Stev. 16. Leto LXV.
V Ljubljani. 23. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse počil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverienišftvo Llubliana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit « vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 9. in 10. številko Zvončka
Pripombe izvršilnega odbora UJU
k načrtu zakona o narodnih
■§ »
šolah.
Smoter šole.
1.	Zadatak narodnih škola treba da bude odreden u smislu Ustava zemalj-skog, da »one vaspitanjem omladine u duhu nacionalnog i državnog jedinstva i verske trpljivosti daju opštu osnovu za moralni i pnaktički život i dalje usa-vršavanje.
Meščanske šole, učiteljišča, analfabetski in strok, tečaji.
2.	Da se v zakonu o narodnim ško-lama uvrste i gradanske škole a da se u nekoliko zakonom o nar. školama ob-uhvate i niže i više učiteljske škole kao zavodi za spremanje učitelja.
3.	Analfabetski tečajevi ne spadaju u vrstu narodnih osnovnih škola. Njih treba da otvara Ministarstvo Prosvete po potrebi a i po privatnoj inicijativi da potpomaže kao sredstva za prosvečiva-nje širih narodnih masa u opšte.
4.	Neka povereništva zastupaju gle-dišta da uz narodne škole mogu biti spojeni tečajevi za stručno spremanje za razne profesije kao što su šegrtske škole o kojima treba da se stara Ministarstvo Prosvete i koje treba da su s va-
•spitnom svrhom.
Vzdrževanje šol.
5.	Narodne škole treba da podiže i da ih izdržava država, a dok ne nastane mogučnost za to država da pomaže po-dizanje školskih zgrada siromašnim op-štinama, a da uredno izdržavanje škola i snabdevanje država garantuje time, što če finansijska uprava svakoga meseca isplačivati iz državnog budžeta 1I12 za potrebne izdatke za školu gde je potreba na osnovu školskih odobrenih budžeta a te izdatke naplačivati naknadno od op-ština.
U projekt zakona treba uneti redak-ciju koja je postojala u predašnjem projektu po kojoj se predvida suma od 100 milijona din. za osnivanje Fonda za po-dizanje nar. škola.
Školska obveznost.
6.	Večina povereništva je za šesto-godišnje obavezno školovanje a produž-no da traje još dve uzastopne godine s olakšicama za seosku decu što bi mogla učiti u zimskim tečajevima (novembar, decembar, januar i februar). Nastava u produžnim školamai je više u selima po-
ljoprivrednog obeležja, a u gradovima nosi obeležje lokalnih profesionalnih prilika.
Nadaljevalne in ambulantne šole.
7.	Za brdovite krajeve gde nije mo-guče obrazovati školske opštine predvideti putničke učitelje i ambulantne škole. Takvim učiteljima dodeljivati 2 najviše 3 škole u kojima če nastava trajati najmanje, 10 do 12 nedelja. Min. Prosv. propisuje naročito skračene programe za ove škole. Za svaku ovakvu školu država mora spremiti podesnu zgradu i stan za učitelje i opštinai mora se starati da mu se obez-bedi hrana.
Oddelek za osn. pouk v Glav. Prosv.
Savetu.
8.	Propise o uredenju nastave treba Ministarstvo Prosvete da izdaje po sa-slušanju Glavnog Prosvetnog Saveta u kome mora imati naročita sekcija za osnovnu nastavu u koju ulaze učitelji po izboru kandidovani od učiteljskih organizacija.
Učne knjige in monopol istih.
9.	Ministarstvo Prosvete ima se starati da se školski udžbenici, pomočne knjige za nastavu, i nastavna sredstva strogo pregleda ju te da u njima nema šta protivu državnog i narodnog jedinstva, vere i morala i da su udešeni po pedagoškim zahtevima. Toga radi treba da po-stoji stalan odbor u Ministarstvu Prosvete od učitelja i pedagoga s višom spremom. Udžbenici ne mogu biti mono-polisani.
Učne olajšave.
10.	U mestima gde bi zbog terenskih prilika bilo zgodnije da se nastava drži do podne može se dopustiti da se nastava drži pola dana — samo do podne — po naročitom rasporedu i skračenom programu.
Število učencev enega razreda.
11.	Broj učenika u nepodeljenoj školi ne treba da bude veči od 45.
Gozdne šole in ferijalne kolonije.
12.	Za maloletnu i bolešljivu decu predvideti osnivanje škola na vazduhu u sporazumu s Ministarstvom Narodnog Zdravlja i ferijalne kolonije.
Notranja ureditev šol.
13.	Uza škole treba da postoje obavezno ručne školske apoteke, knjižnice, zbirke, kupatila, dačke kujne, vrtovi, bio-skopi, i dr. ustanove.
Narodne manjšine.
14.	Nastava iz nacionalnih predmeta u školama gde se uče deca nacionalnih manjina ima da se predaje na državnom jeziku.
Oblastni šol. odbori v kulturnih centrih.
15.	Sastav školskih odbora u Beogradu. Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu, Su-botici i Skoplju treba da budu drugoja-čiji no u ostalim opštinama.
Ločitev šol. uprave od politične.
16.	Škola mora biti potpuno odvojena od zavisnosti političkih vlasti.
Učiteljska izobrazba.
17.	Za učitelje mogu biti postavljena samo kvalifikovana lica.
Učiteljske škole treba podiči na stu-panj Učiteljskih Akademija, a učenje u njima povisiti u nižem tečaju na 5 go-dina.
Učiteljska matura da bude ravna gimnazijskoj i da s tom maturom učitelj može biti primljen za redovnog slušaoca na Univerzitetu za pedagošku grupu.
Pedagoška odeljenja se ukidaju.
Učiteljska stanovanja.
18.	U prinadležnosti učiteljeve treba predvideti i stan u školskoj zgradi po propisu (najmanje 3 sobe i ostale prinadležnosti) drva za ogrev i 10 ari dobrog zemljišta za baštu (u selu), ili novčanu naknadu ako to nema sve u naturi i to za svaki objekt posebice a po rešenju odbora petorice od kojih dvojicu bira učitelj-ca, dvojicu gradana bira opšt. odbor a predsednika imenuje sreska policijska vlast.
Protivu rešenja toga odbora ima prava žaliti se u roku od 15 dana nezadovoljna strana Obl. Šk. Odboru, čije je rešenje izvršno.
Ocenjevanje.
19.	Učiteljev rad konduitiše se a ocenjivanje po projektu treba da otpadne.
Nadzorniki in upravitelji.
20.	Školski nadzor je stalan i instruk-tivan.
Upravitelje i upraviteljice osnovnih škola u školama gde ima više od 10 na-stavnika bira nastavničko veče. Ono kandiduje 2 kandidata koje dostavlja sre-ski nadzornik oblasnom na potvrdu jed-noga od njih sa svojim predlogom. Gde je manje od 10 nastavnika predlaže sre-ski nadzornik oblasnom nadzorniku na potvrdu jednoga od starijih i boljih nastavnika, i time dobija položaj.
Upravitelj koji ima više od 10 nastavnika osloboden je rada u razredu a nema naročiti dodatak, sem dodatka na položaj i stan i drva u školi.
Nadzornici su sreski i oblasni. Oni treba da budu iz učit. reda i imaju pored plate i ostalog kao god i učitelji, prava na stan i drva u mestu u kome žive. Njihovi položaji treba da budu stalni. Njihove kvalifikacije treba da budu ove. Školski nadzornik treba da je svršio učitelj-sku školu i bio učitelj u osnovnoj ili gra-danskoj školi najmanje 10 godina s vrlo dobrim uspehom i da je položio nadzor -nički ispit, ili da je svršio Višu Pedag. Školu odn. pedagoški fakultet i bio najmanje 7 godina učitelj.
Za prve školske nadzornike mogu se postaviti i učitelji-ce koji su s vršili učit. školu i bili učitelji najmanje 15 god. a odlikovali se radonu na pedagoškoj književnosti ili na drugom kulturnom polju.
Za oblasnog nadzornika može biti postavljeno lice koje je bilo najmanje 3 godine kao valjan sreski škol. nadzornik.
Učit. mešč. šol.
21.	Učitelji gradanskih škola koji nisu svršili Višu ped. školu moraju polagati stručan ispit iz one struke predmeta koju žele predavati. Njihova je plata sa pri-nadležnostima veča za 33% od plate običnih učitelja.
Disciplinarno sodišče.
22.	Za nastavnike koji se teže ogre-še o školske i ntastavničke dužnosti treba ustanoviti Disciplinski Sud u Min. Prosvete koji če se zvati Učiteljska porota, prema ranijem projektu zak. o nar. školama.
Službena doba.
23.	Rok učiteljske službe treba da bude kao i nastavnika srednjih škola. Po odsluženju roka službovanja učitelj se stavlja u penziju sa svima prinadležnosti-ma po Činovničkom Zakonu u koje se računa i 15% dodatka.
