mi je pokazalo oni večer, ko se je pogrešala vodilna roka Ali je bilo morda samo oni večer tako? — Kaj pa, če je to društvo sploh zloglasno radi tega, ker ni sprejelo pri krstu naslova „katoliško" ? . . . Signum temporis? . . . —osa. V novega leta dan. Ko leto novo nam roko že daje, Rodi se v prsih želja za želji, Od starega se leta poslavljajo Vsak prosi, naj usliši jih nebo. Res, doba nova se je spet začela, Srci pa staro v prsih še živi, In kar ¿em v starem letu si želela, Mogoče leto novo mi spolni... Podeli, prosim, moč mi, naj delujem Z uspehi dobrimi za narod svoj. Ker z vsakim spevom Tebe povišujem. Naj v vsakem slika ves odsvit se Tvoj. Zaščitnik pevcev, milostno ozira Naj v me in moje pesni Tvoje se oko, Pri delu roka Tvoja naj podpira In vodi mi srci, glavi ! CecTpa yia3apeea m Job3h nočaH. Prošnja. Razpor naj bratomoren med Slovenci mine, Na tem Te prosim, Stvarnik, iz srca globine. Od tam preti pogin slovenske domovine, Kjer jedna je nesreča, dragih sto se vrine. — oBa. Nema toga lovora, Nema vienca toga, Da ga svijem, Hrvatsko, Oko čela tvoga. Mučeni«» junaeka I majko divova Čvrsta kano klisura Stojiš od viekova! Na grudi ti patničke Mnoga sila pala, Nad glavom ti prodjoše Sve oluje zala, Tudjoj sreči žrtvova Bezbroj tvih junaka I jošte si ostala Velebna i jaka! I harnosti nikakve, Ti ne dobi zato. Več su, majko, kupili Po svom kalu blato: Klevetom te sepali, Črnili pred svietom, A ti sve si trpila Strpljivošcu svetom ! Čutila si na sebi Gordih zvek okova, Vidjela si umirat Cviet tvojih sinova. Praštala si krvnicim S očima bez suza, Jadne dane trajala Sred krvavih uza! Gledala si razpeta, Gdje ti zemlje diele, Gdje za tvoje lavove Kruto gvoždje biele, Da im s grudih izžežu Zadnji dah slobode.. . Na pazare robove, Da ih svietom vode! Nema toga lovora, Nema vienca toga, Da ga svijem, Hrvatsko, Oko čela tvoga; Košto nema bodeža Nema otrovana, Da š njim srce isčupam Tvojijeh tirana ! (CpncKa naponna lloaeraa je oajeaa memma Hcnos 6'jeaa JIa3apeBa flBopa; CaaHy JIa3ap Moby caKynno: Tpn da cpna 3|B'je CTa Be3H.ian;a, Ila je Mo6a aceaa a njeBaaa; Ma ne njeBa cecipa Sa3apeBa, Hero raeja Tasto H OBasro rBe he BH^eT' JoBaua loiana; A Kaj; ra je aiaaja yraeji,aaa T>e Harora hh3 njaHUHy OBn;e, Ha npete ny Mfla^a roBopanie: njeeMa aceTe;ialKa). „^para £ymo, JoBaHfl TOoaHe ! „Je ch Cho 3a ropoa na Bo^y? „Je ch Harne Hanojao i^jete?" Kpo3 aanae joj Jobo osroBapa: „Ja cani ono 3a ropoa na Bo^y „II name ca» Hanojuo najete, „^Ba nyT ca« ra bojoji Hanojuo, „A ieTpftnyT MJi'jeKOJi 03; 0Ban;a". X-HobH. ngBC^esHo: B. Pa^ojeBHli. Iz Krčevinskih potočnic. (Elegija,) Zašto nam suzne o&i? Zašto nas tuga travi? ' Stanko Vraz. Dragi mi Ormož, želiš li še sreče milejše od Boga? Nemško pač šolo dobiš. To ti posebno bo čast. Hitro podvizajte se na lov na uboge otroke, Da ne bo prazen vam hram, kjer se začenja pouk. Morda zavesti vam da se kje kaka neumna vaščanka, Reva, ki nima vesti, slabo za zarod skrbi. Pomiluj vsak poštenjak nesrečnico mater, ki misli, Da jej hči kdaj bo gospa, ako kaj nemščine zna. Take lovite si le, polnite jim z nemščino glave ! Kaj bo iz takih otrok? Sami ubogi ljudji. Prej bo drvila svoj tok nazaj Drava, silno deroča, Nego imel bo kak vspeh tukaj predrzni vaš trud; Prej nam poganjalo bo drevje okrog suho brstje, Nego razvije se tod blažene nemščine cvet. Mnogo na naših je tleh sedaj, žal, učilnic — mučilnic, Hudo je znamenje to, naših protivnikov sad. Strašno početje je to, ki seka nam rane krvave, Ki nas boli in skele; ni pa zdravila nikjer. To vzdihovanja je vzrok in toge izvor neizmerne, Ki nam