•o
Its
iO
-O
SPODBUDNE ZGODBE
im
ÏV1 in
-r--
90,6 95,1 95,9 100,3
Obeta se nov razcvet Slivniškega jezera
Kvačkane igrače popoldanske podjetnice
Št. 78/Leto 67/Celje, 2. oktober 2012/Cena 1,30 EUR
□
ter y oipari
»Očaraj sebe. Očaraj svet. «
Bianca Chara
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Tihi padec trase Šentrupert-Velenje
■ __Kot kaže, bodo braslovška polja ostala nedotaknjena, avtocestna
I! Ig J povezava iz velenjske smeri pa je znova v zraku. Je pozabljena J ^^ tudi cesta od Šentruperta proti Mozirju?
Foto: URŠKA SELISNIK
Vo-Ka prevzema nekatere posle Voca
Gledališče Velenje praznuje 50 let
VOJNIK - Ob prazniku občine smo obiskali Novo Cerkev
ROGATEC - Oživitev vinske turistične ceste
ZA ZDRAVJE
Jožetovo srce je za pet minut umrlo
BORILNE VEŠČINE
Z Marjanom Fabjanom o judu kot filozofiji
ŠTIRINOZCI
Nekatere vrste hišnih živali morate prijaviti ministrstvu
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Kdo, kako invzakaj je »skenslal« priključek v Šentrupertu?
Dokaj na tiho je padla trasa F2-2, torej trasa Šentrupert-Velenje jug
Nekoliko z ogorčenjem, a vendar še brez pravega odmeva se v Savinjsko-šaleški regiji odzivajo na napoved ministra za infrastrukturo in prostor (MIP) Zvonka Černača, da del trase na 3. razvojni osi, od Šentruperta do Velenja (tako imenovani odsek F2-2), ni okoljsko sprejemljiv ter da preučujejo drugi dve možnosti. Černačevo izjavo so končno potrdili tudi na ministrstvu, kjer so, kot kaže, odgovore nekoliko prilagodili.
Če zgodbo o izbiri trase in Šaleško dolino. Iz tega je
na hitro precej poenostavimo: vsi, predvsem tamkajšnje gospodarstvo, se strinjajo, da je treba na avtocesto navezati Koroško
nastala zgodba, imenovana severni del 3. razvojne osi, ki je v bistvu razdeljen na štiri dele. Nas zanimata prvi del, od avtoceste do priključka
Velenje jug, ter drugi, ki zajema še del Velenja proti Koroški. V tem delu je doseženo pogojno soglasje, hitra cesta pa bi praktično pripeljala na dvorišče Gorenja.
Nadaljevanje, uradno imenovano trasa F2, se je slišalo logično: mimo Podkraja proti Šmartnemu ob Paki, čez braslovška polja in na avtocesto s priključkom v Šentrupertu. Zataknilo se je pri mnogih posamezni-
kih, najbolj glasno pri Civilni iniciativi Braslovče, kjer so trdili, da je izbrana različica okoljsko nesprejemljiva, predraga in da uniči preveč kmetijskih zemljišč. Zelo razumnih glasov proti tej trasi je bilo še mnogo, po drugi strani pa ni bilo malo niti tistih, ki so opozarjali, da gre za razvojno os. In da bi ta razvoj lahko veliko pomagal tudi Zgornji Savinjski dolini.
Da bi utišali najglasnejše nasprotnike, so del trase od Šmartnega ob Paki umaknili na vznožje Gore Oljke, trasa pa naj bi se sedanji cestni povezavi Mozirje-Šentrupert priključila nižje od Preserij. Nastala je različica F2-2, ki je prav tako imela zelo glasne nasprotnike. Zaradi vseh opozoril so lani 1. aprila, še v času prejšnje vlade, staknili glave okoljski, prometni in kmetijski minister. Njihovo
odločitev je v Šentrupertu sprožil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes: traso bodo na novo vrednotili.
In potem je potihnilo. Do nedavnega obiska vlade na Koroškem, kjer je minister Černač v bistvu povedal, da je trasa F2-2 okoljsko nesprejemljiva, torej zavržena, in da vrednotijo dve drugi različici s priključkom v Arji vasi.
URŠKA SELIŠNIK
Krivo je poročilo
Kako ga bere vlada?
Kot rečeno, smo v NT končno pridobili tudi uradno stališče ministrstva. Kot navajajo na MIP, iz Poročila o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov, ki ga je vlada obravnavala v juniju letošnjega leta, izhaja, da je smiselna celovita preveritev dosedanjih načrtoval-skih izhodišč na celotnem poteku trase državne ceste od avtoceste A1 do meje z Avstrijo.
Kot pojasnjujejo na MIP so bile namreč v času med sprejemom odločitve o najustreznejši možnosti in izdelavi idejnih projektov izvedene številne optimizacije tako trase ceste kot tudi drugih ureditev. »Izredno
visoki investicijski stroški te prometnice odpirajo resno vprašanje njene izvedljivosti, zato je z vidika ekonomske in prometne učinkovitosti projekta nujna utemeljitev določenih načrtovanih rešitev, v nasprotnem primeru pa njihova korekcija pod pogojem, da se prvotni namen
posamezne odseke trase, ki z vidika varovanja naravnih resursov in družbene sprejemljivosti niso najbolj ustrezni, ponovno preveri,« navajajo na MIP.
Na MIP še dodajajo, da je glede na to, da so bile v študiji različic preverjane še možnosti v sredinskem in
Najpomembnejše so besede: načrtovana trasa na odseku Šentrupert-Velenje (F2-2; oznaka iz študije različic) se je izkazala kot neprimerna za nadaljnje načrtovanje, saj je zanjo ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo negativno mnenje za okoljsko poročilo, ker naj bi bile predlagane rešitve nesprejemljive z vidika posega v kmetijska zemljišča. Prav tako potek trase ni sprejemljiv za lokalno okolje.
in cilj projekta ne spreminjata. Poleg tega je nujno, da se
TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
0	E	a	Ü
ta ma d		El ED	[El ED
vzhodnem koridorju, predvideno nadaljevanje načrtovanja nove ceste v možnosti, ki bo ustrezno navezana na načrtovane rešitve odseka Velenje-Slovenj Gradec v Velenju, za katerega naj bi bil postopek prostorskega umeščanja končan v letošnjem letu. Poleg tega naj bi novoizbrana trasa izkazovala največjo možno prometno-ekonomsko učinkovitost ter bila prostorsko in okoljsko sprejemljiva.
Isto poročilo prebrano drugače
Če se nekoliko poglobimo v omenjeno Poročilo o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov, ki ga je vlada obravnavala junija letos: v njem je zapisano, da je trenutno v pripravi v različnih fazah postopka 60 državnih prostorskih načrtov s področja prometne infrastrukture (ceste, železnice, letališča), energetske infrastrukture (daljnovodi, plinovodi, elektrarne), vodnogospodarskih ureditev in obrambe.
Postopki priprave DPN so obsežni in zapleteni, saj gre za urejanje prostorskih ureditev državnega pomena in za proces, v katerem se srečujejo in na določenem območju usklajujejo številni interesi, zahteve in omejitve v prostoru, z namenom oblikovanja najbolj optimalne prostorske rešitve, ki je ekonomsko, družbeno in okoljsko sprejemljiva.
V poročilu je zajetih tudi nekaj projektov s Celjskega. Med najpomembnejšimi projekti za sprejem uredbe o DPN po letu 2012 je naveden DPN med priključkom Šentrupert na avtocesti in priključkom Velenje jug.
Če se poglobimo v pripravljeno gradivo, vidimo, da je del odgovora z MIP natančen, dobršen del gradiva pa je v odgovoru izpuščen. V gradivu je
V gradivu najdemo tudi DPN za državno cesto med avtocesto Al (Celje-Lopata) in avtocesto A2 (Novo mesto) (3. razvojna os, sredina). Kot navajajo, je postopek izdelave v študiju različic. »MIP bo pretehtalo potrebnost nadaljnjega načrtovanja nove ceste in vladi predlagalo v sprejem odločitev glede nadaljevanja ali ustavitve priprave DPN v treh mesecih. Vlada odloči o potrebnosti nadaljevanja priprave DPN (načrtovanje nove cestne povezave ali zgolj vzdrževanje in obnova obstoječega cestnega omrežja, za kar ni potrebna priprava DPN). Če se sprejme odločitev o nadaljevanju priprave DPN, je treba zagotoviti sredstva za izdelavo strokovnih podlag.«
v resnici zapisano, da bi bilo smiselno ponovno prometno ekonomsko vrednotenje poteka hitre ceste od avtoceste do
V gradivu je še zapisano: »Občina Braslovče in civilne iniciative nasprotujejo poteku trase ceste zaradi posega v kmetijska zemljišča; menijo, da je ustreznejši potek proti Arji vasi (priključevanje na avtocesto pri Arji vasi); ocenjujejo, da je investicija prevelika. Občine Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj traso podpirajo. Civilne iniciative se vedno oblikujejo v trenutkih, ko se načrtovani poseg približa konkretnemu naselju ali delu naselja, zato ni mogoče izključiti oblikovanja civilnih iniciativ tudi v primeru odločitve za drugačen potek ceste.«
Dravograda; torej vrednotenje celotnega severnega dela 3. RO. Vendar je tudi zapisano, da je nasprotovanje ministrstva za kmetijstvo in okolje oziroma direktorata za kmetijstvo privedlo do negativnega mnenja. Hkrati pa še beremo, da je »v okoljskem poročilu vpliv nove ceste ob upoštevanju izvedbe omili-tvenih ukrepov ocenjen kot sprejemljiv.« Temu dodajajo še ugotovitev, da je poseg v kmetijska zemljišča relativen, saj tudi druge trase (tudi trasa v Arji vasi) posegajo v najboljša kmetijska zemljišča.
Tako mimogrede: pri enem od spornih DPN je v gradivu zapisano, da nadaljevanje priprave terja sprejem odločitve vlade, ministrstva ali investitorja. V primeru treh odsekov severnega dela 3. RO to ni zapisano.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Mt
* Smer Velenje je znova v zra'ku. (fata: GrupA,,arhw NT)
Prvi odmevi
Pozabljena cesta Mozirje-Šentrupert
Zgornjesavinjski poslanec Jakob Presečnik je znan kot eden najglasnejših zagovornikov trase med Šentrupertom in Velenjem, o »ukinjeni« trasi F2-2 pa prav tako ni bil seznanjen.
»Slišal sem, da pripravljajo novo vrednotenje, s čimer se povsem strinjam. Vendar v resnici ne vem, kako bodo
rešili problem v Velenju, kjer naj bi se trasi staknili. Zagotovo bo to ob spremenjeni trasi od avtoceste do Velenja pripravljavcem povzročilo precej težav. Vendar če bodo našli bistveno cenejšo različico, zakaj ne? Čeprav lahko samo upajo tudi to, da ob morebitni novi trasi ne bo nasprotovanja ljudi. Moti se
V Braslovčah zadovoljni
Jure Radišek, Civilna iniciativa Braslovče: »Izjava ministra Černača nam je znana iz medijev. V preteklih mesecih smo bili enkrat povabljeni na pogovor na MIP, kjer smo predstavili svoje argumente, sprejel nas je tudi minister na MKO. Za sestanek smo prosili sami. O nameri, da razmišljajo o menjavi trase, nismo bili obveščeni, smo pa na sestanku na MIP dobili informacijo, da temeljito preučujejo dokumentacijo glede postopkov vrednotenja in izbire na trasi F2-2.
Seveda podpiramo predlog MIP, saj ugotavljajo tisto, na kar v braslovški civilni iniciativi opozarjamo že od leta 2007, in sicer da je F2-2 ekonomsko nevzdržna, da uniči preveč tudi najboljših hektarjev kmetijskih zemljišč in da je prometno neustrezna. V kolikor država razmišlja o koncesiji za 3. razvojno os, bo morala izbrati traso, ki se bo zmožna >odplačevati<, sicer investitorjev ne bo, država pa nima denarja za gradnjo.«

1
Jure Radišek je glas proti načrtovani hitri cesti s priključkom v Šentrupertu povzdignil tudi v Velenju. (Foto: SHERPA, arhiv NT)
To je noro in ni reševanje Koroške
Poslansko vprašanje o
tem je ministrstvu minuli
ponedeljek zastavil poslanec Srečko Meh, ki navaja, da v Saša regiji že več kot deset let opozarjajo na neprimerne prometne povezave z drugimi deli Slovenije.
»V zadnjih nekaj letih smo na podlagi možnih rešitev določili optimalno traso Šentrupert-Velenje in nadaljevanje proti Slovenj Gradcu. Opravili smo vrsto aktivnosti in javnih predstavitev. Pričakovali smo sprejetje DLN za oba odseka že v preteklem letu ...« Meh je navedel še več podatkov, ministra pa povprašal, če res iščejo novo različico, kdo je sprejel odločitev o okoljsko
nesprejemljivi trasi, kdo je izdelal strokovne podlage za takšno odločitev, kje je dokumentacija ... »Če bo sprejet DLN za odsek Vele-nje-Slovenj Gradec letos, za odsek od Velenja do avtoceste pa prihodnje leto - kako bosta odseka med seboj usklajena?« sprašuje Meh, ki ga še zanima, kakšen je časovni načrt izvedbe nove različice ter če so sredstva za gradnjo zagotovljena.
»Zadeva je rahlo abotna in nora - tako nora, kot dela ta vlada,« je v soboto pokomen-tiral Meh. »Če poenostavim: severni del trase, gledano od Velenja do Slovenj Gradca, naj bi ostal enak, južni del proti avtocesti pa bi spremenili. To je preprosto nemogoče. Zaenkrat nimamo no-
bene razlage, ko pa bomo z ministrstva dobili uradni odgovor, bomo reagirali. Uporabili bomo vse inštrumente, da bomo dobili potrebne odgovore, kako si to predstavljajo. Imeli smo javne razprave, vse je bilo dogovorjeno, potem pa nekdo reče, da trasa ni primerna, o tem pa ni nihče obveščen. Vedeti je treba, da dnevno od Velenja do Slovenj Gradca naštejejo pet tisoč vozil. Veliko jih pelje proti Arji vasi, kjer na cesti od Velenja dnevno vozi 20 tisoč vozil. Zdaj pravijo, da bi s traso Velenje-Slovenj Gradec rešili Koroško - ne rečem, da ni nujno, vendar samo s prometnico Vele-nje-Slovenj Gradec ne bodo rešili ničesar.«
tudi tisti, ki misli, da bo šlo brez problemov zaradi kmetijskih zemljišč,« je omenil Presečnik. In izpostavil še eno opozorilo: »Če bi se odločili za drugo traso, ne priključek v Šentrupertu, bo treba nujno urediti sedanjo cestno povezavo med Šentrupertom in Mozirjem. Cesta vodi skozi naselja, na več mestih je uničena, nima urejenih pločnikov, ni kolesarskih stez .... Vsekakor bo treba tudi v to cestno povezavo vložiti kar nekaj denarja.«
Kot kaže, bo veduta braslovških polj ostala nespremenjena.
Velenju ostaja Avstrija
»V primeru, kot je izdelava trase Velenje-Šentrupert, bi bila vsaka trasa neprimerna: torej, ker hitre ceste ne moremo graditi čez kmetijska zemljišča, jo umaknemo v hriboviti del, potem pa ugotovimo, da je predraga. Seveda potem lahko traso ovrže-jo kot okoljsko in kmetijsko nesprejemljivo. Upam, da v resnici iščejo boljšo rešitev,« se je odzval župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je prepričan, da je tudi zaradi navezave oziroma stika dveh tras v Velenju treba razvojno os gledati in reševati kot celoto.
»Napoved, da naj bi novo traso začeli delati v letu 2013, me spominja na napoved, ki je bila dana pred leti - da bo prva lopata zasajena v letu 2008. Mislim, da te trase še nekaj časa ne bo.«
V Velenju ste se zavzemali za priključek v Šen-trupertu.
Očitno so se načrtovalci odločili, da Zgornja Savinjska dolina ni pomembna. Prav tako zahodni del Šaleške doline. Očitno je pomembno,
da ko pride vlada na obisk v neko regijo, pove nekaj optimističnega. Če so s tem zadovoljili koroške župane, potem je pač to pot, ki jo očitno ubirajo pri vsakokratnih obiskih. Vsekakor ta rešitev ni dobra in ni povezovalna.
Bojan Kontič: »Trase še nekaj časa ne bo.« (Foto: SHERPA, arhiv NT)
Govorimo o razvojni osi - kakšen pa bo razvoj, če bomo hitro cesto peljali mimo centrov, ki si želijo boljših možnosti? Navezana na Šen-trupert bi bila pomembna za Zgornjo Savinjska dolino, da ne govorim o Šmartnem ob
Paki in da ne govorim, kako pomembna je cesta za Gorenje. S priključkom v Arji vasi Gorenje ostaja odrezano od hitre povezave. Različice, da bi obstoječo cesto iz Velenja proti Arji vasi povozili s hitro cesto, ali hkratne obnove si ne znam predstavljati. Trdimo, da je nesprejemljivo, da bi na obstoječi cesti ustvarjali kakršen koli zamašek.
Torej o zavrženi trasi in iskanju nove rešitve niste bili obveščeni?
Ne. In če rečem cinično: smo zgolj peto mesto v Sloveniji, v Šaleški dolini ustvarjamo zgolj tretjino električne energije za potrebe Slovenije, v Velenju je zgolj eden najpomembnejših izvoznikov ... Torej je Velenje lahko zanemarljivo in nima smisla, da bi se z nami ukvarjali. Bodo pa 16. oktobra predstavljali traso od Velenja proti Slovenj Gradcu, kar je za naš prostor izjemnega pomena: če smo prej govorili, da Koroško navezujejo na Avstrijo, bodo očitno še Šaleško dolino navezali na Avstrijo.
URŠKA SELIŠNIK
mM
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Podira se tudi Voc
Zaradi neuspele dokapitalizacije mu grozita odvzem koncesije in stečaj
Kot kaže, bo ta teden odločilen tudi za Voc (Vzdrževanje in obnova cest), hčerinsko podjetje celjske družbe Ceste mostovi. Propadla je namreč tudi dokapitalizacija tega vzdrževalca cest, ki je veljal za zdravo jedro CM Celje. Vocu grozita odvzem koncesije in stečaj.
Spomnimo, da je mati, družba CMC, v precej mučnem postopku prisilne poravnave, vendar pa je upraviteljica Milena Sisinger že vložila ugovor proti vodenju postopka, kar najverjetneje pomeni stečaj CMC. V tem času se je menda kar nekaj vodilnih preselilo na hčerinsko družbo, torej Voc, ki so ga kljub nasprotovanju bank skušali rešiti z dokapitalizacijo. Čeprav je bilo slišati napovedi, češ da v prvem krogu, ko so na vrsti sedanji lastniki, predvidena 5-milijonska dokapitalizacija ne bo uspela, v drugem krogu pa bi potem odprli vrata tujemu lastniku, se očitno to ne bo zgodilo.
Po neuradnih informacijah naj bi bila v igri za injekcijo
Vocu avstrijski Strabag in podjetje Sago, vendar pa se je eden od njiju, kot se sliši na ulicah, zadnji trenutek umaknil. »Dajali so lažne obljube in utvare, nato pa si zadnji trenutek premislili,« je opisal eden od poznavalcev dogajanja.
Težave na cestah
Zelo verjetno bo zaradi težav v Vocu prihajalo do težav v občinah, ki imajo z vzdrževalcem cest sklenjeno pogodbo za zimsko službo. Soli imajo menda v podjetju dovolj, nimajo pa denarja za gorivo. Zato je jasno, da se mnogi bojijo, kaj se bo zgodilo, ko bodo ceste spolzke ali ko bo padel sneg. Drugi problem v tem trenutku je verje-
Voc Celje skrbi za redno vzdrževanje več kot 740 kilometrov državnih cest v celjski regiji. Poleg tega opravljajo redno vzdrževanje še na 990 kilometrih lokalnih cest in javnih poti ter na 70 kilometrih pločnikov in peš poti. Pogodbeno vzdržujejo javne ceste v 21 občinah celjske regije.
Sedeži cestno-vzdrževalnih enot
tno koncesija za vzdrževanje cest. Kako se bodo odločili v Direkciji RS za ceste, zaenkrat še ni znano, odločitev pa naj bi menda, vsaj tako se sliši, padla v tem tednu. Možnosti je menda več, od tega, da bi ceste vzdrževala katera druga gradbena firma ali da bi širše območje razdelili med tiste, ki še nekako dihajo, pa čeprav na škrge,
Voc Celje vzdržuje in pokriva celjsko regijo z devetimi cestno-vzdrževalnimi enotami: Celje, Latkova vas, Lesič-no, Mozirje, Podplat, Rimske
Toplice, Slovenske Konjice, Šentjur in Velenje. »Cestno-vzdrževalne enote nam omogočajo, da lahko kakovostno pokrivamo celotno celjsko regijo in skrbimo za javne ceste. Naš odzivni čas za posamezno oviro, ki preprečuje nemoteno odvijanje cestnega prometa, je hiter in zanesljiv, saj se ovire odstranjujejo neposredno iz posameznih baz. Pokritost celjske regije je popolna, saj imamo smiselno locirane cestno vzdrževalne enote,« imajo zapisano na spletni strani.
US
Vo-Ka prevzema nekatere posle
Kar se izvajanja zimske službe na območju mestne občine Celje tiče, je bila še pred leti utečena delitev del med podjetjema Ceste-Kanalizacija (Ce-Ka), ki je skrbelo za občinske javne cestne in ostale površine, ter Voc, ki še vedno skrbi za državne javne ceste. Obe sta bili dobro opremljeni s potrebno mehanizacijo in tudi njuna lokacija na zahodnem obrobju mestnega središča je omogočala hiter dostop do zasneženih površin, ki jih je bilo treba očistiti.
Sčasoma je Voc prevzel tudi skrb za občinske javne ceste, saj je podjetje Ce-Ka, ki je prešlo pod okrilje CMC, izgubilo stik s cestami in zdaj kot njego-
va dejavnost ostajajo zgolj čiščenje fekalnih ter meteornih kanalizacij z odvozom usedlin, pregledi kanalizacij z videonadzorno opremo ter novogradnje kanalizacij. Spomladi so se v mestni občini začeli postopki, s katerimi želijo izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javnih občinskih cest počasi predati v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), in tako bo po sprejemu ustreznih odlokov s 1. januarjem 2013 to področje v celoti prevzelo podjetje Vo-Ka.
»Izhodišče za to odločitev nam je bilo, kako ceneje priti do kakovostnih rešitev na terenu,« pravi vodja občinskega oddelka za okolje in
prostor ter komunalo Ingrid Mastnak in dodaja, da bo podjetje Vo-Ka sprva nosilec dejavnosti in si bo pri delu pomagalo z zunanjimi izvajalci, sčasoma pa naj bi vse več teh opravil prevzeli zaposleni znotraj podjetja. Racionalnost te odločitve že povsem na začetku utemeljujejo s tem, da redno vzdrževanje javnih cest le redko zajema zgolj obnovo cestišč, ampak gre v večini primerov za hkratno reševanje še druge komunalne infrastrukture. Posledično bosta tako doseženi stroškovna in tudi kadrovska optimizacija.
Potencialni izvajalci se še lahko prijavijo
Za občino se praktično ne bo spremenilo kaj dosti,
njena naloga je bila zato le še izvajanje zimske službe v tej sezoni, ki se začne 15. novembra. A ker vreme ne gleda na koledar in lahko sneg zapade tudi že prej, so poleti v občinskem režijskem obratu objavili razpis, s katerim iščejo novega izvajalca za izvajanje zimske službe na občinskih javnih cestah. Rok za prijavo je odprt do 16. oktobra, kot pravi Ingrid Mastnak, pa v občinski upravi glede na stanje na terenu srčno upajo, da bodo dobili primernega izvajalca. Izrecen pogoj, ki so ga zapisali tudi v razpisu, je namreč, da mora imeti izvajalec zimske službe na območju občine svojo cestno bazo. Ob sneženju namreč ni mogoče čakati na intervencijo, poleg tega mora imeti izvajalec zimske službe prostor tudi za skladiščenje ustreznih količin posipnega materiala ter prostor za vso potrebno mehanizacijo.