Razpis služb.
24.	Stečaj za popunjavanje upražnje-nih učitelj, mesta treba da je oblasni i centralni; oblasni za popunjavanje upraž-njenih učiteljskih mesta u dotičnoj oblasti a centralni za popunjavanje mesta koja ostanu upražnjena posle oblasnog stečaja za Beograd.
Učitelji treba da imaju prava javljati se na stečaj posle 3 godine i ne mogu tražiti drugo mesto stečajem dok ne pro-vedu bar 3 godine u mestu koje su tra-žili s izuzetkom izvanrednih prilika koje ima da utvrdi centralna komisija.
Prehodne določbe in specijalne pripombe.
25.	Prelazna naredenja i specijalne primedbe kod pojedinih članova saopšti-če izabran delegat usmeno pri pretresu pojedinih članova.
Iz načrtov novih šolskih zakonov in šolske uprave.
Kakor nam poročajo iz Beograda je komisija za osnovnošolski načrt zakona v ministrstvu delovala od 7. do 11. t. m. in je definitivno zaključila delo. Komisija je ponajveč osvojila stališče Izv. odb. UJU. ki ga prinašamo v listu. Načrt bo predložen narodni skupščini.
Za osnovno šolo ostane 8-letna šolska obveznost v principu, dejansko pa tam, kjer je izvedena; drugod se bo izvajala stopnjema, povsod pa se uvede provizorno vsaj 2-letna nadaljevalna šola, kot nastavek na 5—6 razredne.
Učiteljske pravice so dobro zastopane; predvidena popolna delitev šolstva od politične oblasti, samoupravne edinice po oblastih. Nadzorniki' so stalni in vzeti le iz vrst dotičnega učiteljstva, zahteva se pa višja izobrazba (viš. ped. šola) in praktično delo v osnovni šoli (najmanj 10 let). Izprememba se je izvršila v tem, da postanejo upravitelji stalni. Razpis upraviteljskih mest se vrši od 5.
razreda dalje, s 15 razredi so upravitelji oproščeni pouka.
Meščanska šola je poseben tip viš. nar. oziroma strokovne šole (4-razred-ne), nastavek na z uspehom dovršene 4-razr. osnovne šole. V 1. in 2. razredu se poučuje enotno, 3. in 4. razred dobita kmetijsko-gospodarski, trgovski ali industrijski značaj. V didaktiki prevladuje vseskozi praktičnost. Završuje se z izpitom. Učitelji morajo dovršiti višjo pedagoško šolo. Prejemki so 3 : 4 onih srednješolskih profesorjev I. kategorije. Ta zakon je vzet v izdelavi širše kot osnovnošolski, da bo meščanski šoli mogoče dati razvoj po potrebah.
Zakonski načrt o učiteljiščih in učiteljski izobrazbi predvideva petletno uči" teljišče kot nastavek na z izpitom dovršeno meščansko ali nižjo srednjo šolo. Prva 4 leta se poglablja splošna izobrazba. ki odgovarja obsegu srednje šole, se-
veda ne gramatikalno vzeto, 5 leto je pa posvečeno docela praktični vzgoji in izpopolnjevanju. Obisk višje pedagoške šole ie fakultativen.
Trgovsko in kmetijsko-obrtno šolstvo.
— Program na dan otvoritve vajeniške razstave 26. aprila 1925 v Ljubljani.
Ob Vz9. dopoldne zbirališče vajencev, razdeljenih po obrtno - nadaljevalnih šolah, pred Ljubljanskim veJesejmom. Ob 9. dopoldne sprevod proti južnemu kolodvoru, kjer se priključijo obrtno-nadalje-valne šole iz mariborske oblasti in iz krajev, ležečih ob bivši južni železnici. Nato obhod po mestu. Ob Vsili, dopoldne otvoritev razstave. Ob V212. dopoldne si gostje ogledajo razstavo. — Vajeniško predavanje. — Razdelitev nagrad. Ob V2I. popoldne skupen obed vajencev. Ob 2. popoldne si vajenci ogledajo razstavo. Ob 2. popoldne učiteljska konferenca. Ob 3. popoldne Obrtniška veselica v prostorih »Narodnega doma;«.
Službe se bodo razpisavale in oddajale komisijskim potom vezano nai člen 62. čin. zak. — Oblastni šolski inšpektorji in nadzorniki imajo predpisan delokrog.
Kulturno gibanje.
—ko Redni občni zbor Slov. Šolske Matice se je vršil v soboto, dne 4. aprila 1925 ob 18. uri v I. mestni deški šoli v Ljubljani. Udeležba je bila zelo pičla, četudi je bil čas nekoliko nepripraven, bi bil občni zbor tako eminentno važne stanovske kulturne organizacije zaslužil vendar več pozornosti.
Otvarjajoč občni zbor se je predsednik dr. Ljud. Pivko spomnil blagopokoj-nega bivšega društvenega blagajnika Jak. Dimnika, kateremu so zborOvalci stoje zaklicali »Slava!«
Iz tajnikovega poročila je razen pregleda v letih 1922.—-1924. izdanih publikacij bilo ralzvidno, da je število članov znašalo koncem leta 1924. za 134 manj nego koncem leta 1921.. namreč 2425. Seje je imel odbor v zadnji poslovni do-
bi 4; o njih so izhajala ponočila v »Učit. Tovarišu«, ki se mu izreka zahvala za njegovo časniško gostoljubje. Društvo je dobilo po naklonjenosti ljubljanske mestne občine svoj društven lokal; Slov. Šol. Matica plačuje sicer najemnino, a ljubljanska mestna občina je za! njo prostor adaptirala. Končno je tajnik predlo-• žil, da se vpiše t J. Dinmnik med društvene častne člane (soglasno sprejeto).
Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je društvo imelo v zadnjem troletju prometa 464.925.99 Din. društveno premoženje pa predstavlja vrednost 204.195.81 Din.
Poročili sta bili sprejeti in odboru je bil podan absolutorij.
Po volitvah (in seji, ki je sledila občnemu zboru) se je konstituiral novi odbor talko-le: predsednik dr. Ljud. Pivko; 'podpredsednik Fran Gabršek; tajnik M. Kovačič; blagajnik Pavel Plesničar; knjižničarka Vita Zupančičeva; odborniki: Ljud. černej, Rado Grom, dr. Iv. Lah in Ignacij Mlačnik; odborn. namestniki: Ivan Dimnik, Engelbert Gangl in Gustalv Šilih; preglednika računov Bogomir Fegic in Ferdo Juvanc.
Izmed predlogov in slučajnosti je treba omeniti: Občni zbor je pooblastil odbor, da po lastni uvidevnosti obdari revnejše učiteljiščnike kakor tudi prosvetne organizacije z nekoliko poškodovanimi. vendar porabnimi izvodi publikacij SŠM. (Opozarjamo na to prizadete!)
Za leto 1925. se izda Ped. Zbornik in II. zvezek »Pedag. klasikov« ter tretja, doslej še ne določena knjiga. — Sploh se naj vsako leto izdajo po tri knjige. — Za poznejšo dobo sta avizirani knjigi »Učna snov iz botanike za osnovne šole« in »Učna snov iz zoologije za osnovne šole«, obe izpod peresa prof. Alf. Va-lesa.
Glede nagrad pisateljem in prevajalcem se povzame ključ po društvu književnikov.
Gg. velika župana v Ljubljani in Mariboru se naprosita, naj naredita, da postane naročevanje publikacij SŠM obvezno za vse šole oziroma šolska vodstva v njunem področju. — UJU po-verjeništva Ljubljana se naprosi, da napravi za svoje člane obvezno članstvo ' pri SŠM.
V bodoče se bo spisovanje publikacij SŠM razpisovalo.
Po predlogu odb. nam. Eng. Gangla izda SŠM kot izredno publikacijo knjigo »Mladim učiteljem na pot« s praktičnimi nasveti za delo v šoli in izven nje; načrt napravi predlagatelj sam in prevzame tudi uredništvo, posamezna poglavja p,a spišejo pisateliji. — Občni zbor je bil zaključen ob 19. uri 25 minut.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Počitniški Kosovski izlet. Na
Vel. ponedeljek se je vršil sestanek udeležencev^) II. počitniškega izleta v Slovenskih Konjicah v »Narodnem domu«, na katerem smo sklenili: 1. Program: Ljubljana, Zid,al ni most. Zagreb, Beograd, Niš, S k o p 1 j e, Kosovo p d l j e, S k o p 1 j e, Niš, Zaječar, Nego t in, Prahovo, po Donavi v Beograd (od tu event. v S u b o t i c o) L j u b 1 j a n a.
2.	Čas: Prvi dan avgustai — 10—14 dni.