stiskuje srci, silze nam vabi v oči. _ Božidar Flegerič. Hrvatskoj. Cfleabi1 MaTepH. Bhhmm2 pKacaMi3 bohhh npa kanjon HiBoft a;ipTB'l> iia mhI; acaat He spyra4, He aceHBi, MHi ata.it He caaaro repoa... yBii5! yrinmTca a:eHa, 11 spyra ayiini80 ;npyi"B sag^en,; ho r^i — to ecTL ^ynia o^na — ona ^o rpioa nisniiTB d^eiii CpejiB ami;eiil;p-Hust naiuiiST. ^iat n bchkoh nomaocTii7 h npi3ET, OHl\i h bt Mipi noscmotpiat3 cBSTtia licKpeHHia caSsni — to cae3Bi ii^HBKt MaiepiS! Hmi> He 3airiTi, cbohs-b jiieii, nonionmra ha kpobaboii hiibi, kast He HO^natb9 naaky^efi hbi cjohji h0hhkhybmhr£ bitbefi10. Nekrasov. Solze1, uvažuje2, strahom3, prijatelja4, o joj5, boljši", vsakdanjosti7, opazoval8, vzdigniti9, mladik Z E N 8 T V O. f^vo ji li svojim! ..Slovenske ljub"ce zbiramo, Se v tuje ne oziramo, Najgorše so Slovenke". ■ Mnogo sovetov ste uže prejeli, gospod urednik, kar se dostaje ženske priloge, dajte, da tudi jaz izrazim jo njej nekaj svojih nazorov. Da, rodoljubna je ideja, koja je porodila žensko prilogo, ki naj bi vzgojevala slovensko ženo, ter jo dvignila na ono stopinjo duševnega razvoja, kateri jo vsposobi, da se bo zanimala i za kaj „vzornejšega, abstraktnejšega", nego so toaletna in kuhinjska vprašanja. Zahtevati pa uže dandanes od slovenskega ženstva, naj bi se odpovedalo leposlovju, koje prav radi tega, ker so mu domači listi preabstraktni, sega po tujih, to je malce pretirano. Slovenkam na čast, pač z veseljem priznavam, da je med njimi lepo število izjem, koje se zanimajo za vzvišena, pereča prašanja, z razrešitvijo katerih bi razširile duševni obzor svojih sestra ter tako koristile svojemu milemu narodu. „Iz malega raste veliko", slove narodni pregovor, in nadejajmo se, da se gospodu Gynaekophilu uresniči i želja, da sotrudniee „Slov. sveta" ne bodo tako „frazaste" v iz-raževanju svojih mislij iii želja .. . Ravno jaz namerjam tukaj le povedati nekaj prav gole resnice bez vsake fraze. Doslej so se v ženski prilogi razpravljala prašanja, tičoča se izključno le ženstva, tu se pa poskusimo pora-zumeti o nekej drugej, dasi kočljivej, a jako važnej točki, koja je zavisna od obeli spolov, to je namreč naše rodbinsko življenje, katero je treba povzdigniti in „očistiti" tujih primesij. Koliko čisto slovenskih rodbin pa imamo? Zalibog tako malo, da jih preštejemo lehko na prstih, in baš v obitelijh najodličnejših Slovencev vzgoji se največ odpadnikov. Tam, kjor bi človek pričakoval, da najde središče, kjer se goji mila slovenska beseda, zasledi gnezdo največega nemškutarstva. Znan mi je slučaj, da je oče kot dijak ravno radi neznanja nemščine moral ponavljati prvi gimnazijski razred, njegov sin pa je vpisan v nemški oddelek. Čuti se sicer Slovenca, a „Muttersprache" ima nemško, vzgojen je od tuje matere v tujem duhu. Kaj pa je temn krivo, da Slovenci, segajoč po „tujem blagu", prezirajo domača dekleta, kedar si izbirajo tova-rišice za življenje? Ali mari srce? Kaj še! Večina naših bratcev se v svoji blaziranosti še ne zaveda, da ima srce, pri njih velja le petica. Kedar se ženijo, ne prašajo, ali je njih bodoča soproga Slovenka, alije plemenita in krepostna, prašajo le: „koliko glešta!