30. štev.
Pavšalni Iranko v driavl SHS.
V Milani, v torek 8. februaria 1921.
Posamezna itev. 1 k.
Leto ¥.
Izhaja resen nedelj in praznikov vsali dan eb "S©. urS tfopeidae.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise iranUirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
Glasilo Jufloslov. socUatno • demokratične stranke.
Telefonska st. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K' 240, za pol leta K 120, za četrt ieto' K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St.8/1,, Učiteljska tiskarna.
Predlog o zgornji zbornici — propadel.
LDU Belgrad, 7. febr. Predlog o uvedbi zgornje zbornice je propadel tudi v radikalnem klubu. V demokratskem klubu so se že prej ponovno izjavili proti zgornji zbornici. Na ta način se more smatrati za gotovo, da se z novo ustavo ne bo uveljavila uvedba zgornje zbornice.
LDU Belgrad, 7. febr. Včeraj so v radikalnem klubu razpravljali o vprašanju zgornje zbornice. Do sporazuma dosedaj še ni prišlo. Dr. Ve-snic se je izjavil za zgornjo zbornico.
*
Mi smo že včeraj povedali svoje mnenje o brezpomembnosti »zgornjih« zbornic. Danes naj dodamo le še nekaj malega.
Pred vojno se je bila na Angle-.e»m. ve-^ta bitka med socijalno-po-liticmmi zahtevami tedanjega (in sedanjega) ministra-predsednika Lloy-da Georgea in med starokopitneži, ki so zastopali »hišo lordov«. An-gleški lordi se seveda niso strinjali n. pr. Z davkom na dorastek na vrednost zemljišč in z mnogimi drugimi zahtevami tudi ne, katere je odobrila od ljudstva izvoljena zbornica poslancev. Kaj je napravil takrat I.loyd Oeorges?
On je enostavno kot ministrski predsednik predlagal angleškemu kralju, da imenuje toliko članov an-g!eške buržoazije v zbornico lor-
dov, kolikor jih je vlada baš potrebovala za svojo večino.
Kaj se to pravi z drugimi besedami? To se pravi, da je tkzv. »zgornji dom« prazna farsa In enostavna komedija. Ravno taka komedija, kakor je bila »gosposka« zbornica v bivši Avstriji. V gosposko zbornico so prišli ljudje, ki so bili za »gospode« določeni že po rojstvu *— te traparije seveda moderna de-niokratija ne pozna nič več. Potem so prihajali v ta slavni dom »za domovino zaslužni znanstveniki in umetniki« — za te bo bolje, če ostanejo v svojih laboratorijih in pri svojih pesmih; zadovoljnejši bodo oni in država. Potem so prišli v »zgornji« doni za domovino zaslužni žurnalisti — ti naj se drže lepo svojih listov in svojitflaži, če že hočejo. Industrijalci in verižniki so pa itak zadovoljnejši s svojimi dobički in dobrimi kupčijami kot z »gosposko« zbornico in z redi in z odlikovanji.
Pr! najboljši volji ni mogoče najti nobenega pametnega razloga, zakaj n£j bi se zakonodajna oblast delila na dve popolnoma različni skupini: na skupino od ljudstva izvoljenih zastopnikov in pa na skupino privilegirancev. Kaj imajo privilegiranci za iskati v demokratični državi? Zadovoljni naj bodo s privilegiji, dokler jih imajo.
Trgovska pogodba med Nemčijo in
Jugoslavijo,
LDU Belgrad, 7. febr. Komisija mlnisttstva za trgovino je izdelala c nemškimi delegati trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo. Minister za trgovino se strinja s tem načrtom trgovinske pogodbe, vendar pa je naletel na ugovore v iinančno-ekonomskem komiteju, o katerih bo razpravljal ministrski svet.
Ministrski svet bo o tej pogodbi razpravljal in jo bržkone ne bo odobril, če je pogdoba še tako dobra in ugodna za nas. To pa zato ne, ker je pogodba sklenjena z Nemci. Če bi
bila pogodba sklenjena s Francozi ali z Lahi, bi bila stvar seveda drugačna. Ker se pa gre tukaj za občutno konkurenco — ne za Nemca, ker je nacijonalizem v denarnem oziru zelo postranska stvar — zato se pogodba ne bo odobrila, oziroma se bo znatno izpremenila. Za to bodo že skrbeli gospodje pri banki »Fran-co-Serbe« v Belgradu, kajti naši kmetje ne rabijo cenenih poljedelskih strojev in naše fabrike ne cenenih mašin, ampak naš svet potrebuje predvsem francoski parfum in šrice za ženske spodnje hlače. Te bodo rešile državo!
Neumen človek v Jugoslaviji.
LDU Belgrad, 7. febr. Odbor za državne nabave je sklenil izvesti najodločneje preiskave proti načelniku oddelka za mineralna olja v ministrstvu za prehrano, g. Kastlu, ki je obtožen, da je na račun države kupil 100 vagonov bencina po 10 dinarjev kg v času, ko bi mogel ku-Mti glasom uradnega poročila bon-
cin na vsakem trgu po 5 dinarjev kg. Na ta način je bila oškodovana država za 4 milijone dinarjev.
Mož, ki je znal oškodovati državo za 4 milijone - dinar jev, potem se je pa dal ujeti od neke komisije, je čisto gotovo velik bedak in zasluži najstrožjo kazen. — Ali ne?
Čehoslovaki, Italija In mi.
LDU Rim, 6. febr. (Stefani). Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je izjavil uredniku Agenzie Stefani: Češkoslovaška je miroljubna. Stremi za tem, da bi se preprečila vzpostavitev Habsburžanov. Vzpostaviti se morajo trgovinski odnoša-ji, zlasti z Italijo. Pogajanja v Rimu bodo Imela dragocene uspehe ter bodo pripravila Iskreno skupno delovanje in soglasje nazorov glede konference v Portorose.
LDU Rim, 6. febr. (Stefani.) Danes opoldne je dal kralj na čast če-®slova!Skega zunanjega ministra i v?.eša 2aitrk, katerega so se udeležili mnogi ministri in odlične osebnosti.	Zunanji	minister grof
Sforza je pozdravil gosta in poudaril enakost interesov obeh držav, kakor tudi skupno voljo, da se gospodarski in moralni odnošaji poglobe in da bi bili iskrenejši in plodono« snejši. Dr. Beneš je odgovoril italijanski. da se šteje srečnega, da ino-Jtfi izraziti jrJobnkn jn odkritosrčno
prijateljstvo Češkoslovaške zaradi uslug, ki jih je izkazala Italija. Veseli ga tudi. da med obema narodoma ni nobenih nesoglasij.
LDU Belgrad, 4. febr. V ministrstvu za trgovino in industrijo se vrše priprave za sklepanje trgovinskega dogovora z Italijo. V ta namen se sestavi posebna komisija, ki bo zbirala ves potrebni materijal. Čim bo njena naloga končana, bodo italijanski delegati pozvani na porazgo-vore, ki se bodo vršili v Belgradu.
•
Pred par dnevi se je peljal čeho-slovaški minister vnanjih zadev dr. Beneš v Italijo preko slovenskega oziroma jugoslovanskega ozemlja. Naše oblasti so mu pripravile na naših tleh sijajen sprejem kot zastopniku bratskega čehoslovaškega naroda.
Namen potovanja dr. Beneša v Rini je dvojen:
a)	doseči hoče politično zvezo z Italijo
b)	skleniti hoče trgovsko pogod--bo z Italijo.
Kar se tiče prve točke, Igra v politiki čehoslovaške republike in pa italijanskega kraljestva ena zahteva velevažno vlogo: Habsburgove! se ne smejo vrniti v Avstrijo. Ali z drugimi besedami: Avstrija se ne sme več obnoviti niti v stari uiti v kaki novi obliki.
Če bi sc obnovila Avstrija kot nekaka »podonavska« država, bi padli Čehi takoj pod nemški jarem nazaj, katerega so se komaj rešili. To pomeni za Čehe mnogo, zlasti za nacijonaluo misleče Čehe.
Še mnogo več pa bi pomenil povratek Habsburžanov oziroma obnova Avstrije za Italijo. Italijani so že pred vojno jako grdo gledali razširjanje avstrijske moči na Balkanu. Italijanski fabrikanti, veletrgovci in banke — ta trojica tvori povsod jedro imperialistične politike — so že od nekdaj želeli, da dobivajo za sebe potrebne surovine z Balkana in da prodajajo seveda mnogo dražje svoje izdelke na Balkan nazaj. Ta težnja Italijanov je bila in je še danes povsem razumljiva, ker ima Italija samo ogromno produkcijo ljudi (otrok), druzega pa nič. Svoje ljudi pa hoče preživeti v svoji deželi. Če bi se pa danes obnovila Avstrija, potem bi dobila Italija zopet nevarnega tekmeca na gospodarskem poiju, ker bi stopila na njeno mesto stara njena nasprotnica oziroma njeni stari nasprotniki — Habsburžani.
Zato ni dvoma, da se bo dosegel med BeneŠem in med Italijo političen sporazum. Sporazum v toliko, ker se bodo zedinili v tem, česar nobeden od njih noče. Sporazum bo torej v političnem oziru sklenjen na negativni podlagi. Kaj pa eden ali drugi pozitivno hoče, tega pa ne bodo povedali ne eni ne drugi.
Pa preidimo na drugo točko: gospodarski odnošaji.
Za Čehe prihaja v prvi vrsti v poštev dejstvo, da nimajo morja. Oni so odrezani od sveta tako kakor je odrezana Švica. Ker pa imajo razvito industrijo, zato morajo iskati zanjo svobodno pot v svet in za uvoz kolonijalnitj produktov morajo istotako dobiti prosto pristanišče, ako je mogoče.
Čehi so obrnili svoje oči na Trst. Ta luka naj bi bila zanje to, kar je danes za Srbijo Solun.
Toda ta pot ne bo prava. Na Trst so obrnili svoj pogled Čehi zato, ker se hočejo oprostiti Nemčije.
Kdor pa pogleda zemljepisno karto, mora videti, da češka zemlja gravitira na sever. Na sever teče Moldava, proti severu teče Laba. Te dve reki spajata Češko z Nemčijo in s severnim morjem. Ako hočejo Čehi uzpostavlti svoje normalne gospodarsko življenje, se morajo ori-jentirati po tisti poti, ki jim jo kaže narava sama.
