Proletarci vseh dežel, združite sej PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Kakšen je končni cilj zniževanja števila zaposlencev? Vojne operacije na Koreji — Dogodki v Avstriji Silosna jama — rezervoar krme v zimskih mesecih — Z zadružne konference v Murski Soboti Ob primeru podcenjevanja marksizma — Slikar Stane Kregar Fizkultura — šah — Dopisi Leto XI. —»štev. 246. Ljubljana, nedelja, 15. oktobra 1950 Mesečna naročnina din 50.- Izhaja vsak dan razen oh petkih Cena din Kakšen je končni cilj zniževanja števila zaposlencev? Spričo resnega pomanjkanja produktivnih delavcev v naših prednostnih Podjetjih je tudi iskanje ljudi, ki so dobri strokovnjaki v produkciji, v administraciji pa le v škodo sebi in podjetju, vir nove delovno sile. Če torej s tega gledišča presojamo reorganizacijsko ukrepe v naših podjetjih in uradih, potem znižanje števila administrativnih zaposlencev ne pomeni nobene brezposelnosti, kot hočejo prikazati nekateri nezadostno poučeni ljudje. Saj je prav skrčenje števila ljudi v administraciji in na drugih neproduktivnih delih nov vir delovne sile za naša gradbišča, težko industrijo, rudnike in druga delovna mesta bodisi v industriji ali v kmetijstvu. In če bi vsi odgovorni ljudje v naših tovarnah, ljudskih odborih, uradih in ustanovah upoštevali ta namen reorganizacijo, potem gotovo ne bi prišli navzkriž z našimi socialističnimi pred- §isi delovnega prava. Ni malo primerov, a so nekateri voditelji odpustili iz tovarn, ljudskih odborov, uradov in celo '* ustanov prav tiste, ki jih naša skupnost ščiti in jim daje vse priznanje na njihovih dosedanjih delovnih in službenih mestih. Namesto, da bi sprostili ljudi, ki no kažejo v administraciji nobene sposobnosti ter jih preusmerili v tisto stroke našega gospodarstva, kjer ie po-manjkanjc delovno silo najobčutnejše, so marsikje raje odpuščali noseče in doječe matere, invalide, bolnike, starejše uslužbence — vešče administrativnega dela |fd., mlajše in kropko moči, ki pa imajo pogojo za proizvodnjo, pa so zadrževali. Tako so docela prezrli načela naše socialistične zakonitosti, ki je pogoj naših sedanjih in vseh nadaljnjih uspehov. Naša prednostna podjetja in pa organi za vključevanje delovne sile so torej upravičeno pričakovali, da bodo pridobili nove delovne moči. Izkušnje preteklega meseca pa so pokazale, da so *e vodstva podjetij in uradov, ki so tudi zmanjševala število svojih zaposlenih, kaj malo zavzela, da bi te moči prar vilno preusmerila. Podatki kažejo, da je na naša naj-važnejša gradbišč«, v rudnike itd., prišlo v mosecu septembru le 4H6 delavcev ali 8,8% po mesečnem planu določenih delovnih moči. V istem času pa so okfajne uprave za delovno silo dovoT lile vključiti na razna neplanska delovna mesta okrog 200 delavcev, v druga, v primeri z našimi prednostnimi manj važna podjetja, pa skoraj 1300 delavcev. Slabosti, ki sc kažejo pri pomnože-^an.iu števila novih delavcev, so očitno. Naše direkcije, ljudski odbori, množične organizacije, trgovsko omrežje in resori so od 20. VIII. do 30. IX. odpustili preko 12 tisoč nameščencev. Namen odpusta Jo bil jasen. Rudniki, železarne, gradbišča in lesnoindustrijska podjetja so potrebovali v septembru preko 5500 novih Produktivnih delovnih moči, del odvečnih nameščencev se jo moral vrniti v kmetijstvo, preko 1000 delavcev pa so Potrebovala še druga podjetja. Ker pa se direkcijo, ljudski odbori, množične organizacije in resori niso zmenili, kaj bo z odpuščenimi, so zato naša Prednostna podjetja čakala še na preko 5 tisoč delavcev. Gradis HC — Vuzenica, ki jo potreboval v septembru 100 delavcev, jih je dobil le 5; v Gradis Strnišče, kamor bi morale uprave za delovno silo MLO Celje, OLO Lendava, Ljutomer, MLO Maribor, OLO Maribor, “oljčane in Ptuj poslati 200 delavcev, ■!e Poslala le uprava za delovno silo okraja Ptuj 27 delavcev. Res, da je jeseniška uprava za delovno silo pridobila za ^lezarno in Gradis na Jesenicah 09 novih dolavcev, res pa je tudi, da sta ti največji delovni mesti v naši kapitalni 'Vgradnji po krivdi okrajev Gorica, Grosuplje, Krško, Kamnik itd. pridobili le -7,84% po planu določenih delavcev. Podobno je tudi za Gradis Litostroj, železarno Guštanj, rudnik Mežico, Hrastnik, LIP Nazarjo itd. Kakšno pomanjkanje delovne sile trpi nase gospodarstvo, nam prepričljivo dokazujejo tudi naslodnje številke. Naše okrajne uprave za delovno silo morajo pridobiti v mesecu oktobru za naših 5 najvažnejših podjetij, t. j. za ‘elflzarno Jesenice ter gradbišče Gradis Jesenice, Strnišče. Vuzenica in rudnik Mežico preko 1700 delovnih moči, za najnujnejše potrebo težke industrije, železnic, premogovnikov in ostalih rudnikov, gradenj, lesne industrije itd. pa še kot 4 tisoč novih delavcev. Da je t° vprašanje resnejše iz dneva v dan, nfcm povedo tudi poročila o vključeva-nJu delovne sile. V petih dneh meseca oktobra so okrajne uprave za delovno silo pridobile ?a železarno Jesenice, Gradis Strnišče ‘n rudnik Mežico le 4,76% po planu določnih delavcev, zn Gradis Jesenice le delavca, za Gradis Vuzenica pa nobenega. V vsa ta podjetja so vključili le delavcev ali 1,56% določenih s planom delovne sile. Nasprotno pa so ne-ipravičeno in ua neplanirana delovna mesta zaposlile uprave za delovno silo ,!? delovnih moči. med temi OLO Celje to. OLO Kamnik 5 in OLO Gorica 5 dedcev, čeprav niso vključili v naša naj-ažnejša podjetja nobenega delavca. Ti neuspehi narekujejo izboljšanje dela pri skrčevauju števila uslužbencev in temeljitejšo metodo za pridobivanje ljudi v proizvodnjo. Plani vključevanja delovne silo niso enodnevne muhe. So dobro premišljeni. Odgovorni voditelji pogjetij in uradov so pravočasno zvedeli, koliko svojih zaposlencev morajo preusmeriti drugam. Nepravilnih ukrepov in prepolno izvršenih mer pa pod nobenim pogojem ne smemo popravljati preko in mimo za vsakogar obveznih zakonitih predpisov. Za take zakasnitve postavlja naša zakonitost primerne sankcije, ki jih je treba uveljaviti zoper vse, ki so zadržali pravočasno skrčenje svojih zaposlenih. Organizacijske enote, ki zmanjšujejo in bodo še zmanjšale število kadra v administraciji, morajo skrbeti za zakonitost pri odpuščanju, upoštevati naša socialistična načela in se ravnati po načelih človečnosti. Kot velja to za vsa podjetja in urade, velja zlasti še za podjetja lokalnega pomena, ki morajo skrčiti število svojih zaposlenih do 1. novembra za 2689. Ce je v socializmu odpravljen bič brezposelnosti, potem ni mogoče odpovedati dela uslužbencu in delavcu, ki je discipliniran, ne da bi mu voditelj enote poprej znjartičil zaslužek drugje, ki odgovarja njegovi moči. Nasprotno. Vodstva podjetij in uradov so z zamenjavo delovnih moči dolžna sproščati tiste presežke delovne sile, ki imajo pogoje za vključitev v produkcijo. Ni pa mogoče tudi mimo načel prednosti. Potrebno je vedeti, da si brez po-množevanja števila delavcev v naših prednostnih podjetjih ne moremo zamisliti industrializacije in _ elektrifikacije naše dežele in da morajo prav zaradi tega organi za vključevanje delovne sile zaostriti dodeljevanje delovnih moči manj važnim podjetjem. V oranju in sejanju naglo bežijo Ali se trebanjskim zadrugam nič ne mudi? oktobrski dnevi Proslava desetletnice pete državne konference KPJ Zagreb, 14. oktobra. — V Zagrebu bodo 22. oktobra slovesno proslavili desetletnico pete državne konference Komunistične partij® Jugoslavije in prve pokrajinske konference KP Hrvatske. roslopja, v katerih so bili 1940 ti zgodovinski dogodki, so spremenjena v muzeje, ki jih bodo odprli na dan proslave. V hiši, kjer je bila prva pokrajinska konferenca KPH, bodo v Štirih dvoranah razstavljeni izvirni seznam delegatov, resolucija, objavljena v »Prodeterju«, razni letaki in gradivo iz 8asa prejšnjih konferenc, poprsja padlih članov CK KPH in drugo. S pete državne konference KP Jur goslaviie so hranjeni referati tovariša Tita, Borisa Kidriča in Vide Tomšičeve, zapisnik konference, seznam delegatov in resolucija. To gradivo bo razstavljeno v dvorajni, v kateri je bila 1940 konferenca. Trebnje, 14. oktobra. Po oreni kmetijskega poverjeništva na okraju Trebnje je bilo do pretekle srede posejanih z ozimnimi žiti okrog 60 odstotkov njiv aasebnih kmetov in le 20 do 30 odstotkov v obdelovalnih zadrugah in ekonomijah. Ze dolgo vrsto let se jesenska setev ni zavlekla tako kakor letos. Res je, da izkopavanje krompirja še vedno mudi kmete, pozna pa se tudi teden dežja konec septembra, ki je močno zavrl pobiranje koruze, žetev ajde in druga jesenska setev. V kmečkih delovnih zadrugah, ki 60 doslej posejale prav malo ozimin, se izgovarjajo poleg tega še na trgatev. Kje 60 vzroki, da zaostaja jesenska setev v trebanjskem okraju? Med kmete je bilo razdeljenih 9374 kg semenskega žita. Semena torej ne manjka, saj je poverjeništvo dobilo samo nekaj opozoril, da so posamezniki brez 6emena. Vprežne živine je v okraju dovolj; število konj, ki so pri spraivljanju lesa v roških gozdovih, bistveno ne vpliva na jesensko oranje. So pa primeri — posebno na večjih kmetijah, kjer zaradi pomanj-, konja primerne delovne sile setev le počasi napreduje. Tu hi se morala poznati pomoč setvenih komisij — ki pa so tudi v trebanjskem okraju zaživele le na papirju ... Da je tako, nam pove dejstvo, da na okraju o delu setvenih komisij v 23 KLO ne vedo nič povedati Kmetje sejejo ponekod tudi slabo žito. Kako se izkoriščajo čistilniki za žito, o tem KLO in kmečke zadruge nič no poročajo, verjetno pa tudi »ami prav mailo vedo. Jesenska setev sre mimo večine krajevnih ljudskih odborov, v knleč-kih zadrugah pa se izgovarjajo na >štacunarstvo< in odkupu krompirja. V Sv. Križu niti KLO niti KZ nimata zadovoljili e tem, dia so izročili kmetom odločbe o obveznih oddajah v letu 1951, prav malo ali pa nič pa se ne brigajo za to, kako 6e kmetje že zdaj, ko sejejo ozimna žita, pripravljajo na prihoda je leto. Raizen pri krmi v višjih predelih suša letos v trebanjskem okraju ni naredila kakšne vidne ali občutne škode. Morda se tudi zato KLO, de- opravilu, še bolj pa nezanimanje frontnih in sindikalnih organizacij za pomoč obdelovalnim zadrugam in ekonomijam pri pospravljanju poljskih pridelkov. Iz dosedanjega poteka jesenske setve v trebanjskem okraju je 6krb KLO za povečanje kmetijske proizvodnje le 6labo razvidna. Bo tako tudi ostalo? Na to naj odgovorijo z delom pregleda, kaikšno seme kmetje sejejo, li ne poroča oki odboru o težkooah. Podobno je v nihče pa tudi ne o težkoč mnogih drugih odborih, kjer so se Maršal Tito sprejel ameriškega veleposlanika v Beogradu Beograd, Iti. oktobra. — Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavijo Josip Broz-Tito je »prejel včeraj ob 17. uri izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji g, Georgea Allana. R izgovarjala sta se o začetih razgovorih v Washingtonu o potrebi uvoza živil glede na letošnjo sušo v Jugoslaviji. Maršal Tito je sporočil veleposlaniku g. Allanu, da se bo jugoslovanska vlada te dni spričo tega pismeno 'obrnila na ameriško vlado. Dnevi so lepi, vendar vsak dan bolj mrzli. Treba je hiteti, da nam oktobrski dnevi ne uidejo in da nas ne preseneti sneg. Vzajemno si je treba pomagati s stroji in z vprežno živino lovne zadruge, ekonomije in zasebni kmetje ne ženejo preveč, da bi hitro opravili jesensko setev. Tako si lahko razlagamo molk večine množičnih organizacij v okraju ob tem važnem partijske in frontne organizacije, KLO, zadruge in ekonomije. Zboljšanje prehrane je odvisno v prvi vrsti od večje proizvodnje, ta pa v veliki m er j od dobre jesenske setve. k. V MARIBORSKI OKOLICI GRE NAJBOLJE V RAČAH V KLO Rače so bile priprave na I setvijo. Vse to — vziporedno s tekmo- jesensko setev zelo dobre. Na množič nih sestankih so seznanili kmete na eni strani z odkupnimi plani, na drugi strani pa z novim načinom sestavljanja setvenih planov. Setveni plan, ki ga je sprejel krajevni odbor od okraja, so s pomočjo odbornikov in množičnih organizacij razdelili na posamezna gospodarstva. Ze pripravljene setvene plane eo imeli kmetje na vpogled na krajevnem odboru. Na podlagi pripomb in dopolnil so naredili dokončne plane in pričeli z jesensko Splošna razprava v političnem komiteju OZN končana Sovjetska zveza vztrajno zanika vlogo malih držav za ohranitev mednarodnega miru in varnosti Flushinc Meado\vs, 14. okt. (Tan- _i* ----------- jug). V političnem komiteju je izraelski predstavnik Eban načeloma podprl pfedlog resolucije sedmih držav. Poudaril je, da nalaga Ustanovna listina Združenih narodov glavno odgovornost za ohranitev miru Varnostnemu svetu, ki deluje na temelju soglasnosti petih stalnih članov, (če pa med petimi velesilami ni potrebnega soglasja, to ni-kalkoT ne pomeni, da Združeni narodi nimajo pravice storiti potrebnih ukrepov za zagotovitev miru in mednarodnega sodelovanja). Za svetovni mir so odgovorne velike in male sile, in zato mir ne more biti brezpogojno odvisen od medsebojnih odnosov velesil. Ameriški predstavnik John Foster Dulles je dejal, da so govorniki pred njim že dovolj dokazali utemeljenost in zakonitost resolucije sedmih držav. Razen tega je opozoril, da je Generalna skupščina že prej razpravljala o vprašanjih, v katerih bi moral po sovjetskem mnenju razpravljati samo Varnostni svet. Tako je na primer leta 1946 Generalna skupščina obravnavala vprašanje Francove Španije, pred kratkim pa je sama sovjetski delegacija oredložila Generalni skupila l pi „ lelegacija predložila Generalni skupščini vprašanje ameriškega niap_a< na Kitajsko, ki so ga je pretresali v VS. Očitno je, je dejal Duiles, da sovjetska delegacija misli, da mora Generalna skupščina priporočiti neko akcijo samo tedaj, kadarvta akcija koristi Sovjetski zvezi, in da ne sme priporočiti akcije, ki jo ZSSR lahko ima za neprimerno. dani pri razpravi glede predloga sedmih držav. Zaradi tega bo njegova delegacija v kratkem predložila popravljeno besedilo resolucije, v katerem bodo upoštevane te pripombe. Po ameriškem predstavniku je govoril sovjetski zunanji minister Višinski, ki je v dolgem govoru znova pozval k razgovorom velesil, ter je vztrajno zanikaval vlogo malih držav pri vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti. Po govoru Višinskega je predsednik političnega komiteja Roberto Ja-danetta Arbalez sporočil, da je razprava o predlogu sedmlih držav za razširitev pooblastil Generalne skupščine končana. Politični komite bo začel obravnavati podrobnosti predlagane resolucije in dodatne predloge. Politični komite začel razpravljati o dopolnilnih predlogih Jugoslovanski predlog proti zlorabi pooblastil Generalne skupščine •'uiv.iuvi | o i a > ijt i Dulles je zavrnil trditev Višinske- ‘ rodom. Po končani 6plošni razpravi o kolek-tivnih varnostnih ukrepih je politični komite začel obravnavati vse predloge v zvezi z osnutki resolucije. Resolucija sedmih držav vsebuje pred-V6em štiri temeljna priporočila: 1. Če bi bil Varnostni svet zaradi uporabe veta prisiljen izdati odlok o akciji v primeru, da bi bil ogrožen mir, mora na zahtevo katerega koli člana Varnostnega sveta sklicati v roku 24 ur Generalno skupščino, ki bo v tem primeru izdala priporočila, ki jih Svet ne more izdati. 