-' A sčasoma spoznanje V srce ti prazno pride, Da žena ti ostane, Denar ti pa poide. Da, pride spoznanje, vest se zbudi, marsikateri se morda kesa, da ni rajši uvaževal: „Ak srce k srcu se prileže", ampak kako mošnjiček k mosnjičku! Zares žalostno, da se možak dandanes ne čuti več tako močnega, da bi sam po svojih lastnih močeh mogel vzdrževati obitelj, da se mora zanašati na to, kar mo zaženi soproga! A bogata žena navadno svoj denar potrebuje za svoje potrebe, koje so tem veče, v kolikor večem bogastvu se je vzgojevala. Taka žena ne ume dolžnostij žene in matere, in trkajoč na svoje imetje, ne briga se niti za moža in otroke, niti za gospodinjstvo. S tem pa nikakor ne trdim, daje denar slaba reč! Le narod, narod naj se ne izdá mamonu na ljubo. Saj je na izbiro slovenskih deklet, bogate so tudi med njimi, in njih vzgoja je danes tudi uže na primerni stopinji, čeprav ne tako, kakor n. pr. v Nemcih, kojih hčere se učijo vseh modernih jezikov, godbe, slikarstva in mnogo drugega, ki poznajo vse moderne romanopisce, ako sé jih pa poloti nesrečna „migrena", ne znajo si napraviti niti cukrane vode. .. Če so pa Slovenke še prenevedne, skrbite jim za primerne šole, kjer se naj uče toliko, da bodo vredne tova-rišice za življenje, a pazite, da bodo šole take, da jim ne pokvarijo in pogube tistega, kar nazivajo Nemci „das ewig Weibliche". Plemenita, požrtvovalna žena je za obitelj gotovo bla-gonosnejša, nego pa bogata, salonska dama, katera ne razume življenja, kateri so tuje težnje, za katerimi stremi njen mož. Kateri narod pa se .more ponašati s tako krepostnimi ženami kakor bas slovenski? Torej „Svoji k svojim"! To geslo pa ne veljaj samo za naše brate, ampak i za vas Slovenke! Ljubiti sovražnika je sicer pré najplemeniteje delo, a kedar pride katera na vrsto, da se vpreže v zakonski jarem, naj si rajši voli za par slovenskega korenjaka, v kolikor jej tukaj dopušča njena svoboda. Slovensko dekle se tukaj ne more toliko zagrešiti, ker snubijo možaki, ne ženske. Vendar zadene-i njo lep del odgovornosti. Sploh pa se cesto zgodi, daje „volja dobra, a meso slabo", vzlic temu pa poskušajmo združenimi močmi ravnati se po besedah naslednje kitice: „Le tebi bom zvesta, Predragi moj dom, A tujcu nevesta Nikoli ne bom". —OBa. ---^-- • Češke drobtinice. Ne le v političnem, ampak tudi v književnem življenju razločujejo se od starih •— mladi, ali kakor se imenujejo moderni. Nastali ste pred kratkim kar dve mladi stranki. Katoliška moderna in češka moderna. Pri prvi je uže ime — ves program njen. Druga pa nekako reprezentuje češke dekadente, ki imajo mnogo sorodnega z drugimi novodobnimi mistiki in simbolisti, nekaj celó z nekdanjimi ruskimi nihilisti. Stranka je „moderna"' le na Češkem, drugod jo poznajo od kedaj uže. Kritiko, rekše skepticizem, in individuval-nost stavi nad vse in povsod — a se uže v programu zapleta v mnogočem v protislovje. V političnem pogledu ni prav zanesljiva, ker trdi, da je češki jezik uže tako zagotovljen, da ga nič nasvetu ne more več uničiti. Sileška, Morava in Češka sama uëé drugače! Glasilo stranke je „Moderna revue", a podpirajo jo, odnosno so ji prijazni mnogi politični leposlovni in znanstveni listi. V vseh točkah se sevéda le malo kdo strinja ž njo. Kar a priori se ne sme obsodili! Da ima misticizem in simbolizem tudi na Češkem dovolj privržencev, kazala je jasno razstava slik Saše Schneiderja pri Topiču v Pragi, kjer si je vsak dan veliko število ljudij, in ne samo umet-nikov-strokovnjakov, ogledovalo čudne slike tega mojstra. Saša Schneider je Nemec, rojen na Ruskem, in ker vé, da je sedaj vse rusko moderno, imenuje se ruskega umetnika. Ne da se tajiti, daje velik talent, ki skuša ne z umetno kompozicijo in lepim koloritom, ampak s simboličnimi znamenji in s personifikacijo abstraktnih pojmov doseči svoj namen. Marsikaj, osobito obleka njegovih oseb, spominja nehoté starih egipčanskih in asirskih slik. Seveda je izraz obraza ves drug kakor pri imenovanih umotvorih. Osobito na sliki „Svidenje Krista z Judežem na sodoji