To potrjuje tudi stara statistika. Dokler so bili še v okviru stare Avstrije, je šel največji del njihovega — in dunajskega 1 — uvoza in izvoza preko Labe in Nemčije v Hamburg in ne v Trst, čeprav so uživali na progah proti Trstu vse ugodnosti znižanih tarifov. Tudi danes ne bo drugače, to pa toliko manj, ker pelje danes pot iz Češke do Trsta preko tujega — avstrijskega — državnega ozemlja in ne preko lastnega.
To spoznanje je važno tudi za jugoslovansko državo. Čehi pravijo, da so naši prijatelji. Mogoče da so res. Oni so z našo državo tudi sklenili vojaško zvezo. Vprašanje pa je: kam naj dovede taka zveza, ako istočasno sklepajo tesno prijateljstvo z državo, ki smrtno pobija in sovraži vse, kar je našega? To mora privesti do razpada, ker se nobena nenaravna zveza ne more obdržati.
Gospodarski svet v Belgradu.
LDU Belgrad, 6. febr. Zborovanje gospodarskega sveta je definitivno zaključeno. Sekcija za carine, ki deluje v ministrstvu trgovine, z ozirom na obsežno gradivo svojega dela ne bo končala pred 10 dnevi. Prometna sekcija je končala svoje poročilo in redigirala resolucijo, ki Ima v glavnem nastopne točke: 1. da se čimprej skliče tarifski odbor v svrho revizije železniških tarifov; 2. da se favorizirajo naši proizvodi ter da se dovoli uvoz sirovin in strojev po povoljnih tarifih; 3. specielni tarifi za preskrbo mest; 4. ureditev pomorskega prometa in uporaba nepotrebnih manjših ladij za promet med Črnim morjem in Prahovo. Obnova prog in voznega parka naj se pospeši z državnimi posojili.
* ‘
V delovnem programu, ki so si ga začrtale posamezne sekcije gospodarskega sveta, sta z ozirom na naše potrebe najvažnejši točki ona glede carine in pa ona glede pospeševanja obnove železniškega voznega parka in železniških prog potom državnih posojil.
Naše gospodarsko življenje so ubijale v znatni meri neznosne carinske postojanke na neobhodno potrebno blago in pa naravnost krute določbe o tem, kaj je luksuzno blago in kaj ne.
Mnogo tvornic je pri nas ali že ustavilo obrate ali pa jih bo ustavilo v doglednem času, če ne bo hitre pomoči. Mi potrebujemo cenenega uvoza mnogih surovin, brez katerih naše fabrike ne morejo delati. Toda doslej so ostale vse tozadevne prošnje in pritožbe zaman. V Belgradu. niso nikakor hoteli uvideti potrebe po obstoju naše industrije in tu in tam si slišal glasove: Kolikor manj industrije, toliko manj bo •>*- boljše^
vikov! Čudno nazirgnje to, ampak resnično!
Koncem koncev bodo morali pa tudi mogočnjaki v Belgragu uvideti, da živi v naši sedanji državi ne le mnogo ljudi, ki so zadovoljni z opankami, ampak da je tudi mnogo takih, katerim so Čevlji in klobuki vsakdanja potreba in ne luksus.
Kar se pa tiče druge točke, bi ml dodali še sledeče: Naš promet se ne bo nikdar razvil, dokler se bo vse blago, ki ga potrebuje 14 milijonov ljudi, prevažalo po eni sami glavni progi	Ljubljana—Belgrad—Solun.
Ena sama žila je za življenje tako velikega telesa, kot je naša država, mnogo premalo. Zato je treba odpreti nove proge in napraviti bo treba enkrat konec tistemu brezpomembnemu bojkotu Madjarske, ki nas danes samo teži in ovira. Danes gre vsa roba iz naše države in v našo državo večinoma preko Maribora. Zakaj se ne odpro črte Belgrad— Pešta—Dunaj in Zagreb— Pešta? To so staro vpeljane linije, dobro zgrajene in svet jih je vajen. Zakaj mora vse blago skozi mariborsko okence, kjer se vedno vse zamaši, in zakaj ne skozi vrata?
Tudi dosedanja politika železniškega oziroma finančnega ministrstva, da je treba vse stroške pokrivati z rednimi dohodki. Je popolnoma napačna. Tega ne prenese danes nobena država, če je še tako bogata. Za stroške, katerih korist bodo uživali še zanamci, naj tudi naši otroci nekaj prispevajo. Investicije so res dolgovi, toda dolgovi, ki nesejo, in katerih protivrednost je vedno na razpolago. Da se pa dobi potreben kredit, zato je treba voditi pametnejšo politiko kot se vodi danes. »t* -	..
Razcep.
Prva Internacionala je bila osnovana z geslom Marksovim in Engelsovim: Proletarci vseli dežel, zedinite sel Druga fu*< temacijouala je celih petindvajset let uva-ževalo to geslo, pa se mu je izneverila po četkom svetovne vojne, ko je pričela vaditi nesocialistično politiko In s tem izzvala cepljenje mednarodnega pr-detarijata A tretja Internacionala le pa na svojem drugem kongresu sklenBa geslo: Proletar« c! vseh dežel, razcepite sel Ruski sodrug!, lri Imajo v tretji Internacionali prvo in odločevalno besedo, mislijo, da se izvedo revolucija po vsem svetu po raškem načl« nu, po Istem načinu kakor so ruski boljše« •Vilki prišli do oblasti. A ker so bili boljše* vikl ekstremna delavska stranka, ki Je nastala vsled razcepa ruskega socialistične* ga gibanja, je torej po njihovem mnenj« potrebno, da se razcepijo vsa socialistična gibanja po svetu, In Je potem pričakovati revolucijo in zmago najekstremnejšega dela odcepljene socialistične stranke. Na tak način, mislijo ruski boJjševiki in tretja In* ternacljonnla, pride najprej do sooflallstlčio revolucije in da se obdrži boljše viška dl n tatura v Rusiji, ki Je notranje ruske sil ker manjka v Rusiji predpogojev ta komi * nlzcm, ne morejo obdržati.
Kakor so ruski sodrugl v »noti, d* nastane revolucija po enem,' ruskem načl« nu, tako so tudi v zmoti, da se z razcep«
I tanje m socialističnih strank pospešuje pri* hod revolucije ter da se reli ruska revo« luclia. Mi, ki se zavedamo in cenimo pomen ruske revolucije, ki Je radikalna ugonobila ruski fevdalizem bi carizem« moramo le obžalovati, da so se ru$kl Ju* naSti borci lotili cepljenja socialistični strank po drugih deželah, ker s tem stra« ' hov i to slabe ] svojo pozicijo in pozicijo vsega mednarodnega proletariata ter ob* stoj svetovne revolucije.
Da bi se izvedla revolucHa po vseli dežolah po niškem vzorcu, bi blH potreb« ni oni predpogoji, ki so bili v Rusiji prej boljše v 5$io revolucijo. Toda kje so tl pred« pogoji? V kateri deželi so danes take ra«« mere, kakoršne so bile v Rusiji leta 1917?!
V	nobeni 1 — Treba Je samo pazno preči-lati Trockijevo knjigo: Prihod boljševlk do oblasti, in iz nje se jasno razvidi, da je revolucionarno rusko delovno iudstvo spravilo boljševfke do oblasti ne zaradf diktature proletariata, a še manj zaradi uresničenja komunizma, marveč izključna zaradi miru In pa da dobe seiaki zemllo« Če bi bil takrat kdorkoli prišel k ruskim vojakom In kmetom s temi gesli, pa bi bili šli za njim. Boljševlška revolucija Je torej bila v prvi vreti mirovna (pacifistična) revolucija in je žeJe potem nadaljevala na« loge buržvazijske revolucije v prvi vrsti s tem, da Je dala ogromni večini ruskega prebivalstva remijo v zasebno last. Tak zgodovinski projekt se je Izvedel na An* gleScem v sederanajstean, na Francoskem v osemnajstem in v Nemčiji v devetnajstem stoletju. Zaradi različnih razmer v posameznih dcMah, zaradi različrtih stopinj, razvoja posameznih narodov, ima tudi so« cfjalistična revolucija različna pota in me« tode, Ako je danes Rusija zrela za burž* vazno ekonomsko družbo, ni še Angiiia, Nemčija, Francija, Italija, Anierika za so* cljalističiio. Toda proces dozorevanja se vrši v njih mnogo hitreje nego v Rusiji hi v Aziji.
Kako netočna pa ie zahteva tretje In« ternacljoualc, ki hoče s cepljenjem prole« tarijata pospeševati revolucijo, dokazuj® slabost proletariiata po vseh deželah, pa katerih Je proletariat razcepljen. V Nem* čijl se vodi bratomorni boj med p rde tari* jatoin, proletariat gubi pozicijo za pozid« jo, a reakcija napreduje in pripravlja pot za povratek cesarja Viljema. V Francii jo razcep sociiaHstov prav dobro došel burž« vaziji in kar naenkrat Je razpustila organi« zacijo konfederacijo dda. Nič drugačni niso rezultati po drugih deželah. Med cepijo« njem In medsebojnim bolem proletariata, pa se mednarodna rcakcHa pripravlja na vojno proti Rusiji hi na obnovitev monarhističnih vladavin v Evropi. To so neposredne posledice »revolucionarne« politiko komunistične Internacionale! Žalostno je, ker junaki revolucije pomagajo uničevati svoje lastno veliko delo! Strah razcepa t’i« dl ni prizanesel jugoslovanskemu ptoleia« tijatu, ki se Je zedinil po mnogoletnem žl*
Krotarenju njegovih posameznih dedov v raznih jugoslovanskih pokrajinah. Rezultat |e Isti kakor povsod: Napram buržvazlj-skemu razreda in reakcijonamim eiemeo-mentom slaboten jugoslovanski proletarijat, je danes še slabeti.
Kako je prišlo pri nas do razcepa, je enano. Pričela je borba od strani ekstremnih elementov proti socijali stično -m arksl-stičnim elementom v proletarski stranki, ki se je Izražala v licitiranju z revolucionarnimi frazami, v nesodružni netolerant-nositi in krtji borbi. Solidni socijalistični 1 elementi so morali končno povedati ekstremistom: Damo vam vse v roke, kar smo mi vstvarfli, pa Izvedite čimprej ono, kar trdimo mi, da se ne more izvesti! A ko se je pokazalo, da fraze ne pomenijo Isto ka-koT delo, ko smo mi to potem napisali to podpisali, prišlo je do takozvanega Izklju-čenja opozicije KPJ., prišel je razcep. Prišel je oni strah, ki davi tudi drug« 90cUt-Hstična gibanja Preživeli smo vse in preživljamo vse, kar preživljajo drugi socialistični pofcretl.