IVANA STAMEJČIČ
Mestna občina Celje je do leta 1996 vse gospodarske javne službe združevala znotraj enovitega javnega podjetja Komunala Celje, v okviru katerega so delovale poslovne enote Vodovod, Ceste-Kanalizacija, Toplotna oskrba, Javne naprave, Plinarna in Pokopališka služba. Po reorganizaciji so nastala tri javna komunalna podjetja v občinski lasti: Vodovod-Kanalizacija, Energetika in Javne naprave (zdaj Simbio, op. p.), na trgu sta poslovni enoti Ceste-Kanalizacije in Celjski plini, ki sta postali družbi z omejeno odgovornostjo, za opravljanje pokopališke službe pa so poiskali podjetje Veking kot koncesionarja.
www.radiocelje.com
Vstopnice po le 19 € so na voljo samo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje!
Holding bo upravljal državno premoženje
Konec dokapitalizacij, ki jim ni videti konca, ali nenadzorovana razprodaja?
Poslanci so minuli petek dali zeleno luč vladi za ustanovitev Slovenskega državnega holdinga. Ta bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, vodila pa ga bo tričlanska uprava, ki bo izbrana na mednarodnem razpisu. V opoziciji se bojijo, da bo prišlo do prikrite razprodaje državnega premoženja.
V holding se bo preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo družbo za svetovanje in upravljanje ter premoženje posebne družbe za podjetniško svetovanje. Ta bo prenehala obstajati, prav tako bo ugasnila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki zdaj upravlja z državnim premoženjem. Holding bo vodila tričlanska uprava, ki jo bodo izbrali na mednarodnem razpisu. Zakon določa, da so družba ter njeni člani uprave in nadzornega sveta zavezani k spoštovanju kodeksa upravljanja javnih družb. Člani uprave holdinga ne bodo člani nadzornih svetov družb, ki jih upravljajo, niti drugih konkurenčnih družb. Njihovi prejemki ne bodo obravnavani po Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki omejuje pristojnosti nadzornega sveta pri motiviranju uprav in vpliva na oblikovanje nabora kandidatov.
Slabe banke izvzete
Kapitalska družba (Kad) ostaja samostojna pravna oseba, ki bo odvisna družba holdinga in bo v pokojninsko blagajno vsako leto nakazala 50 milijonov evrov. Modra zavarovalnica bo ostala Kadova odvisna družba. Iz holdinga so izvzeli reševanje slabih terjatev bank, katerih prenos na družbo za upravljanje terjatev bank, ki bo upravljala poseben sklad, na
katerega se bodo prenesle te slabe terjatve, bo urejal Zakon o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank.
Opozicija vidi v holdingu nevarnost razprodaje
Vodje parlamentarnih strank so se julija dogovorili, da bo DZ o prenovljenem predlogu zakona razpravljal sredi septembra, vmes pa je posebna delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki vseh parlamentarnih strank, oblikovala nove rešitve. Že takrat so se dogovorili, da slabih bančnih terjatev ne bodo prenesli na holding, temveč da bodo zanje našli rešitev v obliki posebne agencije ali sklada.
V opoziciji so ustanavljanju holdinga nasprotovali. Holding je najbolj nepregledna oblika upravljanja z državnimi naložbami, ogrožal bo delovanje državnih podjetij in 100.000 zaposlenih v njih, je bil pred glasovanjem kritičen Janko Veber (SD).
Pozicija zagovarja učinkovitost in preglednost
Nasprotno je Marko Pogačnik (SDS) zagotovil, da bo holding zagotovil učinkovito, racionalno in transpa-rentno upravljanje z državnim premoženjem, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj slovenskih podjetij. »Nobene kraje ne bo, nobene prodaje pod mizo ne bo, vse bo pregledno in transparentno,« je zagotovil Pogačnik. V nadaljevanju je DZ ob obstrukciji poslancev PS zavrnil vsa dopolnila opozicije ter Zakon o Slovenskem državnem holdingu sprejel s 50 glasovi za in s šestimi proti. Kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo je zavrnil tudi podoben zakon, ki sta ga pripravila poslanca PS.
STA, BPT
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem ...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje

NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Kdo se vozi z občinskim kolesom?
ŽALEC - Eden izmed donator j ev je Občini Žalec leta 1999 na kolesarski prireditvi podaril prestižno kolo. A ker ga ne najdejo v nobeni evidenci prejetih daril, se podžupan Marko Laznik sprašuje, kje je.
Po njegovem mnenju gre v tem primeru za negospodarno in površno ravnanje z občinskim premoženjem v času, ko je občino vodil še Lojze Posedel. Ker v času prejema kolesa, vrednega ne-
kaj sto evrov, ni bilo obveze prijave daril, je tako Laznik pozval takratnega župana Lojzeta Posedela, da pojasni, komu je izročil kolo in kdo ga sedaj uporablja. Kot je povedal bivši župan, kolesa na prireditvi ni prevzel on. Prvič ga je namreč videl na enem od naslednjih dogodkov na občinskem dvorišču in tako kot nekateri ostali sodelavci z njim opravil testno vožnjo in se nato tudi z njim odpeljal domov, kjer ga je hranil nekaj
časa ter ga nato vrnil. Posedel je zato pozval občino, naj razišče, kdo ima danes že trinajst let staro kolo.
Da se žalski svetniki tudi na naslednji seji ne bodo izognili pogrevanju starih zgodb, je Marko Laznik na župana naslovil še nekaj vprašanj glede glasovalnih naprav, ki so jih prav tako kupili v času županovanja Lojzeta Posedela, a jih niso nikoli uporabljali. Laznik je namreč izrazil dvom, da naj bi bile glasovalne naprave, za katere je občina takrat odštela 32 tisoč evrov, sploh primerne za glasovanje brez dodatne nadgradnje, prav tako naj bi bile preplačane. Zanima ga, če bodo odgovorni odgovarjali za oškodovanje občinskega proračuna. Odgovore bo Občina Žalec posredovala na naslednji seji.
ŠO
Za bolj učinkovito rabo energije
VELENJE - Pred dnevi so predstavili mednarodno Trajnostno informacijsko mrežo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (TIM OVE URE). Gre za portal, na katerem bodo lahko pristopni član objavljali informacije za širšo javnost, vsem obiskovalcem pa bo kot povezovalna spletna točka na voljo za kakovostne in ažurne informacije.
Na portalu bo mogoče izvedeti vse o novih in učinkovitih izdelkih s področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Portal bo ponujal informacije o možnostih energetskega svetovanja, omogočal bo zagon različnih enostavnih programskih orodij s področja energetskega knjigovodstva, gradbene fizike, izračunov ekonomske
upravičenosti ipd. Dostopne bodo spletne aplikacije energetskih informacijskih točk, objavljena bodo najrazličnejša sodobna digitalizirana gradiva in nova študijska e-gradiva s področja trajnostne energetike in ekologije.
Skrbniki mreže so Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Šolski center Velenje, podjetje Eutrip in Slovensko društvo vzdrževalcev. Pobudnik mreže je Cveto Fendre iz ŠC Velenje, dr. Romana Jordan pa je s podpisom pristopne izjave postala prva članica in ambasadorka mreže.
Dogodek so pospremili s strokovno konferenco o energetski učinkovitosti in o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti.
TC
Na Noči raziskovalcev je sodelovalo veliko partnerjev, med drugim je Visoka zdravstvena šola Celje predstavila uporabo in delovanje avtomatskega defibrilatorja. Gre za napravo, ki lahko reši življenje in je na voljo na vse več mestih, med drugim tudi v Citycentru Celje.
Noč raziskovalcev v Celju in Velenju
Noč raziskovalcev je dogodek, ki se na pobudo Evropske komisije v številnih evropskih državah odvija vsak četrti petek v septembru. Letos sta se množici evropskih mest pri vpogledu v raziskovalni del inštitucij pridružila tudi Celje in Velenje. Regijsko študijsko središče, sicer organizator dogodka, je skupaj z ostalimi partnerji v Citycentru Celje
predstavilo različne vsebine, kot so načini uporabe biomase, akustični pojavi iz vsakdanjega življenja, arhivske zbirke biološkega materiala ... Z dogodkom so želeli prebuditi raziskovalni duh v vsakem od nas, hkrati pa opozoriti na pomen raziskovalnega dela pri razvoju gospodarstva in družbe kot celote.
Foto: TimE
Mladenka, ki jo je zasvojilo kvačkanje
Popoldanska podjetnica s kvačko v roki
Celjanka Urška Petek je v naše uredništvo vstopila z veliko precej napolnjeno vrečko. Ko je iz nje na mizo začela postavljati kvačkane igračke, kvačkane kape in šale ter nekaj zašitih otroških oblačil, sem v trenutku vedela, da je 25-letnica pravšnja za predstavitev v naši rubriki. Njen talent sem sicer po nasvetu prijateljice zasledila na svetovnem spletu. Prav ta je Urško »naučil« kvačkati.
Urška se spominja, da ji je prve korake kvačkanja že davno pokazala babica, resneje pa jo je kvačkanje začelo zanimati šele pred nekaj leti, v zadnjem letniku študija socialnega dela. Všeč so ji bile kvačkane kape, a so se ji v trgovinah zdele predrage.
Urška za osnovo igračk uporablja vato, kot pravi, pa jih bo zdaj raje začela polniti s polnilom za blazine, ki je obstojnejše. Okoli polnila je volnena kvačka, igrače pa opremi še z lasmi, očmi in brki, nekatere tudi obleče.
Odločila se je, da si jo naredi kar sama. Sedla je za računalnik, odprla Youtube in našla navodila. Sledila jim je in po štirih dneh je nastala prva kapa. Urška v smehu pove, da ni bila najlepša, a vseeno do danes še ni romala v koš. Čez čas je, ponovno ob navodilih svetovnega spleta, skvačkala svojo prvo igračko - zajčka. iloZaloga kvačkanih izdelkov se od takrat kopiči.
Domišljija ne pozna meja
Prvi so Urškino kvačkanje mopazili prijatelji in bili navdušeni. Začela so deževati naročila, seveda pa je imel vsak svojo željo. »Tako izdelujem predvsem po naročilu. Nekomu so namreč všeč takšne, drugim drugačne barvne kombinacije in oblike,« razlaga Urška. Kape, šali, rokavice in otroški copatki ji gredo že zelo dobro in hitro od rok, z igračami pa je nekoliko več dela. Kako dolgo nastaja igrača, je odvisno od njene velikosti in oblike, za večino pa porabi od 10 do 15 ur. Sicer pa se Urška pri kvačakanju zanaša predvsem na domišljijo. »Če nekdo reče, da bi imel smrkca, pač naredim smrkca, nekdo drug želi žirafo, tretji gosenico, četrti kitaro. Poskusim in stvari kar nekako nastanejo,« pravi,
Poleg kvačkanja Urška uživa v izdelovanju torbic, v zadnjem času pogosto sede tudi za šivalni stroj. Šivati jo uči mama in nastalo je že nekaj unikatnih otroških oblačil, ki jih odlikujejo predvsem živahne barve ter našitki. Kot pravi, se pravkar uči šivati hlače.
Urška Petek se je kvačkanja učila predvsem s pomočjo navodil, ki jih je našla na spletu. Ker je levičarka, ji desničar zelo težko pokaže, kako kvačkati, na internetu pa so napotki tudi za levičarje.
SPODBUDNE ZGODBÉ: pf t\
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki aii s storitvami preživeli sebe in družino.
Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci. Krizi so pokazali zobe in so spodbudna zgodba! Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega!
tednik@nt-rc.si
Ob torkih v Novem tedniku
Urška Petek je bila ustvarjalna že kot otrok. Pravi, da je bila od nekdaj spretna in je neprestano kaj izdelovala. Še dobro se spominja, kako je iz mavca vlivala maske ter jih barvala, krasila in oblačila. Obiskovala je tudi delavnice oblikovanja gline ter likovne delavnice.
pri tem pa seveda prizna, da se ne posreči vedno v prvo. Včasih je tako treba kaj razdreti in začeti znova. Poseben izziv je bilo, kot pravi, izdelati ribiča Pepeta, predvsem zaradi obraza. A ji je uspelo in brkati mož je čisto prava Pepetova kopija.
Kvačkanje kot
popoldanska
dejavnost
Urška kvačka v svojem prostem času, ki ga najde predvsem ob popoldnevih in večerih. Socialna delavka je septembra namreč začela opravljati pripravništvo v Osnovni šoli Glazija. Čeprav pripravništvo opravlja brezplačno, ne razmišlja o tem, da bi se preživljala izključno s kvačkanjem in prodajo izdelkov. »Kvačkanje in šivanje sta konjička, če zraven nekaj zaslužim, toliko bolje, kot poklic pa želim opravljati to, za kar sem se izšolala,« razlaga
mlada Celjanka. Kljub temu upa, da bo v prihodnjih letih njeno kvačkanje postalo prepoznavno in da naročil ne bo manjkalo.
Ker želi »poslovati« po črki zakona, je pred kratkim prodajo registrirala kot dopolnilno dejavnost. Izdajati bo sicer treba račune in plačevati davke, a pravi, da tako pač je. Pravi tudi, da brez urejenega statusa ne bi mogla sodelovati na različnih sejemskih prireditvah in bazarjih. Če ne prej, bo kvačkane igračke, šale in kape ter druge izdelke Celjanom najverjetneje na ogled postavila na katerem od prazničnih decembrskih dogodkov. Zaloge bo do takrat, kot obljublja, dovolj. Cenika pa še ni oblikovala. »Sem socialna delavka in težko določam cene izdelkom, včasih bi kaj najraje kar podarila,« še pove v smehu.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
mM
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Po klavrnih časih nov razcvet Slivniškega jezera?
Dolgoletnim sporom navkljub Ramna plaža vse bolj privlačna za obiskovalce
ŠENTJUR - Če je po dveh desetletjih lastniških sporov okrog Slivniškega jezera že marsikdo obupal, da bo tako imenovano Kozjansko morje še kdaj omembe vredna turistična lokacija v občini, se po zadnjem letu zdi, da se časi obračajo na bolje. Iz majhne lope je na Ramni plaži zrasel prijeten gostinski lokal, prostor pa je urejen tako za dnevna športna druženja kot nočna posedanja ob obali. Slivniško jezero bi lahko postalo še bolj priljubljena nedeljska izletniška točka in to še zdaleč ne samo za ribiče kraparje.
Spomnimo, da je po osamosvojitvi lastništvo jezera prešlo v zasebne roke. Zemljišče je kupil Ivan Moser, voda in njen obrežni pas sta kot javno dobro v pristojnosti države, nad ribami in ribolovnim turizmom pa bdi lokalna ribiška družina. V vseh teh letih z različnimi interesi niso uspeli najti skupne točke. Sodnim sporom tudi po desetletjih še ni videti konca. Tako občina kot krajevna skupnost sta v različnih obdobjih poskušali
posredovati, a brez uspeha. Ob tokratnem krajevnem prazniku so novinarsko konferenco pripravili kar ob jezeru na Ramni plaži. Ob očitnem dejstvu, da so se naveličani sporov odločili to plat enostavno ignorirati, je bilo vzdušje tako optimistično kot ob tej temi že dolgo ne.
»Čas teče in ne moremo več čakati,« je povzel šentjurski župan Marko Diaci. »Resda je pri vsem najbolj pomembna zasebna pobuda, vendar je naloga občine, da odpre različne možnosti, omogoči komunikacijo, poskrbi za infrastrukturo, in predvsem je stvar vseh nas, da si ne mečemo polen pod noge.«
Slivniško jezero je bilo nekoč pojem sindikalnega turizma, ena najboljših lokacij nedeljskih piknikov, pa tudi družinskih kampiranj. Edini, za katere je tudi v letih kilave turistične ponudbe še vedno čislana točka, so ribiči. Na Ramni plaži so poleg lokala uredili še parkirišča, ploščad, sanitarije z biološko čistilno
napravo. V kratkem pa naj bi posodobili tudi zadnji del makedamske ceste, ki bo na ta način povezala tudi kolesarsko pot okrog celotnega jezera.
Dušan Polenšek, čiga družina se je na parceli ob jezeru odločila postaviti montažni gostinski objekt, je nad novimi razmerami navdušen. »Že ob nastanku jezera, ko sem bil še otrok, smo imeli približno enake želje in ideje. Zdaj smo že osiveli gospodje, stanje pa se še kar ni spremenilo. Moram pa reči, da v vseh teh časih ni bilo nikoli toliko vsestranske podpore in enotnosti kot jo imamo sedaj.«
Po besedah šentjurskega župana bo veliko prinesel tudi novi občinski prostorski načrt, ki predvideva tudi urejeno rabo obale in s tem nove možnosti razvoja na tem področju. Če ne bo zapletov, bi ta načrt lahko dobili že konec leta.
StO
Foto: SHERPA
ar b
Luka in Dušan Polenšek pred gostinskim lokalom Ramna. Gre za dober primer javno-zasebnega partnerstva. Prav na tem koncu so obiskovalci dolga leta najbolj pogrešali prav gostinsko ponudbo. Težko se je namreč pogovarjati o turizmu, če si na opevani lokaciji niti kave ne morete privoščiti.
Planinsko društvo Slivnica je na tem območju že leta 2007 začelo s projektom Od klopce do klopce. Zdaj so ga vsebinsko še nadgradili, dobro označena pot pa povezuje lepa razgledišča po vseh vaških skupnostih. V nastajanju so tudi vodnik, informativne table in zgibanka. Tudi na ta način želijo obogatiti ponudbo za goste, ki bi potencialno spet odkrili ta kozjanski biser. Ob prvi lastovki gostinske ponudbe, kot jo je imenoval lastnik Polenšek, pa bi bil zelo zaželen vsaj še urejen kampirni prostor.
Vode spet bogate z ribjim življem
Ribiči so za avtokamp ob Šmartinskem jezeru
CELJE - Ribiška družina Celje, v katero je vključenih 350 članov, letos praznuje 60-letnico. Slovesnost ob jubileju organiziranega ribištva v knežjem mestu so pripravili pretekli teden v veliki dvorani Narodnega doma in ob tej priložnosti medse kot tretjega častnega člana sprejeli Janeza Krulca.
Ribiška družina, ki je od upravljanje z vodami, skrbi države prejela koncesijo za za vode v okolici Celja - zlasti
za Savinjo, Šmartinsko jezero in ribogojne ribnike v Goričici. Dela ni malo, saj so se ribiči zavezali, da bodo ohranjali živelj v teh vodah, in tako gospodarska komisija skrbi za redno vlaganje mladic v rib-
Jože Fingušt z nasledniki (Foto: Zlatko Bobinac)
20-letnica Mesnice Fingušt v Celju
Mesnico Fingušt na Cesti na Ostrožno 22 v Celju so odprli 28. septembra pred dvajsetimi leti kot tretjo mesnico pod imenom Fingušt.
Ob jubileju so pripravili veselico, kar 20-odstotni popust na vse izdelke in posebno pozornost za vse, ki so jih obiskali na njihov
nike, potem pa jih po letu ali dveh selijo v vode, kjer se lovi. Glavni ribolovni vodi celjskih ribičev sta seveda Šmartinsko jezero in Savinja in kot pravi predsednik ribiške družine Štefan Zidanšek, je zelo razveseljivo, da sta obe vse bolj bogati z ribjim življem tudi na račun izboljšane kakovosti voda. Tako so se po gradnji čistilnih naprav za bližnja naselja v Savinjo s pritoki začele vračati avtohtone ribje vrste. Ribiči so še posebej veseli postrvi in lipanjev, tisti, ki ribari-ocjijo ob Šmartinskem jezeru, pa se lahko nadejajo kapitalnih krapov ali somov.
Za sobivanje med sprehajalci in ribiči
Seveda ribiči ob tej svoji primarni dejavnosti skrbijo tudi za razvoj in popularizacijo
ribiškega turizma ob vodah, s katerimi upravljajo. Tako letošnja statistika kaže, da so ribiči našteli več kot 4 tisoč ribolovnih dni in prodali tudi več kot tisoč kart za ribolov. Zlasti Šmartinsko jezero se je nekaterim ribičem iz drugih krajev Slovenije in tudi čez državno mejo tako priljubilo, da se na njegovo obrežje vedno znova vračajo. Tudi zato je eden večjih načrtov v družini, da se uredi sobivanje ob Šmartinskem jezeru, kjer si ribiči zdaj prostor delijo z drugimi turisti ter s sprehajalci. Ugotavljajo, da bi bil ob jezeru zelo dobro-
došel avtokamp, ki bi nenazadnje prav prišel tudi ribičem, saj je v Celju zelo uveljavljen tudi nočni ribolov.
Že desetletja celjski ribiči aktivno sodelujejo tudi v tekmovalnem ribištvu, njihovi ribiči oziroma tekmovalne ekipe dosegajo dobre rezultate zlasti v lovu rib s plovčkom ter muharjenju. Med izzivi oziroma nalogami za prihodnost predsednik Štefan Zidanšek na prvo mesto postavlja pomladitev članstva. Kot ugotavlja, je zdaj povprečna starost celjskih ribičev že približno 40 let, zato so s popularizacijo ribištva ter zlasti okoljevarstvene vloge ribičev začeli tudi med celj skimi osnovnošolci.
IS, foto: GrupA
RD Celje ima zdaj tri častne člane, in sicer so to Jože Gruber, Jože Kranjec in od preteklega tedna tudi Janez Krulec. Predlani so se celjski ribiči podlovili od dolgoletnega predsednika in zatem častnega člana ribiške družine Franca Vitanca.
praznični dan. Jože Fingušt je že pred leti verjel v svoj posel in tako je bila to takrat ena najmodernejših mesnic, ki je vse do današnjega časa ni bilo treba spreminjati. Obiščite jih od torka do petka med 8. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro.
Celjske ribiče je ob 60-letnici nagovoril tudi pooblaščenec župana Janko Požežnik.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Oživitev vinske turistične ceste
Zemljevid kot skupen projekt večih občin
ROGATEC - Razvojna agencija Sotla je predstavila pravkar končan projekt Oživitev Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste. Izvajala ga je s partnerji iz Obsotelja in s Kozjanskega, kot rezultat projekta pa je med drugim nastal zemljevid več kot petdesetih ponudnikov ob cesti. Prav tako so postavili označevalne table.
Razvojna agencija Sotla ter Turizmom Podčetrtek,
je koordinirala projekt, sofinanciran iz evropskega programa Leader. S partnerji, občinami Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Kozje, Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Rogatec
ga je izvajala od februarja. Čim več lastnikov »gorc«, vi-notočev in turističnih kmetij je želela privabiti, da vrata odprejo domačim in tujim obiskovalcem ter tako svoje pridelke in ponudbo tudi
CELJE - Letos mineva 70 let od dogodka, ko so nemški okupatorji na dvorišču I. osnovne šole v Celju ločili matere in otroke številnih zavednih slovenskih družin in jih nato odpeljali v ločena taborišča, kjer so otroke skušali ponemčiti. S tem se je začela tragična zgodba več kot 600 družin s celotne Štajerske in Gorenjske.
Nacistični okupator je avgusta 1942 izpolnil strogo zaupni odlok nemške vojske, po katerem so v zbirno taborišče v tedanjo celjsko okoliško osnovno šolo deportirali malo več kot 600 družin s Štajerske in z Gorenjske. Tu so nasilno ločili starše od otrok, ki so jih poslali v prevzgojo oziroma ponemčenje. Dojenčke so večinoma posvojile nemške družine, večji otroci pa so morali delati v tovarnah in mladinskih taboriščih po
rajhu in drugih okupiranih državah. Njihove starše so iz Celja poslali v taborišča, največ v Auschwitz, in zelo veliko se jih ni nikoli vrnilo na svoje domove. Tudi nekateri otroci so v pregnanstvu umrli, večina pa se jih je po vojni vrnila v razrušene in opustošene domove; danes jih je živa še približno tretjina oziroma malo več kot 200.