3.	Financa: 1200 Din. 4. Da ne bo število udeležencev preveliko, se sprejmejo samo udeleženci I. in II. počitniškega izleta. Radi ugotovitve števila udeležencev III. počitniškega izleta se morajo javi-
ti vsi še enkrat do 1. maja. Kdor se do tega roka ne priglasi, se smatra, da ne potuje z nami. 5. Tovariši iz St. Bečejai se na njihovo prošnjo sprejmejo in se nam pridružijo v Beogradu. 6. Sprejele so se resolucije z ozi-rom na učitelje in profesorje ta F. S. — Po zborovanju je bil izlet v Žreče. Za dolžnost smatram, da se zahvalim za prijaznost in gostoljubnost našimal zvestima članicama »mrovljišča« tovariši-cama Tončki in Marjanci Režabekovi. Tudi iz Konjic smo odnesli nepozabne spomine. — SI. M r o v 1 j e, učitelj, Črnomelj.
Gibanje učiteljske omladine.
—uč 14. sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru se je vršil 18. aprila 1925 v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici, kjer ima svode prostore Pedagoški krožek. Gospa ravnateljica Stupica je z največjo ljubeznivostjo ugodila naši prošnji in na večer sestanka osebno poskrbela, da je bil za nas pripravljen prostor poleg sobe Pedagoškega krožka. Najtopleje se ji zahvaljujemo za gostoljubje. Vodja našega odseka je storil prav, da je naprosil predsednika Pedagoškega krožka, g. prof. Stiha, da bi nas upeljal v delo krožka in nam zlasti raztolmačil pomen in uporabo aparatov, ki se jih poslužuje eksperimentalna psihologija, in jih ima krožek. G. prof. Šilih se ie z veseljem odzval povabilu, omenil pa je. da želi, preden napravi poizkuse z aparati, izpregovoriti nekoliko o eksperimentalni psihologi-j i. Ob njegovem govoru smo uživali. V spretno sestavljeni, razumljivi obliki nam je govoril o tej poti psihologije. Takoj uvodoma je poudarjal, da ni to nobena nova psihologija, ampak je eksperiment. psihologija le ena izmed poti, ki se je poslužuje psihologija, da čim najuspešneje vrši svojo nalogo in pride do najboljših rezultatov. Govoril je o razvoju psihologije, o raznih strujah. Kakor filozofija je tudi psihologija do novejših časov izvajala osnovne nauke za duševne pojave iz metafizike. Ko pa so prirodoznanstvene vede opirale svoje sklepe na induktivna opazovanja, se je začela tudi psihologija znanstveno urejati in usmerjati. Na Angleškem so najprej 'poizkusili postaviti duševno življenje na osnovo izkustva in opazovanja. Zlasti J. Locke in Hume veljata kot začetnika empirične ali izkustvene psihologije. D. Hume izvaja vse duševno življenje iz preprostih vtisov, ki jih ureja po asocijacijskih zakonih. Herbart je hotel celo matematično preračunati pravila duševnega življenja. Fechner nato v svoji Psihofiziki preiskuje razmerje med dražljaji in občutki — ter jih smatra kot' posebno poglavje fizike. Pojavi se stroja. ki povdarja sorodnost duševnih pojavov s fizijologičnimi in končno nastopi Wundt, ki združi mehanična in fi-•zijološka stremljenja prejšnjih dob, povdarja zlasti čustva in voljo in njihov vpliv na predstave — veže torej nekaj novega z ostalim, že zavestnim ter naziva to apercepcijsko psihologijo. Tako se je torej razvijala psihologija od prvotne metafizične do psihologije (predstav) razuma intelektualne, psihol. čuv-stva ali emocijonalna in psihol. volje ali voluntaristične do najnovejše psihologije pojačenega samoopazovanja na eksperimentalni podlagi. Za vse stroje je navedel predavatelj predstavnike Iz prejšnje ta najnovejše dobe. Nato je govoril o nalogah psihologije; opis dušev. funkcij in razlaga, o obsegu in izhodi-
šču: normalna, anormalna psihol., psihol. otroka. Tumlirtz: Einführung in die Jugendkunde, psihol. živali in psihol. individualnih diferenc. Nato je prešel k uporabi: psihotehnika in pedagoška psihologija, ter ie govoril o virih in metodi. 1. Opazovanje samega sebe. 2. Telesni spremljevalni pojavi, ki so zakonito zvezani z duševnimi. 3. Objektivni psihični tvori: šege, običaji, vera itd. 4. Biografije, karakteristična pesniška dela i. dr. Metoda se raivna po predmetu, zmožnostih in s poizkusnimi osebami. Opazujemo samega sebe ali istočasno z mišljenjem ali povratno, retrospektivno. Zbiranje enakovrstnih opazovanj, slučajnih ugotovitev. Duševne prikaze natančno opišemo. In končno je govoril g. pnof. Šilih še o potih, ki se jih poslužuje psihologija: 1. Vprašanja, precizna, o prikazih, ki jih je lahko dognati, je staviti zanesljivim osebam. 2. Eksperiment, ponavljanje je vedno mogoče, se dado variirati, razne možnosti opazovanja. Eksperimenti so: 1. psihofizični, kažejo na razmerje med dušo in telesom, para-ielizem ali vzporednost, 2. eksperiment izražanja ob občutkih ugodja neugodja, 3. eksperiment dela. motorično senzo-rično glede na spomin, 4. reakcijski eksp. asocijacija, abstrakcija, eksp. naj-kompJiciranejših duševnih funkcij, 5. opazovanje samega sebe; miselna pot. Na naslednjem sestanku nam je obljubil g. prof. Šilih, da bo praktično izvajal nekatere najvažnejše eksperimente. Tov. predsednica je zelo spretno vodila ta sestanek in se ie g. predavatelju v imenu vseh prav prisrčno zahvalila. Navzočih je bilo nad 60 tovarišev in tovarišic, ki so z viharnim ploskanjem izražali zadovoljstvo nad predavanjem. Prihodnji sestanek bo 2. maja istotam. 25. aprila pa se peljemo vsi v Ljubljano obiskat naše tovariše. Na svidenje! — Zapisnikarja.
Splošne vesti.
—	Hrvatsko učiteljsko društvo za grad Karlovec priredi z Belokranjskim učiteljskim društvom skupno zborovanje dne 7. maja 1925 v Metliki. Podrobneje je razvidno iz vabila zadaj.
—	t Pavel Košir, šolski upravitelj, bivši šolski nadzornik, predsednik podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva Prevalje, odbornik Šolske Matice. imejitelj raznih priznani itd. je dne 18. aprila 1925 ob Vi>5. popoldne po dolgi mučni bolezni, v starosti 47 let izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 20. aprila 1925 ob 4. popoldne iiz Narodne šole na pokopališče. Preostalim naše so-žalje!
—	Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani namerava prirediti letošnje počitnice 3 ferijalne kolonije. Kateri šolski upravitelj bi prepustil 1 šolsko sobo za dobo enega meseca, kjer bi bilo nastanjenih 25 deklic? Kraj naij bi bil v bližini vode, kjer bi se otroci kopali in če mogoče blizu železnice. Cenjene prijave prosimo poslati na upravo »Učit. Tovariša«.
—	Letos so se pojavile nove velikonočne pisanice na temelju belokranjskih.
To je delo našega stanovskega tovariša. Kritika o njih je izšla v »Slov. Narodu«. Belinove pisanice. — Tov. Belin se v podeželskem tihožitju posveča naši narodni umetnosti in zbira motive, da ž njimi oplodi naše narodne rezbarijč. Letos je izdelal prvo serijo velikonočnih pisanic. Pisanice so tako uspele in umetniško izdelane, da je prof. Grebene, ki spada v jurijo za pariško dekorativno razstavo, izbral 24 komadov teh pisanic in jih odposlal v Pariz v reprezentanco
narodno-umetnostnih predmetov iz Slovenije. Pisanice so izdelane z velikim umetniškim okusom, naslanjajo se deloma na popolnoma izvirne motive in okraske. Barve so pestre in umerjene. Tov. Belin je svojim pisanicam dodal izvirno zamisel; iz vsake moli svilena vrvica, ki omogoča, da se pisanica lahko lično razobesi. Letošnjo zbirko razstavlja v izložbenem oknu trafike Sever v Šelenburgovi ulici. Povsod ljubijo dokaze domačnosti in domačije, posezimo tudi mi po naših pristnih domačih pisa-nicah. Okrašena s pisanicami in cvetjem je Velika noč v tesnem mestnem obzidju mnogo prisrčnejša in pomladanska, zato so vzbudile tudi te pisanice mnogo pozornosti.