AM mi vendar ne obupavamo. ProleU-rtjat so v boju hH, kako bo zmazal. Izkušnja je najboljša u&teHica. Zato }e naše globoko prepričanje, da Je tak razcep mednarodnega proletariata prehoden pojav. Proletariat se mora zopet zediniti zaradi tvoje zmage.
Dne 22. februarja letos se bo y*Mo na Dunaja posvetovanje o temelju novega zedinjenja svetovnega proletarijaia. Prepričani tmo, da pristojf temu zedJnfcnun Beburžvaano (levo) krilo drnce Internacijo-nale In »anarhistično (desno) kr&o tretje toteraacfjonale. Ted* bo proletarijat «ope* zedinjen pod Marfcs-Engeisovtm geslom mogel uresničiti Hrte, katerim sta te dva naša veHka učHeBa dala znanstveno podlago. Sreten Jakgič (Sarajevo).
Cinkarna v Celju.
Cinkarna v Celju je državno podjetje, ki izdeluje predvsem cinkov prah, ki se rabi za barve, ter cin-kovo pločevino, ki se rabi največ za kleparsko stroko in v najrazlič nejših industrijah in obrtih. To pod jetje je edino te vrste v vsej Jugoslaviji. Zatto pa je v zadnjem času 3z večth vzrokov v prav občutno krizo In v soboto je vodstvo obrata odpustilo mnogo delavcev, češ da obrat na noben način ne more več izhajati in prosperirati v danih razmerah. Vodstvo je delavcem svetovalo, da gredo v Velenje, v Kočevje in k zasebnim podjetnikom Iskat dela; nekatere delavce pa je vpokojilo. Isti dan, t. J. v soboto je bilo vod stvu na predlog deželne vlade v Ljubljani, ki je bil v Belgradu potrjen, ukazano, da se podjetje ustavi. Jn v resnici je vodstvo začelo ta ukaz tudi izvajati z odpuščanjem delavcev Sedaj obratuje le Se valjar na in izdelujejo le še modro galico. Toda tudi ta delni obrat mislijo ustaviti. Na intervencijo naših poslancev pri deželni vladi je btto sicer dovoljeno, da podjetje obratuje še na prej in dotlej, dokler se ne doseže izprememba odredbe za ustavitev obrata.
romantiki In nasilju, vodečemu k militarizmu. Dolžnost klubovih članov je bojevat] se tudi proti nauku, da je revolucija zgodovinsko potrebna. Od svojih članov zahteva kulturnega delovanja, dUetantstvo zavrača. Zavrača nepomembno lajšanje Masa-rykove in Beneševe politike, obsoja komu- i nistični napad na republiko. — Načela so bila spijeta z 12 proti 10 glasovom. Za predsednika je bil Izvoljen prof. Radi.
+ Vil niški plebiscit. Litvanska vlada je sprejela plebiscit za vilniško ozemlje.
+ Konferenco nasledstvenih držav v Portorose bo obiskal kot zastopnflt Angl9-ške sir Huberth Smith.
+ Krasto se povrne v kratkem z ruskimi protlpredlogi. »Matin« Ima iz Londona sledečo vest: Krasin se namerava čimprej povrniti v London. Prinesel bo proti predloge moskovske vlade. Vsebina teh prod-predtogov je: i. Rusija ne more sprejeti nfkake odgovornosti za propagando, ki jo delajo zasebni Rusi. 2. Anglija mora jamči-
ti za vse imetje ruske sovjetske vlade na Angleškem, ki znaša 2 milijona la pol angleških funtov. 3. Rusija je pripravljena prizati ruske dolgove nasproti tistim angleškim državljanom, ki so posod81 robo bivšim ruskim vladam.
+ Gruzinsko socialno demokratično republiko je priznal ententni naj višji svet + Priznani od Moskve. IzvrševajnI odbor tretje internacionale v Moskvi je naslova! italijanski komunistični stranki brezžično brzojavko, v kateri jo priznava kot edino sekcijo Ul. internacionale v Italiji + Dober izgovor, slab Izgovor. Komisija narodnega predstavništva za mornar!-
oo	v Zedinjenih državah je mišljenja, da bo poleg 538 milijonov in 277 tisoč dolarjev, ki se Je mislilo prej da so potrebni za Izpolnitev pomorskega načrta Iz 1. 1916, treba še 434 milijonov fn 661 tisoč dolarjev. Vzrok temu zvišanju stroškov Je po-draženje materijala In zvišanje plač delavcem.
Vojvodinski železničarji proti razdirajočim elementom.
Politične vesti.
-f Dober naslov. Po naredtoi ministrska prosvete bo beograjsko gledališče kne-to nastopen naslov:	»Narodno poaortSie
Srbov, Hrvatov to Slovncev«. Isti naslov bodo Imela tudi druga državna gledališča.
Ta naslov U bS jako dober kot nadomestek naslova: Kraljevin* SHS.
+ Dr. Lemei — nwilulk. Katogero-pdtoaov kabinet na Orikeai le poloti prisego v roke kndia. — Jugoslovanski K»-legeropak* bo po predpustu dr. Lemež, ker Je priseg kraUn £* vajen.
+ V Ljubljano Je prišel včeraj kraljevski zapriseženi komisar g. dr. Lemež. Takoj po obeda Je šel v kavarno »Union*, kjer je z veliko vnemo čital »Naprej«, ampak kar Je iskal, tega včeraj m našel -svodeea imena. Upamo da bo danes boli zadovoljen.
+ Stiski zdravniki v Jugoslaviji. V ministrstvu za narodno zdravje se izdeluje ukaz o oameščenju ruskih zdravnikov in razporeda upravnikov državnih kopa-tVŠČ. Kadar bo dr. Lemež obolel, bo reve*. Oštija, Se ga dobe ruski caristtCnl zdruvnHd v cokel
+ PeCnJskl dolar cl za aaio državo. Notranjemu ministrstvu je došla resolucija vseh delavskih organizacij b Pečuha, ki er sš predlaga, naj se to ozemlje fcoočnoveliaiv. no zjedlnl i našo državo. Madžarski komunisti so proti tej izjavi protestirali.
h Za red v Juial Srb«. Minister za notranje zadeve M&arad DraScovič bo v kratkem odpotoval s poslanci Iz Južne Srbije v Skoplje, da prisostvuje Izvršitvi odredb za vzpostavitev reda v južnih krajih.
Po našem mnenju se takozvani »bugaraSl t I, privrženci Ideje za priključitev Mae o-doni je k Bolgar«! to pa albanski roparil prihoda gospoda mfafatra ne bodo posebno natraftfH, ampak bodo vrttU svojo agitacijo oziroma ropanje nemoteno dalje.
+ UalUanl postajalo ironični — slabo zoameaje. V petek se j« v Rimu sestala komisija, U naj reši roško vprašanje. Rečani (reete Italija 1) zahtevajo popolno posest Delte to luke Baroš, ker bodo samo na ta način vse zaledne države uživale enake pravice (?), a JugosiavtJa bo na ta način v prednosti pred dragimi narodi«?).
+ Politična življenje na Ceikoslova. n. 2e nekoliko časa se češkoslovaške strank« pogajajo med seboj o ustanovitvi nov parlamentarne sveže. Pogajanja vodi bivši minister za raoanto zadeve S veh la, toda do sedaj ni dosegel is nobenega nv peba. Kakor trdi narodno socialistični Ust »Češke Slovo«, ne bo sploh mogoče do novih volitev. Tndi včeraj so načeluiki strank razpravljali o položaju v parlamentu. Pri tam se Je pokazalo, da ne misli več nihče resno na novo zvezo. Današnji položaj se je vsled grožnje finančnega ministra dr Engliša, da odstopi, še poslabšat Dr. En glU bi odstapH, ako bi se Jegov finančni načrt ne sprejel. Vsled bolezni predsednika Masaryka, ki mora Iti v Capri se zdravit, je nastala potreba ureditve vprašanja, kdo bo zčasni predsednBc, kajti ustava češkoslovaške predvideva za slučaj odsotnosti predsednika republike, da vlada Imenike kakega ministra kot njegovega zastopnflra. Na Siovaflurn se Je ustanov#* nova stranka madžarske desnice. V svojem načrtu ima tudi sprejem vseh posledic trianonske mirovne pogodbe In brsmbo pravic madžarskih manjšin na Slovaškem. Upajo, da bivši člani madžarske svobodoumne stranke pristopijo k tej novi stranki.
+ češkoslovaški realistični klub Je sprejel na svojem zadnje dni se. vršečem zboru 7 osnovnih načel, po katerih naj se ravna Idubova potitlca. Od teh navajamo: Klub se brezpogojno izjavlja za realizem. Zahteva individualno odgovornost, da bi voditelji sami jamčili za svoje nazore ta čine, ne pa da bi se skrivali za volje mase, ljudstva a« naroda. Zametuje nauk o nujnosti socialne revoludie kot povratek k
Novosadska »Sloboda« piše:	Železni-
cainji v Vojvodini so uvideti, da vodi politika komunističnih voditeljev popolnoma k skrabkanla celega delavskega gibanja. Danes so nnlčene vse pridobitve, katere Je proletarijat tekom dolgih desetletij s ,te4-klnti napori izvojeval. Komunistična stranka je dokazala, da zna Izvrstno uničiti ne buržoaznega nasilja, nego proletariat Komunistična stranka je dokazala, da zri razrušila ne ene kapitalistične zgradbe, do-čim je z zločinsko lahkomiselnostjo popolnoma upropastBa delavske organizacije, To zlobno razdiralno delo komunističnih voditeljev, ki Je dedndraki moč proletarl-jata, je privedlo proletarijat k spoznanju.
V	Vojvodini so se prvi okrenlU železničarji, ki so odločno nastopiti proti vrtoglavi politiki komunističnih Streharjev, Id so dvt-gnlvši za parlamentarno lenarjenje mastne dnevnice pozabfli, da so istočasno žrtve njihove politike poslane preko demarkacijske črte in da se z njimi polnijo ječe.