Zbrane je nagovoril predsednik države Danilo Türk, ki je
projekta je bila postavitev turistične signalizacije ob vinski turistični cesti. Ob državnih in občinskih cestah tako zdaj stoji šest pozdravnih tabel, več označevalnih tabel, ki popotnika vodijo do vinske turistične ceste, ter 53 tabel, ki označujejo ponudnike ob cesti. Za promocijo ceste so poskrbeli tudi z izdajo šestjezičnega
kataloga, ki so mu dodali zemljevid, na katerem so jasno in pregledno označeni v projektu sodelujoči ponudniki. Direktorica Razvojne agencije Bojana Žaberl pravi, da želijo projekt, čeprav je že končan, še nadgraditi. Prizadevali si bodo predvsem, da bi se čim več ponudnikov, ki svoja vrata zdaj odpro le ob predhodnih najavah,
odločilo za stalni odpiralni čas, predvsem ob koncih tedna. Žaberlova ob tem upa, da bodo potencial ustvarjanja dodatnega prihodka na kmetiji zaznali tudi ostali ponudniki, bodisi z vinsko, s kulinarično ali prenočitveno ponudbo, ki je ob Šmarsko-virštanjski vinski turistični cesti ne manjka.
ANJA DEUČMAN
tržijo, pogoj za sodelovanje pa je bil, da ima ponudnik registrirano vsaj stekleniče-nje vin.
Izobraževanje in promocija
V okviru projekta so se zainteresirani ponudniki lahko udeležili več delavnic o tem, kako sprejeti gosta, kako na primer pripraviti pogrinj-ke in degustacije ter kako se promovirati. Glavni cilj
Zbrane je nagovoril predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok Janez Žmavc, ki je kot mnogi ukradeni otroci mater izgubil v Auschwitzu.
Kraja otrok del širšega načrta
takratno krajo otrok in poskus njihove ponemčitve označil za izrazito rasistično genocidno dejanje in ugotavljanje čistosti rase. Kot je opozoril, je o tej tragediji treba razmisliti s stališča današnjih moralnih in pravnih meril, saj je šlo za nasilno premestitev otrok iz ene etične skupnosti v drugo. Prav je, da se ohranja spomin, saj se kaj takšnega ne sme ponoviti.
IS, foto: SHERPA
Na eni od delavnic v okviru projekta so se udeleženci učili o pomenu privlačnih pogrinjkov.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
1. Zanima me, kje se lahko na UE Celje prijavim kot vojni veteran za Slovenijo in če imam zaradi tega naslova kakšne ugodnosti?
Status vojnega veterana uveljavite na Upravni enoti Celje, Oddelek za občo upravo, Ljubljanska cesta 1, 4. etaža, sobe št. 2, 4 in 8. Pravice do varstva po Zakonu o vojnih veteranih v skladu z Zakonom za uravnoteženje javnih financ ima vojni veteran, ko dopolni 55 let ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke (veteranski dodatek, kjer je cenzus za ugotavljanje pravice za leto 2012 na člana 497,15 evra, dodatno zdravstveno zavarovanje, a le v primeru, da prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka, obvezno zdravstveno zavarovanje, če je veteranski dodatek edini vir dohodka, pokojninska doba, in sicer čas udeležbe v enojnem trajanju, letni prejemek, ki pripada vojnemu veteranu s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15.5.1945, borcu za severno mejo in vojnemu dobrovoljcu, odlikovancu z najvišjim državnim odlikovanjem ter organizatorju maneverske strukture narodne zaščite, dodatek za pomoč in postrežbo, če teh pravic ne more uveljaviti po drugem zakonu, izvid in mnenje poda komisija).
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Mestna četrt Dolgo polje je zato že pred 32 leti svoj krajevni praznik posvetila ukradenim otrokom in vsa ta leta zlasti v septembru negujejo spomin na njihove tragične zgodbe iz otroštva. Od leta 1993 se ukradeni otroci združujejo v Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok in tudi s pomočjo društva so si vendarle uspeli izboriti vsaj nekatere pravice, ki jim prej dolga leta niso bile priznane. Slovesnost ob 70-letnici žalostnega dogodka so tako kot vsa zadnja leta združili s srečanjem ukradenih otrok in s položitvijo venca k spominskemu obeležju.
2. Kdaj sem upravičen do klimatskega zdravljenja, če imam status vojnega veterana?
V skladu z določili 102. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ je v Zakonu o vojnih veteranih črtan 16. člen, ki je do zdaj opredeljeval pravico vojnih veteranov do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Tako ta pravica vojnim veteranom od 31. 5. 2012, ko je začel zakon veljati, ne pripada več.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Prenova je kul
Ob tednu arhitekture in prostora v Celju arhitekturni maraton
Z dvema dogodkoma, v torek (danes) v Šoštanju in v petek v Celju, se v letošnji teden arhitekture in prostora, ki ga vsako leto organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, vključuje tudi zavod Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije. Medtem ko je šoštanjski dogodek namenjen predvsem strokovni razpravi o prenovi, ki je lahko tudi generator razvoja, je celjski maraton namenjen najširši javnosti.
Zavod Metro je bil ustanovljen z namenom, da bi se s pomočjo raziskav, izobraževanja in promocije ukvarjal z dogodki, kot bo petkov, in na ta način v Savinjski regiji dvignil zavest o pomenu višje kvalitete prostora in bivanja v njem. Zato je v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom pripravil zanimiv program maratona, ki bo trajal od petkovega dopoldneva do sobotnega opoldneva. V sklop dogodkov so zajeli vse, kar utegne zanimati najširšo javnost. Ves čas bo tako na voljo brezplačna arhitekturna svetovalnica, v mladinskem centru bodo postavili priložnostno razstavo in na njej predvajali tudi filme na tematiko arhitekture, zlasti pa
bodo ves petek v dvorani centra gradili pravo malo mestno središče v malem. Dopoldne pričakujejo organizirane skupine iz šol, popoldan pa vse, zlasti družine z otroki. Malo mesto bo nastajalo iz pravih gradbenih materialov, mladi pa bodo na ta način spoznavali, kaj je mesto in kateri so tisti elementi, ki so pomembni za razvoj, sta povedala Mojca Furman Oman, ki vodi zavod Metro, in direktor mladinskega centra Primož Brvar.
Med maratonom pripravljajo za mlade tudi predstavitev študija arhitekture, Muzej novejše zgodovine Celje bo predstavil ugotovitve svoje poletne muzejske šole na
temo urbanih fenomenov, predstavili bodo urbane prenove v Celju, pripravili predavanja uglednih arhitektov, končalo pa se bo v soboto z vodenim ogledom Celja z arhitektko Majdo Golob Mareš in ogledom stavbe mladinskega hostla, ki je bila izbrana kot eden primerov boljših praks v Sloveniji, in sicer zaradi uspešne prenove objekta kulturne dediščine v sodelovanju z mladimi umetniki.
Vsekakor zanimiv in inventiven dogodek, za katerega v zavodu Metro napovedujejo, da naj bi v prihodnjih letih postal večdnevni.
BRANKO STAMEJČIČ
Šoštanjski posvet v vili Široko na temo prenove kot generatorja gospodarskega razvoja bo namenjen zlasti stroki, a tudi predstavnikom lokalne skupnosti, gospodarstvenikom in investitorjem. »Tema je izjemno aktualna, saj se vsi, tudi vlada, zavedamo, da je prenova obstoječega stavbnega fonda v teh zaostrenih razmerah, ko ni denarja za nove naložbe, edini vzvod za ponoven zagon gradbeništva v Sloveniji. Ker je Slovenija po prenovi svojega stavbnega fonda na predzadnjem mestu v Evropi, je to pravi izziv, tem bolj, ker bo podprt s sredstvi evropskega strukturnega sklada. Tema okrogle mize, ki jo ob tem pripravljamo, ne bo zgolj energetska sanacija obstoječih stavb, ampak celostna prenova,« pravi Gorazd Furman Oman, ki dogodek pripravlja.
Prevod so predstavili Domen Kočevar, Tjaša Koprivec, Mateja Ajdnik Korošec in Marijan Pušavec.
Ezoterična Alma
V Osrednji knjižnici Celje so v četrtek predstavili prvi slovenski prevod romana Alme M. Karlin - Isolanthis. Ta roman je Celjanka napisala leta 1936, na višku svoje pisateljske slave, in velja za njeno najpomembnejšo knjigo, v kateri se ukvarja z ezoteriko.
Potem ko je Alma M. Karlin zažarela na evropskem pisateljskem nebu s svojima potopisoma, ki sta postala prava uspešnica, se je kot avtorica usmerila v okultno tematiko, predvsem pa so jo zanimale propadle civilizacije, ki jih je zagnano študirala že pred odhodom na svoje slovito potovanje. Vrh v svojem t. i. ezoteričnem opusu je dosegla z romanom Iso-
lanthis - romanu o potopu celine, v katerem je združila tako zanimanje za propadle civilizacije kot za ezoteriko. Knjigi je bilo v njenem v gotici natisnjenem besedilu v izvirniku dodanih tudi šest ilustracij, ki jih je narisala Almina prijateljica Thea Schreiber Gammelin.
Dogajanje romana je postavljeno v civilizacijo Atlantida, tik pred apokalipso. V rodno deželo se vrne dedna princesa Isolanthis, na slavje ob smrti pozejdonskega kralja pride med drugimi tudi vladar temnega cesarstva, faraon Ramon Phtha. Faraon je bil v prejšnjem življenju zaljubljen v Isolanthis in ob ponovnem srečanju z njo so v njem zagorela še močnejša
čustva. Vendar je Isolanthis predana višjim ciljem, v večnem kroženju in razvoju duše še ni dosegla vrhunca, zato se zemski ljubezni do mladeniča odpove in postane voditeljica Pozejdonije. Faraonov tekmec, ljubosumni znanstvenik, poznavalec temnih sil vesolja in svetovalec prestola Arototec, se v navalu ljubosumja hoče znebiti mladega faraona, vendar ga princesa reši, Arototec pa destruktivno povzroči propad Pozejdonije.
Roman je prevedla Celjanka Mateja Ajdnik Korošec, tudi avtorica drugega prevoda Al-minega Samotnega potovanja in avtobiografije Sama, izšel pa je pri založbi Sanje.
BS, foto: GrupA
Vse o Slivnici
Lojze Selič predstavlja monografijo Slivnica od Habsburške monarhije do rdeče zvezde
V	založbi Gracer je izšlo monografsko delo Lojzeta Seliča z naslovom Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde. Debelih 440 strani monografije o malem kozjanskem kraju, kjer je preživel prvih 20 let svojega življenja, je Selič pred dnevi predstavil v Celju in Slivnici. Pri tem domoznanskem delu gre za pravi avtorski dosežek, saj je Selič dokumente iskal in zbiral dolga leta, dodaja pa jim še pričevanja prebivalcev.
»Do podatkov je bilo zelo težko priti, ker je zapisov malo. Zlasti iz začetkov. Ti so le v cerkvenih kronikah, kjer sem nekaj izbrskal, tudi v nadškofijskem arhivu v Mariboru in zgodovinskem arhivu. Tako sem črpal iz pisnih virov,« pravi Selič
Osnovni motiv, da ste se lotili tega dela, so bili menda stričevi dnevniki.
Moj stric je bil takrat eden redkih študentov s podeželja. Ker je bil literarna duša, si je v svoje dnevnike zapisoval vse dogodke v kraju. Nastalo je več zvezkov. Ker je bil zaljubljen, je imel še več navdiha in motivacije. To me je motiviralo, saj je zapisal veliko stvari, ki jih prej ne domačini ne jaz nismo vedeli. Del tega je tudi v tej knjigi.
Ste Slivničan. Je bil to drugi motiv za knjigo?
V	Slivnici sem preživel 20 let. Ta prva leta so tista, ki človeka najbolj zaznamujejo, ga oblikujejo. Želel sem tisto, kar sem iz tega obdobja vedel prenesti v nek pisni vir. Ugotavljal sem, da ljudje zelo malo vedo o svoji preteklosti, mlajša generacija še manj. Vse pa ne sme v pozabo. Čutil sem dolžnost do kraja, da se mu oddolžim vsaj v tej obliki.
Zanimivo v knjigi je, da ste kot vir uporabljali pripovedi krajanov. Spomin pa je slab zaveznik. Koliko so podatki zanesljivi?
Spomin je res slab zaveznik, zlasti pri starejših ljudeh. S tem sem imel veliko težav. Tudi spomin je namreč odvisen od človeka, kako zna ta stvari videti, si jih zapomniti, jih prenesti na druge. Moj stric, slikar, je to znal. Sicer pa sem našel le malo ljudi iz tistega časa, ki vedo kaj več. To se je zlasti poznalo pri preverjanju podatkov in zgodb, do katerih sem prišel, a niso bile nikoli zapisane. Primer je premogovnik na Slivnici, o katerem se ne ve skoraj nič.
Našel sem dva človeka, za katera sem mislil, da bosta o tem lahko povedala več, a sem bil zelo razočaran, saj ju je zapustil spomin. Potem sem našel gospoda, ki je star 90 let in več in še tako bister, da je znal povedati zgodbo. O točnosti podatkov pa le to - kar je zapisano, je točno, saj sem podatke preverjal na vse možne načine. Tisto, česar nisem mogel preveriti v pisnih virih, je zapisano tako, da v prid verodostojnosti teh dogodkov nisem dokončno opredeljeval.
Koliko pogovorov ste opravili pri ustvarjanju te knjige?
Nisem štel, a bilo jih je toliko, da bi jih težko, tudi če bi jih hotel. A ne le pogovori, zelo težko je bilo priti do ljudi, da sem se sploh lahko pogovarjal. Mnogi so se preselili, številni so v domovih ostarelih, v drugih krajih. Opravil sem veliko poti.
Začeli ste z nastankom župnije, v času Habsburške monarhije in pri prepirih znotraj cerkve, kje bodo župnije ...
Zanimivo je, da še kot otrok iz pogovorov starejših nikjer nikoli nisem zasledil, od kdaj je ta naša fara, to naše farno pokopališče. O teh nastankih ni pisal niti stric. Zdelo pa se mi je, da moram to izbrskati. Zanimalo me je, kako je s temi cerkvenimi podružnicami. V 13. in 14. stoletju se je vse začelo. Le na Ponikvi ob Slomu je bila pražupnija, ne vem, iz kakšnih razlogov. Pokrivala je strašansko veliko območje. Potem so župnijo uredili v Šentjurju in tam so hoteli imeti vse podružnice pod svojo »komando«. Šele kasneje, ko so hoteli župnije bolj približati ljudem, so začeli razmišljati o novih farah,
a to ni bilo pogodu župniku v Šentjurju. Tudi ko je že bila župnija ustanovljena, si je izgovoril dajatve.
Kaj pa čas druge svetovne vojne, ki je prelomen, in čas po vojni, ko se je rdeča ideja skazila v partijsko nadvlado, ki je bila zlasti občutena na vasi?
Rojen sem v stari Jugoslaviji. Ob razpadu se je pojavil nemški okupator in nastajale so občutne, prelomne razlike. Nastopili so časi okupacije, popolne nemške prevlade nad vsem, kar je bilo. Za prebivalce je nastalo nekaj povsem drugačnega. Vojna je prinesla veliko svojega, veliko dogodivščin. Partizani so se pri nas začeli pojavljati dokaj pozno. Šele po letu 1943 jih je bilo vse več. Na dnevnem redu so bili dogodki, ko so se pojavljali oboji. Bili smo v večnem strahu, kaj bo, saj drug za drugega niso smeli vedeti.
In tudi praznih rok niso odhajali .
Težko je to reči, a partizani niso bili regularna vojska z urejeno logistiko, s svojimi skladišči hrane in podobno. Imeli so terence na katere so naložili zaplenjena živila. Na začetku so bili zelo prijazni, večinoma so bili tudi domačini in prijatelji. Potrebe so bile pozneje vse večje in tudi partizani so postajali vse bolj nasilni. Dajatve so bile že pod obvezo in mnogi so se spraševali, kaj bo še ostalo doma.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
S knjigo Slivnica - od Habsburške monarhije do rdeče zvezde je Selič, če nič drugega, ohranil spomin na dogajanja v majhnem, nekoč mnogo pomembnejšem kraju kot danes.
PRIPOROČAMO
Ogled plesne predstave za otroke Ko bom velika, bom ., ki bo v Plesnem forumu Celje v četrtek ob 18. uri. Predstavo, ki jo je zasnovala in koreografirala Goga Stefanovič Erjavec, je 14 plesalk predpremierno predstavilo že v mesecu plesa, z njo pa so gostovale tudi na Pikinem festivalu. Prava premiera predstave, ki govori o večnem vprašanju vsake odraščajoče generacije - kaj bodo postali, ko bodo veliki, bo v četrtek. Skozi ples, glasbo in igro otroci podoživljajo različne priljubljene poklice ter jih na zabaven in humoren način povezujejo v hudomušen ple-sno-gledališki projekt. Vstop prost ...
... obisk prireditve Literarna branja na predvečer 140. obletnice Društva slovenskih pisateljev, ki jo v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sredo ob 19. uri na ploščadi pred knjižnico. Osrednji gost bo pesnik, prevajalec, esejist in redni profesor na Fakulteti za družbene vede Aleš Debeljak, ki je za svoja dela prejel več slovenskih in mednarodnih nagrad
-	vključno z nagrado Prešernovega sklada
-	ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije, večer pa bodo pospremili tudi literati celjskega okoliša Nuša Ilovar, Marijan Pušavec, Mohor Hudej ter Tomaž Krajnc.
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Na četrtkovi javni vaji so se aktivni člani KD Gledališče Velenje med drugim predstavili tudi z recitiranjem pesmi znanih slovenskih pesnikov.
Gledališče Velenje praznuje 50 let
KD Gledališče Velenje ob občinskem prazniku prejelo grb Mestne občine Velenje
Starosta velenjskega gledališča Karli Čretnik se je velenjskemu gledališču pridružil leta 1963. Še vedno je aktiven igralec in režiser, vrsto let pa je bil tudi predsednik in vodja Gledališča Velenje.
V	četrtek zvečer so člani KD Gledališče Velenje v atriju Velenjskega gradu z javno vajo obeležili 50 let delovanja ljubiteljskega gledališča, ki je uspelo v vseh teh letih obdržati sloves kvalitetnega gledališča, ne glede na to, da v njem sodelujejo le amaterski igralci.
KD Gledališče Velenje se lahko v petdesetih letih neprekinjenega delovanja pohvali z 61 premierami in več kot 500 ponovitvami, v katerih je sodelovalo 300 igralcev, ogledalo pa si jih je kar 70 tisoč obiskovalcev. Največ uprizoritev, kar šestindvajset, je doživela njihova prva igra Miklova Zala. S predstavami so sodelovali na območnih in regijskih gledaliških srečanjih, enako tudi na srečanjih v tujini. Sedemkrat so nastopili tudi na Linhartovem srečanju, festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin, ki je bilo prvič prav v Velenju.
Zavrteli časovni stroj
V	četrtek so tako zavrteli časovni stroj in na javni vaji obiskovalcem predstavili svoje delovanje. Skozi spomine najstarejših članov so obiskovalce popeljali v prva leta delovanja gledališča, ko se je to imenovalo še DPD Svoboda. Starosta Gledališča Velenje, igralec in režiser Karli Čretnik, je do zdaj odigral kar 45 vlog, pri najmanj 10 predstavah pa se je
preizkusil v vlogi režiserja. Najbolj se mu je vtisnila v spomin njegova prva vloga v igri Romeo in Julija, kjer je že kot devetnajstletnik zaigral Romea. »Bili smo mladi in polni navdušenja, energija pa je kar vrela iz nas,« se danes spominja igralskih začetkov. Skupaj z nekdanjimi soigralci je tako v četrtkovem večeru razkril marsikateri nepričakovan pripetljaj, ob katerem se danes le nasme-jijo. Spominjali so se, kako je bilo, ko je kakšen igralec pozabil tekst in pri tem ni slišal prišepetovalke. Z nostalgijo so obujali zaplete, povezane s kostumi, ki so si jih sposojali v SLG Celje, saj
niso imeli denarja za svoje. V času bujnih pričesk so se le za las izognili požaru, ki bi ga zanetili sveča in pričeska ene od igralk. Moški del igralcev je razkril skrivnosti pri osvajanju deklet, ko so s pridom izkoriščali naučene tekste iz romantičnih predstav. Trud gledališčnikov je bil vedno znova poplačan, ko se je občinstvo odzivalo in ob koncu predstave vzklikalo od navdušenja.
Matiček malo drugače
Danes v gledališču, ki ga zadnji dve leti vodi predsednik Matej Mraz, uspešno prepletajo izkušnje in mla-
dostniško zagnanost, ki jo v ekipo prinašajo mladi igralci. V društvo je trenutno 45 članov, od tega 20 aktivnih. Za letošnjo sezono pripravljajo premiero Matiček se ženi pod režisersko taktirko profesionalnega igralca Damijana Trbovca. Igro so aktualizirali, saj so napisali sodobno priredbo teksta. Premiera bo 30. novembra v Domu kulture Velenje, kjer bodo odigrali tudi zdaj že tradicionalno silvestrsko predstavo. Vsako leto ob premieri pripravijo še nekaj manjših produkcij, za letos načrtujejo otroško in mladinsko predstavo.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Žongliranje med ljubečimi vlogami
Knjiga s pomenljivim naslovom Kaj najbolj sovražite na osebi, ki jo ljubite me je med kupom plažnega - se razume, da ne prav posebej zamorjenega čtiva - najbolj navdušila. Pa ne, da bi imela do svojega moža kakšne posebne zamere, a če tudi vi žonglirate med vlogo žene, mame, gospodinje in take ali drugačne uslužbenke ... Bingo, gotovo se boste našli v njej.
»Mary je prepričana, da med njo in organiziranim domom stoji ena sama ovira: ime ji je Joel in je z njim poročena,« založnik v zgodbo uvede bralca na platnicah. A vedno ni bilo tako. Njen Joel je človek, ki ga imajo vsi radi, človek, ki razsvetli sobo, ko vstopi vanjo, in je tip, za katerim se mečejo čisto vse ženske v službi, vključno z njeno najboljšo prijateljico gdč. Popolno. Joel je Maryina največja zmaga, ki jo je osrečevala vse do ... še sama ne ve natanko, kdaj so jo razmetane nogavice, polulana školjka, drobtine od kruha, raztreseni kosmiči in gore neurejenega perila spremenile v tečno, obupano gospodinjo, ki vse dneve opravlja Sizifovo delo brez konca in kraja, brez vidnega učinka. Ob tem je v službi sprejela delo s skrajšanim delovni-kom. Zgolj zato, da ji zdaj en prost dan vsi mečejo pod nos, da ji zaradi tega doma in v službi nalagajo še več dela in da je kot deklica za vse tudi povsem prikrajšana za kakršnokoli karier-no zadovoljstvo. Saj res, pozabila sem omeniti, da se je njena draga prijateljica Popolna vmes poročila z g. Denarjakottoče, ima štiri otroke in je njena hiša VEDNO kot iz škatlice. Pa ne boste rekli, da človek ob takih pogojih ne postane zafrustriran? Skratka, ker seznami z zvezdicami zelo motivacijsko delujejo pri otrocih, si glavna junakinja enega izmisli še za moža. Joel dobi razpredelnico, v kateri so zapisani vsak zmečkan robec, vsaka nogavica na tleh, vsaka mokra brisača na postelji. Čeprav tega sploh ne ve, ima pol leta časa, da dokaže, da je z njim še vredno biti poročen.
Joel na koncu seznam seveda najde in vse skupaj privede do resnih zakonskih težav. Rešita jih tudi s seznami. A tokrat jih z mediacijo in izkušeno roko izpolnjuje njuna prijateljica odvetnica. Tudi zmenke, čas zase in za posteljne aktivnosti morata dosledno izpolnjevati, vse ostale družinske zahteve pa si enakomerno deliti. Ga. Popolna se vmes izkaže za vse prej kot dobro prijateljico, česar so krive tudi njene travme, da je Joel edini alfa samec, ki je ušel. Njen g. Denarjakottoče pa ima po drugi strani nekaj prav nagnusnih in perverznih navad. Cena za poštirkan videz popolnosti je visoka.
