/Primorski
št. 41
(16.078) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob'V Govcu pi Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v

" ‘ 7odnin številka. ,skl DNl :k v za-


796600
.CU81/{to3382
1500
m--. ’20_
/ V >:NA V GOTOVINI
.criamento postale 45% Ait ?. ceni i.',	itgge 662« - Ffcfe d Trte*
Brez
fige
V
žepu
ZALIV / PRVA SPODBUDNEJŠA VEST
Generalni sekretar Koti Annan bo v Bagdadu iskal mimo rešitev
Pozitivni signali iz Iraka, Annanovo misijo podprle tudi ZDA in Velika Britanija
Bojan Brezigar
Med sicer maloštevilnimi dejstvi, ki so jih včeraj povedali disku-tanti v razpravi o strategiji vključevanja Slovenije v EU v državnem zboru, je vredna poudarka predvsem ugotovitev predsednika komisije za evropske zadeve Lojzeta Peterleta, ki je dejal, da se za Slovenijo v približevanju EU končuje doba romantike in se začenja trdo delo. Peterle je sicer hotel na ta način kritizirati predvsem vlado, dejansko pa te besede veljajo za mnogo Širšo slovensko javnost, oziroma, prav vlada in nekatere druge institucije, začenši z Banko Slovenije, se najbolj zavedajo, da je sedaj potrebno trdo delo. Malodane vsi ostali še vedno mislijo, da se obdobje romantike nadaljuje.
Kako naj bi sicer razumeli ploho neumnosti, ki se je vsula na včerajšnjem zasedanju, od želje, da bi morale brezcarinske prodajalne na meji, »unikum« na mejah, ki želijo biti evropske, delovati vse do vstopa Slovenije v EU (morda celo s tiho željo, da bi potem delovale vsaj še kakšno leto), pa do vnaprejšnjega ugotavljanja, da bosta za (morebiten) neuspeh kriva nerazčiščena preteklost in nizka politična kultura, ne pa morebitna togost pri zaščitni zakonodaji. Slednja je -za tiste, ki bi besedo tolmačili tako, kot bi njen pomen dejansko kazal -Zakonodaja, ki Slovenijo delno izvzema iz evropskih standardov in jo torej »ščiti pred
Evropo«.
Taka miselnost seveda prav nikogar ne more pripeljati v Evropo. Resolucija o strategiji je izhodišče za ta postopek, mogoče celo preohlapno in presplošno, yendar izhodišče, ki ga je treba nadgraditi in ne izpodbijati. Pri branju poročil z včerajšnjega zasedanja pa ima človek vtis, da bi vsi hoteli v Evropo, ne da bi se odpovedali prav ničemur. To pa seveda ni mogoče za nobeno drža-v°, niti za sedanje člani-cy EU, kaj šele za kandidatke. Če Slovenija Zeli v Evropo - in zares verjamemo, da to želi -mora vedeti, da so ji vrata sedaj odprta, vendar tega praga na bo mogla prestopiti ne z romantiko in prav tako oe s figo v žepu.
NEW YORK, BAGDAD - Generalni sekretar OZN Kofi Annan bo po vsej verjetnosti že v petek v Bagdadu poskušal po mirni in diplomatski poti rešiti zalivski zaplet. Iraške oblasti so namreč včeraj sporočile, da so pripravljene na odkrit in ploden dialog. Trije Annano-vi odposlanci, ki so od nedelje v Bagdadu so kot kaže dosegli bistvene premike pri zadržanju iraških oblasti do inšpekcij v tako imenovanih predsedniških objektih, v katere izvedenci Unscoma do sedaj niso imeli vstopa. Do Armanove misije sta sedaj razpoložljivejša celo Wa-shington in London.
Na 15. strani
ZDA / V PENTAGONU
Predsednik Bill Clinton o neizbežnem napadu
WASHINGTON -Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj jasno povedal, da bodo napadli Irak, če se ne bo Sadam Husein uklonil volji Združenih narodov in brezpogojno dovolil nadzorstvo v vseh dose-
stveno obarvanem govoru je poskušal predvsem Američane prepričati, da je napad »pravilen korak«, ker bodoči rodovi ne smejo živeti pod grožnjo orožij za množično uničenje. Resnici na ljubo pa je bil njegov govor še kar umirjen, saj povsem ni izključil možnosti, da bi prišlo do mirnega razpleta. Vsekakor je dal razumeti, da ameriški vojaški stroj čaka le na ukaz.
Na 15. strani
daj spornih predsed niških objektih. V ču
RUSIJA / V DUMI
Ruski predsednik Jelcin opozarja na posledice
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v letnem poročilu parlamentu poudaril, da mora Irak izpolnjevati vse resolucije OZN, obenem pa opozoril, da bi bila uporaba orožja »izredno nevarna«.
Po njegovem je še vedno možno po diplomatski poti rešiti zalivski zaplet, a je moral priznati, da bo to zelo težko. Ruski predsednik torej vztraja pri diplomatskem reševanju zalivske krize in opozarja na negativne posledice, ki bi jih imel ameriški napad. »Uporaba nasilja je zadnja in skrajno najbolj nevarna opcija,« je poudaril ruski predsednik, ki je spregovoril tudi o gospodarstvu in notranji pohtiki.
Na 15. strani
V Trstu sprejemni center za begunce
TRST - Tržaška prefektura je napovedala, da bodo odprli sprejemni center za begunce, in sicer v starem pristanišču, kjer bodo preuredili prostore, ki jih bodo dale na razpolago državne železnice. V centru, za katerega so se v zadnjih dneh zavzele številne politične sile in razna gibanja ter ustanove, bo prostora za dve družini, v njem bodo tudi nudili ustrezne informacije beguncem in drugim priseljencem. Prostore bodo preuredili s prispevkom notranjega ministrstva.
Na 5. strani
Predstavitev Levih demokratov FJK
TRST - Levi demokrati v FJK se bodo morali že takoj soočiti z volilno preizkušnjo, zato je bila pozornost novinarjev na včerajšnji predstavitveni konferenci tega nastajajočega političnega subjekta pretežno usmerjena v izoblikovanje volilnih zavezništev. Predstavniki sil, ki so se udeležili srečanje v Firencah, so naglasili, da gre za velik projekt združevanja reformističnih levičarskih sil v vidu Evrope v novem tisočletju. Glede razmerja z Oljko pa je bilo podčrtano, da so Levi demokrati »leva noga vladnega zavezništva«.
Na 4. strani
Odbornik Mattiussi o razvoju Štandreža
GORICA - Občinski odbornik za urbanistiko Mattiussi je rajonskemu svetu v Standrežu obljubil, da bo skušal pri Konzorciju za industrijsko cono in zainteresiranemu podjetju posredovati, da ne bi prišlo do gradnje nove industrijske hale, ki bi segala tik do štandreških hiš. Predsinočnje seje rajonskega sveta so se udeležili številni prizadeti stanovalci in lastniki zemljišč, ki jim preti razlaščanje. Rajonski svet bo počakal na izid odbornikovega posredovanja, nakar bo spet razpravljal o zadevi in, če potrebno, ustrezno ukrepal.
Na 13. strani
Še nedorečeni Cossigov projekt vzbuja veliko zaskrbljenosti v desni sredini
RIM - Rojstvo nove stranke, ki jo vodi bivši predsednik republike France-sco Cossiga, je povzročila precej napetosti v desni sredini. Danes se bodo sestali liderji Kartela svoboščin, na sejo pa niso povabili ne voditelja CSU Roc-ca Buttiglioneja ne predsednik CCD Clementeja Mastello, ki sta pristopila k novi politični formaciji.
V Forza Italia so pojasnili, da ne gre za represalijo, ampak samo za dejstvo, da nova stranka ne bo pristopila h Kartelu. Sicer pa so bili v Fi precej previdni in niso želeli zaostriti polemike s Cossigo tudi v upanju, da bo prispeval h krepitvi desne sredine. Podobno upanje je vodilo k zmernosti tudi predstavnike NZ, medtem ko se v CCD tajnik Pierferdinando Casini in predsednik Mastella kar krepko obdelujeta.
Na 2. strani
V državnem zboru začetek razprave o strategiji za vključevanje Slovenije v EU
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za evropske zadeve je včeraj organizirala javno razpravo o strategiji za vključitev Slovenije v Evropsko unijo.V razpravi so vsi poudarili velik pomen strategije, slišati pa je bilo tudi več kritičnih pripomb. Uvodno poročilo je podal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, ki je pojasnil načrte za potek pogajanj z EU in med drugim povedal, da mora vsaka država kandidatka doseči nekatere cilje, ki jih opredeljuje dokument EU. Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur pa je dejal, da je za strategijo ciljni datum za odobritev vseh reform konec leta 2001.
Razprava o strategiji se bo sedaj preselila na plenarno zasedanje državnega zbora, ki se bo s tem problemov začel ukvarjati že na današnji seji.
•	Na 3. strani
Rusija in Nemčija za zdaj najuspešnejši v Nagonu
V Naganu so doslej podelili že 49 kompletov (od 68) medalj in za zdaj je po številu zlatih kolajn na vrhu Rusija pred Nemčijo, ki pa je skupno osvojila precej več kolajn.
Na svoj račun so včeraj prišli tudi južnokorejski navijači, ki so navdušeno proslavljali dve zlati kolajni v prvih dveh nastopih na kratkih progah v hitrostnem drsanju.
RIM / PO ZAMRZNITVI NAČRTA O AGENCIJI ZA JUG
RIM / PO ROJSTVU UDR
Prodi zahteva, naj se parlament izjasni v kratkem
Premier razočaran zaradi nasprotij, ki so zavrta vladin projekt
Danes vrh Kartela brez Mastelle in Buftiglioneja
Niso ju povabili, ker nova stranko ni pristopila k zavezništvu
RIM, MILAN - Zaradi nesoglasij v večinskem zavezništvu vlada ni pripravila zakonskega odloka, ki bi ustanovil agencijo za jug in je prepustila besedo parlamentu za razjasnitev. Toda predsednik vlade ne namerava čakati zelo dolgo. Tako je poudaril premier Romano Prodi včeraj v Milanu, kjer se je udeležil soočenja o industrijskih okrožjih.
Prodi, ki je bil precej nejevoljen zaradi nepričakovanega zapleta, je predvsem oporekal tistim, ki so novo agencijo poimenovali za M 2. »Iri ne bo noben ptič feniks, to sem povedal že večkrat in to spet ponavljam,« je podčrtal predsednik vlade. »Naš cilj je bil samo ta, da uredimo stvari, odpravimo kopico upravnih svetov in poenostavimo postopek,« je dejal Prodi. Dodal je, da sta s tem načrtom soglašala tudi tajnika DSL in Ljudske stranke, vendar »racionalizacija ni nikoli enostavna, interesi so se strnili, od sindikatov do delodajalcev, zato sem ustavil postopek. Sedaj se bo o vprašanju moral izrečil parlament, toda po premiero-vem mnenju bo »treba nadaljevati po nakazani poti«. Izrazil je tudi upanje, da se bo parlament izrekel hitro. »Primerjal bom predloge, ki bodo izoblikovani, vendar vlada bo ukrepala, če odločitev ne bo hitra. Vladni predlog je bil resen in koristen načrt in ta država potrebuje hitro odločanje,« je še menil predsednik vlade.
Lanfranco Turci, ki vodi ekonomski resor pri Demokratični stranki levi-
ce, je poudaril, da se bo večina morala soočiti s problemom. Po eni strani so pogledi na vlogo nove angencije različni, saj si DSL želi lahko in prožno strukturo za spodbujanje gospodarske rasti, po drugi pa bi SKP želela »težjo« strukturo, ki bi lahko zaposlovala. Temu razhajanju pa je treba dodati še nasprotja med ministrstvom za industrijo in zakladnim ministrstvom (katero od dveh bo vodilo novo strukturo), za katerim se skriva tudi napetost med DSL in LS, saj se v Marini j evi stranki bojijo, da bi DSL pridobila preveč vzvodov oblasti, če bi nova agencija sodila v resor ministrstva za industrijo, ki ga vodi predstavnik Hrasta Pierlugi Bersani. Zato LS meni, da bi končno besedo moralo imeti predsedstvo vlade.
K trenjem znotraj vladnega zavezništva pa je treba dodati tudi nasprotovanje dela družbenih sil. Predsednik industrij-cev Giorgio Fossa je priznal, da sodi uvedba agencije v dogovor o boju proti brezposelnosti. Potrebno pa je po njegovem dodatno soočanje s socialnimi partnerji, saj bi agencija po vladini zamisli imela na razpolago znatna sredstva in ne bi bila zgolj koordinacijsko telo. Za soočenje o tem vprašanju so se izrekli tudi številni sindikalni predstavniki Cisl in Uil. Samo generalni tajnik CGIL Sergio Cof-ferati je bil različnega mnenja. Po njegovem mnenju je agencija nujno potrebna in diskusija v parlamentu bi lahko odgodila vsakršno odločitev v nedogled.
RIM - Rojstvo nove stranke Udr, katere rojenica je bivši predsednik republike Francesco Cossi-ga, je povzročilo nove napetosti v desni sredini. In tudi prve ukrepe, na današnje srečanje voditeljev Kartela svoboščin nista bila povabljena ne voditelj CDU Rocco Buttiglio-ne ne predsednik CCD elemente Mastella, ki sta pristopila k novi formaciji. Oba sta ostro protestirala, toda predsednik poslancev Forza Italia Bep-pe Pisanu je očitke zavrnil. »To ni bila nobena povračilna akcija, nobena represalija. Vzeli smo samo na znanje dejstvo, da UDR ne namerava pristopiti h Kartelu svoboščin, zato nismo vabili na sestanek tistih, ki so pristopili k novemu politične-
PREISKAVA O ZELENIH SRAJCAH / ODBOR ZA POSLANSKO IMUNITETO
Zapisi Bossijevih razgovorov so legalni
Zadovoljstvo preiskovalcev v Veroni, Severna liga grozi z ljudsko mobilizacijo
RIM - Javni tožilec iz Verone Guido Papalia, ki vodi preiskavo o organizaciji zelenih srajc Severne lige, se bo lahko posluževal posnetkov telefonskih razgovorov pripadnikov Lige, ko so se razgovarjali s poslanci svoje stranke. Tako je vsaj mnenje odbora za poslansko imuniteto glede zahteve veronskega državnega pravdništva, naj mu parlament omogoči sodno rabo posnetkov: na predlog zastopnikov DSL in Dinijevega Rinnovamenta so v odboru glasovali, da se vprašanje v bistvu niti ne postavlja, saj preiskovalci niso prisluškovali poslancem, pač pa so se ti razgovarjali z osebami, ki so jim prisluškovali v okviru preiskave o morebitnem nelegalnem delovanju organizacije zelenih srajc. Dokončni
sklep pa je vsekakor v pristojnosti poslanske zbornice.
Lider Severne lige Bossi je podobno kot drugi predstavniki stranke izredno ostro reagiral na stališče parlamentarnega odbora in celo obtožil predsednika poslanske zbornice Violanteja in predsednika republike Scalfara, da iz ozadja usmerjata preiskovalce iz Verone. Napad proti Ligi vodijo, meni Bossi, ker bo marca na strankinem kongresu predlagal, naj se prične po Gandijevem zgledu »pohod za sol«, na koncu katerega »bo Padanija svobodna.«»Ge ne bodo uničili telefonskih posnetkov,« grozi Bossi, »ki so samo skupek opravljanjem neumnosti, potem bom neposredno stopil v akcijo: če ni več možnosti demokracije v državi, se bo mobilizirala vsa Padanija.«
Zadovoljstvo pa je izrazil veronski javni tožilec Papalia, ki je ocenil izid glasovanja v parlamentarnem odboru kot še bolj naklonjenega, kot si je lahko pričakoval, saj mu odpira pot k polnemu sodnemu izkoriščanj posnetkov.
O sklepu odbora, po katerem je treba takoj vrniti preiskovalcem vse zapise, se bo danes izrekla poslanska zbornica. Ce bodo potrdili včerajšnji sklep odbora o imuniteti, »bomo odgovorili z mobilizacijo na trgih,« je napovedal posl. Maroni. Kritičen do izida glasovanja je bil tudi poslanec Forza Italia Michele Saponara, za katerega sklep uvaja nevaren precedens: danes bo poslanska zbornica glasovala tudi o podobni zahtevi po posluževanju telefonskih posnetkov razgovorov Berlusconijeve poslanke Tiziane Parenti.
mu subjektu,« je povedal novinarjem Pisanu.
Sicer pa je predsednik
poslancev FI skupaj z En-ricom La Loggio, ki vodi senatorje iste stranke, skušal omihti polemiko z bivšim predsednikom re' publike in tistimi, ki so se opredelili za njegovo formacijo. »Upamo, da bo prispeval k okrepitvi desne sredine, saj je poudaril, da želi biti nova stranka alternativna levici,« sta poudarila.
Desna sredina je na splošno precej previdna v ocenjevanju potresa, ki ga je povzročil Cossiga. Se najbolj osupli so pri Forza Italia, kjer se poslanci vprašujejo, kako se stvari lahko razpletejo. Manj zaskrbljeni pa so pri Nacionalnem zavezništvu, saj menijo, da jih nova formacija ne bo oškodovala, poleg tega pa ne pozabljajo, da so še pred nekaj leti, ko so bili še MSI, vzklikali Cossigi, ko je se je »s krampom« lotil državnih ustanov.
Najbolj napeto je v Krščanskem demokratskem
centra, saj sta se tajnik Pi-erferdinando Casini in predsednik elemente Mastella »razporočila« po nekaj letih precej uspešnega sodelovanja. Včerajšnje soočenje dveh voditeljev pred strankinimi poslanci ni prispevalo k pomiritvi duhov, saj sta ostala vsak pri svojem, Casini je posumil, da bo nova sredinska formacija nihala med levo sredino in desno sredino, odvisno pač od taktične koristi, Mastella pa je zagotavljal, da je UDR za center edina perspektiva, saj se Kartel duši v notranjih protislovjih.
V sedežu DSL razobesila transparenta proti stranki
MILAN - Mlajša neznanca sta včeraj ob 10.30 mirno stopila v poslopje v Ul. Voltumo, kjer ima sedež milanska Stranka demokratične levice, se povzpela do petega nadstropja in razobesila dva dolga transparenta z napisoma: »Sovražnik je DSL»in »-DSL je država«. V spodnjem nadstropju sta pustila nekaj letakov, druge so našli na cesti, kjer sta tudi odvrgla dimni naboj, nakar sta izginila. Policija ju še ni zasledila.
Zaskrbljenost zaradi sicer kratkotrajne in skoraj neopažene zasedbe sedeža DSL je izrazil odgovorni za organizacijo stranke Luca Berna-reggi, ki je naglasil, da je podpisnik akcije - doslej neznani Gruppo di inizi-ativa rivoluzionaria - v svojih letakih utemeljil pobudo tudi kot odgovor na sodne preiskave proti Severni Ligi.
______________RIM / KOT V NEKAKŠNI DŽUNGLI STRANK IN GIBANJ_______
Pravi potres na političnem zemljevidu Italije
Rojevajo se nove stranke, nekatere imajo že ime in liderja, napovedujejo jim rožnato bodočnost, a niso še ustanovljene
RIM - V italijanski politiki je te dni v teku pravi potres, ki spreminja dosedanja zavezništva, obenem pa riše nov zemljevid, na katerem se marsikdo še ne znajde, saj se pojavljajo nove sigle. Morda ne bo odveč, če osvežimo spomin z že »starimi« imeni, ob katerih bomo navedli tudi »novorojenčke«.
MS Fiaimna Tricolore - vodi jo Pino Rauti in je nastala iz dela MSI na kongresu v Fiuggiju, kjer se je rodila Alleanza nazionale (nacionalno zavezništvo).
Nz - lider je Gianfranco Fini. Kot smo dejali, je nastala v Fiuggiju, konec meseca pa bo še nadalje izdelala svojo podobo stranke evropske desnice.
FI - lider je Silvio Berlusconi. Forza Italia je bila ustanovljena leta 1994 in je največja opozicijska stranka. Svoj prvi kongres bo imela aprila v Milanu.
Ude - lider je Raffaele Costa. Unione dei demo-cratici di centro je povezana s FI, vendar je ohranila organizacijsko avtonomijo.
Severna liga - Bossijeva stranka se zavzema za secesijo »Padanije« in na deželni ravni združuje razne stranke. Pravi, da pripada centru, je v opoziciji in predstavlja tretji pol.
Ccd - stranka, ki jo vodi Pierferdinando Casini, je nastala po secesiji Ppi. Nekaj dni pred četrtim »rojstnim dnevom« je predsednik Clemente Mastella opravil novo secesijo in vstopil v novo stranko Francesca Cossige.
Udr - novo stranko Unione Democratica per la Repubblica vodi bivši predsednik države Cossiga in združuje zastopnike Ccd, ki so sledili Mastelli, Cdu Rocca Buttiglioneja in Roberta Formigoneja, »pakti-ste« Maria Segnija, liberalno stranko Stefana De Luče (evropski poslanec, ki ga je izvolila Forza Italia)
ter II Sole (evropska liberalna socialdemokracija) Enrica Ferrija, bivšega podpredsednika Ccd.
Ps - lider je Gianni De Michelis in je eden od delčkov socialistične diaspore, najbliže Craxiju. Ps se ni udeležil socialistične ustanovne skupščine, ki je bila 8. t.m., in je zavrnil ponudbo Pds za ustanovitev »Cose 2«, z zanimanjem pa sledi Cossigovi Udr.
FL - liberalno federacijo vodi Valerio Zanone, je članica večine in je pristopila k Oljki.
Pri - lider je Giorgio La Malfa in je najstarejša italijanska stranka, obenem je tudi edina, ki je ohranila ime iz prve republike. Pri je član vladne večine.
Ri - Rinnovamento italiano vodi Lamberto Dini, je član vlade, vendar ne Oljke. K stranki so pristopili številni parlamentarci, izvoljeni na listah Pola svoboščin, med- katerimi sta načelnica senatne skupine Ombretta Fumagalli Carulli (bivša podpredsednica Ccd) in Irene Pivetti z gibanjem Italia Federa-le.
Sdi - lider je Enrico Boselli, nova stranka je nastala 8. t.m. in je združila Si Bosellija in Ottaviana Del Turca, Ps Uga Intinija ter Psdi Gianfranca Schietro-ma.
Ls - lider Ljudske stranke je Franco Marini in je dedič Krščanske demokracije, vendar brez njenega simbola, ki je ostal Roccu Buttiglioneju, ko je ustanovil Cdu. Predstavlja najmočnejšo sredinsko silo Oljke.
Oljka - lider je Romano Prodi in je dejansko koalicija strank, ki so zmagale na zadnjih volitvah. Državna koordinatorka je Marina Magistrelli.
DS - Democratici di sinistra (Levi demokrati), ki jih vodi Massimo D’Alema, so se »rodili« v soboto,
ko so se združili Pds (Demokratična stranka levice), Federazione dei laburisti, Cristiano sociali, Comrmi-sti unitari ter levi republikanci Cm. Ds, stranka relativne večine, predstavlja glavno silo Oljke.
Skp - tajnik Stranke komunistične prenove je Fa-usto Bertinozzi. Nastala je iz dela Kpi, ki ni sprejela Occhettovega preokreta. Zgodovinski voditelj je Ar-mando Cossutta. Skp je v vladni večini, ne pa v Oljki.
Mdc - Movimento per i diritti civili Antonia Di Pietra še ni nastal, vendar mu ankete napovedujejo velik uspeh. Med tistimi, ki se zavzemajo za ustanovitev, je še zlasti La Rete Leoluca Orlanda.
Federacija zelenih - voditel je Luigi Manconi. Zeleni so draga politična skupina, ki je poleg Pri obstajala še pred podkupninskim potresom, in so zavezniki Oljke, vendar so v zadnjem času odločneje poudarjalisvojo identiteto v večini.
Club Pannella - lider je Marco Pannella; reformatorji Cluba, ki nosi ime najbolj znanega italijanskega radikalca, so ob zadnjih volitvah bili zavezniki Pola, vendar so se kasneje od njega oddaljili, a niso pristopili k večini. Zaganjajo se proti obema stranema, posebno glede institucionalnih reform.
Mid - lider stranke Movimento italiano je Sergio Berlinguer, sodi v laični center, kot Dinijev Ri je v vladni večini, ne pa v Oljki.
Id - Italio democratico vodi Nando Dalla Chiesa in je drugi primer političnega gibanja, ki se povsem identificira s svojim ustanoviteljem. Stranka je znana po svojem zavzemanju na pravosodnem področju in odločno podpira javne tožilce, ki vodijo preiskave o mafiji in politični korupciji.
SLOVENIJA
Sreda, 18. februarja 1998
X
				
—	LJUBLJANA / V DRŽAVNEM ZBORU PREDLOŽILI STRATEGIJO VLADE RS	—	PO ZAHTEVI SLS	—
Različni pogledi na proces vključevanja Slovenije v EU
Ciljni datum za sprejetje potrebnih reform je konec leto 2001
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za evropske zadeve je vCeraj organizirala javno razpravo o strategiji za vključitev v Evropsko unijo, dokumentu vlade, o katerem bo tekla beseda tudi na jutrišnji seji državnega zbora. Udeleženci razprave - od članov vlade in parlamenta do predstavnikov civilne družbe - so poudarili velik pomen strategije za nadaljnji razvoj Slovenije, hkrati pa je bilo slišati tudi precej kritičnih pripomb.
Predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle je menil, da bi morala biti strategija, ki je po njegovem ključni dokument slovenske zunanje politike ob koncu stoletja, bolj konkretna, da bi morala jasno definirati ključne nacionalne interese in povedati, kjer so prednosti vključitve v unijo. Sicer pa je Peterle menil, da se končuje obdobje romantike v približevanju EU.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je pojasnil umik pogajanj z EU, ki se bodo uradno začela 31. marca, v prvem delu pa bo šlo prev-sem za pregledovanje usklajenosti slovenskih predpisov in zakonov z evropskimi standardi. Slovenija si bo v pogajanjih prizadevala za čim-večjo individualizacijo, da bi bil napredek vsake kandidatke odvisen od nje same, seveda pa podpira tudi sodelovanje z drugimi kandidatka-
mi, je povedal Bavčar. Napovedal je, da bo že jutri v državni zbor prišel osnutek dokumenta, imenovanega državni program za EU, v katerem bo orisano, kako namerava Slovenija izpolniti zahteve, podane v t.i. pristopnem partnerstvu. Slednje je dokument EU, ki opredeljuje kratko in srednjeročne cilje posamezne kandidatke. Te mora kandidatka doseči, sicer ne bo več upravičena do sredstev iz programa Phare. Po Bavčarjevih besedah Slovenija zasleduje tri cilje, to so ekonomska stabilnost, izvedba reform in sprejem predpisov EU.
Slovenija ima strategijo gospodarskega razvoja, katere osrednje točke so hitrejša in trajna gospodarska rast ter povečanje konkurenčnosti, da pa bi jih dosegli je nujna vključitev v EU, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Pojasnil je, da je bil za strategijo kot ciljni datum za zaključtek vseh glavnih reform določen konec leta 2001.
Po mnenju predstavnikov Banke Slovenije je za slovensko prihodnost in vključitev v EU ključna gospodarska stabilnost, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri sestavljanju državnega proračuna. Prav gospodarski stabilnosti pa strategija ne daje ustreznega poudarka. Potrebno je tudi nadaljevanje takšne monetarne politike, ki naj
čimprej pripelje do izpolnitve pogojev za vključitev v Evropsko denarno unijo.
Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič je menil, da bi morala strategija dati predvsem odgovor na dve vprašanji, namreč kako se odzvati na oceno Evropske komisije glede slovenske pripravljenosti za vključitev v EU, ter kako bo Slovenija v pogajanjih zaščitila nacionalne interese. Poudaril je, da so cilji v strategiji sicer natančno opredeljeni, kar pa ne velja za metode. Opozoril je, da je časa za reforme malo, še posebej oh upoštevanju (ne) učinkovitosti državnega zbora. Spomnil je še na status brezcarinskih prodajaln, ki bi po njegovem morale delovati vse do vstopa Slovenije v EU.
Jožef Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, pa je menil, da je strategija dokument brez duše, v njem niti enkrat ni omenjen slovenski narod, niti ne piše nič o zaščitni zakonodaji. Bernik se je dotaknil tudi razšiščevanja preteklosti in se vprašal, kako naj gre Slovenija s svojo nizko politično kulturo in nerazčiščeno preteklostjo v EU.
Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenij) je dejala, da je v strategiji vse premalo pozomosit namenjene zaščiti potrošnikov. (STA)
DRŽAVNI ZBOR / MATIČNA KOMISIJA O PREDLOGU PRORAČUNA ZA LETO 1998
Več sredstev za narodni skupnosti
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za narodni skupnosti je oblikovala oziroma potrdila več dopolnil k predlogu državnega proračuna za letošnje leto, s katerimi naj bi madžarski in italijanski narodnostni skupnosti za delovanje njunih organov, za dograditev kulturnega doma v Lendavi in za sofinanciranje narodnostnih RTV programov skupno namenili blizu 90 milijonov tolarjev več, kot je za te namene predvidela vlada.
V omenjeni okvir sicer sodi tudi potrditev dopolnila predstavnika italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija, naj se pri proračunskem deležu ministrstva za kulturo nameni 109 milijonov tolarjev tudi za obnovo Manziolijeve palače v Izoli, vendar pa sofinanciranje tega
projekta sodi v slovensko-italijan-ski sporazum izpred poldrugega leta in bo za poravnavo teh mednarodnih obveznosti po vsej verjetnosti morala poskrbeti sama vlada. Po omenjenem sporazumu naj bi obe državi prispevati okoli tri milijone nemških mark, poleg obnove pa bo v okviru tega projekta potekalo tudi izobraževanje kadrov za stavbno restavratorstvo.