2. Združeni narodi naj ustanove komisijo, ki bi izvedla hitro in neposredno anketo na ozemlju, kjer groze spopadi. V tej komisiji bi bili predstavniki 9 do 14 izključno malih in 6rgdnjih držav. 3. V sklopu svojih oboroženih sil mora sleherna država ustanoviti posebno opremljene enote, ki bodo v potrebi stavljene na razpolago Združenim na- roženih«sil za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Čilski osnutek resolucije določa sklenitev pogodbe med članicami OZN, da bi se obvaroval mir, in daje velika pooblastila vmesnemu komiteju ali mali skupščini. Obe sovjetski resoluciji govorita o ustanovitvi sil Združenih narodov, s ka. terimi mora razpolagati Varnostni svet in ne Generalna skupščina ter določata, da 60 nikakršna akcija ne sme izvesti prej, dokler ne privolijo vanjo vsi člani Varnostnega sveta, se pravi, pet velesil. Iraško-sirljska resolucija poziva velesile na skupni sestanek in na medsebojni sporazum. Dopolnilni predlogi streme predvsem za naslednjimi smotri: Egipt zahteva, naj bi državam članicam, zlasti pa ekonomsko slabše razvitim državam nudili pomoč za ustanovitev oboroženih enot, ki ga, da bi predlog sedmih držav uničil Ustanovno listino OZN, in dejal, da bi stališče Višinskega porušilo mir. Dulles je na koncu izjavil, da je treba upoštevati tudi ugovore, ki eo bili po- 4. Ustanovi naj se odbor za kolektivne ukrepe z 10 do 14 člani, ki bi proučeval in predložil poročilo o sredstvih, ki bi jih lahko OZN uporabljala v kolektivnih akcijah, vštevšl tudi uporabo obo- bi bilo po potrebi sestavni del sil Zdru-irodov. Libanonski dodatni predlog zahteva, naj se oborožene sile Ždru- ženih narodov uporabijo za izvedbo sklepov Generalne skupščine in Varnostnega sveta ne glede na to, ali gre za ne. Nadaljevanje na 2. strani. valnimi pripravami — je pripomoglo, da so danes v Račah posejali že okrog 80% od predvidenega plana, kar je tudi jamstvo, da bodo jesensko setev do 20. oktobra zaključili. Poleg _ hlevskega gnoja so pognojili zemljo z umetnim gnojilom, ki so ga dobili 3 vagone, te dni pa pričakujejo še nove pošil jke. Kmetje si predvsem žele čilskega 6olitra, ki je najboljše gnojilo za njihovo zemljo. Vse seme so očistili. Na razpolago so imeli en čistilnik na električni pogon in več ročnih čistilnikov. Kmetje, ki so imeli slabo seme, so ga zamenjali z izbranim in razkuženim, ki ga je imela na razpolago Kmečka zadruga Zadruga je dobila 4691 kg pšenice, 3762 kg rži in 1763 kg ječmena. Posejali bodo največ rži, t. j. 10% več kot pšenice. Skoraj 80% njiv bo letos v Račah posejanih s stroji. V preteklem letu je le nekaj kmetov sejalo ozimne žitarice s stroji in ti so imeli neprimerno višji hektarski donos. Slabše je s setvijo na zadružni ekonomiji in državnem posestvu. Pravijo, da jim manjka delovne sile, zato šele pospravljajo poljske pridelke in pripravljajo zemljo za jesensko setev. Na državnem posestvu so posejali le majhno površino, medtem ko na zadružni ekonomiji s setvijo še niso pričeli. Da bi čim pre^ spravili z njiv poljske pridelke, jim morajo nuditi pomoč množične organizacije in sindikati, ker le na ta način bodo lahko tudi tukaj pravočasno izpolnili plan jesenske setve. B. P. PRIZNANJE GRADITELJEM NASE ORJAŠKE HIDROCENTRALE Delovni kolektiv podjetja »Hidrograd-nja« v Jablanici je dobil prehodno zastavo, ki mu je bila podeljena v znamenje priznanja za izpolnitev polletnega plana s 101 °/o. Pri tem so pregledali dosedanja dela. Pred dnevi je bil dograjen odtočni predor, ki bo omogočil dela na velikem jezu tudi pozimi, ko je gladina Neretve najvišja. Ograda pomožnega jeza je bila dograjena pred mesecem dni, čez nekaj dni pa bo dokončan tudi spodnji pomožni jez. Kmalu bo dograjen tudi 2100 tn dolg glavni dovodni predor od Papra-skega do Jablanice, po katerem bo prihajala voda do turbine. Delavci gradbišča >Paprasko«, ki so nedavno izvršili letni plan njega dela glavnega so se zavezalij da -bodo svoj v celoti izvršili do 15. novembra. V minulih 9 mesecih je gradbišče »Pa-prasko« izvršilo 82.3“/o letnega plana, gradbišče »Jablanica« 63,5% in gradbišče 'Brana« 62%. V najkrajšem času bodo začeli betonirati glavni jez. tni plan gradnje pred-:a odvodnega prekopa, bodo svoj letni plan Vojne operacije na Koreji AMERIČANI ZAVZELI KUMCON, JUŽNI KOREJCI PA VEC MEST V OKOLICI VONSAKA na vzhodni obali Tokio, 14. okl (Tanjug.) Ameriška 1. konjeniška divizija je prodrla v Kum-Čon, prvo večje severnokorejsko mesto, po prehodu 38. vzporednika, Napad na Kuničoo so podpirale močne formacije ameriškega letalstva. Na področju Kumčona so še naprej borbe, v katerih so imele severnokorejske enote, kakor je rečeno v davišnjem sporočilu generala Mac Arthurja, znatne iagube na ljudeh in materialu. Enote prve ameriške konjeniške divizije so po obkolitvi Kumčona preprečil« vsak poskus severnokorejskih sil, da bi se umaknile iz mesta. V Kumčonu je bilo uničenih osem severnokorejskih protitankovskih topov in zaplenjene velike količine vojnega materiala. Južno od Kumčona 60 se druge enote iste divizije prebile proti severu skozi zelo močno severnokorejsko obrambno linijo. Napredovanje južnokorejskih det na vzhodni obali Na vzhodni obali je tretja julmokorej-eka divizija zavzela mesto Munčon, ki leži 20 km severno od Vonsana. Pri teh akcijah ni bilo znatnejšega severnokorejskega odpora. Južnokorejeka divizija *Kapitol< j« prispela do predmestja Majonija, ki leži 17 milj zapadno od Vonsana, južnokorej-ska 3. divizija pa je zavzela Togvon, ki leži 3 milje severno od Vonsana. Ladje in letala oboroženih sil držav članic Združenih narodov, ki se bore na Koreji, so nadaljevale z bombardiranjem severnokorejskih ciljev na fronti in v ealedju. Neznana letala bombardirala letališče pri Senlu in Inčon AfP poroča, da so neznana letata včeraj bombardirala letališče Kimpo pri Seulu in področje Inčona. To je drugi 0i znal poučevati slovenščino, i udi Slovenci so bili med otroci, menda štirje, na so odšli drugam.« Seveda, komu pride na misel, da so tudi slovenski otroci v Trstu. »Politika je najstrože prepovedana v šoli,« je še pojasnil učitelj. Gojenci ne smejo brati nobenih političnih listov. Sicer izdajajo svoj stenski časopis »Domenica di corriere«, njegova vsebina pa je strogo verska in — de-tnokristjanska. Tem 260 dečkom je treba prišteti še 160 deklic v Terezianumu in še drugih ustanovah za revne otroke. V sirotišnici se uče, da bi postali nekoč koristni. Toda zakoni kapitalističnega reda so neusmiljeni. Ko bodo šli iz ustanove, da. Skupaj je bilo od sto za delo sposobnih ljudi v Trstu petnajst brezpo- selnih. Tudi to so natiskali v svojem četrtletnem poročilu na trgovski zbornici. Seveda so to ljudje popolnoma brez dela. Na pol zaposlenih, in teh je mnogo, statistika ni objavila. In vendar naj bi bilo v Trstu največje blagostanje v Evropi. Na glavo prebivalca Tržaškega ozemlja je dala Amerika preteklo leto 61 dolarjev Marshallove pomoči, to je največ v Evropi. Nizozemska kot druga najbolj prote-žirann ie dobila 40 dolarjev na prebivalca, Italija pa komaj 12 dolarjev. Nehote čuti človek v Trstu, da so sklonili na Zahodu močno podpreti Trst. Razlika ob meji z državo'ljudske demokracije naj bi bila čim večja. Inštitut v ulici Pascoli je le centralna ustanova za ljudi, ki so v življenju izgubili vse in živijo tam na račun državne miloščine. Med drugimi je tudi v ulici Gaspa-ro Gozzi velik državni dom revežev. Tudi tam je prostora za okrog 260 starcev in stark. Tako tu kakor v ulici Pascoli pove točnejši pregled, da so bile ženske, ko so bile še mlade in močne, kuharice, postrežnice. vratarice, moški pa industrijski delavci, težaki in drugih poklicev. Mnogo je v sirotišnici tudi upokojencev. S pokojnino od tri.do šest tisoč lir je skoraj dvajset tisoč ljudi v Trstu. Kilogram kruha pa stane od (00 do 150' lir. Življenje s tako pokojnino je sploh nemogoče. Kdor od teh upokojencev ne najde postranskega zaslužka ali Pa nima domačih. ,snm pa ne moči, da bi si še kaj pridelal, prosi zn sprejem v sirotišnico. Inštitut pa vzdržuje tudi nekdanje bogataše, ki so propadli. Takšni ljudje sr sramujejo živeli tam in prosijo za hrano ali podporo ter SiLOSNA 1AMA »Kakšen pa je ta preprosti silos, o katerem toliko govore?« se vpraša marsikateri kmetovalec, ki ga tarejo skrbi, kako bo preživil svojo živino preko zime. Res, da so betonski silosi najboljši, toda zakaj tako nezaupanje v preprostejše oblike siliranja krme? Betonske silose gradimo tam, kjer je mnogo živine skupaj in se to tudi izplača. Toda posamezniki in zadruge, ki še nimajo skupnih modernih hlevov, naj se lotijo gradnje SAU3A ie.Ul 10VIC Silos iz ilovice in pletenega koša je naj-boljši ort vseh preprostih silosov ftli silosnih jam preprostejših silosov; stroškov bo manj ra delo bo hitro opravljeno; uspeh ne bo izostal, če bodo delo vestno izvršili. KAJ SO SILOSNE JAME? »Škoda krme!« bodo dejali nekateri, ki se jim je silosna jama lani ponesrečila in uspeh ni bil tak, kot bi moral biti, če bi delo opravili natančno po navodilih. Pri vsakem silosu je osnovno, da v prostor ne prihaja zrak in ne priteka voda. če to naredimo, je vsaka bojazen, Dr. Vladimir Bakarič izvoljen za predsednika Glavnega odbora LF Hrvatske Magreb, 14. oktobra. V četrtek je bilo plenarno zasedanje GO Ljudske fronte Hrvatske, na katerem je imel politični referat predsednik GO LF Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. V svojem referatu je dr. Bakarič poudaril; da so bili kljub težavam doseženi veliki uspehi v socialistični graditvi republike. Dočim je bilo v letu 1947 izpolnjenih investicij za 3 milijarde 812 milijonov din, določa plan za leto 1950 investicije v znesku 6 milijard 13 milijonov din. V Hrvatski so na novo zgradili ali razširili 119 tovarn in obratov, v gradnji pa je še 56 podjetij. Na kmetijskih posestvih so zgradili 1550, v kmečkih delovnih zadrugah pa 1183 raznih objektov. V nadaljevanju svojega referata je dr. Bakarič govoril o pomanjkljivostih, ki so zavirale gospodarsko graditev republike, kakor nezadostna pozornost do graditve ključnih objektov petletke, premajhna borbenost za ustvaritev deviznega fonda itd. Nato je govoril o industrijski proizvodnji republike in poudaril, da je znašala vrednost tega sektorja v letu 1947 8 mili] a rd 622,663.000 din, do 31. avgusta t. 1- pa že 14,249,907.000 din. Ko je govoril o razvoju zadružništva je dr. Bakarič dejal, da je znašalo število zadrug ,v letu m — 320, do 31. julija letos pa že 1606. Večje uspehe pri razvoju kmetijskih obdelovalnih zadrug je zavirala razcepljenost zadružnega posestva, nezadostno sodelovanje za delo sposobnih zadružnikov itd. Ob zaključku je dr. Bakarič govoril 0 potrebi varčevanja in zvišanja storilnosti dela, da bi dobili čim več blaga in življenjski standard čim bolj naraščal ,er o ukrepih za demokratizacijo držav-neEa in gospodarskega aparata republike. Po diskusiji o političnem referatu je bil dr. Vladimir Bakarič z burnim odobravanjem izvoljen za predsednika GO Hudske fronte Hrvatske, Marijan Cvetkovič pa za tajnika GO. da se nam krma pokvari, odveč. Z malo truda in skoraj brez stroškov si bomo preskrbeli rezervar dobre in sveže krme za vso zimo. Najugodnejši kraj za silosno jamo ie ilovnata zemlja, kjer je delo najlažje. V ilovico kopljemo jame navadno do globine 3 m, vendar mora biti dno jame vedno vsaj pol metra nad talno vodo, ki nam lahko škoduje. Take jame kopljemo v zemljo v obliki štirikotnika, lahko pa tudi okrogle. Za manjša kmečka gospodarstva so najprimernejše jame v velikosti 2—3 m X 2 m. Zadruge pa naj kopljejo jame z isto širino in globino, le podaljšajo naj jih po potrebi. Pri kopanju moramo paziti, da bodo stene jame navpične in čimbolj gladke. Ce ne kopljemo jame v ilovnati zemlji, je najbolje, da stene spletemo iz dračja in nato premažemo z ilovico. Tudi prostor med steno izkopane jame in pletenim košem napolnimo z ilovico v debelini vsaj četrt metra. Tudi dno silosa moramo močno nabiti z ilovico in jx>tem dobro pokriti z deskami. To je glavno delo in, ko ga opravimo, izkopljemo še okoli jame dovolj globok (30 cm) jarek za odtekanje vode, potem zgradimo še streho. Pri lahki in propustni zemlji pa moramo ravnati nekoliko drugače, lu moramo izkopati bolj plitvo jamo m silirati bolj »nad zemljo«; podobno naredimo tudi, če talna voda ni globoko pod površino zemlje in ne moremo kopati dalje. Silosna »jama« nad zemljo je podobna zasipnici za peso ali krompir. Silažno maso, ki jo dajemo v take silose, moramo še bolj stlačiti in jo pokriti s slamo ali koruznico, vse to pa obložiti s 50 do 60 cm debelo plastjo zemlje. Ne smemo pozabiti na dovolj globok jarek za odtekanje vode. Na risbah je natančneje razvidno, kako se grade taki silosi. Najvažnejše je: rezervoar krme v zimskih mesecih da ne pride do krme zrak ali voda in da vse močno stlačimo. KAKŠNO KRMO NAJ SILIRAMO? Znano nam je, da se s sušenjem krme izgubi 20—30% hranilnih snovi, medtem ko pa pri siliranju ta izguba znaša le 2—3%, v najslabšenm primeru največ 5»/o. Siliramo lahko le rastline, ki imajo dovolj sladkorja, da se pri vrenju, ki nastane v silosu, ta spremeni v mlečno kislino, ki preprečuje, da bi krma pričela gniti. Najprimernejši pridelki za siliranje so: koruza, sladkorni sirek, sončnice, listje od polsladkome pese, krompir in ajda v mlečni zrelosti. Druge rastline, detelje, grah, bob in še nekatere pa nimajo dovolj sladkorja in niso primerne, da bi jih same silirali, ampak le skupno z rastlinami, ki imajo dovolj sladkorja. Celo priporočljivo je, da silažo na ta na- 2?>AUE» kovica Kjer ne gre drugače, lahko siliramo kar na tleh; koruznico zložimo v kopo, dobro stlačimo in prekrijemo s slamo in zemljo V , , - i n\l - -j«, * a - J ILOVICA -lisL A/V\A : & jte;; ■ * i*' . •: S - '.v* Tako naredimo silos, če je talna voda visoko ali če kopljemo v peščeni zemlji čin mešamo, ker te rastline vsebujejo mnogo beljakovin, ki so živini tako potrebne. In kako polagamo živini tako krmo? Kravam dajemo 20—30 kg dnevno, mladi živini pa do 15 kg, kolikor je pač žival stara. Konjem dajemo 4—8 kg, ovcam 1—2 kg, mršavim prašičem in nebrejim svinjam po 2—4 kg. To je nekaj na kratko o silosnih jamah ah o tako imenovanih »preprostih silosih*. To je neke vrste domača obrt, katere se ni težko naučiti. Če vidiš, kako živini silirana krma prija, ti izgine vsak dvom in napačno mišljenje, da so le betonski silosi dobri. Nai ne bo zadruge, ki ne bi bila preskrbljena za zimo s silažno krmo, ne samo letos, ko nam krme manjka zaradi suše, temveč je na silose treba misliti vsako leto. Ali nai potrošniki pohvaliio take trgovine? Delo trgovinske inšpekcije v Mariboru je zadnje čase postalo zelo živahno. Pri »talnih obiskih v trgovinah, mesnicah in delavsko uslužben-skvh restavracijah so ugotovili že vrsto napak, ki jih povzročajo s svojim malomarnim deflom poslovodje in uslužbenci. V trgovini se pojavljajo nepravilnosti pri rezanju bonov in točk, v DlIR-ih pa se vrstijo napake v gospodarjenju z živili. Slab primer je delavsko ushižbenska restavracija 1. v Gregorčičevi ulici, kjer je trgovinska inšpekcija ugotovila pomanjkljivo blagovno kartoteko in nepravilno izpolnjene naročilnice, na podlagi katerih so izdajali iz shrambe prehrambene predmete. Ugotovili so 21,50 kg primanjkljaja bele moke. Sličen primer je DUR Gozdnega gospodarstva, kjer so ugotovili primanjkljaj sladkorja, v kuhinji in shrambah pa so našli velik nered. Prav tako so pred kratkim ugotovili, da eo na mariborskem živilskem trgu prodajali pokvarjene ribe. Prodajala sta jih poslovodja podjetja »Živila t. Alojz Kliček in Polanec, ki se tudi za opomine strank in tržnega nadzornika, da so ribe pokvarjene, nista zmenila. Njun cilj je bil, da ribe čim prej prodata, nista pa računala na posledice, ki bi lahko zaradi tega n n stale. Pred dnevi so obiskali prodajalno mesa St. 17, kjer so pri pregledu živilskih nakaizme ugotovili, da manjka 1 kg mesa In 5 odrezkov po 200 gr. Pod pultom so našli shranjenega 2 kg mesa in 0,80 kg pljučk. Poslovodja se je sicer izgovarjal, da je meso »rezerviral« za neko stranko. V glavni potrošniški zadrugi je trgovinska inšpekcija ugotovila, da so prodajali meso na neoklicane odrezke PO živilskih naikaznic in to v prodajalnah št. 12, 8 in li, vkateri so odrezali 183 odrezkov. Poslovodje se sicer izgovarjajo, da so prodajali že itak polk var jemo meso. Zato pa seveda zaslužijo dvakratno kazen. 