Knjiga je predvsem zabavna. Na koncu pa si ne moreš kaj, da ne bi pomislil, komu bi v življenju veljalo napisati tabelo in ga po padlem izpitu nagnati s seznama. A če je tudi za vašim možem treba pobirati nogavice - kdo pa je popoln? Če otrok ne morete in ne morete naučiti reda - saj bodo kmalu odfrčali. Če vaš šef teži cel teden pa še čez konec tedna za povrh - nekako je pač treba plačati položnice. Seznami morda niso najboljša rešitev, o zares vrednem v življenju pa je vedno dobro razmišljati.
StO
O AVTORICI
Christina Hopkinson je rojena 1969 v Londonu. Diplomirala je iz zgodovine, vse življenje pa se preživlja kot publicistka in novinarka. Je poročena in mati treh otrok. A kot pravi, njen mož ni oseba, po katerem bi oblikovala lik Joela v Kupu navlake pod stopnicami.
Dom za Grofe Celjske
V Celju bodo v četrtek namenu slavnostno predali obnovljene prostore Knežjega dvorca, v katerih bo svojo stalno postavitev končno dobila tudi razstava Grofje Celjski.
S sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Mestne občine Celje dobiva mesto tudi prenovljen zahodni trakt in komunikacijski stolp Knežjega dvorca ter del dvorišča. Naložba v tretji del prenove dvorca je stala dobra 2 milijona evrov.
BS
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Po ulicah Žalca več kot 1400
tekačev
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v soboto že 12. zapored organiziral Tek po ulicah Žalca. Teklo je več kot 1400 tekačev, od tega v tekmovalnih šolskih tekih 467 in teku za Štajersko-koroški pokal 99 tekačev.
Po začetnem ogrevanju ob zumbi so najprej na svoj račun prišli najmlajši v Hmeljkovem teku, tekaško dopoldne pa se je nadaljevalo s tekmovanjem osnovnošolcev. Nazadnje so se po 5220 metrov dolgi trasi podali še člani in s tem zbirali točke za Štajersko-koroški pokal. Absolutna zmagovalca teka sta postala dvajsetletni Mario Dugonik iz KAK Ravne, ki je progo pretekel v času 16:46 sekundah in pri ženskah osem-najstletna Jasna Golež iz AK Kladivar, ki je progo pretekla v času 20:26. Vsi tisti, ki radi tečejo, vendar jih tekmovalne vsebine ne zanimajo, so lahko v svojem ritmu pretekli oziroma prehodili 1060-metrsko razdaljo.
Najstarejši tekač je bil nekdanji olimpijec, 82 letni Štefan Robač iz Raven na Koroškem, ki je tudi zmagal v kategoriji nad 80 let. Med udeleženci je bila tudi tokrat starosta slovenskega ženskega teka Kazimira Lužnik iz AK Slovenj Gradec. Teka za Štajersko-koroški pokal se je v družbi svojih klubskih kolegov udeležila dobitnica olimpijske medalje iz Pekinga Lucija Polavder, ki je tudi podelila priznanja in nagrade najboljšim v Štajersko-koroškem pokalu.
ŠO, TT, foto: TT
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
3. oktober STRELSTVO
12. pohod po poteh občine Polzela. Info: www.pd-polzela.si
5. oktober PLES
Zumba za starejše, od 10. do 11. ure, info: Regijski center medgeneracijskega združenja v Celju, 03 492 59 40
6. oktober
POHODNISTVO
Pohod na Belščico v Karavankah, info: PD Celje-Matica, 051/338-358
Tek po ulicah Žalca
»Spoštovati prostor, tla, blazino ...«
Prihodnjič:
Med starodavnimi borilnimi veščinami bomo predstavili boj z dolgim mečem.
Z Marjanom Fabjanom o judu kot filozofiji
Zasopihana, sklonjena borca v razpetih kimonih, s sre-pimi pogledi zazrta v nasprotni telesi, po katerih lije pot, skoraj gluha za navodila trenerjev, ki kričita ob areni. Gladiatorja, ki se oklepata drug drugega kot zaljubljeni hobotnici, dokler se po ogorčenem boju s spodbijanji in z meti ne oglasi sirena. In se začne podaljšek, v katerem najmanjša podrobnost odloči o zmagovalcu.
Judo? Da, vendar še marsikaj drugega. O njegovi drugi plati smo se pogovarjali z enim najbolj cenjenih in tudi najuspešnejših trenerjev na svetu, Celjanom Marjanom Fabjanom.
Kje ste se srečali z rekreativno obliko juda?
Na Japonskem, v najstarejši judo šoli Kodokan, kjer med 19. in 21. uro vadijo judoisti stari 80, tudi 90 let. Dobro se ogrejejo, potem pa obnavljajo tehnike metov in padcev. Tudi spoprimejo se. Medse spustijo tujce, ki pa se morajo držati strogih pravil. Nekaj podobnega smo poskusili tudi mi, z bivšimi tekmovalci. Po petih letih smo prenehali, kajti med njimi se je vnela tekmovalnost. Zato smo uvedli novo skupino, ki se ji lahko ob torkovih in sredinih večerih pri nas na Lopati pridruži vsakdo. Ob četrtkih se zbirajo še starejši, med 20. in 21. uro, ko vadijo tehniko v parterju, torej brez stoječega položaja. Rivalstva ne sme biti. Prijateljska vadba je zelo lepa.
Se lahko torej pridruži ljubitelj, ki se z judom še ni pobliže spoznal?
Imamo že nekaj takšnih. Termina sta v ponedeljek in sredo med 18. in 19. uro. Učijo se predvsem, kako pravilno pasti. Imamo posebne, meh-
kejše blazine. Judo je borilni šport za vse starosti. Njegova posebnost je predčasen zaključek borbe. Nasprotnika lahko prisiliš k predaji, ne da bi ga poškodoval. Judo vadijo tako slovenski vojaki kot policisti.
Zakaj je vas že kot mladostnika pritegnil prav judo?
Odkrito rečeno zaradi samoobrambe. Morali smo se znati braniti v šoli, na ulici. Judo je odličen za psihofizični razvoj. Osnova je spoštovanje. Izkazuješ ga ne le nasprotniku, ki se mu prikloniš pred borbo in po njej, temveč tudi tlom, na katerih vadiš, prostoru, blazini ...
In kaj je po tej plati posebnega, drugačnega v vašem klubu Zdežele Sankaku?
Morda to, da se vadeči pred vsakim treningom postavijo v vrsto in s krpami obrišejo pod do te mere, da je popolnoma očiščen. Tudi šampioni. Sledi enoten pozdrav, ritual je znan. Red mora biti tudi v garderobi. Starši pravijo, da so otroke naučili zlaganja oblek. A ni res. Odprejo torbo in vidim, da je kimono zmečkan. Doma morajo imeti športna oblačila po pranju obešena, za dokaz mi morajo pokazati obešalnik.
Ste razmišljali o poskusu, da bi judo uvedli kot obvezen predmet v šoli, na primer eno ali dve uri na teden?
Imam projekt Judo v osnovne šole do leta 2016, toda po pouku. Med poukom? Zgolj juda pri športni vzgoji ne bi izpostavljal. Učencem bi dal na izbiro tri športe, atletiko, judo in enega od športov z žogo.
Je lahko judo škodljiv?
Marjan Fabjan ne uči le zmagovati, temveč tudi bivati.
V neustreznih rokah je lahko nevarno orožje. Toda to velja za vse borilne veščine. Mi se temu znamo izogniti. Škodljiv je tudi, če se ga kdo napačno uči, predvsem mislim na padce.
Otroci vedo, da jih trenirajo dobitnici olimpijskih medalj in serijska zbiralka odličij na evropskih prvenstvih, Urška Žolnir, Lucija Polavder in Petra Nareks?
Zavedajo se tega, ponosni so, gledajo jih kot boginje. One govorijo tiho. Če katera od njih zakriči, potem je nekaj hudo narobe.
Lahko judo koristi vsakomur?
Treniramo tudi telesno ali duševno prizadete. Mlade pa učimo v mnogih osnovnih šolah. Sekcije imamo na Lavi, Trju, Ljubnem, Ljubečni, Dobrni, v Petrovčah, Šentjurju, Gri-žah, Rimskih Toplicah, Preboldu in Šmartnem ob Paki. No, pravkar mi je Lucija sporočila, da se je v Slovenskih Konjicah prijavilo 14 nadebudnežev.
Za zlato olimpijsko medaljo ste svojo varovanko kalili desetletja. Zdi pa se, da ste letos dodali še as iz rokava, vsem znano tehniko, ki je bila celo v ospredju. Zakaj?
Za London sem izbral posebno pripravo. Izhajal sem iz ugotovitve, da če je vse v redu in lepo, potem si moraš najti zunanjega sovražnika. Zadnja sprememba pravil v judu nam ni šla na roko, sodniki so lahko imeli še bolj široka merila, ponavadi nam v škodo. Svoje varovanke in varovance sem prepričal, da ni dovolj, če tekmeca prevržejo, temveč da ga morajo enostavno prisiliti k predaji, ko tudi sodnik nima več prav nobenega vpliva. In res, Urška je zablestela v tem elementu, nasprotnice je z vzvodom prisilila, da so popustile in se predale. Sledila je še psihološka priprava, popolna osredotočenost na dan tekme, vendar že mesece prej. Nihče v Londonu ni razočaral, to ste vsi videli. Judo rojeva pozitivne idole. To uspeva tudi nam, kajne?
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
05626357
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Športna abeceda za vse otroke
Primer dobre prakse brezplačne telovadbe za tepanjske otroke
Gibanje je za zdravje ljudi pomembno, še toliko bolj pa za zdrav razvoj otrok. V Tepanju so tako letos poskrbeli za brezplačno telovadbo, ki so jo poimenovali Športna abeceda. Lokalna skupnost bo celo leto omogočala vrtčevskim in šolskim otrokom telovadne urice. Prva vadba je bila v petek popoldne v telovadnici Osnovne šole Tepanje.
V	Tepanju so letos vpeljali dodatno otroško telovadbo, ker so straši želeli svojim otrokom omogočiti aktivno preživljanje prostega časa. Ker so tovrstne vadbe drage in jih zato ne bi mogli obiskovati vsi, so se v Alpski šoli odločili, da bi s pomočjo lokalnih podjetnikov in Zavoda za šport Slovenske Konjice organizirali brezplačno telovadbo Športna abeceda. Otroci so razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer vrtčevski otroci, stari do pet let, in osnovnošolci do 5. razreda.
V	okviru Športne abecede se bodo otroci srečali s širokim spektrom športnih panog. Na začetku bodo spoznali atletiko in gimnastiko, v nadaljevanju bodo prešli k igram z žogo in plesu. Pozimi bodo otroke odpeljali na hrib, kjer se bodo seznanili z osnovami alpskega smučanja in teka na smučeh. V vadbi bodo združili tudi borilne veščine, in sicer karate, ki bo prilagojen najmlajšim otrokom, saj bo v stilu kung fu pande. Otroci se bodo lahko sami našli v katerem od športov in se tako lažje odločili, kateri panogi bi v prihodnje morebiti posvetili več časa. Po dosedanjih izkušnjah vodje projekta Športna abeceda in direktorja Alpske šole Damjana Prosenaka je med fanti največ zanimanja za igre z žogo in med dekleti za ples. Osnovni pravili njihovih vadb sta red in disciplina, ker so le tako vadbe varne, otroci pa lahko od telovadbe odnesejo kar se da veliko.
ŠO, foto: arhiv Alpske šole
Prve telovadbe, ki je bila v petek, se je udeležilo 65 otrok.
ZVESTI NAROČNIKI
Doma je najlepše, za vse pa ni nikjer
V redakciji se nam zdi škoda, ker se končuje akcija obiskovanja zvestih naročnikov. Prijetno se je bilo ustavljati, poklepetati in spoznavati, kakšne ovinke so v življenju ubirali v družinah nam zvestih. Za konec smo se ustavili še v enem od nazarskih blokov pri Cvetki Krivec. V naslednji, petkovi številki bomo povzeli razmišljanja naših zvestih naročnikov, ki smo jih izžrebali ob 67. rojstnem dnevu Novega tednika.
»Oh, mož je bil že kot fant, ko je bil doma v Rovtu, naročen na časopis. Medtem ko je služil vojakom, je časopis prepisal na brata, potem pa spet nazaj. Po poroki in selitvi na moj dom na Dobrovlje je z njim prišel tudi časopis, nato smo se vsi skupaj preselili v Nazarje. Tudi po smrti moža, pred dobrimi 17 leti je bilo, se časopisu nisem odpovedala,« je pripovedovala Cvetka v svojem lično opremljenem stanovanju. »Priznam, ne preberem vsega, ker je preveč. Tisto, kar me pritegne, pa z veseljem pogledam. Podobno kot knjige: včasih sva oba veliko brala,
skoraj preveč. Danes ne berem več toliko, vendar če me katera zagrabi, hitim, dokler je ne preberem.«
Življenje v bloku
Cvetka v Nazarjah živi tipično življenje zgornjesavinjske upokojenke. Zaposlena je bila v podjetju BSH Hišni aparati še v času, ko je zdaj najpro-dornejše zgornjesavinjsko podjetje nosilo drugačno ime. »In bistveno manj je bilo zaposlenih,« se nasmeje Cveta. Mož je delal v Glinu, nekdanjem gigantu, ki ga je podobno kot še nekaj drugih v tej okolici skoraj zabrisal čas. Mož je bil sladkorni bolnik in skupaj sta prebrodila kar nekaj križev, ki mu jih je naložila bolezen. »Drugače pa se je dalo živeti z njim,« je omenila naročnica.
»Po poroki sva živela na Do-brovljah, potem pa zaprosila za stanovanje. Nisva dolgo čakala, nekaj mesecev mogoče - nekaj ljudi se je izselilo, gradili so bloke, tako da s stanovanji ni bilo težav. Danes je vse drugače. Ni služb, drugje si jih morajo iskati in še srečni so lahko, če jih dobijo.«
Tudi Cvetki Krivec smo se za zvestobo zahvalili s skromnim darilcem.
Navajena skromnosti
Kot je omenila Cvetka, je bilo nekdaj v bloku 36 ljudi, zdaj pa je število razpolovljeno. Podobno kot drugi je tudi blok tako težkimi torbami otovor-
na Zadrečki cesti praktično v središču naselja, blizu trgovin, zdravnika, šole in vrtca. Naša naročnica očitno rada opazuje otroke, ki se ji smilijo, ker s
jeni hodijo po cesti. Seveda je nekoliko starejši blok potreben nenehnih prenov in izboljšav, od ogrevanja do nove strehe ali kanalizacije ... »S samo eno nizko pokojnino je kar težko,
z dvema je verjetno lažje. Ni velike razlike zaradi števila oseb, samo nekaj litrov vode manj plačam, ker sem sama, vse drugo je skoraj enako. Da o cenah v trgovini ne govorim! Kot da bi bilo vsak dan kaj dražje. Na srečo sem bolj na skromno navajena.«
Kot je poudarila Krivčeva, ji ni dolgčas. Živi v kraju, kjer pozna veliko ljudi, čeprav je tudi res, da v Nazarje prihaja veliko mladih družin. Vseeno ima dovolj družbe, spremlja dogajanje v cerkvi in samostanu, najraje pa je doma, v miru. »Nič hudega mi ni. Včasih kdo toži po svojem domu in vedno pomislim: hvalabogu, da imam svoje stanovanje in tako urejeno. Nikoli mi ni dolgčas. Imam svoje delo ali si ga najdem. Sploh je letos bolje, ko sem se pozdravila. Dve leti nazaj sem mislila, da se bo >utrucalo<. Res, ko se vse skupaj malo umiri, zna človek bolj ceniti, da lahko za silo sam vse postori. Čisto vsega pa itak nihče ne more sam postoriti,« je čisto realno zaključila Cvetka Krivec.
URŠKA SELIŠNIK
mM
Rudar sprejel celjsko darilo
Celjani že 365 minut niso dosegli gola
V 12. krogu 1. slovenske nogometne lige je lokalni derbi v Velenju pripadel domačinom z 1:0. Celjani so Ob jezeru odigrali najboljši polčas v tej sezoni, a kaj, ko niso uspeli zadeti. Na četrti tekmi zapored!
Drži tudi, da je Celje v tem obdobju prejelo le dva gola.
Kdor ne da ...
Sprva sta z roba kazenskega prostora sprožila Gregor Bajde in Blaž Vrhovec. Marko Kolsi je s prsmi pripravil stoodstotno priložnost Nejcu Plescu, ki je žogo potisnil mimo vratarja, a jo je pred golovo črto odbil Je-seničnik. Nato je Plesec asisti-ral Benjaminu Verbiču, pa je bil uspešnejši vratar Rozman. V pol ure so Celjani izvedli pet strelov s kotov. V 39. minuti pa so prejeli gol, kar je bila pričakovana posledica dogodkov. Tako je pač v nogometu, Velenjčani so sprejeli darilo. Korošec je z glavo nespretno nastavil žogo Elvisu Bratanoviču, ta je podal Leonu Črnčiču, ki je streljal s 14 metrov. Žogo bi Matic Kotnik zlahka ulovil, a je po dotiku z Markom Krajcerjem spremenila smer ... Le tri minute kasneje je domači okvir vrat stresel Vrhovec. Član vodstva domačega kluba Viki Hrast je med odmorom povabil športnega direktorja Celja Ambroža Krajnca na pijačo v prostor za posebne goste. »Po tem, kar sem videl v 45 minutah, mi ni do pijače. Hvala,« je vabilo zavrnil Krajnc. »No, saj tudi meni ni, glede na to, kar se je dogajalo,« je bil iskren Hrast.
»Ne vesta, kaj igramo«
Trener Pušnik je svojim fantom ob odmoru dejal, da je ponosen na njih, žal pa niso
Celje (4-3-1-2): Kotnik
-	Rapnik, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Toma-žič Šeruga, Kolsi - Plesec
-	Verbič, Bajde. Igrali so še Cebara, Ivanović, Horvat.
Rudar (4-4-2): Rozman -Jeseničnik, Berko, Bubalo-vić, Jahič - Črnčič, Rošer, Radujko, Rotman - Podlo-gar, Bratanovič. Igrala sta še Šindik, Bizjak.
uspeli nadaljevati v istem ritmu. Rudar je imel nekaj priložnosti za povišanje vodstva (Šindik, Bubalović, Radujko), da bi Nejc Plesec v 91. minuti zadel prečko. Sreča resnično ni bila na strani Celjanov - v zadnjih sekundah je, resnici na ljubo, Bratanovič imel v nogah izid 2:0 -, ki so zdaj na lestvici peti, Rudar je s petimi točkami manj na sedmem mestu. Priznati je treba, da bi se vse skupaj začelo drugače zapletati, če bi »knapi« agresivno celjsko obrambno igro reševali drugače. Pri Đuričiću so »nabijali«, Čeh pa vztraja pri podajah po tleh. To je trener Celja Marijan Pušnik predvidel in izbral popolnoma ustrezno taktiko, ki sicer ni obrodila sadov: »Čestitam Rudarju za zasluženo zmago. Zadel je, nam ni uspelo. V prvem polčasu smo bili veliko boljši, a žal storili ogromno napako. Menim, da je bil rezultat prvega dela nepravičen glede na prikazano. V nadaljevanju smo delovali mnogo slabše. Krivda je predvsem moja. Opravil sem dve menjavi, Cebara in Ivanović pa sta našo igro poslabšala. Očitno ne vesta, kaj mi igramo.« Glede prvega dela je dodal: »Toda umetniški vtis ne šteje. Morda premalo streljamo z razdalje in preveč silimo v vrata.« Že pred velenjsko tekmo smo opozarjali, kam umestiti Ivanoviča in Cebaro: »Ne bom ju pribijal na križ, tudi ona sta mlada, stara 23 in 21 let. Enostavno ne razumeta, kako pokrivati tekmece. Držita le svoja igralca, namesto da bi se podila za žogo. Tudi zaradi
Vratar Rudarja Matjaž Rozman je bil pred 400 gledalci nekajkrat nemočen, a je vseeno uspel ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno.
njiju se je utrudila naša zvezna vrsta.« Sledi dvoboj z Gorico v soboto v Areni Petrol ob 18.30. »Samo da ponovimo prvi velenjski polčas. Saj se bo enkrat vse skupaj obrnilo na bolje, prej ko slej bomo tudi mi zadeli. Glavo gor! Ne spomnim pa se, da bi kdajkoli ekipa, ki sem jo vodil, imela štiri tekme dolg strelski post. Tisti, ki so igrali danes v prvi postavi, si zaslužijo nov nastop. Ne glede na poraz,« pa zadnja Pušnikova izjava pove marsikaj ali vse.
Ne za vsako ceno
Miha Korošec igra dobro, njegovo posredovanje je bilo tokrat žal v ospredju: »Šlo je
Trener Aleš Čeh (desno) in njegov pomočnik Andrej Goršek sta bila večji del prvega polčasa upravičeno zaskrbljena.
za sklop nesrečnih dogodkov. Slabo sem usmeril žogo, sledila je nezbranost kolegov za izbijanje žoge, potem pa se je žoga še po nesreči odbila od naše obrambe in prevarala vratarja. Tudi to se zgodi ...« Trener Velenjčanov Aleš Čeh je takole začel: »S Pušnikovo oceno se strinjam, Celje je imelo precej več od igre. Naš zadetek je zelo vplival na nadaljevanje, ko smo vzpostavili ravnotežje. Nato smo celo zapravili višjo zmago.« Rudar je v pokalu NZS izpadel z Aluminijem, v 13. krogu bo v nedeljo znova gostoval v Kidričevem. »Bili smo na predzadnjem mestu in meč nam še vedno visi nad glavo, ko vemo, da je Aluminij na svojem štadionu zelo nevaren,« je dejal Čeh. Sledila je še njegova krajša analiza lokalnega derbija: »V prvem polčasu pri nas ni prav nič delovalo dobro. Visoko so nas pričakali gostje, nismo našli protiigre. Fantje so bili nesproščeni.« Rudar je bil na zadnjih dveh tekmah z 1:0 boljši od Mure in Celja. »To je bil naš cilj, zgolj nabiranje točk. Želimo se dvigniti na sredino lestvice in se tam ustaliti ter bolj sproščeno nadaljevati.« Je imel Rudar težave predvsem zato, ker je po Čehovih navodilih želel igrati po tleh in žoge ob celjskem presingu ni nabijal? »Lahko bi rekli tudi tako. Želim si, da igramo. Toda ne za vsako ceno. Med odmorom sem dejal, da če se bodo težave ponovile, potem naj iščejo najbolj enostavne rešitve. Nismo bili kaznovani, obenem pa upam, da smo se česa naučili.« Ko pa smo Čeha vprašali, če ima ka-
Odlične pol ure celjske igre je še z eno neizkoriščeno priložnostjo »kronal« Benjamin Verbič, ki je sicer upravičil trenerjevo zaupanje.
der, ki lahko igra po tleh in spremeni filozofijo igre po odhodu trenerja Đuričića, pa je zgolj zmajal z glavo ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	12 10		2	0	28 : 6 32
OUMPIJA	12	7	2	3	24:12 23
DOMŽAL!	12	6	1	5	11:10 19
LUKA KOPER 12		5	3	4	13:14 18
CELJE	12	4	5	3	9:917
ALUMINIJ	12	5	1	6	12:18 16
RUDAR	12	3	3	6	10:21 12
TRIGLAV	12	3	2	7	8:11 11
GORICA	12	3	2	7	16:22 11
MURA 05	12	3	1	8	14:2210
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Po imenitni Kolsijevi asistenci je Nejc Plesec poslal žogo mimo vratarja Rozmana, toda pred golovo črto jo je pričakal Jeseničnik.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Tudi Trs
Celjska judoistka Tina Trstenjak je v Rimu na tekmi svetovnega pokala v judu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila prvo mesto.
Članica judo kluba Z'dežele Sankaku je bila v prvi borbi prosta, nato pa je v nadaljevanju premagala Poljakinjo Mi-rus, Grkinjo Boukouvalo, v pol-finalu pa je z ipponom ugnala Francozinjo Provost. V finalu se je pomerila še z eno Francozinjo, Poli-Bellard in jo prav tako premagala z ipponom.