Savez vojvodinskih železničarjev Je naslovi na zagrebški saivez naslednjo značilno spom cnico:
1. Zahtevamo, da se v železničarskem savezu ne uganja politike. Ekstremni elementi — komunisti — ne morejo biti člani saveza. 2. Zahtevamo, da dobi i&tr. savez popolnoma ekonomski značaj In da
}e njegova naloga zbolišavanje železničarskih in državnih interesov. 3. Obsojamo vsako zakulisno delovanje in vsako strankarsko politično mabtnactio v okvira tc-lezničarskega saveza. Sarvez se ne sme vmešavati v politična mišljenja svojih Ha nov. 4. Da dobi železničarski savez pri oblasteh ugled, zahtevamo: a) da se uprava to člani železničarskega saveza ravna jo samo po strokovnih načelih, kar se bo doseglo s predlogi, ki so tako v interesu delavstva kakor v interesu države in delodajalcev; b) zahtevamo, da Se politično kompromitirani člani Izključijo iz železniškega saveza. To bo zelo koristno tako delovanju saveza samega, kakor tndl Sinom. Zahtevamo, da bo »Ujedbijenje« dtot-beni Ust železničarskega saveza, da zastopa samo strokovno stališče, da ne pr&J-po sta vij a ne ene politične stranke v državi, da se peča s tujim strokovnim gibanjem in da razpravna o vsakem ekonomskem problemu, ki zadeva strokovno gibanje. Zahtevamo, da ostane železnfčaski s&vet v amsterdamski mednarodni železničarski zvezi, ker bi se v nasprotnem slučaju moral vojvodinski podsavez odcepiti od zagrebške centrale.
Vojvodinski podsavez.
Tako vojvodinski železničarji.
Film.
Na predpustno nedelje.
Po tdicab se vali žlobudra. Meščani, zadovoljiti in veseli ljudje se drenjajo v kavarne. Razpravljajo o vsakdani politiki .. . Nekaj turistov se plazi po Šmarni gori in Sv. Katarini . .. Oba vrbova sta odeta v goste, neprodtme megle . . . Nekateri kolnejo in se jeze, da Jim Je vreme izkazilo lepe, v tednu zasnovane izlete... Toda kmalu so zasnova« nove načrte za nočni laiet na maskerade In plese . . .
Nefcl SoveV, capin, brezbrlžnež, se le moker, lačen ta suh priklati proti večeru v svoj tihi stan. Nervozno Je prižgal luč, z vso naglico je pometal svojo obleko s sebe, kar padlo je z njega in se z nebeškim veseljem zlekni! pod toplo pernico .. . Svetfljka mu Je brlela. Domišljija pa mu je privedla val pfcantnoaoglb krasotic vsega mesta to vseh vrst, Id se ob večerna urab shajajo na ljubljanskem bulvarja pred pošto .. . Režal se Jim Je ... Pri tem je
pozabi na globoko v basu kruleče glasove svojega želodca. Zaspal Je in zasanjal . ..
Po temni utici Je kolovrati . .. Zadel je naenkrat c* nekaj trdega. Pogledal je malomarno in zapazi velfc zavoj. Dvigni Je to odpri ... Iz zavoja so se mu začeli smejati lepi, čedni amerfkanskl dolarji. »Kaj zfonfta? Kaj hočem storiti? Nesem jih na potldta, saj nd Hak pristoja velika nagrada.« Na poilcm sa je že čakal lastnik do-
larjev in ga Iskreno objel. »Koliko hočete nagrade?« . . . »Po zakonu!« Mož le capinu dai nad milijon kron za poštenje. Vesel J» odšel na mask&redo, ki je vladala tam v velld dvorani, z vsemi svojimi prijatelji . . . GostU so se in Jedti, da Je bilo joj, jod . . . Pa z maskerado, kjer je bUo okoli 2000 mladega sveta, niso bCi zadovoljni. Hajdi v avto In dalje v Zagreb, od to, ko so si pogledali po salonih odaliske to krasotice, dalje v Bdgrad, tu Je Ma puščava, toraj v drvečem tempu avta dalje v orientalski Carigrad . . . Bilo je 6e mnogo, mnogo lepih medv In soJdkov. Vsa prijateljska družba Je odšla v neld harem. Tu so se pa naveličali vseh žMjenskih sladkob. Zahotelo se Jim je po domovini in izdana je bila parola: »Plačaj In pojdimo!« . . . Toda zavladalo je veliko presenečenje. Soldld so izgln«. Nikjer si bflo niti ene kronice .., Prijate® Jezni, razkačeni so nadrvBi n« capina: »Lopovi Kako pridemo domov?« . .. »Kako? Po nogah!« — }hn Je kratko odgovarjal. —
Sanje so končale.
Capin se je nervozno začel premetavati in stiskati neki papir v rokah. Ves pota se je zbudi to z veseljem ugotovil, da je zdrav ln vesel v topli postelji . . . Tedaj pa so se mimo njegovega okna začuti hreščeči glasovi: »Hed Slovani!« . . . Izgubiti so s« v zgodnjo jutranjo meglo.
»Figa*
Gospodarstvo.
— OsjoJka carinarnica je v mesecu Januarju imela dohodkov 10,690.-100 kron.
— Cena bakra je padla v Belgradu prodvčeranjem za 50 odstotkov.
— Industrijska kriza. V cumberlandskih (Anglija) železnatih rudnikih so ustav« delo. 2000 rudarjev Je brez posla. — V San-tanderu (španska) pričakujejo Izpora v težki Industriji 4000 delavcev je že brez službe.
— Mastne dividende belgijskih bank.
Banque nationale de Bedsta*1® Je izplačala za leto 1920. 180, Soci<tč Ofaerale pa 225 irankov dividende.
— Francoski uvoz in tevoz. Pp uradni statistiki je v letu 1920. Franclja uvozRa raznega blaga za 39.404.951.000 frankov, a izvozila za 22,434757.000 frankov, t. j. za
10,555.157.000	frankov več nego leta 1919.
— Znižanje cen moki na Angleškem. »Matin« hna to Londona vest, da Je angleška vlada odredila znižanje cene moke za en šiling za vrečo. Celokupno znižanje znaša dosedaj že 12 šilingov in v kratkem času bo sledilo ovo znižanje.
— Anglija odpravila davek na vojna dobičke. Listu »Echo de Paris«javljajo iz Londona; Vest o odpravi davka na vojne
dobičke Je bila sprejeta v angleških trgov skih in obrtniških krogih z veHkim zadoščenjem. Opažajo se blagodejne posledice tega ukrepa. Pričakuje se, da se bodo za čele zopet živahne kttpčije. — To pa gotovo,
__ Mernika konlribudla. Reparacijska
komisija objavlja višino dajatev od strani Nemčije ententi v I. 1920. Nemčija Je oddala m. dr: 17318.840 ton premoga, 2,034.729 ton ladijske prostornine, 360.176 glav g> veje živine, 4571 lokomotiv, 129.555 vagonov, 140.000 ton železniškega materijala 131.505 strojev in drugega orodja ter 15 podmorskifa kablov.
— Konec pomanjkanja papirja? Na Angleškem resno mislijo na produkcijo časnikarskega papirja iz morske trave, s čimer bi s* papir znatno pocenil. Produkcija je baje popolnoma enostavna.
— Angleži na delu... Ne« angleški konzorcij se dogovarja z Mark otovimi rudniki In kemičnimi tovarnami d* ^ v Oothi za prodajo zlatih rudnikov na * m »graškem. - Kmalu pa bo kupil Anglež
kar cel	mjsll ome'iti posojila dru-
gim državam. Senatska komisija za zima-nje stvari Je sestavila dva zakonska načrta. s katerima se vlada prepoceduje dajati
posojila inozemskim deželam brez predhodnega dovoljenja s strani kongresa. Da*
Ije zahtevajta zakonska načrta od vlada obvestfk) o vračanju dosedanjih posoja.
BftaSfurni vestnik,
»Novi rod«, mesečnik za mladino, I. št. Izhaja v Trstu, lAica Ruggero Manna štev. 20, I. nads. in stane letno 12 lir, drugo sorazmerno, posamezna številka 1 11
—	Narod v Primorju nastopa novo fazo ▼ boju za obrambo svojega narodnega to kulturnega značaja. Njegova usoda pa ja predvsem odvisna od duševnega razvoja njegove mladine. Na to stališče so se postavili Izdatelji tega krasnega lista, katerega je ustanovila Zveza slovanskih učiteljskih društev na Primorskem in ki ga ureja -mani pesnik J. Samoe. Za~danes s« omejimo na to, da prav toplo priporočamo vsem našim ljudem, da se nanj naroče to našim književnacom, da vanj prispevajo. — Vsebina 1. števHke je sJedeča: V svet!; Golar: Burja, p(esem); Bevk: Snežec, p? Oruden: Uspavanka, p.: Golar: Kako so trije bratje skuhali kašo, po ruski pravljici j Bevk:	Opica m sake; Rutar-Simanovs
Longobardl in Slovenci v naši deželi; Širok:	Na semnju, p.; Levstik:	Miškina
kamrica, ruska prlp.; Golar: Lepa Vida« p.; Ločnlškar: Porodenj; Rfc*ae:	Madf
Pouk in zabava: Kotiček malih. Lepe Kastracije In vinjete je Izdelal slikar Bucik.
Zrnje SL 14 ima sledečo vsebino: So« net. Pred alejo, Dekle poje, V trenotktt obupa. Janko Glaser: Dragotin Marčlnkoi
H.	Druzovič: Muzikalni srednji vek. Dr. Ljudevit Pivko: Dramatsko pesništvo. An« tun Ivanovič - Mecger: Makso Halbe. Lk S.: Halbejeva drama »Mladost«.
Po svetu.
— Cena moke in kruha na Dunaju. 2
ozirom na naraščajočo draginjo so se m Dunaju za moko in kruh določile naslednjo cene: osebe, ki imajo v hišnem gospodar, stvu 12.000 kron dohodkov, plačajo z* hlebček kruha 8 kron, za kilogram moke za kuho pa 10 kron; osebe, ki imajo letno
200.000	kron dohodkov, plačajo za hlebček bruha 60 kron, za kilogram moke 60 kron,
— Fašistovska Junaštva. V Tarentu w iašisti zažgali delavski dom in sedež komunistične sekclle.
- Veselični davek, pravzaprav davek na prireditve splob, je v Italiji zelo veAik. Na vs*da> vtopmco za vse prireditve znaša 40 odstotkov.
— Za osamosvoiltev delavstva. »New York Hcrald« poroča, da Je začela skupina delavstva« včalnjeneea v ameriški federaciji dela, akcijo za vzdignenje delavskih hranilnih vlog Iz.hranilnic ln za ustaovttev lastnih delavskih bank.
- Preveliko !e uradnikov v Unlfl. Na vsakega 70. Soveka pride po en državen uradnk. Da zmanjša ta državni birokratizem ki s tem zmanjša državne izdatke, bo amerikanska vlada odpustila veJtk del svojega uradnBtva.