7,a težke delavce v opekarni Košaki so prejemali predpisan dodatek moke. Za mesec avgust so je prejeli skupno okrog 1114 kg. Razdelili so jo med 219 uslužbencev in delavcev, ki 6o .jim dajali od 2 do 16 kg na osebo, medtem ko so ostali delavci prejeli 9 10 kg, pomožno osebje, delavci ekonomij ein vajenci Industrijskega magazina pa le 198 kg. Ali res v opekarni niso vedeli, kdo je upravičen na dodatek moke, da jim je Šele trgovinska innšpekcija pokazala pravo pot? B. P; zlv°tarijo kjer koli skriti. V zagrizenem lovu za denarjem so ostali zadaj In jih je kapitalistični svet potisnil m«d reveže. Poleg stalnih domov pa je še vrsta Prenočišč. V ulici Gasparo Gozzi je ‘Ijndsko prenočišče« dveh razredov. V boljšem lahko prenočuje vsako noč 250 {Judi, ki lahko plačajo 62 lir za noč. urugo prenočišče pa je zastonj. V drugem so doslej spali kar na tleh, sedaj pa tudi tam urejujejo postelje. Tam je 7. s.P?’nicI vedno navzoč tudi policaj, ki isce svoje žrtve iz tržaškega »podzemlja«. Vseh javnih prenočišč v Trstu pn je dosti premalo. Ob desetih ponoči, ko se vrata zapro, jih ostaja mnogo, ki si gredo iskat prenočišč« pa? k.er k0]j zunaj. Široko razpredene ustanove za reveže v Trstu pa zajemajo le majhen del revščine. Tako kot ne opazi obiskovalec Trsta teh zbirališč bede in obupa, tako je tudi ostala revščina potisnjena stran od glavnih ulic in cest. Mestne četrti v št. Jakobu, Starem mestu in drugod so prav tako bedne, kakor je razkošna in bogato centralna ulica Cnrducci ali sprehajališče Dvajsetega septembra. Ko leže noč na Trst, zažari ulica Jjflrducci v tisoč svetlobnih napisih, rolne razsvetljene izložbe ponujajo vsega na pretek. Na teh izložbah se pasejo mnoge lačne oči in si zastoijj ^ele dobrot. Sicer pa ustvarja ulica ^ arducci in še nekatere ulice videz bogastva in obilja. Le pozno v noč. ko ?lv*jenje že zamira in se praznijo lokali in kavarne, še vedno postajajo po ^Ucah, pa čeprav je dež ali burja, mnoge ženske, ki si s prostitucijo iščejo svoj kruh. Njihovo število, sedaj jih je registriranih okrog 10.000, neprestano raste. Bob inštituta revežev, kakor pravijo dobrotam tega inštituta še iz dobe, ko je bil bob glavna hrana v njem, je prav tako zadnje upanje teh žena. Seveda, če bodo imele srečo in jim bo dodeljen. O tem bobu pa govore tudi mrrsi' ji s tržaških predmestjih, v dolgih vrstah pred javnimi kuhinjami za reveže in na velikem javnem smetišču blizu Žavelj, kjer vsak dan mnogo ljudi brska po odpadkih in zbira, kar je še količkaj uporabnega. Posebno kadar pripelje na smetišče odpadke avto angloameriške okupacijske vojske, navale mnogi nanj. Povsod med ljudmi, ki jim je bob inštituta revežev zadnja naefa, pn se zelo pogosto sliši slovenska govorica. M- R- Z ZADRUŽNE KONFERENCE V MURSKI SOBOTI Sklenili so mnogo koristnega — da bi le vsi držali besedo! Okrajna konferenca zadružnikov mur. skosoboškega okraja, ki je bila pred kratkim, je med drugim nakazala dve važni stvari: dokaj slab odkup žitaric od zadrug in ekonomij ter še vedno pomanjkljivo organizacijo dela. Knjigovodstvo v zadrugah je sicer 6ko. raj povsod na tekočem, vendar so knjigovodje pretežno le administrativni organi ter se ne poglabljajo dovoljno v gospodarsko proHematrko zadrug. Tako knjigovodstva :;:najo pogostokrat niti osnovne evidence nad proizvodnjo, skladiščenjem pridelkov, prirastkom živine, froizvodnjo mleka, delovnimi dnevi itd. o pa še vedno omgoča špekulacije posameznikov. Če bi n. pr. knjigovodja v Bakovcih imel dobro evidenco nad prirastkom svinj, se ne bi zgodilo, da je prašič, k0 je bil prodan, tehtal »manj« kakor pred nekaj meseci, preden je bil prodan. Kmetijska proizvodnja v zadrugah še vedno ne dosega proizvodnih planov, čemur je vzrok le pomanjkljiva organizacija dela in malomaren odnos posameznih zadrug in ekonomij do planskih nalog. Zadruge, ki so lansko jesen pravočasno izvršile setev, so kljub letošnji suši imele lepe uspehe. Tako so zadružniki v Puconcih, Tešanovcih in Topolovcih oddali celo večje količine priznanih žit. Proizvodnja v posameznih zadrugah je kaj različna. Tioičen primer za to dajeta ekonomija Topolovci in zadruga Krplivnik. Zadruga Krplivnik ima nad 140ha zemlje ter Tedi le 20 goved in 20 svinj. Ekonomija Topolovci pa obsega 74 ha, zato pa redi 35 goved in nad 60 svinj. Tudi oddaje so kaj različne. Dočim so v zadrugi Krplivnik oddali le 3430 kg žitaric, je ekonomija Topolovci oddala poldrugi vagon. Razen tega so v Topolovcih oddali še nad 9000 litrov mleka, 16 prašičev, večje količine krompirja itd. V zadrugi Krplivnik pa so oddali le 1610 litrov mleka, prašiča pa še nobenega Te številke narekujejo, da bo potrebno v nekaterih zadrugah spremeniti odnos do proizvodnje, hkrati pa prekiniti s starim načinom gospodarjenja, pri čemer se okoriščajo le bivši večji posestniki. Tudi na zadružnih ekonomijah bodo morali spremeniti dosedanji odnos do planskih nalog. Tako ekonomija v Dolencih po dveh letih obstoja še vedno ni v 6tanju pridelati seme za lastno uporabo. Predsednik KZ se sicer izgovarja na družino Varga, ki baje krade, vendar zadruga ni storila ničesar, da bi zamenjala ljudi ter postavila dobro vodstvo. Ker kmetijske zadruge ne posvečajo dovolj pozornosti ekonomijam, ni čudno, če posamezniki na ekonomijah zlorabljajo zadružno demokracijo ter kradejo in manipulirajo s pridelki. Takšne ekonomije le zavirajo nadaljnji razvoj zadružništva v okraju. Zadruge in ekonomije so letos le del- no izvršile naloge kapitalne gradnje. Tako kramarovski zadružniki tudi leto« grade večje svinjake, čeprav so komaj dokončali goveje hleve. Tudi na ekonomiji Domajinci, kjer so lansko leto dogradili večje silose, imajo leto« pod streho nove svinjake. Nadalje gradita nov« hleve ekonomija Dokležovje ter zadruga Bakovci. Ostale zadruge pa 60 ostale pri manjših adaptacijah. Kako bodo mogle zadruge izpolniti plan vzreje živine, č« ni prostorov? To leto6 sicer še ni problem, ker zadruge zaradi suše rede manj živine, pereče pa bo to vprašanje postalo prihodnjo pomlad, ko ne bo več izgovora zaradi suše. Graje je vredno, da skoTaj nikjer ne grade silosov ali vsaj zasilnih jam, kar je edina rešitev pomanjkanja krme. Zadruge In ekonomije so se letos še kar dobro pripravile za jesensko setev. Umetnih gnojil so prejeli povsod dovolj. Oljna repica je stoodstotno zasejana, tudi ječmen so po večini že zasejali. Ekonomija Murski Črnci pa je izvedla že 85% vse planirane setve. Strojev, to je sejalnic, je v zadrugi dovolj, tudi vpreg« ne primanjkuje. Po živahni diskusiji so zadružniki sprejeli med drugim tudi sklep, da na čast desete obletnice Osvobodilne fronte začno s šestmesečnim tekmovanjem za zboljšanje dela, za dvig hektarskih donosov, po naslednjih točkah: 1. Katera zadruga ali ekonomija bo najbolje uredila knjigovodstvo ter notranjo organizacijo dela. 2. Katera zadruga in ekonomija bo najbolje reševala odkupne naloge ter dvignila proizvodnjo mleka, masti, mesa, mršavih prašičev itd. 3. Kje bodo najbolje izpolnili plan vzreje mlade živine, uvedli selekcijo, kontrolo nad molznostjo, uredili krmljenje, koncentracijo živali itd. 4. Katera zadruga in ekonomija bo najbolje izvedla jesensko setev, globoko oranje, kalcifikacijo, preoravanje zapuščenih travnikov, arondiranje parcel itd. 5. Kje bodo najbolje rešili problem krme, kapitalno gradnjo, nove nasade itd. 6. Kje bodo pridobili največ novih članov ter hkrati dvignili kulturno-pro-svetno življenje in življenjski standard zadružnikov. Tekmovanje bo ocenjevala okrajna komisija po točkah. Najboljše zadruge in ekonomije pa tudi posamezni zadružniki bodo ob koncu tekmovanja prejeli nagrade. To pa gotovo nista osamljena primera. Ko bi tisti, ki takšne in slične akte tako birokratsko po polževo rešujejo, ostali nekaj mesecev brez plač, bi morda imeli več razumevanja za težave takšnih bolnih in delanezmožnih članov naše skupnosti. »DREVOSAN« — novo sredstvo proti kaparju Naši znanstveniki so nam priskrbeli novo učinkovito sredstvo za uničevanje ameriškega kaparja, ki se nevarno razširja po naših sadovnjakih. Novo sredstvo je po svojem sestavu emulzija mineralnih olj in poleg raznih 6novi vsebuje tudi krezol, mastne kisline, natrijev hidrat in vretensko olje. Po sestavu je »Drevosan« sicer soroden znanemu škropivu »Durli«, je pa kvailitetno mmogo boljši od »Dur-le«. »Drevosan t so sestavili naši znanstveniki na podlagi večletnih raziskovanj pri nas in tudi v tujini, kjer so sestavili podobno sredstvo. Novo sredstvo so temeljito preizkusili na naših znanstveno - raziskovalnih postajah, kjer je pokazalo najboljše uspehe. Z »Drevosanom« lahko škropimo več let zaporedoma, ne da bi to škodovalo drevjn; seveda je treba škro- piti takrat, ko je pravi čas za to: pozimi, kadar ni preveč mrzlo. Na splošno pa se moramo držati načela, da ne škropimo takrat, ko listje še ni odpadlo, še manj pa takrat, ko drevje brsti. Lani se je dogajalo, da so nekateri v takem času škropili in poškodovali drevje, potem pa so kričali, da je škropivo zanič. Res, da je bilo nekaj durle lani slabe, vendair to ni povzročilo škode. Novo sredstvo izdeluje kemična tovarna v Medvodah in ga bo dovolj na razpolago za vse interesente, tako da pomanjkanje škropiva ne bo moglo biti več izgovor za opuščanje škropljenja. Novo škropivo se uporablja v razmerju: 6 litrov »Drevo-sana« na 100 litrov vode. Cena i litru škropiva bo okrog 20 din. Primer dveh upokojencev, ki zaradi birokratizma trpita pomanjkanje O malomarnem odnosu posameznih organov do priznanja invalidnine ali pokojnine našim starim ali delanezmožnim državljanom smo že večkrat pisali. Vendar se iz tega marsikdo ni ničesar naučil. To priča tudi brezdušen odnos v naslednjih dveh primerih: Rudar Mam Jože iz Zagorja se je po 22 službenih letih v rudniku prehladil, dobil meningitis in tifus, pozneje pa se je še ponesrečil. Zato je 1921. leta pričel dobivati pokojnino, ki jo je prejemal redno vse do junija letošnjega leta. Takrat pa so mu jo ustavili in ga klicali na ponovni zdravniški pregled. Od lani decembra do letos julija je bil na sedmih zdravniških pregledih. Na otološki kliniki so ugotovili, da Marn sliši, a da taji sluh. To je torej še sporno vprašanje, saj Marn trdno zagotavlja, da vsa leta ne sliši. Ker pa ima kot posledico bolezni tudi stalne bolečine v nogah in je izgubil ravnotežje, je vendarle za delo nesposoben. T)a bi ugotovili višino njegove invalidnosti, so ga torej tolikokrat klicali na zdravniške preglede, a vsak zdravnik je razveljavil izvid prejšnjega pregleda. Na mnogih pregledih pa tudi zato ni ničesar opravil, ker zdravnikovih vprašanj ni slišal, nihče pa se ni potrudil, da bi Vrsta ljudi v ulici St. Michele čaka na brezplačno kosilo Plenum Zveze zdravniških društev FLRJ Beograd, 14. oktobra. — V Hercegno-vem bo 15. in 16. oktobra plenum zdravniških društev FLRJ. Poleg rednega letnega porodila o delu društva ter volitev novega vodstva bo plenum razglasil najboljše društvo v dosedanjem tekmovanju. Udeleženci plenuma bodo imeli več stro. kovnih preaavanj. niu vprašanja napisal. Kljub temu mu je n. pr. na zadnjem pregledu otolog očital, da na pregledu maja ni odgovarjal na zdravnikova vprašanja. — Ko je končno zvedel, da mu bo menda priznana 80-odstotna invalidnost, je tudi zvedel, da mora počakati še na potrditev tega odstotka invalidnosti. Za to naj bi se sestala zdravstvena komisija ministrstva za zdravstvo. Člani te komisije 60 bili do začetka septembra na dopustih, od dne 1. septembra do danes pa se še niso sestali. Ves čas, torej od junija do septembra, tovariš Marn ne prejema invalidnine ,niti akontacije na invalidnino ali kakršno koli podporo, čeprav mora prehranjevati sebe, ženo in otroke. V kakšnem težkem stanju je, si lahko predstavlja tisti, ki se hoče poglobiti v njegovo stanje. V prav tako težkem položaju je tudi tovariš Janez Kastevc. Ker je bil zaradi živčne bolezni eno leto bolan, je izpadel iz službenega razmerja in ga je njegovo podjetje, potem ko so februarja ugotovili, da ne bo več za delo sposoben, 21. marca predlagalo za upokojitev. Od takrat do dane6 tudi ta tovariš ne dobiva niti plače, niti hranarine ali invalidske pokojnine. Predlog za upokojitev je romal od 21. marca do 15. junija preko ministrstev za zdravstvo in socialno skrbstvo do državnega zavoda za socialno zavarovanje. Po dveh mesecih so tu njegovo upokojitev priznali in predali njegove akte še računskemu odseku, da določi vsoto invalidnine. Od 21. avgusta do danes računski odsek te vsote še ni določil. Izgovarja pa se, da bo Kastevc moral dobivati podporo MLO Trbovlje, čeprav je iz zdravniških spričeval razvidno, da je zaradi bolezni trajno nesposoben za delo. O 1» pri m e r u podcenjjevania marksizma SLIKAR STANE KREGAR Cankarjeva založba je v, zadnjih tednih izdala tri knjige o književnosti in umetnosti: zbornik Marx-Engels: >0 umetnosti in književnosti«; zbornik V. I. Lenin: >0 kulturi in umetnosti« ter iz-tor člankov V. G. Belinskega: »Članki In eseji o književnosti« z obširnim uvodom Borisa Ziherla. Založba napoveduje izid izbora člankov Piehanova:. »Umetnost in literatura«, člankov Franci Meh-ringa: »Prispevki k zgodovini knji- ževnosti« in razprave Čemiševskega: »Estetski odnos umetnosti do stvarnosti.« Program Cankarjeve založbe na umetnostnem področju je pomembna pomoč slovenskim kulturnim delavcem. Z njenimi izdajami pa je zlasti poudarjena važnost kulturne vzgoje množic. Te naloge ne moremo iztrgati iz partijske borbe za vse višjo socialistično demokracijo. Na drugi strani je ta kuiltuma politika zaostrila obrambo nemarksističnih pozicij v kulturi. Tendence te vrste se izražajo danes v priznavanju veljavnosti in uspehov marksizma na področju politike ter istočasnem podcenjevanju vsakega marksističnega umetnostnega spoznanja. Prav na takšen sprejem so naletele izdaje Cankarjeve založbe v kulturnih rubrikah »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«. Nepodpisani recenzent je v »Slovenskem poročevalcu« (26. sept. 1950) poročal o izidu knjig Marx-Engels: »0 umetnosti in književnosti«, V. I. Lenin: »0 kulturi in umetnosti« in V. G. Be-linski: 'članki hi eseji o književnosti« v članku z naslovom »Novosti iz politične književnosti.