Predsednica komisije in poslanka madžarske narodne skupnosti Marija Pozsonec je odstopila od svojega predloga, da bi v letošnjem proračunu namenili 50 milijonov tolarjev tudi za pripravo gradbenih del za izgradnjo TV studia v Lendavi, ker po pojasnilih predstavnika vlade za to niso izpolnjeni ustrezni pogoji - med njimi predv-
sem dogovor o finaciranju med RTV Slovenija in vlado. Ker je zgraditev studia povezana z izpolnjevanjem zakonskih obveznosti države o zagotavljanju dnevnih polurnih televizijskih oddaj za madžarsko narodno skupnost, bo komisija vlado in vodstvo nacionalne televizije ponovno opozorila na neizpolnjevanje omenjenih obveznosti. V enem mesecu pa naj bi od obeh dobila tudi odgovor, kako nameravata zagotoviti pogoje za delovanje TV-studia v Lendavi oziroma za izpolnjevanje veljavnih zakonskih določb.
Sicer pa je komisija med vloženimi dopolnili posvojila predlog Pozsončeve in Cirila Pucka (samostojni poslanec) za zagotovitev dodatnih 50 MIO SIT za čimprejšnjo
dograditev kulturnega doma v Lendavi in predlog Pozsončeve za zvišanje predvidenih 24 MIO SIT za delovanje vladnega urada za narodnosti na 27,5 MIO SIT, s čimer naj bi za te namene zagotovili realno enako višino sredstev kot v minulem letu. Podobno naj bi na predlog poslancev obeg narodnih skupnosti na lanskoletni ravni zadržali tudi sredstva za sofinanciranje RTV programov za narodne skupnosti, za kar pa bi morali predvidenih 80 MIO SIT zvišati na 113,3 MIO SIT.
Do predloga Geze Džubana (LDS), da bi v proračunu namenili določena sredstva tudi za obnovo kulturnega doma v Prosenjakovcih, se komisija ni opredelila. (STA)
Minister Turnšek bo konec tedna odločal o svojem odstopu
LJUBLJANA - Obrambni minister Tit Turnšek bo svojo odločitev o morebitnem odstopu s te funkcije predvidoma sporočil konec tedna, je STA izvedela na obrambnem ministrstvu.
Glavni in izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) sta prejšnji teden na sestanku v Radljah ob Dravi ocenila, da bi minister Turnšek zaradi incidenta pri Zavrču in dogodkov povezanih s tem incidentom moral zaradi objektivne in politične odgovornosti ponuditi odstop. Obrambni minister si je, kot je že dejal na sestanku glavnih organov stranke v Radljah ob Dravi "vzel nekaj časa za razmislek preden bo sprejel dokončno odločitev".
Predsednik SLS in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik pa je včeraj na novinarski konferenci pojasnil, da pričakuje tako odstop obrambnega ministra kot tudi, da ga bo premier sprejel.
Institut ponudbe odstopa ministra v zakonu o vladi in poslovniku državnega zbora ni podrobneje razdelan. V zakonu o vladi R Slovenije je v 12. členu zapisano, da "predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade. Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v državnem zboru." Poleg te določbe je v 13. členu zakona o vladi R Slovenije zapisano, da "predsednik vlade lahko
predlaga razrešitev posameznega ministra."
Glede odstopa posameznega ministra je v poslovniku državnega zbora predvideno, da predsednik vlade o odstopu ministra obvesti predsednika državnega zbora. Ministru preneha funkcija, ko odstop ugotovi državni zbor.
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik se je o nedavni odločitvi stranke, da bi morali zaradi objektivne in politične odgovornosti za incident na sloven-sko-hrvaški meji odstopiti obrambni minister Tit Turnšek, državni sekretar Boris Žnidarič in direktor vojaške Obveščevalno varnostne službe Jože Sečnik, v ponedeljek pogovarjal s premierom Janezom Drnovškom in predsednikom republike Milanom Kučanom.
Podobnik je na popoldanski novinarski konferenci pojasnil, da je premiera in predsednika republike seznanil s sklepi organov stranke, ker ima predsednik države določene pristojnosti na tem področju, predsednik vlade pa je tisti, ki bo moral sprejeti odločitev glede ministra za obrambo.
Marjan Podobnik je poudaril, da je "zdaj predvsem moralno vprašanje tako ministra, državnega sekretarja, direktorja obveščevalno varnostne službe in verjetno tudi predsednika vlade, ali bo ta sklep, ki je bil predlagan oz. sprejet na glavnem odboru SLS, tudi izpeljan". (STA)
SLOVENIJA / V DRŽAVNEM ZBORU SESTANEK O URESNIČEVANJU SKLEPOV SESTANKA PREDSEDNIKOV PARLAMENTOV DR2AV SEP
Zoper organizirani kriminal le na organiziran način
LJUBLJANA - Zoper organizirani kriminal se ni mogoče boriti na neorganiziran način kot tudi ne brez celovite in učinkovite zakonodaje na tem področju sta bila ključna poudarka ponedeljkovega pogovora o boju proti vsem oblikam organiziranega kriminala v Sloveniji, ki je tokrat potekal na pobudo predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. Po njegovih besedah je bil osrednji namen današnjega srečanja odprt pogovor o nujnih spremembah na zakonodajnem področju (ki zadeva organiziran kriminal) tako s stališča predstavnikov vseh treh vej oblasti kot tudi drugih institucij, ki se srečujejo s to Problematiko.
Izhodišče pogovora sta bila poročilo predsednika italijanske poslanske zbornice Luciana Violanteja na konferenci predsednikov parlamentarnih skupščin držav Srednjeevropske pobude (SEP) oktobra lani v Trstu ter Tržaška listina o organiziranem kriminalu sprejeta na omenjenem srečanju. Predsednik državnega zbora je menil, da so različne oblike organiziranega kriminala največja nevarnost za temeljne pravice državljanov, sodobne demokracije kot tudi za zdrav razvoj trga, zato so v okviru današnjega pogovora udeleženci med drugim poskušali tudi ugotoviti,
kakšna je vloga državnega zbora v boju zoper organizirani kriminal. Podobnik je ob tem poudaril, da je pred parlamentom pomembna naloga izpopolnitve zakonodaje na tem področju, v tej luči pa so pomembne tudi izkušnje in stališča vseh, ki se soočajo s to problematiko. Kot eno izmed oblik boja proti organiziranemu kriminalu je Podobnik izpostavil vlogo vzgoje in izobraževanja oz. osveščanja državljanov, zlasti mla: dih, o delovanju demokratičnih ustanov in državljanski odgovornosti in tako prispevati tudi h krepitvi posameznikove zavesti zlasti v smeri spoštovanja zakonov.
Notranji minister Mirko Bandelj je poudaril, da je Slovenija dobro pripravljena za boj zoper organizirani kriminal, kar potrjuje tudi Agenda 2000, ki, tako minister, ne govori slabo o Sloveniji na področju boja zoper organizirani kriminal. Minister pa s slabim občutkom med drugim ugotavlja, da so se poslabšali zlasti pogoji za pregon kaznivih dejanj, pri tem je izpostavil nedavno odločitev ustavnega sodišča, da se v zakonu o kazenskem postopku (ZKP) razveljavi več členov poglavja zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša na predkazenski postopek in v katerem so urejena pooblastila, ki jih imajo organi za notranje zadeve v zvezi
z odkrivanjem kaznivih dejanj in njihovih storilcev, ter pooblastila, ki jih imata v zvezi s tem državni tožilec in preiskovalni sodnik. Gre za člene, v katerih so našteti oz. določena tista kazniva dejanja, pri katerih je dovoljena odreditev t.i. posebnih ukrepov - kot so nadzor in snemanje telefonskih pogovorov, tajno policijsko sodelovanje, tajno opazovanje in sledenje ter slikovno snemanje, navidezni odkup predmetov, navidezno podkupovanje, prisluškovanje v prostorih s tehničnimi napravami, dostop do računalniškega sistema banke ati druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost - in v katerih je predpisan način odreditve ukrepov, način in pogoji glede njihovega izvajanja ter glede uporabe podatkov, ki so z ukrepi pridobljeni.
Po ministrovih besedah s tem postaja boj zoper organizirani kriminal težji, materialna sredstva, namenjena za notranje ministrstvo, ne zadostujejo za njegovo nemoteno delo, poleg tega pa obravnava zakonodaje s tega področja ni med prednostnimi zadevami parlamenta. Minister Bandelj je zato izrazil željo, da bi državni zbor okrepil prizadevanja za sprejetje zakonov in opozoril, da na obravnavo v državnem zboru med drugim čakata
tudi novela zakona o kazenskem postopku in zakon o policiji.
Glede morebitnega oblikovanja parlamentarne komisije za preiskavo obsega organiziranega kriminala pa minister Bandelj meni, da bi bilo treba najprej opredeliti pristojnosti takšne komisije, da ne bi prišlo do podvajanja dela, saj podobno telo že obstaja. Ob tem je opozoril, da "pretiran politični nadzor nad represivnimi organi lahko demotivira delo teh organov". Vloga državnega zbora je zelo pomembna, vendar pa je na tem področju nična, omenjena parlamentarna komisija pa je bolj potrebna kot spodbuda in podpora v boju zoper organizirani kriminal, je sklenil Bandelj.
Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča Mitje Deisingerja se država mora med drugim tudi odločiti, koliko finančnih sredstev bo namenila policiji in sodstvu, če želi zagotoviti ustrezno varnost pred organiziranim kriminalom. Sedanji proračun po njegovih besedah ne predvideva zadostnih sredstev za delo sodišč.
Generalni državni tožilec Anton Drobnič je dejal, da so v tožilstvu že zdavnaj ugotovoli, da se proti organiziranemu kriminalu ni moč boriti neorganizirano, in so v tej smeri tudi že ukrepati, toda kakšne posebne podpore, kot je dejal, niso doživeli. Pri tem je izpo-
stavil zlasti ustanovitev skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, katere osnovni namen je bil ravno boj zoper organizirani kriminal, ki pa je bila ob svoji ustanovitvi deležna negativnih odzivov. Po Drobničevaih besedah je tožilstvo ob ustanovitvi omenjene skupine dobila podporo le pri vrhovnem sodišču.
Glede pobude predsednika državnega zbora po današnjem srečanju pa je Drobnič dejal, da sicer v državnem zboru ob takšnih pogovorih pogosto prido do velikih besed in obljub, vendar pa se slednje ponavadi ne uresničijo, in izrazil upanje, da se morda glede današnjega srečanja moti in da se bodo stvari vendarle premaknile. Pri tem je Drobnič izpostavil zlasti dejstvo, da državni zbor od leta 1992 ni obravnaval letnih poročil državnega tožilstva. Svoje nezadovoljstvo pa je izrazil tudi glede oblikovanja zakona o državnem tožilstvu, pri katerem pa samo državno tožilstvo ni sodelovalo, kar pa je tudi eden izmed razlogov, da je ta zakon slab.
Tudi Drobnič ni mogel mimo finančnih sredstev. Proračun državno tožilstvo obravnava kot že dokončno oblikovano, kljub temu da je to še daleč od popolne sestave, je dejal Drobnič in pri tem izpostavil zlati premajhno število sodelavcev. (STA)
OGLEDALO

»ičESli*
Nekaj občutkov ob našem trenutku
Ace Mermoua
Ogledalo bi namenil nekaterim osebnejSim občutjem in mislim. V teh dneh mi je na primer jasno, kako zna biti naporno predstavljati knjigo, ki govori o narodu, o odnosu naroda do drugih (narodov in etničnih skupin) ter o večkulturnih načrtih in interkulturnih procesih. Med Slovenci v zamejstvu kot tudi v sami Sloveniji so stališča o omenjenih zadevah precej kristalizirana. Našla so svoj politični izraz, ki se kaže tudi v nastopanju strank, v medijih in med intelektualci. Ker gre za pomembna vprašanja narodov, ki niso le strokovna, ampak narekujejo različne politične izbire, se stroka in politika nujno prepletata.
Podobno se dogaja z nekaterimi ključnimi zgodovinskimi temami, kot so NOB, domobranstvo, pri nas fojbe, prihod jugoslovanske vojske v Trst itd. Prijateljica, ki se poklicno in strokovno ukvarja s temi vprašanji, mi pripoveduje o simpozijih zgodovinarjev in mi potrjuje prepričanje, da se o zadevah, ki se intimno dotikajo naroda, skoraj praviloma prepletajo strokovna stališCa in osebne, kulturne, nacionalne izbire posameznikov. Ko se zgodovina dotakne vprašanj, ki so narodno še vedno aktualna, ne zbeži trenutnim implikacijam. Tudi ko posamezni raziskovalci dajejo prednost strokovnosti in strogo metodološkim pristopom, se znajdejo pred vprašanji, ki so povsem aktualna. Sami bralci in poslušalci ter nenazadnje novinarji preinter-pretirajo povedano. Aktualizacija in politizacija vročih tem sta toliko bolj značilni za narod, ki ima svojo državo komaj nekaj let in išCe strategije preživetja in razvoja v burnem svetu. Vprašanja, kot so “kaj je narod”, “kateri so današnji razlogi za njegov obstoj”, “kaj pomeni narodna identiteta v svetu, ki postaja vedno bolj globalen” in še, “kakšen naj bo odnos naroda do sosedov, do drugih narodov in do manjšin, skratka, do drugih” so dostopna poglobljenemu razmišljanju, obenem pa jih nujno pogojuje politična debata. Pri omenjenih vprašanjih namreč ne gre le za akademsko ugotavljanje resnic, ampak za stališCa, ki narekujejo politične izbire. Jasno je, da se avtor daljšega teksta o omenjenih zadevah znajde ob srečanju z občinstvom v središču živahne diskusije, kjer vsakdo brani svoja prepričanja tudi za ceno tega, da obide nekatere avtorjeve trditve, ali pa jih tolmači po svoje. Bistveno pa se mi zdi, da se ne izognemo jasnim trditvam, ali zbežimo v molk. Danes bi me bolj plašil en sam prev-ladajoč pogled na narodno vprašanje, kot pa polemika med različnimi pogledi. V državah, kjer prevladuje en sam pogled na narod, se drugače misleci umaknejo v zasebnost ali v eksil. Mat-vejevic je zapustil Hrvaško, mnogi srbski intelektualci se
selijo v tujino itd. Slovenci se kregamo, vendar nam doslej ni bilo treba pripravljati kovčkov. Ob tem je razumljivo nelagodje mnogih Slovencev v Italiji tudi iz naslednjega razloga: italijanska večina v Trstu še ni izvedla temeljitega samo-spraševanja. Nekateri intelektualci vzpodbujajo proces razjasnjevanja, ki pa se v medijih pogostokrat znajde v pat poziciji med odprtejšo in nacionalistično držo. Od tod občutek, da samospraše-vajne manjšino lahko le šibi in jo izpostavi. Prepovršno in javnosti malo dostopno avtokritično razmišljanje pa se za večino in Trst v perspektivi ne bo izkazalo kot moč. Trst in dežela Furla-nija-Julijska krajina, kljub nedvomnemu odpiranju, še vedno tvegata, da zaradi prevelike postopnosti in počasnosti pri katartični sa-moprenovi izgubita tekmo s prihodnostjo.
Druga misel, ki sem jo nekajkrat premlel, je naslednja: na Prešernovih proslavah je odjeknila beseda enotnost. Slednja nam je načelno pri srcu, vendar na kakšno enotnost mislimo? Eno so skupna dejanja, drugo bi bilo, ko bi se poenotili v eni sami ideji o narodu in manjšini. Katera bi bila ta ideja? Ker je med nami danes več misli in idej, bi v smislu ideološke enotnosti morala vendarle prevladati ena. Bi se poenotili v misli slovenstva kot naravnega antagonista italijanskemu svetu? Ali pa bi prevladala bolj optimistična misel, da bo v bodoče vendarle možno plesti pozitivne stike s sosedi in ustvarjati prostor sožitja? Sožitje je res bolj odvisno od večine kot od manjšine, vendar se mi zdi smiselno upati v svet brez nepremagljivih napetosti in sovraštva.
Se o enotnosti. Med Slovenci nisem zasledil trditev, da so uzakonjene pravice v korist manjšine nepotrebne. Deljena pa so stališCa glede nekaterih vsebinskih točk ter glede taktike in strategije. Ko bi italijanski parlament izglasoval zaščitni zakon, bi lahko prišlo do razhajanja tudi med nami. Razlogov je več. Zakon, ki bi bil očitno pod pričakovanji, bi spravil v zagato vse. Od sedanje vlade in parlamenta upravičeno pričakujemo pošten pristop. Nekateri predstavniki Slovencev pa bi lahko zaigrali na strune nezadovoljstva, tudi ko bi bil izid v bistvu pozitiven. Nekateri namreč menijo, da je antagonizem bistveni element pri samoobrambi manjšine. Zato bi bilo pomembno, ko bi se zedinili, kaj pomeni pozitiven korak in kje je meja, pod katero ne bi smeli zdrkniti. To pišem, ker se zavedam, da ne živimo v državi brez problemov. Ne poznam zakonskega osnutka, ki bo predlagan. Verjetno bo to do določene mere kompromis. Ko mislim na kompromis, ne mislim le na pogajanja med manjšino in večino. Odločilna bodo razmerja znotraj večine, to je
znotraj italijanskega naroda in parlamenta. Neglede na vlado, so v Italiji moCno prisotne etnocentriCne in tudi nacionalistične težnje: zaradi nerazrešenih odnosov med severom in jugom, zaradi evropske tekme, zaradi pojavov, kot je Liga itd. V samem Trstu se bodo vzbudili močni odpori. Glede tega si ne delam iluzij... Kako se bomo mi obnašali do teh dejstev, je nemajhno strateško vprašanje. Vnaprejšnja panika se mi zdi neproduktivna, kot bi se mi zdel neprimeren optimizem za vsako ceno. Nadalje: Slovenija stopa v Evropo, istočasno se boji širokega morja in del strank izostruje nekatere etnocentriCne in nacionalistične drže. Gre za dodatna ter nemajhna vprašanja in razhajanja. Skratka, ne nasprotujem enotnosti, ker bi bilo to nesmiselno, želim pa vedeti, kaj kdo pojmuje kot enotnost. Realistično ostajajo kot pomemben cilj skupna dejanja in stališCa, ki potrebujejo trezno razpravo, posebno v trenutkih, ko se z nami dogajajo pomembne stvari.
Zagonetno se mi zdi tudi nadaljnje vprašanje, s katerim se srečujem, in sicer:«Zakaj nismo najprej Slovenci in šele v drugi ali tretji instanci politično in strankarsko opredeljeni? »Osebno ne razumem, zakaj naj bi narodna identiteta preprečevala različne politične poglede. Narod je bistvena, vendar ne edina identitetna kategorija. Narod ni naše edino človeško vprašanje. Ko to postane, je narod ideologija. Znotraj naroda in tudi manjšine si lahko veren ali neveren, lahko si desničar ali levičar, lahko imaš različne poglede na ekonomijo, državo, kulturo itd. Znotraj naroda si tudi in predvsem človek. Nikoli ne smemo pozabiti, da so velike ideologije tega stoletja naglaševale skupino in skupnost ter spravljale v drugi plan človeka kot edinstveno in neponovljivo bitje. Razumno je zahtevati, naj pride do domene o najpomembnejših narodnih vprašanjih, napačno pa zahtevati, da se v narodu utopi individualnost. Slovenci se nismo izognili velikim ideološkim spopadom, to je konfliktom med totalnimi idejami in sistemi, ker se tem konfliktom ni izognil skoraj noben narod v Evropi. Povsem iluzorno je zato misliti nase kot na skupnost, ki ji je dana moč, da se izogne viharjem in travmam, ki so pretresale in pretresajo kontinente. Izhod je verjetno iz temnega jedra ideologij, ki v resnici niso umrle. Pisati o miru in sožitju znotraj omenjenih brazd in razpotij nikakor ni enostavno. Se manj prijetno je ostati vklenjen v kalupe in ideologe-me, iz katerih ni videti rešitve. V tem primeru postane stiska osebna in človeška. Podcenjevanje osebnega in individualnega pa rojeva kolektivne pošasti, ki so napolnile naše stoletje z mnogimi krutimi dejanji.
TRST / KONFERENCA LEVIH DEMOKRATOV FJK
Projekt po meri izzivov Evrope 2000
Veliko tudi o odnosu z Oljko in deželnih volitvah
TRST - Včeraj so se na novinarski konferenci predstavili Levi demokrati FJK (f. KROMA), se pravi predstavniki tistih sil na deželni ravni, ki so se udeležile tridnevnega srečanja v Firencah. Ob splošnih idejnih izhodiščih,, na katerih temelji združevanje reformističnih levičarskih sil v težnji po izgradnji novega političnega subjekta, ki bi bil primernejši in učinkovitejši pri oblikovanju Evrope v novem tisočletju, so že takoj prišla v ospredje vprašanja, vezana na junijske deželne volitve. Kot so povedah tudi predstavniki nastajajoče pohtične formacije, »ustanovni kongres bo naslednje leto, do takrat pa je še vse v izgradnji«, je bila razprava v Firencah zelo mirna, ker na vsedržavni ravni v kratkem ni volilnih preizkušenj. Skorajšnje deželne volitve pa narekujejo Levim demokratom FJK vrsto konkretnih potez, za nekatere so se po vsej verjetnosti odločili že sinoči na sestanku Oljke v Vidmu, konec tega meseca ali najkasneje v začetku marca pa se bodo na deželni ravni odločili, s kakšnim simbolom se bodo predstavih na voht-vah.
Sicer pa so vsi udeleženci tiskovne konference, ki jo je vodil deželni tajnik DSL Alessandro Maran, naglaše-vali, da zavezništva Oljke in novega političnega subjekta nikakor ne gre enačiti, prav tako pa nista v nikakršni kontrapoziciji. Zavezništva je treba še razširiti in ne ožiti, za nastop na deželnih volitvah pa je odločilnega pomena sestava programa in ne izbira med enotno ah veC listama, kar je zahteva Zelenih in Ljudske stranke. Se najbolj plastično je razmerje med Oljko in Levimi de-
mokrati opisal tržaški pokrajinski tajnik DSL Spadaro, ki je dejal, da je nova formacija »leva noga zavezništva Oljke«. Ker pa gre za »gradbišče«, kot je že uvodoma podčrtal Maran, se lahko pobudnikom pridružijo še druge sile, na primer SKP.
Ob usklajevanju odnosov v okviru Oljke - za včerajšnje udeležence tiskovne konference je volilni dogovor na deželni ravni kljub trenutnim stališčem povsem dosegljiv - pa bo treba tudi odnosom med samimi Levimi demokrati posvetiti potrebno pozornost Ze včerajšnja izvajanja so pokazala (ob omenjenih in drugih predstavnikih DSL so govorih še zastopniki socialistov-laburistov, krščanskih so-cialcev in kandidatov, ki so nastopali pod klobukom Oljke), da ob skupni volji po izgradnji novega subjekta obstajajo različne občutljivosti in pogledi na nekatera vprašanja. Temu pa bo treba prišteti še vrsto praktičnih vprašanj, saj bo treba vzpostaviti tudi organizacijski aparat, delovanje pa bo moralo, kot je bilo reCeno, pretežno sloneti na prostovoljnem delu. bip
Igor Dolenc o slovenski avtonomiji v okviru nove formacije
V Firencah so Slovence, se pravi slovensko manjšino v Italiji, obravnavali kot »tematsko avtonomijo«. To pomeni, je pojasnil tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, ki je v okviru naslajajoče formacije odgovoren za to vprašanje in se je tudi udeležil srečanja v Firencah, da je bila Slovencem priznana avtonomija nastopanja. Zato da bi postala učinkovitejša, se bo kot komponenta v kratkem tudi uradno konstituirala. Na deželni ravni bo sklican ustanovni kongres, na katerem bodo odobrih statut Trenutno je besedilo že v razpravi v okviru slovenske komponente DSL, vendar pa naj bi na kongres povabih vse Slovence, M se žele prepoznati v Levih demokratih. Z novim statutom bo slovenska avtonomija med Levimi demokrati tudi formalno potrjena, s čimer bi po Dolenčevem izvajanju slovenski del postal uradna komponenta stranke.
SWG / JAVNOMENJSKA RAZISKAVA
Na prvih mestih S. Liga, Fona Italia, NZ in DSL
Vzorec 800 oseb se opredeljuje do skorajšnjih volitev
TRST - Tržaško podjetje za javnomnenjske raziskave SWG je opravilo po vsej deželi raziskavo o volilnih namenih. Anketo so izvedli na 800 osebah, ki so jih seveda izbrali tako, da gre za statistično reprezentativni vzorec celotnega prebivalstva oz. vseh volilcev. Na 800 anketirancev odpade 40, 5% na videmsko pokrajino, 24, 6% na pordenonsko, 20, 4% na tržaško in 14, 5% na goriško pokrajino.
Rezultati raziskave SWG pa so naslednji: za Severno ligo se je opredelilo 21 odstotkov intervjuvancev, za Forza Italio 18 odstotkov, za Nacionalno zavezništvo 17 odstotkov, za DSL 15 odstotkov, za SKP 7, 5 odstoka, za Ljudsko stranko 6 odstokov, za »neodivisno listo« 5 odstokov, za CCD-CDU in za Zelene po 3, 5 odstoka, za Dinijevo listo pa se je opredelilo 1, 5 odstoka anketirancev; drugim sta šla 2 odstotka izjav.
Na prvih treh mestih so torej stranke, ki so v opoziciji, za stranke, ki vodijo sedanjo deželno upravo, pa se je opredelila nekaj več kot Četrtina oseb, ki so jih intervjuvali.
Garant Coreratu: RTV Slovenija ni podvržena italijanski zakonodaji
TRST - Deželni odbor za nadzor radiotelevizijskih oddaj Corerat je pod predsedstvom Giuseppeja Mariuza vzel v pretres pritožbo sen. Camberja zaradi predvolilnega intervjuja kandidata Oljke Mitje Volčiča, ki ga je oddajala RTV Slovenije, ne da bi upoštevala... italijanskih določil o predvolilnih televizijskih oddajah. Odbor je zaprosil za mnenje garanta za založništvo v Rimu, ki je deželnemu organu odgovoril, da zaradi teritorialne pristojnosh RTV Slovenija seveda ni dolžna spoštovati italijanske zakonodaje, tudi Ce domet njenih oddaj sega prek meje v italijanski prostor. Morda ni niti ta odgovor zadostil sen. Camberja, ki morda ima še v mislih... ljubljansko pokrajino.
Preverjanje deželnega zakona o transparentnosti uprave
TRST - Posebna komisija deželnega sveta za transparentnost upravnega delovanja, ki ji predseduje svetovalec Fausto Monfalcon, je včeraj preverila z vrsto visokih deželnih funkcionarjev, če deželna uprava izvaja določila o upravnih aktih in o dostopu državljanov do vseh upravnih in zakonodajnih dokumentov deželne uprave.
V STAREM PRISTANIŠČU
POKRAJINA /VPRAŠANJE
NOVICE
Končno bodo odprli center za begunce
Prefekturo je za potrebna sredstvo zaprosilo Rim - Jutri in v petek zanimivi zasedanji
Sprejemni center za priseljence, ki ga predvideva dekret notranjega ministrstva še iz leta 1992, bodo odprli v enem od poslopij starega pristanišča. Tako je zapisano v sporočilu tržaške prefekture, ki pravi, da je v teku sklepanje pogodbe z družbo Metropolis, ki upravlja nepremičnine državnih železnic. Pogodba predvideva, da bo družba za določen čas dala brezplačno na razpolago primemo poslopje, ki ga bodo namenih centru, v katerem bo prostora za dve družini. Poleg tega bodo v njem nudili tudi vse potrebne informacije morebitnim priseljencem. Prefektura je že zaprosila no- ' tranje ministrstvo za finančna sredstva, s katerimi bodo prostore preure-dili (gre za 140 milijonov lir). Ko bodo potrebna sredstva na razpolago (prefektura pravi, da so že dobili zagotovila o financiranju), bodo pričeli s preureditvenimi deli.
Za odprtje centra so se v zadnjih dneh spet zavzele številne pohtične sile in urad za begunce-italijanskega solidarnostnega konzorcija. Ob tej priložnosti je Gianfranco Schi-avone, ki na državni ravni odgovarja za konzorcij, omenil tragični primer mladega Kurda, ki je utonil pred nekaj dnevi, ki se je skušal izogniti povratku domov in se je pognal s trajekta, ki bi ga bil moral odpeljati v domovino. »Tisti mladenič bi se lahko rešil,« je dejal Schiavo-ne, »če bi oseba, ki je z njim imela opravka, natančneje proučila primer.«
O vprašanjih beguncev, o njihovem sprejemanju v
Trstu, kjer je v zadnjem času prišlo celo do samomorov, bo govor tudi na okrogli mizi, ki bo jutri ob 18.30 na pokrajinskem sedežu ACLI v Ul. sv. Frančiška 4. Posegli bodo Christopher Hein (ravnatelj CER, italijanskega sveta za pribežnike), Veljko Mikelic (center za storitve, namenjen osebam, ki niso iz držav Evropske unije; center sodi v okvir ACLI Caritas iz Trsta), Gianfranco Schiavone (italijanski solidarnostni konzorcij, urad za pribežnike) in Michele Berti (sekcija Italia 121 Amnesty International).
Migracijslcim tokovom ter problemom, ki so povezani z vprašanji beguncev, razseljencev in tistih, ki prosijo za politično zatočišče, posveča posebno
Tržaška ladjarska družba Lloyd Triestino čaka na novega lastnika, saj ga je dala država - skupaj z genovskim »dvojčkom« Italia di Navigazione - v prodajo. Na zelo konkurenčnem trgu in po koncu režima državne pomoči sta se oba ladjarja branila tako, kot sta pač mogla. Zadnji razpložljivi poslovni računi so iz leta 1996, ko je Lloyd za svoje storitve iztržil 707 milijard lir in zabeležil 1, 38 milijarde lir izgube, medtem ko je imel leto prej 10 milijard dobička. Toda to je že druga zgodba, kajti leta 1995 je tržaški
pozornost tudi Pokrajina Trst, ki je v proračunu za letošnje leto predvidela razne pobude. V petek, 20. t.m. bo ob 10. uri v dvorani pokrajinskega sveta pomembno srečanje, ki ga organizirajo v okviru pobud ANOLF - Oltre le frontiere v sodelovanju s CIR, z ERMI (deželna ustanova za emigrante) in ISCOS (inštitut za sodelovanju pri razvoju). Srečanje, ki bo posvečeno migracijskim tokovom in kooperaciji pri razvoju, se bo še zlasti soočilo z vlogo krajevnih uprav v okviru novega zakona o pravici do zatočišča. Zasedanja se bo udeležil tudi Christopher Hein, predstavih pa bodo tudi načrt Evropske unije Asylon, M se še posebej nanaša na tukajšnje razmere.
ladjar od države prejel skoraj 50 milijard lir rednih in izrednih prispevkov.