Njen klubski kolega Matjaž Trbovc je osvojil bronasto medaljo. V polfinalu je izgubil s Francozom Nourjem, v boju za tretje mesto pa je ugnal Belgijca Senna Wynsa. Pre-
Celjank Zeceva
V 1. slovenski ligi za roko-metašice je lokalni derbi v Celju pripadel velenjskemu Veplasu, z 31:26.
Najboljša strelka Celjank je bila Nika Palir s kar 12 goli. Njen izjemen dosežek ni bil dovolj za ekipnega: »Žal. Res je, da je bilo izgubljenih žog preveč. Znižati moramo število osnovnih napak, a obenem še naprej igrati hitro.« Kaja Krebs je dodala štiri gole, Maja Klako-čer tri, dva Nikita Privšek, njen oče, trener Uroš Privšek pa je priznal: »Vsekakor smo izgubili preveč žog, v fazi obrambe pa smo slabo preprečevali podaje na črto. Moram omeniti tudi fantastično vratarko gostij, ki je sama naredila razliko. Zaustavljala je naše mete, obenem pa skrbela za hiter protinapad. Z dekleti sem sicer zadovoljen, saj prizadevno vadijo. A treba bo skrbeti tudi za točke. Pred nami je nov lokalni derbi v soboto v Žalcu.«
Privšek zagotovo pogreša izkušeno Ivo Jug, ki se je poškodovala prav na tekmi z Veplasom, tedaj pripravljalni. Takole se sama spominja dogodka: »Bila je 20. minuta, po podaji sem doskočila in v kolenu se je nekaj strgalo. Pregled je pokazal, da gre za popolnoma pretrgano sprednjo križno vez. Teden dni kasneje pa sem izvedela, da imam trombozo.« Ko strdka, ki bi lahko bil usoden za Ivino življenje, ne bo več, bo možna operacija vezi. Jugova meni, da bo prekinitev trajala približno eno leto. »Dober mesec je od dogodka, pa še nisem dojela, da celotno sezono ne bom stopila na igrišče. Zelo težko je gledati dekleta med tekmo, ko vem, da jim ne morem pomagati. V vsaki stvari pa je nekaj dobrega. Imam čas, da diplomiram,« je pozitivno naravnana prikupna Iva Jug, ki je opravila vse izpite na Fakulteti za šport.
Igro Velenjčank je odlično vodila Nives Fatkič in dosegla devet golov, ko je izkoristila vseh sedem sedemmetrovk: »Tekma je bila borbena, zmagale smo zasluženo. Malce pogrešamo na mestu leve zunanje napadalke Sabino Halilovič (zanosila, op. p.), a jo kar dobro nadomešča Čečkova.« Branka Zec je zbrala 20 obramb, Katja
»tenjakova!
Tina Trstenjak
ostali predstavniki celjskega kluba Adrian Gomboc, Mihael Žgank, Anka Pogačnik in Urška Gračner niso uspeli do
vidnejšega dosežka, a so si nabirali izkušnje.
DŠ
Foto: SHERPA
Gorenje je z ruskim podprvakom opravilo lažji trening in spočito prihaja v Zlatorog.
e zaustavila Visok' pričakovan
poraz
V uvodnem krogu lige prvakov za rokometaše je Celje Pivovarna Laško v Veszpremu klonilo z 32:22.
Celjske smole še ni konec. Po izvajanju sedemmetrovke že v 1. minuti se je žoga odbila nazaj do Luke Žvižeja, ki je nato padel. Zaradi poškodbe ni več igral, vprašljiv je njegov nastop na jutrišnjem derbiju. Trener Matić je v moštvo vrnil Boruta Mačkovška,
ki se je opravičil ekipi za svoje nešportno življenje. Proti Veszpremu je od prvih štirih metov izkoristil tri, od naslednjih pet pa le enega. Celjani so prikazali trdoživost, tudi proti udarcem, ki sta jih dovoljevala litovska sodnika. Jutri bodo najbrž nevarni Gorenju prav zaradi nepopustljivosti: v superpokalu so bili nemočni, a izgubili le za štiri gole, v Kopru jim je po občutnem zaostanku uspel popoln zasuk.
Velenjčani so si še povečali samozavest, saj so doma gladko, s 35:22 premagali Sankt
cc
CINKARNA
Najboljšo strelko lokalnega derbija Niko Palir je nič kaj nežno zaustavila Lara Hrnčič.
Sivka 7 golov, Dolores Naglič 5, trenerka Snežana Rodič pa je dejala: »Krka, ki sodi med najboljše tri ekipe pri nas, je imela ogromno težav s Celjan-kami, ki igrajo zelo hitro. Na
to sem opozarjala svoje punce. Ko smo obrambo 5-1 zamenjale s postavitvijo 6-0, nam je bilo lažje.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
&dežele
celjske mesnine
Lanteks v Augsburgu
Če so imele kegljačice celjskega Lanteksa v 2. krogu 1. državne lige odlično povprečje podrtih kegljev 580, so ga v 3. krogu še povišale, na 583,2. V izvrstni formi sta predvsem Barbara Fidel (625) in Eva Sajko (606).
Izjemna pripravljenost veseli trenerja Lada Gobca pred jutrišnjim nastopom na svetovnem pokalu v Augsburgu, kjer naslov brani Bamberg, ki je lani v finalu ugnal ekipo celjskega Lanteksa. »Predtekmovanje bo jutri in v četrtek, polfinale v petek in boj za končna mesta v soboto. Kvalifikacije so najtežje, samo da pridemo med najboljše štiri,« pravi Gobec, ki je v Nemčijo odpeljal osem igralk, poleg Fidelove in Sajkove še Nado in Rado Savič, Anjo Kozmus, Brigito Strelec, Polono Rogino in Sašo Črep.
DŠ
Peterburg. V dvorani Zlatorog so favoriti, to je že prešlo v navado ...
DŠ, foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 11. krog: Rudar - Celje 1:0 (1:0); Črnčič (40), Maribor - Mura 1:0 (1:0), Domžale
-	Aluminij 2:0 (0:0), Triglav
-	Koper 4:0 (1:0), Gorica
-	Olimpija 0:1 (0:1).
2.	SL, 9. krog: Zavrč - Šampion 2:1 (2:0); Bodiroža (58), Šmartno 1928 - Bela krajina 1:1 (0:1); Čirič (78), Dravinja
-	Šenčur 3:1 (0:1); Žurej (55, 60), Čander (72). Vrstni red: Krka 20, Zavrč 19, Dob 17, Šenčur 16, Šampion, Šmartno 13, Bela krajina 9, Radomlje 7, Krško 6, Dravinja 5.
3.	SL - vzhod, 6. krog: Bistrica - Zreče 1:0 (1:0), Šmarje
-	Ljutomer 5:0 (1:0); Firšt (3111 m, 91), Neskič (67), Čuček (81), Asllanaj (92), Kovinar -Martjanci 2:4 (1:2); Trajkovski (33), Senica (82). Vrstni red: Tromejnik 15, Veržej, Dravograd 12, Šmarje 11, Beltinci, Odranci, Zreče 10, Ljutomer 9, Rakičan, Bistrica, Čarda 7, Grad 6, Malečnik, Kovinar 3.
Štajerska liga, 6. krog: Pesnica - Šoštanj 2:2 (0:1); Celcer (18), Grušovnik (57), Žalec - Tezno 2:1 (2:0); Malis (28, 45), Šentjur - Radlje 3:1 (1:0); Džaferovič (30, 47, 79). Vrstni red: Šoštanj 14, Peca 13, Pohorje 12, Šentjur, Pe-
snica 10, Radlje, Žalec, Mar-les hiše 9, Slovenj Gradec 7, Lenart, Paloma 4, Tezno 1.
MČL, MNZ Celje, 6. krog: Kozje - Vojnik 1:2 (1:2); Lojen (37); Verhovšek (16), Potočnik (24), Pivovar - Krško B 1:3 (1:1); Habe (39), Mons Claudius - Radeče 7:0 (4:0); Kitak (26), Mikše (29, 46), Zupanič (40), Močnik (43), Krivec (82, 89). Vrstni red: Krško B 15, Mons Claudius 11, Rogaška 8, Vojnik 6, Kozje 5, Radeče 3, Pivovar 1.
MALI NOGOMET
1.	SL, 3. krog: Oplast - Nazarje 5:4 (2:1); Metulj (6, 3910 m, 40-10 m), Urtelj (40), Bronx - Dobovec 2:3 (1:1); Kroflič (10), Vrabel (23), Ru-smir (29). Vrstni red: Litija, Puntar, Dobovec 7, Oplast 5, Slovenske Gorice, Škofije 3, Nazarje 1, Vuko 0.
2.	SL, 2. krog: Tomaž - Ve-plas Velenje 4:1 (2:1); Štraus (15). Vrstni red: Fragmat, Velike Lašče, Stripy 4, Brezje, Tomaž, Ajdovščina, Velenje
3,	Kebelj 2, Krt 1, Benedikt, Sevnica 0.
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog: Vesz-prem - Celje Pivovarna Laško 32:22 (16:11); Rodriguez 5, Oneto 4; Mačkovšek, Marguč
4,	Toskić, Lekai 3, Skube, Razgor 2, Poteko 1, Gorenje - St. Petersburg 35:22 (16:10); Bezjak 9, Cehte 7, Melić 5, Medved, Dolenec 3, Miklav-čič 2, Pucelj, Gaber, Golčar, Dobelšek, Gams, Dujmovič 1; Puškin 4, Poljakov 3.
1. SL (ž), 2. krog: Ajdovščina - Žalec 27:28 (19:15), Celje Celjske mesnine - Velenje 26:31 (11:13). Vrstni red: Zagorje, Krka 6, Velenje, Žalec 4, Krim Mercator, Piran, Futura, Naklo Tržič, Ptuj, Logatec 2, Celje, Ajdovščina, Sežana 0.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 2. krog: Ilirija - Athlete 68:80; Tavić 17, Panič 13; Lisec 22, Oro-zović 19, Gajić 16, Gabrovšek 10, Abramovič 9, Potočnik 1. Vrstni red: Pecs 6, Čelik, Partizan 4, Vojvodina, Athlete 3, Radivoj Korać, Mladi krajišnik, Voždovac, Ilirija, Vršac, Sloboda 2, Novi Zagreb 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 3. 10.
ROKOMET
1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19).
BobKart
ifi vilfrde.
PON - PET: zaprto (razen za skupine po predhodni rezervaciji) SOB - NED: obratuje od 11. do 18. ure Zaključek obratovanja bobkarta: 31. 10. 2012
am
-r r
www.celjska-koca.si
HOTEL'
C E LJ S K A
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Zlato v Veliko Raven
Praznovanje občinskega praznika Vojnika bo v četrtek, 4. oktobra, v Novi Cerkvi ob 19. uri. Na prireditvi, ki bo v večnamenski dvorani, bodo podelili letošnje občinske grbe, županova priznanja in priznanja zlatim maturantom. Podelil jih bo župan Beno Podergajs, ki bo prav tako predstavil utrip občine od lanskega praznika. Najvišje letošnje občin- dročju Janezu Pinterju iz
sko priznanje, zlati vojniški grb, bo prejel za zasluge na izobraževalnem in kulturnem področju Anton Pešak iz KS Nova Cerkev. Letošnja srebrna grba namenjajo za sodelovanje z lokalnim okoljem podjetju Mik ter za delo na kulturnem po-
KS Frankolovo. Bronaste grbe bodo za ohranjanje kulturne dediščine podelili lastniku Sorževega mlina Otonu Samcu ter za dolgoletno delo v KS ter občini Jožetu Korošcu s Frankolo-vega in Hubertu Kolšku iz Vojnika.
V Novi Cerkvi in okolici je bogato društveno življenje. Na fotografiji središče krajevne skupnosti.
Rdeči petelin se jih lahko boji
Pred občinskim praznikom Vojnika smo obiskali KS Nova Cerkev - Uspešni gasilci, zanimive grajske stavbe in množične prireditve
»Ko tekmujejo gasilke iz Nove Cerkve, nimamo me nobenih >šans<,« sem pred kratkim slišal od članice neke ženske gasilske tekmovalne ekipe s Celjskega, ki jo poznam in mi je bolj zaupala. Članice B-ekipe iz Nove Cerkve so letos poleti na pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije seveda že tretjič zmagale. Nova Cerkev nasploh živi za gasilstvo, v kraju je tako bogato društveno življenje kot malokje.
»Krajani imajo za gasilce izjemni posluh. Med gasilci je prav tako veliko mladine, otrok je kar okoli petdeset, tako da se nam za prihodnost gasilstva ni treba bati,« je zadovoljen predsednik PGD Nova Cerkev Slavko Jezernik, ki je obenem predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev ter predsednik pihalne godbe tega kraja. Na predlanskem državnem gasilskem tekmovanju je na primer sodelovalo nič manj kot devet njihovih ekip, ena med njimi je bila druga, medtem ko sta bili dve ekipi na tretjem mestu. Tudi mladinci iz 105 let starega društva so že bili državni prvaki, udeležili so se kar dveh gasilskih olimpijad. »Koliko pokalov imate!« je bil presenečen v enem od prostorov gasilskem domu naš fotograf. Ko smo se odpravili še v druge prostore, bi lahko naštel vsega skupaj kar osemsto najrazličnejših pokalov!
Zanimivo je, da je med več kot dvesto gasilci v PGD Nova Cerkev kar desetina sorodnikov iz rodbine Jezernik, od malih otrok do upokojencev. Celo med člani treh narodno-zabavnih ansamblov, ki delujejo v Novi Cerkvi, so skoraj sami mladi gasilci. V triu Mladi
tri tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, v povorki z zanimanjem spremljajo okoli trideset karnevalskih vozov ter še kakšnih tristo mask, ki pešačijo. Karnevalsko povorko, ki jo še vedno izvažajo na Dobrno ter so jo pred leti delno še v Celje, seveda pripravljajo gasilci sku-
Krajani seveda niso predani le narodnozabavni glasbi. Najpomembnejša glasbena skupina je godba na pihala Nova Cerkev, brez katere ne mine nobena prireditev blizu in ne daleč. Moški pevski zbor Nova Cerkev praznuje letos 40-letnico, Štajerski rogisti iz Nove Cerkve nastopajo celo po drugih državah. Na območju KS je bogato kulturno življenje med drugim še v vasi Socka, kjer delujeta etno skupina Vrajeva peč ter plesna skupina Grofje, ki poplesuje v srednjeveških oblačilih.
gasilci in med Klateži so gasilci vsi po vrsti, med Veselimi potepuhi gasilci prevladujejo. Na območju krajevne skupnosti Nova Cerkev delujejo tri gasilska društva, poleg Nove Cerkve še manjši gasilski društvi v Lembergu in v Socki.
Pusta izvažajo
»Družabnega življenja v naši krajevni skupnosti ne manjka. Ljudje so še vedno pripravljeni veliko postoriti brezplačno,« ne skriva zadovolj stva predsednik KS. Na območju KS, ki ima 2400 prebivalcev, deluje trinajst društev in nekateri krajani so dejavni celo v več društvih hkrati. Prireditve se kar vrstijo, največja je pustni karneval v Novi Cerkvi, ki je celo največja prireditev na območju občine Vojnik. Takrat se zbere več kot
Bogato ali suho leto?
Je letošnje leto za Novo Cerkev po novih naložbah skromnejše ali kot dosedanja? V Občini Vojnik sta letos na naložbenem področju prednostna finančno zahtevna gradnja pred kratkim zgrajenega vrtca v Vojniku ter začetek gradnje vojniške telovadnice v sosednji KS Vojnik. Obe sta seveda posredno prav tako namenjeni krajanom Nove Cerkve. Pri večnamenski dvorani za urejanje pokopališkega
Nove Cerkve, ki je stara pet let, so pred praznovanjem občinskega praznika uredili novo večje parkirišče, letos so prav tako delno poskrbeli za fasado podružnične šole,
zidu in tlakovanje pokopaliških poti ... Med največjimi potrebami KS Nova Cerkev je gradnja kolektorja za odvajanje odpadnih voda vse od Socke do Nove Cerkve. Tre-
Zmagovalna ženska gasilska ekipa članic B iz Nove Cerkve. Letos so na pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije zmagale že tretjič (foto: arhiv PGD).
paj z drugimi društvi. Vsakega julija sledi tradicionalna gasilska prireditev z volom na žaru ter revijo narodnozabavnih ansamblov, septembra je v Lem-bergu tradicionalno nedeljsko popoldne na gradu, in sicer z več kot tisočglavo množico. Zanj je zaslužno delavno Turistično društvo Nova Cerkev.
Če mislite, da na območju KS Nova Cerkev niso naklonjeni športnim dejavnostim, se motite. Smučarsko društvo Vizore pripravlja na svoji skakalnici celo državna tekmovanja, Športno društvo Socka je pripravilo pred kratkim državno tekmovanje v gorskem teku, v nekaj let stari večnamenski dvorani v Novi Cerkvi vlada veliko zanimanje za rekreacijo in še in še.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
nutno urejajo zanj z lastniki zemljišč služnostne pravice ter pripravljajo projektno dokumentacijo. Pripravljeni so projekti za gradnjo prizidka gasilskega doma v Novi Cerkvi, ki bi služil za društvene potrebe, načrtujejo kolesarsko stezo med Sorževim mlinom in Socko, na željo gasilcev naj bi še letos ali prihodnje leto postavili na obstoječe krožišče pri Novi Cerkvi kip zavetnika gasilcev, sv. Florijana ...
Predsednik PGD Nova Cerkev Slavko Jezernik pred osvojenimi gasilskimi pokali. Jezernik je prav tako predsednik KS in pihalne godbe.
Mlin in grajske stavbe
Na območju krajevne skupnosti Nova Cerkev je bogata stavbna kulturna dediščina. Med njo je najbolj znan dobro obiskan Soržev mlin v vasi Polže, ki še vedno deluje, enako tudi njegova žaga venecijanka.
Njegov lastnik Oton Samec ima tam med drugim turistične apartmaje, kjer je mogoče najti goste iz različnih krajev Evrope, od Velike Britanije do Turčije ter dlje. Na območju male KS so kar tri grajske stavbe. Graščino Socka, ki je po drugi svetovni vojni služila delno kot šola (v njej so še
danes stanovanja), je kulturno ministrstvo kot lastnik letos skušalo prodati, vendar brez uspeha. Na ogled sta prišla nekdo, ki bi ga uredil za medicinske potrebe, ter predstavnik konjiškega vinarskega podjetja, kjer naj bi posebej stavili na graščinsko vinsko klet. Grajsko mrtvilo poživijo vsako leto na grajskem dvorišču, kjer pripravlja KD Socka prireditev Socka poje in pleše. »Brez zagnanih posameznikov, kot je na gradu Lemberg Franci Zidar, ne bo šlo. Če bi takšne dobili še v Socki, bi bilo odlično,« meni predsednik KS Slavko Jezernik.
Mogočni grad Lemberg obnavlja njegov lastnik, nekdanji direktor Kozjanskega parka obnavlja po fozah, s pomočjo evropskega denarja seveda, in spremembe so seveda opazne. V občini načrtujejo, da bi 800-letnico gradu Lemberg, ki bo prihodnje leto, doživeli z novo cesto do gradu, po kateri bi lahko vozil še avtobus. Vsakega septembra je na gradu Lemberg množična prireditev Grajska nedelja.
Na območju KS Nova Cerkev je v Vinah še manj znan dvorec Majpigel, kjer je med posebnostmi zelo stara vinska stiskalnica. Dvorec je v zasebni lasti lastnika iz Ljubljane.
NOVI TEDNIK
INTERVJU
15
Država in občine »šparajo« pri pomoči ljudem v stiski
Prišel bo dan, ko prostovoljni gasilci ne bodo mogli posredovati zaradi slabe opreme - Kdo bo kriv?
Skoraj vsakdo je oziroma bo vsaj enkrat v življenju potreboval pomoč gasilcev. Ti še zdaleč ne gasijo samo požarov. Nepogrešljivi so, kadar mačka ne more z drevesa ali ob neurjih, ki tako rada prizadenejo naše območje. Poleg poklicnih gasilcev so tu še prostovoljni, toda pri posredovanjih se njihove naloge ne razlikujejo. Takrat ko rešujejo tuja življenja, nihče ne vpraša, v kakšnem položaju so gasilci - ali imajo vso opremo in ali so dovolj zaščiteni. Bolj kot poklicni so trenutno zaradi varčevanja v državi na udaru prostovoljni gasilci. Če država ne bo bolj odprla denarnice, se lahko zgodi, da nekatera gasilska društva ne bodo mogla pomagati ljudem, ko bodo pomoč najbolj potrebovali, poklicnih gasilcev za celotno naše območje pa ni dovolj. Pretiravanje? Ne. Predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik pravi, da je to resničnost.
»Mislim, da se družba, predvsem pa politika, premalo zaveda pomena prostovoljnih gasilcev. Pred volitvami ali pri usklajevanju zakonodaje imajo vsi polna usta, kako ne bodo jemali denarja civilnim dejavnostim, kamor spadamo tudi mi. Ko pa pogovori minejo, se vrne vse v stare tirnice in ugotoviš, da so nam kar krepko rezali sredstva. Mislim, da v področje gasilstva ne bi smeli posegati. Ni toliko pomembno, kaj je prostovoljnost, ampak vsi govorijo o finančni strukturi< in varčevanju.«
Gasilska društva dobijo denar tudi od lokalnih skupnosti. So tudi te priprle denarnico?
Da. Še prej bi rekel, da nam država iz sredstev požarnega sklada po razrezu Mestne občine Celje nameni v odnosu s poklicnimi gasilci 50 odstotkov denarja. To je letos za nas pomenilo 105 tisoč evrov. Ta denar razporedimo za redno dejavnost, za programe prostovoljnih gasilskih društev, izobraževanja, nabavo osebne in skupne zaščitne opreme, zdravstvene preglede, nadomestila za izgubljen delovni čas v primeru intervencije in naložbe, kot sta bila nakup gasilskega vozila za PGD Ljubečna in nabava podvozja za vozilo v PGD Šmarno v Rožni dolini. Nekaj denarja dobimo še od Občine Štore, ki pa ga porabimo za del kritja stroškov delovanja GZ Celje, kjer imamo med drugimi zaposleno delavko za administrativna in finančno-knjigovodska dela. Nekako ta denar razporejamo, vendar je vprašanje, kako dolgo bo še tako. Operativni prostovoljni gasilci posredujejo brezplačno, vendar bi jim morali povrniti stroške, ki jih imajo zaradi odsotnosti iz službe v času izobraževanj. Toda tega nismo sposobni. Moramo poskrbeti za njihovo varnost in tudi za zdravniške preglede. In potem tuhtaš, ali boš denar vložil v opremo ali v varnost.
V primeru posredovanja ob požarih ali nesrečah je vodja posredovanja poveljnik tiste gasilske enote, ki prispe prva na kraj nesreče. Ne glede na to, ali gre za poklicne ali prostovoljne gasilce.
Zdravniške preglede?
Vsak prostovoljni gasilec mora imeti opravljen zdravniški pregled. V gasilstvu imamo specialnosti, kot so nosilci dihalnega aparata, bolničarji, usposobljeni so pač za različna posredovanja, kot so ekološke nesreče in podobno. Pregled morajo opraviti vsakih pet let, razen nosilcev dihalnega aparata, ki ga morajo opraviti enkrat v treh letih. Država nam gre vsaj toliko na roko, da nam denar za preglede nosilcev dihalnega aparata povrne, za ostale ne. Zdaj - glede na finančno situacijo - skrbimo le za zdravniške preglede gasilcev s specialnimi znanji. Za ostale ne moremo.
Predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik
Operativni prostovoljni gasilec mora imeti opravljen osnovni in nadaljevalni tečaj v okviru gasilske zveze. Nato lahko opravlja še dodatna usposabljanja za bolničarja, nosilca dihalnega aparata, strojnika oziroma za delo na višini in z nevarnimi snovmi. Gasilska zveza Celje »pokriva« območje mestne občine Celje in občino Štore. Vseh članov je okoli 1600, od tega je 770 operativnih prostovoljnih gasilcev. Člani stremijo k temu, da v svoje vrste pridobivajo mlade že od šestega leta.