« Omenjene knjige pa razpravljajo o kulturni in umetnostni problematiki. Lahko je to površnost, lahko pa je tudi avtorjeva ocena pomena teh izdaj. 0 omenjenih knjigah je recenzent napisal še: »... ta tri dela obravnavajo marksistično teorijo o teh vprašanjih.« Ce bi člankar prebral vsaj prve strani Ziherlovega uvoda v članke Belinskega, bi vedel, da to ni res. Ze takoj na prvi strani svoje razprave je Ziherl jasno opredelil Belinskega kot prvega »v pe-torici največjih predstavnikov predmar-ksistične(l) napTedne družbene misili v Rusiji 19. stoletja«. Avtor poročila v »Slovenskem poročevalcu« torej knjig ni prebral, ni prebrali Ziherlovega uvoda in ne pozna Belinskega niti po osnovnih enciklopedskih podatkih. Tako neodgovorno pisanje je dokaz podcenjevanja avtorjev, pa tudi bralcev. Značilnejše jo poročilo Branka Rudolfa: »Karl Marx - Friedrich Engels: 0 umetnosti in književnosti« v »Ljudski pravici« (28. sept. 1950). Branko Rudolf je napisali: »Seveda si ie treba biti na jasnem, kaj J« v knjigi in česa v njej ni. Naslova ni treba jemati preveč dobesedno v toliko, ker sta pač bila oba klasika — Marx in Engels — predvsem genialna sociologa, filozofa, ideologa in politika, ki za marsikaj (po Engelsovi izjavi) vflasih nista imela >ne časa ne mesta ne priložnosti«. Temu primemo je v tej knjigi upoštevana predvsem literatura in je videti, da sta Marx in Engels tudi literaturo pogostokrat gledala pretežno s sociološkega ali pa tudi filozofskega stališča,« Upravičenosti takšnega zavračanja utemeljiteljev historičnega materializma s področja umetnosti na področje politike. sociologije, pa tudi filozofije Branko Rudolf ni našel v člankih, pač pa v imenskem kazalu knjige in to z nekakšno statistično metodo, po kateri ugotavlja, da je med 215 imeni, ki jih navaja imensko kazalo »nekaj nad 100 literatov .. precej političnih publicistov, ki jih ne omenja nobena literarna zgodovina ... okrog 16 filozofov ., trije zelo znani znanstveniki... poleg precejšnje vrste ideologov in politikov ... samo vladarjev je omenjenih lt, če štejemo med nje enejra papeža.« — Res dokaz in pol, ki opravičuje Rudolfa, da zamahne z roko C? ENOVSKI Zn petlctnieo svojega kulturno umetniškega društva »Bohor« »o priredili v Senovem pravcati festival. Za začetek proslave bo »Bohorci« uprizorili Goldonijevo »Krčmarico Mirando-lino«. Šolska telovadnica je bila nabito polna kakor pri vseh kulturnih prireditvah v Senovem. Čakali so samo še, da pride kdo z okraja. Senovo nima kina, v Rajhenburg pa je uro hoda. Če ves dan delaš in še celo v rudniku, je takšen sprehod preveč. Nad 1000 delavcev s svojimi družinami pa je željnih razvedrila. Zagato rešujejo »Bohorci«. Okoli 90 delavcev, nameščencev — med njimi so inženirji — igra in povečini tudi poje. Samo rudarska godba na pihala se oglasi le na veselicah in pogrebih... Je mar kaj čudnega, če so vstopnice že pred vsako prireditvijo domačinov ali gostov razprodane? Prosveta im kultura sta v Senovem tesno povezani. Še bolj njuni prostori. Brez šole kulturnega življenja v Senovem ne bi bilo. Obrabljena pesem o pomanjkanju prostorov... Ko gledaš visoko lestev v telovadnici ali bradljo in na vse mogoče načine* zverižena mlada telesa na njih, vidiš, da so z njima pridobili res precej »mladinskih sedežev«, gneča v parterju |e zaradi togu nekoliko manjša. »Bohorci« se mislijo zakoreniniti v šoli. Ne, ker ho se tu nuvadill, ampak ker ne. verjamejo v možnost, da pridejo v Senovem do kulturnega doma. Oder so I nad naslovom knjige, ko pa sta vendar Marx in Engels literaturo »pogostokrat gledala pretežno...« itd. itd. Članek v »Ljudski pravici« zmanjšuje značaj in idejno ostrino marksističnega proučevanja in ocenjevanja umetnosti. Samo nekaj primerov za to. Po Rudolfu je zasluga Marxa In Engelsa v tem: »da stq uvedla v proučevanje duševnih procesov in duševne kulture upoštevanje ekonomske strukture družbe.« Rudolf rabi izraz >upoštevanje« ter s tem otopi jasno marksistično misel, da »ekonomija ... določa način, po katerem 66 spreminja in nadalje oblikuje že obstoječe miselno gradivo«. (Engels: Pismo Konradu Schmidtu, 27. okt. 1890.) Recimo, da si avtor ni na čistem s problemom, o katerem govori. Še dva primera iz članka nam bosta pokazala, da so tudi vse ostale Rudolfove pomote na isti linijL Engels je v pismu Heinzu Starken-burgu (25. jan. 1894) napisal: »Ekonomski položaj torej ni nikakor edini aktivni vzrok, vse ostalo pa samo pasivna posledica...« Branko Rudolf pa je popravil Engelsa takole: »...ni »edini aktivni vzrok«, tudi ni vedno pozitivni vzrok...« To pa je seveda Rudolfova in ne Engelsova misel. Engels ni mogel nikdar trditi, da ekonomski položaj ni vselej pozitivni vzrok za politični, pravni, filozofski, religiozni, književni, umetnostni itd. razvoj, ko večkrat izrecno poudarja, da sloni ta zgradba na ekonomskem razvoju. Iz istega pisma Starkenburgu aitira Rudolf Engelsov stavek, da »gre za medsebojno učinkovanje na osnovi ekonomske neizogibnosti, ki se v zadnji instanci vselej uveljavi« v potvorjeni obliki takole: »gre za medsebojno učinkovanje na podlagi ekonomske aktivnosti, ki se v zadnji instanci vselej uveljavi«. Branko Rudolf je samovoljno spremenil samo Engelsovo besedo neizogibnost v aktivnost in s tem tako kot v prejšnjih primerih popačili Engelsovo trditev. Zakaj vse to? Morda gre le za pomote iz naglice in nerazumevanja. Vsekakor pa jo tedenca vseh teh zmot očita: vse so usmerjene v razvodenitev historičnega materializma. Avtor članka v »Ljudski pravici« ni pokazal na bistvene trditve obeh klasikov marksizma. Zdi se, da ni ocenil važnosti Marxove in Engelsove misli o tem, kako s« tudi v umetnosti uveljavlja najelo, da družbena bit določa družbeno zavest. V nemar je pustil marksistično pojmovanje o vlogi umetnosti v družbi; o umetnosti kot obliki zavesti, ki jo lahko razložimo samo iz materialnega življenja družbe. V obravnavanih člankih je poročevalec prezrl mnogo pomembnih in le danes aktualnih misli, ki zamotavajo mehanicistično, vulgarno poenostavljanje umetnosti. Rudolf ni upošteval za obravnavano knjigo bistvene misli Marxa in Engelsa, ko precizirata materialistično pojmovanje umetnosti s svojimi teoretičnimi posplošitvami in še z mnogimi primeri iz zgodovine umetnosti in filozofije; da ne govorimo o marksističnem pojmovanju realizma, ali tendence v umetnosti, ali tipičnega v umetnini itd. Vsega tega Branko Rudolf v knjigi ni našel. Koncepciji zmanjševanja pomena marksizma za umetnost bolj odgovarja natezanje čisto nebistvenih momentov. Takšen je tudi avtorjev dokaz, da je naslov knjige »vendar mogoče malo preširok«. Marx je namreč v družabni igri na vprašanje svojih hčerk« kaj je njegovo najljubše opravilo, odgovoril: »Brskanje po knjigah.« In na tem »psihološko zelo zanimivem podatku« gradi Branko Rudolf svoje mnenje, kot da Marxov in Engelsov pomen za umetnost ne gre preko brskanja po knjigah. Treba pa je pokazati še na nek način zavračanja Marxa in Engelsa takrat, ko govorita o umetnosti. To je priznavanje in hvalisanje vsega drugega, samo ne tega, za kar v tem primeru gre. Tudi RUDARU so praznovali razširili, odprti proscenij za orkester je delo zadnjih let, zdaj prezidavajo še kulisarno. Z društvenim denarjem, s prostovoljnim delom. Nekaj pomaga tudi uprava rudnika, Pred vojno so si telovadnico delili šolarji s Sokolom, krščanskimi socialisti v »Probudi« in z levičarsko »Svobodo«. Šlo je, pa ne bi šlo sedaj? Iz Krškega ni bilo nikogar na slavje — kakor po navadi. Zapel je zvonec. Publika v »avditoriju« je hvaležno sledila predstavi. V prvih vrstah to pot morda ne tako vneto, ker so biile besede igralcev le nekoliko glasnejši odmev šepetalkinega branja. Dobri dve url razvedrila za majhen denar. Kdo bi ne bil »Bohorcev« vesel. Od daleč je bilo sli&ati rudniško lokomotivo, ki je v noči sopihala s premogom proti Raihenburgu. Delo v Senovem pač nikoli ne zamre. * Nazorni in domiselni grafikoni z visokimi številkami, skrbno izdelani načrti za scene, v okusnih albumih posnetki prizorov, skopi prikazi Iz strankarsko razcepljenega kulturnega dela pred vojno, razkošni igralski kostumi, rekviziti, knjige, klavir, čelo... Navdušenje nad iznujdljivimi »Bohorci« se mi v obliki Črk in šlovilk naglo preliva na papir. Za novinarski članek so žive slike premalo. Za hvalo je treba dokazov. »Celjski grofje«, »Veronika Deseni-ška«, »Miklova Zala«... 21 del so v pe- Moderna galerija je odprla letošnjo jesensko sezono z retrospektivno razstavo slikarja Staneta Kregarja. Za B. Jaikcem, Kosom in Pavlovcem je tako nastopil izza osvoboditve že četrti slovenski slikar na samostojni razstavi 6 pregledom svojega celotnega najpomembnejšega dela. Kaj to pomeni za nas, lahko spoznamo, če pomislimo, da so nedavno odprli v Beogradu prvo samostojno slikarsko razstavo po drugi vojni. Kregarjev« delo predstavlja presenečenje celo za poznavalca, tako po obsegu, kakor po vrednosti. Prvo, kar udarja v oči, umetnikova velika delavnost združena z nenehnim "napornim iskanjem jasnejšega likovnega izraza. Slikar ima za seboj naravno razvojno pot od začetnega kubizma in surrealizma do nekih novih realističnih poti, ki jih odkrivajo njegove novejše slike. Razvoj obsega dobrih petnajst let: Kregar je kot samouk posnemal brata Kralja, prišel 1930. leta na praško akademijo in jo končal, potem pa delal samostojno, največ v Ljubljani. Takoj po prihodu v Prago je prešel od kubizma, ki se ga je za kratko dobro oprijel (slike na razstavi: Tihožitje^ sirom. Zena v sivem tonu, Tihožitje z bananami, itd.), k surrealizmu naidstvarnosti. Da je surrealizem spoznal na Češkem ni bil slučaj, saj je bilo tam tedaj eno največjih središč novih smeri v evropski umetnosti. Po Kregarju je surrealističen slikar tisti, ki upodablja reailne predmete, toda povezuje jih v nelogične odnose, ki so možni le v sanjah, ne pa v resničnem življenju. S predmeti upodablja tudi svojo čutnost (slike: Saloma, Privid, školjki), toda realni predmet ga zanima le, v kolikor mu vzbuja spomin in asociacijo n« neko doživetje, na drug predmet (Neznane daljave). Barvno so te »like drzne, kontrastne, divje. Talko je Kregar prenesel iz velikega sveta, polnega družbenih nasprotij, domov nadrealizem, ki je organsko zrasel te teh nasprotij. Prenesel ga je domov in ga v zaitohlejšem ozračju malomeščanskega sveta gojil naprej, slovenskim razmeram primerno. Med Slovend in menda tudi Jugoslovani je bil edini surrealist, umetniških potomcev ni imel, pač pa je izzvali zaTadi svojega slikanja velika razburjenja in burne debate. Za vse tiste umetnike, ki se niso nasilju organizirano upirali in končno uprli, je bil izhod v svet sanjarij, prividov, zapiranja vase, edin in nu- jen. To jo bila edina »rešitev«, ki so jo videli. Kregar je leta 1936 potoval po Franciji. V letovišču Biaritzu je, opazujoči otroke pri igri, alaslišal izza Pirenejev grmenje topov. V Španiji teče kri, ljudje umirajo, trpe... zakaj? Od tod »španska revolucija« (Slike žal ni na razstavi): deček v otroški mornariški obleki obstane, še vedno drži igračo v roki, toda z vsakim tega načina so je poslužil Branko Rudolf. Potem ko je b svojim poročanjem samo zmanjševal pomen knjige, je ob koncu napisal: »Seveda zato knjiga ni niB manj dragocena. Marx in Engels se kažeta v njej kot izredno bistroumna, domiselna, temperamentna in kulturna človeka z velikim znanjem.« Dalje piše, da sta oba klasika v knjigi »prav duhovito tn kulturno pokazala...«, navdušuje se nad njunim humorjem itd. Šlo naj bi torej za Marxa in ne za marksizem, z flzkultumlh organizacijah je bila PrepuSJena profesionalnemu kadru, ki Je opravljal vse posle ter zabredel v Birokratsko, pisamdAko vodenje. Du-»ltev amaterskega dela in forslranje Plačanega profesionalnega vodilnega Webja je pokazalo vnsto pomanjkljivosti. Zato je treba to prakso iz te-»Jljev odpraviti. Načelo prostovoljnosti In amaterske-*« dela bodi temelj nadaljnjega dela v fizkulturi. Plačane naj bodo samo •trokovne modi (trenerji, učitelji flz-kulture ln prednjaki drugega razre-®al). V duhu boja proti birokraciji in administrativnemu vodenju je trpba ®nlžati Število admlnlstrativno-teh-oičnega osebja na minimum, v skladu s Številčno močjo druStva ali kluba ter finančnimi možnostmi. Vse gimnastične in Športne organizacije naj odločneje skrb e za izpolnjevanje nalog v zvezi s kreipitvijo obrambnih sposobnosti naiih ljudi, ln sicer z delom v osnovnih organizacijah. Posebno strelska, gimnastična, plavalna, alpinistična ln biclklistična zveza ter zveza za konjski Šport naj upoštevajo pri svojih delovnih načrtih tudi te naloge. V ta namen naj se Športne In gimnastične organizacije povezujejo tudi z drugimi ljudskimi organizacijami, zlasti z Zvezo borcev. Razen tega je treba posvetiti večjo pozornost tudi razvoju Športnih ln gimnastičnih organizacij v Šolah, hkrati pa z učnimi pripomočki in strokovnimi nasveti pomagati pri rednem obveznem pouku. Fizična vzgoja v naSlh Šolah zahteva mnogo večjo pozornost ln skrb. NaSa Partija je pravilno ocenila P°* men ln vlogo flakulture med Šolsko mladino ln vključila fizkulturno vugo-Jo v obvezen program vseh Sol. Zato je treba dosedanji odnos iz temeljev spremeniti ter posvetiti fizični vzgoji takSno skrb In pozornost, kakrSna JI je namenjena in kakršno zasluži. Socialistična Jugoslavija ne bo imela mnogo koristi, Če bodo prihajali nasl ljudje iz šol samo s strokovnim znanjem breoi potrebne fizične kulture ln sposobnosti, ki jim Je v praksi, ob uporabi njihovega »nanja, nujno potrebna. Jugoslovanski plavalci na rang lestvici najboljših na svetu ,.*«ograd, II. okt. Italijanski Športni J»t »La Oazzetta dello Šport* ki izhaja v Milanu, je objavil v eni izmed •vojlh zadnjih številk lestvico najboljših 10 plavalskih rezultatov na •vetu ln v Evropi za 1. 1950. Po tej lestvici je dosegel letos najboljši re-*ultat v Evropi v plavanju na 1S00 m Prosto Jugoslovan Mislav Stlpetič — lw:44,l min. (državno prvenstvo v Splitu). Mislav Stlpetič je s tem re-®ultatotn osmi na svetu, dočlm je nje-*°v hrat Marijan z rezultatom 19:47,6 Nogomet ALI BO KRIM VRNIL PORAZ BRANIKU DanaSnja tekma med Krimom ln mariborskim Branikom, ki Ho ob 15.80 ®rl na Rakovniku, bo brez dvoma ena najbolj zanimivih tekem tega kola republiške mogmetme lige. Braniku, ?} je do nedavnega vodil na tabeli, Bi zmaga nad Krimom »koraj zagotovila prvo mesto, to je naslov slovenskega nogometnega prvaka. Sedaj 1e ‘>ranik na drugem mestu v republiški zato hi mu poraz prav gotovo Povzel prvo mesto, za katerega se bo r?I'ba sicer Se nadaljevala do posled- S i?a kola. Z zmago nad Branikom Pride v poštev za prvo mesto tudi f^rim. ki od nedelje do nedelje poprav-»vojo formo. V pomladanskem S?