Kot se je izvedelo iz krogov državnega holdinga Finamare, so pogajanja za prodajo obeh plovnih družb že precej daleC, večina od 15 potencialnih kupcev pa je iz tujine. Kot je znano, ima Lloyd trenutno sedem ladij in 431 zaposlenih, vzdržuje pa povezave s pristanišči Afrike, Azije in Oceanije. Odločitev, kdo bo novi lastnik tržaške ladjarske družbe, bi morala biti sprejeta čez približno dva meseca.
PRIVATIZACIJE / FINMARE
Pogajanja za prodajo tižaškega Uoyda
Programska konferenca o šoli buri duhove
Odborniku za šolstvo Sascu očitajo, da jo je sklical na lastno pest
Odbomištvo za šolstvo tržaške pokrajine bo priredilo 26. februarja programsko konferenco o šolstvu, na kateri naj bi spregovorili o novostih, ki jih predvideva uvajanje odlokov o šolski avtonomiji. Pobuda pa je že naletela na kritike iz vrst skoraj vseh svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu, ki so skupno vložile vprašanje, da bi izvedele o vsebini konference. Iz vprašanja (prva podpisnica je Adele Pino) namreč izhaja, da jo je pokrajinski odbornik za šolstvo sklical na lastno pest, ne da bi prej seznanil pristojno komisijo za šolstvo in pokrajinski svet. Po mnenju podpisnikov (izostali so le predstavniki Nacionalnega zavezništva) bi moral
odbornik predhodno pre-dočiti predloge, ki jih bo iznesel na konferenci. Po mnenju podpisnikov je odločitev o izvedbi programske konference dokaj čudna, saj pokrajinska uprava še ni odločila, poslopja katerih višjih srednjih šol bo potencirala.
Adele Pino pa je skupno s številnimi drugimi svetovalci opozicije in večine vložila tudi resolucijo, v kateri zahteva naj pokrajina čimprej ustanovi posebno komisijo za šolstvo, ki naj bi izdelala predlog za preosnovo šolskega sektorja, da bi odgovarjal ministrskim odlokom. Po teh odlokih bi morala pokrajinska konferenca do novembra letos izdelati pokrajinski načrt o dimenzijah šolskih struktur.
Danes še zadnje predavanje o davčni zakonodaji
Danes v Trstu bo še zadnje srečanje iz niza informativnih sestankov, ki jih je priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje za elane o letošnji novostih v davčni zakonodaji.
Spremembe glede davkov IRPEF, IVA novi deželni davek IRAP idr. zanimajo tako podjetnike kot ostale davkoplačevalce. Med pozitivnimi novostmi letošnjega finančnega zakona velja npr. opozoriti na odbi-tnost obresti pri posojilih za gradnjo prve hiše in stroškov za popravila
hiš, ki velja za vse; ali druge ugodnosti, npr. za nakup avtomobilov ali opreme za trgovske dejavnosti, ki veljajo za podjetnike.
Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, dr. komercialist Stevo Kosmač in knjigovodja Nadja Pra-šelj so prikazali vse novosti sinoči na Opčinah, danes pa bo predavanja v Trstu, v dvorani Nemške dobrodelne družbe (Gothe Institut), v ul. Coroneo 15 (2. nadstropje); ob 18. uri'v italijanščini in ob 20. uri v slovenščini.
Illy in Codarin o ezulski imovini
Tržaški župan Riccardo Illy se je sestal s predsednikom tržaške Pokrajine Renzom Codarinom, piše v tiskovnem sporočilu pokrajinske uprave, s katerim sta se soočila o vprašanju imovine ezulov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije v luči nedavnega obiska italijanskega zunanjega ministra Dinija v Ljubljani. Codarin je naglasil potrebo po učinkovitejšem zadržanju na italijanski strani, po skupni mizi za soočanje s Federacijo ezulskih organizacij, po reviziji vprašanja odškodnine in možnosti vrnitve nepremičnin. Za Codarina so primerna nova pogajanja o celotnem vprašanju na osnovi popolnega uveljavljanja Solanovega načrta.
S Codarinovimi predlogi se je Illy strinjal in je predlagal, da bi tržaške krajevne ustanove aktivno sodelovale v tem okviru. Soglašala sta tudi, da bi morala italijanska vlada preveriti v Ljubljani, Ce prilagajajo svojo zakonodajo določilom Solanovega dokumenta.
Na sedežu SKR o 35-umem tedenskem delovniku
Na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3 bo danes, ob 17.30 pokrajinska konferenca komunističnih delavcev o 35-umem tedenskem delovniku. Zasedanja se bodo udeležili pokrajinsld tajnik Jacopo Venier, odgovorni za probleme dela Marino Calcinah, član pokrajinskega tajništva CGIL Renato Kneipp in član deželnega tajništva SKP Giorgio Canciani. Skupščina je odprta vsem, ki bi radi poglobili vprašanje 35-umega tedenskega delovnika.
Zasedanje o liku izvedenca v gradbeništvu
Poklicni lik evropskega izvedenca v gradbeništvu: o tej poklicni figuri bo govor na današnjem mednarodnem zasedanju, ki bo potekalo v sejni dvorani Raziskovalnega središča pri Padričah.
Zasedanje prireja tržaška pokrajina v sodelovanju z italijansldm tehničnim zavodom Volta in spada v okvir načrta Leonardo, ki ga finansira Evropska skupnost. Cilj, ki si ga je pri tem zadala, je organiziranje usposobljenostmi! tečajev za tehnike v gradbenem seJctorju, ki naj bi bili priznani na evropsJd ravni.
Na zasedanju bodo poleg predstavnikov pokrajinske uprave, šolskega skrbništva in stanovskih organizacij sodelovah predstavniki zavoda Volta in Fabiani ter trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, v okviru katerega deluje tudi oddelek za geometre, ob njih pa še gostje iz dragih evropskih držav, in sicer iz Norveške, Irske, Velike Britanije, Nemčije in Francije.
Nevarne odpadke je hranil brez potrebne previdnosti
Agenti finančne straže iz Milj so v okviru prizadevanj za spoštovanje določil o zbiranju in odstranjevanju odpadkov odkrili večjo količino predmetov, ki zaradi varstva okolja zahtevajo posebno pažnjo. V glavnem je šlo za rabljene avtomobilske plašče, zračnice ter aluminijasta in železna platišča. Odgovorno osebo, nekega podjetnika, so prijavili sodnim oblastem zaradi nespoštovanja zakonskega odloka št. 22/1997, v katerem so natančna določila o preprečevanju škode, ki jo okolju lahko povzročajo razni odpadki.
KROŽEK MIANI / NASTOP T02ILGA RAČUNSKEGA SODIŠČA DE LUGE
Neučinkovitost boja proti korupciji
O neučinkovitosti naj bi pričalo dejstvo, da poneverjeni denar državi ni bil vrnjen
Reforma iz leta 1994, ki je preosnovala italijanska računska sodišča, pomeni njihov konec. Tako je povedal Giovan-ni De Luca (foto KROMA) , javni tožilec na računskem sodišču FJK uti srečanju, ki ga je sinoči priredil krožek Mi-ani o upravljanju javnih dobrin in o uporabi javnega denarja po podkupninski aferi, ki je pretresla Italijo.
Na konferenci, ki jo je uvedel predsednik krožka Maurizio Fogar, je De Luca uvodoma podčrtal, da želi govoriti zelo jasno in neposredno in da si za svoje izjave prevzema vso odgovornost. Kot je povedal, ljudje so premalo seznanjeni s samim obstojem teh sodišč, (»Mislijo, da so v “Corte dei Conti” sami aristokra-ti--.«). Reforma sedaj predvideva, da se lahko javne upravitelje preganja in obsodi samo, ko
povzročijo zelo »hudo škodo ali naklepno dejanje.« Ob tem si je zastavil vprašanje, kdaj je prekršek »zelo hud.«
Bistvo je, je poudaril
De Luca, da morajo upravitelji, ki so oškodovali državo, vrniti denar. Navadno dobijo pogojno kazen, a denarja nazaj v blagajno ni od nikoder.
V tem smislu, je dejal, so po podkupninski aferi dejansko že zbrisali prekrške, saj se denar ne bo veC vrnil v državno blagajno. Poleg tega, je poudaril, računsko sodišče goljufov ne more preganjati, ampak mora »arhivirati« postopek.
De Luca je tudi potožil, da po reformi »javni delavci ne smejo biti pod pritiskom (»Ne smejo se na primer bati podpisa kakega dokumenta«), To pomeni pooblastiti nemarno upravljanje. Pribil je, da po preiskovalnem delu večkrat izdajo zakone, ki zbrišejo zadevne prekrške.
»Če bi računsko sodišče vedno delovalo, kot bi moralo, bi morda ne prišlo do podkupninske afere,« je še povedal De Luca, in zaključil s trditvijo, da je treba prekrške vnaprej preprečiti, saj denar, kot rečeno, ni nikoli povrnjen.
Aljoša Gašperlin
VZPI-ANPI o nevarnosti fašističnega nasilja
Združenje partizanov VZPI-ANPI ugotavlja z zaskrbljenostjo, da skrajna desnica spet nevarno dviga glavo: zadnja primera, mazanje table na vhodu sindikata Cgil v Ul. Pon-dares in poškodovanje zvonca deželnega sedeža sindikata v Ul. Vidali, sledita nedavnemu napadu na slovenski dijakinji. Gre za nadaljevanje kampanje zaničevanja vloge odporništva in poskusov rehabilitacije fašizma, ugotavlja VZPI-ANPI, s potvarjanjem zgodovine, z rasistično politiko proti slovenski manjšini, ki meri k rušenju sožitja, spoštovanja in sodelovanja med tu živečimi narodi.
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI, ki izraža solidarnost sindikatu CGIL, poziva pristojne oblasti naj hitro in učinkovito preprečijo vsakršno provokacijo in nova nasilna dejanja fašistov, ki jih je treba odkriti in kaznovati.
Na Pokrajini se nadaljuje razdeljevanje vozovnic
Na sedežu Pokrajine (Ul. S. Anastasio 3) nadaljujejo z razdeljevanjem vozovnic pod ugodnimi pogoji, ki so zapadle januarja. Do takih vozovnic imajo pravico civilni invalidi (invalidnost mora biti 67% ali več kot 67%, gluhonemi, slepi, vojni in dragi invalidi, bivši deportiranci v nemška taborišča itd). Urad, ki je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (v ponedeljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure), bo februarja izjemoma odprt tudi v torkih in sredah popoldne, od 15. do 17. ure. Informacije in ustrezne obrazce dobimo v vratarnici v Ul. S. Anastasio 3 vsak dan (z izjemo sobote in poraznicnih dni) od 9. do 13. in od 15. do 17. ure.
Kradla sta po trgovinah
Predstavljala sta se kot kupca, iz raznih t igo vi n pa sta odhajala s številnimi artikli (oblačila, parfemi, optični pripomočki), za katere nista potrošila niti lire. Naposled ju je policija prijela in zasegla ukradeno blago (vredno okrog 5 milijonov lir), ki sta ga spravljala v prtljažnik svojega avtomobila, fiat erama s puljsko registrsko tablico. Ugotovili so, da gre za hrvaška državljana, 21-letnega Darka Saviča in 41-letnega Gina Udoroviča. Slednji je pri sebi imel tudi večji potapljaški nož.
Drevi predstavitev Jelinčičeve knjige
V knjigami In Der Tat (Ul. Venezian 7) bodo drevi ob 20.15 predstaviti italijanski prevod knjige Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom. O knjigi Perle sotto la neve in o avtorju, kolegu na deželnem sedežu Rai, bo govoril novinar Paolo Roncoletta. Kot smo že večkrat zapisati, je Jelinčič v knjigi strnil svoje vtise in razmišljanja udeleženca alpinistične odprave na Everest.

NOVICE
Sodelovanje za tehnološko prenovitev
Generalni direktor Znanstvenega parka Area pri Padričah Mirano Sancin in predsednik Združenja industrijskih menedžerjev Furlanije - Julijske Krajine Mario Bertoni sta podpisala sporazum za sodelovanje na področju tehnološke prenovitve podjetij. Gre za pobudo v okviru t.i. Objektiva 2 Evropske unije za deindustrializirana območja.
Tečaji infoimatike in animacije za priseljence
Združenje Prek meja Anolf prireja 60-umi teCaj informatike in socialne animacije za priseljence, ki ga finančno omogoča deželna uprava. TeCaj je namenjen priseljencem iz držav, ki niso Članice Evropske unije. Informacije nudijo v sedežih združenja Anolf (Trg Liberta 6, tel. 44933) in sindikata Cisl 8U1. S.Spiridione 7, tel. 638801).
Psihosomotika o odnosu med bolnikom in zdravnikom
V	soboto se bo zaključil ciklus predavanj, ki ga je priredil tržaški Center za preučevanje psihosomati-ke. Tokrat bodo na vrsti psiholog dr. Silvio Cusin, nekdanji direktor instituta za klinično medicino tržaške univerze prof. Francesco Saverio Feruglio in psihoanalitik dr. Hektor Jogan, govor pa bo o odnosu med bolnikom in zdravnikom. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri v prostorih osrednje medicinske knjižnice v Ul. Vasari 22, vstop je prost.
Izvedenec iz Zda o Alzheimerjevi bolezni
Zdravniška zbornica sporoča, da bo v petek, 20. t.m. seminar o epidemiologiji Alzheimerjeve bolezni. Predaval bo prof. Richard Havlik, ki je odgovorni za epidemiološke študije pri institutu za staranje v Zda. Predavanje se bo pričelo ob 12. uri v akademski dvorani katinarske bolnišnice.
KRUT: Bachovi cvetovi
Danes zvečer bo na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone predavanje z naslovom »Bachovi cvetovi - kaj so in Čemu sluzijo«, ki ga bo podala biologinja in florote-rapevtka dr. Maja Darinova. Predavanje, ki je bilo pred Časom v italijanščini, se bo tokrat odvijalo v slovenščini. Ge se bodo udeleženci predavanja z zanimanjem odzvali na ta način naravnega zdravljenja, bo KRUT prihodnjo nedeljo, 1. marca, priredil v Strunjanu celodnevni tečaj s praktičnim prikazom uporabe in spoznavanja osemintridesetih zdravilnih cvetov. (JPC)
V	nedeljo spet Pri nas doma
22. februarja bo (po TV dnevniku, ob 20.50, s ponovitvijo 26. februarja) ponovno na vrsti oddaja iz ciklusa Pri nas doma. Tokratna gosta bosta predsednika zamejskih krovnih organizacij, Rudi Pavšič (-SKGZ) in Sergij Pahor (SSO). Razpravljala bosta o trenutnem položaju Slovencev v Italiji ter skušala odgvoriti na vprašanje (sam naslov oddaje) - Zakaj se ne znamo zmeniti? Oddajo bodo popestrih prispevki - izjave predsednikov krovnih organizacij koroških Slovencev. O odnosih med slovensko državo in zamejstvom pa bo tudi spregovoril raziskovalec Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Oddajo vodi Ivan Peterlin, režija je zaupana Sergeju VerCu.
KRAŠKI PUST / PRIPRAVE PO VASEH
V	Bazovici 10 kvintalov železa, na Opčinah rezgetajoči žrebec
V	obeh voseh je pust v rokah mladih fantov, predvsem delavcev
V Bazovici pr’ Totne-veh se je v ponedeljek zveCer izpod brusilnika zaiskril repaticjemu repu podoben iskromet in s tisočerimi iskricami razparal nočno črnino. Orodje je vešče držal v rokah mladi Saša, sicer zidar po poklicu, ki pa se že šesto leto zapored s skupino bazovskih fantov uspešno preizkuša v novi stroki pustnega delavca-ustvarjalca. Tisti večer je na velikem dvorišču ob križišču, ki iz vasi vodi proti nogometnemu igrišCu, z brusilnikom brusil in gladil ogrodje ogromnega 13 metrov dolgega voza, na katerega bodo Bazovci konec tedna postavili svojo pustno umetnino. Voz je bil še povsem gol, prazen. Pred vozom je stalo železno ogrodje, iz katerega pa se je že dalo zaslutiti, da bo postalo -potem, ko ga bodo prelepili s papirjem in pobar-
vali - imeniten Čolniček, ali nekaj temu podobnega. Oboje, voz in ogro-dje-ColniCek, je bilo na odprtem, pod milim nebom, medtem ko so ostali železni deli bodočega bazovskega pusta čakali na papir, lepilo in barvo pod pokrito lopo.
Pr’ Totneveh letos obhajajo pustni običaj podoben tistim, ki združujejo mlade in manj mlade v drugih vaseh: Opčinah, Proseku in Konto-velu, Križu, Praprotu, Trnovci, Sempolaju, Prečniku, Medji vasi in Sti-vanu, Prebenegu in Doberdobu. Vsi imajo isti cilj: sodelovanje na sobotnem 31. Kraškem pustu na Opčinah. A tudi isto tiho upanje: zmago.
V Bazovici so začeli graditi voz pred dobrim mesecem. Delo opravljajo mladi elani Mladinskega krožka. Prve tedne jih ni bilo: »Toliko kot prijateljev, prijatelje pa
V Bazovici se je izpod brusilnika zaiskril repatičji rep tisočerih iskric.(foto Križmančič/KROMA)
lahko našteješ na prstih ene roke,« je povedal Damjan, filozofska duša bazovske pustne srenje, sicer prodajalec elek-

Beli žrebec na Opčinah še čaka na svojega jezdeca (foto Križmančič/KROMA)
POVEST JE PRED NEKAJ LETI OBJAVIL PRIMORSKI DNEVNIK
»Je bila to mladost« tudi po radiu
Obisk pri avtorici, ki živi v Domu šolskih sester - Jutri na sporedu prva oddaja
Jutri se bo po Radiu Trst A zaCela serija 22 oddaj posvečenih spominski povesti Olge Petelin (na fotografiji) »Je bila to mladost?«
Povest smo v podlistku objavili v Primorskem dnevniku že konec leta 1995 ter so jo naši bralci z zanimanjem brali.
Sedaj jo je za radio priredil in režiral Adri-jan Rustja; v njej bo natopilo v raznih vlogah kar okrog 20 igralcev; vloga protagonistske povesti pa je bila zaupana igralki Barbari Cerar, sedaj že nekaj Časa redni Članici našega gledališča. Vodstvo oddaj bo v rokah odgovorne urednice kulturnih oddaj na radijski postaji Nataše Sosič; za to, da bo povest izvedena tudi v radijski verziji pa ima zasluge tudi pesnik in esejist Marko Kravos.
Oddaje bodo vsak dan od ponedeljka do petka
ob 9.10.
Obiskali smo gospo Olgo v Domu šolskih sester pri Sv. Ivanu, kjer živi že skoraj dve leti. Bili smo kar v šritih -Nataša Sosič, Adrijan Rustja, Marko Kravos in podpisana.
Prav to je našo gospo Olgo v začetku malo ra-
zburilo. Nekaj Časa je trajalo, da smo jo pomirili, ji povedali, kdaj bodo stelke oddaje, kdo bo pri izvedbi zaposlen itd.
No, ko se je ta uradni del pogovora končal, je bila naša sogovornica pripravljena, da nam pove nekaj svojih spominov, da se spomni vseh svojih prijateljev, na primer Vladimira Bartola, Kolaričevih, pa starih lastnikov Subano-ve restavracije, da se spomni svojega šolanja na slovenski šoli na Akvedotu, pa svoje življenjske poti kot žene, matere, pa seveda kulturne delavke.
»Marsičesa v tem novem svetu ne razumem. Rada pa imam ljudi, predvsem mlade. Kako me skrbi njihova bodočnost, saj živijo, sicer v boljših ekonomskih raznmerah, kot mi, a so vendarle nezadovoljni, morda tudi nesrečni.«
Vse to in še marsikaj
nam je gospa Olga povedala in dodala, da bo z veseljem sledila radijskim oddajam njene spominske povesti. »-Imam toliko prijateljev in znancev, ki bodo sledili tej pobudi, da že vem, da bom dobila pisma in pozdrave iz raznih strani. Vesela sem oddaj in se želim vsem, Marku, pa režiserju in urednici, kot tudi igralcem zahvaliti. Bo, kar bo, si bom rekla zveCer, ko bom šla v posteljo. Ge je Bog, ki me varuje, naj mi da še moC, da se bo vse dobro izteklo. In hvala vsem vam za obisk,« nam je še rekla.
Tudi sestre so bile vesele. Postregle so nam s Čajem in obljubile, da bodo zbrale goste doma za poslušanj oddaj. »Naša gospa Pavla ima toliko prijateljev, da bo oddaja prav gotovo odmevna,« so nam ob slovesu povedale.
Neva Lukeš
Jutri začetek miljskega pusta
V Miljah se bo jutri uradno zaCel letošnji Miljski pust. ZaCel se bo s kronanjem kralja, ki bo nato kraljeval pustnim veselicam in rajanjem vse do pepelnične srede. Ob 16. uri se bodo pustni delavci ob prisotnosti krajevnih oblasti zbrali na osrednjem mestnem trgu pred občinsko palaCo. Po napovedi bo kronanju sledilo kar 150 elanov miljskih pustnih skupin, za veselo vzdušje pa bodo poskrbele godbe na pihala.
Ob pustu bodo v razstavni dvorani podjetja za turistično promocijo odprli tudi razstavo Konjiček in prosti čas, prvi dan pustovanja pa se bo zaključil s koncertom tria Simonetto, Daris, Abbondanza in z ognjemetom, ki bo umetno razsvetlil Milje. Osrednja pustna prireditev v Miljah bo v nedeljo, ko se bodo pustne skupine v sprevodu pustnih voz potegovale za letošnjo pustno lovoriko.
tronskih elementov. Zato pa je ta zadnji teden pričakovati pravi naval delovne sile, kot se to dogaja vsako leto.
Bazovci imajo bogato kraško pustno tradicijo. Trikrat so zmagali, vsakič z izjemnimi osebnostmi. Prvič, leta 1987, je k njihovi zmagi »prispeval« No-bel Rub-bia, pred tremi leti »faraon Berluscon«, lani pa »kapetan Prodi«. Ob taki tradiciji so se tudi letos odločili za izjemno, pa Čeprav krajevno osebnost, ki jo je neizpodbitno razkril že sam naslov voza: Illyndian.
Izbira bi v vasi skoraj povzročila... vojno: »stari borci,« kot jih imenujejo mladi, so se zgrozili, ko so izvedeli, da nameravajo mladi vzeti na piko naklonjenega župana. »Na vasi je paC tako: vsak pove nekaj, in potem rata zmešnjava,« je spet filozofsko pogrun-•tal Damjan.
Mladi Bazovci se zberejo pr’ Totneveh tja malo pred 17. uro in nato nadaljujejo delo vse do polnoči iz še čez. Umetniška dela vodi »geometer« Matej, ki je sicer opravil državni izpit, a mora še urediti vse birokratske papirje, preden bo lahko zaCel opravljati svoj poklic na lastno pest; Saši asistira Kristjan, tudi zidar po poklicu, najstarejši na vozu pa bo šofer Damjan, ki je komaj presegel trideset let; drugi so vsi mlajši. Po izračunih so doslej za železno ogrodje in omreženje železja porabili vec kot deset kvintalov železa in potrošili veC kot milijon lir. Sodelovanje na Kraškem pustu ni špas, zato so se odločili, da bodo na pustni torek sodelovali tudi na sprevodu v Tržiču, seveda z namenom, da bodo z dobro uvrstitvijo osrečili pustno blagajno.
Na Opčinah imajo pustni delavci svoj generalni štab na dvorišču Prosvetnega doma. V kotu za kioskom so si z železnim' ogrodjem zgradi-
li veliko uto, ki so jo pokrili s ponjavami za tovornjake in najlonom, da bi zagotovili svojemu pustu primerno zavetje pred vremenskimi ne-prilikami. Na vozu je mogoCe že razpoznati belega žrebca s prav tako belim jahačem v sedlu,. ki pa je v višini pasu odrezan. Drugi, vrhnji del telesa, čaka ob strani, da ga bodo postavili na pravo mesto tik pred odhodom proti Pi-kelcu. Ge pripravljajo bazovksega pusta po lo-kal-patriotskem izročilu (beri: sami Bazovci), so pa na Opčinah že bolj »mednarodno« usmerjeni. Paolo je s FernetiCev, Matteo iz Repna, Luca od Banov, Adriano z Opčin. Skupaj so obiskovali nižjo srednjo šolo na Opčinah, se spoznali, se spoprijateljili in ohranili stik tudi potem, ko so stopili vsak na svojo poklicno pot. Tako dela Paolo, »Trta« za prijatelje, na bagru, kot Michele pa tudi dobro suka varilni aparat; Mateo popravlja zavore na železniških vagonih, Adriano je zidar, Loris cvetličar, Devan študent, Luca pa išče delo, »ker je kriza res huda, in je delo težko dobiti,« pravi. V ponedeljek je pod lopo pokukal tudi visoki jadranovec Peter.
Njihovo delo se začenja tja ob osmih zvečer in poteka v ritmu glasbe Radia OpCine, seveda, vse do enajstih, polnoči-Nekateri so se »izučili« za pustne delavce že lani, drugi pa letos prvič osvajajo pustne skrivnosti. V ponedeljek so se ob belem konju na vozu zbrali sami fantje, a tudi deklet v soboto ne bo manjkalo. Dve, Erika in Vanessa, sta že od vsega začetka angažirani pri krojenju pustnih kostumov, drugi dve z oma-mljujoCimi oblinami pa opazujeta fante iz odrezkov zadnjih strani našega dnevnika, ki so ju mladci prilepili na gob zid, da bi njihovo delo potekalo v prijetnejšem okolju. (M.K.)
ZA SOLNIKE / GRAMSC1 IN IRRSAE n
Predavanja 15 izvedencev o letih fašizma
Predavatelji so znani univerzitetni profesorji iz vse Italije
_____PSI / TRADICIONALNI PONEDELJKOVI VEČERI_
Razlike in sorodnosti med Sudeti in Istro
Inž. Peter Merku o eksodusih Istranov in sudetskih Nemcev
Jutri se bo začel težaj za izpopolnjevanje profesorjev višjih srednjih Sol v naši deželi, ki ga prirejata Inštitut Antonio Gramsci in IRRSAE in meri k poglabljanju zgodovine tega stoletja. Gre za niz 15 predavanj, ki bodo ob četrtkih v avli magni liceja Galilei s pričetkom ob 15.30. Predavali bodo izvedenci iz raznih krajev Italije, ki bodo orisah fašizem z različnih zornih kotov.
Jutrišnje prvo srečanje bo namenjeno temi Obdobje fašizma (predavatelj G. Petronio, Trst) in Fašizem: ideologija in politika (P.G. Zunino, Turin); 26. februarja bosta temi Fašizem v obmejni regiji (M. Cataruz-za, Trst) in Režim: infor-
macija in založništvo (A. Cadioli, Milan); 5. marca Katoliška in liberalna opozicija (E. D’Auria, Vi-terbo) in Levičarska opozicija (Z. Ciuffoletti, Fi-renze); 12. marca Miselni tokovi in novosti (M. Nacci, L’Aquila) in Literatura (G. Petronio, Trst); 19. marca Ekonomska in socialna pohtika fašizma (G. Sapelli, Milan) in Arhitektura in urbanistika (G. Dorfles, Milan); 26. marca Slikarstvo in kiparstvo (R. Bossaglia, Milan) in Fašizem in masovna literatura (E. Guagninii Trst); 2. aprila Kino (F. Casetti, Milan) in Gledališče (F. Angelini, Rim); 16. aprila Italijansko življenje med vojnama (M. Isnenghi, Benetke).
OPČINE / OBČNI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA VESELA POMLAD
Priprave na jubilejno dvajseto sezono
Pevsko društvo bo lahko razvijalo vse stopnje zborovske glasovne izobrazbe
Konec januarja so se na drugem rednem občnem zboru zbrali člani pevskega društva Vesela pomlad (fotot KROMA), da bi pregledali opravljeno delo v minulem letu in začrtali smernice za jubli-lejno, dvajseto leto delovanja. Naj spomnimo, da so se openski zbori šele lani odločili za ustanovitev pevskega društva, to pa predvsem zato, da bi postavili svojemu delovanju trdnejše osnove in se obenem prilagodili birokratskim zahtevam, ki se jim niti ljubiteljska kultura ne more več izogniti.
Po uvodnem pozdravu predsednice društva Nadje Perini, ki je izrazila zadovoljstvo nad uspešno zaključenim letom in nad novostmi, ki jih je leto prineslo, smo lahko prisluhnili izčrpnemu tajniškemu poročilu, ki ga je podala Majda Da-nev. Naštela je vrsto prireditev, ki so jih pripravili v društvu in so se jih udeležili tudi gostujoči posamezniki in skupine. Omenila je sodelovanje zborov na pevskih revijah ter na vseh pomembnejših verskih svečanostih v domači cerkvi, Vštevši proslavitev 375-letnice openske župnije. Spomnila je na serijo dobrodelnih koncertov in obiskov pri sorodnih okoliških društvih ter na Uspešni gostovanji v Celovcu in na Dunaju. V svojem poročilu je nadalje poudarila pomen poletnih študijskih dnevov, ua katerih so pevci po že Ustaljeni navadi utrjevali svoje pevsko znanje in pridobivali novo. Med drugim je poudarila po-uien nastanka deškega Pevskega zbora, ki je nastal iz potrebe, da dečkom zaradi naravnega procesa mutacije ne bi bilo treba za dobo nekaj let prekiniti s petjem. De-
lo s tako skupino terja poseben pristop, kar za pevskega pedagoga ni lahko. Posebna novost pri Veseli pomladi pa je pevski zbor staršev. Nastal je iz želje nekaterih staršev, da bi se tudi sami preizkusili v zborovskem petju in se tako dejavno vključili v proslavljanje dvajsetletne dejavnosti, v katero so vključeni njihovi otroci.