ä v —• «fr
IZDELUJE
TOČNO
GRAVERSKI ZAVOD
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 13
—	Poročila se je tov. Stana Horva-tova. učiteljica na Jesenicah, hčerka uglednega našega tov. Rudolfa Horvata iz Ljubljane z inženirjem gosp. Pavlom Vrbičem v Trbovljah. Čestitamo!
—	Prijave za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah. Absolventje filozofskih fakultet, ki nameravajo vstopiti v učiteljsko službo na kaki državni srednji šoli ljubljanske oblasti, naj se pismeno prijavijo pri velikem županu ljubljanske oblasti vsaj do dne 1. maja
1 92 5. V prijavah naj se navede: učna stroka ter stanje izpita (ali je kandidat že izprašan, ali odobrene domače naloge. ali ima samo absolutorij.) Prosvetni oddelek sestavi na podlagi teh prijav seznam učiteljskih kandidatov, ki pridejo v šolskem letu 1925./26. pri oddaji službenih mest v poštev.
—	Uradniškemu kongresu v Ljubljani je imenom omoženih uradnic poslala tov. Tončka Šijanee brzojav sledeče vsebine: »Uradniški kongres v Ljubljani pozivamo, da se zavzame za izplačevanje polnih doklad z uradniki omoženim uradnicam.«
—	»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Pre-lovec. Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšla je četrta številka, ki prinaša J. Ravnikov moški zbor »Kam si šla« in St. Premrlov mešani zbor »Polžek«. Novi naročniki (letna naročnina 20 Din) naj se priglase po dopisnici na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsem pevskim društvom in zborom ter ljubiteljem naše pesmi list toplo priporočamo v naročbo.
—	Na osnovni šoli v Loškem potoku se je nabralo za »pirhe« neodrešenim bratom 190 Din, za »Francoski dan« 123 Din 50 para.
—	V založbi kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani izide tekom junija t.l. šolska knjiga dr. Janko Bezjak Nemška vadnica II. del za osnovne, meščanske in srednje šole
—	Usposobljenostni izpiti za meščanske šole. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 2206 z dne 4. febru-
LLSTEK.
„Narodna enciklopedija6' srp-sko-hrvatska-slovenačka.
(Zvezak 1. Izdan 14. III. 1925. Ur. Prof. S t. S t a n o j e v i č. Cena 45 Din. Izd. Bibliografski z a v o d d. d. Zagreb. G u n d u 1 i -č e v a 2 9. Izšel je prvi zvezek tega velikega dela, ki ga ne bo smela pogrešati nobena šolaj in iz katerega bo učiteljstvo lahko črpalo snov za svoje delo v šoli in izven nje.
To delo lahko smatramo za prvi simbol in znak našega znanstvenega kulturnega edinstva in ujedinjenja, kot temelj za edinstveno nadaljne delo na posameznih panogah. To, kar so nam bili dosedaj nemški leksikoni, iz katerih smo črpali duhovno orientacijo in z njo nem-
ški duh, ki je vel v njih, je sedaj za Ju-goslovena »Narodna enciklopedija«, ki nas upelje in seznani z vsemi pojavi, ki imajo stika z nami in nam kaže vse, kar je našega in česar ne najdete v tujih leksikonih.
Zato je to delo neobhodno potrebno za vsakega jugoslovenskega izobraženca.
Cela »Enciklopedija« bo imela 18 do 22 zvezkov in bo izhajala redno vsaki mesec. Za stalne naročnike, ki se še sprejemajo, je cena zvezku znižana na 40 Din. Dobi se cirilski ali latinski izvod, kar je treba posebej omeniti pri naročbi. Prvih 7 zvezkov bo tvorilo prvo knjigo, za katero se dobe posebne originalne platnice za stalne naročnike za 15 Din, za druge 25 Din.
Celota bo tvorila tri knjige.
Opozarjamo na to veliko delo, ki ga ne sme manjkati v nobeni učiteljski knjižnici in ki bo znanstveni vir naše ju-goslovenske kulture.
Čitanka za strokovne obrtno-nadaljevaine šole.
(V 5. odstavku s posebnim o z i-r o m na g o s t i 1 n i č a r s k e šol e.)
Sestavil Fran Marolt. učitelj. Cena vezani knjigi 45 Din. Izdala ta založila »Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Ljubljani«. Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Knjiga je odobrena od odd. min. trg. in industrije.
Maroltova knjiga nam izpolni vrzel v literaturi naših šolskih knjig, ki je že dolgo čakala izpopolnitve. Obeležje knjige je sicer strokovno, vendar daje tudi obče duševne književne hrane gojencu.
Knjiga obsega leposlovni, zemljepisni, zgodovinski, prirodoznanski del, oddelek za promet in obrt, strokovne spise specialno za gostilničarsko obrt in oddelek za zdravstvo.
« Posebnost so skrbno sestavljeni spisi za gostilničarsko obrt. ki uvajajo v
vedenje z gosti in v naitakarjevo zunanjost, gospodarstvo, varčnost, knjigovodstvo. vinarstvo, pivovarstvo, konser-viranje raznih zvrsti v gostilničarstvo^ sedaj in nekoč ter prinaša tudi biografije naših poznanih zaslužnih mož za povzdi-go gostilničarske obrti pri nas
Zdravstveni spisi so prav praktično sestavljeni in ustrezajo tako za gostilničarske tečaje, kakor za obrtno nadaljevalno šolstvo. Še bolj vstreza temu oddelek promet in obrt, ki bi v zvezi z zemljepisnimi spisi dobro služil tudi čitankam za trgovske šole. Ti so posebno praktično sestavljeni.
Čitanko 'izpopolnjujejo lepe slike naših pokrajin, sadežev in zaslužnih mož za gostilničarsko obrt. Prepričani smo, da bo ustrezala svojemu namenu in da bodo po njej segle tako obrtno-nadalje-valne. kakor gostilničarske šole. Odlikuje se pa tudi po okusni vnanji obliki.
ar j a 1925. odnosno O. N. br. 15.644 z dne 1. aprila 1925, odredilo, da se morejo izpiti za meščanske šole pred izpraševal-no komisijo v Ljubljani, odnosno v Mariboru, polagati samo še v roku meseca maja t. 1. od šolskega leta 1925.'26 nadalje pa bodo mogli te izpite polagati samo redni slušatelji višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu. Ministrstvo prosvete hoče poskrbeti, da se vsako leto sprejme na obe višji pedagoški soli tudrnek aj ^sl ušate lje v^ iz ^	. ^
„Kupulte srečke za Razlagov spomenik11
Izredno učinkujoče zdravBo proti vsem vrstam revmatizma. V dobi za minulo strašno svetovno vojno trpi naš narod mnogo na revmatizmu, a večjidel teh bolnikov še danes ne ve, kako lahko in hitro se ta bolezen ozdravi z zdravi-lorfi Radio-Balsamica dr. Rahlejeva. Že v Rusiji je dr. Rahlejev posvetil vse svoje moči proučavanju tega zdravila in dosegel izredno velike uspehe. Ko je pred dvema letoma začel preizkuševati svoje zdravilo v Sloveniji, ima danes tudi pri nas zaznamovati neverjetno lepe rezultate. Ni čuda torej, da je dames njegovo zdravilo priznano vseobče kot edino in najbolje sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo izredno učinkovitost najbolj potrjujejo številna priznanja profesorjev in zdravnikov kakor zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov.
Radio-Balsamica izredno hitro deluje in ne pušča nikakih sledov na koži ne na srcu in je popolnoma neškodljiv. Po vporabi dveh do treh steklenic Radio-Balsamica se ozdravi vsak, tudi najstarejši revmatizem.
Učiteljski pravnik.
§ Polletna poročila šolskih upraviteljev in nadzornikov o stanju šolstva so uradno predpisana v »Osnovni Nastavi«. Za upravitelje ne direktno, a jih zahtevajo nadzorniki, ker drugače ne morejo sestaviti točno svojih poročil. Za nazaj je izkaze izpolniti do 1. maja, za drugo polletje pa do 1. julija. Izkaze bo založila Učiteljska tiskarna, da se prihrani rubri-ciranje.
§ Neopravičeno prejemanje stanarine ter draginjskih in rodbinskih doklad. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru, dne 5. aprila 1925 P. br. 3357'25. Do-znal sem, da prejemajo učne osebe, ki so samskega stanu ali poročene ter žive v skupnem gospodinjstvu, polno stanarino. Istotako so nekateri v užitku dra-ginjske, odnosno rodbinske doklad^. ki jim ne pritiče po zakonu. Naročam naslovom, da sestavijo seznam vseh učiteljskih parov z opombo, ali žive v skupnem gospodinjstvu ali ne in katero stanarino dobivajo. Pri samskih osebah naj se neposredni starešina izjavi o pravilnosti stanarine, ki jo dobivajo. Pri vseh oženjenih nastavnikih naj se revidirajo doklade za otroke v zmislu čl. 42. dra-ginjske uredbe. Starejšine naj revizijo stanarin in doklad izvršijo na podlagi plačilnih listov, v katerih bo od 1. aprila naprej označena plača ločena od doklad.