*" tekmovanja je Branik porazil r™] * 5:0. zato bo ljubljansko moStvo napelo vse sile, da se mu revanžlra ta visoki poraz. v predtekmi ob 14. uri bo tekma “Jadtncev Odreda ln Krlima zfr prvenstva Slovenije. DANES NASTOPI V LJUBLJANI PANČEVSKI DINAMO ^.pJpbljanl bo danes ob 15.H0 uri •Ja Stadionu ob TvrSevl cesti tudi zanimiva tekma III. zvezne lige med oomačlm Železničarjem in Dinamom ' ,ančeva, ki se bori za drugo mesto ua tabeli omenjene lige, a trenutno i® ?a četrtem mestu. Dinamo poznamo 1* lanskoletnega tekmovanja iz II ni*211® "*® kot dobro uigrano In tehnično moStvo, toda za prvenstvene « premehko Igro. Pomlajedo mo-Železničarja bo nudilo resnemu m?,J?ecu dvoma močan odpor. AUfli neodločen rezultat bo za 2elez-v'ma *ovoHlv. Trbovljah bo Igral Rudar z Ra-.®W*klm iz Skoplja, ki je na sredi lestvice III. lige. V tej tekmi je Rudar favorit. Atletika MLADOST osvojila zensko PRVENSTVO FLRJ Zagrebu je bilo tekmovanje ženici? . p za državno lahkoatletsko S!r®nstvo. Zmagala je »Mladost«, ki n*i . ^ teden ni sodelovala na lahkoatletskem tekmovanju v Ljubljani, ln r-dosegla 13.504 točke, se pravi, IBS Tvt T®6 od zmagovalca v Ljubljani. J* postala »Mladost« nov državni T lahkoatletski za ženske. Na «n^f> ,k®m tekmovanju je bil do-tn«? nov državni rekord v metu i, Pja' Atletinja Božičeva je vrgla 5ev«w m daleč, mladinka Jane-Je postavila nov mladinski ftn/L Hrvatske v metu kopja 27,87 m. j.J2 9®rova J* pretekla 800 m v času t minut deseti na svetu a tretji v Evropi. Branko Vidovič je v tem letu s svojim rezultatom 19:49,2 min. šesti v Evropi. Na lestvici najboljših 10 plavalcev na svetu v letoSnjem letu sta Se Ml-loslavič ln Barbieri — prvi je deveti v disciplini 100 m prosto s časom 58,9 sekund, a drugi je 10. na 200 m prsno z rezultatom 2:41,2 min. Na evropski lestvici je Miloslavii sedmi (v isti disciplini je Marijan Stlpetič deseti z 59.4), a Barbieri Je petd (z 2:48,4, Kučar jo deseti). Na lestvici najboljših v Evropi J* 1. 1951 so Se tile naši plavalci: v plavanju na 200 m prosto Marijan Stipe-tlč je z 2:14,6 min. deveti, v plavanju na 400 m prosto je Marijan Stipeti? četrti z 2:4S,0, Mislav Stlpetič osmi s 4:52,2 min., a Vidovič deveti s 4:52,8 minut. V plavanju na 100 m je dosegel 8katana deseti rezultat v Evropi v tem letu — 1:09,8 min. Osnovno načelo v naiem Športu naj bo. da naj vsak Športnik dala ali se uči. Ni treba dajati denarja nikomur za to, ker se ukvarja s Športom. Samo visoko kvalitetnim športnikom je treba omogočiti boljše življenjske pogoje. Tu gre za zelo majhno Število najbolj kvalitetnih Športnikov zveznega razreda. To ne pomeni, da bomo tuai to Število SportnUcov plačevali, nasprotno, tem Športnikom je treba poiskati delovna mesta po njihovih kvalifikacijah, tako da jim bomo omogočili takšen delovni čas, ki Jim bo dopuščal redno treniranje, izpopolnjevanje njihove športne kvalitete in sodelovanje na tekmah. Ze vnaprej lahko predvidimo, da bodo nekateri posamezniki in organizacije skušali izigrati v tem oairu sprejete sklepe, toda biti sl moramo na jasnem, da se je treba proti takšnim pojavom neizprosno boriti z vsemi sredstvi, vštevSi diskvalifikacijo uprav druitov, športnikov in tudi Športnih organizacij, ki bi kršile skupno sprejeta načela. Te pojave bomo izkoreninili predvsem, če bo postal boj proti njim stvar slehernega fiz-kultumika ter prijatelja flzkulturo in športa, če bodo v boj za zgraditev pravilnega Uka flzkultumika v vseh organizacijah posegli celi kolektivi in zahtevali, naj bodo njihovi člani — fizkultumUd dobri delavci, in če bodo nosilci boja proti tem pojavom naši najbolj aktivni fizkultumlki. Naše Športne tekme morajo postati merilo za kvaliteto Športa in Športnikov, ne pa vprašanje ugleda ustanov, kolektivov in mest, la katerih so tl Športniki. Športne zmage naj bodo rezultat Športnih tekem, znanja Im spretnosti ekip, ne pa posledica navl-JaSke politike, raznih zvijač in klubskih metod katerih koli člnlteljev. Množične organizacije, zlasti Zveza sindikatov ln Ljudska mladina, naj se mnogo bolj kakor doslej ukvarjajo z vprašanjem fiakulture, podpirajo naj ffzkultume organizacije v njihovem konsolidiranju, krepitvi in razvijanju njihovega notranjega življenja. Opustiti moramo orgajiiziranje prireditev ln tekem brea flzkultumih organizacij in vodstva. Naše športne in telovadne organizacije naj v praksi izpolnjujejo te naloge dosledno im z vso načelnostjo. Cim hitreje in temeljiteje bodo Izpolnjene, čim bolj bo angažiran pri njihovem Izpolnjevanju najSirSl krog fiz-kultumlh aktivov ter vse članstvo Športnih in gimnastičnih organizacij, tem večje uspehe bomo dosegli pri napredku našega fizkulturnega gibanja. S tem pa bomo tudi mnogo koristili naSi socialistični domovini. Trenutno je v gozdarstva pač najvažnejše, kako spraviti hlodovino li gozdov. Pri tem dela največje težave pomanjkanje, nediscipliniranost ter slaba mobilizacija voznikov. Tudi v poljčanskem okraja so naleteli na te težave, pa so se z razumom lotili nalog*. Okrajno poverjeništvo ni mobiliziralo vprežne živino v nobenem KLO-Jn, pač pa so sklicali sestanek voznikov ln organizirali prostovoljne akcije za spravilo ln prevoz lesa lz fozdov. Ta pačln je bil zelo uspešen, e v prvi akciji v Šmartnem na Pohorju, ki se je je udeležilo 13* voznikov z 268 glavami ilvlne, so Izvozili 1500 kubičnih metrov hlodovine lz gozdov nedržavnega sektorja na IJJP Slov. Konjice. Druga tedenska akcTja na Tinju Je bila prav tako uspešna in Je 60 voznikov prevozilo 80« kubičnih metrov hlodovine. Taka organizacija prevoza pa zasluži vso pohvalo. Uspešna je zaradi tega, ker vozniki sami o tem odločajo. Na sestankih eo t vozniki najprej govorili o nujnosti prevoza ln lzvriltvl plana v lesni Industriji, potem pa so se vozniki — kmetje zedinili, da bodo prostovoljno sodelovali pri tedenski akciji ln predlagali, da bi obvezno mobilizirali samo tiste zoznlke, ki se akcije no bi udeležili In se za izostanek no bi mogli opravliltl. Pri prvi akciji Je Izostalo 18 kmetov voznikov, ki so Jih takoj ohvezno mobilizirali za mesec dni. Drujto akcija je bila že brea neupravičenih izostankov. Tako bo okraj organiziral So več akcij, ki | bodo prav gotovo uspešne kot doso-j danje. i Gozdne manipulacije Imajo pri prevozih svojo nalogo ln mora.V> tudi 1 živino pravilno zaposliti. Tega pa se najbrž ne zavoda gozdna manlpula-\ clja Vitanje, ki ]e zahtevala od okraja Poljčane 30 glav vprežne živine za prevoz lesa z LoSke gore. Na tem področju pa Ima manipulacija 4 pare konj, ki pa niso Izkoriščeni, baje zaradi pomanjkanja krme. Razumljivo Je, da so kmetovalci z nejevoljo gledali nezaposlene konje gozdne manipulacije. V bodoče le treba tudi take napake odpraviti, pa bo spravilo losa bolje teklo. — G. Uspehi tetina RK Kakor doslej vsako leto, tako je tudi letošnji teden KK mobiliziral Široke ljudske množice ia zdravstveno ln zdravstvono-prosvetno delo. Skoraj povsod po Sloveniji so bila v tednu RK številna zdravstvena predavanja, kulturne prireditve, pregledi ln druge zdravstvene akcije. V Kranju so imeli 115 predavanj po šolah ln na terenu. Organizirali so 3 tečaje za prvo pomoč, 6 prireditev In 2 razstavi. Za HK so zbrali 150.000 din. Protltuberkulozna sekcija v Ljubljani Je bolnikom TBO razdelila v Posvet prosvetnih delavcev Novo mesto, 14. okt. V soboto Jo bila v Novem mestu celodnevna delovna konferenca vseh prosvetnih delavcev okraja. Zanimivi referati so obdelali vrsto perečih vprašanj šolstva, živahno razpravljanje navzočih pa je dvignilo pomen prvega posveta v novem Šolskem letu. Konferenco Je začel poverjenik za prosveto tov. Ivan Kasesnlk z Jedrnatim političnim pregledom, sledil je strokovni referat o nalogah prosvetnih delavcev ln referat o učnih načrtih. Učitelji ln profesorji so se v diskusiji pogovorili o svojem delu, o Internatih, obsodili so strahovanje slovenskih otrok. v koroSkih šolah. Obdelali pa so predvsem precej strokovnih vprašanj. Ugotovili so. da je za pouk srbohrvaščine odmerjeno v nižjih gimnazijah premalo učnih ur, prav tako pa tudi v strokovnih šolah. Pouk »rbohrvaičlne, nemSčlne ln francoščine ovira pomanjkanje učbenikov. Ostro so obsodili neokusne Ilustracije nekaterih knjig ln slik, ki so namenjene najmlajšlm, na katerih pa so namesto obrazov najrazll&neJSe snake. Opozorili so na problem alkoholizma, ki jo v okraju pereč pri mnogih šolskih otrocih. Prof. Andolšek je obširneje govoril o analltlčno-slntetlčnl metodi dela v Soli. -Prosvetni delavci so se pomenili o strokovnih Bolah, o MEDNARODNI SAHOVSKI TURNIR NA BLEDU Velemojster Naidorl zmagovalec Matanovlč—Ivkov remi Mojstra sta se sporazumela na delitev točke brez nadaljevanja svoje partije. Pllnlk—Kostlč 1:0 Kostič se je držal v izgubljeni poziciji še do 49. poteze, potem pa je moral pred nevzdržnim Plmlkovim napadom položiti orožje. Rellstah—0'Kelly remi V zelo težki končnici z damama in raznobarvnimi lovci je med mojstroma po zelo trdovratni igri v 60. potezi prišlo do remija. Fuderer—Pfelffer 0:1 Z damo in kmeti, s katerimi j» po prekinitvi Pfeiffer »tal bolje, je z zelo precizno igro v 69. potezi pripeljal do zmage, potem ko je osvojil dva kmeta, Fuderer pa izgube tretjega ni mogel preprečiti. Beli: A. Fuderer Cmi: M. Najdorf (FLRJ) (Argentina1) (9. kolo, Bled 1950) 1. e4 c5, 2. Sf3 d6, 8. d4 cd, 4. Sd4: Sf6, 5. Sc3 a6, 6. g3 Lg4, 7. f3 Ld7, 8. Lg2 8c6, 9. Le3 e6, 10. 0-0 Le7, 11. De2 Dci, 12. Tadl b5, 13.Df2 0-0, 14. h8 b4, 15. Sce2 d5 16. c8 Tab8. 17. Tel Db7, 18. Sc6: Led:, 19. Bd4 Le8, 20. cb de. 21. a3 ef, 22. Lf3: 8d5, 23. Lf4 Sf4i, 24. gf Dh6, 25. Sc6 Lf6, 26. Khl Lc6:, 27. Tc6: Db5, 28. De2 De2:, 29. Le2: a5, 30. b5 Lb2:, 31. W4 g6, 82. Tbl Ld4, 88. b6 Tfd8, 84. b7 Kg7, 85. Ta« Lc3, 86. Lf8 Ld2, 37. Ta8 Ef4:, 88. Ta5: Td8, 89. Lg2 Tbd8, 40. Tfl Tdl, 41. TaS Tfl:+, 42. Lfl: Tdl. 43. Kg2 Tbl, 44. Lb5 f5. 45. Sb8D Lb8:, 46. Tb8: Tal. 47. Ta8 e5, 48. a5 e4, 49. a6 Kf6, 50. Te8 Ta2+, 51. Kfl Ta5, 52. Lc4 h6 53. h4 g5. 54. Te6+ Kg7, 55. h5 g4, 56. Tg6-f Kh7, 57. Td6 in črni se vda. Stanje po 14. kolu: Najdorf 10, Pil-nik 8 in pol, Fuderer, 0'Kelly 8, Ivkov 7 in pol, Pfelffer 7, Matanovlč 6 ln pol, Vidmar 6, Milič, Pirc. Rell-stab, Stoltz 5 in pol, Puc, Kostič 5, dr. Tartakower 4 in pol. Danes igrajo ob 2. popoldne 15. kolo, in sicer: Rellstab—Vidmar, Matano-vič—Milič, Pilnik—0’KeUy, Fuderer-Kostič, Najdorf—Puc, Stoltz—PfeUfer, dr. Tartakower—Pirc, Ivkov Je prost. 14. kolo! Pfeiffer - Najdorf 0:1. Na e4 Je Najdorf odgovoril s svojo priljubljeno si«iUjamsko obrambo. Pfelffer se Je v otvoritvi izognil teoretično raziskanih potez im na akcijo črnega na damskem krilu odgovoril s prodorom svojih kmetov v sredini. Najdorf se je znaiel v precej kritičnem položaju Im Je ponudil žrtev kvalitete, katere pa Pfelffer ni sprejel In je nadaljeval i napadom na črno kraljevo krilo. V srednji igri se je Najdorf odlično branil, odbil napad Im osvojil kmeta. V zapleteni poziciji je Pfeiffer padel v past ln Izgubil damo za trdnjavo ln lovca im Najdorf je partijo v 40. potezi dobil. S to zmago sl je zagotovil prvo mesto. Ivkov — Pllnlk 1:0. Tudi PUmlk je Igral sicilijansko obrambo im zgodaj odprl središče. Ivkov pa je odlično igral na odprtih linijah ter hitro prišel v prednost. Argentinski mojster se je znašel v veliki časovni stiski. Nato je Ivkov z lepo kombinacijo osvojil figuro ln črni se je vdal. To je bil Pilnlkov prvi poraz na teih turnirju. Pirc — Stoltz remi. Pirc je z menjalno varianto damskega gambita preprečil Stoltzu meransko. V borbi za središče sta nasprotnika zamenjala lovce in po enega skakača ter v izenačeni poziciji v 28. potezi delila točko. Vidmar — dr. Tartakower remi. Ing. Vidmar je v damskem gambitu menjalne variante lepo izvedel mino-ritetni napad na damskem krilu. Dr. Tartakower Je Izšel lz te borbe z zaostalim kmetom, ker pa se je zelo dobro branil, nra Vidmar ni mogel do živega. Partija je bila v 30. potezi remi. Puc — Fuderer remi. V skoro simetrični poziciji sta zamenjala v središnjlcl večino figur ln v izenačeni končnici v 21. potezi remizirala. 0’Kelly — Matanovlč remi. Proti damskemu gambitu se je Matanovlč bramil z Nfemcovičevo Indijko in z dobro igro dosegel enako pozicijo. Po zamenjavi dam sta mojstra v 20. potezi sklenila remi. Milič — Rellstab remi. Milič je izbral katalonsko otvoritev. Rellstab se je dobro branil ln postavil svoje figure zelo aktivno. V srednji igri pa sta večino figur zamenjala, nakar je sledil remi v 20. potezi. ZENSKI 8AMPI0NAT FLRJ 12. koloi Kokolj — Delak 0:1, Korban — AndrM 1:0, Bertok — Bačič 0:1. Timotejeva — Kozak remi, Kudrna — Vellmirovlč 0:1, Suturovlč — Tomlje-novič prekinjeno v remi poziciji, Jovanovič — Carlč prekinjeno v boljšem položaju za Jovanovičevo. Cvenkl — Pongrac preloženo. Nagy je bila danes prosta. Izidi prekinjenih partij lz XI. kola: Dela.k — Nagy remi, Ovenkl — Suturovlč 0:1. Delakova ln Jovanovičeva sta si zagotovili prvi dve mesti. Njuno medsebojno srečanje v 18. kolu bo določilo letoSnjo državno prvakinjo. Stanje po 12. kolu: Delak 9 In pol, Jovanovič 8 in pol (1), Vellmirovlč 8, Kozak in Nagy 6 in pol. Andrič, Bertok im Vellmirovlč 8, Pongrac 5 in pol (1), Korban, Timotejeva Im Kudrna 5 in pol, Ovenkl 5 (1), Tomi jenovW 4 (M, Bačič 4, Suturovlč 3 im pol (1), Kokolj 2 in pol in Carl« 1 (1). NASI SAHISTI POVABLJENI NA MEDNARODNE TURNIRJE Nizozemska šahovska federacija je povabila maže šahovske mojstre Svetozarja GUgoriča, Vasjo Pirca ln dr. Petra Trifunoviča, da se udeleže mednarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu. Turnir bo prihodnji mesec. Šahovska zveza Jugoslavije je pro-jela tudi več povabil na razilo mednarodne turnirje, ki bodo letos IYi prihodnje leto po svetu. Tako so povabljeni naSl Sahlsti na mednarodni turnir v New Yorku, Mar del Plati, na trad. božični turnir v Restingsu v Angliji, na mednarodni turnir v Luzernu v Švici. Boveriku v Angliji ln na polfinalni turnir za svet. prvenstvo v Baden-Badenu. Šahovska zveza Jugoslavije bo odločila te' dni, kateri naSih mojstrov bodo zastopali Jugoslavijo na posameznih turnirjih. Kratke vesli Agilna šahovska sekcija terena Večna pot je povabila tov. Cirila Vidmarja, da odigra simultanko. Prireditve se je udeležilo 18 igralcev in prav toliko gledalcev, kar je, za razmeroma majhen teren kot je Večna Jot. zelo razveseljivo. Po treh urah e C. Vidmar 17 partij dobil In 1 Izgubil. Partijo je dobil tov. Franc DruSkovič. poglabljanju Študija ln o disciplini na šolah. Pri razpravljanju o pionirski organizaciji so poudarili, da prihajajo na trg Se vedno nevzgojne Igrače. — V dopoldanskem delu konference Je govoril med drugimi tudi sekretar OK KPS tov. Martin Žugelj obširno o vseh tekočih problemih In nalogah. — G. T. Zaprli so materinsko posvetovalnico Nova Gorica, 14. okt. V Šempetru pri Gorici so materinsko posvetovalnico ukinili ln spremenili prostor v poslovne prostore podjetja »Rastlina«. Inventar materinske posvetovalnice Je sedaj na podstrešju, pisarni KLO-Ja In v pisarni tega podjetja. Čeprav mnogo govore o zaščiti mater ln otrok, niso v Šempetru do sedaj še nič ukrenili, da bi poiskali podjetju »Rastlina« poslovne prostore. — M. L. iSamovoljni ljudski inšpektor LJnbljana, 14. okt. Jože Prebil, ljudski Inšpektor na IV. torenu II. rajona v Ljubljani, je Izkoriščal svojo funkcijo.ter samovoljno odklanjal ukrepa viSjlh gospodarskih ln političnih organov. To se je pokazalo pri urejanju stanovanjske zadeve StrukelJ-DolInSek. Stanovanjski urad I. ln II. stopnjo je Izdal odločbo o preselitvi tov. Strnklja v Do-llnškovo stanovanje. Prebil pa Jo kot ljudski Inšpektor potrdil preselitev tretji stranki, ki ni Imela za to nobene odločbe In kar Je bilo proti odloku vtsje stanovanjske komisije. Trdil Je, da za Izdajanje odločb ni pristojna vlBJa stanovanjska komisija, temveč ljudski InSpektor. Zaradi tega Je prišlo na kraju samem do spora v taki obliki, da so mivall poklicati organe LM. Toda Prebil je zanikal pravico LM, da posreduje za red In mir, češ da je za to odgovorna ljudska Inšpekcija. Po posredovanju mestne kontrolne komisije se je odločba višje stanovanjske komisijo realizirala in tov. Štrukelj se je preselil v Dolln-Skovo stanovanje. Prebil jo bil kot kontrolni organ ljudskih množic poklican, da se bori za zakonitost, pri tem pa Je sam grobo kršil zakone. Prebivalstvo IV. terena Je na sestanku razkrinkalo njegove prestopke In mu odvzelo fnnkcljo ljudskega Inšpektorja. — Prebil Je bil Izročen javnemu tožilstvu. — P. J. tednu RK za okrog 17S.OOO din rasnega materiala, poleg tega pa obdarila starčke ln soc. šibkejše v vrednosti ta 12.000 din. Zdravstvene ekipo so imele v Ljubljani 86 zdravstvenih predavanj, od teh 35 predavanj a filmom, 2 zdravstveni ekipi z zdravniki In zobozdravniki pa sta od£U v kmečke delovne zadruge, kjer sta opravili preglede zadružnikov ln njihovih otrok. V tednu so, pričeli z 10 tečaji za prvo pomoč ln z 1 tečajem za zdravstvene aktiviste na drž. učiteljišču. Poleg tega je bilo v šolah, sindikalnih podružnicah ln na terenu nad 200 predavanj, ki so Imela glavni poudarek borbo za mir. Organizacija RK se je v Ljubljani povečala za 1150 članov. Zdravstveno ekipe ln člani RK v Ljubljani so v tem tednu opravili nad 27.000 prostovoljnih ur. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo OLO Gorica je organiziralo v tednu RK, da so zdravstveni delavci okrni i in bolnišnice Vipava pregledali Šolske otroke. Pregledanih je bilo tudi večje število domačinov iz Kostanjevice In bližnjih vasi. Bolni Solar.II so dobili brezplačno zdravila. Razdelili so vočjo količino mila In DDT praška ter več zdravstveno prosvetnih brošur. V zdravstveni ekipi je bila razen zdravnikov spoclallstov tudi zobozdravnika grupa ln grupa sanitarne ^špekcije. Prosvet. dvorana je obnovljena Tolmin, 14. okt. V 8v. Luciji ob Soči so otvorlll obnovljeno prosvetno dvorano. Oder Je popolnoma preurejen In bo odgovarjal sodobnim potrebam. Ob ^ej priliki je pevski zbor pod vodstvom tovariša Muniha Izvajal pester program narodnih In borbenih pesmi. Na sporedu so bile tudi deklamacijo Grudnovih. Gregorčičevih ln Kosovolovlh poezij. Odprli so tudi novo knjigarno podružnice Državne založbe Slovenije. Pri delu za obnovo dvorane sta se • svojo požrtvovalnostjo posebno odlikovala predsednik KLO-ja tov. Alfonz Llplčar In gospodar ŠKUD »Major Dušan« tov. Ivo Božič. Tudi domači obrtniki so nudlU mnogo pomoči. In! clator, vodja ln duša vsega dela pa Je bil Šolski upravltotj tovarlji Murovec. — S. SLEPARSKI PRODAJALCI >MEDU< Ljubljana, 14. okt. Špekulanti ln lzkorlščovalcl sl znajo pomagati na vso načine. Vsako trenutno težavo v naSI preskrbi Izkoristijo za navijanje cen. Med njimi sp pa tudi taki, ki se niti pred sleparijami ne ustavijo. Na. ljubljanskem žlv.llskem trgu se kdaj pa kdaj ppjavl tudi kak prodajalec medu. ■ Povpraševanje po medu je zelo veliko, posebno veliko pa Je bilo pred zadnjo reduo delitvijo sladkorja v garantirani preskrbi. In to ugodna konjunkturo so znali temeljito Izkoristiti ljudje, ki nimajo no vesti, ne nobenega pravega odnosa do soljudi. Neki tak Izkoriščevalec Je prodajal po običajni ceni 400—150 din za kilogram »med«, ki niti dišal nt po pravem medu. Pravi med je kratko In malo razredčil z vodo In sicer tako močno, da Je njegov Izdelek tekel kot voda In da ni Imel po medu nobenega okusa, le nekaj sladkobe je bilo v njem. PreJSnjl teden pa je pripeljal nekdo na ijubljanskl trg Iz neke druge republike veliko, najmanj 50 litrsko kanto »medu« lastnega Izdelka. V tein Izdelku je bilo modu nekoliko več kakor v prvem, vendar pa tudi t:! po pravem medu sploh ni dišal. Najbrž Je Izdelovalec raztopil v vodi sladkor v približnem razmerju 3:1 ln tej sladki vodi primešal nekai kilogramov pravega medu. In to slabo medico je pro dajal po 450 din za kilogram. Organi ljudaifo oblasti naj bi'se za take prodajalce »medu« zanimali. — Z. Premajhna kazen *a brezvestnega šofer*a Ljubljana. 14. okt Težja prometna nezgodo, ki se Je pripetila letos konec julija na cesti iz Portoroža proti Ljubljani, Je Imela prejšnji teden svoj odmev na okrožnem sodISČu. kjer se je moral zagovarjati Ignac Pajk, šofer pri Putnlkn v Ljubljani. Na povratku Iz Portoroža Je namreč Putnlkov avtobus, v katerem Je bilo 19 potnikov In ki ga Je upravljal Ignac Pajk, na ovinku pri Podrlžanl zaneslo Izven ceste, s katere Je zdrknil po močno nagnjeni košenini, se tara zadel ob drevo, se prevrnil ln s potniki vred zdrsel v dolino. Posledice so bile hude. 6 potnikov Je dobilo težje, ostali pa lažje telesno poškodbe, dočlm Je avtobus tako razbit, da Je bila Skoda ocenjena na 373.099 din. Kazensko preiskovanje ln obravnava sama sta ugotovila, da Je do nezgode Prišlo zaradi obtoženčeve nepremlš-ene vožnje ln ker Je bil vinjen. Nekateri potniki so potrdili, da jo šofer vozil divje, da tudi na ovinkih brzlne ni zmanjševal ln so v zli slutnji vpili, naj vozi bolj počasi. Obtoženi Pajk je skuSal sicer zmanjšati svojo krivdo s Izgovorom, da mn nožne zavore niso delovale In da Je bila cesta slaba. Ta njegov zagovor pa ul bil upoiitevan, ker je neresničen, saj Je po njegovi lastni Izpovedi dokazano, da je zavore prej preizkusil In so bile v redu. Avtobus pa jo bil prejšnji dan pro gledan. Obsojen Je bil na 1 leto pob. del«. Javni toiillec se Je zaradi prenizke kazni pritožil. — §. M. Kaj deta odbor XSi v Kamnici ? Dne 12. aprila letos Jo bil na ohttnoni zboru ZB v Kamnici pri Mariboru izvoljen nov odbor, ki obljubil, da bo poživel delo. Na občnem zjiorn smo slišali, da se je javilo 166 ljudi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi ter je nov! odbor obljubil, da bo prijavo pregledal In ugotovil vse potrebno In »prejetim ?l«nom takoj izdal Izkaznice ter znake. Od ob&negrn zbora, ki Je bil aprila, pa do danes Ao nismo ulfi sllftall o delovanju od bora. — O. Na rob življenja *ivlje«nje te6e dalje prek vseh večjih in manjSih zaprek, teče po že določeni poti, kj jo na zahodu imenujejo Komunistično, nekateri nacionalno komunistično, in ki 8j jo prihajajo dan za dnem ogledovat, na vzhodu pa trdijo, je ta pot fašistiSna in si je nočejo za nobeno ceno ogledati, ker nima smisla — pravijo — da bi si človek ogledoval fašizem, temveč je bolje, Če g rež nadenj 1 vojsko, ako so pogoji ugodai, osvojiš T~ Po njihovem »osvobodiš« — zemljo, ™ potem upostaviš komunizem, kakršen ti idi primeren. Teorije o »osvobajanju« v naših časih cvetejo in se tudi praktično rešujejo. Tako na primer Se-v©rna Koreja osvobaja Južno Korejo spod kapitalističnega jarma. Južna pa osvobaja Severno Korejo spod komunističnega jarma. Tudi nas že kar pet let, V8e odtlej, kar smo se, kakor dokazuje-m° svetu, sami osvobodili, hočejo zdaj ponovno drugi osvoboditi: najprej so nas skušali za vsako ceno osvoboditi imperialisti spod komunističnega jarma Un bi nas še zdaj radi!), potem so nas v!. Sovjeti hoteli z Bolgari, Madžari in ibancj osvobodili spod fašističnega, kapitalističnega in vsakovrstnega nečlove-«ega, vse do Titovega Jarma, in to za sako reno. Nn zahodu ne razumejo, ka- o moremo živeti v komunistični rev-■*uu. na vzhodu pa ne razumejo, kako moremo živeti v kapitalističnem obilju-Mi pa — vrag si ga vedi kako in zakaj — na zahod in na vzhod: »Hvala lepa, smo se že osvobodili! < A medtem ko povzročamo s svojo trmoglavostjo toliko skrbi vsem stranem sveta, teče to naše življenje v svojih vsakdanjih razmerah dalje, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Tako rekoč same hišne, familiame zadevščine, k čemur bi človek sleherni dan imeil kako pripombo; zapisal bi jo na rob našega življenja. Včasih kar cel stavek, včasih spet samo kako besedo, vzklik. Kdaj pa kdaj pa bi se zadovoljil tudi samo s klicajem, vprašajem, morebiti celo s pomišljajem, ki ima konec koncev tudi svoj pomen. Sicer pa — saj te pripombe pišemo vsak dan, kakor bi hoteli povedati: »S tem se ne strinjamo!«, »Imam pomisleke«, »Ali je ree tako?« »Čudna stvar!«, ■»Glejte si no, kdo bi si misilil!« — Največ pa se ukvarjamo z vsestransko kritiko tega našega življenja, ki mu na zahodu pravijo komunistično, na vzhodu pa fašistično. Nikdar bi si ne mislil, da je kritični duh tako splošno razvit. In kakšno neverjetno veselje iinamo do kritike! O čemerkoli že. Nič zato, če se je stvar že davno zgodila, nič zato, če se šele bo zgodila, in nič zato, če se nikdar ne bo zgodila, temveč samo domnevamo, da bi se lahko zgo- dila, ali če že kdo domneva, da je kdo domneval, aili da bo domneval, da se bo zgodila. Na najboljšem so in srečni v tem pogledu mnogi naši aktivisti, ki časnikov ne berejo, novic po radiju ne poslušajo, terenu ne prisluškujejo, temveč čakajo na navodila. Zato se nič ne razburjajo, stvar zanje ni v programu, v planu. Mi drugi pa — ... kaj bi dejali Postaviš se v vrsto na trgu, ko si si že v dveh treh vrstah zasigural prostor, kjer boš prišel na red šele čez kako uro, in že s sosedom ali sosedo, ki ju nisi še nikdar videl in ju tudi morda ne boš, sknitizirata vse povprek. V stvar se zaplete dobršen del vrste. Ko prideš 'do prodajalke, tudi z njo pokritiziraš; je že kaj narobe: paradižniki so gniti, sa-lata očitno predraga, zanič. Resnica p« je: Kaj more ona za to! »Tako sem dobila, tako moram prodajati!« Z logiko se ne splača prepirati. Direktive sicer ni nikjer, da mora nekdo gnilo stvar prodajati, niti da gnillo stvar kupiš, lahko se umakneš iz vrste. Toda če si že stal pol ure v vrsti... zmigneš z rameni, plačaš in greš, keT 'e že drugi spodrivajo. — V drugi vrsti, kjer so ti pričuvali prostor, kritiziraš našo politiko in svetovno politiko, V tretji kulturo in kulturnike, v četrti kaj drugega. Pelješ se z vlakom. Še preden vlak poslane na prvi postaji, je že ves kup£ zapleten v razgovor. Kritika seveda. Kritika našega življenja, od preskrbe do kulture, od birokracije do Koreje, od ne- lepega vedenja nekaterih uslužbencev do trgovine z dolarji. Sediš v kavarni in se zapleteš v razgovor z natakarjem. Obirava prekupčevalce s klobasami. Iti so jim podtaknili slabe, »ne najboljše«, doženeva z grenkim nasmehom, »In še kako drago!« — Z brivcem obe reva naš nogomet, s katerim nikdar ne prilezemo v prvo ligo. Obramba še gre, napad pa je očitno zanič! Ni donosen, kar se tiče golov. — In če pridem na kmete, tam skritiziraino najprej vaški KLO, nato okraj ter aktiviste. Na KLOju pa kritiziramo kmete, na okraju pa KLOje. Skratka — kritika se bujno razrašča. So zdrave stvari v tej kritiki. Ni mogoče reči: mlačva prazne slame. So pa tudi stvari, ki bi jih človek prisodil informbirojevski duhovitosti, čeprav tudi naši novinarji včasih kakšno dobro skuhajo. Dvakrat trikrat na leto pride k nam neka ženska, na srečo malokrat, in še to spotoma. Prinese nam toliko odkritij, da človek strmi in še pri najboljši volji ne more reči, da ni res. Tako za dobro uro novic drugo od druge ppesenetiljivejših. Molčiš in se čudiš. Ne novicam, temveč prožnosti v pripovedovanju in izvirnosti. Toda je tako: nekje na terenu, »podtalno« hi rekli, teče neko drugo, neoficialno življenje, stransko, na svoj način idilično; nekateri ga imenujejo resnično, ker to oficielno je, kakor vemo, socialistično. Tisto ni. Tisto je preprosto, v nekem pogledu dobrodušno, hodi v službo, vpisano je v sindikat, daje posojilo, skratka živi v okvi- ru zagarantirane preskrbe, če je v mestu, in z boni ter prosto preprodajo, Že je doma na kmetih. Ni ziotuunerno in ne nevarno. Dejal bi človek: poezija našega oficialnega Življenja, ker tam včasih še zadehti po nečem starem, nekdanjem, o čemer mislimo, da je že umrlo. Za trenutek se človeku zazdi skoraj lepo, zato pač, ker j eta naša oficialnost včasih dolgočasna kakor slovenska proza. Je, nekje še živj neko drugo, drugačno življenje, s svojevrstnim gledanjem, na svet, spominjajoče na preteklost, z rahlo idiličnostjo, natrpamo s pestrostjo novic, ki preganjajo člloveku puščobo. Nič ni razburljivega v vsem. Zato ker se je človek že navadil, da se od vsega tega nič ne zgodi. Toda ta doslednost' v ne-uresničljivosti nikogar prav nič ne moti. Včasih prodre od tam kak odmev v našo vsakdanjost, včasih se prikrade na plan celo kak duhovit dovtip na naš račun. Nič hudega, samo da je duhovito! Živi to življenje, prenatrpano z drobnarijami in zabavlja na naš račun, nas pomiluje in počasi caplja za nami. Caplja, ker nima smisla, da bi človek nekje predaleč zaostal. Nič hudega noče, celo, bi dejal, ne pričakuje več nikakega odrešenja. Duh kritiziranja nus je zajel, nekak »kritični realizem« prevladuje v našem življenju. Vse je podvrženo splošni kritiki: oficiairio na terenskih in sploh vsakovrstnih postankih, neoficialno na vla-iMadaljeuu/ije na 6. strani. s Danes bodo v Ljubljani preizkusili lietne vaje Širom po naši republiki začenjajo telovadna društva z rednim delom v telovadnicah, hkrati s tem pa se začenjajo tudi že priprave za II. zvezni zlet lizkulturnikov, ki bo čez dve leti v Beogradu. Trenutno je v Ljubljani seminar zveznega značaja za ženske odjdelke, ki ga posedajo vaditeljice iz vseh republik. Vodijo ga Vaza-zzova. Čelikova in Sifrerjeva, katerih sestave so bile osvojene kot obvezne prote vaje za dve leti in hkrati kot točke za množične nastope v Beogradu. V nedeljo pa bo v Ljubljani enodnevni seminar za vaditeljice iz posameznih okrajev. Vaditeljice za Slanice bodo prišle v klasiCno gimnazijo, za mladinke na Tabor, predelava za pionirke pa bo v gimnaziji (Vegova ulica). Tu se bodo vaditeljico okrajnega merila seznanile s prvim delom posameznih vaj, hkrati s tem pa bodo (obvestila) UKINITEV VLAKOV Za Sas od vštetega 17. t. m. do vštev tega 30. t. m. sc ukinejo naslednji vlaki: Na progi Ljubljana—Zagreb vlak št. 615 z odohodom iz Ljubljane ob 9.05. Na progi Zagreb—Ljubljana vlak št. 610 z odhodom iz Zagreba ob 8.25. Na progi Zidani most—Maribor vlak št. 516 z odhodom Iz Zidanega mosta oh 11.10. Na progi Maribor—Zidani most vlak št. 515 7, odhodom iz Maribora ob 8.85. VSEM PODJETJEM IN USTANOVAM NA PODBOČJU LRS Ker podjetja in ustanove dnevno vprašujejo za obrazce nove metodologije evidence v industriji (1—..), kmetijstvu 2— . .) gospodarstvu (3 . .1, gradnjah (4— . .), blag. prometu (6— ..). in delovni sili (RS-1 in R.S-2), dajemo tozadevna pojasnila. Vse obrazce nove metodologije ovidence, ki je v posameznih panogah gospodarstva bila uvedena z julijem, oz. avgustom 1950 dobijo republiška in lokalna podjetja ter ustanove pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana. Mestni trg št. 26 direktno, oz. preko svojih AOV-jev. Ravno tako tudi vsa zvezna podjetja in ustanove, v kolikor jih z njimi ne zalagajo njihovi AOV-ji. — Planska komisija LRS, Uprava zn evidenco. POZIV Pozivamo vso okrajne zveze kmetijskih zadrug, državna posestva, zadružne ekonomije, obratno ekonomije, kmetijske obdelovalne zadruge, da Simproj, a najkasneje do 15. novembra t. 1. predložijo potrebe poljskih In vinogradniških motik ?a leto 1951 po toSni ustrezni obliki in težini. V kolikor do sedaj nismo uspeli dobaviti posameznim okrajem ustreznih oblik, prosimo, da prizadeti dajo izdelati 1 komad po lastnem naroSilu, katerega naj nam nemudoma pošljejo. Vzorce, kakor potrebe je poslati na naslov: Trgovsko podjetje z železnino »Železnina", Ljubljana. 