Novo rojstvo so pri Veseli pomladi zabeležili tudi ob združitvi vokalne skupine Resonet in skupine pevcev Vesele pomladi v mešani pevski zbor Resonet. To širše pevsko telo naj bi bilo nekak vrh pojoče poramide peri Veseli pomladi, vrh, po katerem naj bi stremeli in ga postopno osvajali mlajši pevci. Prav slednja novost je lep primer sodelovanja oz. združevanja moči, ki je za nas Slovence na tem majhnem zamejskem prostoru še kako potrebno, če ne celo nujno. Vokalna skupina Resonet je nastala pred štirimi leti iz potrebe po komornem zborovskem sestavu na Tržaškem, kjer take skupine ni bilo. Za tak sestav sta značilna omejeno število pevcev kot tudi izvajanje v razli-
čnih pevskih zasedbah, kar omogoča zvočni podobi zbora, da se spreminja in bogati. Izraz tega zbora je bila prav igra z raznolikostjo zvočnih predstav. Mešani zbor Resonet bo nadaljeval delo vokalne skupine. Tudi v svojem novem sestavu bo zajemal iz slovenske in svetovne zborovske zakladnice tako umetne kot ljudske pesmi. V novem okviru bodo imeli mlajši pevci možnost, da obogatijo svoje pevsko znanje in pridobijo nove izkušnje. Pevsko društvo Vesela pomlad se je torej obogatilo še z manjkajočim sestavom in bo odslej lahko razvijalo vse stopnje zborovske glasovne izobrazbe, od najmlajših, tako imenovanih belih glasov, do zvočnosti odraslih. Ker je to tudi pridobitev za vso našo manjšinsko stvarnost, se veselimo tega novega rojstva in mešanemu pevskemu zboru Resonet želimo vso srečo na novi pevski poti. Zbor je že pričel s študijem novega programa in se bo v novem sestavu predstavil na reviji Primorska poje. Poleg tega načrtuje nekaj gostovanj, aktivno pa se bo vključil tudi v proslavljanje dvaj-
setletnice zborov Vesela pomlad.
Pa še beseda dve o načrtu proslav v sklopu že omenjene dvajsetletnice. Izstopali naj bi dve večji prireditvi, to pa sta revija pevskih zborov, v katerih pojejo tudi bivši pevci in pevke Vesele pomladi ter slavnostni koncert z nastopom vseh društvenih zborovskih sestavov in priložnostnega pevskega zbora bivših pevcev in pevk, ki bosta 18. oktobra v Športno kulturnem centru v Zgoniku oz. 12. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila k sodelovanju bodo bivši pevci in zgoraj omenjeni zbori prejeli v prihodnjih dneh. Vse že sedaj toplo naprošamo, da čimprej zagotovijo svoje sodelovanje pri obeh omenjenih pobudah, ki zagotovo terjata pravočasno pripravo in veliko organizacijskega napora. V pripravi sta tudi priložnostna brošura in razstava, ki bosta v besedi in sliki predstavili dvajsetletno delovanje zborov Vesela pomlad. Seveda pa ne bodo izostale že običajne prireditve kot tudi ne poletni pevski seminarji, ki bodo letos odprti tudi ostalim pevcem s Tržaškega.
V ponedeljek, 16. t.m., je bil tradicionalni večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu posvečen analizi izseljevanja iz Istre in Sudetov po 2. svetovni vojni. Inž. Peter Merku je namreč predaval na temo Primerjava med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po II. svetovni vojni (foto KROMA).
Inž. Merku, sicer brat znanega skladatelja, jezikoslovca in etnografa Pavleta Merkuja, že 38 let živi v Nemčiji in osebno pozna veliko nemških beguncev iz Sudetov oz. njihovih potomcev. Začel se je ukvarjati z njihovo usodo tudi v luči italijansko-slovenskih polemik o povojni usodi istrskih beguncev.
Predavatelj je v svojem dobro razčlenjenem referatu naštel številne razlike med obema pojavoma. Že položaj sudetsko-nemške manjšine na Češkoslovaškem (šlo je za več kot tri milijone ljudi) med obema vojnama je bil razhčen od položaja Slovencev in Hrvatov v Istri, ki jih je italijanska država preganjala in s svojo politiko spreminjala narodnostni sestav Istre. Na Češkem pa Nemci niso bili zatirani, v Pragi so celo imeli svojo, nemško univerzo. Med 2. svetovno vojno si je Italija z nasiljem priključila popolnoma neitalijanske predele Slovenije in Hrvaške (poleg tistib, ki jih je že imela). Sudetski Nemci so leta 1938 pričakali nemške čete kot osvoboditeljice, leta 1938 pa je Nemčija na miren način spremenila Češko v svoj protektorat, ki je med 2. svetovno vojno veljal za eno relativno najbolj mirnih območij v zasedeni Evropi (priča temu je tudi skromna dejavnost osvobodilnega gibanja). Dalje je po 2. svetovni vojni eksodus iz Istre trajal približnimi od leta 1943 do 1956 in je bil prostovoljnega značaja (ljudje so imeli pravico do opcije), iz Sudetov pa so v prvem povojnem letu Cehi nasilno in kruto izgnali ogro-
mno večino nemškega prebivalstva in brez odškodnine zaplenili nemško premoženje (medtem ko je za istrske begunce veljala možnost odškodnine). Istrski optanti odhajajo iz države, kjer se je uveljavil komunistični sistem, ki pa ni delal razlik na narodnostni, pač pa ideološki ravni. Izgon sudetskih Nemcev pa je bil sad češkega maščevanja in uresničitve načrta »en narod - ena država«. Ta načrt pa ni izvedla komunistična (komunisti so na Češkem prevzeli oblast komaj leta 1948), pač pa parlamentarna demokratična država. Razlike so tudi v sprejemanju beguncev v matični domovini.
Italija je istrske begunce na splošno dobro sprejela, medtem ko so nemške oblasti morale dobesedno prisiliti krajevno prebivalstvo, naj sprejme begunce pod svojo streho. K temu pa je treba dodati, da je Italija v teku več kot desetih let postopoma sprejela okoli 250.000 ljudi, medtem ko je morala Nemčija v teku enega leta sprejeti okoli 13 milijonov beguncev.
Velika razlika, je še dejal inž. Merku, je tudi v obravnavanju tragedije eksodusa v Italiji in Nemčiji. Medtem ko Nemčija priznava, da je bil eksodus le posledica osvajalne vojne in terorja nemškega nacističnega režima, in da je torej krivda na nemški strani, se v Italiji ne morejo izkazati s podobnimi izjavami. Od tod tudi pritisk na Slovenijo in Hrvaško. V krogih sudetskih Nemcev pa je revanšizem prisoten v veliko manjši meri kot pa v organizacijah istrskih beguncev.
V razpravi, ki je sledila predavanju in med katero je bilo izrečenih tudi nekaj ostro kritičnih ocen na račun slovenskega zadržanja do italijanskih izsiljevanj, so nekateri udeleženci večera hoteli zvedeti še za dodatne podatke o položaju sudetskih beguncev in njihovih organizacij. Vsekakor bo inž. Merku predaval na isto temo v italijanščini prihodnji ponedeljek na tržaški univerzi, (iž)
EU diskriminira Jadran
TRST - Evropska unija privilegira prometne smernice severne Evrope in s tem zavira integracijo držav balkanskega območja. Gre za ugotovitev deželnega tajnika UIL Luče Visin-tinija na srečanju med-deželnega sindikalnega združenja Veneta, Fur-lanije-Julijske krajine in Hrvaške Istre, kjer je predsednik tržaške Pristaniške oblasti Miche-le Lacalamita predlagal večje sodelovanje med pristanišči sevme-ga Jadrana.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Al-len, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkometražni film »Dead Train«.
EKCELSIOR AZZURRA
- 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon.
EXCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -
15.20,	18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 1-15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II col-lezionista«, i. Morgan Freeman.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Yackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Monella«, r. Tinto Brass. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Uno davanti, tutti di die-tro«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »L’uomo della piog-gia - The Rainmaker«, r. F. F. Coppola, i. Mickey Rourke, Danny De Vito.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Y Aura-T-Il de la Neige a Noel?«, r. Sandrine Veysset, v francoščini.
B ČESTITKE
Rega rega, kvak kvak, iskrena hvala vsem naenkrat. Ko dne 13. svečano z Abrahamom sem se dobil, na poseben način me vsak od vas je počastil. Vsak vaš stih je zame bil res velik dar, zato se srčno zahvalim vam. Vladislav Komar.
il PRIREDITVE
IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali šolnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico.
H_____________IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1.3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka.
SUmM® (itLED^ELai©!
Samuel Beckett
ČAKAJOČ GODOTA
Režija Marko Sosič
danes,	18. t.m., ob 20.30 RED D
jutri,	19. t.m., ob 20.30 RED E
v petek, 20. t.m., ob 20.30 RED F
sum
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
Drevi, ob 18. uri v italijanščini in ob 20. uri v slovenščini
GOETHE INSTITUT (Ul. Coroneo 15)
INFORMATIVNO SREČANJE 0 DAVČNI REFORMI ’98
Novosti IKPEF, IVA, IRAP in drugi davki Ugodnosti za podjetja, profesionalce in privatnike
Predavajo ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, dr. komercialist Stevo Kosmač in knjigovodja Nadja Praselj
Vabljeni dani, podjetniki in zainteresirani!
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
18.	februarja 1998
KONRAD
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.33 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.20
Jutri, ČETRTEK,
19.	februarja 1998
MODEST
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,8 stopinje, zračni tlak 1021 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovan-na Sofia Mannone, Marco Di Lenarda, Francesco Lodolo, Bruno Redivo, Giulio Ravalico, Aliče Stefani.
UMRLI SO: 79-letna Maria Ursic, 82-letni Tommaso Conca, 89-letni Luciano Semitz, 85-letni Carmelo Mori, 65-letna Floriana Cupin, 57-letna Gigliola Destrati, 77-letni Euro Drioli, 81-letna Ernesta Benevoli, 80-letni Bruno Sabelli, 85-letni Dante Costa, 94-letni Vin-cenzo Imperlini, 79-letna Nerina Sledile, 79-letni Francesco Davanzo.

LEKARNE
Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. februarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296).
Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Liberta 6.
Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
''MD
m
f
v
,c<
X,
KD FRANCE PREŠEREN
Boljunec	„
PUSTNI PLESI
v ogrevanem šotoru pri gledališču JUTRI, 19. 2. 98 od 20.30 do 1 ure igra skupina Juke box
Veliki pustni pivski Zur od 20.30 do 1 ure s skupino Sank rock -Supporters XI’AN Pustni žur do jutra - od 20.30 do 4. ure igrajo Pop design od 14.30 do 18. ure otroško rajanje - DJ Oskar; zvečer od 20.30 :	do 1 ure ples s skupino Happy day
X PONEDELJEK, 23. 2. 98 od 20.30 do 1 ure ples z v	Veselimi godci
TOREK, 24.2.98 višek pustne zabave s skupino
Califomia - ples od 20.30 do 4.ure.
• >
PETEK, 20. 2. 98
SOBOTA, 21. 2. 98 NEDELJA, 22. 2. 98
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H3 OBVESlilA
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča vsem veseljakom, da je v baru Kulturnega doma Tabor na Opčinah in v Boris Šport Clubu v domu Pristaniških delavcev na prodaj videokaseta Kraškega pusta.
KRUT vabi na predavanje dr. Maje Darin Bachovi cvetovi - kaj so in Cernu služijo, danes, 18. februarja, ob 18. uri v Ul. Cicerone 8.
NABREZINSKA ŽUPNIJA - danes, v sredo, 18. t. m. ob 20. uri bo v župnijski dvorani mesečna konferenca. Zdravnik dr. Bernard Spacačan bo predaval o temi: ZDRAVA DRUŽINA - danes. Sledi družabnost s petjem dekliškega zbora Devin.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFILEJU pustnih mask, da se lahko prijavijo še danes, 18. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, Čakajo vas bogate nagrade!
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi jutri, v Četrtek, 19. februarja, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3 k predvajanju filma o proslavi 50-letnice Slovenske Vincencijeve konference v Trstu. Sledila bo vesela družabnost.
V PETEK, 20. februarja bo ob 21.30 bo v Boris Sports Clubu - Športni center Ervatti - BrišCiki nastopila priljubljena skupina Dirty fingers s presenečenjem. Toplo vabljene
m aq1cpI
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124, vabi svoje elane na letni občni zbor, ki bo v petek, 20. t. m. ob 20. uri v prvem in
ob 20.30 v drugem sklicanju.
ŠPORTNA SOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAMPERLE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno rajanje na stadionu
l.	maj v Trstu.
SREDNJEŠOLCI! Končno mladinski pustni ples samo za nas. Dobimo se v soboto, 21. t. m. od 20. do 24. ure v KD Fran Venturini pri Domju. Igrala bo skupina EKPANDER.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: sobota, 21. t.m.: Medja vas in Sesljan center; nedelja,
22.	t.m.: Slivno, Mavhnje, Cerovlje, Prečnik, Sempo-laj in Praprot; ponedeljek
23.	t.m.: Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina postaja; torek, 24. t.m.: Nabrežina Kamnolomi in center.
PUSTOVANJE ’98: SZ-
SO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustni ples, ki bo v nedeljo, 22. t.m., od 21. ure dalje, v Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu.
SD KONTOVEL organizira v nedeljo, 22. t. m. in v torek, 24. t. m. od 15.30 do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljene maske!
KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124, vabi otroke na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v ponedeljek, 23. t. m. od 16. do 18. ure v društveni dvorani.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja od
16.30	do 18.30 v društvene prostore v Sempolaju na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
CARPE DIEM! Zgrabi priložnost, živi se samo enkrat. Zakaj bi se zadovoljil z navadno pustno zabavo, Ce je alternativa pustni ples v družbi Kraških ovčarjev in drugih zanimivih ljudi. Vidimo se na Opčinah, v Finžgarje vem domu v ponedeljek, 23. t.
m.	ob 20. uri.
KD FRAN VENTURINI priredi v nedeljo, 22. in v torek, 24. t.m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od
15.30	do 19.30. Igrala bo skupina ADRIA KVINTET.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih osmice družine Fa-bec v Mavhinjah (na PunkišCu). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10. do 15
ure
vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padricah.
SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626).
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ŽENA. VeCerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure.
VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« -Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca.
KD FRAN VENTURINI
obvešča cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, Četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30.
SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je še ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEM-PIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo šole (tel. 200321).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, pe- -tek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je .treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
3 SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za uCno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PODJETJE, ki deluje na področju specializiranih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Dinamična«.
V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-pro-dajalno časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219.
PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, Črne barve, klimatska in stereo naprava, nove gume, za 11.500.000 lir. Tel. (0481) 32033 od 12.30 do 13.30.
VPELJANO trgovsko podjetje išCe predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Predstavnik«.
PRODAM Volvo 460 SE, letnik '92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476.
FILATELISTI POZOR! Tržaške znamke ’45-’54 oddam - po specifikaciji -po dobri ceni. Pisno se obrnite na Al Kocjan - Mi-ramarski drevored, 263 -Trst.
VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. št. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure.
GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v širši okolici Trsta. Informacije na tel. št. 228118 ob večernih urah.
PRODAM KOMBI Volk-
swagen Karavel, 8 sedežev, letnik ’85, nov motor, tel.
na št. 228311.
NUDIM pomoC pri likanju na vašem domu. Tel. št. 327274.
ISCEM DELO kot varuška in za nego starejše osebe. Tel. št. 00386-67-31229.
PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. št. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah.
GOSTILNO na Krasu dajem v najem. Tel.: 229126.
NOV dvoredni pletilni stroj Singer prodam. Tel.: 040/327447.
ŽAGAM DRVA. Tel. št. 040/228547.
ZARADI SELITVE prodam skoraj novo kuhinjo Snaidero z vgrajeno električno pecico in hladilnikom Rex vključno z jedilnim kotom. Tel.: 040/228174, ob uri obedov.
26-LETNO DEKLE išCe delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na št. 040/211941 od 13. do 14.30 ali po 19. uri.
ISCEM ŽENSKO za varstvo starejše osebe, 24 ur dnevno s prenočiščem. Tel. 040/421481 od 8. do 9. ure.
AKACIJEVE KOLE v
seCnji na Goriškem, primerne za vinograd ali drva prodam. Tel.: 040/575145 v večernih urah.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123.
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob Četrtkih zaprto.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto.
V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Poskrbljeno je za prigrizek.
PRISPEVKI
Ob 5. obletnici smrti o Četa Rudolfa Ivančiča in v spomin na mamo Milko daruje Miranda 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
Pred letom dni nas je zapustil naš nepozabni Damjan. V njegov spomin darujeta nono Mario in nona Miranda 50.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Zgoniku.
Ob 1. obletnici smrti Damjana darujeta strica Rudi in Marko 100.000 lir za harmonikaški oddelek Glasbene matice Prosek-Kontovel.
V spomin na Marijo Luin darujejo svojci 50.000 lir za KD Kraški dom, 50.000 lir za repen-tabrsko cerkev in 100.000 lir za FC Primorje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Srce Časa ne posluša.
Damjanu
v spomin
Alessio, Robert, Giuliana, Igor
Prosek, 18. februarja 1998
Sporočamo, da nas je zapustila
Marija Bordon vd. Saresin
(MILKA)
Žalostno vest sporočata
sin Silvano in nevesta Celestina
Pogreb bo v petek, 20. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev.
Kolonkovec,
18. februarja 1998
Mimo je zaspal naš dragi oCe, nono in pranono
Lovrenc Žerjal
Žalostno vest sporočajo hci Elide z Marcelom, vnukinji Patrizia z Jožkom in Gabrijela z Borisom, pravnuka Dejan in Sara, sestra Angela in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 19. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunško cerkev.
Boljunec,
18. februarja 1998
Ob smrti dragega očeta Lovrenca izrekamo Elide in družini iskreno sožalje
Laura in Klaudjo, Rika in Milan, Miranda in Aldo ter Ada
Ob izgubi Lovrenca Žerjala izreka svojcem občuteno sožalje
KD France Prešeren
18. 2. 1997	18. 2. 1998
Dan je bil sončen,
A hkrati turoben, v
Mrak je svet povil,
Jad v dušo vsadil.
A Cas neučakan pridrvi,
Namah srce odreveni,
Ujme tesnobe osvobodi.
mama in tata
Proseška postaja,
18. februarja 1998
Vsak dan v najinih spominih,
nono Carlo in nona Lidia
SMUČARSKI SKOKI / EKIPNA TEKMA NA 120-METRSKI SKAKALNICI
Stota zlata olimpijska kolajna za Japonsko
Polom Slovencev - Srebro osvojili Nemci bron pa Avstrijci
Sredo, 18. Februarja 199
I ■ I OQO ....
NfiGANO
19 9 8
OLIMPIJSKR PRILOGA
pmomeGR
DNPVNIHR
HAKUBA - Takanobu Okabe, Hiroja Saito, Masahiko Harada in Kazujoši Fu-naki (na sliki AP) so na 120-metrski skakalnici v Hakubi na moštveni tekmi osvojili stoto zlato olimpijsko medaljo za Japonsko. Srebro so si priskakali Nemci (Sven Hannavrald, Martin Schmidt, Hansjoerg Jaekle in Dieter Tho-ma), M so zaostali za 35 točk, bron pa je pripadel Avstrijcem (Reinhard Schvvanzerberger, Martin Hoellwarth, Stefan Horngacher in Andreas VVidhoelzl). Slovenska ekipa, ki je nastopila v postavi Miha Rihtar, Peter Zonta, Blaž Vrhovnik in Primož Peterka, je zasedla 10. mesto in prehitela le Kazahstan, ZDA in Južno Korejo.
Japonci so si zlato priskakali z izjemno drugo serijo, ko so nadoknadili spodrsljaj bronastega s posamične tekme na veliki skakalnici Harade v prvem skoku (79, 5 metra). Vsi štirje so skočili prek 120 metrov, Okabe in Harada pa sta s 137 metri postavila tudi rekorda skakalnice. Zadnji skok zmagovalca novoletne skakalne turneje in olimpijskega prvaka na 120 metrski napravi Fu-nakija, ki je osvojil že tretje odličje v Naganu, je meril 125 metrov. Objava končnih rezultatov pa je privedla prek
(po 46 končnih odločitvah)				
Država	Z	S	B	Sk.
Rusija	8	4	1	13
Nemčija	7	8	7	22
Norveška	5	7	4	16
Kanada	4	5	3	12
Nizozemska	4	4	2	10
Japonska	4	1	3	8
ZDA	3	1	4	8
Avstrija	2	3	7	12
Finska	2	3	3	8
Švica	2	1	1	4
Francija	2	0	3	5
Južna Koreja	2	0	0	2
Italija	1	3	2	6
Bolgarija	1	0	0	1
Kitajska	0	2	0	2
Švedska	0	1	1	2
Češka	0	1	1	2
Danska	0	1	0	1
Ukrajina	0	1	0	1
Belgija	0	0	1	1
Kazahstan	0	0	1	1
Belorusija	0	0	1	1
2-zlato, S-srebro, B-bron				
30.000 gledalcev do izbruha navdušenja. Slavje na ponovno prepolnem skakalnem stadionu je bilo nepopisno (na sliki zgoraj). Takoj po končanem tekmovanju so v iztek prinesli veliko belo japonsko zastavo z rdečim krogom, simbolom sonca, na ramah navijačev pa se je znašla Četverica junakov in vodstvo ekipe. Pred ekipno tekmo skakalcev so japonski športniki na letnih OI osvojili 93 zlatih odličij, na zimskih pa šest. Jubilejno stotico so prešerno slavili ne le na stadionu, temveč tudi širom države. »Medalja, ki smo jo osvojili, ni le naša last, temveč je v rokah celotnega japonskega naroda, »je ponosno dejal Saito, ki je na novinarski konferenci najbolj dražil Harado zaradi ponesrečenega prvega skoka.
Japonska Četverica je bila po prvi seriji šele Četrta, za vodeCo Avstrijo pa je zaostajala za 13, 6 točk. Druga je bila Nemčija, tretja pa Norveška. Slovenija je bila tedaj pri repu trinajstih ekip. Se Rihtarjevih 94 metrov ni obetalo boja za pričakovano peto ali šesto mesto, Zonta pa je za 65, 5 metra dobil negativne točke za dolžino in s slogom v skupni zbir reprezentance prispeval le 2, 4 točke. Vrhovnik je letel 90 metrov in pred skokom Peterke je bila Slovenija predzadnja, le Kazahstanci so bili slabši. Peterka je s 125 metri dosegel tretjo daljavo Četrtih skakalcev prve serije. Zaostal je le za Norvežanom Kri-stianom Brendnom (133) in Thomo (130), vendar je bilo zaradi izjemno velikega zaostanka njegovih 123, 9 točk komaj dovolj za deseto mesto. V drugi s er ji sta zlasti Zonta (114) in Rihtar (114) popravila bleda vtisa, Vrhovnik pa je bil le za 4 metre daljši, kot v prvi seriji. Za konec je Peterka, ki bi lahko s ponovitvijo dosežka s prve serije prehitel Ruse, komaj zmogel stometrsko znamko (103, 5) in 11. Kazahstan je za Slovenijo zaostal za manj kot 8 točk.
Prvi skok se je povsem ponesrečil tretjemu japonskemu skakalcu Ma-sahiku Haradi, ki je bil že tragična oseba ekipne olimpijske tekme pred štirimi leti v Lillehammerju. Tam je njegova ekipa prepričljivo vodila, nato pa je Harada pristal na hrbtišču in poklonil zlato Nemčiji. »Ta spodrsljaj je bil živo pred mojimi oCmi, ko sem se pri-
pravljal na drugo serijo. Nato pa sem se vendarle uspel osredotočiti le na skok,« je dejal Harada, ki je v prvi seriji zbral le 35, 6 točke. Pred njegovim skokom je najmočneje snežilo, zato je bila smučina še počasnejša, za nameček pa je bila tudi vidljivost zelo slaba in ga kljub prižganim žarometom ni bilo mogoče videti s tribun na stadionu vse do odskoka.
Glede na rezultate na teh ZOI so na ekipni tekmi presenetili Nemci. Thoma je bil najboljši na mali skakalnici, vendar šele 13., le mesto bolje pa se je uvrstil na veliki skakalnici v nedeljo, ko je bil znova najboljši v svoji ekipi. »Vsi so nas po posamičnih telanah odpisali, nemški tisk nas je raztrgal, vendar smo na ekipini tekmi dokazali, da vadba za igre ni bila zaman,« je dejal drugouvrščeni v svetovnem pokalu Thoma, ki je tudi svetovni podprvak na veliki skakalnici. Nemčija je bila pred njegovim zadnjim skokom v prvi seriji tretja, saj sta manj kot 100 metrov skočila Schmidt in Jaekle. Drugo serijo je pričel Hannavvald s 128 metri, Schmidt je bil meter in pol krajši, Jaekle pa je skočil 123, 5 metra. Kljub temu da je zadnji avstrijski skakalec VVidhoelzl le za pol metra zaostal za rekordom skakalnice, pa je Thominih 120, 5 metra zadostovalo za prepričljivo drugo mesto.
Avstrijci, ki so nastopili brez Andreasa Goldbergerja, ki ni v vrhunski formi, so bili tretji, skoraj 16 točk za Nemci. Norveške upe za odličje je pokopal srebrni z olimpijskih iger v Lillehammerju Lasse Ottesen, ki je v drugi seriji skočil le 93 metrov. Finci so na petem mestu za Japonci zaostali že za sto točk, Švicarji še za nadaljnih sto, sedmi Cehi pa so bili prav toliko točk pred Slovenci.
»S petimi zgrešenimi skoki ni bilo mogoče pričakovati vidnejše uvrstitve. Peterka je sicer skušal v drugem skoku nadoknaditi zamujeno, toda pri tem je skušal narediti vec, kot je bilo mogoče,« je dejal vodja slovenske ekipe Jelko Gros. Med drugim skokom se je Peterka s telesom preveč nagnil nad smuči in še skrajšal let. »Prevec napak je bilo, da bi lahko zasedli višje mesto. Predvsem zaradi posamične tekme na veliki skakalnici pa bom skušal te OI
Cimprej pozabiti in na naslednjih tekmah ponoviti dobre skoke,« je bil razočaran Peterka. Vrhovnik je bil na posamični tekmi s 17. mestom drugi Slovenec, na ekipni tekmi pa mu ni šlo po željah. »Imel sem občutek, da sem skočil zelo dobro, vendar rezultat tega ni pokazal. Verjetno sem bil premalo sproščen,« je dejal Vrhovnik. Žonta je menil, da je bil v prvem skoku preveč nagnjen naprej in je zato slabo odrinil z odskočne mize, kar bi lahko povzročilo celo padec, vendar se je srečno izvil iz težav. Rihtar se je bal, da ne bi padel po doskoku na hrbtišče, saj je bil tam novozapadli sneg, ki ga niso odstranili, že zelo visok.
Zaradi močnega sneženja so pred tekmo prekinili poskusno serijo. Po krajšem spreminjanju ure začetka tekmovanja se je žirija na Čelu s tehničnim delegatom Mednarodne smučarske zveze (FIS) Torbjornom Ygge-sethom in vodjem tekmovanja Akijom Kasajo odločila, da kljub vsemu začne
s tekmovanjem. Med prvo serijo so po vsaki izmed štirih izmenjav skakalcev posameznih reprezentanc spreminjali zaletno mesto in brez prekinitve izpeljali serijo. Po krajšem premoru so začeli tudi drugo serijo, po skoku osmega skakalca prve izmenjave Žonte (65, 5 metra) pa so serijo zaradi zelo kratkih skokov razveljavili in ponovili, ko je nekoliko manj snežilo. Kljub spremenljivim vremenskim razmeram so gledalci videli zanimivo in napeto ekipno tekmovanje, ki pa je bilo za skakalce zelo naporno. Kdaj pa kdaj je sneženje povsem ponehalo, že nekaj trenutkov pozneje pa je pričel svoj ples pravi metež. Skakalci so imeli z istega zaletnega mesta pred odskokom različne hitrosti, tudi do treh kilometrov na uro je bilo razlike v eni izmenjavi. Na srečo tvegana igra tekmovalne žirije, ki je skušala na vsak način izpeljati tekmo v celoti, ni pustila posledic, saj kljub številnim ponesrečenim skokom ni bilo niti enega padca.
Rezultati ekipne tekme na 120-mefrski skakalnici
1. Japonska (Kazujoši Funaki, Masahiko Harada, Takanobu Okabe, Hiroja Saito) 933,0 točk; 2. Nemčija (Sven Hannawald, Hansjoerg Jaekle, Martin Schmitt, Dieter Thoma) 897,4; 3. Avstrija (Martin Hoellvvarth, Stefan Hom-gacher, Reinhard Schvvarzenberger, Andreas VVidhoelzl) 881,5; 4. Norveška (Kristian Brenden, Roar Ljoekelsoey, Lasse Ottesen, Henning Stensrud) 870,6; 5. Finska (Janne Ahonen, Mika Laitinen, Ari-Pekka Nikkola, Jani Soininen) 833,9; 6. Švica 743,7; 7. Češka 710,3; 8. Poljska 684,2; 9. Rusija 639,7; 10. Slovenija (Primož Peterka, Miha Rihtar, Blaž Vrhovnik, Peter Žonta) 610,3; 11. Kazahstan 602,0; 12. ZDA 490,7; 13. Južna Koreja 373,8.