  Neproduktivna armada. V Nemčiji
je skupno 6.112 samostanov s 67.000 menihi Le v 1. 1918 so ustanovili jezurtje 12 sa* mostanov s 112 menihi. Lep blagoslov j« to!
_ NorveSka šteje po zadnjem nedaivno izvršenem ljudskem Stetiu 2,646.000 prebivalcev, za 10» ve« k» I. 1910.
  Mrtva mati rodila ilvo dete. Pred
dnevi se je dogodM na ženski IdtoSd berlinskega vseučfllšča dosedaj neverjeten to edini slučaj, da je mrtva mati šest dni pa smrti rodila mrtvo dete. Dogodek Je sledeči: Na Potsdamerplatzu je avto povozil neko žensko in Jo vlekel nekaj korakov z* seboj. Ženo so prepeljal! v bolnico, kjer i« čez nekaj ur vsled pretresoma možganov umrla. Toda ker se zanjo ni nHiče zanimal« so Izročili troplo anatomskemu Instituta. Cee Sest dni Je znani profesor dr. Straneh seciral truplo in se skupno s svojimi kolegi začudil, da Je v ženi, ki je bBa v naj-višji stopnji nosečnosti, dečje srce še bilo. Naravno, da je tako) navadno seciranj* nkinfl in Izvršil umetni porod, ln kmalu :c prišlo na svet živo dete, popolnoma spo-sotono za nadailnje življenje. Ta slučaj j« edini v zgodovini medicine, ln je naj večje čudo to, kako je moglo stati dete šest dni brez hrane živo. Ta slučaj je zanimiv z medicinske, toda še zanimivejši s pravne strani. Vprašanje je namreč, če sme od sedaj zdravnik dopustiti pokop noseče žene, preden tri te vršen umetni por«L W da bi bil kriv, da je Pusta Pokapa« tudi živo dete v nji. O tem vprašani« “ je že začela de-. .	strokovnem	listu.
V^Li par z 29 otroki. V Nemčiji kratkim ženil vdovec, ki je imel SeJ^<Tženo 13 otrok, z vdovo ki ji je za-3 usti ni®0 moi 16 otrok' i™ ta poročni par na vratu 29 otrok.
- Najveeil zrakoplov na svetu grad« v Ameriki. Maja bo nastopil ta nemške balone daleko prekašajoč zrakoplov pot ta Anglije v Kalifornijo — 11.000 km dolgo. Stala bo ta ladja 300.000 angl. liber, k,ir je »samo« 180 milijonov naših kroti.
_ Črno svečo so začeli uporabljati v Londonu na zahtevo umetniških krogov (glavno gledaliških) v dosego dekoratičmti
učinkov,
Dnevna kronika.
Postna — mogoče pustna — pridiga
bo danes v ljubljanski sovjetski cerkvi, če sinemo rabiti ta izraz. Pridig oval bo pater Lernež o »pomenu komunistične prisege.«
Povišanje stanarin. Deželna vlada je izdala o dopustni povišl>i najemnin naslednjo naredbo, veljavno za vse območje dežele vlade za Slovenjo: Poleg redne po-višbe najemnine, dopustne v toliko. kdUk >r jo dovoljevala naredba bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in ministra za socialno skrbstvo z dne 26. oktobra 1918. je počenšl z dnem 1. februarja 1921. dopustna še nadaljna izredna povišba, ki ne presega pri stanovanjih 60"' mi trgovskm, obrtili in drugih posiovnu. •'■ili 100% one najemnine, katera se je j. la ali bi se bfla morala plačati dne 1. julija 1914. Ko se preračunja višina letne najemnine z dne
1.	julija 1914., mora za podstavo služiti sl-rova (brutto) najemnina s postranskimi pristojbinami, odštevši !e arvtonomne dajatve.
—	Stanovanja ali pa stanovanjske dele, ki jih uporablja najemnik izklučno se za poslovne prostore s tem, <fti tevrSuJe v njih trgovske ali obrtniške posle ati pa svobodni poklic odvetniški, notarski, zdravniški, sobnotehnišld in podobno, je smatrati z ozirom na izredno dopustno povišbo najemnine za poslovne prostore. — Povišba podnaiemnine za stanovanjske dele (mesečno sobo) vsled določil § 2. te naredfce }e prepovedana. — S to naredbo se fepre-minjajo določila naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje ki za socialno skrbstvo o varstvu najemnikov z dne 26. oktobra 1918., drž. zak. št 381, in naredba celokupne deželne vlade za Slo-vnilo z dne 30. septembra 1919., št. 747 Ur. 1., v kolikor so določila teh aaredb v nasprotju * določiti te naredbe.
Ll**° 5t6t*e Sabljajo protldržavnl elementi Kakor je doznalo ministrstvo no-trama, zadev, izkoriščajo razni elementi ljudsko štetje in popis živine ter razširjajo neresnično vest, da se popis prebivalstva in živine vrši samo zato, da se antanti poplača vojni dolg Srbije. Ker se Je doznilo, da se tudi v Ljubljani eotovl H udje odtegujejo ljudskemu štetju fai popisi živine, se še enkrat opozarta, da ljudsko štetje in popis živine iti v nikaki zvezi s kakimi novimi davki, temveč se vrši ljudsko štetie edinole radi tega, ker rabi popisni materl-}al statistični tirad v Beogradu. Taki popisi se vrše po vseh državah in so se vršili vsakih 10 let v bivši Avstriji. Kdor bi se tore) odtegoval ljudskemu štetju a« popisu živine ali pa bi druge nagovarjal, da se temu odtegnejo, bo glasom posebnega naročila ministrstva za notranje zadeve, št 427, najstrožje kaznovan. Ravnotako zadene nahtrožja kazen vse tiste, ki bi imel! v svojih stanovanjih ali hišah ljudi, ki pr! ljudskem štetju niso Mii popisani.
Or. popisal komisarji za UubUano bi Spodnlo S iško, ld Se niso predložili v pregled opisnih krogov In sumarrtfh pregledov naj te nemudoma predolže v pregled v mestni posvetovalnici. Razen teh naj se oglase takoj še popisni komisarji sledeči popisnih krogov in sicer: St. 5, 7, 10, 16, 18, 22, 23. 24, 30, 36, 42, 44, 48, 53. 59. 60. 63 73. 76. 79. 83, 85, 94, 104, 107, 112, 120, 126, 129, 131. 139, 140, 142, 156, 160, 170, 172, 174. 189 In 194. Ker posamične stranke Se vedno same prinašajo na magistrat popisne pole naj gg. popisal komisarji Se ne zaključijo opisnih krogov In kontrolnih pol, da se poznejše zgiaišenl še naknadno vpišejo.
Iz mestne** Šolskega sveta. O redni sedi mestnega Šolskega sveta, ki se je vršila v petek dne 28. januarja 1921, smo prejeli sledeč obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori selo. ZaoisnikaT oglasi bistvenejše kurencsije 3n pove, kako da so bHe rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 16. decembra 1920 se odobri brez ugovora. Minister prosvete Je imenoval Maksa Hočevarja, strok, učitelja v Kr-Skem, ota-ataio, lolsjci™ nadzornikom z« šolski okraj Ljubljana ln za vse višjo osnovne šole v biva Kranjski, o čemur so bfla obveščena vsa Šolska vodstva in ravnateljstva tukajšnjega šolskega okraja. Bo-gomir Mesojedec začasni učitelj na IV. mestni deški ljudski šoli je za letos priddjen kot namestnj u<SHel] državni nižji redni gl-mnaziji v Kočevju, ^	,nosto }e ^
stopa Franc Trost. prej učitelj v Radišan
na Koroškem. Andrej Rape, staJiU učitelj
na m. mestni deški ljudski $oU, ^ Je
okrajni šolski nadzornik za šolski okraj
Ljubljana — okolica; njegov namestnik je
postaJ Anton Šeme, prej nadučitelj v Ve-
trtaju na Koroškem. Suplentka po Stanku
Rapetu, ki ima študijski dopust, je postaJa
učit kandidatka E. Fričeva. Miroslav
začasni voditelj mestnih manjSin-
. Je postal okrajni šolski nadzornik
“ Solsto okraj Črnomelj; njegov namestnik
je p0Sta, A’oi^l Kecelj, stalni učitelj na
IV	mestni deski ^ ^ tega n;miost.
nik pa absol. učit. kandidat Ivan RepovŠ. Več prošenj za dovolitev daljah bolniških dopustov sklene se višjemu šolskemu svetu, zaslišavši mnenje mestnega ib-ikata, prdložiti v ugodno' rešitev. Višjemu šolskemu svetu se priporoča uvažovanje resolu-ciie. da se izprašane učiteljice. ki služba
jejo že več iet na dnevnih zavetiščih kot nadzorovatedjice ki vzgojiteljice, pridelljo v službovanje osnovnemu šolski vu, da tako ostanejo pri svojem pedagoškem delu, kar je pravi njihovi poklic, in ker je delo v zavetiščih ob daljši dobi prenaporno. Na mesto obolela učiteljev in učiteljic se pokličejo v službo absJv. kandidatke in suplent-ke: Franja Trdinova, Ivanka Prosenčeva, Katarina Kožičcva, Brigita Balohova in ab-solv. učit. kandidat Julij Novak. Izprašana učiteljica za ženska ročna dela Marija Virantova, se prepusti k hospitlranju na 1. mestni dekliški mešč. ŠOU. Posnetek »Letnega glavnega poročila o stanju ljubljam. osnovnega in višjega osnovnega šolstva za koledarsko leto 1919,« ki se je predložilo višjemu šolskemu svetu v odobrenje, vzame se na znanje. — Radi nameravane opustitve nedeljskih obveznih šolarsklh maš v zimskem času pritrdi se posredovalnemu predlogu, da bodi omenjenih maš ddsplen-zirana mladina L, IL ta III. razreda osnovnih šol. Za učence ostalih razredov osnovnih šol in pa za učence vseh razredov višjih osnovnih Sol naj p* ostanejo obvezne: vendar naj katehete v soglasju s Šolskimi vodstvi v zimskem času oproščajo vse one učence, kaiterih starši za to Izrečno prosijo z dostavkom, da se udeleže maš 2 njimi drugod. — Poročflo o okrajni učiteljski konferenci za ljubljanske osnovne šole v Selškem letu 1919—20 vzame se na znanje 1 se ima višjemu šolskemu svetu predložiti v odobrenje. — Na znanje se vzame poročilo o nadzorovanju IL mestne deške ljudske Sole za Šolsko leto 1920—21 z dostavkom, da se Ima višjemu šolskemu svetu predložiti v odobrenje. — Poročilo o odredbi višjega Šolskega sveta glede razpisa vakaototi učnih mest v stalno napol-niterv za Šolsko leto 1921-22 se vzame na znanje In se sprejmo vsi s tem poročilom združeni nasveti. Sklene se višjemu šolskemu svetu priporočiti, da se nagrade za nadurni pouk času primerno zvišajo In da se izpraševalne takse na osnovnih šolah zvt5a}o na 40 K. na vBJflt osnovnih Šolah pa na 50 K. — Potem uddjua predsednik selo, ker se nihče več ne oglasi za besedo.