—	Za velikega župana: dr. Poljanee s. r.
—	Ker nekateri napačno tolmačijo gornji odlok in menijo da gre za zaračunavanje naturalnih stanovanj, moramo pojasniti. da se tiče gornji odlok čl. 28. čin. zak.. ki določa, da dobivatio samci le 75% stanarine in oženjeni, če služita oba v istem kraju, le eno, in sicer večjo stanarino. Naturalnih stanovanj se ne zaračunava v zmislu čl. 39. čin. zak.
Učiteljska gospodarska organizacila-
Učiteljski konvikt v Ljubljani,
XXX. redni občni zbor društva za zgradbo »Učiteljskega k on vik t a« v Ljubi jiani je bil dne 8. aprila 1925 ob 10. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice Učit. konvikta z običajnim dnevnim redom:
Predsednik E. G a n g 1 konstatira, da je v zmislu društvenih pravil občni zbor sklepčen. V toplih besedah se spominja pokojnega tovariša Jakoba Dimnika, ustanovitelja in jako zaslužnega moža za naše društvo. Čast hvaležnosti nam veleva, da mu postavimo neizbrisen spomin', ko društvo doseže realizacijo svojega namena. V poča-ščenje njegovega spomina se navzoči dvignejo s sedežev in mu zakličejo »Slava«.
Tajnikovo poročilo.
Društvo za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani je dne 28. decembra 1924. 1. neopaženo končalo tridesetletnico svojega obstoja. Tega dne v letu 1895. je bil ustanovni občni zbor društva. Misel o njegovi ustanovitvi se je rodila v glavi moža, ki ni bil le izredno marljiv in vztrajen učitelj z dušo in srcem, marveč je z besedo m dejanjem neumorno posvečal napredku in razvoju šolstva, procvitu in ugledu učiteljskega stanu vse svoje življenske sile in bil močan steber naše stanovske organizacije. Naš nepozabni tovariš, pokojni šolski ravnatelj Jakob Dimnik, je že par let pred ustanovitvijo društva sprožil proti tedanjemu uredniku »Učit. Tovariša«, pokojnemu nadučitelju Andreju Z u m r u , misel, da bi bilo v veliko korist učiteljštvu, ako bi začeli zbirati darove za zgradbo »Učiteljskega konvikta«. Jako zanimiva je zgodovina te ustanovitve, ki je kratko opisana v uvodu o ustanovnem občnem zboru. (Jo prečita).
Ako bi mila usoda ohranila tovariša Jakoba Dimnika še pri življenju, sem uveden, da bi tudi tridesetletnica obstoja našega društva ne šla: tiho mimo nas.
Blag bodi spomin našemu tovarišu Jakobu Dimniku, blag spomin možu, ki mu je bilo življenje en delaven dan. blag spomin njemu, ki se je od prVih let učiteljevanja pa do zadnjega diha boril z vsemi moralnimi močmi za pravice, svobodo, ugled, čast in dobro ime učiteljskega stanu!
Društveni odbor je tudi v zadnjem upravnem letu mirno deloval, pridno zbiral darove in množil kapital. Na odborov! seji dne 28. septembra 1924 smo po smirti tovariša Jak. Dim n i k a , ki je od postanka društva pa do svoje prerane smrti vztrajno in vestno oskr-
boval blagajno, kooptirali v odbor tovariša Alojzija K e c 1 j a , ki je rado-voljno prevzel blagajniške knjige in račune ter vodi in opravlja blagajniške posle s priznano točnostjo in vestnostjo. V kolikor je bilo izvedljivo, je tovariš blai-gajnik ugodil željam, izraženim na lanskem občnem zboru glede centralizira-nja denarnih naložb na skupno knjižico. Odbor je na tej seji soglasno sprejel bla-gajnikove predloge:
1.	Za pokrovitelje naj se vpišejo vsi tisti, ki so v višini pokroviteljnine vplačali »Ganglov kamen« ali pa darovali brezobrestno posojilo Učiteljskemu konviktu.
2.	Med društvenike naj se vpišejo vsi darovatelji, ki vplačajo pod katerimkoli imenom zneske pravih članov.
3.	Blagajniku se dovoli kredit v nabavo zapisnikov za pokrovitelje in druge društvenike.
4.	Društvo naj pristopi k poštnemu čekovnemu zavodu.
V letu 1924. je bilo članov pokroviteljev 274. ustanovnikov 18 in pravih 81; skupaj 373.
Na seji dne 28. septembra 1924 smo tudi razmotrivali vprašanje o nameravani prireditvi književne tombole v korist do polovice »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani«, do polovice pa »Učiteljskemu domu v Mariboru«. Vprašanje o tej tomboli smo načeli že na zadnjem občnem zboru. V ožji odsek za književno tombolo sta bila izvoljena tovariša Fe-g i c in J u v a n e c, ki sta stopila v stik s tovarišem Karlom M a h ko t o, tajnikom Jugoslov. Matice, da jima poda smernice in načrt za tombolo. Nameravali smo prirediti načrt in tombolo jeseni 1924. Ker pa je v tem času Jugoslov. Matica sama priredila svojo književno tombolo, smo morali zaradi konkurence zaenkrat opustiti to misel. Društvo za zgradbo Učit. konvikta bo izvedlo književno tombolo v tekočem letu.
Tovariš Josip Lapajne je v imenu okrajnega učiteljskega društva kranjskega izrazil željo, naj društveni odbor seznani učiteljstvo s pregledno zgodovino Učiteljskega konvikt^, z njegovim denarnim stanjem, inventarjem in s čisto bilanco. Društvena pravila so še vedno v zastareli obliki; treba jih je nujno predelati in urediti društveno članarino. V imenu svojega učiteljskega društva prosi več agilnosti. da se čim prej začne z zgradbo konvikta. — Tovarišu G r u m u so Lapajnetova izvajanja simpatična, vendar v sedanjem času ni misliti na stavbo konvikta. Za to je sedanje društveno premoženje še prenizko, posojilo pa predrago. Konvikt moramo zgraditi le z lastnimi denarnimi sredstvi, ne pa s posojilom, če hočemo, da konvikt
ne bo pasiven. Glejmo, da organiziramo vse učiteljstvo ljubljanske oblasti k podpiranju konvikta. Prihodnji društveni odbor naj z vso paro deluje na pomno-žitev kapitala; obrne naj se na naše po-verjeništvo UJU s prošnjo, da izda vsem učiteljskim društvom okrožnico, naj bo vsak član organizacije UJU obenem tudi član društva za zgradbo konvikta. V tem zmislu bo treba izpremeniti tudi društvena pravila in določiti letno članarino po 100 Din, ki se naj od društve-nikov pobira mesečno po 10 Din. Tovariš Ivan Dimnik podpira Grumova izvajanja in priporoča, naj se v bodoče pritegne vsakemu občnemu zboru po en član vsakega učiteljskega društva v ljubljanski oblasti, da se jih točno seznani z društvenim delovanjem in pouči o agitaciji v prid društva.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik tovariš Al. Keceli poda društveni promet in bilančno stanje Skupni prejemki Din 259.249.51, skupni izdatki Din 258.549.51. Skupni promet Din 517.799.02. Društveno premoženje, ki znaša Din 244.102.16 loči na tri dele. Prvi del vsebuje dvomljive terjatve: avstrijsko vojno posojilo, naložbe v dunajski poštni hranilnici in 20% odpis ob ureditvi denarnega prometa Din 2505.96. Drugi del obsega nemobilno glavnico: 2 srečki, 2 obligaciji, 194 obveznic 7% državnega posojila, inventar, J os. Travnov legat in Reichovo polico Din 33.001.16. V tretjem delu je mobilna glavnica: posojila in hranilne vloge Din 208.595.04. Brezobrestnega posojila smo dosedaj prejeli Din 34.479.50, od tega smo vrnili Din 1900, darovanih pa je bilo Din 6037; tedaj dolguje društvo Din 27.542.50. Obresti tega posojila so done-sle društvu v letih 1921. do 1924. skupno Din 5065.92. V teku 4 let bo ta dolg popolnoma krit z obrestmi. Trdno upamo, da bodo dobra učiteljska srca obojega spola provzročila diktat na darilo njihovih še obstoječih posojil društvu po vzgledu dosedanjih 33 darovalcev.
Državnih 7% obveznic je 194. Obresti teh znašajo letno Din 1911. Ker je teh obveznic še mnogo med učitelj-stvom, upamo, da jih društvo še prejme v povečanje svojega premoženja.