UMETNOSTNO DRSANJE
V VELESLALOMU / CE BO VREME UGODNO ZA IZPELJAVO TEKME
Za Američanke govori največ vseh napovedi
Drsala bo tudi M. Kopač
Naskok Compagnonijeve na zlato kolajno v Nagonu
Računa tudi na zelo dobro uvrstitev v slalomskem tekmovanju
V današnjem kratkem programu umetnostnega drsanja za ženske so velike favoritinje zlasti Američanke, katerim bo zelo težko odvzemati kolajne. Med njimi posebno izstopa 15-letna dijakinja Tara Lipinski iz Teksasa (visoka le 142 cm in težka 34 kg), ki se je sicer le s težavo uvrstila v ameriško olimpijsko reprezentanco, kljub temu, da je zmagala na lanskem svetovnem prvenstvu v Švici. Poleg nje bi se lahko vmešala v boj za odličja le še kaka Rusinja, morda pa tudi nemška reprezentantka Tanja Ševčenko. Toda
mlada Američanka je, po mnenju poznavalcev te športne zvrsti, vendarle glavna favoritka. Zaradi svojih telesnih značilnosti namreč izvaja posamezne elemente, zlasti obrate v zraku z izredno lahkoto in trenutno ni na svetu drsalke ali drsalca, ki bi izpeljal tako težke kombinacije trojnih loo-pov, kot je to sposobna storiti Tara.
Nastopila bo tudi Slovenka Mojca Kopač, ki je letos zelo napredovala, obvlada tudi težke elemente a se lahko, realno gledano, uvrsti le približno med 15. in 20. mesto.
Tara Lipinski glavna favoritnja za zlato (AP)
Nastopila je ura resnice tudi za italijanske alpske smučarje. Veliko pričakovanje vlada za nastop Tombe, toda ljubitelji italijanskega belega športa mnogo pričakujejo tudi od svoje 'idolice’, Deborah Compagnoni. To pričakovanje je veliko tudi zato, ker se je Isoldi Kostner naskok na kolajne ponesrečil (imela je tudi smolo, ker se ji je med spustom odpela smučka in je sledil padec). Realno gledano lahko zdaj slab vtis, ki ga je doslej ustvaril ženski del italijanske alpinske ekipe, pomembno popravi le še Deborah Compagnoni.
Kakšne so njene možnosti?
Compagnonijeva sodi že po svojih sposobnostih in pripravljenosti ter trenutni formi med glavne favorite ne le za eno izmed kolajn, ampak prav za zlato kolajno. Pri tem bi jo - poleg nevarnih tekmic, seveda - lahko najbolj oviralo slabo vreme, saj je v Okušigi, kjer stanujejo «azzurri« v prijetnem hotelčku, dokaj slabo vreme, s pravimi snežnimi meteži. Znano pa je, da se Compagnonijeva na mehkejših, zasneženih progah ne znajde vedno najbolje. Zelo pomembno bo tudi, kako bo Italijanka prevozila prva tri ali štiri vrata, Ce bo na tem začetnem delu proge našla pravi ritem, saj bo v tem primeru zelo verjetno uspešno prevozila tudi ostali del proge, kot se je to pokazalo že na veC drugih velikih tekmah.
Lepe možnosti ji napovedujejo tudi v slalomu, skrbi pa jo dejstvo, da ni med obema Startoma niti
dneva počitka, ki bi gotovo dobro del zlasti njenemu pred Časom poškodovanem kolenu.
Sicer Compagnonijeva meni, da bi se enako kot zlate, razveselila tudi srebrne kolajne.«Zmagati na olimpijskih igrah ni moj življenjski cilj, na svetu so še pomembnejše stvari,« je rekla. To ji radi verjamemo in eden takih ciljev, ki so še pred njo, je gotovo poroka z bogatašem Alessandrom Be-nettonom, o kateri se je pred naganskimi igrami mnogo govorilo. «Da, poročila se bom, to je pač stvar o kateri razmišljam« je rekla, s kom ih kdaj pa ni hotela povedati.
PESCANTE / ZMERNO ZADOVOLJSTVO PO PRVEM TEDNU -i
»Sanjam o kolajni Alberta Tombe«
Predsednik Cenijo računa na deset kolajn in hvali generacijo, ki odhaja
NAGANO - »Vse kolajne so dobrodošle in se jih iskreno veselimo. Nikakor nočem zmanjševati pomena, ki bi ga imela kolajna Compagnonijeve, toda priznam, da sanjam o zlati kolajni Alberta Tombe. To bi bila namreč idealna predaja štafetne palice stare generacije, ki je toliko dala italijanskemu športu, novi generaciji, ki bo imela izredno težavno nalogo, da ponovi te rezultate«. To so besede Maria Pescanteja, ki je delno zadovoljen s potekom prvega tedna olimpijskih iger in obračunom Italije. Predsednik CONI-ja pa je spregovoril tudi o tem, kakšne so po njegovem realne možnosti in tudi, kje so »azzurri« doživeli najveCja razočaranja. »Že od vsega začetka sem ponavljal, da je Lilleham-
mer neponovljiv. Kvaliteta tekmovalcev je večja, ZDA so npr. doslej prav tako osvojile sedem kolajn kot Italija, na področju nekdanje SZ pa je nastala cela vrsta novih držav, ki so vse zelo konkurenčne,« je dejal Pe-scante in k temu tudi dodal, da je ekipa iz Albertvillu in Lil-lehammerja že na koncu kariere. »Naš cilj je osvojitev desetih kolajn in čeprav s težavo, bomo ta cilj dosegli. Doslej nam manjkajo predvsem kolajne v sankanju in po olimpijskih igrah se bomo morali pogovoriti o tem, kje so vzroki za to. Očitno je, da bomo morali seči globoko v žep in končno zgraditi sankaško progo, ki je v Italiji še ni,« je analiziral vzroke za doslej manj bleščeč obračun.
Pescanteja pa je presenetilo
zlato odličje v bobu, najbolj pa se je veselil ob bronu Italijank v štafeti z izrednim tekom Stefani e Belmondo. Po njegovem mnenju je ta podvig med najlepšimi v zgodovini športa. Kaj pa o kritikah v zvezi z izborom prireditelja iger? »To je cena, ki jo je treba plačati, Ce hočemo, da bi zimske igre dobile svetovni pomen. Do sedaj so bila zimska tekmovanja le v Evropi in Severni Ameriki (očitno se Pe-scante ne spominja iger iz Sap-pora ali svetovnega prvenstva iz Morioke op. ur.). Toda ni le vreme, ki ni primerno. NajveC težav povzroča pravi vdor komercializacije in televizijskih potreb. To pogojuje igre še bolj kot vremenske razmere,« je še dejal predsednik italijanskega olimpijskega odbora. (I.F.)
HOKEJ NA LEDU / Z ZMAGO V FINALU ZOI
Američanke v Nagonu prekinile večletno vladavino Kanadčank
Reprezentanca ZDA boljša že v predtekmovanju - Bron za Finsko
NAGANO - Ameriške hokejistke z včerajšnjo zmago nad Kanado s 3:1 (0:0, 1:0, 2:1) niso osvojile le prve olimpijske kolajne v hokeju za ženske, temveC so končale tudi večletno prevlado kanadskih hokejistk, ki so od leta 1990 dalje dobile vsa štiri svetovna ženska prvenstva v hokeju na ledu.
Američanke so tekmo začele s poletom, ki jim ga je dala zmaga nad Kanadčankami v predtekmovanju, za cilj pa so si postavile končati sedemletno kanadsko kraljevanje v ženskem hokeju ter se znebiti slovesa večno drugih. S tem v mislih je vratarka Sarah Tueting z izjemo enega ubranila vse kanadske napade na ameriški gol, tako da so Američanke dale tri gole, dobile pa le enega.
Prvi gol je za ZDA dala Gretchen Ulion kmalu po začetku druge tretjine, ko je,
jezna zaradi neuspelega poskusa v prvem delu, ujela dobro podajo Sandre Whyte iz kota ter plošček mimo Kanadčanke Manon Rheaume poslala v gol. Oba naslednja zadetka sta padla v zadnji tretjini: najprej je po asistenci Ulionove zadela Shelley Looney, potem pa osem sekund pred koncem Sandra Whyte. S tem so se končali vsi kanadski upi, ki so zaživeli, ko je Danielle Goyette dala gol za Kanado in zmanjšala razliko na 2:1.
Ko je semafor oznanil konec tekme, so ameriške rokavice in palice zletele v zrak, igralke pa so pohitele k svoji vratarki, ki je ubranila 22 strelov.
V tekmi za 3. mesto je Finska s 4:1 premagala Kitajsko.
KONČNI VRSTNI RED: 1. ZDA, 2. Kanada, 3. Finska, 4. Kitajska, 5. Švedska, 6. Japonska.
HOKEJ NA LEDU / PREPOVED
Samuelson ne sme več igrati za Švede
Ima tudi ameriško državljanstvo - Toda vsi rezultati Švedske ostajajo veljavni
NAGANO - Švedski hokejaš Ulf Samuelson, ki sicer igra v NHL, se mora posloviti od olimpijskih iger v Naganu zaradi problemov z državljanstvom. V skladu z današnjo odločitvijo Mednarodne hokejske zveze pa sta vseeeno obveljali zmagi, ki ju je Švedska na olimpijskem turnirju že dosegla z njegovim sodelovanjem.
Mednarodna hokejska zveza se je za izključitev Samuelsona iz ZOI odločila, ker je ugotovila, da ima igralec veljavna potna lista ZDA in Švedske. Švedska zakonodaja pa prepoveduje dvojno državljanstvo in človeku, ki dobi državljanstvo kakek druge države, švedsko državljanstvo enostavno odvzame.
Predsednik švedske hokejske zveze Richard Fagerlund je povedal, da Samuelson ni vedel, da ne sme imeti dveh državljan-
stev. Podpredsednik švedske hokejske zveze Bo Tovland pa je dejal, da je igralec dvojno državljanstvo verjetno vzel zato, ker bi moral sicer v ZDA pridobiti zeleno karto in vsako leto znova dobiti delovno dovoljenje. Švedi so se zato na odločitev mednarodne hokejske zveze pritožili, pritožbo pa so vložili tudi Cehi, ki so zahtevali razveljavitev švedskih zmag in nov razpored četrtfinalnih tekem, pri čemer naj bi Cehi namesto z ZDA igrali z Belorusijo.
Toda Mednarodno športno razsodišče (MSR) je zavrnilo pritožbo Švedske v zvezi z izključitvijo njihovega hokejista Ulfa Samuelssona iz olimpijskega turnirja. MSR je istočasno tudi potrdilo odločitev mednarodne hokejske zveze, kar pomeni, da se bo hokejski turnir nadaljeval po predvidenem programu.
rt
NAGANO 1998 OQO
Sreda, 18. februarja 1998
ALPSKA KOMBINACIJA / PO SLALOMU ZA ŽENSKE
Pravo zmagoslavje Nemk: 1. Seizinger, 2. Ertl, 3. Gerg
Presenetljiv razplet - Švedinja VVibergova odstopila v prvem teku
Jutri pet končnih odločitev
NAGANO - Na olimpijskih igrah bo jutri padlo pet končnih odločitev. Nedvomno vlada med ljubitelji zimskih športov najveCje zanimanje za ženski slalom, v katerem ima Slovenija vsaj dve železi v ognju: Urško Hrovat in Spelo Pretnar, ki sta letos v svetovnem pokalu že nekajkrat stali na stopničkah. Svojo raCunico imajot tudi Italijani, kjer pa ob Deborah Compagnoni najbrž druge niso v stanju, da posežejo prav v vrh. Toda slalom je prava loterija, odstopi so nekaj povsem vsakdanjega in zato so možna tudi naj-večja presenečenja. Ob tem bodo podelili še kolajne v biatlonu (4 x 7, 5 km) za ženske ekipe, v hiteostnem drsanju na 1000 mehov za ženske in na kratkih drsalnih progah (500 m za moške in ženske).
Moški biatlon na 10 km prekinjen in preložen
NOZAVA ONSEN - Moški olimpijski biatlon na 10 kilometrski progi so morah prireditelji po eni uri tekmovanja prekiniti zaradi izjemno slabega vremena. Na progi v Nozavi Onsenu je tako močno snežilo, da tekmovalci niso mogh več normalno streljah in teči. To je prva takšna odločitev v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Tekmovanje so predvidoma izvedb danes ponoči.
Slovenski biatlonec Sašo Grajf je ob tem povedal, da že 20 let tekmuje, vendar ne pomni, da bi kdaj kakšna tekma v biatlonu ah tekih odpadla. Dodal je, da se na strelišču ni nic videlo.
Do prekinitve je vodil Belorus Aleksander Popov, drugi pa je bil Rus Vladimir Dračev. Tekmovanje je dobro začel tudi Norvežan Ole Einar Bjoemdalen.
Na kratkih progah prvi dve zlati kolajni v Južno Korejo
NAGANO - Včeraj so se zaCela tekmovanja v drsanju na kratke proge (short track). V prvih dveh tekmah so imeli največ uspeha drsalci iz Južne Koreje, ki so tako v tekmi na 1000 m za moške, kot v štafeti na 3000 m za ženske osvojili zlato kolajno.
Pri moških je srebro pripadlo Kitajcu Li Jiajunu, bron pa Kanadčanu Eriču Bedardu, pa tudi v štafetah je bil vrstni red povsem enak: srebro za Kitajke in bron za Kanadčanke.
Na 1000 m sta nastopila tudi Italijana Fabio Carta in Michele Antonioh. Carta se je uspel uvrstiti na šesto mesto, potem ko je v polfinalu padel skupaj s še dvema drsalcema. V B finalu jer nato zasedel drugo mesto za Japoncem Naoyo Tamuro, ki je tudi padel v polfinalu. Antonioh pas se ni prebil iz kvalifikacij zaradi diskvalifikacije, potem ko se je med tekmo dotaknil enega od konkurentov.
VČERAJŠNJI IZIDI
Finale, moška, 1000 m: 1. Dong-Sung Kirn 0. Kor) 1:32, 375; 2. Jiajun Li (Kit) 1:32, 428; 3. Erič Bedard (Kan) 1:32, 661; 4. Andrevv Gabel (ZDA) 1:33, 518 Finale, ženske, 3000 m: 1. Južna Koreja 4:16, 260 (Sang-Mi An, Lee-Kyung Chun, Yun-Mi Kirn, Hye-Kyung Won); 2. Kitajska 4:16, 383 (Dandan Sun, Chunlu Wang,
Yang Yang, Yan Yang); 3. Kanada 4:21, 205 (Christine Boudrias, Isabelle Charest,
Annie Perreault, Tania Vicent); 4. Japonska 4:30, 612 (Sachi Ozawa, Chikage Tanaka,
Ikue Teshigavvara, Nobuko Yamada).
HAKUBA - Olimpijska preizkušnja v kombinaciji je na zimskih olimpijskih igrah v Naganu minila povsem v znamenju nemških smuCark, ki so dosegle trojno zmago. Obenem je Katja Seizinger že drugič v dveh dneh osvojila zlato olimpijsko odličje in to v disciplini, kjer še ni zmagala. S tema dvema medaljama ter zlatom s smuka v Lilleham-merju je poleg Švicarke Vreni Schneider postala šele druga smučarka v zgodovini, ki je osvojila tri zlate olimpijske kolajne.
Seizingerjeva zmage ni pričakovala - ta naj bi šla v roke branilki naslova, Sve-dinji Pemilli VViberg, ki je bila na ponedeljkovem smuku za Nemko druga, je pa veliko boljša slalomistka. Toda ko je Švedinja že v prvem teku padla, so se Nemkine možnosti ne-
pričakovano zelo povečale. Trojni nemški zmagi pa je bila »napoti« le avstrijska smučarka Stephanie Schuster, ki je bila po prvem teku hetja za Seizinger je vo in Hilde Gerg ter pred Martino Ertl. Slednja je bila v drugem teku najhihejša, kar je zadostovalo, da se je uvrstila na drugo mesto, Hilde Gerg pa je bila hetja. Schusterje-va je zdrsnila na nehvaležno četrto mesto.
»To je neverjetno. Po smuku sem upala, da bom ob koncu druga ali hetja. Zlate medalje si še predstavljati nisem mogla,« je dejala presrečna 25-letna nemška smučarka, ki se je s hemi zlatimi in bronasto kolajno s superveleslaloma v Albertvillu leta 1992 že vpisala tudi na seznam najuspešnejših nemških olimpijcev vseh časov.
»Tri Nemke na zmagovalnih stopničkah, to je neverjetno. Kaj takega se še ni zgodilo,« pa je bila navdušena srebrna Martina Ertl, ki je zelo dobra predvsem v veleslalomu in slalomu. Ta hojna zmaga je tudi sicer najbolj navdušila Nemke, ki so najprej z objemi »napadle« henerje, na zmagovalnem odru (na sliki AP) pa njihovemu veselju sploh ni bilo konca, kljub vzhaj-nemu sneženju.
Nemška hojna zmaga je šele Četrta v olimpijskem alpskem smučanju in prva nemška. »Zato tako navdušenje. Naš hener je skoraj jokal. Občutek je neverjeten. Pred štirimi leti je to uspelo Norvežanom in mislili smo, da to ni mogoče. Danes je to uspelo nam. Tega občutka sploh ni moC opisati,« je dejala Seizingerjeva, ki
ima v svetovnem pokalu 36 zmag in je henutno vodilna v skupnem točkovanju, kjer brani lanski naslov.
Ertlova in Gergova pa sta veseh tudi zato, ker bosta lahko neobremenjeno nastopih na tekmah, ki še prihajajo. »V zadnjih dveh tednih veleslaloma sploh nismo trenirali, zato imajo tu prednost specialistke. Toda po takem uspehu je naša samozavest večja. Me imamo medalje in lahko napademo,« je dejala Ertlova. Vse tri smučarke bodo nastopile tudi na jutrišnjem slalomu in v petkovem veleslalomu.
Skupni rezultati kombinacije: 1. Katja Seizinger (Nem) 2:40.74; 2. Martina Ertl (Nem) 2:40.92; 3. Hilde Gerg (Nem) 2:41.50; 4. Stefanie Schuster (Avt) 2:42.25; 5. Morena Galli-zio (Ita) 2:42.52; 6. Florence Masnada (Fra) 2:42.84;
7.	Caroline Lalive (ZDA) 2:44.76; 8. Janiča Kostehč (Hrv) 2:45.23; 9. Alexan-dra Shaffer (ZDA) 2:45.24; 10. Catherine Borghi (Svi) 2:45.33 itd.
Izidi slaloma: 1. Martina Ertl 1:11.16; 2. Hilde Gerg 1:11.58; 3. Morena Gallizio 1:11.92; 4. Stefanie Schuster 1:12.15; 5. Katja Seizinger (Nem) 1:12.22; 6. Monika Berg-mann (Nem) 1:12.49; 7. Alexandra Shaffer 1:12.71;
8.	Florence Masnada 1:12.97; 9. Janiča Kostelič 1:13.52; 10. Caroline Lalive 1:13.71 itd.
Odstop: Michaela Dorf-meister (Avt), Brynja Thorsteinsdottir (Isl), Renate Goetschl (Avt), Per-nilla VViberg (Sve), Mela-nie Turgeon (Kan), Kristine Kristiansen (Nor), Tru-de Gimle (Nor).
DRSANJE / DESET KILOMETROV
Rekord Giannija Rommeja za tretje tisočletje
Trojno nizozemsko slavje
NAGANO- Tekmovanja v hihostnem drsanju na ZOI v Naganu so se končala enako kot so se začela - s slavjem in svetovnim rekordom Nizozemca Giannia Rommea, ki je novi olimpijski zmagovalec tudi na 10.000 mehov. Prejšno najboljšo znamko je izboljšal kar za 15 sekund. Srebro in bron sta osvojila njegova rojaka Bob de Jong in Rintje Ritsma.
Po svetovnem rekordu na 5.000 mehov je naslednik legendarnega Norvežana Johanna Olava Kossa, ki je z novinarske tribune, kjer je za avstralsko televizijo spremljal tekmovanja v hihostnem drsanju, le nemo opazoval, kako so padli vsi trije njegovi rekordi (na 1.500, 5.000 in 10.000), zabeležil še en senzacionalen rezultat. Že kmalu po Startu je bilo jasno, da bo Romme zrušil rekord, vprašanje je bilo le za koliko. Ko je 190-centimehov visoki in 85 kilogramov težki tekmovalec iz Madeja prišel skozi cilj, je bila razlika kar 15 sekund in celo Koss se je prijel za glavo, saj takšnega Časa nihče ni pričakoval. Kako hiho se razvija hihostno drsanje, najbolje pove podatek, da sta tudi drugo in hetjeuvršCena bila hihejša od dosežka Kossa v Lillehammerju.
Romme je tako osvojil svojo drugo zlato medaljo v Naganu, deseto nizozemsko v hihostnem drsanju, ter s tem postal najuspešnješi »tulipan« na Japonskem. Njegov rojak Rintje Ritsma, kijev izredno izenačenem dvoboju za las premagal Belgijca Barta Veldkampa, ima sicer tri medalje, enako kot najuspešnejši športnik v Naganu, domaCi skakalec Kazuyoshi Funaki (2 zlati in srebro), vendar le eno zlato (in 2 brona).
Izidi: 1. Gianni Romme (Niz) 13:15, 33 SR; 2. Bob De Jong (Niz) 13:25, 76 +10, 43; 3. Rintje Ritsma (Niz) 13:28, 19 +12, 86; 4. Bari Veldkamp (Bel) 13:29, 69 +14, 36; 5. Kjell Storehd (Nor) 13:35, 95 +20, 62; 6. Frank Dit-trich (Nem) 13:36, 58 +21, 25; 7. Lasse Saehe (Nor) 13:42, 94 +27, 61; 8. KG Boutiette (ZDA) 13:44, 03 +28, 70; 9. Roberto Sighel (Ita) 13:46, 85 +31, 52; 10. Alexan-der Baumgaertel (Nem) 13:48, 44 +33,11 itd.
INTERVJU / POGOVOR Z RAMIROM BLAŽEVICEM
Prednost japonske TV tehnologije
Pri televizijskih prenosih se v svetu vedno bolj uveljavljajo optična vlakna
Šport po vsem svetu se mora za svojo medijsko priljubljenost v najveCji meri zahvaliti televiziji. Ko pritisnemo na gumb in se na ekranu prikaže slika, običajno niti ne pomislimo, da je prenos živega dogajanja iz daljnje dežele v intimnost domačega stanovanja, kjer se spremenimo v navijača udobno zleknjeni v naslonjač, dokaj zapletena stvar, kateri so kos samo zelo specializirani shokovnjaki. Eden med temi je tudi Ramiro Blaževic, ki v svojem laboratoriju že leta »oživlja« čarobne škatle, da zopet služijo svojemu namenu.
O vas gre glas, da vas pokličejo na pomoč tedaj, ko vsi ostali tehniki odpovedo....
Moje delo je tako, da terja visoko usposobljenost in shokov-nost. Kdor se ravna po tem, pac lahko bolje opravi svoje delo kot oni, ki je v tem poklicu površen.
Torej menite, da je kljub veliki prevladi tehnike, človek še vedno zelo pomemben?
Shoj ne zna rešiti vseh problemov. Se vedno je pri tem pomemben človek. Brez človeka ne gre. Tehnologija se vsakih šest mesecev tako spremeni, da je nujno treba spremljati strokovno literaturo, obiskovati teCaje itd. Danes izdelujejo n.pr. že tako majhne sestavne dele, da jih je treba zavariti v televizor s pomočjo povečevalnega stekla. Tu je nujno sožitje shoj a in človeka.
Ali tako ozko strokovno usmerjen človek lahko goji Čustven odnos do svojega dela?
Ce tega odnosa ni, je bolje opustiti ta poklic in se zaposliti kje drugje.
Ste kdaj pri svojem delu brez moči?
Seveda se zgodi tudi to. Tedaj je najbolje prenehati z delom in se zapleta lotiti dan kasneje. Z glavo skozi zid ne gre.
Se kdaj sredi dela ustavite in pogledate kako zanimvo oddajo?
Tudi to se zgodi, le da moram kasneje ta premor nadomestiti.
Kako pravzaprav pride slika iz Nagana do nas?
Po satelitu, vendar se vedno bolj uveljavljajo kabli z optičnimi vlakni. V severnih evropskih državah že skoraj povsod prevladuje uporaba optičnih vlaken.
Zakaj pa so vCasih ti prenosi nejasni?
Na satelitske prenose vpliva vreme, zlasti megla, kabelska TV pa teh motenj ne pozna.
Ali so ljudje podvrženi žarCenju, ki prihaja iz ekranov?
Vsekakor, čeprav ni veliko. Temu žarCenju se ni mogoče izogniti - zlasti pri barvnih televizorjih - niti na razdalji treh ali štirih metrov.
Ce bi šli v Nagano, bi si najprej ogledali olimpijske dogodke ali tamkajšnje televizijske naprave?
Prav gotovo bi me bolj zanimala tehnologija.«
Zato ker menite, da je japonska tehnologija na tem področju najboljša?
Da, prav zato. Japonci so razvojno na tem področju vsaj deset let pred Evropo in ostalim svetom.«
Kakšna bo TV v prihodnjem stoletju?
Taka, kakršna bi bila lahko že danes: z ekrani debeline komaj pet, šest cm. Zaradi velikih investicij indushije v sedanje ekrane pa ta razvoj velike družbe zavirajo.
Ali bomo v Trstu res morali zamenjati TV antene?
To še ni povsem gotovo, ker so v našem mestu že povsod razpredli mrežo optičnih vlaken in bi bil absurd, Ce bi morali ob tem dejstvu nameščati še antene.
Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa. Če se vam pokjvari antena, jo popravite sam ali žena poklice drugega tehnika?
Ne, poklice mene, Čeprav bi vCasih raje videl, da bi kakega drugega izvedenca.
OBLAČILA / V BOJU ZA BOLJŠE REZULTATE
Prava revolucija športnih oblačil na igrah v Nagonu
Lakasti čevlji sankačev, žeblji pri bobu, trakovi in silikonski vložki v drsanju, »vesoljski« kombinezoni itd.
olimpijske iskrice...olimpijske iskrice.
NAGANO - Običajno trenirko nosijo le Se igralci curlinga, Športniki drugih panog na zimskih olimpijskih igrah pa doživljajo pravo tekstilno revolucijo: sankači imajo lakaste Čevlje in zadrgo, ki se zapira z notranje strani, vozniki boba na podplatih Čevljev 250 žebljev, hitrostni drsalci obleke s silikonskimi vložki. Možnosti za medaljo so vse bolj odvisne od opreme, najpogosteje pa so ključne podrobnosti: tako so npr. pri oblekah skakalcev dosedanje stranske šive na nogah nadomestili šivi na hrbtni strani, kar dodatno prispeva k manjšemu zračnemu uporu oblatila.
Ko gre za milimetre in stotinke skun-de, športnikom in trenerjem ni odveč nobeno tuhtanje za izboljšavami, pristojni pa imajo polne roke dela s preprečevanjem goljufij. Mednarodna smučarska zveza (FIS) pri smučarskih skokih po načelu naključnega preverjanja npr. pregleduje, Ce si tekmovalci morda po hrbtni strani obleke niso razpršili laka za lase ali je oblepili z lepilnim trakom. Ce zrak z največ osem milimetrov debele tkanine ne odteče hitro, se ujame v obleko, zaradi nastalega balonskega učinka pa skakalci poletijo še dlje. Zato ob začetku sezone FIS pregleda vse obleke in jih nato zapečati.
Na zimske olimpijske igre se niso pripravili le športniki, temveč tudi izdelovalci športne opreme. Tako je nemška tovarna adidas v sodelovanju s petkratnim svetovnim prvakom v bobu Ghri-stophom Langenom razvila nov model Čevlja z opornikom za peto, ki ščiti Ahilovo tetivo, in 250 žeblji na podplatu.
Sankati so na olimpiadi v Naganu nastopili v lakastih Čevljih, avstrijski tekmovalci celo z zadrgami, ki se zapirajo z notranje strani, s čimer so skušajo zmanjšati zračni upor. Istemu namenu služi gladek podplat, zato pa morajo biti športniki pri hoji toliko bolj previdni. Ergonomsko obliko sankači dosežejo še s posebno čelado. Kar imajo vozniki boba na Čevljih, se pri sankačih pojavi na rokavicah - s posebnimi žeblji si pomagajo pri odrivu.
Pri sankačih, voznikih boba in hitrostnih drsalcih so enodelni kombinezoni oz. dresi običajni že veC let. Aerodinamična prevleka za čevlje je pozročila pravni spor s proizvajalci, saj na obuvalu prekriva zaščitni znak z imenom. Proteste so izzvali tudi silikonski vložki, ki sta si ju v obleke namestila olipijski, zmagovalec v hitrostnem drsanju Gianni Romme in dobitnik srebrne medalje Rintje Ritsma, oba Nizozemca. Trakovi na stegnih in glavi naj bi zmanjšali zračni upor, po ocenah strokovnjakov na petkilometrski progi prinesejo časovno prednost do petih sekund. .
Da imajo boljši občutek za led, drsalci v Čevljih ne nosijo nogavic, smučarji pa pod tekmovalnim dresom nosijo svileno spodnje perilo. Pri alpskih smučarjih je novost plastični ščitnik za hrbet, ki ščiti hrbtenico in poskrbi za aerodinamično obliko. Športniki pa so previdni tudi zunaj tekmovališč: nekateri nemški tekmovalci imajo običajne čevlje opremljene s posebnimi derezami na zatič.
šele CetrtiC trojno slavje
Trojna zmaga Nemk v kombinaciji je šele Četrti tak primer v olimpijski zgodovini alpskega smučanja, obenem pa prvi' nemški, drugi v tej disciplini ter drugi ženski. Prvič so trojno zmago slavili avstrijski veleslalomisti Anton Sailer, Andreas Molterer in VValter Schuster leta 1956 v Gortini d‘Ampez-zo. Drugič so trojno zmago dosegle avstrijske smukačice Christl Haas, Edith Zimmermann in Traudi Hecher leta 1964 v Innsbrucku. Tretji tak primer pa je z iger pred štirimi leti v Lilleham-merju - kombinacijo so dobili trije Norvežani: Lasse Kjus, Kjetil An dre Aamodt in Harald Strand Nilsen.