5430 DAJALCI KRVI Pregledi dajalcev in odvzemi krvi se vrše kot običajno: V Zavodu za transfuzijo krvi — Ljubljana: za Ljubljanšane v torek In Setrtek. za dajalce z dežele v sredo. Zaradi pregledov prijava dajalcev od 7,30 do S.30. V Transfuzijski postaji Maribor: glej objavo v lokalnem časopisu. V Transfuzijski postaji Celje: v torek In Setrtek od 7.30 do 9. ure. Opozorilo: deli se sladkor dajalcem, ki so dali kri v mesecu avgustu. Opozarjamo, da se za oddajo krvi javljajo samo popolnoma zdrave osebe (ne smejo imeti tudi nobenih kožnih izpušSajev), starost najmanj 21 let. 12 ur pred prijavo ne zavživajto mastnih jedi, tudi bele kave ali mleka ne, ter alkohola. Med dvema oddajama mora preteSi najmanj dva meseca. Dajalcem z dežele se povrnejo stroški za vožnjo v obe smeri (potniški vlak III. razredi na podlagi predložene vozovnice, ne kupujte povratnih. II PESTER KULTURNI VEČER V ponedeljek 16. t. m. priredi teren 24.. rajon Center svoi drugi Pester kulturni večer v mali filharmonični dvorani. Večer ho prirejen v okviru tekmovanja ob 10. letnici Osvobodilne fronte, Na večeru bosta Sitala svoje pesmi Mile KlopSiS in Cene Vipotnik. I)ve pesmi bo recitirala Mlakarjeva. Članica opere Bogdana Stritarjeva in član Slovonske filharmonije Janovski Milan bosta zapela nekaj arij. Narodne pesmi bo pel ljubljanski ženski kvintet. Baletno točko (Dvofak: Humoresko) bo izvajala članica opernega baleta Breda ftmid. Pri klavirju prof. M. Lipovšek. Cisti dobiček je namenjen Rdečemu križu. Vabljeni! POZIV UPNIKOM! Prometno - komercialna šola Podbrdo je razformirana. Zaradi tega pozivamo vse interesente, ki imajo kakršne koli terjatve do te šole, da vnovčijo račune do vključno 31. X. 1950. Po tem roku zapadejo vsi računi. imele priložnost, da se nauče obveznih tekmovalnih vaj za nižje razrede v vajah na orodju. Poleg tega so bodo zlasti pionirske vaditeljice dodobra spoznale z najrazličnejšim vadbenim gradivom, ki je primerno za naše najmlajše telovadce. Zdaj je odvisno redno delo v društvih samo še od vaditeljev, ki vadijo oddelke v posameznih društvih. Zaradi tega je treba storiti vse, da bodo storjene priprave za predelave okrajnega merila. Le tista društva, ki bodo pristopila k takošnjemu delu in ki bodo že zdaj pravilno organizirala delo svojega vaditeljskega zbora, bodo prihodnje leto uspešno Izvedla svoje društvene nastope in s tem tudi najboljšo pripravo za zvezni zlet leta 1952. NATEČAJ ZA PLAKAT Za razstavo Jugoslovanske skulpture, ki bo decembra tega leta v Ljubljani. razpisuje Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije natečaj za plakat. Plakat mora biti v razmerju 70X160 centimetrov, uporabljene smejo biti samo štiri barve in na natečaj mora biti poslan izdelan plakat, ki je pripravljen za tisk. V idejnem pogledu imajo udeleženci polno svobodo koncepcije, z omejitvijo, da se za element kompozicije ne sme uporabiti delo nobenega kiparja. Takst plakata se glasi: »Izložba jugo-slovcnske skulpture — Ljubljana — Moderna galerija — Dccembar 1956. Ker se bo plakat uporabil tudi pri nadaljnjih prireditvah te razstave v inozemstvu, je treba tekst tako vkom-ponlrati, da so bodo lahko naknadno izvršile potrebne jezikovne spremembe. Nagrade so naslednje: I. 30.000 din, II. 20.000 din in III. 10.000 din. Predvideno je tudi 5 odkupov po 5000 din. Člane žirije bo določil plenum Zveze in njihova imena bodo objavljena preko republiških društev. Rok predaje načrtov je 15. novem; ber. Načrte pod šifro je treba poslati na naslov: Ljubljana, Modema galerija. VSEM ČLANOM DRUŠTVA NOVINARJEV LR SLOVENIJE Dokler ne bo začelo poslovati društveno' tajništvo, lahko dvignete stopnice za novinarsko ložo v Drami ali Operi v tajništvu Slovenskega poročevalca. Za vsako predstavo je na razpolago 5 vstopnic, ki jih je treba dvigniti med 10. in 18. uro. Vstop v novinarsko ložo brez te vstopnice je prepovedan. — Društvo novinarjev Slovenije. POZIV Trgovsko podjetje »Umetnina«, Ljubljana, Prešernov trg 1, poziva vse stranke, ki so dale v komisijsko prodajo do 20. januarja svoje predmete bivšemu trgovskemu podjetju »Stroj-pis« in trgovskemu podjetju »Umetnina«, Vegova 10, da dvignejo neprodano blago v roku 30 dni, ker bo blago v nasprotnem primeru prodano po kakršni koli ceni. Nadalje poziva trgovsko podjetje »Umetnina«, Ljubljana, Prešernov trg št. 1 vse stranke, ki. so dale blago v komisijsko prodajo, da dvignejo denar pri glavni blagajni, Mestni trg 7. OBVESTILO Seminarji komisij za prevedbo delavcev v podjetjih se bodo vršili v torek 18. in sredo 19. t. m. v sledečih prostorih: Za RLO I. Dom kulture, Masaryko-va 3; za RLO II. gostilna Lasan, Vodnikova c.: za RLO III. v rajonski dvorani, Ob Ljubljanici: za RLO IV. v gostilni Derenda, Borštnikov trg: za RLO V. v gostilni Hladnik v Polju. Začetek konference je ob 9. uri dopoldne. Na to konferenco odn, seminar morajo priti po najmanj 3 člani komisij iz podjetij, iz manjših podjetij pa upravniki. Ker je to v interesu podjetij, je nujno potrebno, da se teh seminarjev udeležijo. PRILOŽNOSTNI ZA8LU2EK Zltofond, podjetje za nakup in prodajo žita in mlevskih izdelkov v Ljubljani, ima v vseh svojih poslovalnicah večje število vreč za krpanje. Pozivamo vse osebe, ki bi prevzele vreče v krpanje (ročno ali strojno), da se zglase pri najbližji poslovalnici Zitofonda, bi je na sedežu vsakega okraja. Sredstva za krpanje da na razpolago Zitofond. Plačilo po Odločbi o odškodnini za krpanje vreč (Vestnik Urada za cene št. 13/1949) 5.20 din po komadu (manj 4•/• davka na p. p.). NOVO UVOŽENO KOLO - ZA SUHE GOBE! Nabiralci gob, izkoristite izredno priliko! Proti oddaji cca 40 kg lepih suhih gob prejmete v prodajalnah »mesto-vas« popolnoma novo moško kolo. Prodajalne »mesto-vas« zamenjujejo za suhe gobe poleg tekstilnega blaga in galanterije tudi saharin. Ne zamudite prilike! POZIVI UPNIKOM IN DOLŽNIKOM’ V zvezi z razformiranjem Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS pozivamo vse ustanove, podjetja in poodinco, da do 27. X. t. 1. predlože vse svoje terjatve, ker jih po tem roku ne bomo mogli več upoštevati. Flzkomlte. Potrošniška zadruga z o. j. St. Vid pri Vipavi je s 1. X. 1950 prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da v rpku 30 dni po tej objavi, prijavijo vse svoje terjatve. Kasnojših prijav ne bomo upoštevali. Vsi dolžniki se pozivajo, da v istem roku poravnajo svoje obveznosti do podjetja. — Likvidacijska komisija. 5415 Industrijski magazin tov. kovčkov ln usnjenih Izdelkov v Domžalah je po sklepu OLO v Kamniku prevzelo 4. t. m. trgovsko podjetje »Okrajni magazin Kamnik« In s tem preide v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do najpozneje 25. oktobra 1950 priglasijo svojo terjatve oziroma poravnajo svojo dolgove. Na poznejše priglasitve upnikov se ne bomo ozirali, a dolžno zneske bomo po navedenem roku Izterjali sodno. Potrošniška zadruga rajona III. z o. j. v Ljubljani, Smartinska c. 10. je po sklepu občnega zbora z dne 28. VIT. 1950 prešla v likvidacijo. Pozivajo so vsi umiiki, da v enem mesecu po tretji objavi tega poziva v Uradnem listu LRS priglasijo svoje terjatve zadrugi. Pozneje prispele terjatve se no bodo upoštevale. Prav tako se pozivajo vsi dolžniki, dn do navedenega roka poravnajo svoje obveznosti zadrugi. Po tem roku se bodo vse obveznosti prisilno izterjalo. — Likvidacijski odbor. PRESKRBU- Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljane poziva vsa podjetja, urade, ustanove in ulično pooblaščence, kateri že niso oddali tre-bovanja za živilske nakaznice zn mosec november 1950, da jih oddajo najkasneje do 17. oktobra do 12. nre. Zaposleni potrošniki, kateri posedujejo dodatne bolniške živilske nakaznice, morajo v mesecu novembru 1950 predložiti podjetju, uradu ali ustanovi potrdilo od RLO-ja (uličnega pooblaščonca), kjer imajo stalno bivanje, da za mesec november 1950 še niso prejeli dodatne bolniške živilske nakaznico, j Opozarjamo vsa podjetja, urade in ustanove, da no smejo izdajati dodatnih bolniških živilskih nakaznic v mesecu novembru 1950 brez gornjega potrdila. DELITEV INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC ZA III. ČETRTLETJE 1950 Narodna banka FLRJ Ljubljana bo delila industrijske nakaznico za III. četrtletje 1950 pri pristojnih rajonski!’ filialah v ponedeljek 16. t. m. zveznim in republiškim podjetjem, uradom in ustanovam, v torek 17. t. ra. pa lokalnim podjetjem, uradom in ustanovam. Delitev ho vsakokrat od 8—11.30. ure. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS obvešča vse OLO-je in MLO-jo poverjeništva za trgovino in preskrbo, da mora biti delitev mlevskih izdelkov za mesec oktober 1950 zaključena do 21. X. 1950 ter po končani delitvi izvršen popis zalog v maloprodajni mreži oz. skladiščih. Do 24. X. 1950 morajo OLO-j! in MLO-ji te podatke telefoničmo javiti na štev. 42-43 ter Iste pismeno potrditi. V kolikor trg. mreža ne razpolaga z dovoljno-količino rženo moke, naj namesto te deli enotno moko. Istočasno obvešča Ministrstvo za trgovino ln preskrbo LRS vso OLO-jo in MLO-Je poverjeništva za trgovino in preskrbo, dn takoj prične z delitvijo sladkorja za mesec oktober. Višina obrokov je 100%-na. Iz pisarno MTP. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE 8LU2RE Stanje dne 14. oktobra ob 01 url: Področje visokega zračnega pritiska, ki se razprostira od Skandinavije do Jadrana, je v močnem razkroju, ter se pomikg. proti jugovzhodu. Anglija in severozapadna Francija pa sta v območju frontalnih motenj, ki bodo v začetku prihodnjega tedna že vplivale na delno poslabšanje vremena pri. nas. Danes vlada v Sloveniji pretežno sončno vreme, z jutranjo meglo v kotlinah. Najnižja temperatura je bila na Jezerskem —3" C. Zračni pritisk je znašal danes ob 07 uri v Ljubljani 740.2 mm, temperaturo zraka 2.4° C, relativna vlaga 97*/o. Vremenska napoved za nedeljo 15. oktobra: V jutranjih urah po kotlinah megla. Pozneje sončno z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah. Temperatura ponoči —2° C, čez dan 160 C. -D i EVI E VESTI- Obvcščamo vse nabavne kmetijsko zadruge, da si lahko nabavijo za svoje potrošnike potrebno količino črev takoj, ker pozneje ne bo mogoče ustreči vsem interesentom iz tehničnih razlogov. — »Crevarna« Mestne klavnice, Ljubljana, Poljanska c. 85. 5396 Študentje, ki ‘si žele dopisovati z italijanskimi študenti v francoskem, angleškem, italijanskem in srbohrvaškem jeziku, naj se javijo najkasneje do 25. t. m. na Univerzitetnem komiteju LMS. 5469 »Proteus« izide zaradi zadržka v knjigoveznici konec oktobra. 5468 Okrajno odkupno podjetje Grosuplje s sedežem Smarje-Saip, se je preselilo v Grosuplje. Sedanji naslov je: Okrajno odkupno podjetje, Grosuplje. Mestno kmetijsko posestvo Pšata ima velike količine izpuljenih hrastovih in jelševlh štorov, katere daje uprava brezplačno na razpolago sindikalnim organizacijam, javnim ustanovam in privatnikom. Rok izvoza jo do 18. oktobra t. 1. 5443 V Modornl galeriji je odprta retrospektivna umetnostna razstava dol Staneta Kregarja — dnevno od 9. do 19. ure. 5327 -KIMO- LJUBLJANA UNION: francoski film »Clochemerle« — Aluminij. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. — MOSKVA: francoski film »Človek človeku«. Filmske novosti 29. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. — SLOGA: ameriški film: »Tarzan v New Yorku«. Borba za zemljo. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — TIVOLI: ameriški film »Gen-tleman Jim«. Mesečnik JA 9. Predstava ob 20. — TRIGLAV: italijanski film »Mlin na Padu«, Predstave ob 14.39, 16.30, 18.30 in 20.30. — SISKA: ameriški film »Ljubavna pesem«, brez tednika. Predstavo ob 16, 18 in 20. — LITOSTROJ: ameriški film »Gospa Curie«. Predstva ob 20. MARIBOR PARTIZAN: nemški film »Katica«, tednik. — UDARNIK: angleški film »Pot do plemstva«, tednik. - POBREŽJE: danski film »Sirota Stina«. tednik. CELJE METROPOL: francoski film »Clochemerle«, tednik. — DOM: ameriški film »Večna Eva«, tednik. KRANJ STORŽIČ: holandski film »Blagoslov«, tednik. — SVOBODA: sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik. RADOVLJICA: angl. film »Johnny Francoz«, tednik. BLED: italijanski film »Seviljski brivec«, tednik. JESENICE MESTNI: francoski film »Človek človeku«, tednik. KAMNIK: Italijanski film »Rigolet-to«, tednik. DOMŽALE: jugoslovanski film »Jezero«, tednik. NOVO MESTO: angleški barvni film »Blanche Fury«, tednik. KOČEVJE: ameriški barvni risani film »Guliverjevo potovanje«, tednik. ŠOŠTANJ: angleški barvni film »Sa-rabanda za umrle ljubimce«, tednik. ROG. SLATINA: sovjetski film »Pot do slave«, tednik. PTUJ: ameriški film »Večna Eva«, tednik. SEŽANA: jugoslovanski film »Jezero«. tednik. VRHNIKA: ameriški barvni film »Nepozabna pesem«, tednik. -GLEDALIŠČE------------------------- DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 15., ob 20: Kreft: Celjski grofje. Izven. I. repriza. Torek 17., ob 20: Kreft: Celjski grofje. Izven. II. repriza. Sreda, 18., ob 20: Fuoova: Operacija. Izven in za sindikate. Četrtek, 19., ob 20: Kreft: Celjski grofje. Izven in za sindikate. Sobpta, 21., ob 20: Garcia Lorca: Dom Bernardo Albe. Premiera. Izven. Nedelja, 22.. ob 20: Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe. Izven. I. repriza. OPERA Nedelja 15., ob 20: Verdi: Traviata. Gostovanje Ksenije Vidalijeve. — Izven. Torek, 17., ob 20: Wolf-Ferrari: Zvedavo ženske. Izven in za sindikate. Sreda, 18., ob 20: Verdi: Trubadur. Gostovanje Valerije Heybal. Izven in za sindikate. Petek, 20., ob 20: DouizzetU: Don Pa-squalo. Zaključena predstava za Vojno pošto St. Vid. Sobota, 21., ob 20: Verdi: Traviata. Gostovanje Ksenije Vidalijeve. Izven in za podeželje. Nedelja, 22., ob 20: Wolf-Ferrari: Zvedave ženske. Izven. KUD »IVAN ROB«, LJUBLJANA Nedelja, 15. oktobra ob 16: Gogolj: »Ženitev«. Gostovanje v Godešiča!.. 