V nedogled tako ne bo šlo, ker kršite predpise.
Vem. Ravno te dni iščemo rešitev. Poskušamo se dogovoriti, da bi zdravniški pregledi, ki jih naši člani opravijo v službah, veljali tudi za prostovoljno gasilstvo. Vendar je spet vprašanje, ali se bodo zdravniki in delodajalci, ki tak pregled plačajo, s tem strinjali.
Zakonodaja naj bi vas do leta 2014 prisilila v to, da morate urediti minimalno ustrezno opremljenost gasilskih enot. Ljudem se zdi samoumevno, da vso potrebo opremo že imate ...
Velikokrat letijo očitki, da nas je celo preveč in da imamo vsake toliko časa »spet nova vozila in opremo«. Trenutno imamo 75-odstotno opremljenost pri zaščitni opremi, toda če upoštevamo njeno življenjsko dobo, bi jo morali že kar nekaj črtati iz uporabe. Kaj narediti? Zakonsko bi jo morali odstraniti, vizualno in pri uporabi je oprema še dobra, po normativih pa ne več.
Torej bi spet kršili pravila?
Seveda. Če bi prišlo na terenu do težav ali poškodb, bi bil odgovoren vodja intervencije, čeprav gre v dobri volji pomagat drugim. Strah me je, da se bo to poznalo pri posredovanjih. Društva ne bodo imela opreme za intervencije, kot jo imamo v današnjem času.
Kaj to pomeni?
Da bo prostovoljni gasilec lahko prišel na teren, a ne bo mogel v celoti posredovati. Na kraju dogodka bo lahko delal samo obrobne naloge. Razumeti je treba, da imajo osrednjo nalogo poklicni gasilci, ki so ponavadi prvi na kraju dogodka, saj so ves čas dežurni. Vendar pri večjih nesrečah, kjer bodo morali na pomoč priti tudi prostovoljni gasilci, ti opreme ne bodo imeli in ne bodo mogli posredovati. Kako boš
reševal v primeru ekološke nesreče, če ne boš imel ustrezne zaščite? Te težave so se pokazale pri letošnjem požaru večjega kompleksa na Prekorju, saj nam je zmanjkalo gasilcev, ki so imeli dihalne aparate, okoliščine pa so bile zaradi vročine izjemno težke. Nekdo lahko rešuje do 20 minut v takih razmerah, potem pa fizično ni mogoče več zaradi izčrpanosti in zaradi opreme. Najbolj bodo trpela ravno množična posredovanja.
Kako naprej?
Če mejimo na občino, kjer smo nekoliko bližje do kraja nesreče kot tamkajšnji gasilci, lahko po Zakonu o gasilstvu posredujemo. Za primer, ko je nesreča v oddaljenem kraju, pa moramo o pomoči obvestiti župana. Torej, če bi prišlo do pomanjkanja opreme, bi iskali pomoč na tak način. Tu se pokaže sposobnost vodje intervencije, da pravočasno aktivira skupine. Ni enostavno.
Kolikor vem, vam država - kadar kupite gasilsko vozilo ali zaščitno opremo - nekaj denarja vendarle povrne.
Ko smo gasilci na ravni države zaprosili, da bi nas oprostili davka na dodano vrednost pri nakupu novih stvari, so nas zavrnili, češ da bi potem tak način morali uvesti tudi pri drugih organizacijah. Koliko denarja nam država povrne? Povrnitev stroškov se je zmanjšala kar za 40 odstotkov. Sprva smo dobili približno 15 odstotkov denarja povrnjenega, ampak ne od dejanske vrednosti vozila. Torej, če za neko gasilsko vozilo, ki prevaža 5 tisoč litrov vode, plačamo 200 tisoč evrov, ga država ne oceni na 200 tisočakov, ampak na 170 tisoč in od tistega nam nekaj denarja vrne. Letos smo za eno vozilo dobili nazaj sedem tisoč evrov, kar ni skoraj nič glede na ceno ene obleke za prostovoljnega gasilca, ki je okoli tisoč evrov.
Ta povrnitev denarja je odvisna tudi od tega, koliko je tistega leta nabav in naložb ne samo v gasilstvu, ampak tudi na drugih področjih zaščite in reševanja.
Ugotovila sva, da bo takšno pomanjkanje denarja vplivalo na pomoč ljudem, ki jo bodo potrebovali! Zakaj teh problemov ne predstavite občinskim svetnikom, ki odločajo o denarju, ki ga vam namenijo?
Težko to naredimo. Kot gasilska zveza smo bili do zdaj samo enkrat vabljeni na občinski svet v Celju, ampak zaradi druge zadeve, ne v zvezi z opremo. V občinskem svetu nimamo svojega človeka, saj gre za politiko, gasilci pa nismo politična organizacija. Saj do neke mere nam svetniki pomagajo, ampak razumeti morajo, da rezati denarja gasilstvu na tako boleč način ni dobro.
Jim je sploh jasno, da je položaj prostovoljnega gasilca drugačen od poklicnega?
Saj na terenu so vse naloge tako prostovoljnega kot poklicnega gasilca enake. Gasilec odgovarja za svoje delo ne glede na to, ali dela prostovoljno ali ne. Je pa res mogoče opaziti v Celju, da se ljudje, ki odločajo, premalo zavedajo pomembnosti gasilstva. Kaj mislim? Poklicna gasilska enota mora vsekakor biti dobro opremljena, ker je ključnega pomena. Toda prostovoljni gasilec, ki pride poklicnemu na pomoč, bo potreboval enakovredno zaščitno in varnostno opremo, da bo lahko varno pomagal. Tudi nekateri gasilski domovi so nujno potrebni obnove ostrešja ...
Naj uganem. Denarja ni.
Trenutno imamo na našem območju pet gasilskih domov, na katerih bi morali čim prej zamenjati kritine. Osnovna, najcenejša možnost obnove, bi nas stala okoli 250 tisoč evrov, verjetno pa nam ne bo uspelo tega finančno izvesti. Morali bomo počakati na leto 2014, kaj pa bo v tem času, ne vem. Pri manjših domovih so društva kdaj še našla sponzorje in donatorje, danes pa zaradi krize to skoraj ni več mogoče. Zelo smo odvisni od lastnega dela in od vsakoletne koledarske akcije, kjer nam pomagajo prebivalci.
Gasilci Gasilske zveze Celje so v soboto praznovali Dan gasilca. 28. septembra 1871 je bilo namreč v Celju ustanovljeno Gasilsko društvo Celje-mesto. Osrednja prireditev je bila v Kulturnem domu v Štorah, ko so podelili tudi priznanja in odlikovanja prostovoljnim in poklicnim gasilcem. Slednjim zato, ker so prostovoljcem nesebično priskočili na pomoč pri urejanju prostorov. Oktober pa je že tradicionalno mesec požarne varnosti.
Kaj pa evropska sredstva?
Ravno zdaj v gasilski zvezi razpravljamo o tem. A kolikor mi je znano, se društva ne morejo prijaviti, lokalna skupnost pa, če je lastnica objektov. Denar, ki bi ga lahko pridobili, je namenjen razvoju podeželja, potem pa bi bilo od občin odvisno, ali bi ga nakazali nam ali kakšnim drugim organizacijam v okviru tega. Ampak tudi če bi zaprosili za ta denar, morate vedeti, da nimamo niti minimalnih sredstev, da bi se kakšna dela sploh lahko začela, še preden bi ta evropski denar dobili.
Kje ob vsem naštetem vidite prostovoljno gasilstvo v Celju leta 2015?
Gasilec sem že več kot 60 let, za menoj je 50 let dela v operativi. Seveda bo prostovoljno gasilstvo takrat še vedno delovalo, vendar se ves čas pojavlja strah zaradi opreme. Zavedati se je treba, da so tudi ujme vedno pogostejše, in sprašujem se, kaj bo, če ne bomo imeli dovolj ustrezne opreme za reševanje. Posredovanja bodo zagotovo težje izvedljiva. To pa bodo na žalost čutili predvsem ljudje.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA
16
ZAZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Njegovo srce je za pet minut umrlo
Šmarčan, ki so mu življenje rešili srčni obvodi
Preteki petek smo obeležili svetovni dan srca. Srce je motor življenja, zato je še kako pomembno, da ostane zdravo in močno. Kaj pa, ko srce opeša ali se celo ustavi? Svojo zgodbo nam je zaupal Jože Brglez iz Šmarja pri Jelšah, ki mu je srce pet dni po 41. rojstnem dnevu nenadoma nehalo biti.
Jože Brglez pravi, da je bil povsem navaden januarski dan pred skoraj dvema letoma. Navdušen športnik se je odpravil v športno dvorano na tekmo v malem nogometu in brez kakršnihkoli težav odigral prvi polčas. Po odmoru je naenkrat omedlel. Kaj se je dogajalo zatem, se ne spominja.
Bistvena učinkovita prva pomoč
Srce se mu je ustavilo in veliko srečo je imel, da so bili ob njem ljudje, ki so mu znali nuditi prvo pomoč. Ko so ugotovili, da srce ne utripa in da je Jože nehal dihati, so mu takoj začeli dajati umetno dihanje in masirati srce srca. Na srečo so se tudi reševalci hitro odzvali in srce z električnimi sunki defibrilatorja ponovno uspeli zagnati. Jožetovo srce je bilo mrtvo kar pet minut, možgani pa, kot z veseljem pove danes, zahvaljujoč umetnemu dihanju kljub temu niso bili poškodovani.
Jože se je ponovno zavedel šele v celjski bolnišnici, kjer so ga seznanili z diagnozo. Zamašena koronarna arterija, zaradi česar srce ni moglo več črpati krvi. »Dedno
sem bil nagnjen k temu stanju in zdravniki so rekli, da bi se srce zagotovo ustavilo že zdavnaj, če ne bi bil v tako dobri fizični kondiciji, zaradi česar je bilo srce zelo močno,« razlaga Jože, ki ga je teden dni po zastoju srca čakala operacija.
Kri zdaj po treh obvodih
Jožeta so premestili v mariborski univerzitetni klinični center, kjer so mu iz žile na nogi naredili tri obvode, po katerih zdaj kri mimo zamašene žile teče do srca. Pravi, da je napoved o operaciji, ki je na srečo potekala brez zapletov, sprejel zelo mirno. »Ne vem, zakaj, ampak v bolnici se nisem prav nič obremenjeval s tem, kaj se dogaja z mano. Nisem se smilil sam sebi, ni me bilo strah, zaupal sem zdravnikom,« se spominja. Nekoliko psihično napornejši so bili dnevi po operaciji, saj je bil, kot pravi, brez moči, rana sredi prsi je bila nekoliko boleča, prav tako je kot človek, ki je po zdravilih posegal le redko, težko sprejel dejstvo, da bo do konca življenja vsak dan moral pojesti po pet tablet. A tudi na to se, kot pravi, človek navadi in zdravila postanejo del vsakdana.
V Jožetovem primeru je bila zamašitev arterije predvsem dedno pogojena in po diagnozi so Jože-tova brata in sestri takoj opravili pregled. Na srečo so njihova srca zdrava. Je pa ista diagnoza lani vzela življenje njihovemu očetu. Težave s srcem je v preteklosti imela tudi mama.
Jožetu Brglezu je bilo podarjeno novo življenje. (Foto: GrupA)
Okrevanje po operaciji je trajalo skoraj leto, pri čemer Jože Brglez pravi, da so se zunanje brazgotine hitro zacelile, notranje bolečine in pekoč občutek pa je čutil praktično ob vsakem tresljaju. »Da o tem, kakšna je bolečina ob kihanju ali kašlja-nju, ne govorim,« danes pravi z nasmehom.
Življenje z omejitvami
Tudi sicer se je Jožetu življenje po zastoju srca precej spremenilo. Nekoč se je veliko ukvarjal s športom, pri čemer ima danes stroge omejitve. Neprestano mora nadzorovati srčni utrip, ki ne sme preseči 130 utripov na minuto, prav tako mora paziti, da se ne udari v prsni koš. Nogometu je tako, vsaj kot igralec, rekel adijo, veliko pa kolesari in hodi. Prav tako se mora izogibati drugim fizičnim naporom, dvigovati ne sme težkih stvari, tudi v službi so ga premestili na manj zahtevno delovno mesto. Kot razlaga, pa mu niti slučajno ni treba samo ležati doma, marsikaj počne, je pa res, da danes stvari počne z glavo, nekoč pa sta bili glavni moč in hitrost. In prehrana? »S tem nimam veliko težav, saj sem že nekoč jedel precej zdravo,« pravi.
Nekoliko se po bližnjem srečanju s smrtjo spremeni tudi pogled na svet. Jože danes ceni vsak trenutek življenja, ki ga želi čim bolje izkoristiti. Sicer pa se, kot pravi, s tem, kar se mu je zgodilo, ne obremenjuje preveč. Raje razmišlja o prihodnosti.
En svet, en dom, eno srce
Letošnji svetovni dan srca je imel geslo En svet, en dom, eno srce, k skrbi za srce in ožilje pa je želelo spodbuditi predvsem družine. Prav družine so namreč tiste, ki morajo z zdravim življenjskim slogom skrbeti za zdravje vseh družinskih članov.
Starši so najboljši zgled otrokom, ki jim je treba že v mladih letih vcepiti zdrave življenjske navade in odločitve. Najpomembnejše so zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in nekajenje. Bolezni srca in ožilja so sicer največja grožnja modernemu človeku, saj so najpogostejši vzrok umrljivosti. V Sloveniji srčno-žilne bolezni letno zahtevajo okoli 7.200 življenj. Kot poudarjajo strokovnjaki, se številka zaradi uspešnih preventivnih programov in pregledov ter osveščenosti ljudi na srečo manjša. Največjo ogroženost predstavljajo prekomerna telesna teža, povišan krvni tlak, zvišan holesterol, telesna neaktivnost in tvegano pitje alkohola.
OBELEZUJEMO...
Izmenjava izkušenj pomembna tudi pri dojenju
Smo v mednarodnem tednu dojenja, ki letos poteka pod geslom »Iz razumevanja preteklosti načrtujemo prihodnost«. Teden bodo obeležili tudi v Celju in Laškem.
Materino mleko je izredno hranilno in dojenčku do starosti šest mesecev nudi prav vse, kar potrebuje. Šele zatem naj bi otroci počasi začeli uživati drugo hrano. Slovenija je ena od več kot 120 držav sveta, ki podpirajo in spodbujajo dojenje, celjska bolnišnica pa je bila prva v Sloveniji, ki ji je Unicef lani podelil certifikat dojenju prijazna zdravstvena ustanova. Ob izpustu iz celjske porodnišnice je bilo sicer pred letom dni polno dojenih 85 odstotkov novorojenčkov, 12 odstotkov je bilo delno dojenih, trije odstotki pa niso bili dojeni.
Ginekološko-porodniški oddelek celjske bolnišnice želi ob mednarodnem tednu dojenja, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija, slediti letošnjemu motu in povezati različne generacije. Tako za četrtek ob 11. uri v Regijskem centru medgeneracijskega druženja v Celju pripravlja srečanje, na katerega so posebej vabljene mamice in babice otrok. V sodelovanju z oddelčnimi medicinskimi sestrami in članicami Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije želijo namreč vzbuditi razpravo o dojenju nekoč in danes. Poudarjajo namreč, da je lahko medgeneracijsko prenašanje informacij in izkušenj še kako dobrodošlo. V okviru mednarodnega tedna dojenja bo potekalo tudi republiško strokovno srečanje o dojenju in laktaciji, ki bo v petek v Laškem.
ALI STE VEDELI?
Srce dnevno utripne okoli 100.000-krat.
Utripanje srca je pri dojenčku na primer veliko hitrejše kot pri odraslem človeku. Maksimalni srčni utrip pri dojenčku naj bi bil okoli 220 utripov na minuto, pri 60-letniku srce v minuti utri-pne maksimalno 160-krat. Pri odraslem človeku srce v mirovanju v povprečju sicer utripne približno 70-krat. Bolje fizično pripravljeni ljudje lahko imajo v mirovanju precej nižji srčni utrip. Na dan srce prečrpa približno sedem tisoč litrov krvi.
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si

Dr. Pimat d.o.0.. Razlagava 29. M
VSAK ČETRTEK ob 12-15
Odmevi
www.radi
DllU
Li
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Darja Šuper in Iztok Žilavec
»Nista imela pravice odločati, kaj naj se reče pacientu!«
Tako so v primeru Kajtna odločili višji sodniki o ravnanju medinske sestre in tehnika
V minulih dneh se je na celjskem višjem sodišču končal še en odmeven sodni postopek. Višji sodniki so namreč potrdili sodbo Okrožnega sodišča v Celju, ki je lani izreklo kazen medicinski sestri Darji Šuper in medicinskemu tehniku Iztoku Žilavcu. Zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti sta bila obsojena na deset mesecev zapora pogojno na dve leti.
Kot smo že večkrat poročali, je Šuperjeva Bojana Kaj-tno, čeprav je ta tožil zaradi bolečin v prsih, od vrat celjske urgence poslala po napotnico v zdravstveni dom. Žilavec je bil takrat vodja sestrskega tima. Kajtna se je zgrudil le nekaj korakov zatem, ko je zapustil celjsko urgenco.
Okrožna državna tožilka Simona Kuzman je s svojo pritožbo popolnoma uspela na višjem sodišču, ki je sledilo njenim navedbam. Medicinska sestra je ravnala prenagljeno in Kajtne brez
predhodnega posvetovanja s takratno dežurno zdravnico Andrejo Strmčnik ne bi smela poslati v zdravstveni dom. S tem se strinja tudi višje sodišče, ki nikakor ne verjame obtoženima, da naj bi zdravnica, ki je takrat dežurala, vedela za Kajtno. Obtožena nista imela pravice odločati o tem, kaj naj se reče pacientu, so zapisali v sodbi višjega sodišča. Čeprav Kajtna ni kazal izrazitih znakov hude bolečine v prsih, bi morala obtožena upoštevati, da je tja prišel sam, sredi noči, česar ljudje brez težav ponavadi ne počnejo. Zato bi morala poskrbeti, da bi ga zdravnica pred odločitvijo o napotnici obvezno pregledala. Tako izhaja tudi iz ugotovitev notranjega nadzora, ki so ga opravili v bolnišnici.
Pridobitev izvida zakonita?
Višje sodišče je v sodbi zapisalo tudi, da izvid, ki naj bi nakazoval, da bolnik, ki je bil takrat v ambulanti, ni
bil nemiren, kot je to trdila zdravnica Strmčnikova, ni odločilen za razsojo v tem primeru. Vprašanje je tudi, ali je bil izvid pridobljen zakonito. V pritožbo ga je namreč vložil eden od odvetnikov obtoženih, ki naj bi ga dobil anonimno. S tem naj bi dokazali, da zdravnica ni govorila resnice, ko se je zagovarjala, da za Kajtno sploh ni vedela tudi zato, ker naj bi se ukvarjala z nemirnim bolnikom. Tožilci zdaj preučujejo tudi ovadbo zoper zdravnico, ki sta jo podala zagovornika Šuperjeve in Žilavca kar v pritožbi na višje sodišče, a je glede na takšno odločitev višjih sodnikov težko pričakovati, da bo ovadba obstala. Višje sodišče je zavrnilo tudi navedbe zagovornikov v pritožbi o kršitvah določb kazenskega postopka in jasno zapisalo tudi, da ni mogoče trditi, da je za smrt Kajtne kriv zdravstveni sistem ali način dela, še manj pa naključje.
SIMONA ŠOLINIČ
Ostal brez konoplje
Šentjurski policisti so konec minulega tedna v Paridolu 22-letnemu Šentjurčanu zasegli večjo količino posušene konoplje.
Med preiskavo so ugotovili, da je imel 22-letnik na svojem vozilu nameščene tudi ukradene registrske tablice, še ene - prav tako ukradene - pa je vozil v prtljažniku. Policisti preiskavo nadaljujejo, Šentjurčana bodo ovadili zaradi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Pijan obvisel na ograji
Po predobravnavnem naroku, na katerem ni priznal krivde, se je ta teden na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje 46-letnemu Leonu Vrzelu iz Štor zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Z njegove terase je leta 2009 padel podnajemnik Miroslav Marolt (v zelo vinjenem stanju) in se ubil na ostri ograji, na kateri je po padcu obvisel.
Vrzelu očitajo tako hudo kaznivo dejanje, ker naj ne bi terase ustrezno zavaroval, vrata na teraso pa so - tako pravi sam - bila požarna. S tem se nikakor ne strinja izvedenec za varstvo pri delu, ki je v svojem mnenju jasno zapisal, da bi morala biti terasa zavarovana ali pa vsaj vrata zaklenjena. Vhod na teraso pa nikakor ni bil požarni izhod, saj sestop s terase ni bil urejen. Prihodnjič bo moral pred sodnim senatom spregovoriti tudi Maroltov sostanovalec, ki naj bi bil tudi priča tragediji.
Foto: SHERPA
Leon Vrzel
O, glej, spet Bombek
Gorazd Bombek z bratom Borisom
Kar trinajst let celjsko okrožno sodišče zaradi različnih okoliščin v postopku ne more popolnoma dokončati sojenja Gorazdu Bombeku, ki mu sodijo zaradi poskusa umora sina in ki je bil zdaj že neštetokrat objavljen na straneh črne kronike. Dvakrat so ga že obsodili na zaporno kazen in višje sodišče je obe sodni razveljavilo.
Tokrat predobravnavnega naroka spet niso mogli imeti, saj že drugič do zdaj na sodišče ni prišel Bombekov odvetnik Edmond Rebec. Ta menda sploh ni prejel vabila na narok, vsaj tako naj bi povedal svoji stranki. Nov datum, ko bo sodnica poskušala začeti postopek, je 23. oktober. Bombek pa še vedno vztraja, da sina ni poskušal ubiti, ampak, da sta se z njim verbalno in fizično sprla, saj naj bi bil sin tistega dne precej težaven.
Foto: SHERPA
■ I	■■ V V	■■	v ■
Na sodisče zaradi požiga
Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča je minuli teden sedel Milan Luka Gra-bar. Očitajo mu, da je leta 2007 vlomil v čolnarno na Špici v Celju in podtaknil požar. Čolnarno naj bi požgal tako, da je v prostoru točilnice podtaknil goreč papir, ogenj pa se je od tam razširil še v ostale prostore.
Poleg požiga mu očitajo še vlom s sostorilci v eno od poslovnih skladišč na Mariborski cesti v Celju, od koder naj bi ukradli več skuterjev in električnih motorjev, poškodovali pa naj bi še nekaj tam shranjenih izdelkov. Grabar se ni zagovarjal, saj naj bi zagovor podal do konca glavne obravnave, torej po zaslišanju vseh prič.
Grozil s pištolo
V začetku preteklega tedna so morali šentjurski policisti zaradi nasilja v družini posredovali v Svetelki. 76-letni moški je s pištolo grozil 37-letnemu nečaku in njegovi partnerki. Vzrok groženj naj bi bilo lastništvo stanovanjske hiše in posestva.
76-letnik moški se je nečaka in njegove partnerke najprej lotil verbalno z vpitjem, nato jima je grozil tudi, da ju bo ustrelil. Napadena sta uspela pobegniti in poklicati policijo. Ob prihodu patrulje na kraj je 76-letnik imel še vedno pištolo in naboje pri sebi. Moškemu so odvzeli prostost, v hišni preiskavi pa so mu zasegli še drugo pištolo in še več nabojev. 76-letnik je ovaden zaradi nasilja v družini, kaznovan bo tudi zaradi nedovoljene posesti orožja. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil tudi pripor.
Zasegli so mu jo.
18
ZLATI MATURANTI
NOVI TEDNIK
Od celjskih srednjih šol se je v 18. generaciji, odkar je matura znova uvedena kot zaključek srednješolskega strokovnega izobraževanja ter gimnazij, poslovilo 40 zlatih splošne mature in 25 zlatih poklicne mature.