Poziv Tombe po internetu
Italijanski smučarski as Alberto Tomba je svoje navijače prek interneta pozval, naj ponoči ostanejo budni in spremljajo njegove nastope prek televizije. 31-letni Tomba je na svoji domači strani, ki je zelo dobro obiskana, zapisal: »Veliko vas pričakujem pred televizorji. Zavedam se, da Japonska ni blizu.« Veliki zvezdnik pa se je tudi pritožil, da zaradi slabega vremena na olimpijskih prizoriščih ni imel pravih treningov.
Atomic in smuči Maier
Športno podjetje Atomic, katerega smuči uporablja tudi olimpijski prvak v superveleslalomu Hermann Maier, želi iz ponedeljkove zmage Avstrijca skovati dobiček. Kot je v Hakubi sporočil predstavnik podjetja Toni Schutti, bo Atomic na tržišče poslal model smuči Hermann Maier, ki bo izšel v omejenem številu približno 3000
Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu
_____________SREDA, 18. FEBRUAR _________________
___________________________končne odločitve (4)
02.15 akr. smučanje: skoki, moški in ženske smučarski tek: 4X10 km, moški
05.30	alp. smučanje: veleslalom, moški (2. vožnja)
_____________________________predtekmovanja
07.30	alp. smučanje: veleslalom, moški (1. vožnja)
06.45	hokey na ledu:čeM/na/e 1: C1 - D4
četrtfinale 2: D2 - C3
10.45	četrtfinale 3: C2 - D3 četrtfinale 4: D1-C4
11.00	umet. drsanje: ženske, kratki program .
ČETRTEK, 19. FEBRUAR
___________________________končne odločitve (5)
05.00	biatlon: 4 X 7,5 km, ženske
alp. smučanje: slalom, ženske (2. vožnja)
07.00	hitr. drsanje: 1.000 m, ženske
11.00	drsanje, kratke proge: 500 m, ženske
500 m, moški
_____________________________predtekmovanja
01.30	nordijska kombinacija: skoki, ekipno alp. smučanje:s/a/om, ženske (1. vožnja)
11.00 drsanje, kratke proge: 5.000 m štafeta, moški
PREHODNO KOLO
Tudi napovedi za deseti totonaga so za nami, velikih novosti pa na vrhu ni. Le Radio Opčine ni napovedal prvega mesta Japoncev v smučarskih skokih, kljub temu je dosegel 43 točk. Točke redakciji pa so strnjene med štiridesetimi (Novi Matajur in Primorski dnevnik) in štiriinštiridesetimi (Novi glas). Po teh rezultatih sodeč lahko sklepamo dvoje stvari:!, vse ekipe so res dobro pripravljene, saj je število doseženih točk stalno visoko; 2. taktiziranja so na dnevnem redu, saj so razlike med napovedmi res minimalne. Razočaranje tega kola predstavlja ekipa Slovenije v skokih, saj je bilo deseto mesto kar za štiri mesta
parov. Nove smuCi naj bi bilo moC kupiti še letos, zagotovo pa prihodnjo sezono. Prodajale se bodo predvsem v Avstriji. Atomic z Maierjem načrtuje tudi snemanje reklamnega sporočila, namenjenega predvsem ameriškemu tržišču, kjer bi bila v ospredju smučarjev padec v smuku in njegova olimpijska zmaga.
Padlo kar pet rekordov
Olimpijsko hitrostno drsanje na 1500 metrov za ženske je bilo tako »hitro«, da je padlo kar pet rekordov - svetovni in štirje nacionalni. Svetovnega in nacionalnega je postavila nizozemska zmagovalka Marianne Timmer s Časom 1:57,
58. Ljudmila Prokaševa iz Kazahstana je 11. mesto zasedla s Časom 2:01, 65 in popravila kazahstanski rekord, Nor-vežanka Anette Ton-sberg je s 17. mestom in časom 2:03, 03 popravila norveškega, Madžarka Kristina Egyed pa je postala nova nacionalna rekorderka s časom 2:05, 79, ki je zadostoval za 27. mesto.
Nenavadna Paša Grišuk
Paša Grišuk, skupaj z Jevgenijem Platovom že drugič zapored olimpijska zmagovalka pri plesnih parih v umetnostnem drsanju, je vse prej kot dolgočasna. Nasprotno: o njej ves Cas krožijo zgodbice in njihovo število zrase vsakič, ko z Jevgenijem zmagata, to pa se je zgo-
dilo že 22-krat zapored. Vedno svetlejša blondinka si je pred leti spremenila ime - v Pašo se je preimenovala iz Oksane, ker so jo ljudje ves čas zamenjevali z olimpijsko zmagovalko v drsanju Oksano Bajuk Paša trdi tudi, da je leto mlajša, kot je zapisno v uradnih evidencah -rojena naj bi bila leta 1972 in ne 1971. Časopise je polnila tudi njena afera z drsalcem Aleksandrom Zulinom, ki je skupaj z ženo Majo Usovo v Lillehammerju osvojil srebro. Znan je tudi primer, kako jo je branila teta - kot novinarka je napadla njene nasprtnike. Paša je sprta tudi z nekaterimi drsalnimi kolegi in vsake toliko se s kom javno sporeče. Vendar pa še vedno zmaguje - torej zna tudi drsati...
OLIMPIJSKI TV SPORED
- SREDA, 18. FEBRUARJA
1.25	Raitre	Veleslalom, moški 1. vožnja
2.05	Slovenija 2 Raitre	Smučarski tek, 4x1 Okm moški
2.20 2.10	Slovenija 2 Raitre	Akrobatsko smučanje, finale skoki
4.20	Slovenija 2	Akrobatsko smučanje (posnetek)
5.25	Raitre	Veleslalom, moški 2. vožnja
6.40	Slovenija 2 Raidue	Hokej, četrtfinale
10.40	Slovenija 2 Raitre	Hokej, četrtfinale
10.55	Raitre	Umetnostno drsanje, posameznice
15.45	Slovenija 2	Smučarski tek, 4x1 Okm moški
16.40	Slovenija 2	Hokej, četrtfinale (posnetek)
. ČETRTEK, 19. FEBRUARJA
Novi glas odščipnil Radiu Opčine eno samo točko
slabše od najbolj pesimistične napovedi. Kolajne za Slovenijo še ni na obzorju, Spela Pretnar pa je po mnenju treh redakcij le na tem, da jo osvoji. Res odločilen pa bo enajsti totonaga, ker so razlike velike, to velja zlasti za rezultat hokejske tekme, najbolj pa izstopa napoved Primorskega dnevnika o uvrstitvi Supermaria Rai-terja v veleslalomu. Ce se uresniči, bo pripeljala deset točk Primorskemu, drugi pa bodo ostali praznih rok. Dogaja pa se tudi, da se iskri med samimi napovedovalci iste redakcije, kar ponovno potrjuje, da smo zamejci narod zmagovalcev in se za drugo mesto ne zmenimo in ga prepustimo raje sosedu.
0.00
1.25
1.25
2.35
4.50
4.55
6.55 16.55
Eurosport Raitre Slovenija 2 Raitre Slovenija 2 Raitre Raitre Slovenija 2 Raitre Slovenija 2
Smučarski tek Slalom, ženske 1. vožnja
Nordijska kombinacija, K90 ekipno Nordijska kombinacija, K90 ekipno Biatlon, 4x7.5km ženske Slalom, ženske 2. vožnja
Hitrostno drsanje, 10OOm ženske Biatlon, 4x7.5km ženske (posnetek)
12« (Sreda, 18. februarja)
TOCKOVANEC	PlMORSKI DNEVNIK	Radio TS A STV	Novi GLAS	Novi Matajur	Radio Opčine
Marinella Canclini (short track - 500m)	4.	3.	2.M	M2,	5."
Spela Pretnar (slalom)	6.	9.	3.	.3-	3.
Deborah Compagnoni (slalom)	2.	-O	5.		8.
Zali Steggal	5	?	/|	o	6	
(slalom)					
Franziska Schenk (hitr. drs. 10OOm)	2.	1.	2.	1.	3.
Dnevne točke	40	43	44	40	43
Skupne točke	277	281	288	237	296
ŠTANDREŽ / POSEGI V INDUSTRIJSKI CONI
GORICA / OBČINSKI SVET
NOVICE
Odbornik Mottiussi obljubil posredovanje
Dokončna rešitev je vezana na regulacijski načrt - Glasovanje o proračunu neodločeno
Fiorellijev poziv Valentiju: »Proč z Barattijem!«
Ustaviti razkroj bolnišnice
S ponedeljkove seje rajonskega sveta v štandrežu (foto Bumbaca)
»Obljubim vam lahko, da bom skušal posredovati pri predsedniku Konzorcija za industrijsko cono in pri lastnikih podjetja v iskanju spreje-meljive rešitve. Drugačnih obljub pa vam ne morem dati«, je na ponedeljkovi seji rajonskega sveta v Štandrežu dejal občinski odbornik za urbanistiko Renato Mattius-si v zvezi z razlastitvenim postopkom v industrijski coni vzdolž Smihaelove ulice in z nameravano gradnjo na zazidalni enoti 29 industrijske cone.To vprašanje je bilo osrednje na ponedeljkovi seji, ki se je je udeležilo žal le šest svetovalcev (vključno s predsednikom) in kakih dvajset krajanov, lastnikov zemljišč ali stanovalcev na območju, kjer ' naj bi gradih novi obrat.
Gre za zemljišče na Pi-lošču med Smihaelovo ulico, odsekom državne ceste št. 56-bis in Gregorčičevo ulico, ki naj bi ostalo po predlogu stanovalcev, lastnikov zemljišč in rajonskega svett, nepozidano.
Vprašanje je bilo nekako zamrznjeno od leta 1994 v pričakovanju splošne variante regulacijskega načrta. Na novo ga je odprla občinska uprava ob koncu lanskega leta, ko je lastnike pisno obvestila, da začenja razlastitveni postopek. Zazidalno enoto št. 29 so namreč dodelili podjetju, ki je že nameščeno v industrijski coni in namerava razširiti dejavnost.
Konzorcij za industrijsko cono, tako je bilo slišati v ponedeljek iz ust odbornika Mattiussija, nima več prostih zazidalnih zemljišč. Nova bi sicer lahko pridobili s preme-ditvijo celotnega območja, za to pa je treba počakati na novi regulacijski načrt, s katerim naj bi bilo iz ob-
moška
moCja industrijske cone dokončno črtano tudi megalomansko prometno vozlišče med cesto 56-bis in nekoC predvideno (nato opuščeno) obvoznico ob Soči. V razpravo so posegli tudi nekateri domačini, ki so potrpežljivo (veC kakor uro in pol) čakali na prihod odbornika. Izpostavili so vprašanje z različnih vidikov, predvsem pa z vidika kakovosti življenja, saj v razvitem svetu nikjer ne gradijo proizvodnih hal takorekoC pod okni stanovanjskih hiš.
Ker je občinski odbornik zagotovil, da bo poskušal posredovati v odnosu s konzorcijem in podjetjem, zadevo pa bodo obravnavali tudi v občinskem odboru, rajonski svet ni zavzel nobenega stališča. Počakali bodo dober teden in sklicali novo sejo.
Rajonski svet je na ponedeljkovi seji obravnaval tudi osnutek občinskega proračuna 1998, ki po besedah predsednika Ta-baja, ki je sejo vodil, predvideva le nekaj drobtinic za posege na območju Standreža, čeprav občini denar še ostaja (pribitek v obračunu 1997 menda dosega skoraj tri milijarde Ih). Predlagal je, da rajonski svet izreče neugodno mnenje. Pri volitvah je bil izid neodločen. Trije člani so podprli stališče predsednika, trije (iz vrst desnosredinske opozicije) pa so bili drugačnega mnenja.
Soglasno pa so se izrekli glede predloga, da naj se tudi v okviru rajonskih svetov razpravlja o ohranitvi in enotnosti pokrajine. Predsednik Ta-baj je dejal, da bo predlagal sklic izredne seje vseh rajonov.
Močan in zavzet poziv županu Valentiju naj nastopi odločno in zaustavi proces razkroja zdravstva na Goriškem je sinoči osredotočil pozornost na seji goriškega občinskega sveta. Poziv je s težkimi a premišljenimi besedami izrazil načelnik Zelenih Fiorelli, z njim pa so pritegnili tudi drugi svetovalci opozicije (Cosma) in večine (Bellini, Zamparo).
Fiorelli je podal skrajno zaskrbljujočo sliko stanja v bolnišnici, kjer se drug za drugim razgrajujejo oddelki, uprava pa zavaja javnost. Kot primer je navedel najnovejše bahanje glede krčenja izdatkov za zdravila, ki ga razglašajo kot velik dosežek. »Res, strošek se krči, vendar zato, ker bolniki bežijo drugam«. Fiorelli je ocenil, da je Valenti zagrešil napako, ko je mesto na čelu konference županov prepustil odbornici Franciosovi, ki je uslužbenka Zdravstvenega podjetja. Le kako se bo lahko učinkovito in neobremenjeno zoperstavila direktorju Barattiju, ki je njen delodajalec? Valenti naj zato spet osebno prevzame predsedstvo konference županov, njegova prva skrb pa naj bo, da se čimprej odstrani »vsemogočni« Ba-ratti. »Naredil je že preveč škode, treba ga je ustaviti«, je dejal Fiorelli, ki ni štedil s težkimi besedami: »To je lažni prerok. Danes bi prodal še mater za sodelovanje s Šempetrom, a to je le dim v oči naivnežem, pazimo se njegove igre«, je posvaril in opozoril, da je stvarnost drugačna in vodi v načrtno zaphanje goriške
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
Antonaz proti plovbi tankerjev v zalivu
Tržiški deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je včeraj pozval predsednika deželne vlade Cruderja, naj prepreči namero družbe ENEL, da bi odslej dostavljala kurilno olje (550 tisoč letno) za termoelektrarno v Tržiču po morju. Prihranek v primerjavi z dobavo po naftovodu ni zadosten razlog za ekološko nevarnost in druge nevšečnosti, ki jih bo povzročala plovba tankerjev. Dežela naj tudi zahteva od ENE-La metanizacijo dveh agregatov na kurilno olje, ki sta danes najhujši vir onesnaževanja v FJk.
POKRAJINA / NATEČAJ
Znani zmagovalci nagrad Marin, Morassi in Pocar
V konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu bo prihodnji petek, 27. februarja, ob 18. uri svečanost ob podelitvi treh pomembnih literarnih nagrad, ki jih vsaka tri leta podeljuje Goriška pokrajina. Nagrade so poimenovane po Biagiu Marinu (za literarno kritiko), Antoniu Morassiju (za področju zgodovine umetnosti) in Ervinu Po-carju (za prevod iz nemščine v italijanščino).
Letošnji zmagovalci nagrad so po vrsti Giulia-no Baioni (nagrada Marin) za knjigo »II giovane Goethe« (založba Einau-di), Detlef Heikamp (nagrada Morassi) za besedilo kataloga »Magnificen-za alla corte dei Medici« (zaločba Electa) in Miche-le Cometa (nagrada Po-
car) za prevod iz nemščine dela Theodorja Fontane j a »Vita di Schinkel« (založba Medina, Palermo).
Zmagovalce so izbrale strokovne žirije, ki so se sestale ob koncu tedna pod predsedstvom pokrajinske odbornice za kulturo Marie Masau Dan. Žirije sestavljajo Umberto Carpi (ki je tudi vladni podtajnik za industrijo), Mario Lavagnetto in Elvio Guagnini za nagrado Marin; Mina Gregori, Giuseppe Maria Pilo in Sergio Tavano za nagrado Morassi; Fausto Pocar, Gior-gio Cusatelli in Roberto Fertonani za nagrado Pocar. Skupno je bilo v tekmovalno selekcijo predloženih triintrideset del, od teh 17 za nagrado Marin in po 8 za drugi dve.
bolnišnice, kot to vsak dan občutijo na svoji koži bolniki in osebje.
Njegovo izvajanje sta povsem podprla Bellini -CCD (»Ustavimo plaz razkroja, če smo še v času!«) in misovec Cosma. Župan se je skušal izmakniti frontalnemu spopadu z Barattijem, četudi ni skrival resne zaskrbljenosti za bodočnost bolnišnice. Dejal je, da konferenca županov nima realne oblasti, da problem ni toliko Baratti, kolikor»poli-tični načrt za uničenje Gorice«, ki se izvaja tako za zdravstvo kot za druge storitve (vodovodi, prevozi) in ne nazadnje z novo agencijo za okolje, v kateri je Gorica že podrejena Trstu.
V odgovoru je Fiorelli njega in Kartela svoboščin spomnil, da načrte delitve dežele vodi »neki Camber« skupaj s Forza Italia, CCD in CDU in v sozvočju s Severno ligo. Ocenil je tudi za neumestno udeležbo župana na razpravi, ki jo v Tržiču 28. t.m. sklicuje ligaš Fa-sola in katere politični cilj za delitev dežele je vsakomur razviden.
Vroča razprava kljub vsej vzhičenosti govornikov ni obrodila konkretnih dejanj razen obveze predsednika občinskega sveta Glessija, da bo pospešil postopek za uresničitev obvez, ki so jih načelniki svetovalskih skupin sprejeli s skupno resolucijo pred božičem. V programu je odločnejši nastop za čezmejno sodelovanje bolnišnic in mobilizacija javnega mnenja tudi z razpisom občinskega referenduma o zdravstvu.
RONKE
Tovornjak in blago so našli v Torinu
Tovornjak znamke mercedes AM709SR, ki so ga neznanci odpeljali iz skladišča v obrtniški coni v Ronkah, v ulici Tambarin, so že našli v predmestju Torina. Na tovornjaku je bila, po prvih vesteh, večina ukradenega blaga (osvežilne pijače, pivo, likerji) vrednega nekaj deset milijonov lir. Neznanci so vozilo in blago ukradli v nedeljo ponoči.
Tovornjak so našli v predmestju piemontskega glavnega mesta, po anonimnem telefonskem obvestilu. In prav ta okoliščina - telefonsko obvestilo namreč in dejstvo, da so vozilo našli skoraj 600 kilometrov daleč - odpira vrsto vprašanj o dejanskih namenih tatov.
KuHuma večera v novi občinski knjižnici v Krminu
V	pred nekaj dnevi odprti novi občinski knjižnici v Krminu prirejajo vrsto kulturnih srečanj. Jutri, 19. t.m., ob 18.30 bo Elio Sfiligoi v okviru niza predavanj o ljudeh in politiki v Krminu v začetku stoletja govoril na temo: Antonio Sfiligoi, prvi krminski župan. V petek, 30. t.m., ob 20.30 bo v nizu srečanj s krminskimi literarnimi (ustvarjalci večer posvečen komedijam Salvatoreja Gentileja.
Obisk ravnatelja za begunce
Jutri se bo v Gorici mudil ravnatelj Italijanskega odbora za begunce, Cristopher Hein. Odbor deluje, kakor znano, pod pokroviteljstvom Visokega komisariata Združenih narodov. Hein se bo udeležil srečanja, ki ga ob 11.30 prireja združenej Anolf in sicer na sedežu organizacije Caritas v Podturnu. Govor bo o številnih vprašanjih v območju Sredozemlja.
Ansambel “Giardino armonico”
V	občinskem gledališču v Tržiču bo drevi, ob 20.30, v okviru glasbene sezone nastopil ansambel ”11 giardino armonico”. Na sporedu bodo skladbe M. Lockeja suita iz "The tempest”, Johanna Seba-stiana Bacha Brandenburški koncert št. 5 in Antonia Vivaldija dva koncerta in sonata op.112.
TV Primorka o Juventini
TV Primorka bo današnjo oddajo Med Sočo in Nadižo namenila športnemu društvu Juventina iz Standreža ob 50-letnici delovanja. Gostje v studiu bodo Dino Roner, Lado Marchi in Dario Prinčič, ki so si sledili na čelu društva od začetka šestdesetih let. Beseda bo o delovanju v tistih časih, o uspehih in porazih ter o utripu društva danes. Oddaja bo na sporedu danes ob 18.30.
KINO
GORICA
vrrroRiA 117.30-21.00
»Titanic«. I. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »The Jackal«. I. Richard Gere in Bmce VVillis.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dillon.
LU obvestila
KMEČKA ZVEZA prireja jutri ob 17. uri na sedežu Godbe na pihala Kras v Doberdobu srečanje s kmetu na temo Nova davčna zakonodaja v kmetijstvu.
SEKCIJA VZPI V POD-GORI sklicuje jutri ob 17. uri na sedežu v Ul. 4. novembra 39 srečanje za razgovor o aktualnih perečih problemih. Vabljeni!
SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. Vpisovanje za avtobus: v sredo od 11. do 12. ure in četrtek od 19. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje 20. trn. odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič v Podgoro, skozi So-vodnje in Standrež proti Ga-glianu.
BI PRIREDITVE
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 20. t.m., ob 18. uri na predstavitev knjige novinarke Neve Lukeš Delčki našega vsakdana. Na večem bosta prisotna avtorica in urednik založbe Fontana Danilo Japelj.
KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustni večer v gostilni Tum v Štandrežu v soboto, 21. februarja, ob 20.30. Vpisovanje v gost. Turri. Društvo prheja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v domu A. Budala.
S________________IZLETI
NAPREDNE ZENSKE IZ DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan prirejajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in informacije v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ali Mario Peric).
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 7. do 13. februarja 1998.
RODILI SO SE: Stefan Ličimo, Matteo Ferfoglia, Jason Sardo.
UMRLI SO: 85-letni Edoardo de Leitenburg, 58-letni Alberto Piani, 85-letna Irma Medeot, 72-letni Pietro Di Minica, 95-letna Olga Klanjšček, 78-letna Pahnira Fedele, 85-letna Ildegarda Mohr, 84-letni Millo Trevi-san, 77-letni Giuseppe To-nut, 90-letna Anna Sencich, 94-letna lolanda Cemaz, 83-letna Anna Brisco, 76-letni Antonio Fattoretto, 91-letni Bruno Tortni, 90-letna Fides Bodigoi, 88-letni Giuseppe Cagnina, 102-letna Maria Grio, 88-letna Maria Zoia, 86-letna Renata Padovan, 89-letna Anna Marini, 61-letni Elvio Deffendi, 87-letna Cvetka Valentinčič, 91-letna Maria Dolores Fogar, 80-let-na Angela Vončina, 72-letni Tommaso Nobili, 77-letna Maria Feresin, 82-letni Giuseppe Eremondi.
POROČILI SO SE: karabinjer Nicola Ungaro in brezposelna Elisabetta Zuttioni.
OKLICI: geometer Fabio Garizio in prodajalka Raffaella Armeni, uslužbenec Mi-chele Barocco in uslužbenka Licia Zanotto, sindikalist Gianni Barchetta in uslužbenka Cristina Atena, trgovski zastopnik Gianpaolo Si-colo in uslužbenka Maurizia Cagnina.
■ j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
OSEBNOSTI / OB STOLETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA
LJUBLJANA / SAZU
Hlavafyjeve karikature odraz njegovega optimizma
No tokratnih razstavah pozornost tudi »spremljevalni« zvrsti
Natis reprinta pridig Janeza Svetokriškega
Izdajo bo z izdotnim prispevkom omogočil dr. Breschi iz Grodeža
Če. Utvf.1
Wv 4U-	/tl	.	' '
^4/ '1v2j-6i<v lltt.4. A/ 'V>t {jiuLp
’!/* ^ O-vČČoid %- ki*
n-/,
Ac 'lotX.,(yy/ jstlAc ki pj)
f”> rUo.vf /V -oAi /HH'T -A-j'	~r<>r /iidi
Aiuj joJo viVAm Ant, tr\aA-j,
n .iu^tr
Nobenega dvoma ni: dr.Robert Hlavaty bo v zgodovini slovenske likovne umetnosti ostal predvsem kot neponovljivi akvarelist Krasa in morja. Na razstavah ob 100-letnici njegovega rojstva, predvsem na tisti v domu Brdina na Opčinah, pa smo se prvič pregledneje soočili tudi z njegovo, da tako reCem, spremljevalno umetniško zvrstjo, perorisbo, vinjetami in predvsem politično in portretno karikaturo. In Ce se v akvarelih odslikuje neizmerna Čistost njegove umetniške duše, ki je znala tudi trdoto Krasa in rušilno moč razburkanega morja meh-„čati in spreminjati v poezijo nežnosti, potem so njegove karikature veren izraz njegovega optimizma, vedrine, hodomušnosti in anekdotiCnosti, lastnosti, ki so ga krasile vse življenje.
V tem njegovem optimizmu, ki nikakor ni v nasprotju s kritičnim opazovanjem okolja in dogajanja v njem, je prav gotovo izvor njegove nagnjenosti h karikaturi, bolj situacijski kot portretni. Dogodki in obrazi, ki jih je Hlavaty podajal skozi karikaturo, niso nic drugega, kot drugi zorni kot opazovanja od tistega, ki mu je odstiral lepoto krajine.
Lahko bi si kdo mislil, da sta si ta dva zorna kota Hlavatyjeve umetniške vizuale v nasprotju, toda kdor je mojstra poznal, ve da ni tako, ve, da sta dva zorna kota ena in ista vsebina Hlavatyjeve kompleksne osebnosti zdravnika, slikarja, javnega kulturnega in družbenega delavca, organizatorja tudi Kraškega pusta, humanista, ki je realni in intimni svet doživljal na enak način.
Kolikšen pomen je Hlavaty pripisoval karikaturi pove že stavek iz pisma, ki mi ga je kot takratnemu glavnemu uredniku, poslal iz bolnice ob izidu 10-tisoCe številke Primorskega dvevnika. Potem ko je dal zelo pozitivno oceno Časopisa in dela njegovih časnika-
rjev, je dodal: »Edino kar pogrešam je enkrat ali večkrat tedensko politična karikatura. Že Freud je rekel, da velja veC kot dolg članek«.
Pa ne samo kot umetnik, slikar, tudi kot Človek in posebej kot zdravnik, je bil Hlavaty prepričan, da sta dobra volja in humor kot zdravilo, kot balzam za vsakodnevne stiske. V knjigi Poslanstvo slovenskega zdravnika je objavil članek z naslovom Humor
v medicini in medicina v humorju. Zapisal je: »Sodim, da je koristno ocenjevati tudi neugodne in nam nasprotne pojave v življenju in poklicu z velikim odmerkom dobre volje in iskati tudi v teh dogodkih rajši veselo stran, se rajši zatekati v optimistično zavetje in, Ce je mogoče celo v humor, ki je dostikrat uspešno zdravilo v boju za zdravje«.
Tega naCela se je Hlavaty vedno držal, ne da bi bil zato manj
dovzeten za stiske ljudi, manj resen pri obravnavanju resnih zadev, manj nežen do ljudi, ki jih je imel rad. Predvsem je tak odnos uveljavljal najprej do samega sebe v svojih avtoportretih, ki kar izzivajo smeh in dobro voljo s tistim velikim izstopajočim dolgim nosom prešernim klobučkom na glavi. Potem pa so tu še situacijske karikature ali karika-turne vinjete, s katerimi je na primer napolnil sobo Jazbečeve gostilne v Tupelčah, posvečene teranu in veselim omizjem tržaških obiskovalcev ob steklenici »kra-ške krvi«. Na nekaterih od teh hudomušnih prizorčkov se je predstavil tudi kot duhovit rimar, kot na primer v teranovi izpovedi: »Ce človek si, daj se oglasi / če si pošten, povej ime / Ce duh si, ki živi v klobasi / zatuli in ne boj se me. / Jaz nisem hud in vsi ljudje / naravnost hlastajo to mojo kri / preganjam slabo voljo in gorje / prijatelja od mene boljš‘ga ni. / Prej se najej, tešč kri ne pij / pij jo, četudi si bolan / ves svet boš zrl kot zlati sij / saj jaz sem vendar vin-te-ran.«
Človek - umetnik in humanist, ki je znal združevati v sebi toliko pozitivnih lastnosti, je imel še eno veliko - skromnost. O samem sebi je napisal: »Zavedam se, da nisem Goya ne Rembrandt. Sodim, da sem s svojimi skromnimi slikami govoril svojim ljudem o lepoti naše zemlje in mojega Krasa. Jaz sem še romantik in cenim Čustva ljubezni do svoje zemlje. Hotel sem to povedati tudi drugim«.
Bodimo mu hvaležni za to iskreno izpoved, ki naj nam bo tudi danes vodilo. Kljub neprijaznim časom, ali pa prav zaradi njih, po možnosti s Hlavatyjevo vedrino, ki nam jo je kot oporoko zapustil v svojih akvarelih, risbah in karikaturah.
Jože Koren
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik in doktor Bruno Breschi sta vCeraj v prostorih SAZU v Ljubljani podpisala darilno pogodbo o sredstvih, ki jih je dr. Breschi, zdravnik iz Gra-deža, po materi slovenskega rodu, poznavalec in velik ljubitelj slovenske sakralne literature, namenil za natis reprinta pridig kapucina Janeza Svetokriškega Sa-crum Promptuarium. Reprint - znanstveno izdajo dela, ki obsega pet knjig s približno 3000 stranmi - bo SAZU kot založnik izdala v sodelovanju s tiskarskim podjetjem Profima predvidoma konec oktobra; spomladi prihodnje leto pa bodo priredili tudi simpozij o delu Svetokriškega in njegovem Času ter po njem izdali zbornik strokovnih razprav. Mecen bo za izdajo reprinta in simpozij prispeval približno 7.200.000 tolarjev.
Izid tega reprinta sodi na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v okvir projekta raziskovanja virov starejše slovenske književnosti, ki ga vodi predsednik Bernik. Ponatis bo dragocen predvsem za znanstvenike in druge preučevalce stare knjiženosti, širše bralstvo pa bo nagovoril predvsem "s svojim teološkim, kulturnozgodovinskim, literarnim, jezikovnim in retoričnim sporočilom". Pri
izdaji reprinta bodo sodelovali še kapucin prof. Metod Benedik kot poznavalec cerkvene zgodovine, jezikoslovec akademik Kajetan Gantar ter tajnik Jože Faganel. Znanstveni simpozij s temo Svetokriški in njegov Cas pa bo pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom akademika Jožeta Pogačnika.