8KUD »TONE ŠIFRER« ŠKOFJA LOKA Nedelja 15. okt. ob 20: Cajnkar: Za svobodo. NOVO MESTO Veseli teater 90’ Iz Ljubljane gostuje v Novem mestu v ponedeljek 16. t. m. Dve predstavi: ob 19. in 21. uri. Predprodaja vstopnic od nedelje dalje v Domu ljudske prosvete. LUTKOVNO GLEDALIŠČE TD LJUBLJANA I. V NARODNEM DOMU Nedelja ob 15.: »Jurček prvič v Ljubljani«. Naročnikom, ki nimajo plačane naročnine za september, bomo po 20, oktobru list ustavili. Ponovno jim ga bomo začeli pošiljati, ko bodo poravnali zaostanek in vsaj enomesečno naročnino vnaprej. Uprava Ljudske pravice -VESTI IZ MARIBORA- OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo mesta Maribora in okobce, da jo Izvršni odbor Mestnega ljudskega odbora v Mariboru izdal dne 7. X. 1950 pod štev. 2524/1-50 odločbo o začasnem preklicu pravice babiške prakse za Narat Ku-nlgundo, roj. 1. III. 1902, diplomirano babico iz Maribora — Sp. Radvanje, Streliška ul. 62, ki je opravljala ba-biško prakso na teritoriju naselja Radvanje in okolica. Na osnovi citirane odločbe opozarjamo vse porodnico in noseče žene, da imenovana babica do predhodnega ponovnega dovoljenja za vršitev bablško prakse ni upravičena nuditi babiške pomoči. — Mestni ljudski odbor Maribor. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo. Dežurstvo lekarn: nedelja 15. X. 1950 II. mestna lekarna. Gosposka ulica 12. -RAD8D- DNEVNI SPORED ZA NEDELJO. DNE 15. X. 1959. Poročila ob 8.00, 12.30, 15.00, 19.30, 22.00 ln 23.55, jutranja telovadba ob 7.05. 7.00 Jutranji pozdrav — 8.15 Lahok spored solistične glasbo — 9.00 Iz spominov »Lotečega Kranjca« — 9.15 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. Sodelujejo: Franja Senegačnikova, Avgust Stanko in Slovenski sindikalni kvintet — 10.00 Patinjo — krali bolivijskega kositra — 10.20 Dopoldanski koncert — Antonin Dvofak: Simfonija št. 5 v e-molu, Sergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganjnijevo temo za klavir in orkester — 11.30 Oddala za zamejstvo — 12.00 Melodije iz,'Gou-nodjeve opere »Faust« igra. orkester mariborske radijske postajo p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 12.40 Zabavna glasba in objavo — 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Zgodbice o cicibanih — 13.30 Želeli sto — poslušajte! — 15.10 Nedeljsko popoldne: Ob tednu cest — Koreja — Kaj je zgrešenega v zadrugah ljutomerskega okraja — Novost na knjižnem trgu Goethe: Pesmi — Da ni dovolj krmo in da bo treba klatil — Luka Strojin — Kdaj bo žetev obilnejša — Ziljska svatba — Za 10. obletnico OF tekmujemo — Ob premieri F. G. Lorce: »Dom Bernarde Albe« — vmes pester glasbeni spored s plošč — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20.00 Pogovor s poslušalci — 20.15 Francosko arije — 21.00 Fizkultumn poročila — 21.10 Plesna glasba — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Nočni koncert — P. T. Čajkovski: Romeo in Julija (uvert.), N. Rimski-Korzakov: Ruska. Velika noč — A. Borodin: Simfonija št. 2 v h-molu, S Prokofjev: Violinski koncert op. 63 v g-molu —■ 24.00 Glasbena medigra — 00.15 Oddaja v italijanščini — 00.45 Zaključek oddaje. OGLASI--------------------------- KRPE, čiste, oprane, ne volnone, kupuje vsako količino tiskarna »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjova štev. 6. GRLICA z rdečo glavico, udomačena, se je izgubila. Vrniti jo proti nagradi Dolenjska cesta 6, Ljubljana. SNAŽILKE IN POMIVALKE Iščemo za takoj. Zglasilo so: Gostinska šola, Privoz 11. ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila dne 8. t. m. na poti iz Kranja na kolodvor, v večernem vlaku Kranj— Ljubljana ali pa od postaje po Miklošičevi cesti čez Kongresni trg v Erjavčevo ulico. Pošten najditelj naj mi proti nagradi drag spomin vrne na oglasni oddelek. KMETIJSKE ZADRUGE, okrajno zveze, nabavite si kaustično sodo (lužni kamen) po vezani ceni pri Trgovskem podjetju z živili, Ljubljana, Tyrševa 81. 7D7 SPREDNJE VZMETI (peresa) za tovorni avto »Chevrolet« takoj kupi tiskarna »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1000 DIN NAGRADE dobi tisti, ki izsledi, kam so jo zatekel mlad pes nemški ovčar, črno-rumene barve, sliši na ime »Astor«, pogrešan od 8. t. m. Javiti takoj Hrovat, Peričeva štev. 8. 5477 ZAMENJAM enosobno stanovanje v Beogradu na PaSinom Brdu v vili, velika predsoba s pečjo, velika soba cca 5X7, kuhinja (ploščice), kopalnica, klet,' vrt, usodno za otroke. Bližina trolejbusa, avtobusa, tramvaja, za enosobno stanovanje 6 kabinetom, dvo- ali večsobno v Ljubljani. Ponudbe pod »NUJNO« na oglasni oddelek »Ljudske pravice«. -ŠDLSTV® Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje natečaj za sprejem v enoletno šolo za otroške negovalke v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost od 17 do 25 let, dokončana višja osnovna šola. Prpšnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti še: rojstni list, zadnjo šolsko spričevalo, lastnoročno pisan življenjepis, potrdilo o vpisu v vollvni imenik za one kandidatke, ki so stare že .18 let. Kandidatko, ki so v službenem razmerju, morajo predložiti še potrdilo, da smejo zapustiti službo (vse priloge kolkovane s 5 din). Nadalje je trobu priložiti prošnjo za štipendijo, potrdilo o imovinskem stanju staršev, potrdilo delodajalcev o mesečnih dohodkih (to je plače z vsemi ostalimi dohodki) za vse člane, ki živo v skupnom gospodinjstvu. Prošnje je vložiti do 1. novembra 1950 na Solo za otroško negovalke v Ljubljani, Lončarska steza 2, kjer so dobe tudi vso informacije. O sprejemu v šolo bo vsaka gojenka obveščena pismeno. Roktornt Tehniške visoko šolo ▼ Ljubljani obvešča vse ono slušatelje, ki bi se žoleli vpisati na Saobračajno visoko šolo v Beogradu, da je v internatu te šole še nekaj mest prostih. Novinci, ki če nimajo sprejemnega izpita, ga lahko opravijo na tej šoli od 4. do 6. novembra t. 1. 5481 Ravnateljstvo Grndbenegn tchnlku-ma LRS sporoča, da se prične redni pouk na »Del. tehnikumu« dno 2. novembra 1950. — Popravni izpiti za dijake I. in II. letnika se bodo vršili dne 31. oktobra 1950 od 8. uro zjutraj dalje. -KONCERTl- Spored koncerta violinistke Jelke Stanič-Krekovo in pianista Antona Trosta: Leclair: Sonata; Bach: Oiacco-na iz Partite v d-molu; Krek: Sonata, Brahms: Sonata v d-molu. Koncert se bo vršil v petek 20. oktobra ob 20. v Filharmoniji. Predprodaja se začne jutri, v ponedeljek, v Knjigarni mu-zikalij. OSMRTNICE Partijska organizacija Podjetja za melioracije v Ljubljani sporoča žalostno vest, da so je na službenem potovanju smrtno ponesrečil tovariš Ing. LALOVIC ŽIVOMIR, član KP In sekretar partijsko organizacije pri podjetju. Partijski organizaciji bo ostal v trajnem spominu kot predan In požrtvovalen član KPJ in svetel zgled borca za socializem. Sindikalna podružnica Podjetja za melioracijo v Ljubljani sporoča žalostno vost. da jo dno 13. t. m. po nesrečnem naključju preminul naš član in predsednik tov. Ing LALOVIC ŽIVOMIR. Zglednega borca za socialistično preobrazbo naše domovine in zvestega tovariša bomo ohranili v traj-nem-spominu. Podjetje Za melioracije v Ljubljani je izgubilo zvestega, požrtvovalnega sodelavca Ing. LALOVIC ŽIVOMIRA, agronoma pedologa. Njegov svetel lik socialističnega borca bo Podjetju za melioracije v trajno vzpodbudo za Izpolnitev naših nalog. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. da jo nepričakovano prenehalo biti požrtvovalno srco moje nenadomestljive in nopefcabno žene in ljubeče mamo, staro m .ime. sestre, tete, svakinje-in tnščo HOMAN MARIJE, roj. Abramove, učiteljice ln žene obrtnika. K stalnemu počitku jo sprepjimo 15. oktobra ob 15.30 iz kapelice sv.‘Nikolaja na Zalah, na ljubljansko pokopališče. — Globoko žalujoči: mož Jurij, otroci Niko, Jurij, Rozi, Stefan, Olga in Dare, zeta. annhi. nečaki, vnuki. Ljubljana, RSFSR, Škofja Loka, Zagreb, Ptuj, Fara, Novi Sad, Kolašin. Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena žena, mati, sestra, teta in stara mama MARJANA BEDENCIC, rol. Košir, stara 76 let. Pogreb bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 15. uri z Zal iz kapelice sv. Janeza. Žalujoči: mož Franc, hčeri Marija, por. Bardorfer, Tončkn. sinova Alojz in Milan, Franc, zet, Milka in Marta, snahi, vnuki in vnukinje, sestra Lojzka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cačak, Polhov-gradec. 14. X. 1950. Nenadoma nas jo zapustila naša zlata mama, žena in stara mama MENCIN FANI. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dno 16. oktobra 1950 ob 15. uri iz kapele Sv. Petra. — Žalujoči: hčerka Egica, mož Rudolf in vnuček Vito. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ob Izgubi našega ljubega ZITOMI-RA sočustvovali z nami z udeležbo pri pogrebu, darovanjem cvetja in izrazi sožalja. — Žalujoči starši Vladimir in Lojzka Puc, bratec Olitja in sorodniki. Ureja nrednlškl odbor - Odgovorni urodnlk Dušan Bole - Nasi v ured ništvai Kopitarjeva 6 - Uprava; Kopitarjeva 2 - Telefon n redu i it v a it uprave: 52-61 do 52-65 — telefon naročniškega oddelka BOSO — Telefoi oglasnega oddelka 86-85 - štev čok računa 604—96321—6 (Nadaljevanje s 5. strani) ku, na trgu, na cesti, doma, povsod. Pada na življenje kakor blagodejna rosa. In kar je glavno: nihče se pri tem nič ne razburja, niti se ne sramuje, niti ne ozira okoli. Vsi loko pomalem pišemo pripombe na rob našega življenja. Te »pripombe« me spominjajo velike slepe stene na hiši št. 69 v naši ulici, na katero otroci rišejo in pišejo s kredo, ogljem, barvnimi svinčniki svoje mladostne vtise, dognanja, odkritja, radost, začudenje, skrivnosti, vse do prvih ljubezenskih izjav. Ne vem, kdaj to počnejo, videl še nisem nobenega tam, toda stena je vsak dan bolj polna, že kar prenatrpana. Vsak stavek je celota zase, vsaka slika nekaj zase, toda vsa stena je prav tako celota mladostnih izjav in dognanj. Vedno se mi zdi, da tudi nam starejšim manjka taka stena, »Knjiga pripomb«. kamor bi vpisovali vse, kar imamo povedati, brez navzočnosti redakcije. So stvari, ki bi bilo potrebno govoriti o njih, dobre, pametne; marsikdo pa bi se po kakem tednu začudeno oziral na svoje pripombe, pa si dopovedoval, da tega ni bil on povedal. Ljudje smo v nekem pogledu 5e zelo stari, nekdanji. Moj prijatelj Mirko vedno trdi, da se ljudje še niso nič spremenili, da niso tako socialistični, kakor to dokazujemo pisatelji in aktivisti. In če ga dolgo po slušaš, mu skoraj mritrdiš: toliko drobnih, iz življenja vlitih dokazov ti nago mili, da si ne veš kaj. Medtem pa mi je stari Fortič nedavno dejal, da je danes še proces prebave drugačen, kakor je bil pred vojno. »In to je razumljivo,« je rekel, »ko pa danes ne dobiš in ga ne dobiš pnavega cvička. Rad bi le vedel, kam ves ta cviček gre, ko ga je bilo pred vojno na preteki In kje so naše, po vsem svetu znane dobre kranjske klobase?« Ne gre za klobase in cviček. Z isto otožnostjo mi je tovariš Lesjak govoril o kulturi, ki da propada; »proza je dolgočasnejša, kot je za prozo dovoljeno, pesmi aktivistične, ljudska prosveta pa je na psu« Mladina pa pravi: ! »S Tarzanom sčm, v Slovenijo!« In za- I res — človek ne ve, zakaj tudi mi ne bi smeli imeti svojega Tarzana? 1 Tako pišemo svoje pripombe na rob 1 našega življenja. Nič hudega. Treba je 1 pogledati stvarnosti v obraz. Pa se nazadnje človek odloči: zakaj pa tudi ti i sam ne bi nekaj zapisal na rob našega ; življenja? Ne gre za tista velika razode- 1 tja, ki jih naša kritika kliče in išče ! zaman in zaradi katerih bi ti bilo pri-! sojeno vesoljno priznanje. Gre za drobne pripomočke k temu našemu vsakdanjemu življenju, ki živi in se motovili od vasi do mest, od obveznosti in zagarantiraho-sti, od birokracije do slabih filmov in še do tisoč drobnarij, ki spadajo v okvir stvarnosti naših dni. Resnica je sicer neprijetna in nezaželljena stvar, toda če se zna ljubko nasmehniti, smo ji voljni vse odpustiti. In če je otožna in zamišljena, je celo nekaj mičnega na njej. OBNOVLJENA KRIŽATIJA nov dom študiiske knjižnice v Novem mestu Med največje vrednosti novomeškega okraja spada prav gotovo Študijska Knjižnica s svojimi 30.000 knjigami, študijska knjižnica, ki je bila ustanovljena v Novem mestu šele po osvoboditvi, ima vrsto dragocenih knjig, med katerimi so vredne nekatere tudi do pol milijona dinarjev. Dalmatinova Biblija iz leta 1584, incunabula iz leta 1497, vrsta drugih najstarejših slovenskih knjig iz preteklih stoletij in bogata zbirka inozemskih knjig — to je kulturno bogastvo, ki je namenjeno delovnemu človeku za pouk in oddih. Že več let pa se stiska študijska knjižnica v majhnih prostorih v stavbi, kjer so novomeška osnovna šola, učiteljišče, ekonomski tehnikum, glasbena šola in šola učencev v gospodarstvu. Ena prosvetna ustanova je v prenatrpani stavbi napoti drugi. Sklep okrajnega odbora OF in OLO, da se v okviru tekmovanja za 10 letnico OF obnovi za potrebe študijske knjižnice srednjeveška Križatija, je naletel v Novem mestu na živahno odobravanje. Obnovitveni načrt predvideva namreč, da bodo v novo Križarijo vzidali precej dragocenega gradiva iz dolenjskih gradov, ki ne bodo obnovljeni. Starinski stilni portali, kamenita pro- filirana okna, kamini in podobno bo dvignilo zunanji in notranji izgled stavbe, v kateri bo spodnji del namenjen raznim kulturnim ustanovam, prvo nadstropje pa Študijski knjižnici. MLO bo iz svojih sredstev opremil reprezentativno čitalnico študijske knjižnice, ostali krediti za obnovo pa so tudi že zagotovljeni. Republiško gradbeno podjetje »Pionir« je obljubilo pomoč v strokovni delovni sili in materialu, hkrati pa bo imelo priliko pokazati visoko strokovno sposobnost svojega kolektiva, ki je med najboljšimi podjetji v republiki. V poseben okras novemu kulturnemu domu Novega mesta bo park okoli Križatije z letnim kinom in gledališčem ter krasnim starinskim vodnjakom z Ruperč vrha. Prvi so začeli s prostovoljnimi očiščevalnimi deli novomeški prosvetni delavci in višješolci z gimnazije, ki so doslej naredili že čez 500 prostovoljnih ur. Zavedajo se, da je treba čimprej prenesti ogromno bogastvo knjižnice iz sedanjih nezavarovanih prostorov v nov dom. Ob obnavljanju Križatije pa bi bilo treba takoj pomisliti še na tole: prostori ŠK v prvem nadstropju Križatije bi zadoščali po sedanjem naraščanju za približno 5 let, kasneje pa bi bili znova pred perečim vprašanjem razširitve prostorov. Pametno bi bilo, da bi že pri sedanjem obnavljanju dvignili Križarijo vsaj za dva metra in s tem pridobili nujno potrebna skladišča za knjižnico in dragoceni novomeški zgodovinski arhiv, hkrati pa bi s tem dvignili stene čitalnice na pet metrov, kar bi bilo edino primerno. Saj prihaja že zdaj v čitalnico ŠK tudi do 40—50 j dijakov naenkrat, pri čemer 6e higiensko vprašanje sob in prostorninskega obsega čitalnice ne bi smelo ustaviti ob malo večjih izdatkih. Knjižnica pa bi bila s tem dovolj velika vsaj za prihodnjih 50 let. Obnova Križatije, ki spada med pomembna kulturna dejanja povojnega Novega mesta, pa je važna tudi za pridobitev nujno potrebnega razstavnega prostora. V neprestanih stikanjih za primernimi dvoranicami in večjimi, za i-azstave primernimi prostori, je v zadnjih letih propadla v mestu prenekater« potrebna razstava. Udeležba na vseh razstavah, ki jih je uspelo prirediti, pa je pokazala, da Novo mesto kot največje mesto Dolenjske ne sme biti brez stalnega razstavnega lokala. Ta bo zdaj pridobljen s srednjim prostorom nove ŠK, kjer bo tudi velika razstava desetletne dejavnosti OF v novomeškem okraju. Tg-