Demonstracije v Mariboru. Kakor poroča današnje »Jutro«, so se včeraj dopoldne vršile pred mariborskim okrajnim glavarstvom demonstracije vojnih vdov, sirot la vojnih invalidov. Zahtevali so takojšnjo pomoč v njihovi skrajni bedi. V imenu demonstrantov se Je oglasila pri okrajnem glavarju dr. Lajnšicu posebna deputacija, ki je opisala obupno socijalno stanje prizadetih. Demonstrantom ni mogel
v	njihov! bedi g. dr. Lajnšlč pomoči z drugim nego z lepimi obljubami. Mogoče bodo pa vendar tudi obljube enkrat zalegle 1
Imenovanje. Profesor Matej Pirc v Mariboru je imenovan za ravnatelja mariborskega učiteljišča.
—	Imenovanja v zdravstveni službi. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro preklicuje in razveljavlja Imenovanje ot. Vladimirja šobajiča okrožnim zdravnikom za Metliko, dr. Karla Hollegha okrožnim zdravnBcom za Kranjsko goro ln premeščeni e okrožnega zdravnika dr. Albina Češarka iz Mokronoga v Novo mesto in sicer, ker prvoimenovani svoje službe ni nastopil in kar sta se zadnje dva Imenovana odrekla svojemu imenovanju, Oziroma nameščeni u.
V	Imenik Ijutrijanddh odvetnikov je bfl vpisan sodrug dr. Ljudevlk Perič.
Redka stavka. Veliki duhovni sud v Betaradu je ofcjsvfl, da stom v stavko, ker Se ni reieao vprašanje dnevnic njegovih članov.
Slučaj koz v Celju. V rodbini glavnega tobačnega založnika v Celju se je pojavM slučaj koz. Zato ]e tobačna zaloga že por dni brez tobaka,
Naredbe o muzeilh. V ministrstvu za prosveto je Izdelana uredba, ki se tiče vseh muzejev in starin. Uredba je bfla poslana posameznim ravnateljstvom muzejev v presojo.
Pristojbine. Dotočila o zadnjem 100 odstotnem »ovitku stal nit pristojbin se pri
raznih uradih tolmačilo različno. Nekateri smatrajo one pristojbine za stalne, ki so določene za gotova opravila ali gotove zneske; vse pristojbine, ki so Izražene v odstotkih, pa za odstotne, kojlh zadnji 100 odstotni povišek ne zadene. Pri tem pridejo do neverjetnega zaključka, da je na pr. od 2000 K, za kateri znesek je bBa določena razsodnlna 40 K, plačan 80 K razsodafoe, od zneska 2100 K pa le 42 K (2 odstotka). Drug* smatrajo zopet vse pristojbine tevtn lestvičnih (po lestvici I. II. In III.) In zapuščinskih za stalne; tako na pr. tudi pol odstotne (sedaj 1 odstotne) pristojbine sodnih poravnav, pri katerih tudi za maniše zneske ni določena rnkaka stalna pristojbina. Skrajni čas M ba, da finančna oblast raztolmači, kaj Je po zadnjem predpisu smatrati za stalne oz. odstotne in lestvične pristojbine, d« stranke s plačevanjem previsokih pristojbin aH kazni ne bodo trpele škodd,
Uradni dan trgovske in obrtniške zbornice se vrši v Mariboru v sredo, dne 9. t m. od 9.—12. dopoldne v prostorih trgovskega gremija v Mariboru. Jurčičeva ulica a. IL nadstropje!*.
S samokresom se je igrala. Pri Novakovih v Spodnji Šiški Slovenska ulica 23 se je včeraj okoli poldneva pripetila nesreča. Na domu staršev se mudeča definitivna učiteljica na ljudski šoli v Sostrem pri Do-brunjah, 26 letna Alojzija Novak, se Je igrala s samokresom in pritiskala na petelina, držeča pri tem cev proti svojim prsim. Naenkrat se je samokres sprožil in mlada učiteljica je zadeta v prsa nezavestna padla na tla. Z rešilnim vozom so }o prepeljali v javno bolnico.
Tobačna glavna zaloga v Sevnici je potom Javnega natečaja razpisana do 3. marca t. L Jamščlna 18.500 K.
Razpis ustanov. Društvo ugoslovan-sklh akademikov v Mariboru razpisuje za svoje revne člane za drugi tečaj šolskega leta 1921 10 ustanov in sicer 5 po «)0 K in 5 po 800 K. Pravilno opremljene prošnje (ubožno spričevalo. Izpitna oziroma kolok-vijska spričevala) je vlagati najkasneje do 23 februarja na naslov »Društvo jugoslovanskih akdemikov v »Mariboru«. Na nepravilno, oziroma pomanjkljivo opremljene prošnje se odbor ne bo oziral. — Odbor.
Načrt ustave ln pravosodstvo. O tem vprašanju Je podal g. dvor. svetnik dr. J. Babnik temeljit referat zadnji četrtek na številno obiskanem sestanku društva Pravnika. Diskusija se bo vršila o tem (in o referatu na predzadnjem sestanku) v sredo 9. tm. popoludne ob 5. v sodni palači St. 79.
Vrhovni muftL Ministrski svet Je sMe-ni, da se v letošnji državni proračun vsta-
vi	tud! vsota 200.000 dinarjev, ki se bo oporabia za nakup zemltfSča, na katerem se bo zgradila palača vrhovnega muftija v Belsrradu.
Šport.
Planinski koledar za leto 1921. Da s«
ustreže ždji navdušenih planincev izdal se je ta koledar v nadi, da bodo I drugi planinci posegli po njem ter doprinesli svoj malenkostni prispevek za prepotrebno povečane] koče na Koro&icl. A bridko smo s« varat Število naročnikov al doseglo niti visokost, da bi biH kriti tiskovni stroški. To je žalostno. Opozarjamo še enkrat na ta koledar ter priporočamo njega naročltev pri založništvu v Mariboru, Krekova ulic«
5,	i. nadsit
Velika športna prireditev ▼ Bohinju dne 13. t ra. — V Bohinjski Bistrici se bo vršila dne 13. t m. letošnja sankaška tekma za »prvenstvo Jugoslavije«, »prvenstvo Slovenije« in »prvenstvo Bohinja* za 1. 1921
l	s. v 5 delih. — 1. Tekma seniorjev (enosedežna — 2000 m — 3 diplome, 1 časten znak. 2. Tekma juniorjev (enosedežna — 1000 m — 3 diplome, 1 častni znak. 2. Damska tekma (enosedežna — 800 m) 3 diplome, 1 častni znak. 4. Tekma dečkov In deklic (do 16. leta) enosedežna — 800 m — 5 diplom, 2 častna znaka. S. Tekma na dvosedežna sankah — 1000 m — 6 diplom, 2 častna znaka. — Začetek oh 10 vrt. Vspo-red, tekmovalni predpisi: glej 4. In 5. štev. »Športa« 1921.	—	Pojasnila- prijave 1«
prijavnie na naslov: »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom, »Zimskošportni odsek« Boh. Bistrica, »Tourist Office«, Ljubljana, Dunajska cesta.
Znižane vožnje v Bohinj. Člani klubov, včlanjenih v Športno zvezo, dobe o priliki »sankaške tekme« dne 13. t. m. in »smučarske tekme« dne 20. t. m. v Boh. Bistrici za polovico znižane vozne listke za tja ln nazaj na podlagi posebne izkaznice, ti jih Izdaja »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom (uradne ure: ob 8.—12. in oh 3.—6. are). — Članske Izkaznice Je prinesti seboj! Udeleženci tekem v Bohinju kapljo v Ljubljani na podlagi omenjenih te-kaznlc pred odhodom celo vozovnico, a |« ne oddajo v Boh. Bistrici, temveč Jo shranijo za povratek v Ljubljano.
Žepni koledar
za leto 1921
fe izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še niso naroči!!, naj ga čimprej na-roče pod naslovom ..Tajništvo JSDS. Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa Dri upravi ..NapreJa« v Ljubljani — Trdo vezan Izvod velja 14 K; kdi naroči več kakor lo izvodov, dobi pri vsakem Izvodu 2 K popusta.
Popisi,
Zidani most. Delavstvo tukajšnje cementne tovarne je z zanimanjem bralo dopis ravnateljstva cementne tovarne v »Na-preju« z dne 27. pr. m. Reči moramo, d» smo se pri čitanju toga dopisa naravnost pozabavali D<w*s opozarja lavno«! na kri-390 domače cementne industrije. Vprašamo samo, kako to, da se je ravnateljstvo šele sedaj spomnilo na »krizo« in zakaj ni Javnost in oblasti že zdavnaj prej opozorilo na to »krizo«? Gotovo bi ml s svoje strani podpirali, da bi se kriza onemogočila. Dopis navaja, CeS da primanjkuje premoga, pravi, da ni modemih strojev In da ima pri svojih 250 delavcih izgubo. Zakaj ce navede dejanskih vzrokov te preklicane »krize«?! Aha, Se vemo, zakaj! Dne pr. m. se je vršil namreč vseh organiziranih
delavcev iz cementne tovarne shod, kjer so bile sprejete nekatere zahteve, kakor so Mie v »Napreju« z dne 28. m. m. objavljene! In te zahteve kapitalistični druž&I kajpada ne dišijo, vsled česar je tako! zagnala svoj trnk v kalno vodo, češ podjetje je pasivno in se nahaja v krizi, delavstvo torej zato ni upravičeno, da uresniči svoie zahteve. Vse to je torej !e igra za slučaj, da delavstvo prične s svojo mezdno ofenzivo. Znano nam je, da ima družba dovolj denarja Tudi se pogaja z nekimi klerikalci. Toda mi že naprej povemo, da nas ne bo nihče farbal z umazano klerikalno politiko. Sicer pa bomo še večkrat poskrbeli za informacije naši javnosti! — Delavstvo.