Dr. Bruno Breschi je kot kirurg in porodničar vrsto let deloval v bolnišnici irskega misijona v Nigeriji. Po bolezni se je vrnil v domovino ter kasneje pogosto obiskoval kapucinski samostan v Vipavskem križu, kjer je v svojem Času deloval Janez Svetokriški. Tu se je dr. Breschi spoznal tudi z znamenitimi pridigami kapucina Svetokriškega, s pravim imenom Janeza Tobije Lio-nellija, ki v okviru literarne zgodovine premo-ščajo obdobje med Bri-žinskimi spomeniki in kasnejšo cerkveno in posvetno književnostjo.
Po slovesnem podpisu pogodbe - navzoči so
bili tudi veleposlanik
Italije dr. Mas simo Spi-netti, predstavniki ministrstva za znanost in kapucinskega reda - je predsednik SAZU Bernik poudaril, da je odločitev dr. Breschija za naše razmere izjemna in resničnega občudovanja vredna ter izrazil prepričanje, da se je dr. Breschi z današnjim dnem vpisal v zlato knjigo dobrotnikov slovenske kulture. (STA)
Umrla ameriška pisateljica Martha Gellhom
V 89. letu starosti je v nedeljo v Londonu umrla ameriška pisateljica Martha Gellhom, ena prvih vojnih dopisnic, bolj znana kot soproga Ernesta Hemingwayja.
Gellhomova je poročala o španski vojni, izkrcanju zavezniških sil v Normandiji ter osvoboditvi koncentracijskega taborišča Dachau, pokrivala pa je tudi Vietnamsko vojno ter arabsko-izraelsko vojno iz leta 1967. Napisala je tudi 13 romanov.
Gellhomova in Hemingway sta se poročila leta 1940 in pet let pozneje ločila. (STA)
Koncert tradicionalne glasbe ob prazniku Irana
Iransko veleposlaništvo s sedežem na Dunaju je v počastitev obletnice zmage islamske revolucije v Iranu sinoči v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pripravilo koncert iranske glasbe. Nastopilo. je iranska skupina glasbenic Naghmeh s tradicionalnimi iranskimi instrumenu tonbak, santur in ka-mantshe.
Ljubljansko prireditev je pripravil kulturni oddelek veleposlaništva Islamske republike Iran na Dunaju, ki je pristojno tudi za Republiko Slovenijo. Pred kid-tumo prireditvijo je iranski veleposlanik Mehdi Mo-htashami pripravil tudi sprejem v Klubu Cankarjevega doma. (STA)
Worid Press Photo za fotografijo žalujoče alžirske matere
Worid Press Photo 1997, nagrado za najboljšo reportažno fotografijo za lansko leto, so pred dnevi v Amsterdamu podelili alžirskemu fotografu Hocinu za fotografijo žalujoče ženske, ki je izgubila svojih osem otrok v poboju civilistov v alžirski vasi Bentalha. Fotografijo sodelavca fiancoske tiskovne agencije AFP je izbrala mednarodna strokovna žirija. Na 41. natečaju za VVorid Press Photo je sodelovalo 3.627 fotografov s 36.041 fotografijami. (STA)
NEMČIJA / UMRL ERNST JUENGER
Kontroverzni intelektualec, ki je pozdravil rojstvo nacizma
VVILFLINGEN (Zgornja Svab-ska) - VCeraj je v rojstnem VVilflingenu, v katerem je skoraj samotarsko živel zadnjih 40 let, umrl nemški pisatelj Ernst Jiinger, znan kot pisec vojne literatme in pa kot pristaš nacističnega gibanja. Sicer pa je bilo Jungerjevo življenje sila razgibano.
Rodil se je 29. marca 1895, kar pomeni, da bi bil v kratkem star 103 let. Sin dokaj premožnega apotekarja v najstniških letih zbeži od doma in se prijavi v tujo legijo. Ob izbruhu prve svetovne vojne pa se kot prostovoljec prijavi k hannoverskim strelcem. V bojih je bil kar štirinajstkrat ranjen in je bil večkrat odlikovan. Svoje vojne spomine je strnil v knjigo In Stahlgewittrn, ki je izšla leta ’20. Knjiga je doživela velik uspeh in jo še danes prištevajo med Jiinge-rjeva najboljša dela. Izogibal se je retorike in je tudi do vojne imel zelo hladen odnos, kar je postala značilnost njegovega pisanja. Poznavalec Nietzchejevih del ga je predstavljal kot predhodnika nacistične miselnosti. Jiinger se je aktivno udeležil tudi druge svetovne vojne, in sicer v vrstah Wehrmachta, v tem svojstvu pa naj bi med zasedbo Pariza iz rok Gestapa rešil marsikaterega intelektualca. Radikalno pa je Jiinger tu-
di v sintoniji z drugimi nemškimi intelektualci, ki se niso izognili privlačnemu naboju nacizma, kot je bil na primer Heidegger, nasprotoval pohodu tehnologije. S Heideggerjem sta leta ’50 izdala esej Ueber die Linee. Jiinger se je posvečal tudi entomologiji, o svojih političnih pogledih pa je dajal kontroverzne izjave, sicer pa se je tudi njegov odnos do nacizma in Hitlerja v času spreminjal, po začetnem navdušenju se je precej ohladil. Leta 1987 je v dolgem intervjuju dejal, da je umetnik vselej zasedal posebno mesto, ki si ga je moral izboriti.
TEL AVIV / VCERAJ ODPRLI
Knjižnica Berte Bojetu
Knjižnični sklad je darilo sina pisateljice in pesnice
V prostorih veleposlaništva Slovenije v Tel Avivu so včeraj odprli spominsko knjižnico slovensko-judov-ske pesnice in pisateljice Berte Bojetu-Boete. Knjižnica je del njene zapuščine in postaja osrednji del sestajanja slovenske skupnosti in Judov z območja Slovenije, ki živijo v Izraelu. Knjižnični sklad je darilo sina pesnice in pisateljice Klemena Jelinčiča.
Odprtja knjižnice se je poleg elanov slovenske skupnosti v Tel Avivu udeležil tudi vrh izraelskega kulturnega življenja, in sicer direktor Jidiš teatra, Centra Suzane Delal, predsednik in predstavniki izraelskega centra PEN, jeruzalemskega knjižnega sejma, Inbal teatra, izraelske avtorske agencije, predstavniki knjižnic, univerze in izraelskih ministrstev.
Po nagovoru slovenske veleposlanice v Tel Avivu Darje Bavdaž Kuret se je dela Berte Bojetu-Boete spomnil član slovenskega PEN-a Iztok Osojnik, ki jo je uvrstil v vrh slovenske
sodobne literature. Prireditev bo sklenjena danes z literarnim večerom v rezidenci slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu, na katerem bosta nastopila pesnik Iztok Osojnik in dramska igralka Darja Reichman.
Berta Bojetu-Boete (1946-1997), predstavnica sodobnega slovenskega pesništva in tudi pisateljica, je doslej edina dobitnica prestižnega slovenskega priznanja Kresnik. Med njenimi deli sta dva zvezka poezije, dva romana ter večje število kratkih zgodb, poetičnih dram in scenarijev. Leto dni je živela v Jeruzalemu, kjer se je pridružila sinu Klemenu, ko je emigri-ral v Izrael. Berta Bojetu-Boete je bila Judinja, vendar rojena v asimilirani, ateistični družini, zato ni bila deležna tradicionalne judovske izobrazbe. Njena navzočnost pa je bila zelo močna v dvestočlanski skupnosti Judov v Sloveniji. V svojih delih se je osredotočila zlasti na vprašanja fenomena avtoritete, grobosti in spleta nežnosti. (STA)
ZALIV / AMERIŠKI PREDSEDNIK POSKUŠAL AMERIČANOM POJASNITI ZALIVSKO KRIZO
Bill Clinton o neizbežnem napadu, če se Sadam Husein ne bo uklonil
VVashingtonski administraciji se mudi, ker se iz dneva v dan večajo vrste nasprotnikov napada
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v letnem poročilu parlamentu včeraj poudaril, da mora Irak izpolnjevati resolucije Združenih narodov, obenem pa opozoril, da bi bila uporaba nasilja »izredno nevarna«. Po njegovem mnenju je diplomatska rešitev spora med OZN in Irakom še vedno možna. Iz njegovih besed pa se je vseeno dalo razbrati, da bo preprečitev spopada izredno težavna in da je ta skoraj neizbežen. Izrecno ni omenil, da ZDA hoCejo vojaško kaznovati Sadama Huseina za vsako ceno, a je precej jasno povedal, da bi bile posledice morebitnega vojaškega napada zelo resne.
»Rusija bo dosledno vztrajala pri tem, da Irak izpolnjuje resolucije Varnostnega sveta OZN. Prepričan sem, da moramo uporabiti vse diplomatske možnosti. Uporaba nasilja je zadnja in skrajno najbolj nevarna opcija,« je dejal ruski predsednik.
Jelcin se je dotaknil tudi dela ruskega kabineta. Vlada bo izpolnjevala strateške cilje ah pa jo bo nadomestila nova, je posvaril Jelcin in pozval kabinet premiera Viktorja Cemomirdina, naj poskrbi za stvaren državni pro-
račun za leto 1998. Prav zato bodo potrebni popravki k proračunu. Po Jelcinovih besedah tudi vlada potrebuje korenito reformo, tako da bo teža posameznih ministrstev večja, odpravili pa bodo funkcijo podpredsednika vlade.
V govoru, ki ga je prenašala televizija, je Jelcin dejal tudi, da je Rusija lani stabilizirala svoje gospodarstvo, ni pa dosegla
takih rezultatov, da bi lahko proslavljali. Poudaril je, da mora biti gospodarska rast v ospredju gospodarske politike Rusije, prehod na tržno gospodarstvo pa je po njegovih besedah nezaustavljiv proces. Jelcin je tudi opozoril na nevzdržno strankarsko razcepljenost, ker preštevilne male stranke povzročajo samo zmedo na ruskem političnem prizorišču. Zato je zaželel, da bi
prišlo do velikih političnih grupacij. Da bi to uresničili, je napovedal novi zakon o političnih strankah in reformo volilnega zakona, ker je po njegovem prav pomanjkljiva zakonodaja omogočila, da se Rusija ubada s številnimi strankami brez resnične teže.
Ponovno je opozoril, da bi priključitev baltskih držav k zvezi Nato ogrozila nacionalno varnost Ru-
sije ter še poudaril nujnost, da duma cimprej ratificira sporazum z ZDA o jedrski razorožitvi Start 2. Glede odnosov z ZDA je navedel, da jih označuje »dinamična realnost«.
Njegov govor je vodja neokomunistov Genadij Zjuganov ocenil kot »zmeden in neodgovoren«, predsednik dume Seleznjov, ki je prav tako neokomunist, pa je bil z njim še kar zadovoljen.
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je vCeraj obljubil, da bo v Iraku »storil pravilni korak«, kar v bistvu pomeni, da bo sprdžil vojaški napad. »Obraniti moramo našo bodočnost pred grožnjo terorizma, mamil in orožij za množično uničenje,« je poudaril Clinton, ki bi raje videl diplomatski razplet krize, a je v isti sapi poudaril, da je sedaj vse odvisno od Sadama Huseina, ki mora po Clintonovih besedah brezpogojno omogočiti inšpektorjem Unscoma, da svobodno pregledajo vse sporne objekte, kjer bi lahko IraCani skrivali orožje za množično uničenje. »Mi smo pripravljeni to doseči na tak ali drugačen naCin. Ce diplomacija ne bo uspela, bomo storili pravilni korak,« je poudaril ameriški predsednik Clinton. Obnovil je vse iraške kršitve resolucij Združenih narodov po porazu v zalivski vojni leta 1991, s prepričanjem navajal, da ima Irak orožja za množično uničenje in da se jim ni odpovedal. Bodoči rodovi pa ne smejo živeti pod grožnjo takega Damoklejevega meCa. Občasno se je Clinton poslužil vzvišenih besed kot- nekdaj Roosevelt, ko je napovedal ameriški vstop v drugo svetovno vojno. Resnici na ljubo pa je Clinton vCeraj iz Pentagona poskušal predvsem Američanom dokazati umestnost vojaškega napada in zato je bil njegov govor tako Čustveno obarvan. Za vsak primer si je tudi pustil odprta vrata, v primeru, da ne bi prišlo do napada.
VVashingtonska admi-
nistracija se namreč dobro zaveda, da Cas ne dela v njeno korist. Ameriško javno mnenje ni enotno v popori vojaški akciji. Le 41 odstotkov jih po najnovejši raziskavi javnega mnenja podpira vojaški napad, medtem ko jih je 50 odstotkov proti. Nedvomno pa je zanimiv podatek, da bi se odstotek podpore za vojno povzpel kar na 76 odstotkov, takoj ko bi predsednik Bill Clinton izdal ukaz za napad. Se bolj porazne pa so ugotovitve na mednarodnem prizorišču. VCeraj se je ZDA izneveril Bahrajn, ki ne bo dal na razpolago svojih zalivskih oporišč, tako da Clinton lahko v Zalivu brezpogojno računa le na kuvajtsko podporo. Ameriškim in britanskim enotam v Zalivu so se res pridružili Nizozemci, nazadnje pa še Avstralci in Novozelandci, ki bodo skrbeli za reševalne akcije zavezniških vojakov. To pa je vse premalo, nekdanje protii-raške koalicije iz Puščavskega viharja ni vec. Francija, Rusija in Kitajska odločno nasprotujeta vojaški opciji. Se veC, Kitajska in Rusija sta vCeraj izdali skupni komunike, v katerem obsojata vojaški napad.
Ameriki so torej mudi, ker se iz dneva v dan krepijo sile, ki nasprotujejo napadu. Na dan prihajajo podrobnosti, ki jasno dokazujejo, da je iraško orožje za množično uničenje le pretveza in da bodo med napadom Američani poskušali prevsem uničiti Sadamove centre oblasti. Vse je torej pripravljeno, vojska Čaka le na Clintonov ukaz.
RUSIJA / V LETNEM POROČILU PARLAMENTU
Ruski predsednik Jelcin svari pred vojaškim napadom na Irak
ZALIV / VSE SE NI IZGUBLJENO
TAJVAN / TRAGEDIJA TERJALA 203 ŽIVLJENJA
Annan gre v Bagdad: Irak končno popustil?
Zelena luč Varnostnega sveta - V Iraku napovedali da bodo spoštovali vse resolucije Združenih narodov
Našli črni škatli predsinod' strmoglavljenega airbusa
Iz previdnosti prepovedali polete tajvanskim airbusom
NEW YORK, BAGDAD - Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi v Četrtek iz New Yorka odpotoval v Bagdad, kamor naj bi prispel v petek na zadnji poskus za mimo rešitev Zativske krize. Kot se je izvedelo v krogih Steklene palače je Kofi Annan od stalnih članic Varnostnega sveta dobil privolitev za svojo misijo in tudi okvirna pooblastila, tako da bo danes o tem spregovoril pred Varnostnim svetom. »Ce bom šel v Bagdad, ne bom imel s seboj ultimata, temveč bom iskal rešitev,« je povedal Kofi Annan, ki ga bodrijo tudi signali, ki prihajajo iz Bagdada. Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je po srečanju s katarskim zunanjim ministrom šejkom Hamadom bin Jasimom bin Džabr el Tatijem, ki je kot prvi predstavnik kake zalivske države obiskal Irak po Puščavskem viharju leta 1991, sinoči namreč izjavil, da bo Irak spoštoval vse resolucije Združenih narodov. Se pred to presenetljivo izjavo je tudi ruski zunanji minister jevgenij Primakov v Atenah dejal, da se bo Irak uklonil volji OZN.
Vse torej še ni izgubljeno. Čas za mir-
no rešitev zalivske krize se nevarno izteka, kot je vCeraj navajal tudi francoski predsednik Chirac po srečanju z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saidom el Sahafom. Svetovna diplomacija je za sedaj dosegla okvirni pristanek Kofija Annana, da odpotuje v Bagdad. Glede iraške razpoložljivosti pa vlada precejšnja nejasnost in negotovost. Sadam Husein je že večkrat prelomil dane bfesede, tako da bo treba bržkone počakati, da se Kofi Annan vrne iz Bagdada in šele takrat bo jasno, ali so dosegli za vse sprejemljiv kompromis. Navsezadnje so od nedelje v Bagdadu trije izvedenci OZN, ki v Annanovem imenu popisujejo sporne predsedniške objekte, ki jih do sedaj niso smeli pregledati inšpektorji za nadzor iraške razorožitve Unscom. Bagdad je torej pokazal izredno razpoložljivost, saj mu je jasno, da bi tudi pristanek na vse zahteve Varnostnega sveta zanj pomenil pravo politično zmago tako pri svojih ljudeh kot med Arabci, saj bi s tem ustavil ameriški vojaški stroj, ki je v zalivu že zaCel vzvratno štetje za napad.
TAIPEI - Na prizorišču predsinoCnje tragedije tajvanskega airbusa (na sliki APJ so reševalci našli obe Črni škatli, ki bosta lahko pojasnili vzroke letalske nesreče, ki je po zadnjem obračunu terjala 203 življenja (196 na letalu in 7 na tleh). Kot kaže nesreči nista botrovala megla in dež, saj je bila vidljivost 1.000 metrov, tako da so iz previdnosti prepovedali polete vsem tajvanskim airbusom, odgovorni za tajvansko civilno letalstvo Tsai Tui pa je odstopil. Medtem se nadaljuje težka indentifika-cija žrtev, ker so trupla iznakažena in zoglenela. Med žrtvami je tudi pet Američanov, en Indonezijec in Francoz, vsi ostali pa so Tajvanci.

Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
GOSTINSTVO / OB UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV OBLASTI IN SDGZ
LJUBLJANA / STATISTIČNI PODATKI
Na Opčinah slovesno predali namenu Novi Hotel Daneu
Sodobno hotelska struktura z bazenom in savno ima 60 ležišč
TRST - Potem ko že kar nekaj Časa polno in uspešno obratuje, je Novi Hotel Daneu na Opčinah te dni doživel tudi svoje uradno odprtje, in to z veliko in dobro obiskano slovesnostjo. Med povabljenimi so bili tržaški župan Riccar-do Illy, ki je imel tudi priložnostni nagovor, predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin, deželni odbornik Roberto Tanfani, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Donaggio, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino PeCe-nik, podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije in hkrati predsednik območne OZ iz Sežane Miro Klun in .seveda številni drugi predstavniki krajevnega gospodarskega življenja, kolegi gostinci, zvesti klienti in prijatelji družine Daneu. Gostitelja sta bila Edi Daneu in njegova mama, gospa Hilda, ki nadaljujeta priznano družinsko gostinsko tradicijo, segajočo v daljnje leto 1903, ko je Edijev nono odprl gostišče ob cesti za Fernetiče.
Nasproti tega tradicionalnega openskega gostinskega lokala je v zadnjih letih zrasla moderna gostinska oziroma hotelska
struktura, ki poleg 60 ležišč in 26 parkirišč ponuja svojim gostom pokriti bazen, savno in turško kopel, skratka možnost rekreacije in tudi lepotne nege z masažo in kozmetičnimi storitvami.
Toda zakaj so se Da-neuovi odločili, da svojo dejavnost razširijo in temeljito posodobijo? Promet Cez slovensko-italijan-sko mejo se je v zadnjih letih ne samo povečal, ampak tudi spremenil po strukturi, vse več je poslovnih ljudi, ki potujejo na vzhod ali na zahod in ki jim sodoben obmejni
hotel služi za redno postojanko na dolgi poti. Po drugi strani je med gosti vse več sodelavcev Raziskovalnega območja in univerzitetnih docentov, ki prihajajo v naše mesto za določen Cas in se ne morejo zadovoljiti zgolj s hotelsko sobo in hrano. Nova struktura je bila torej potrebna tudi za obogatitev ponudbe oziroma storitev in tako so Opčine dobile dobrodošel prestižni hotel, ki se po Illyjevih besedah odhcno vključuje v program turističnega razvoja pokrajine.
Seveda je Novi Hotel
Daneu obogatitev tudi za slovensko gostinstvo na Tržaškem in za njihovo stanovsko organizacijo SDGZ, katere elan je. Ta hotelska struktura je dodatno sredstvo za promocijo našega gostinstva, poudarjajo na SDGZ, s svojo lego pa se odlično vključuje v programe sodelovanja med slovenskimi gostinci na obeh straneh meje za skupno promocijo. Novi hotel bo v tem smislu nepogrešljiva postojanka za organizirane turistične tokove, ki bodo zaživeli s skupnimi promocijskimi prizadevanji.
POSVET / BANKIRJI O MODELU INDUSTRIJSKIH OKROŽJIH
Prodi: Obrestne mere bodo še padale
Za predsednika vlade je sistem drobnega podjetništva jamstvo za zaposlenost
MILAN - Nekaj velikih bančnih grup in zraven še mreža lokalnih kreditnih zavodov - to je recept predsednika vlade Romana Prodija za okrepitev italijanskega bančnega sistema. V posegu na posvetu o industrijskih okrožjih je Prodi poudaril, da potrebuje gospodarski razvoj prefinjeno kreditno politiko, ki se ne more omejevati le na velike bančne sisteme, ampak mora biti kapilarno navzoča tudi v krajevnih gospodarskih okoljih. Pri tem je premier italijanski model industrijskih okrožij pohvalil kot edinstveno in zelo učinkovito italijansko izkušnjo,
ki jo skušajo posnemati po vsem svetu. Gre za edinstveni organski model družbeno-ekonomskega razvoja, ki omogoča skupen razvoj proizvodnih dejavnosti in zaposlovanja. Prodi se je s to italijansko posebnostjo kot profesor ukvarjal že pred 30 leti, udeležencem milanskega simpozija pa je zaupal, da je vrh G8 na enem svojih srečanj posvetil italijanskim industrijskim okrožjem kar polovico zasedanja. Protagonisti vrha so potem izali priporočilo, naj bi ta italijanski pojav dodobra preučili, kajti v teh okrožjih ni brezposelnosti, iz Cesar izhaja, da
je razširjanje sistema malih in srednjih podjetij najboljši način boja proti nezaposlenosti. Tudi in predvsem na jugu države, je poudaril.
Prodi se je med drugim dotaknil tudi možnosti nadaljnjega zniževanja obrestnih stopenj, ki je po njegovi oceni mogoče in bi lahko doseglo tudi dva odstotka. Ljudje že trideset let niso veC navajeni, da bi se naslanjali na tržne obrestne mere, je dejal premier in dodal, da so obrestne mere kljub lanskemu padanju še vedno previsoke in da bomo prej ali slej morali priti do nadaljnjega znižanja za omenjena dva odstotka.
Slovenski izvoz je bil lani 8,4 milijarde dolarjev
Izvoz je bil za 0,8 odstotka višji kot v letu 1996 Pokritost uvoza z izvozom je bila 88,2-odstotna
LJUBLJANA - Slovenija je po predhodnih podatkih v lanskem letu izvozila za 8,4 milijarde dolarjev blaga, blagovni uvoz iz tujine pa je znašal 9,4 milijarde dolarjev. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je lani znašal 985,9 milijona dolarjev, kar je za 125,7 milijona dolarjev manj kot v letu 1996. Pokritost uvoza z izvozom je bila v lanskem letu 89,5-odstotna, torej boljša kot v letu poprej, ko'je bila 88,2-od-stotna, navaja državni statistični urad v drugi, obširnejši objavi podatkov o blagovni menjavi v lanskem letu.
Vrednostno je izvoz, izražen v dolarjih, za 0,8 odstotka višji od izvoza v letu 1996, uvoz pa za 0,7 odstotka zaostaja za vrednostjo uvoza v letu 1996.
Vpliv sprememb v medvalutnih razmerjih z menjalnim razmerjem med dolarjem in marko je imel v letu 1997 moCan negativni vpliv na prikazane dolarske rezultate blagovnem menjave s tujino v primerjavi s podatki v letu 1996. Če poenostavljeno ocenjujemo vpliv sprememb v medvalutnih razmerjih z menjalnim razmerjem med dolarjem in marko, je bil dolar v letu 1997 kar za 15 odstotkov močnejši kot v letu 1996, kar je potrebno upoštevati pri ocenjevanju gospodarskih gibanj v blagovni menjavi s tujino v lanskem letu; gibanja fizičnega obsega izvoza in uvoza so vsekakor nad gibanji, ki jih kažejo indeksi, izračunani iz dolarskih podatkov, pojasnjujejo v statističnem uradu.
Regionalna struktura blagovne menjave v letu 1997 kaže, da sta izvoz v države EU in uvoz iz teh držav lani vrednostno le malo zaostajala za doseženimi rezultati v letu 1996 (oba za 0, 8 odstotka). Pri tem velja poudariti, da je prav pri teh državah negativen vpliv sprememb v medvalutnih razmerjih na dolarske podatke najmočnejši. Primanjkljaj z državami EU (987,3 milijona dolarjev) je bil v letu' 1997 za malenkost nižji kot leto poprej. Sicer pa je Slovenija v države EU lani izvozila 63,6 odstotka vsega izvoženega blaga, delež slovenskega uvoza iz teh držav pa je bil še nekoliko višji, in sicer 67,4 odstotka.
Med posameznimi državami članicami je opaziti močan padec izvoza v Francijo (za 22,5 odstotka), nasprotno pa se je uvoz iz te države povečal, kar se odraža v znatno višjem primanjkljaju v menjavi s to državo (lani je primanjkljaj znašal 516,4 milijona dolarjev, leto poprej pa le 326,5 milijona dolarjev). Prav obratna gibanja pa je zaznati pri slovenski menjavi z Italijo: izvoz se je povečal za 13,1 odstotka, uvoz pa je bil manjši kot v letu 1996. To je povzročilo, da je primanjkljaj, ki je značilen za slovensko menjavo s to
državo, v letu 1997 kar za 182,6 milijona dolarjev nižji kot v letu 1996. Tudi gibanja v menjavi z Avstrijo so bila podobna. S to državo je Slovenija v prejšnjih letih imela izrazito negativen saldo v trgovinski bilanci, po letu 1995 pa se stanje izboljšuje, saj so gibanja pri izvozu ugodnejša. Blagovna menjava s slovensko najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo je bila nekoliko pod lansko vrednostjo (izvoz manjši za 3,3 odstotka, uvoz pa za 5,3 odstotka), kar je seveda odraz negativnega vpliva sprememb v medvalutnih razmerjih na dolarske podatke. Ker je bila dinamika izvoznih gibanj ugodnejša, se je slovenski presežek v blagovni menjavi z Nemci j o v letu 1997 še povečal in presegel pol milijarde dolarjev (525,8 milijona dolarjev). Med drugimi državami EU, s katerimi ima Slovenija srednje velik obseg blagovne menjave, je opaziti precejšen porast izvoza v Španijo (za 20 odstotkov), Dansko (za 15,4 odstotka) in Belgijo (za 12,1 odstotka). Pri vseh teh državah je izvoz naraščal hitreje od uvoza.
Izvoz v države na območju nekdanje Jugoslavije se je lani ohranil na ravni izvoza v letu 1996 (indeks 100,2), uvoz iz teh držav pa je bil precej nižji kot v letu 1996, in sicer za
16.4	odstotka. Slovenski izvoz v države na območju nekdanje Jugoslavije je predstavljal 16, 6 odstotka skupnega izvoza v letu 1997, delež uvoza pa je bil znatno nižji (6,3 odstotka); to se odraža v velikem presežku, ki ga ima Slovenija v menjavi s temi državami (794,5 milijona dolarjev); v letu 1997 je bil kar za 118,8 milijona dolarjev višji kot v letu 1996. Gibanja pa niso enaka z vsemi državami na tem območju. MoCno rast je zaznati samo v menjavi z BiH ter ZRJ. Pri teh dveh državah uvoz celo hitreje narašča od izvoza, vendar je obseg izvoza precej večji. Nasprotno pa je bila menjava s Hrvaško in Makedonijo nižja kot v letu 1996, pri obeh državah je uvoz močneje upadal kot izvoz.
Države Cefte so za Slovenijo pomembnejše kot uvozni trgi. Delež slovenskega izvoza v te države je lani znašal 5,7 odstotka, iz držav Cefte pa je Slovenija uvozila 7,4 odstotka vsega uvoženega blaga. V lanskem letu se je uvoz iz teh držav (večji je bil za 11,8 odstotka) bolj povečeval od izvoza (za
6.4	odstotka večji), kar pomeni spremembo v gibanjih glede na trende v letu 1996, ko je izvoz naraščal, uvoz pa se je zniževal. Posledica take spremembe je, da je bil primanjkljaj v menjavi s temi državami v letu 1997 znova nekoliko višji (208,7 milijona dolarjev v letu 1997, 165,2 milijona dolarjev v letu 1996). (STA)
5		17. FEBRUAR 1998	v LIRAH	
		valuta	nakupni	prodajni
<		ameriški dolar	1777,00	1812,00
m	N	nemška marka	976,00	996,00
		funt šterling	2909,00	2964,00
	d	švicarski frank	1210,00	1240,00
m	N H	belgijski frank	46,78	48,78
<	m (/)	francoski frank	289,00	299,00
££	0) ££	danska krona	253,00	263,00
	3 l_	norveška krona	231,00	241,00
<		švedska krona	215,00	225,00
Z	TJ	kanadski dolar	1.220,00	1260,00
tN	<0	portugalski eskudo	9,13	10,03
23	N	nizozemski gulden	860,00	885,00
		avstrjski šiling	137,60	142,10
O		španska pezeta	11,13	12,23
fSj		grška drahma	5,94	6,74
		irski šterling	2418,00	2498,00
		japonski jen	13,72	14,62
		avstralski dolar	1145,00	1215,00
		madžarski florint	7,00	9,00
		hrvaška kuna	255,00	275,00
		slovenski tolar	10,20	10,45
					
17. FEBRUAR 1998	v LIRAH			17. FEBRUAR 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1768,00	1798,00		ameriški dolar	1794,230
nemška marka	979,00	'	997,00		EKU	1949,970
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	986,380
nizozemski gulden	860,00	885,00		francoski frank	294,300
belgijski frank	47,00	48,80		funt šterling nizozemski gulden	2938,050 875,150
funt šterling	2884,00	2974,00		belgijski frank	47,798
irski šterling	2418,00	2513,00		španska pezeta	11,640
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,830
grška drahma	6,10	6,70		irski šterling	2448,050
kanadski dolar	1218,00	1253,00		grška drahma	6,255
švicarski frank	1214,00	1239,00		portugalski eskudo	9,633
				kanadski dolar	1241,940
avstrijski šiling	138,10	142,60		japonski jen	14,267
slovenski tolar	10,15	10,40		švicarski frank	1225,990
				avstrijski šiling	140,190
				norveška krona	236,320
				švedska krona	221,280
				finska marka	325,220
					Bi
17. FEBRUAR 1998		INDEKS MIB 30:+1,40			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.692	+1,91	La Fondiaria	10.927	+3,21
Bca di Roma	2.429	+0,66	Mediaset	9.847	+5,58
Bca Fideurafin	9.902	+1,91	Mediobanca	18.447	+4,06
Bca Pop.MI	15.301	+2,12	Montedison	1.803	+2,44
Benetton	30,961	+1,14	Olivetti	1.837	+0,60
Comit	8.118	+2,83	Parmalat	2.944	+3,80
Credit Edison	6.628 11.339	+1,23 +3,21	Pirelli Spa	4.970	+2,83
Eni	10.859	+2,95	Ras	20.141	+1,65
Fiat	6.310	+2,95	Rolo	33.830	+0,39
Generali	52.163	+1,96	Saipem	10.212	+2,83
Imi	24.100	-0,41	San Paolo To	19.084	+ 1,06
Ina	5.053	+0,59	TIM	8.591	+2,76
Italgas	7.146	+1,00	Telecom Ita	12.737	+0,55
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
SMUČANJE
NOGOMET / DANES POLFINALE
KOŠARKA / EVROLIGA
NOVICE
Na Trbižu vodi Italija
V priredbi SPDT
Na včerajšnjem prvem tekmovanju v ženskem FIS slalomu za pokal Treh narodov na Trbižu je lovoriko odnesla Italijanka Barbara Milani, ki je v obeh spustih dosegla najboljša Časa. Na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Eva VValkner, tretjaa pa je bila Svedinja Karin Huttary.