Šest Jos. Travnovih legatov smo združili na eno hranilno knjižico. S tem smo dosegli 9% obrestovanje.
Letne obresti od društvene imovine znašajo Din 21.179.23.
Letnine in darovi pod raznimi naslovi so se dvignili na Din 25.017.50. Tako dobre letnine naše društvo še ni imelo v svojem 30-letnem obstoju. Ta brezmejna požrtvovalnost našega učiteljstva
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
FrantiSkanska ulica St. 6.
Ocene.
—k Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi III.
zvezek: Socializem iz leta 1901. Druga ne-izpremenjena izdaja. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1925. Cena broš. Din 80.
V zadnjem času so dr. Krekov Socializem, ki je že davno pošel v knjigotržtvu plačevali po 300 do 400 dinarjev za izvod, pa ga še ni bilo nikjer dobiti'. Iz tega dejstva izvira prvič, da so vsi tisti, ki so bili srečni posestniki te knjige, znali čuvati to redko in iskano knjigo kot dragocen zaklad in drugič, da je' bilo vedno dovelj ljudi, ki so hoteli dobiti to knjigo v svojo knjižnico pa magari za ceno 500 Din.
Zato je storilo založništvo veliko kulturno delo, ko se je odločilo iz nova izdati" to knjigo.
mora vsakemu imponirati. Ostanimo vsaj taki. kakor srno bili v preteklem letu! Učiteljstvo naj ohrani dosedanjo naklonjenost društvu, naj deluje zanj z vso dušo, da pridemo čimprej do zidanja prepotrebnega Učiteljskega konvikta!
Tovariš Josip Lapajne želi, da se splošno denarno stanje objavi v »Učiteljskem Tovarišu«, kar se tiče podrobnih zneskov, bo pa okrajno učiteljsko društvo prosilo za prepis blagajnikov eg a poročila. (Je zgoraj objavljeno. — Op. uredn.).
V	imenu pregledovalcev računov poroča tovariš F e g i c. da so računi in priloge v najlepšem redu, zato predlaga blagajniku in odboru absolutorij. Soglasno sprejeto.
Volitve.
Tovariš Josip Lapajne omenja. naj se društvena pravila najprej preuredijo ; ko bodo nova pravila sestavljena in odobrena, naj se skliče izredni občni zbor, ki bomo na njem izvedli volitve. Tovariš Gnus predlaga volitev z vzklikom. Tovariš F e g i c predlaga stari odbor do izrednega občnega zbora. Soglasno sprejeto.
V	anketo za izdelavo novih pravil, ki naj bodo do binkošti izvršena, se soglasno izvolijo tovariši: Ivan Dim>-nik, Mirko Fegic.Rado G rum in Josip Lapajne.
Do prihodnjega izrednega občnega zbora se soglasno izvoli za društvenega blagajnika tovariš Alojzij K e c e 1 j.
Pregledovalcem računov sta soglasno izvoljena tovariša Mirko F e g i c in Avgust Korbar.
Slučajnosti.
Ker se književna tombola v minuli upravni dobi ni mogla izvesti, predlaga tovariš F e g i c , naj se izvede letos. Sprejeto.
Ko se določijo po čl. 22. č) izredni društveni izdatki, zaključi predsednik XXX. občni zbor.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je v preteklem tednu prejelo 145 Din, katere so darovali: Julij Mayer, nadučitelj v Dobu, 5 Din kot mesečni prispevek za april; J u r a j R e ž e k , učitelj v pok. in Anton L i -kožar, nadučitelj v pok. po 10 Din letnine ; Fran Kavčič, nadučitelj v pok. pri Dev. Mar. v Polju, 20 Din letnine: učiteljsko društvo za radovljiški okraj 100 Din za Ganglov kamen ob priliki odlikovanja okrajnega šolske-. ga nadzornika Janka Baraga. Prisrčna hvala! Letošnji prejemki znašajo 3618.50 Din.
Delo je danes staro komaj 25 let in je ob svojem srebrnem jubileju ravno tako aktualno, kakor je bilo takrat, ko je izšlo. Saj resnica je učna, neiz-prtmenljiva in ne zastara nikdar. »Socializem« nosi v sebi izžgan pečat orjaške Krekove osebnosti. Krek ni hotel napisati strogo znanstvene, filozofske razprave o socijalizmu, on je zbral svoje tozadevne misli v enotno niz in je ustvaril svoj socialni program. Ta knjiga je agitator, organizator, političen vademecum in nedosežen ideal vsakomur, ki se hoče natančneje poučiti v miselnosti dr. Kreka. Odprto srce, gorka ljubezen, hladna misel in konsekventno izvedeno prepričanje, to je bila moč dr. Kreka. Tako je tudi njegovo delo Zgodovina Socializma, ki jo podaja v tej knjigi prvi slovensjci Jugoslovan # je obdelana s tako pridnostjo, takim znanjem *in tako dovršenostjo, da vpliva na bralca kakor razodetjfe. V predgovoru beremo: »Kdor hoče razumeti' naš čas, razumeti sedanjo Rusijo, Nemčijo, Anglijo itd., mora poznati razvoj socializma. Zato nam je ta knjiga potrebna. V knjigi najdeš obdelana poglavja o
I Šolske upravitelje in nadzornike
99
opozarjamo, da je v tisku
V« 9	fl • V
0
kakor je predpisan uradno v 1. in 12. zvezku „Osnovne Nastave", službenega lista min. prosvete za osnovno šolstvo in ga morajo predložiti vsake pol leta šolski upravitelji in nadzorniki.
Izšle bodo vse predpisane vprašalne in statistične pole. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
družbi, o pravičnosti, in pravu, to je o lastninski pravici, o rodbini in narodu, o državi itd. Nato sledi zgodovina socijalizma pri Francozih od leta 1848. o Marxu, o komunistih, o katoliško socijalnem programu, o anarhizmu, o delavskem gibanju itd. Rabil bo to knjigo filolog, dijak, učitelj, inteligent in preprost človek.
—k Mali Lord, roman, angleško napisal F. H. Burnett, poslovenil K. Pribil. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 24, v platno Din 36.
Xa povest gre sedaj drugič med Slovence, v novem prav lepem prevodu. Povest je najbolj znano in najbolj popularno delo sloveče angleške pisateljice Burnett in je prevedeno v prav vse kulturne jezike. Prvi slovenski prevod je bil takoj razprodan, zato bo nova izdaja posebno dobrodošla mladim in odraslim. Le nerad odlaga človek Malega Lorda, ko ga prečita. Knjjga je pisana v tako priljubljivem tonu. da bi jo prebiral v enomer. Vso povest preveva neka mila, neobično ugodna prikupljivost, ki počasi premore tudi manj čustvenega človeka, da se mestoma ne more ubraniti solz. In ker tako blago vpliva na človeško srce, je pripravna za mlade in velike bralce, kakor malokatera knjiga. Vsak, ki' jo prečita, jo odlaga s tihim sklepom v srcu, posnemati malega junaka prekrasne povesti. Kakor je knjiga opajala stotisoče, kakor sem jaz ob njej Dozabil nekaj ur nase in ua svet, tako se tudi ti draga bralka in dragi bralec ne boš mogel odtegniti pretesnemu njenemu čaru, ko se poglobiš vanjo. Vem, da je ne odložiš, dokler jo ne končaš. In če ti bo ugajala, priporočaj jo svojim vrstnicam ali vrstnikom. Knjiga s tako zlato vsebino v današnjih dneh gotovo zasluži1, da najde pot v vsako slovensko hišo. Ne le vrelec užitka, tudi izvor dobrote in plemenitosti bodi vsakemu olikanemu malemu in velikemu otroku našega naroda.
—k »Rečnik sviju mesta« kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca sastavljen na osnovu službenih podataka Ministarstva Unutrašnjih Dela. Krajem ovoga meseca izlazi .iz štampe knjiga »Rečnik mesta sa sadržajem: 1. spisak županij-skih oblasti Kraljevine SHS, spisak srezova Kraljevine SHS, 3. spisak opština Kraljevine SHS. — I. deo. Administrativna podela Kraljevine SHS (sastavljena prema novoj uredbi o podeli zemlje). Ovaj deo sadrži: 1. podelu Kraljevine SHS na 33 županijske oblasti; 2. podelu svake županijske oblasti na srezove; 3. podelu svakog sreza na opštine. sa naznačenjem sedišta opštine; 4. podelu svake opštine na mesta, koja ju sastavljaju (sela, zaselci. salaši. pustare, naseobine i t. si.); 5. broj domova, stanovnika i najbliža državna pošta za svako mesto. — II. deo. Registar mesta Kraljev: ne SHS. Ovaj deo sadrži spisak sviju mesta Kraljevine SHS po azbučnom redu sa naznačenjem da li je dotično mesto varoš, varošica, selo, zaselak. salaš i t. si., kojoj opštini, srezu i oblasti dotično mesto pripada, kao i koja mu je najbliža državna pošta. »Rečnik sviju mesta« sadrži ukupno oko 1200 strana i staje u pretplatu 240 dinara. Novac se polaže po prijemu knjige. Sa narudžbinom treba se obračati Uredništvu »Reč-nika sviju mesta« Kraljevine SHS. Beograd, Pri-zrenska ul. br. 6. — Administrativna podela Hrvatske. Slavonije, Dalmacije i Slovenije štampana latinicom.