Slov. Bistrica. — Dopisnik lista »Jut-ro« z dne 2. febr. 1921 se stresa radi našega shoda in zagovadja trgovca in založnika tobaka g. D. Omerzo kot dobrega narodnjaka in ga miluje kot vojnega ujetnika za 4 in pol letnega mučenika. Iz naklonjenosti temu ubogemu trgovcu mu je seveda podelila, kakor se sliši od tufcajš-nega gerenta oziroma sosveta pri preobratu, za priboljšek svojega položaja tobačna zaloga. Povento pa dopisniku la splošn! Javnosti, da imamo v tukajšnjem okraju res uboge ljudi, ki so bili v vojni še nekaj dalje kakor pa g. Omerza ln so prišli res kot ubogi invalidi brez rde e ali noge nizal Tl gotovo niso tako zmožni teikega dela ki niso tako pri zdravju, kakor Je f. Omerza, sedaj dobro rejeni ln čvrsti trgovec, pač pa bi bilo mogoče, da so lahko boljši narodnjaki kafcor g. Om„ ker njega se veflerat silil nemčurltL Vprašali bi n-toraj ml — kaj se bo resnim siromakom v Slov. Blstr. okraju, ki sploh niso sposobni za teška dela podelilo za priboljšek težavnega položaja ? Ah Jim ni svojčas država obljubila tobačne trafike? Nadalje pa, ker se obr&guje ob socljaitete, češ da Je to nentčurskl plašč — pa poglejmo malo MIZ* Je in vprašajmo, kaj pa so tisti gospodje, ki sedaj pri črni temi, svojčas v ranlki Avstrije p« so po Slov. Bistrici »hadUl!« gosp. StGrkdnu. — Svetujemo Vam, da se aadovoljite • tem člankom m donet Ib n« za letujete se več v taJcozvane soctiallste kakor nas imenujete, sicer vam povemo, da smo Jug. soc. dem. ter se raje poprl-mdte stvarnega dela, pa tudi pri stanovanj skih sejah vam ni treba vpiti kar kratka-malo — ven ž njim. — Od višje finančne oblasti Pa zahtevamo, da sc zaloga tobaka v Slov. Bistrici čim preje razpiše v kor:st vojnemu invalidu, vdovi ali siroti Dragim pa na svidenje prt — haserdiranju — vsak pri svoji miz!.
Dvor. Ni še dolgo tega, ko smo čktaJi, da ne bo treba več kart za tobak. Nam delovnim Hudem Je vseeno, ali so likaznt-ce ati ne, samo da Je tobak. Toda pri dm ni tako. Tobaka ni, ker se potrebuje za pivce, če ne Jim Je preveč dolgčas, drugi pa zopet mislijo, da Imajo več pravice do tobdka, če *> prtjateljl s prodajalcem. Ta ko namiga vanje Se kar preseda. Je pa upravičeno, ker tobaka ni. ln če eo 5e tobačne Izkaznice v veljavi, na! se nam dajo da dobimo svoj delež tobaka, seveda ne po horendnlh cenah, ampak po tistih, ki veljajo. Nihče nam ne ve tukaj sveta, celo ne na& dekan, id na prižnici tako rad govori o sooijaiistib In komunistih. Pa kaj hočemo. ta ušesa prijeti krivca?
V	Gornjem Gradu se Je vrša v nedeljo
6.	t m. javen ljudski si tod aoc. dam. »trau ke in KDZ. shodu je predsedoval s. Tr-bovšek. K dnevnem reda o delovanju KDZ ln o agrarni reformi Je poročal poslanec a. Kisovar, ld Je v kratkem ln jedrnatem govoru obrazloži! potrebo Jonetovsko delavske organizacije. Mali kmet, obrtnik, bajtar, delavec, to so sloil, Id so izguhtt vse v strašni svetovni vojni, dočfcn so kapitalisti, veleposestniki in veletrgovci strgali revnemu ljudstvu zadnjo srajco s telesa. Ravno tako kakor delavec v svoji stanoski organizaciji v mesta najde »voj m isto tako mora I kmet priti do aposaanja, da Je organizacija tudi oni v s vrti o dosege osvobojeni* edina zaslomba. Agrarna reforma se mora tako fcvestl, da dobi zemljo tisti, ti Jo faktično obdeluje, ne pa tisti, ld zapravlja denar onih, ki delajo zanj! Nasprotniki agrarne reforme bi najraje naredili tako, da bi prodali zemljo prav drage tistim, katerim so jo njih pradedje s silo odvzeli Drugi govornik, poslanec sodrug Kopač, razlaga politični položaj Ib delo nstavotvorne skupščine. Neusmiljeno Je bičal postopanje večinskih strank napram opoziciji. Vsaka še tako stvarna kritika Iz-ztvtja protest in prerekanje onih strank, kl imajo večino v zbornici. Utemeljeval ln pojasnffl je postopanje soc. dem. poslancev v konstituantl in pojasni, kako sme&su ulogo Igrajo klerikalci In komunisti z Radičeve!, ki, namesto da bi bili na mestu v opoziciji, uganjajo komedije, kakor bi hoteli sedanjo vlado podpreti, da lahko deta kar hoče, čeprav nima večine. Shod Je z živahnim zanimanjem sledil govornikoma, ki sta temeljito pojasnila politične razmere in zbujala zborovalce k vztrajnosti ln resnemu organtzatoirJčnemu delu. Zborovalci so vse razumeli in odobrili odločno nasto-pania soc, dem, kluba v konstkoanti.
VpošMite zaostalo naročnino za »NAPREJ*, da se Vam njega pošiljanje ne ustav!.
T© in ono.
—	Ponaredbe slik ln X (rStngenovi) žarki. V francoski »Academie de Sciences Je kazal nedavno franc, fizik Llppman. kako Je mogoče s pomočjo x-žarkov spoznati novodobne ponaredbe starih slik. V Rafta-eiovi dobi so se slikarji posluževali mineralnih (nerastlinskih) barv! danes pa rabU Jo večinotn anflinske (kemične) barve. Mineralne barve so pod x-žarki neprozorne, anilinove prozorne. Eden od Lippmanovih poizkusov je bila slika »Križani«, ki Je pri pregledovanju vse zelo presenetila. O prist. nosU glavne osebe te skupine moleče žene, so se že dolgo prepirali. Pod modernimi »Žarki resnice« pa Je bfla moieča žena prozorna in pod njo se je pojavila podoba meniha, o kojega obstoju doslej še nihča ni imel niti pojma Take poizkuse z rentgenskimi žarki so v Nemčiji delali že preie. Zlasti monakovska pinakotheka Je delala uspešno s pomočjo X-žarkov pri ugotavljanju novih ln preslikanih slik.
• S kolesom okoli sveta. Švicar Mak« sim Leuret, ki je 1. januarja 1914 odšel Iz Ženeve, da prepotuje svet s svojim dvokolesom, je dospel v Nizzo. V teku 7 let je na kolesu prepotoval Nemčijo, Rusijo, Sibirilo, Japonsko, Južno Ameriko, Antile, Kanado In Zedinjene države. Na pobi Je pokvaril 13 koles.
• Koliko žrtev zahtevalo požari. Požari zahtevajo v Združenih državah vsako le« to okrog 15.000 filoveškth žrtev.
• Srečo le Imel la Ja obogatel. V Ameriki v kraju Manhatan je kupa mlad feot ostrigo na ribjem trgu, v kateri je nafet 85 biserov, Id Jih Je prodal in postal s te* zelo bogat
• Petletni otrok tzvrlil samomor. - V kraju Detroit v Ameriki je petletni Joe Grlčvič Izvršil samomor s samokresom. Oče Je povedal, da Je d očka pretepel, ke( se je igral zunaj in sl zmoči noge. Deček Je bfl vsled tega tako užaljen, da se Je t odsotnosti starišev ustreli v glavo.
Poslano.*
Gospod Or. Čerini
VaS napad v nedeljskem »Narodu« % nestvaren. Govorite o rečeh, Id Uh nisem nikjer omenfi. Kaj hočete s »scheralc, »stretti« ln »metronomi«? Ni mi bUo do' njih. Pisal sem o drugem ln po dejanjih, n« po hotenjih. PobUže se pomeniva drugje^ Surovosti me na ganejo — nimam ne časa In ne volje, da hi se spuščal v osebne te« peže. »Ignoranti« in podobne rožice na cvetojo na mojem vrtu; med ne bodo % sramoto. Ce mislite, da sem delal krivico^ hi predlagal: l. Zbere se naj razsodišče la naših glasbenikov la glasbenih kritikov. Tl na! z ohdroa na samo resnico odtočijo: so ali niso bUe upravičene moje trditve; 2. raz« sodba se na] objavi kot kratek »poslano« T »Napreju« in »Narodu« na račun tistega, id propade. Midva sev« ne bova zvedela, kakega mnenja so bfl! posamezni dani ras« aodISča. — Mislim, da se poklicani gospod!« ne bodo branili žrtvovati kratko urico vprašanju, ki ni tolikega pomena za nafnl malenkosti kot m za celo poglavje slovenska glasbe. Tudi VI, upam, boste na za« htevo razsodišča ponovili obe Beethovnovi skladbi. Vsaj pribHžno tako, kot na večera, Karlo Kocjančič.
*) Za vsebino Ja uredništvo odgovorna le v zmlslu zakona.
Trpite na revmatizmu in cihtlčniti bolečhiah? Vdrsaiienle s oravlm Fel-lerievim Elza-fluidom je takorekofi dobrodelno 1 6 dvolnatlh ali 2 veilld goecHalnl steklenici 42 K. Državna
troSarina Dosebel.
Rabile milo - odvajajoče sred« •tvo? FeUerieve orave Elza-krog« llice Izvršujejo svoto dolžnosti — 6 Skatliic 18 K. — Zaeorski sok zo« oer kašell in Drsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčuioča švedska tantura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina oosebel a naice-nefe. Eosren V. Feller. Stubica donla. Elsa tnr 252. flrvatska.	E.
■CV				
502		iimu,	aSsSž	
Mim Tum
nuni m sm i
ss KfiSTMVIM UlttUGI 2 8MEJEN0 Z1TEZ0. =am
TISKOVINI »I SOLI, ŽUPANSTVA IN URADI. NAJMODIR-NUŠI PLAKATI IN VASILA A ZA SHODI IN VIKU« ,«.