Sprejem za najboljše
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v sredo sprejel najuspešnejše maturante in dijake zaključnih letnikov celjskih srednjih šol ter tiste, ki so se udeležili mednarodnih tekmovanj v znanju oziroma olimpijad. Letos se je številka povabljenih v Narodni dom ustavila pri 102.
Sprejem je bil namenjen osmi generaciji najuspešnejših dijakinj in dijakov srednjih poklicnih šol nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,
ki so bili vsa šolska leta odlič-njaki in so opravili zaključni izpit s pohvalo ali pa so izpolnili enega od obeh kriterijev. Teh je bilo 32, na sprejemu
pa se jim je pridružilo 40 zlatih maturantov 18. generacije splošne mature ter 25 zlatih maturantov poklicne mature. Župan Bojan Šrot je mladim svetoval, naj se zanesejo na svojo samozavest in energijo tudi takrat, ko ne bo šlo vse po načrtih, in jim v spomin za uspešna srednješolska leta podaril knjigo. Ob tem pa se je še
posebej zahvalil tudi peterici dijakinj in dijakov I. gimnazije v Celju, ki je v minulem šolskem letu svojo šolo, mesto in državo zastopala na mednarodnih tekmovanjih v znanju - prav ta gimnazija je bila z 32 zlatimi maturanti tudi najbolj uspešna srednja šola na Celjskem.
IS, foto: GrupA
Celjski župan Bojan Šrot z župani občin, iz katerih prihajajo najuspešnejši dijaki in dijakinje srednjih poklicnih šol nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, ki so bili vsa šolska leta odličnjaki in so opravili zaključni izpit s pohvalo ali pa so izpolnili enega od obeh kriterijev, ter ravnatelji teh šol.
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
Po) mi pesem ^
Inoyitednik

Petek, 19.10./ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje

RTA
regijaki tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
NOVI TEDNIK
ZLATI MATURANTI
19
Spominsko darilo za zlate
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v Vili Bianci sprejel velenjske zlate maturante in jim čestital ob izjemnem uspehu.
Naziv zlati maturant si je z odlično opravljeno splošno maturo prislužilo dvanajst dijakov Šolskega centra Velenje, in sicer: Žan Florjanc,
Žiga Gregorin, Vid Jazbec, Blaž Jezernik, Žiga Kolarik, Vid Kovač, Jure Ledinek, Amadeja Obšteter Privošnik, Domen Pirnat, Nina Rošer, Tadeja Sotler in Živa Vlaho-vič ter Zdenka Jan, udeleženka izobraževanja na An-dragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje.
Velenjski zlati maturantje so kot spominsko darilo župana prejeli medaljon iz ksi-
lita, izdelan iz fosilnega lesa pliocenskih dreves, in cvet sončnice. Zlata maturantka Ljudske univerze Velenje, ki je edina dosegla vseh 34 točk na maturi, pa je prejela kipec Pozoja.
Za glasbeni program na sprejemu je poskrbela učenka Glasbene šole Fran Ko-run Koželjski Velenje Mojca Verčnik.
AF, foto: JOŽE MIKLAVC
Najboljši pri županu
Župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je sprejel najuspešnejše dijake Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so postali zlati maturanti oziroma so končali vsa leta šolanja z odličnim uspehom.
Na letošnji, že 8. sprejem po vrsti je bilo povabljenih osem dijakov, kar je največ doslej. V kratkem nagovoru je pouda-
ril, da so za takšen uspeh in premagovanje ovir v življenju potrebne vrednote, kot so strpnost, delavnost, prilagodljivost ter pripravljenost pomagati drugim. Prepričan je tudi, da znajo in zmorejo končati izbrano izobraževanje, vendar jih je pozval, naj se zavedajo, da je uspešen zaključek šolanja šele prva faza, nadgradnja in tisto, kar prinaša resnično
zadovoljstvo, pa je uporaba znanja v praksi. Dijakom je izročil spominska darila.
Sprejema so se udeležili On-dina Zupan, Martina Boršič, Armando Tratenšek, Jerneja Plavčak, Jure Brence, Mitja Čižmek, vsi iz programa gimnazija, ter Sara Sledič in Nino Miklavčič, ki sta obiskovala program tehnik optik.
PKG, foto: arhiv občine
0TR05KI ČA50PI5
Pomagala je obljubljena pica
V lanskem šolskem letu smo Neža Arnol, Eva Toma-žin, Iza Kragl, Zoja Zorko, Eva Štefančič in Klara Dro-fenik predstavljale našo šolo Frana Kranjca Celje na šolskem tekmovanju iz odbojke na mivki.
Na področnem tekmovanju, ki je bilo v Žalcu, smo osvojile odlično prvo mesto, kar je bil za našo malo šolo res zelo velik dosežek. Drugo mesto je dosegla OŠ Ljubečna, tretje
pa OŠ Braslovče. Na državno polfinalno tekmovanje smo se uvrstile me in OŠ Ljubeč-na. Državno polfinalno tekmovanje je bilo 11. septembra v Zrkovcih. Naša mentorica, učiteljica Metka Irgolič, nam je rekla, naj ne pričakujemo preveč. Začele smo dobro. Na prvi tekmi smo zmagale proti prvakinjam Maribora, drugo pa smo žal z 1:2 v setih izgubile proti OŠ Mozirje. Tretjo igro smo igrale proti Veliki Nedelji in zmagale. Tako smo se uvrstile med najbolj-
Sedmošolci v arboretumu
Sedmošolci OŠ Vransko-Tabor smo se odpravili na naravoslovni dan v Arboretum Volčji Potok.
Najprej sta nas sprejeli prijazni učiteljici, ki sta nam razdelili učne liste in trde podlage. Nato smo se odpravili proti Rosarijumu, kjer smo videli od 100 do 150 vrst različnih vrtnic. Šli smo proti Ameriškem parku. Gospa nam je povedala, da latinska beseda arbor pomeni drevo,
arboretum pa zbirko dreves in grmov.
V Volčjem Potoku je arboretum leta 1952 ustanovila ljubljanska univerza. Pred tem je bil park v lasti družine Souvan. V Arboretumu Volčji Potok je posajenih približno 4000 vrst lesnatih rastlin, v Sloveniji pa v naravi raste le približno 250 vrst takih rastlin. Šli smo tudi mimo drevesa tulipanovec, katerega ime izvira iz oblike lista.
Poleg bršljana in maha je na njegovem deblu raslo tudi veliko lišajev, ki so lahko grmičasti, listasti ali skorjasti.
Pred odhodom smo si ogledali še izredno zanimive razstave orhidej, kaktusov in metuljev. Videli smo tudi kletko s papigami in z drugimi ptiči. Tudi ti so bili zelo zanimivi.
EVA HOMŠAK GODLER, ERIKA OREHOVEC, 7. a, OŠ Vransko-Tabor
še štiri. Tekmo z OŠ Prevalje smo nato izgubile, zato smo ponovno igrale z Mozirjem za tretje mesto. Učiteljica nam je obljubila, da bomo dobile pico, če nam uspe zmagati. In res smo zmagale! Osvojile smo tretje mesto na polfinal-nem tekmovanju odbojke na mivki, kar pomeni, da si delimo peto do šesto mesto v Sloveniji. Sodnik je po tekmi rekel, da smo takoj, ko nam je učiteljica obljubila pico, začele igrati bolje ...
KLARA DROFENIK, 9. a
20
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Najtežji dve minuti
Ekipa PGD Ljubečna
Na Bledu je bilo od 21. do 23. septembra mednarodno tekmovanje Firefighter Combat Challenge. Gre za zelo zahtevno tekmovanje gasilcev iz različnih držav sveta.
Tekmovanje je sestavljeno iz veščin, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Posameznik mora s polno gasilsko opremo preteči poligon in med tem premagati številne zelo zahtevne ovire. Poleg hude izčrpanosti, vrtoglavice in dehidracije lahko premalo pripravljeni posamezniki doživijo vročinski udar. A kljub vsem naporom priznavajo, da je to disciplina, v kateri se je vredno preizkusiti.
Tekmovanja so se udeležili tudi gasilci z našega območja. Najboljši so svojo nalogo opravili v dobrih dveh minutah, zmagovalec tekmovanja
pa v minuti in 41 sekundah. Na 64. mestu je Denis Kokol iz PGD Zreče, za njim sta Sandi Dobnik in Rok Jager iz PGD Letuš, Uroš Selič iz Rečice pri Laškem, Borut Lipuš iz Šmarja pri Jelšah, Aleš Vratuša in Matej Kokol iz Zreč, Bojan Adamič z Dobrne, Jaka Kopitar, Benjamin Kopitar in Gregor Langeršek z Ljubečne, Aljaž Kotnik s Polzele in Žiga Šalej iz Griž. Nekateri so tekmovali tudi v parih. Najbolje (33. mesto) sta se odrezala Uroš Selič in
Aleš Ilijevec iz ekipe Rečiška poba, nato združena ekipa Zreč in Dobrne v sestavi Aleš Vratuša in Bojan Adamič, ter obe ekipi PDG Ljubečna.
Med ekipami so bili uspešni gasilci PGD Ljubečna (Jaka in Benjamin Kopitar, Gregor Langeršek in Marjan Jesenek). S svojim rezultatom med več kot 280 tekmovalci iz osmih držav so zelo zadovoljni oziroma veseli, da so tako težko tekmovanje zmogli.
AP, JK
Gasilec s popolno gasilsko opremo in z dihalnim aparatom mora steči po stopnicah v tretje nadstropje in s seboj nositi 20 kg zvite cevi. Na vrhu mora cev odložiti in po vrvi potegniti 20 kg težko utež, nato steči po stopnicah navzdol. S plastičnim kladivom mora udarjati po železni kladi, težki 75 kg, da jo premakne za en meter. Nato mora steči med ovirami in z vodo iz cevi zbiti tarčo. Nazadnje je treba 80 kg težko lutko vleči 30 m do cilja.
Dela o Slomšku
V okviru prireditve Slomškovi kulturni dnevi v Novi Cerkvi je naše turistično društvo povabilo svoje člane in krajane k ustvarjanju likovnih del na temo iz življenja in dela Antona Martina Slomška.
Odziv je bil presenetljiv, odzvalo se je devet ustvarjalcev. Razstava je bila postavljena 2. septembra na gradu Lemberg v okviru prireditve Nedeljsko grajsko popoldne. Zaradi vlage in zaščite likovnih del smo jih kasneje prestavili v ustreznejši kulturni prostor, v Mihaelovo kapelo. Naše prepričanje je, da sedanjosti ne moremo dojeti brez preteklosti, le razmišljanje, obnavljanje in na novo zapisovanje preteklosti nam dajo slutiti, kako smo se razvili v to, kar smo danes. To misel so potrdili Slomškovi kulturni dnevi. Pokazalo se je, da ima človek potrebo po obujanju starega in iskanju novega, in samo od posameznika je odvisna kvaliteta življenja. Naši ustvarjalci črpajo iz okolja, kjer živijo, iz preteklosti, ki nas je oblikovala, in vsi poleg realnega življenja živijo vzporedno življenje umetnika.
Razstavljali so Martin Toman, Mojca Kuzman, Milena Jurgec, Jožica Štokovnik, Silvija Mikuš, Irena Kraljič, Jože Žlavs, Milica Novak in Verica Rihar.
LŠ
Hilda razen bratranca, ki živi v Avstriji, nima sorodnikov, otrok ni imela, bratje in sestre so pokojni. Pa vendar na rojstni dan ni bila sama, saj so si obiskovalci kar podajali kljuko na vratih sobe.
V Velenje zaradi ljubezni
Svoj 95. rojstni dan je praznovala najstarejša stanovalka PV Centra starejših Zimzelen Hilda Kranjc, ki je bila rojena kot Močivnikova v Celovcu v Avstriji.
Med obujanjem spominov je poudarila, kako je bila v mladih letih zaljubljena - v svojega bodočega moža. Doma je bil iz Slovenije, iz Velenja, v Celovec pa ga je pripeljalo delo. Poročila sta se, začenjala se je 2. svetovna vojna in Hilda se je z njim preselila v Velenje. Dve leti sta z možem preživela v partizanih, potem pa si je našla delo pri različnih delodajalcih - pri proizvodnji lesenih igrač in v konfekcijski tovarni, delovno dobo pa je končala v tovarni gumbov.
Zadovoljna je, da ji je na stara leta omogočeno tako lepo življenje. »Tukaj se počutim kot doma. Vsi so prijazni z menoj, zaposleni in drugi stanovalci. Lepo skrbijo za mene, mir imam in red, kaj več pa tako ne potrebujem,« je povedala. Bere časopise, nemške in slovenske, klepeta s sostanovalci, udeležuje se prireditev v domu, in, če je ne bi bolele noge, bi šla večkrat na sprehod.
US
Jagoška noč in »kožuhanje« tudi letos
Jagoče, majhna vasica le streljaj od Laškega, vsako zadnjo avgustovsko soboto združi vaščane, ki pod Jur-jevim kozolcem poklepetajo, obujajo spomine in preživijo lep večer v družbi bližnjih in daljnih sosedov. Tako imenovana Jagoška noč je bila letos že dvanajstič zapovrstjo, zaradi slabe vremenske napovedi in številnih ostalih prireditev pa je bilo letošnje sosedsko druženje številčno skromnejše.
Vsekakor velja omeniti najmlajšo nekajmesečno Ja-gočanko Niko, ki na tako pomembnem dogodku (pohvale vredno) ni manjkala. Preizkušali smo dobrote jagoških gospodinj in si ogledali tudi tradicionalni ognjemet ter srečanje končali z željo, da bi se na istem mestu srečali tudi prihodnje leto, vendar v malo večjem številu.
Komajda smo odkljuka-li Jagoško noč, že so se za člane Društva za razvedrilo Jagoče začele priprave na še en pomemben dogodek - »kožuhanje« pri Podrepškovih v Brstniku, ki je bilo letos dvanajstič. Sedem prikolic koruze je čakalo na »kožuhače«, ki jih ni bilo malo. Več kot sto jih je ličkalo koruzo, starih od pet in vse do 85 let. Ni jim bilo težko, saj vmesnih prigrizkov, kot so domači kruh in mlinci, ki sta jih pripravili gospodinji Štefka in Rozika, ni manjkalo. Delo smo opravili v zgolj dveh urah, a noč je bila še mlada. Ravno prava za pesem in harmoniko. Za konec se moramo zahvaliti družinama Flis in Hohkraut za izjemno gostoljubje. Upamo, da bosta Jurjev in Podrepškov kozolec tudi prihodnje leto prizorišči, kjer se bomo srečali vaščani in prijatelji dobre volje.
NP
Foto: MIRAN HOHKRAUT
Ličkanja koruze pri Podrepškovih se je lotilo več kot sto ljudi. Skozi njihove roke je šlo več kot sedem traktorskih prikolic koruze. - Št. 78-2. oktober 2012 -
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Eksotične živali kot hišni ljubljenčki
Nekatere vrste hišnih živali je treba prijaviti ministrstvu
V Sloveniji je bilo še pred nekaj leti malo lastnikov eksotičnih živali, saj je bilo te skoraj nemogoče kupiti v trgovini z malimi živalmi, kar je pomenilo, da so se morali bodoči lastniki po njih odpraviti v tujino. Danes, ko je trg z njimi razširjen tudi pri nas, so eksotične živali dostopne praktično vsakomur, njihovo število pa se je prav zaradi tega tudi povečalo.
Hišne živali, med katere lastnike in niso namenjene za te živali tiste, ki jih imamo za
prodajo. V skladu s Pravilnikom o zaščiti hišnih živali so
spadajo tudi eksotične, so vrste živali, ki spremljajo svoje
Lastništvo eksotičnih živali urejajo različni predpisi, med njimi tudi Zakon o ohranjanju narave, Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Pravilnik o zaščiti hišnih živali in različni veterinarski predpisi. Živali ščitijo tudi različne evropske konvencije, med njimi tudi Cites (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami) in Bernska konvencija.
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 6. oktobra od 7. ure do 19. oktobra
do 6. ure.	
1 TO	list
2 SR	plod
» *** 3 CE	plod
4 PE	----, od 11. do 16. ure korenina, od 17. ure cvet
5 SO	korenina padajoči loki
6 NE	cvet
7 PO	cvet do 13. ure, od 18. ure cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija
Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
□
Naročam CD Zavrtimo se ansambla Saša Avsenika po ceni 10 eur+poštnina
Ob naroiilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku. V evropski uredbi je zapisano, da so to psi, mačke, beli dihurji, nevretenčarji (razen čebel in rakov), okrasne tropske ribice, dvoživke in plazilci. Mednje lahko štejemo tudi ptice vseh vrst (razen perutnine), sesalce, glodalce in domače kunce. Med ljubljenčke lahko spadajo tudi živali prosto živečih vrst, a morajo lastniki pri tem paziti, da žival ne sodi na seznam ogroženih vrst. Slednjih namreč zakonodaja ne dopušča imeti za hišne živali.
Lastništvo javiti na ministrstvo
Ker se je lastništvo eksotičnih živali razmahnilo šele v zadnjih letih, veliko ljudi ne ve, kaj je treba storiti pri njihovem nakupu. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ima na svoji spletni strani objavljen seznam živali, ki jih morajo lastniki prijaviti. V dopisu morajo opisati pridobljeno vrsto in njene bivalne razmere. Med takšne živali sodijo različne vrste udavov, dve vrsti kameleonov, nekaj vrst legvanov, različne vrste kuščarjev, krokodilov in seveda številne druge živali, kot
so veverice, bobri, medvedi, jeleni ...
Ustrezne bivalne razmere
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predpisuje tudi minimalne pogoje za zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer in nege pri zadrževanju živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Lastniki morajo upoštevati velikost prostora in njegovo ureditev ter socialno strukturo živali, pri plazilcih pa še tip habitata, iz katerega izhajajo, ustrezno osnovno in maksimalno temperaturo, enako tudi morebitne posebnosti živali. Nad tem, če lastniki zagotavljajo ustrezne bivalne razmere, bdi pristojna inšpekcija. Lastniki kač morajo tako zagotoviti velikost te-rarija, ki jo izračunajo glede na dolžino trupa kače in predpisanega koeficienta. Z vsako naslednjo kačo se velikost poveča za 20 odstotkov. Prav tako sta predpisani osnovna dnevna in nočna temperatura. Dnevna se giblje pri večini okrog 25 stopinj in nočna nekaj stopinj več. Predpisane so tudi ureditev prostora in posebnosti, kar pomeni, da morajo nekatere vrste imeti v terariju posodo za pitje, druge za kopanje, nekatere morajo živeti v akvaterariju in spet tretje v suhem terariju.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA (Arhiv NT)
		t]	J 1 M	fi]
	TTT		FiTr	W i 1
		r 1 '	■JiV	i =1 ']
Torek, 2. oktober: Malce po polnoči bo Luna v opoziciji s Satrunom. Gre za napet aspekt, ki prinaša blokade in povzroča strahove, lahko tudi nemirne sanje. Ob 1.27 bo vstopila Luna v bika, situacije se bodo pomirile, zelo bo izrazita čutna stran, želja po užitkih se bo povečala. V nočnem času bo Luna v prijetnem aspektu z Neptunom povečevala domišljijo. V popoldanskih urah bo aspekt med Luno in Plutonom prinesel kakšno rešitev težav, ki se že nekaj časa ne morejo razrešiti.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
In na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora j"e 1,99 EUR z DDV, in na
www.dolores.sI
Kameleoni morajo po predpisanih minimalnih bivalnih pogojih imeti 32 oziroma 45 stopinj sevalne toplote, nekatere vrste nič. Predpisana je tudi prezračenost, ki se razlikuje od vrste do vrste. Zračna vlaga pri večini kameleonov mora biti nad 60 odstotkov. Večina jih živi posamično, nekateri lahko tudi v paru.
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7,-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
Sreda, 3. oktober: V nočnem času bo Luna v sekstilu s Saturnom povzročala umirjeno energijo, noč bo sproščena in obdana s prijetnimi sanjami. Venera bo ob 9. uri vstopila v znamenje device, zato se bo povečala potreba po uravnoteženosti v medsebojnih odnosih. Potreba po podrobnejši analizi bo tako povečana, da bo treba paziti, da ne boste pretiravali pri malenkostih. Na delovnem področju se bodo uredile zaostale zadeve. Pridnost in natančnost bosta več kot dobrodošli.
Četrtek, 4. oktober: V dopoldanskem času bo Luna v opoziciji z Marsom, zato bo energija prenapeta, reakcije sunkovite. V popoldanskih urah bo Luna v napetem kvadratu z Neptunom povzročala, da bo domišljija delovala z vso močjo. Jupiter v znamenju dvojčkov se bo ob 15.19 prestavil v retrogradno gibanje vse do 31. 1. 2013. Deloval bo močneje na vse rojene v prvi
dekadi dvojčkov. Zadeve se bodo ustavile, napredovanje bo počasnejše, pojavila se bo potreba po spremembah napačnih odločitev, povezanih s preteklostjo.
Petek, 5. oktober: V dopoldanskem času se bosta srečala Merkur in Saturn. Napet aspekt, ki bo prinesel v ospredje resnost kakšnih težav. Delovati bo treba previdno in nikar riniti z glavo skozi zid. Merkur bo ob 12.36 vstopil v znamenje škorpijona, v katerem bo zelo močan. Poslovno delovanje se bo močno izrazilo in z večjo lahkoto se bodo realizirale poslovne zadeve. Ob 22.34 bo Saturn vstopil v znamenje škorpijona, v katerem bo ostal do septembra 2015. Močneje bo deloval predvsem na vse rojene v prvi dekadi škorpijona in bika. Saturn bo v škorpijonu zelo močan, delovanje bo bolj prodorno, pojavijo se lahko destruktivnosti, napete situacije in nemiri. V pozitivni obliki se bo pojavila tudi želja po pravici, spremembah.
Sobota 6. oktober: Merkur bo v nočnih urah v trigonu z Neptunom, kar se bo občutilo tudi podnevi. Moč domišljije bo povečana, povečan bo tudi
optimizem, zato se lahko marsikateri načrti uresničijo. Slediti je treba svojim sanjam.
Nedelja, 7. oktober: Ob 5.22 bo Mars vstopil v znamenje strelca, v katerem bo zelo izrazil ognjeno stran narave. Puščica bo usmerjena v točno določene cilje in z veliko mero adrenalina se bodo zadeve zelo na hitro odvijale. Luna bo v dopoldanske času v sekstilu z Venero in trigonu z Merkurjem, zato bo dan minil hitro, rezultati pa bodo obetavni. V popoldanskem času lahko nekaj napetosti prinese kvadrat med Luno in Uranom, paziti se je treba nepredvidljivih okoliščin, na katere se ne da vplivati. Takoj za tem aspektom bo Luna tudi v opoziciji s Plutonom, kar bo malce težji aspekt, ki bo prinašal notranji nemir in povzročal strahove.