—k Milka Martelančeva: Otroško perilo. Iz
uprave »Ženskega sveta« v Trstu je izšla lična knjižica za otroško perilo. Spretna urednica prilog, ki izhajajo mesečno v »Ženskem svetu«, gdč. Milka Martelančeva, je podala v tej knjižica, ki je za nas nekaj povsem novega, materam vse ono, kar potrebuje otrok od dojenčka do štirinajstletne dobe za perilo. Lepo število risb in opis istih nuja tudi v krojenju in šivanju manj vežbanim mamicam možnost, da izdelujejo vse predmete perila za svojo deco same. Poleg preprostih predmetov za splošno rabo je v knjižici tudi več luksusnih predmetov okrašenih z ročnim delom, do katerega imajo naše žene toliko veselja in katero pridobiva čimdalje večjo vrednost. Od povojev, podbradkov in otroških čepic te vodi knjižica do dečje in dekličje dobe. Dve bogati prilogi s kroji in neštetimi predlogami za izdelovanje ročnih del na perilu, daje knjižici posebno vrednost. Vsi osnutki za vezenine so v narodnih motivih. Spretne sotrudnice so baš na teh prilogah pokazale, kaj se da napraviti iz naših domačih motivov. »Ženski svet« v splošnem in posebej še ta lična knjižica pričata jasno, da stremi uredništvo za tem, čimbolj razširiti domačo umetnost v vezenju, da ne bo treba iskati in sezati onim, ki se zanimajo za ročna dela, po tujih mrzlih šablonah za vezenine na perilu in na onih predmetih, ki' nam delajo dom prijeten in udoben. Kajti na prilogah so številni okraski za vezenje, primerni ne le za otroško perilo, nego za perilo v splošnem. Zato bodo knjižica in priloge tudi dobrodošle za učiteljice pr.i izbiranju vzorcev pri šolskem poduku ženskih ročnih del. Iz najmanjšega in najpriprostejšega vzorca pa veje narodni duh. Knjižica »Otroško perilo« se naroča pri upravi »Ženskega sveta« v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1 iin stane za naročnice »Ženskega sveta« 12 Din s poštnino vred, za nenaročnice iti v razprodaji po knjigarnah pa Din 16 brez poštnine. — Šolska vodstva opozarjamo še posebej na to knjižico z ozirom na bogato prilogo za ročna dela.
—k R. Badiura: Pohorje. Praktičen vodnik po Pohorju, Kozjaku. Plešivcu, po Dravski; Mi-slinjski. Mežiški. Dravinjski dolini in drugih krajih v Podravju. 2 zemljevida, talni načrt Maribora, 19 slik. Izdala in založila knjig. Kleinmayr & Bamberg.
R. Badjura je izdal svoje V. turistično delo in s tem izpopolnil v pravcu športne in turistične literature našo književnost. Kniižica je priročna in sila bogata po vsebini' ter neobhodno potrebna vsakemu turistu, ker na podlagi nje lahko bogato izrabi svoja potovanja in razširi obzorje domo-vinoznanstva. Opremljena je s praktičnimi' zemljevidi Slovenije z izvidom železniških prog, nadalje podrobnem zemljevidu Podravja za potovanje in načrtom mesta Maribora; poleg tega je pa knjižica okrašena še z 19 pokrajinskimi slikami. Knjižica obsega najprej navodilo za uporabo vodnika, obča pojasnila za potovanja v Podravju, turizem, planinstvo, zimski šport, lov. V topografičnem delu najdete z eno besedo vse, česar potrebujete in v tako praktični obliki, da kdor je enkrat knjižico uporabljal na potu, je drugič ne bo opustil. Posebno pa moramo na knjt-žici opozoriti učiteljstvo in šole. Za učiteljstvo je knjiga neobhodno potrebna, da si jo nabavi vsak učitelj in da jo priporočajo za nabavo knjižnicam v šoli in izven nje. Priporočati pa je tudi, da z uporabo vodnika seznani učiteljstvo tudi učence in jim knjigo priporoča na višji stopnji, ker si bo na podlagi nje mladina zelo razširila svoje duševno obzorje in ne bo brezplodno potovala na okrog.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO
DRUŠTVO zboruje celodnevno v soboto dne 2. maja t. 1. ob 9. uri pri Dev. Mar. v Polju, in sicer skupno z okoliškim učiteljskim društvom. Dnevni red: 1. Predavanje o Masaryku. (Prof. Ozwald).
2.	Predavanje o novem šolskem zakonu. (Tov. Iv. Dimnik). 3. Priglasitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. Slučajnosti. Po zborovaniju ogled papirnice v Vevčah. Glede skupnega- kosila pri g. Kuharju naj se vsakdo oglasi pri tov. Miheliču v Dev. Mar. v Polju po dopisnici. Odhod z vlakom ob 7.40 ali peš točno ob 7 Ms. uri. Zbirališče pred vojaško bolnico. — Odbor.
= ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo v soboto, 2. maja t. 1. ob 9. uri v šoli v Dev. Mar. v Polju. Dnevni red: 1. iPoročilo predsednika!, tajnika in blagajnika. 2. Predavanje g. vseučiliščnega profesorja dr. K. Ozwalda o Masaryku.
3.	Opazke g. srezkega šolskega nadzornika M. Kosca o uradovanju. 4. Priglasitev udeležencev za pokrajinsko in državno skupščino. 5. Nasveti in predlogi. 6. Slučajnosti. Po zborovanju ogled papirnice in nato skupen obed pri g. Kuharju. — Udeležba dolžnost!
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 7. maja 1925 v Metliki skupno z »Učiteljskim društvom za grad Karlovaic i okolicu« po sledečem vzporedu:
1.	Ob 6. uri doček bratskega društva na kolodvoru Metlika. 2. Zajterk v gostilni Makar. 3. Od 8.—11. zboruje karlovško društvo in rešuje interne zadeve. 4. Ob IOV2. uri prihod oddaljenih tovarišev(ic).
5.	Od 11.—13. zborujeta obe društvi skupno s sledečim dnevnim redom: a) Pozdrav, b) Zgečevi problemi vzgoje najširših plasti našega naroda — poroča tovariš Tončič. c) Učitelj kao nacionalista — poroča tovariš Živojinovič. č) Referat tovariša bratskega društva, d) Slučajnosti. 6. Ob 13. uri skupni obed v gostilni Makar. 7. Prosta zabava. Tovariši(ice), bratje Hrvatje pridejo korporativno, zato naj tudi od Vas nikdo ne manjka! Zaradi skupnega obeda javite svojo udeležbo tovarišici Zorki Možinovi v Metliki. — Odbor.
= LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO vabi p. n. članstvo k zborovanju, ki se vrši v Ljubljani na) državnem moškem učiteljišču (fizik, dvorana), dne 2. maja 1925 ob Vz9. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom in poročilom poverjenika tov. L. Jelenca: »O našem sedanjem položaju«. Udeležba častna zadeva stanovske zavednosti! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v sredo. 6. maja t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru, in sicer: od 10.—11. tekoče zadeve; od 11.—12. prof. Dru-zovič s sodelovanjem A. Zivka: »Slovenski narodni napevi«. Opoldne obed v »Narodnem domu«. Ob lA na 14. ogledovanje delavnic južne železnice pri koroškem kolodvoru pod vodstvom gg. inženirjev. Tov. Vaudai vabi vse tov. pevce in pevke, naj pridejo ob 9. uri v »Narodni dom« in seboj prineso obe Mohorjevi pesmarici. Je to njegov zadnji poskus, ustvariti v našem društvu pevski zbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ bo imelo v soboto, dne
2.	maja 1925 ob V2IO. uri dopoldne v Krškem izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predavanje g. dr. Rapeta: »Praktične slike iz pouka v moralki na osnovni šoli«. 3. Volitev (dopolnilna) odbora. 4. Volitev okrajnega prosvetnega odseka. 5. Predlogi in slučajnosti. Predlogi nai se pošljejo ali vsaj izročijo predsedniku pred zborovanjem.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dtie
6.	maja 1.1. ob 8. uri v Škofji Loki. Dnevni red: Poročilo o delovanju odbora. — Ref.: Temeljni pojmi o narodnem gospodarstvu. — Določitev prihodnjega zborovanja. — Predlogi. — Slučajnosti. Udeležba obvezna. Zborovalni lokal in obvestilo o skupnem obedu objavimo prihodnjič. — Odbor.