dan" vpliva mili obraz Spasiteljev mogočno na vsakega gledalca. Sicer je pa treba videti vso zbirko po nje opisu, in če še tako obširnem, je nemožno vstvariti si sodbo o tem^čudnem modernem pojavu. Češka revue-ja „Osvëta" praznovala je pred kratkim svojo petindvajsetletnih. Ima velikih zaslug za razvoj leposlovnega in znanstvenega slovstva češkega, osobito za prosto raziskavanje. Sedaj je uže, kakor znano, več sličnih zbornikov n. pr. „Naše doba", „Razhledv" i dr. V založbi Topiča v Pragi je začel izhajati na francoskom jeziku list „La Nation Tchèque", ki naj bi Francoze in druge kulturne narode seznanjal s Čehi in njihovimi razmerami. Narodni podnik (podjetje) z akcijami po 10 fl. provspeva jako dobro. Ustanovila se je dosedaj v Budejevicih tovarna za svinčnike, ki niti ne more izvrševati vseh naročil in v kratkem se preseli iz Karlina pri Pragi istotje tovarna za črnilo in kje drugje v narodno izpostavljenem kraju ustanovi še pivovarno. Na Slovenskem pa nosijo ljudje, tudi imovitejši, svoj denar rajši v razne, časih celo Slovencem nasprotne, denarne zavode, kjer ne „nese" skoro nič. Še ona troha velike obrti, kar je. je na Slovenskem, je v rokah tujcev, domačinom pa nedostaje za to podjetnosti in praktičnosti, in k temu se pridružuje sevéda še mnogo drugih napak, osobito razlika in so-vražtvo med „brezverskim" in „katoliškim" denarjem. Primeri različne katoliške posojilnice novejše dobe in eksodus klerikalcev iz odbora Mestne hranilnice Ljubljanske! — Kaj pa počne „Obrtno društvo" v Celju? R. Ruske drobtinice. C-t icipy no rnitkt, roJOMv py6axa. Sodišča v Sibiri. Kmečka banka. Sibir neki skoro dobi novi sodnijski ustav z novo sod-nijsko upravo. Do sedaj seje namreč v Sibiri sodilo še po starem, ne po ustavu Aleksandra II., koji je bil uveden v osrednji Rusiji še leta 1864. Bodoče leto pa tudi Sibir dobi sodnijsko obnovo, dasi še ne za vsem tako, kakoršno ima korenita Rusija. V Sibiri bo nsjniža sodnijska jedinica „jiacTKOBHH cy,nba", kar pomenja sodnika za „yiacTOKx" — kvartal, okraj. Poslovanje takega okrajnega sodnika pa bo dvojno: „cjiijoBaTejia h cyflin", t. j. on bo i preiskoval i sodil. Da boste dve dolžnosti zjedinjeni v jednem licu (osebi), poveča take sodnije prve instancijo do precejšnjega števila 157. Naznačijo le še 33 posebnih sledovateljev ali preiskalcev za posebno važne slučaje, a čistih sodnikov bo 16, kateri bodo v zapasu ali rezervi na vsak slučaj. Polnomočje „okrajnega sodnika-preiskovalca" se bo v navadnih tožbah prostiralo do 2000 rub., a kriminalne prestopke bo sodil sploh vse, koji ne odjemljejo podsodnemu državljanskih pravic. Okrožne sodnije bodo v Sibiri četiri: v Tobolsku, Tomsku, Krasnojarsku in Irkutsku. Iz njih bo vsaka imela po dva oddela z 27 ljudmi sodnijskega osobja. Vrhnja okrožna sodnija pa bo jedna na vso Sibir, i sicer v Irkutsku. Ni mi treba še posebno povdarjati, da bo to prevažna sodnijska reforma. Tudi ministerstvo flnancij je nedavno ukrenilo prevažne pre-membe v navodu ali statutu „KpecTtancKaro EaHKa". Ta denarni državni zavod je bil osnovan v podporo malih zemljevladelcev (zem-ljiščnih posestnikov), da bi v njem mogli zajemati nujni denar za male obresti, posebno v teh slučajih, v kojih so prikupovali zemlje od velikih posestnikov, da bi jo priklopili k svojemu nadelu ter bi ga tako prav fletno okrožili. A do sedaj je ta „kmečka banka" bila jako oprezna i je dajala le malo denarja na zemljo, vsaj ne več nego 75—80% pozemeljne vrednosti, tako da so bili mužiki, ne glediš na sv6jo banko, včasih primorani zajemati na strani za od- stotke odrtniške, ali pa so morali