Ponedeljek, 8. oktober: V jutranjih urah bo Mars v napetem kvadratu z Neptunom lahko prinesel kakšno težjo zadevo za reševanje. Pri tem aspektu ne bo ravno v pomoč kvadrat med Luno in Soncem. Priporočljivi so modro ravnanje in premišljeni koraki.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ŽERJAVAR
ŽERJAVIST DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE GRADBENIK
GRADBENI INŽENIR DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; GRADBENI INŽENIR, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, E KATEGORIJA - M/Ž; NAKLADA BLAGO, RAZVAŽA BLAGO DO STRANKE, RAZKLADA BLAGO ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2012; PREVOZNIŠTVO IN STORITVE VELIDA ČARKIĆ S.P., TEHARSKA CESTA 128, 3000 CELJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČII - M/Ž; RAZLIČNA DELA TESARJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, ČIŠČENJE DELOVNEGA OKOLJA, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2012; VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEKTROINSTALACIJE, BOŽIDAR GRABAR, S.P., PODVIN 211, 3310 ŽALEC ELEKTRIKAR
POLAGALEC IN MONTER ELEKTRIČNIH KABLOV - M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.10.2012; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOV-CIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 14, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR, FASADER - M/Ž; RAZNA PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS,
1 MESEC, 3.10.2012; AGRES, SLIKOPLESKARSTV O,FASADERSTVO IN POSREDNIŠTVO BERLONNA, GELTEN KRASNIĆI S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO - M/Ž; DELO ZAHTEVA POZNAVANJE REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 3.10.2012; GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLE-POVA ULICA 41, 2250 PTUJ KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, ČIŠČENJE, IZDAJA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2012; VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV, ELEK-TROINSTALACIJE, BOŽIDAR GRABAR, S.P., PODVIN 211, 3310 ŽALEC ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA INŽENIR ZA INFORMACIJSKE STORITVE - M/Ž; UPRAVLJANJE INFORMACIJSKIH STORITEV TER ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVANJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA, PRIPRAVLJANJE PODLAG ZA OBLIKOVANJE INFORMACIJSKE STRATEGIJE, NAČRTOVANJE, IMPLEMENTACIJA IN VZDRŽEVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA, ANALIZIRANJE IN SODELOVANJE PRI OPTIMIZACIJI DELOVNIH PROCESOV TER MODELIRANJE INFORMACIJSKE PODPORE, IZDELOVANJE IN UVAJANJE INFORMACIJSKIH REŠITEV TER SODELOVANJE Z ZUNANJIMI PONUDNIKI, IZVAJANJE DEL
V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6.10.2012; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; ISKANJE NOVIH STRANK IN OBISKOVANJE STRANK NA TERENU, OGLAŠEVANJE, OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 6.10.2012; MARKETINŠKE, MANAGEMENTSKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE, BARBARA FELZER S.P., DOBRNA 49, 3204 DOBRNA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA NABAVE V PROIZVODNJI ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NADZOR NAD PROIZVODNJO - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE. ANALIZA IZVEDBE PLANOV PROIZVODNJE. NAČRTOVANJE NABAVE. PRIPRAVLJALNA DELA KOT SO ISKANJE PONUDB, ANALIZA PONUDB, NABAVNE KALKULACIJE. SKLEPANJE POGODB V ZVEZI Z NABAVO. NAROČANJE. KONTROLA NABAVLJENEGA MATERIALA IN REŠEVANJE REKLAMACIJ V ZVEZI S TEM. NADZOR NAD PROIZVODNJO ELEKTRONSKIH
DELOV. NEDOLOČEN ČAS, 10.10.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; PRIPRAVA PRAVNIH MNENJ, POGODB IN DRUGIH LISTIN, PRIPRAVA VLOG V SODNIH, UPRAVNIH IN DRUGIH PRAVNIH POSTOPKIH TER ZASTOPANJE V TEH POSTOPKIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PREGLEDOVANJE ZBIRK OZIROMA BAZ PODATKOV, VKLJUČNO S SODNIM REGISTROM, ZEMLJIŠKO KNJIGO, IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE INŽENIR PRIPRAVE PODATKOV - M/Ž; PRIPRAVA VARIABILNIH PODATKOV ZA IZVEDBO NA STROJNI OPREMI PODJETJA,TESTIRANJE PROGRAMSKE REŠITVE, STANDARDIZACIJA PROGRAMSKIH REŠITEV ZA PRIPRAVO PODATKOV, IZVAJANJE ZADOLŽITEV NA PODROČJU VAROVANJA INFORMACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.10.2012; CETIS, GRAFIČNE IN DOKUMENTACIJSKE STORITVE, D.D., ČOPOVA ULICA 24, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
UE MOZIRJE
ORODJAR
ORODJAR-VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH
V	SKLADU Z DOLOČILI NADREJENEGA SKRBI, DA SO VITALNI DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGONIZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STROJIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAHZA OBLIKOVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIR-ŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE FINOMEHANIK
SERVISER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE SERVISNIH DEL NA IZDELKIH FIRŠT-ROTOTEHNI-KADELA PO NALOGU NEPOSREDNO NADREJENEGA ALI DELODAJALCA, KI NISO OPISANA NA OPISU DEL SO PA NUJNO POTREBNA ZA NEMOTENO DELOVANJE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
PRODUKTNI MANAGER - M/Ž; IZDELAVA ANALIZ TRGA, KONKURENCE IN OBSTOJEČIH IZDELKOV TER CENOVNIH TRENDOV NA TUJIH TRGIH ISKANJE NOVIH KUPCEV, RAZVOJ IN SOOBLIKO-VANJE NOVIH FUNKCIONALNOSTI PRODUKTA (DEFINICIJA ZAHTEV) PRENOS NOVOSTI S TRGA
V	RAZVOJ TER POVEZAVA STRANK, PRODAJE IN RAZVOJANEOMEJENO DELO NA LOKALNO DOLOČENEM PODROČJU VODENJE IN UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PREDSTAVITEV SESTAVLJANJE PONUDB IN SKLEPANJE POGODB NUDENJE PRODAJNIH STORITEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ PRIPRAVA IN IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE KOMERCIALNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE V TUJEM JEZIKUKOORDINACIJA Z OSTALIMI SLUŽBAMI ZNOTRAJ PODJETJA IN NAROČNIKI, VODENJE VSE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE ANALIZ IN POROČIL ZA POTRBE ODDELKA PRODAJE IN LASTNIKA PODJETJA OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENE OSEBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-
SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJAL-NIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.10.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA PO POTREBI IN VZDRŽEVANJE LE TEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR MIZAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA POHIŠTVA V DELAVNICI IN MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.10.2012; MBM REZAR, MIZARSTVO IN STORITVE, D.O.O., RAZBOR 27, 3222 DRAMLJE PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO - NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2012; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK
LOGISTIK - M/Ž; IZVAJANJE NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA TRANSPORTA Z VILIČARJEM, ROČNIM PALETNIM VILIČARJEM, ROČNIM VOZIČKOM, IZVAJANJE AKTIVNOSTI V ZVEZI Z ZAGOTAVLJANJEM PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, VNOS ČRTNIH KOD ZA VSE PREMIKE MATERIALA, POLIZDELKOV IN IZDELKOV V PROIZVODNJI, IZVAJAJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA VODJE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2012; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; DELO NA LASERJU, UPOGIBNEM STROJU NA LOKACIJI CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29C, ŠENTJUR, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.10.2012; ISPIO, INDUSTRIJSKE STORITVE, PROIZVODNJA IN OPREMA, D.O.O., PEŠNICA 18, 3230 ŠENTJUR EKONOMSKI TEHNIK REFERENT V PRODAJI - M/Ž; PRODAJA BLAGA IN IZSTAVLJANJE DOBAVNIC ZA PRODANO BLAGO, FAKTURIRANJE V PROGRAMU FAKTURIRANJA IN IZSTAVLJANJE FAKTUR KUPCEM, ZARAČUNAVANJE PROMETNEGA DAVKA KUPCEM, VODENJE BLAGAJNE, OBISKOVANJE SEJMOV, IZVAJANJE STROKOVNIH IN OPERATIVNIH DEL V ZVEZI S ŠPEDICIJO IN CARINJENJEM, SPREMLJANJE ZAKONODAJE NA PODROČJU IZVOZA IN UVOZA, IZVAJANJE ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DEL NA PODROČJU PRODAJE, IZDELAVA ANALIZ IN PISANJE POROČIL, ARHIVIRANJE DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2012; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; MEDNARODNI CESTNI PREVOZ BLAGA (RUSIJA, UKRAJINA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2012; STORITVE GRADBENIH STROJEV IN PREVOZ BLAGA FRANC TRUPAJ S.P., VIRŠTANJ 10 B, 3254 PODČETRTEK AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA POPRAVILA IN DRUGA DELA PO NAVODILU DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 28.10.2012; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA ALI PREMONTSŽA KOTLOV ZA CENTRALNO OGREVANJE, MONTAŽA TOPLOTNIH ČRPALK, MONTAŽA SONČNIH KOLEKTORJEV, NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2012; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE SPECIALNI PEDAGOG III - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG S PODROČJA DEFEKTOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
LOGOPED III. V ZD ŠMARJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LOGOPEDA (DISP. ZA MENTALNO ZDRAV.), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B,3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; PRED ZAČETKOM DELA PRIPRAVI ORODJA,STROJE ALI PRIPRAVE ZA DELO, POSLUŽUJE PROIZVODNO LINIJO, VZDRŽEVANJE STROJE., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC,
8.10.2012; FIREP REBAR PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GRADBENO PODJETJE D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 12, 3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN PREOBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; STROJNO PREOBLIKOVANJE KOVIN (BRUŠENJE, REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE IPD), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.10.2012; LKK, PROIZVODNJA KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH IZDELKOV, D.O.O., PAKA PRI VELENJU 63, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA KAKOVOSTI - SKRBNIK SISTEMA KAKOVOSTI - M/Ž; JE ODGOVOREN ZA ODDELEK KAKOVOSTI IN KONTROLE IN SKRBI, DA DELA POTEKAJO
V	SKLADU Z ZAKONSKO REGULATIVO, ZAHTEVAMI IN POTREBAMI TER JE HKRATI SKRBNIK PROCESNE KAKOVOSTI, - UPRAVLJA, IZVAJA IN SKRBI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (PRESOJA IZDELKA, PRESOJA PROCESA, PRESOJA SISTEMA) - VKLJUČUJE SE V PROBLEMATIKO DOSEGANJA KAKOVOSTI IZDELKOV, REŠUJE REKLAMACIJE NA VHODU IN IZHODU, SVETUJE DELAVCEM PRI IZVAJANJU ZAHTEVNEJŠIH TEHNIČNIH OPRAVIL
V	SMISLU KAKOVOSTI, PRIPRAVLJA NAVODILA ZA KONTROLO KAKOVOSTI, ODGOVOREN ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE PPAP, SKRBI ZA VODENJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN EVIDENCE NA PODROČJU KAKOVOSTI, UVAJANJE IN SPREMLJANJE ZAGOTAVLJANJA ZAHTEV STANDARDA ISO 9001 IN ISO/TS16949, PRESOJA IN OCENA USTREZNOSTI DOBAVITELJEV ..., NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2012; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE
LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž; RAZREZ IVERNIH PLOŠČ, MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 5.10.2012; LESARSTVO HU-DOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 4, 3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR/KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA STROJNIH ELEMENTOV /LEŽAJI REDUKTORJI, EL MONTERJI, VERIŽNIKI, JERMENI IN VERIGE ... , NEDOLOČEN ČAS, 8.10.2012; TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O., GORIŠKA CESTA 17, 5271 VIPAVA AKADEMSKI GLASBENIK HARFIST
UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE HARFE, DOLOČEN ČAS, 5.10.2012; GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE, JENKOVA CESTA 4, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ELEKTROMONTER
MONTER ZA ELEKTRO DELA - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNE HIŠE ELK Z POVDARKOM NA ELEKTRO-INŠTALATERSKIH DELIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.10.2012; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PE-TROVČE 115,3301 PETROVČE KEMIJSKI DELAVEC NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.10.2012; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2012; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR -VODJA IZMENE - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA PRIGRIZKOV ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH NAPITKOV, SKRB ZA ČISTOČO DELOVNE POVRŠINE IN DELOVNIH STROJEV, VZDRŽEVANJE ČISTOČE V LOKALU IN NJEGOVI OKOLICI, SKRB ZA GOSTE IN PRIJETNO VZDUŠJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2012; STILM, INFORMATIKA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠLANDROV TRG 26, 3310 ŽALEC NATAKAR -VODJA IZMENE - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA PRIGRIZKOV ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH NAPITKOV, SKRB ZA ČISTOČO DELOVNE POVRŠINE IN DELOVNIH STROJEV, VZDRŽEVANJE ČISTOČE V LOKALU IN NJEGOVI OKOLICI, SKRB ZA GOSTE IN PRIJETNO VZDUŠJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.10.2012; STILM, INFORMATIKA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠLANDROV TRG 26, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ZASEBNE FIZIOTERAPIJE-AM-BULANTNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2012; METKA MOČNIK KOŠENINA - FIZIOTERAPIJA, PEČNIKOVA ULICA 10, 3310 ŽALEC
O 8
0
1 O 6 3
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 2. 10.
9.00 Hermanov brlog
Ročna lutka za vzgojo in otroško igro
razstava lutk Jožeta Zajca 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Osnovna šola Polzela
Odprtje šolskega ekovrta
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Antika Celje_
Ljubiti z odprtimi očmi
predavanje in predstavitev knjige Jorgea Bucaya
19.00 Knjižnica Laško
Midva sva najin dom
recital primorske pesnice Katarine Kalaba
19.19 Knjižnica Velenje Zlati dvojni dvojec
o či gongu in EFT predava Adil Huselja
SREDA, 3. 10.
13.30 Zimzelen Topolšica Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo - filmski večer z Nejcem
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Hišica iz knjig
lutkovna predstava učencev OŠ Vransko-Tabor
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
O vzgoji, starševstvu in medsebojnih odnosih
predava Vesna Vuk Godina
18.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mamma Mia
Osnovna šola Petrovče; muzikal (v angleškem jeziku)
19.00 Ploščad Osrednje knjižnice
Celje_
Literarna branja
na predvečer 140. obletnice Društva slovenskih pisateljev; gostje: Aleš Debeljak, Nuša Ilovar, Marijan Pušavec, Mohor Hudej in Tomaž Krajnc
19.00 Dom kulture Svoboda
Griže
Japonska in Koreja od blizu
literarni večer s predavanjem in predstavitvijo avtobiografije Živim za svetovni mir avtorja Sun Myung Moona
19.30 Glasbena šola Celje_
Trio Barcarola
Abonma GM oder: Simona Đonlić, klavir; Gregor Hrabar, violina in Zrinka Vlašić, violončelo
ČETRTEK, 4. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
odprtje razstave in odprtje prenovljenega trakta in
- Št. 78 - 2. oktober 2012
MM
DOBRODELNE PRIREDITVE
TOREK, 2. 10.
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Star fotr
monokomedija v izvedbi Janeza Hočevarja Rifleta; dobrodelna prireditev fundacije Utrip humanosti
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 2. 10.
14.00 do 15.00 Socio Celje Učna pomoč za osnovnošolce
program je brezplačen
SREDA, 3. 10.
10.00 do 12.00 Center za varstvo in delo Golovec
Dan odprtih vrat v vseh enotah
15.00 do 16.00 Socio Celje
Vaje za urjenje spomina
brezplačno delavnico vodi Barbara Smisl, dipl.slov. in soc. kul.
15.00 do 17.00 Center za varstvo in delo Golovec
Predstavitev dela v vseh enotah
ČETRTEK, 4. 10.
16.00 do 17.00 Socio Celje Dojenje - praktični nasveti za doječe matere
delavnico vodi Cveta Skale, dipl. med. sestra
komunikacijskega stolpa v Knežjem dvorcu
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice
izvaja Bernarda Lukanc
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Vodstvo po razstavi in prikaz izdelave lutke
izvedba: Jože Zajec; ob razstavi Ročna lutka za vzgojo in otroško igro za otroke in starše
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
17.00 Galerija Velenje_
Z igro do dediščine
ustvarjamo z akademsko slikarko Urško Mazej
18.00 Plesni forum Celje_
Ko bom velika bom ...
premiera plesne predstave
19.00 Kvartirna hiša
Duhovi preteklosti
odprtje fotografske razstave Mladinskega projekta kultur
19.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela slikarja Dušana Kovača
odprtje razstave
19.19 Knjižnica Velenje
Čiščenje telesa od znotraj
predava Rok Černelč
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
Vstopnice po le 19 € so na voljo , samo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje!
VLADO KRESUN
Po) mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
POSEST
VOZILA
PRODAM
STANOVANJE oddam dami. Telefon 040 426-692.	pp
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil, od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3740
ZEMLJIŠČE z izdanim gradbenim dovoljenjem, velikost 1.061 m2, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684.
PRODAM
3794
STANOVANJE
STAREJŠO kombinirano omaro za dnevni prostor, dva fotelja in klubsko mizo prodam. Telefon 031 793-926. 3804
PRAŠIČE, od 50 do 90 kg, prodam. Telefon 070 841-089.	Š 257
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. 3802
TELIČKE simentalke, 250 kg, pašne, mirne in zelo lepe, prodam. Telefon (03) 5738-181 ali 031 273-205. 3801
NEMŠKE ovčarje, kratkodlake, stare 8 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 596-631. 3818
PRODAM
KUPIM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STROJI
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p
ODDAM
KUPIM
TRAKTOR in priključke za traktor, lahko starejši ali slabše ohranjen, kupim. Telefon 041 235-349.	p
I	Ji'lllil
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
DVOSOBNO stanovanje v Vojniku, v privatni hiši, v pritličju, z zelenico in vrtom, oddam v najem dvema osebama. Cena 270 EUR. Telefon 040 979-603.
3732
CELJE, Nova vas. Oddam opremljeno enosobno stanovanje (nova kopalnica, balkon). Cena 220 EUR. Telefon 041 690-680.	p
DVOSOBNO stanovanje v Celju na Zelenici oddam. Možnost najema tudi garaže. Telefon 051 256-708. 3786 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam eni osebi ali paru. Telefon 041 650-737.	3817
PRODAM
VEČ telet, simentalci in limuzin, zelo lepih, prodam. Telefon 031 747-9 30. 3 7 8 3 BIKCA, težkega 200 kg, prodam. Telefon 5730-841.	3792
DVA bikca simentalca, stara 10 dni, prodam. Telefon 031 691-766. 3791
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
tednik
NAROČITE I
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
noviednik

Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PRODAM
66 KOCK sena, težkih več kot 20 kg, prodam. Telefon 041 977-611. 3778 SENO v kockah, Savinjska dolina, prodam.
Telefon 041 228-043. 3821 SENO - kocke, od 18-22 kg, prodam po 3 EUR. Okolica Laškega. Telefon 051 228-922.	i 238
BUKOVA drva, cepana, prodam. Telefon 051 666-908.	260
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 890-767.	3819
KUPIM
KUPIM
JABOLKA za prešanje kupim. Telefon 031 285-550.	3793
OSTALO
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
SEM iskren, delaven, uspešen in pošten, prijazno dekle ob sebi bi rad imel. Telefon 041 510-457. 3603 IŠČEM žensko za skupno druženje. Leta niso pomembna. Telefon 040 426692.	pp
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3623
LIMUZINKO, staro 7 tednov in 400 l mošta proda ali menjam za svinjo ali teličko. Telefon 031 840-282. 3752 DRVA bukova, cepana, prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 031 351666.	3816
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
DEKLE za strežbo v lokalu zaposlimo. Telefon 041 608-423. Totejo, d. o. o., Kompole 151, Štore.	3807
RAZ
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Kugluf d.u.n. 0. IMKj'D.S r
Mil

vedeževanje, astrologija, feng sbui
astrolog DAN I El
jiLrnlOgijj fi'-'ij ihu
I 'J-1-rJu rçu;i| l(fl
ESl
angihke ™it' : Iginili? l ■' i ■
jirrulüQ mja
^ DACA
wçtieâfl va |IM
JAÎNA
tarot i. ganskp tj rte
vedežcvatka EMA
tilg)
r ginu« lurtE
■Mdažjgalha ANA
ucdËîeual ka KARINA
■ I c n.vuke karte
UIA
L q.msK-i' kù 'to u.lin^ki kl|-._(i
Pokličite nas ceneje!
MSPiSi
Z
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
V Kozjanskem parku več kot tisoč vrst metuljev
V Kozjanskem parku so že leta 2003 na raziskovalnem taboru pod vodstvom Stanislava Gomboca odkrivali na zavarovanem območju živeče metulje. Našteli so jih skoraj 500 vrst. Lani julija so se lotili novega natančnega popisa in do danes popisali že več kot tisoč vrst metuljev.
Natančno 1020 vrst metuljev so našli na območju Kozjanskega parka, nekateri tam živijo celo življenje, drugi se v park naselijo le za nekaj časa. V Kozjanskem parku poudarjajo, da je številka za tako majhen del Slovenije zelo velika, dokazuje pa pestrost življenjskih okolij v parku in dobro ohranjenost metuljev. Zanimivo je, da so v parku poleg splošno razširjenih vrst metuljev - večina je nočnih metuljev, dnevnih je le deset odstotkov - našli tudi vrste, ki sicer živijo v
panonskem in alpskem svetu, nekatere med njimi celo v sredozemskem. »Ob letošnjem sušnem in vročem poletju je bilo ogromno gostov iz Sredozemlja, kjer niso imeli dovolj hrane, zato so prišli ponjo v naše kraje. Pre-letijo lahko namreč stotine kilometrov in celo prečkajo najvišje gore,« je povedal naravoslovec v Kozjanskem parku Dušan Klenovšek.
Na obisku metulj iz Afrike
Prejšnji mesec so v pe-skokopu Župjek odkrili celo vrsto, ki v Sloveniji doslej še ni bila opažena. Gre za vrsto travniške vešče, imenovane Euchromiusocellea, ki je nočni metulj in praviloma domu-je v tropskih in subtropskih predelih Afrike. Med vsemi popisanimi metulji je sicer 26 zavarovanih vrst, med njimi so na primer črtast
medvedek, hromi volnoritec in močvirski cekinček. V parku tako opozarjajo na varovanje metuljev in predvsem prehranjevalnega habitata, ki omogoča preživetje gosenicam, iz katerih se razvijejo metulji. Kot pravi Klenovšek, gosenice uničujeta predvsem baliranje in košenje od robov travnikov navznoter. »Tako gosenice ujamejo in ne morejo nikamor pobegniti,« pravi in kmetom svetuje, naj kosijo z enega konca travnika proti drugemu ali od sredine navzven. Prav tako naj skrbijo za pester naravni habitat. V Kozjanskem parku bodo metulje popisovali še naprej, saj so izredno dober pokazatelj stanja okolja, želijo pa pripraviti tudi obsežno razstavo vseh najdenih metuljev ter tako javnost opozoriti na njihov pomen in značilnosti.
AD
Foto: Kozjanski park
Marija Andreje z gosti
Čila 102-letna »Rojšekova mama«
Petelinček je ena od ogroženih vrst metuljev, živečih na območju Kozjanskega parka. Poimenovanje metuljev po živalih sicer ni nenavadno, poznamo na primer tudi kokljico, tigrčka, medvedka ali lastovičarja.
Čeprav se življenjska doba po raznih statistikah podaljšuje, je tistih, ki dočakajo sto in več let, zelo malo. Redki med njimi pa so tisti, ki so še vedno bistrega duha, še hodijo in celo kaj postorijo. Med njimi je Polzelanka Marija Andrejc, po domače »Rojšekova mama«, najstarejša Spodnjesavinj čanka. Minuli četrtek je praznovala 102. rojstni dan.
Ob tem visokem prazniku so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednica društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu župnijske Karitas Polzela Marta Matko. Za veselo razpoloženje je poskrbel kvintet Lastovka, v katerem od vsega začetka, 30 let, prepeva Lojze, sin slavljenke.
Živahna ženica je bila obiska zelo vesela. Presenetila
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
fc" >• " v ëi
t'àk t y*''
jo je pozornost, saj je po naravi skromna. Na svojem domu živi s sinom Lojzetom in snaho Evo. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala stopiti na njeno mesto. Kljub obilici dela jo je oče poslal v gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na
»Rojšekovo« domačijo. Rodila je štiri otroke, danes ima štiri vnuke in pravnuke.
Ob svojem rojstnem dnevu zase nima posebnih želja, le da bi bili njeni zdravi, srečni in zadovoljni ter da ne bi obležala. Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Ko pa jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se pošali, da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Prav v veri je vedno našla oporo, ko jo je življenje preizkušalo.
TT
Do nazga!
Nenavadna goba
Alojz Lipovšek iz Dola pri Laškem kmetuje z ženo Marijo na ekološki kmetiji, kjer pridelujeta žita in zelenjavo. Pri takšnem načinu kmetovanja je nepogrešljiv kompostiran gnoj. Na travniku ob kompostu, 200 metrov od hiše, pa je Lipovškovim že tretje leto zapored zrasla nenavadna goba, imenovana orjaški plešivec. Očitno ji ustrezajo pogoji za rast, saj je v naravi redka in spada med zavarovane gobe. Ker je Lipovškovim zrasla takorekoč na domačem vrtu in bo gotovo tudi naslednje leto, jo brez slabe vesti pripravijo ocvrto kot zrezke. Dokler je bela, je namreč zelo okusna, pravi Alojz.
TC