LETNE ZAKUU<KE
najmodiakusa uredba za TISKANJI ČASOPISOV, KNJI«, BROŠUR ITD.
STEREOTIPU*. LITOGRAFIJA.
Pianislnv Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar. , (Dalie.)
Od te dobe zaliaja pop Pero tudi bolj pogosto v krčmo. In v krčmi udari celo časih s pestjo ob mizo in zavpije: »Oni tam gori ne vedo, česa je narodu treba, in ga ni, k' ' jim c e povedal.« In pri pridigali pa rad to povedal: »Narodu je treba da ima dobre zastopnike pred Bogom pa tudi pred posvetno gosposko. Dober zastopnik pred Bogom mu pove narodne molitve, a dober zastopnik nred posvetno gosposko pove in brani narodne želje.«
Torej na Oznanenje Gospodovo je pop Pero v cerkvi pridigoval, in najvažnejše, kar je povedal, je bilo: da je treba, da na zapuščeni njivi vsi skupno delamo. To, kar je hotel povedati, je pop zelo lepo povedal, in služba se je lepo izvršila, a nato so šli vsi iz cerkve, da se še zunaj pomenijo o tem in onem.
Sedli so pod kostanj, ki se razprostira pred cerkvijo, a kdo je tudi Stal ali se naslonil na palico. Prižgali so cigare in pipe ter se spustili v razgovor.
Kmet Isajlo iz Drajkovca pove, da je slišal od ljudi, da na Ruskem meri kolera. Začne se pogovor o tem, in štacunar pripoveduje na dolgo in široko, kako je brat njegovega deda umrl za kolero kot pišče. Rekel je: >>Kar naenkrat nas pogleda vse po vrsti — jaz sem bil še majhen — pa se prime z rokami za trebuh in umrje.«
Nato je pravil župan iz Burinca, da se bo vpeljal nek nov zakon za oboroževanje, ker mu je to povedal sam okrajni pisar. Pop Pera ]e seveda kot človetv, ki misli na poslaniško m«sto, moral tudi svojo povedati, pa je dejal:
»Kar se tiče oboroževanja, je to gotovo potreba, ali jaz nisem za davčni sistem oboroževanja.«
Po tem razgovoru je nek odbornik opomnil, da bi bilo treba cerkev pobeliti, ali ker ni nihče na to ničesar opomnil, so obrnili besedo zopet na druge stvari. Ko so se nagovorili In že vstali, da se razidejo, se jim je približal Rado Kraja:
»Bog daj!«
Ali to je izgovoril Rado nekako hitro in tudi se ni zibal na levo in desno, ko je prišel, kakor navadno, temveč še je le smehljal Zadovoljno in zlobno.
»Bog ti daj sreče!« odgovore vsi. »Daj Bog!« pravi Rado. »Naj bi nam ta praznik prinesel vsem le dobro, in da bi nam leto bilo plodno, da bi imele ovce dosti jagnjev, da bi se krave telile, in da bi tudi vdove rodile same sinove!« To izgovori Rado, kot bi nazdravljal, a zmeraj se reži hudomušno in gleda vse po vrsti.
Pop nekaj zamrmra in začne potem kot v šali:
»E, e, govoriš kot bi napival, a komu?«
Rado se smehlja še vedno pa reče:	,
»■E, pa na zdravje vsem, a zdaj pojdimo v popovo hišo, da izpijemo kaj malega.«
Tedaj se župan zopet spomni prejšnjega razgovora, da bi bilo treba cerkev prebeliti. Rado pa vzklikne:
»Ha. ali še ne veste, kaj je no-< vega?«
»Nič ne vemo, pravi Isajlo, »povej ti, ako kaj veš.«	-
»Da, bom povedal, zares bom povedal, ker je vredno, da zveste, da zve ves svet, a nele ključarji in občinski možje.« Zadnje besede je nalašč močna povdaril in nadaljeval:
»Veste li, da je vdova Anica danes zjutraj dobila sina?«
Pon se je delal, kot da ni slišal in jc nekaj požrl in potegnil kapo na čelo. Vprašal je:
»Pa katera vdova? Ali Savka?«
»Ne Savka, pop, temveč vdova Anica.«
Pop je požrl ono, kar je že prvikrat požrl — in tudi koleno se mu je zašibilo, pa to se pod suknjo ne vidi — ter pogleda župana, župan pogleda odbornika, odobrnik pogleda štacunarja Jova, a štacunar kot najmlajši v društvu pogleda v tla. Slednjič dvigne štacunar Jovo glavo in pravi:
»E, naj bo srečna in zdrava! — Menda ne pojdemo k njej na botri-njo, ajdimo k popo!«
»Ali pomislite, ljudje božji, da je zdaj leto in mesec dni, odkar je umrl njen mož Alempij.«
»Tako bo, da«, izpregovori pop čisto resno. — »Spominjam se, kot da je bilo danes; ni bilo več pomoči zanj. A dober je bil pokojnik, samo malo predolge prste je imel.«
TeŠaj se Rado obrne k lsajlu pa pravi:
»Ali rode pri vas — za Boga — vdove trinajst mesecev po moževi smrti?«
»Da, to je zares hudičev posel«, doda Isajlo resno.« I, župan, zakaj pa nisi pazil, kaj se godi v tvoji ob-< čini?«
se ustraši župan, Pa še kako sem
»Kdo pravi,« da nisem pazil? pazil!«
»E. pa za to si župan,« reče strupeno Rado, »da paziš, da ne pa-, de sramota na vso vas, kakor je tudi pop za to tukaj, da pazi, da se narod ne pokvari in ne prelomi božjih postav.
Ko je Rado to govoril, je pop ves čas premišljal, da mu ni bilo treba ravno danes govoriti o tem, da moramo vsi obdelovati zapuščeno njivo. Potem je mislil na to, kako je župan strašno neumen; vse to je brzo šlo skozi njegovo glavo ter ni slišal, kaj se dalje govori. Naposled je dvignil glavo in rekel:
»Zakaj to premlevamo! Pojdimo na moj dom! Res je sicer, da se kaj takšnega v Prelepnici še ni primerilo, in me to prav zelo razburja.«
In so šli. Rado pa je odhitel v krčmo, da še tam pove novico, potem pojde k studencu, da jo pove ženskam, odtod gre v mlin, da jo raztrobi in nazadnje od hiše do hlSe, in težko, ako jo ne mahne še v so-< sednjo vas.	(Dalje	prih.)
Anoniitl zavod
Beton, ielezobeton in vodne igradb«
Inž. dr. Miroslav Kasal
Hitlerjeva ulic« 7.
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 prlporota
sledeče tvrdke in podjetja:
v Ljubljani:
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Žarnico ^VCtla"
Mestni trg H. 25._________
Pisalni stroji
F. Bar
Cankarjevo nabrežje S.
Prodaja In popravila pis. strojev
The Rex Co.
Selenburgova ulica 7/1.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska cesta 6.
Export čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra c. it 16.
V Mariboru:
Nakup in prodaja posestev
i. Havlik nasl. J. Simčič
Oregariiieva ali e« f.
Klektrotebnični predmeti
»Svetla*
Mestni trg 25.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
Oblast, kenees. savod ta pekenčavasje mili in mrCesa
Miroslav Zor
Kolodvorska ulica itev. 48/11.
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, antoraralu
J. Goreč
Gosposvcdska c. 14.
Manufaktura in saloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Tehnično potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37,
Rainoievalne aparate OpaiogTaphe ta potrebščine k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ni. 7.
Špedicija
F. & A. Uher
Selenburgova ulica 4
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih In šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
Erlavec & Turk,
v
I
pri »Zlati lopati*
• preje MammarsiHmMt, •
Mie Vtiranj« tu itn. 7.
nasproti Krllanska cerkve.
ES
Kdor s! želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
M Mita Mn i viin
Ant« Korenjak In dr« pri tv. Barbari « MaloSah.
G3
Zadružna banka Maribor,
Gosposka ulica 20.
Centrala» Split. Pedrulnlce i Maribor, Zagrate, Novi-sad.
 DelnISka glavnica K 50,000.000'—. =
Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodaja deviz in valut kakor
tudi za izdajo uverenja.
Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije in inozemstva.
Bankovni, blagovni in borzni oddelek. Menjalnica.
Vloge na hranilne knjižice obrestuje s 4VI«.
I
i
Mašlnsko olje
Ragal 0, najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih sodih in poSiija vzorce na zahtevo
relstrovsna zad m z omejeno zavezo.
sprejema hranilne Vloee vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Čistih
01
Teletu 15-21 JOVUl MIHIČ IK0SP., HftllD Srento nL 3
Peči, štedilnike,
kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železnmsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trp sna z železnino
BREZNIK & FRISCH v Uublianl,
Cankarjeve nabrali« St. 1.
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. 'Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
v
= Edini, res delavski denarni zavod. =
•v
Največja zaloga
i _	•	•	•
. lUHl
Tvrdka J. DOLEM«.
Ljubljana, Millerjeva «»«» **• *
se priporoča za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
kompletna z elektromotorjem, bilo in vrtom na prodal.
Ponudbe na upravo „Napreja*, Ljubljana.
nnannuinunuu
OMev JFFEII PUCKtr* v Mariom v AIHiovi testi 31
bllsu kolodvoru, pol* g le ebsteJeCa delikatesna trgovine.
Odprto do 10. h zvečer, založen z vsemi delikatesami, kakor: kaviar, jegulje, thon, gorgonzola sir itd. Originalni maršala, vermut, dalmatinsko sladko Lissa vino, poleg najboljših domačih vin. Postrežba solidna. Trgovina razpošilje vse delikatese po najnižji ceni.
Se priporočam	PuikO FdikSa
Naročajte „NAPREJ“
Priporoča se tvrdka
VeCletna
garancija.
Josip Peteline
UublJana
Sv. Petra nasip it. 7,
popravila se sprejemalo.
edina tovarniška zaloga
iivalnlh strojev v vseh opremah, materlfai m i«vr*i»a pre -VOjna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezm deli za vse si-
Istictoa pandi! 1 steme,
Igle« olje na drobno in debelo. Ugodni plačilni pogoji.
garancija
H	.	„
D Jadranska banka □
S
D
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod  .................. najugodnejšimi pogoji.	  ~
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Cele, Dubrovnik, Kotor, Kranj,
  *
LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, QPatl*aj
Saraevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-  in inozemstvu. ===
Izdaiateli: lv»n Mlinar.
Tisk »Učiteliske tiskarne« v Liubliani*
Odcovorni urednik: Jak. Vehovec.