primerno cenó zemljo prepustiti v druge roke — največkrat v židovske ali pa trgovske, kar pa je bilo za nje jednako slabo, preslabo. Sedaj pa je dotična oblast, po mojem, ministerstvo financij, stari navod „kmečke banke" nekoliko spremenila, nekoliko pa popol-nila ter predložila svoj trud državnemu sovetu, da ga potrdi. Najvažnejša sprememba statuta „kmečke banke glasi: „Posojati denar pod zalog zemlje v razmeru, polnem ali vsaj skoro polnem vrednosti kupljene zemlje." N. pr. Če desetina zemlje velja 100 rub.,i kmet hoče kupiti 10 desetin, dobi pod (na) bodočo svojo zemljo celih 1000 rub., ali pa vsaj 90—95% vse vrednosti zemeljne, v tem ko je do sedaj mogel dobiti le 75%, a 25% moral je iskati na strani, v našem slučaju celih 2o0 rub., kar je za ruski kmečki žep velik kapital; 100 rub. pa, a more biti, da še komaj kakih 50 rub., mu ne ho trudno nabrati ali pri svojih sosedih, ali pa celo pri svojih sorodnikih. Dopolnjenje pa je najbolj važno naslednje: Dve leti more „kmečka banka" vsako leto na 4 milj. rub. pokupovati po-meščišje zemlje, a potem je prodajati kmetom po nizki ceni; če se ta kupčija obnese dobro, črez dve leti more banka vsako leto odločiti to stvar do celih 40 milj. rub., koja vsota pa vendar ne previsi osnovnega kapitala zavodnega, ki je uže do sedaj narastel nad 50 milj. rub. Ta naredba bo izdatno pomagala kmetom, ona bo pomagala tudi tem velikim posestnikom, kateri od dolgov ne vedo, kaj bi stvo-rili s svojimi gromadnimi posestvi: dan za dnem jim boben napeva svojo predsmrtno žalostinko: memento, da te danes ali jutri požre, nevsmiljeno požre ali trgovec, ali pa celo zamaskovani Žid . . . Za naprej se bo torej posestvo zemeljno matuške Rusije uravnavalo med kmeti i pomeščiki mirno i pravično, posrednik med njimi pa bo sama država, ne pa veliki i mali, mestni i selski trgovci i drugi trgaši, za kojimi pa je tičal navadno Žid, ali pa celo kak nemški konsorcij . . . Kyjia*iecTBy (stiskarstvu, oderuštvu), katero je poslednja leta lupilo i pulilo Rusijo, nastopi konec, trgovina z velikim i malim posestvom, osnovana na pesti (KyjiaK'i) i sili, prestane, rusko zemljevladelstvo se zravna po načelih pravičnosti i dobre volje, a država pridobi si v kmečkem zemlje-vladenju novih virov sile i bogatstva, o kojih si mi sedaj še prav za prav misliti ne moremo . . . Velik je Bog resnice i pravice! Božidar Tvorcov. RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Kranjsko. Odbor „Slov. Matice" je imel dne 19. pr. m. sejo, v kateri je „Matica Slov," sprejela književno zvezo z redakcijo lista „Acta et commentationes universi-tatis Jurievensis" v Jurjevu ter dovolila prispevek v ta namen, da se postavi A. Praprotniku spomenik in vseka na njegovi rojstni hiši spominska plošča. L. 1896 izdd „Matica" šestero knjig, namreč Letopis, III. del Glaserjeve zgodovine slov. slovstva, II. Snopič Štrekeljevih narodnih pesnij, poučno knjigo Šubičevo: „Elektrika s podobami", „Tržaška in Istra", spisal S. Rutar in III. zvezek Ant. Knezove knjižnice. Drž. posl. za gorenjska mesta in trge, g. Globočnik je odložil svoj mandat. „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" je imelo dne 27. t. m. letni občni zbor. Društvo je štelo v minolem letu 2 pokrovitelja, 4 ustanovnike, 42 letnih članov in 30 podpornikov. Dohodkov je imelo društvo 1800 koron in stroškov 48 koron. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Andrej Žumer. Dne 28. pr. m. imelo je „dramatično društvo" izredni občni zbor v prostorih „Narodnega doma". Društvo je imelo 35.357 gld. dohodkov in 35.329 gld. stroškov. Med dohodke je všteta subveuc