Porodil»:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo dne 9. marca t. 1. ob 15. uri v
deški meščanski šoli. Od 116 članov je bilo navzočih 98.
Tov. predsednik Alt je otvoril zborovanje in se zahvalil svojemu predniku, g. srezkemu šolskemu nadzorniku Ivanu Tomažiču, za ves trud, ki ga je imel kot predsednik društva.
Predavanje. Nato je g. prof. Šilih predaval o »Avstrijski šolski reformi«. Predavanju je sledilo vse z največjo pozornostjo, ker je nudilo jasno sliko o pomenu, uspehu in neuspehu velikanskega preobrata na šolskem polju v Avstriji.
Predsednik se je zahvalil predavatelju za zanimivo predavanje ter ga prosil nadaljne naklonjenosti.
Dopisi. Potem se je razpravljalo o došlih dopisih in se je odobril zapisnik zadnjega/ zborovanja.
Poročila. Sledilo je poročilo seje ožjega sosveta poverjeništva UJU v Ljubljani, ki ga je podal tov. Hren. Predsednik se mu je zahvalil za točne in važne informacije.
Tov. Ropič se je v imenu upokojencev zahvalil društvu za izkazano pomoč ter prosil, da bi se aktivni učitelji korporativno udeleževali pogrebov upokojenih tovarišev.
Na predlog tov. Kutina se je razpravljalo, kako bi se rešilo pereče vprašanje glede plač poročenih učiteljic.
Nar. -prosv. odsek. Nato se je osnoval prosvetni društveni odsek, v 'katerega so bili izvoljeni tov. Skala, Rode S.. Bo-bič in Ljuba Pirkmaierjeva.
Resolucije. Na zborovanju sta bili soglasno sprejeti sledeči resoluciji:
1.	Docela se strinjamo s stališčem, katerega je zavzel širji sosvet pov. UJU v Ljubljani dne 5. januarja t. 1. in ožji sosvet dne 26. februarja t. 1. glede učiteljskih premestitev po členu 71. Stalnost učiteljeva ni samo v interesu našega stanu, ampak tudi v interesu šolstva. Zato se naj ne krši, razen v najskrajnejših. eklatantnih slučajih in potrebah.
2.	Odločno obsojamo vmešavanje lajikov v naše personalne in šolske zadeve. Kakor odklanjajo tako vmešavanje drugi uradniški poklici, prav isto in še z večjo upravičenostjo ga moramo odklanjati mi, ker škoduje šoli in učiteljstvu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 5. marca 1925 v Ptuju ob precej dobri udeležbi po običajnem dnevnem redu, spopolnjenim s predavanjem tov. Ivo Jančiča o zgodovinskem in zemljepisnem pouku naše domovine na podlagi skic.
Tov. predsednik otvori s pozdravnimi besedami na navzoče zborovanje, ter jih poziva, naj vedno in povsod iščejo zaščito v učiteljskem društvu.
Dopisi. Nato se prečitajo došli dopisi. Na poziv Narodno - prosvetnega oddelka poverjeništva UJU, da se ustanove pri vseh društvih pododseki, se za ta pododsek volijo tov.: Majcen, Hasl, Lešnik, Kunst in Čoki.
Resolucije: Tov. predsednik prečita te-le resolucije:
1.	Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj poziva UJU, da čuva v smislu že izdelanih smernic naše pravice v bodočem šolskem zakonu, osobito pa glede ločitve šole od politične oblasti. Na vsak način pa se nai da osnutek zakona posameznim društvom v pretres.
K tej resoluciji se oglasi tov. Jam-šek, ki v krepkem referatu oriše položaj učiteljstva ravno minule dobe.
2.	UJU pozivamo, da opozori državo, da svoje obveznosti napram nam izpolni z ozirom na še neizplačane diference.
3.	Učiteljsko društvo delaj na to, da poseča naša kmetska mladina kmetijske šole v Mariboru in v Št. J u r j u.
Zadnjo resolucijo utemeljuje tovariš Čulek. Vse tri resolucije se sprejmo.
Za spominsko ploščo umrli tov. Klampferjevi v vestibolu »Našega doma« v Mariboru bo vsak član prispeval po 10 Din. Poverjeniki posameznih šol po-bero ta znesek kot 7. rok po vplačanju članarine
•
Predavanje. V lepo zasnovanem, zanimivem predavanju je nato tov. Jam-čič pokazal na podlagi skic, kako je poučevati zgodovino in zemljepis naše države. Predavanje je posvedočilo, kako nekateri mladi učitelji uporabljajo svoj izvenšolski čas. Želeti bi pa bilo, da bi bile vsaj skice dostopne širšemu krogu tovarišev in to potom obelodanjenja.
Prihodnje zborovanje se je določilo na prvi četrtek v aprilu.
+ ZBOROVANJE OKR. UČITELJSKEGA DRUŠTVA V NOVEM MESTU.
Predsednik pozdravi člane društva v vznešenih in toplih besedah — zlasti člane iz oddaljenejših krajev. Naznani članom konstituiranje novega odbora in predlaga primeren način pobiranja članarine. — Udeležba je bila v danih razmerah nad pričakovanje lepa — dasi se je vršilo zborovanje izven našega središča v Mirni peči. Od 88 članov je bilo navzočih 50 tovarišev in tovarišic.
Poročilo prosvetnega odseka. Poroča gdčna. Ruška Ravhekarjeva. Začetkoma naznani društvu konstituiranje prosvetnega odseka in nato razvije njegov program, ki vsebuje sledeče smernice:
a)	Vzbujati med članstvom zanimanje za samoizobrazbo. Zbuditi mlajše učiteljstvo iz mrtvila in ga zainteresirati za učiteljske ideale.
b)	Seznaniti učiteljstvo z modernimi pedagogi, njihovimi deli, vzgojnimi smermi in učnimi metodami.
c)	Zbiranje zanimivih podatkov narodne svojine in duševnih proizvodov učiteljstva.
Načrt za izvedbo tega programa bi bil sledeči:
a)	Določi se člame, ki nai imajo v evidenci vsa literarna in vzgojna dela, ki izidejo. Na vsakem zborovanju naj se opozori učiteljstvo na nje. Enako se določi člana za mladinske knjige in enega za šolske knjige
b)	Določitev posameznih članov, ki bodo obvezani preštudirati posamezna dela in o njih poročati na zborovanju.
šolstvo V Rusiji — spomini na ujetništvo. Poroča tovariš Lojze Ivanetič. Nad dve uri trajajoče in globoko zasnovano predavanje je zasledovalo učiteljstvo z napetostjo in užitkom. Predavatelj je bil ob sklepu predavanja poplačan za svoj trud s priznalnim aplavzom.
Naše stanovske zadeve. Predsednik g. nadzornik Matko. apelira na učiteljstvo, dai se organizira tu ali tam. Boljša je najslabša organizacije, kot pa nobena. Neorganizirani zaslužijo prezir in bojkot. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se ustanovi časnikarski odsek, ki bi imel nalogo, zasledovati, napade na učiteljstvo v svrho obrambe.
Po krasno uspelem zborovanju smo se zbrali v lokalu g. Potočarja in se navduševali za naše učiteljske ideale. Da pokažemo tudi dejansko svojo dobro voljo, smo zbrali v nekai minutah 200 Din z a »Pripravniški dom« v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Pravkar izšla in težko pričakovana knjiga:
Rud. Badjura „Pohorje"
Praktičen vodnik po Pohorju, Kozjaku, Plešivcu, po Dravski, Mislinjski, Mežiški, Dravinjski1 dolini i dr. krajih v Podravju. — 124 str., 19 slik, 3 zemljevidi (pregledna karta Slovenije, talni načrt Maribora, generalna karta Podravja). — Cena za vezan izvod 40 Din, poštnina 1 Din. priporoč. 3 Din več. Naroča se pri založniku, v knjigarni
IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16.
Razlagov spomenik.
Vsem šolskim vodstvom vposlane srečke prosimo razpečati.
Odbor za Uov spomenik.
Šolskim korporacijam izletnikom na
BLED
se priporoča
HOTEL „K A P S"
Prenočišča in hrana v predseziji t. j do 1. julija po najnižji ceni. informacije brezplačno
Vse
•y. ..JL. oA. ■ .A.	» f
par na obroke
Ittanufaktnro in konfekcijo etc. obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z. MARIBOR, Tattenbacbova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
Zahteva I te vz.orcei
jl -v-."t" "V "-r -v"--v" •<?' "f • 'T' "f" 'T* A
b
b b b b b b b