Organizator obeh slalomov, Slovensko planinsko društvo Trst, je moralo zaradi pomanjkanja snega za januar napovedani tekmi odložiti na sedanji čas. Zato je izpadlo več reprezentanc, ki so se tedaj prijavile. Tokrat so nastopile tekmovalke iz sedmih držav. Snežne razmere niti sedaj niso najbolj idealne in predstavniki Promoturja, s katerimi sodeluje SPDT, so se res vsestransko potrudili in progo Priesnig usposobili, da je vzdržala dva spusta približno devetdeset tekmovalk. Po včerajšnji tekmi so si pokal Alpen Balkone zagotovile italijanske reprezentantke.
Danes je na vrsti drugo tekmovanje v ženskem slalomu za pokal Eurosa-va, v upanju, da bo proga vzdržala do konca obeh spustov. Trofejo Treh narodov si bo zagotovila reprezentanca z najboljšimi rezultati.
Vrstni red včerajšnjega slaloma; 1. Barbara Milani Ota) 1:42, 89; 2. Eva VValkner (Avt) 1:45, 24; 3. Karin Huttary (Sve) 1:46, 44; 4. Čarobna Ruiz Castillo (PS-pa) 1:46, 69; 5. Karin Trup-pe (Avt) 1:46, 71; 6. Veronika Thanner (Avt) 1:46, 81; 7. Petra Mittersteiler Ota) 1:46, 82; 8. Heidi Ei-sath (Ita) 1:46, 97.
Pokal narodov: 1. Italija 21, 39 točke; 2. Avstrija 33, 58, 3. Španija 69, 66.
Milan in Parma zdaj mika tudi pokal druge vrste
Z njim bi potolažila navijače in si zanesljivo utrla pot v Evropo
VARESE - Drugorazredni pokal kot rehabihtacija za ponesrečeno sezono. Najboljši nogometni klubi A lige na začetku sezone praviloma ne jemljejo resno nastopov v italijanskem pokalu, ko pa stvari med letom ne gredo po načrtih, predstavlja prav pokal tisto rešilno bilko, s katero potešiti nezadovoljne navijače in upravičiti milijardne investicije. V tem položaju ste se pred današnjim polfinalom na stadionu San Siro znašla bodisi Milan bodisi Parma. Emilijski klub je resnici na ljubo nekoliko na boljšem od Milančanov. Za slednje je namreč pod vprašajem celo uvrstitev v pokal Uefa, zato bi lahko bil domači pokal zadnja možnost, da ostanejo v Evropi. Toda Milanu bo tudi danes trda predla. Poleg poškodovanih SaviCeviča, Cruza, Nilsna, Ziega in Donadonija boste proti Parmi manjkala tudi diskvalificirana Costacurta e Ba. Celo Maldinijev nastop ni še gotov. »To ni izredno stanje, ampak super izredno stanje«, žalostno ugotavlja trener Capello, ki bo na klop za rezerve poklical nepoznane mlade Daina, Comazzija in Beloufa, ob njih pa bo sedel tudi Weah, ki je po operaciji še daleč od prave forme. Parma podobnih težav nima. očitno pa trener ASncelotti ni kaj prida prepričan v zmožnosti svojih igralcev, Ce vemo, da si na vso moC prizadeva, da bi vratar Buffon igral poškodbi navkljub. Drevi bosta vsekakor manjkala Crespo in Sensini, ki sta zaposlena z argentinsko reprezentanco. Tekma se bo pričela ob 20.45 in bo v neposrednem prenosu pro Raiuno. V drugem polfinalu se boste jutri pomerila Juventus in Lazio.
Orthez - Olimpija: za prihodnost slovenske košarke
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo drevi odigrali zadnjo tekmo 2. dela evropske fige (skupina G), po kateri bo znano ah bodo v Sloveniji tudi prihodnjo sezono gledati vrhunsko evropsko košarko.
V klubu na Celovška 25 skoraj še sami ne vedo koliko različic obstaja pred zadnjim krogom. Po najboljši varianti je lahko Union Olimpija še tretja v skupini, prav lahko pa se zgodi, da celo izpade iz lige, kar bi bila prava katastrofa. Najbolj Cm scenariji je poraz z Orthezom in zmaga Pariza v Barceloni, ob zmagi v Pau in porazu Barcelone ter Albe v Bologni bi bila Olimpija tretja, v primem poraza Ljubljančanov (za manj kot tri točke, v Ljubljani je bilo 71:68) in Parižanov bi se "zmaji" znašli na 4. mestu in bi v osmini finala igrati z Benettonom, ob porazu za veC kot tri točke z Orthezom pa bi slovenski prvaki zaključili letošnje nastopanje v evropski ligi.
Strokovni štab Uniona Olimpije se bolj malo ukvarja s kombinacijami, želijo si o svoji usodi odločati sami, kar pomeni slaviti v Franciji. "Po veličastni zmagi nad Kin-derjem je vzdušje v ekipi neprimerno boljše, dvignila se je tudi samozavest, tako da ne vem, zakaj ne bi premagali Ortheza ," je dejal trener Zmago Sagadin, katerega najbolj skrbi, da ne bi prišlo do "kuhinje" med Francozi in Spanci, saj ti igrajo dan kasneje kot Ljubljančani.
Italijanska moštva bodo igrala jutri. Benetton doma proti Cska iz Moskve, Kinder v Berlinu proti Albi, Team-system v Bologni proti Hapoelu iz Jeruzalema.
Prvič zmagal Francoz
LAIGUEGLIA - Na kolesarski trofeji Laigueglia je prvič zmagal Francoz. Pascal Chanteur je v Sprintu premagal Italijana Mazzolenija, favoriti Gotti, Bar-totinin Tonkov so vozili v ozadju.
Vialli se bo poslal na igrišče
LONDON - Gianlucca Vialli, ki je v Chelseau prevzel trenersko mesto Ruuda Gultite, bo na današnji tekmi za pokala Coca cole proti Arsenalu poslal na igrišče tudi sebe. Na srečanju s Časnikarji je dejal, da se bo zgledoval po Juventusu, preden je sprejel ponudbo vodstva pa se je pogovoril z Marcellom Lippijem, Mancinijem in predsednikom Genoe Massimom Maurom.
Tanjevič izbral igralce
MILAN - Za kvalifikacijsko tekmo s Turčijo v Ankari 25. t.m. za nastop na košarkarskem evropskem prvenstvu je zvezni selektor Bogdan Tanjevič poklical naslednje igralce: Chiacig, Fucka, Ga-landa, Myers (Teamsystem Bologna), Bonora in Marconato (Benetton), De Pol in Meneghin (Vare-se); Basile (Reggio Emilia), Frosini (Kinder), Sam-bugaro (Stefanel) in Scarone (Pepsi). Za tekmo z Gruzijo v soboto, 28.t.m. v Sieni se jim bosta pridružila še Monti (Pepsi) in Tonolti (Pompea). .
Sonetti nov trener Lecceja
LECCE - Angelo Pereni je pri Lecceju krmaril samo tri tedne. Ekipo je prevzel iz rok Cesara Prandellija, ki je odstopil po tekmi prvega povratnega kola z Ju-ventusom, v treh kotih pa je proti Udineseju, Romi in Interju »zbral« štirinajst zadetkov, kajpak, v lastna vrata. Zamenjal ga bo Nedo Sonetti, ki je Lecce vodil že pred štirimi leti, a samo pol sezone. Pereni je letos že sedmi odstavljeni trener v A ligi. Ostati so Materazzi (Brescia), Mutti, Mazzone in Giovanni Galeone (Napoti), Menotti (Sampdoria) in Prandel-ti (Lecce).
PLAVANJE / KONEC TEDNA NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Nastopili bodo tudi štirje naši mladi
To so Feruglio, Kalc, Peffirosso in Ušajeva - Začetniki: Matjaž Zaccaria niza zmage
Konec tedna bo v Tržiču deželni finale zimskega dela plavalnega prvenstva v absolutni kategoriji. Pravico do nastopa na tem prvenstvu imajo vsi tekmovalci, ki so izpolnili predvidene norme v posameznih disciplinah. Med temi so tudi štirje slovenski plavalci. Največ finalnih nastopov si je priborila Članica tržiške Adrie Vlasta Ušaj. Kljub temu, da šele prvo leto nastopa med »deklicami«, je bila izjemno uspešna, na finalu pa se bo morala opredeliti za tiste discipline, v katerih ima več možnosti, saj bi bilo prenaporno, da bi nastopila na vseh tekmah. Zagotovo bo tekmovala na 100 in 200 metrov hrbtno.
V Tržiču bosta med juniorji
nastopila tudi borovca Matteo Feruglio (100 m delfin, 100 in 200 m prsno, 200 m mešano) in Miloš Kalc (100 m prsno) ter »deček« Daniel Pettirosso (100 m prsno), žal pa vsi trije zaradi bolezni oziroma šolskega izleta ne bodo nastopili optimalno pripravljeni.
Na zadnjem kvalifikacijskem nastopu je najboljšo formo pokazal Pettirosso, ki je na razdaljah 200 m hrbtno in 400 m prosto pokazal lep napredek. Kalc je na 50 prosto v Času 27, 8 izenačil osebni rekord in pristal na 20. mestu v konkurenci 62 plavalcev. Ušajeva je bila na 200 hrbtno odlična 4 v času 2:35, 8, Feruglio je na 100 m delfin dosegel 12. mesto, čeprav je imel ve-
like težave zaradi vode v očalih.
Konec preteklega tedna so v kraju San Vito al Tagliamento tekmovali tudi začetniki A. Kot vedno letos se je najboljše odrezal Matjaž Zaccaria (Adria), ki je zmagal bodisi na 100 m prosto (1:02, 8) bodisi na 1500 m prosto (18:52, 3). Med začetnicami A- je njegova klubska tovarišica Nicole Colovatti dosegla na 100 m prsoto čas 1:15, 7, od borovcev pa sta največ pokazala Martin Lissiach (1:14 na 100 m pro-soto) in Roberta Chirani (letnik 1987, 1:24 na 100 m prosto in 1:50 na 100 m prsno), nastopila pa sta še Federico Zuljan in Ivan Langella.
Deželni finale za začetnike bo 20. in 21. marca v Tržiču.
Z jutrišnjo predstavitvijo se začenja vzvratno štetje za 22. trofejo ZSŠDI
Jutri pod večer bo v prostorih lonjerskega društva tiskovna konferenca, ki bo uvedla in predstavila 22. Trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Kolesarska dirka, ki je namenjena tekmovalcem iz kategorije 1.6 po kriterijih Mednarodne kolesarske zveze, bo na vrsti v nedeljo, 1. marca. Kolesarski klub Adria, ki se že nekaj mesecev pripravlja na brezhibno izvedbo tekmovanja, bo s svojo prireditvijo mednarodne razsežnosti dejansko ot-voril kolesarsko sezono v naši deželi.
Vsi ljubitelji športa, ki so na ciljni črti nad Lonjerjem v prejšnjih izvedbah lahko sledili zmagam Fondriesta, Baldata, Conteja, Previta-lija, Figuerasa idr., pričakujejo tudi letos polš-noštevilno udeležbo, a predvsem zanimiv in pristen boj za Trofejo ZSSDL-
O udeležencih, progi in nasploh priredbi dirke pa bo javnost podrobneje seznanjena jutri ob 18.30 (JPC)
NOGOMET/ ZAOSTALE TEKME
NOGOMET
KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI
Jutri deibi Mladost ■ Breg, danes Kras in Zarja/Gaja
V	tem tednu bodo odigrati nekaj zaostalih tekem, nekaj pa jih bodo tudi anticipirali zaradi pusta.
V	Doberdobu bodo jutri odigrati derbi med Mladostjo in Bregom, ki bo že šesti po vrsti. Skupni izkupiček je sicer v
korist Doberdobcev, ki so doslej zmagati prve štiri derbije. V zadnjem, petem, ki so ga odigrati v Dolini 9. novembra lani, pa so slaviti Brežani, ki so obenem tudi prvič zatresti
mrežo Mladosti.
Druga postava Zarje/Gaje bo prav tako anticipirala nedeljsko tekmo s tretjeuvršcenim tržaškim Cusom in sicer že drevi ob 20. uri na Opčinah. Drevi, ob 20.30, bodo na igrišču Ponziane (Ul. Camaro) odigrati tudi zaostalo tekmo med Campanellami in Krasom, ki so jo 1,. februarja odložiti zaradi močne burje. (b.r.)
Obvestilo
SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo sestanek komisije jutri, v Cetreterk, 19. t.m. ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu.
SZ OLVMPIA organizira avtobusni izlet elanov in simpatizerjev ob priliki društvenega tekmovanja v sklopu Zamejskega prvenstva v nedeljo, l. marca na Zoncolanu. Odhod ob 6. uri izpred Slovenskega športnega centra. Za vpis in informacije telefonirati v veCemih urah v telovadnico (32310) ah Marjanu (538169) ah Ediju (535114)
ZSSDI razpisuje teCaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627.
SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. št. 2916004.
PRIMOTOR KLUB vabi elane na občni zbor, ki bo danes, 18. t.m., ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu.
MLAJŠI aOB ANI
Esperia - Primorje Tetital 3:3
(1:0,1:3,1:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Ferfolja 2, Meriggioli.
PRIMORJE: Claudio, Candotti, Di Maria, Lucchesi, Ferfolja, Meriggioli, Tuc-cio, Smotlak, Škabar.
Tekma je bila dokaj zanimiva in razburljiva, mladi ProseCani pa bi si zaslužiti tudi zmago, predvsem po igri, ki so jo pokazali v drugi tretjini. Naj omenimo, da je naša ekipa nastopila brez standardnega vratrja, ki pa ga je Claudio odlično zamenjal.
Primorje Tetital - Fani Olimpia 4:3
(2:0, 2:2,0:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Meriggioli 3, Di Maria 1.
PRIMORJE: Zuppin, Claudio, Candotti, Di Maria, Lucchesi, Ferfolja, Merig-gioli, Tuccio, Smotlak, Škabar.
Tudi to srečanje je bilo zelo živahno, zmag apa je zasluženo pripadla našim predstavnikom. Ti pa so se morali pošteno potrduti, da so zasutavili reakcijo gostov, ki so po stanju 0:3 odlično reagirati in skoraj ogroziti zmago proseški ekipi.
Za zmago si vsi primorjaši zaslužijo pohvalo.
Breg - San Luigi A 2:7
Strelec za Breg: Kraljič
BREG: Debeliš, Slavec, Križmančič, Ota, Corbatti, Kalc, Kraljič, Martini.
San Luigi A je bil boljši od naših fantov, ki pa v prvih dveh tretjinah z igro niso zadovoljila, zato pa so v tretji dosegli oba gola.
Bor Fiiulexport ukrotil Ardito Jadran nepričakovano izgubil
Deželni kadeti: Dom Sprintauto se je oddolžil Albi
Bor Friulexport - Ardito Gorica 90:80 (44:39)
BOR: Stokelj 10 (2:2, 4:5, 0:1), Velinski 20 (2:4, 9:12, -), Hrovatin 17 (1:2, 8:16, 0:3), Caser 27 (3:4, 12:18, -), Stefančič 18 (9:12, 3:11, 1:3), Mura 0 (-, 0:5, -), Fonda 0 (1:3, -). TRENER: Furlan. TRI TOČKE: Stefančič 1. SON: 18. PM: 17:24.
Po dveh zaporednih porazih so borovci prišli do novih točk, saj so premagati goriško Ardito po izenačeni tekmi. »Belo-zeleni« so vodili od prve do zadnje minute srečanje, toda niso nikakor uspeli iz-treti trdoživega odpora Goričanov, ki so se v napadu v glavnem nanašali na Miserija, ki je sam dal kar 41 točk. Le v zadnjih minutah srečanja je našim uspelo pridobiti več točk prednosti, tako da so spravili zmago na varno, kljub povprečni igri. Tokrat gre omeniti predvsem Christiana Caserja, ki je spet zaigral kot zna. V naslednjem kolu čaka borovce že ena goriška ekipa in sicer Arte, v Gorici na pustni torek (Niko Stokelj)
Superbasket - Jadran 90:88 (40:39)
JADRAN: Sancin, Bogateč, Slavec 38 (18:20), Valente 17 (6:10),
Guštin 23 (3:6), Jakomin 4 (4:8), Bal-di 6 (2:2). Trener: Zerial.
Tri točke: Slavec 4, Valente 1, Guštin 2. PON: Valente. PM: 33:46. Izključitev: Zerial.
Superbasket je na račun Jadrana dosegel svoje prve prvenstvene točke. Potek tekme je bil sila nenavaden, krojili pa so ga tudi sodniki. Že po petih minuah so povsem neupravičeno izključiti trenerja Zeria-lija, sploh pa so ubrali zelo strogo merilo sojenja. Ker so se jadranovci predstavili na igrišču samo v sedmih, jih je tak kriterij oškodoval dosti več kot nasprotnika. Kmalu si je več igralcev nabralo po tri, štiri osebne napake, tako da v obrambi niso mogli več igrati s potrebno ostrino. Zelo kmalu so se zaradi tega opredelili tudi za consko obrambo. KLjub temu je Jadran v drugem delu že vodil z osmimi točkami naskoka, vendar je potem z enako razliko tudi zaostajal. V zadnji minuti je Jadran dvakrat izgubil žogo v napadu, Superbasket pa je dosegel koš in zmago. Poznalo se je, da je Jadran v končnici ni mogel računati na Va-lenteja, Id je že v 35. minuti izčrpal »bonus« osebnih napak.
DEŽELNI KADET I
Dom Sprintauto - Alba 71:68 (31:33)
DOM: Bresciani 11, Gravner 25, Tomšič, Marušič 3, Golob, Klanjšček 6, Radikon 9, Cuzzucco-li 15, Zulian 2, Premier.
PON: Klanjšček, Zulian. TRI TOČKE: Gravner 3, marušič 1, Klanjšček 1, Cuzzuccoli 2.
Domovci so se Albi oddolžili za poraz po podaljšku s prvega dela. V prvem delu jim je posebno dobro šel od rok met za tri točke, sredi polčasa so zadeli štirikrat zapored. V nadaljevanu so Ambrosijevi varovanci strnili tudi obrambo in si že v prvih minutah priigrali prednost 6 točk, ki so jo zlahka obdržali do zadnje minute, ko je nasprotnik začel igrati presing po celem igrišču in je na ta način pridobil tri žoge ter izenačil. Domovci so obdržati mirno kri in v zadnji akciji izsilili proste mete, ki ju je Miha Gravners pridom izkoristil. Poleg njega velja pohvaliti še Bre-scianija in Radikona za igro v obrambi in mladega Mattea Marušiča, ki je lepo izkoristil priložnost, da več igra. (L.S.)
Trio Lorenz za Hitove muze
V petek, 27. februarja, ob 20. uri bo v okviru glasbenega cikla »Hitove muze« v Viteški dvorani na gradu Dobrovo nastopil znameniti slovenski trio. Trio Lorenz. Koncert bo še posebej slovesnega značaja, saj trio prav letos praznuje 40. letnico umetniškega delovanja. Občinstvu se tako obeta izvrsten glasbeni dogodek s prekrasnim koncertnim programom. Bratje Lorenz bodo izvajali dela Josepha Haydna in Antonina Dvoraka. Koncert bo zaokrožil tenorist Marjan TrCek. Trio Lorenz je, vedno v okviru praznovanja 40-letnice svojega delovanja, pred kratkim nastopil tudi v Trstu kot gost Glasbene matice in njene letošnje koncertne sezone (f. KROMA).
Knjiga Ravnovesje in nastop duaArsis
V gostišču Stari grad v Senožečah, kjer so s predstavitvijo knjige dr. Borisa Kuharja »Kam na dobro kosilo?« odprli že 23. tradicionalne dneve slovenskih domačih jedi, bodo v petek, 20. februarja, priredili zanimiv večer, ki ga bo tudi tokrat vodila Olga Knez. Tokrat sta marljiva gostinska delavca Marijan in Marta Sotlar v goste povabila Silvano Žiberna iz Krajne vasi, ki bo predstavila svojo naj-
novejšo knjigo Ravnovesje iz zbirke Naučimo se živeti. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo živeti bolj polno življenje. V kulturnem programu pa bo nastopil duo Arsis iz Sežane (Tomaž Ban in Kla-vidja Pavletič - vokal), ki bo za ples zaigral tudi po uradnem delu večera. Večer se bo pričel ob 19. uri, sledila pa bo večerja 2-izbranimi jedmi in vini priznanih slovenskih vinogradnikov.
(O. K)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
Danes, 18. t. m., ob 16. uri (red C): Samuel Beckett »CakajoC Godota«. Režija Marko Sosič.
Ponovitvi jutri, 19. t. m. (red E) in v petek, 20. t. m. (red F) ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 18. t. m., ob 16. uri (red E): gledališka skupina CTB - ERT gostuje s predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista. Režija Cesare Lievi. Predstava v abonmaju: osrezek 14 moder.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UT AT v Pasaži Protti; je v teku predprodaja vstopnic za Goldonijevo predstavo »La guerra«, ki bo na programu od 24. do 28. t. m. (v abonmaju - odrezek 8 rumen): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas-seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Dvorana Tripcovich
V nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri: G. Rossini »La cam-biale di matrimonio«.
Vstopnice dobite pri blagajni Gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 20. t. m. do 1. marca bo na programu predstava »...e fuori nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincen-zo Salemme.
Gledališče Miela
Fluidi magici - Čarobni valovi
Danes, 18 t. m., ob 18. in ob 20. uri film »The King-dom«.
Knjigama In Der Tat (Ul. Venezian 7)
Danes, 18. t. m., ob 20.15 predstavitev knjige Duška Jelinčiča v italijanskem prevodu »Perle sotto la ne-ve«. Avtorja bo predstavil Paolo Roncoletta.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	sredo, 25. in v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatra di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelPAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema - Gorizia Cinema: danes, 18. t. m., ob 20.45 film »Febbre a novanta«.
Jutri, 19. t. m., ob 20.45 film »Visoki pritisk« (VB, 1997).
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 18. t. m., ob 20.45: gostuje gledališče Maly Teatr iz Sankt Petersburga s predstavo »Gaudea-mus!«. Priredba in režija Lev Dodin.
Predstave bodo trajale do sobote, 21. t. m.
Teatro Contatto - Teatro San Giorgio
V	petek, 20. in v soboto, 21. t. m., ob 20.30: Spira Scimone in Francesco Sframeli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi.
S. DANIELE DEL FRIULI
Teatro Ciconi
Danes, 18. t. m., ob 20.45 gostuje Ente regionale tea-trale del FVG s predstavo »UnTndimenticabile sera-va ovvero Gli asparagi e 1’immortabilita delTanima«.
Nastopa Piera Degli Esposti. Režija Antonio Calenda.
_______________SLOVENIJA____________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 18. t. m., ob 20. uri film »Romeo in Julija«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 20. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Nabrita družabnica«.
V	soboto, 21. t. m., ob 20.30 gostuje skupina I Grem-bani s komedijo »El spirito allegro«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	soboto, 21. t. m., ob 20. uri (za izven): Z: Shakespeare »Kralj Richard Tretji«.'
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri - Lili Novy - literarni veCer s francosko pisateljico Chatelet Noelle.
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri premiera: Fourklor »Me-lanhonicne misli«.
V	petek, 20. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Alma«, režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Igra Polona Vetrih.
V	nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri v Štihovi dvorani: B. Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Mestno gledališče ljubljansko
Jutri, 19. t. m., ob 19. uri (abonma Četrtek): Michel Tremblay »Nore babe«.
V	petek, 20. t. m., ob 19.30 (abonma petek): Michel Tremblay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto): Patrick Siiskind »Kontrabas«.
SNG - Drama
V	petek, 20. t. m., ob 19.30 (abonma študentski drugi in izven - konto): N. V. Gogolj »Revizor«.
V	soboto, 21. t. m., ob 19.30 (izven - konto): A. P-Cehov »Tri sestre«.
Mala drama: jutri, 19. t. m., ob 20.30 (izven - konto) -na Levem odru gostovanje Drame SNG Maribor: H. Krausser »Lederksiht«.
V	petek, 20. t. m., ob 18. uri (izven - konto) - v zgornjem foyerju (glavni vhod): J. Mišima: »Obisk«.
V	soboto, 21. t. m., ob 20. uri (izven - konto): H. Pin-ter »Zabava za rojstni dan« - javna uprizoritev študentov IV. letnika AGRFT.
Lutkovno gledališče
Jutri, 19. ob 17. uri in v soboto, 21. t. m., ob 11. uri: Boris A. Novak »StotisoCnoga« (izven).
Od petka, 20. do torka, 24. t. m. »Pustovanje pri lutkah«. Vstopnice za vse predstave so v prodaji.
Slovensko mladinsko gledališče
Danes, 18. t. m., ob 20. uri in v ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri »Pika« po avtorski predlogi Astrid Lindgren. Režija Vito Taufer.
Jutri, 19. t. m., ob 19. uri (za izven): Sofokles »Kralj Ojdipus«.
V	počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri ter v torek, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. uri na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger.
________________KOROŠKA_______________________
CELOVEC
Mladinski dom
Danes, 18. t. m., ob 19.30 komedija »Sem pa tja«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farni dom
Jutri, 19. t. m., ob 19.30 Ljubezenska lirika.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopil American String Quartet. Na programu Haydn, Mozart in van Beethoven.
Gledališče Miela
Fluidi magici - Čarobni valovi
V	petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus.
Svobodna glasba
V	soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri bo na sporedu prvi iz serije koncertov ljudske glasbe. Nastopila bo skupina Gruppo 1’angolo s petjem in plesom južne Italije.
II pošto delle ffagole
Jutri, 19. t. m., ob 21. uri bo v baru II pošto delle fra-
gole v parku bivše umobolnice pri sv. Ivanu nastopila skupina latitaia blues band.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 18. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina II Giardino Armonico. Na programu Locke, Bach in Vivaldi.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UT AT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
ČERVINJAN
Teatro Pasolini
Danes, 18. t. m., ob 21. uri recital sopranistke Silvie Gavarotti, ki bo predstavila italijansko pepevko med dvema vojnama.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V petek, 20. t. m., ob 21.30 (dvorana reggae) koncert skupine Sensasciou.
LATISANA
Teatro Odeon
Jutri, 19. t. m., ob 20.45 koncert ansambla iz Buenos Airesa »Tangueros«. Nastopili bodo plesalci in orkester Orquesta Color Tango pod vodstvom Roberta Alvareza.
_____________SLOVENIJA_________________
DOBROVO V BRDIH
Viteška dvorana Galerije Zorana Musiča
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«.
V	pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara.
Cankarjev dom
V	petek, 20. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije nastop kitarista Andreja Grafenauerja »Zvoki šestih strun«.
V	petek, 20. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani (zeleni abonma) nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Dirigent Ronald Zollman, solist Giovanni An-geleri (violina).
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani veCer izraelske glasbe - med izročilom, klasiko, jazzom in domišljijo. Nastopila bo Timna Brauer in Elias Meiri Ensamble.
V	Četrtek, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in H.) nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov, solist Anatolij Fokanov (bariton).
________________HRVAŠKA__________________...
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13,17-20.
Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob
praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Dvorana občinskega stenCasa (Piazza Piccola 3): do
2. marca razstavlja Mauro Likar. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
KONTOVEL
Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531); do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. me.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej KosiC. Umik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigama (Travnik 25): na
ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva.
Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob
100-letnici Roberta Hlavatyja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. me in od 15.30 do 18. me ter med prireditvami.
TRŽIČ
Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek.
RONKE
Razstavna dvorana občinske knjižnice: do 23. t. m. razstavlja David Faganel.
_______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je raz-
stava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3); do 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani.
LJUBLJANA
Modema glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90" letnici Lojzeta Spacala.
RAI 3 . s slovenski program
S RAM
6.00
6.30
6.45
9.35
11.05
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50
18.00
18.10
18.45
19.30
20.00
20.35
20.40
22.40
22.45
0.15
0.45
2.30
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II treno di Vienna (dram., ’94, r. C. Hup-pert, i. Roland Blanche) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Skrivnost jezera (i. Angela Lansbury)
I Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna teina: II fatto (vodi Enzo Biagi) Nogomet: Milan - Parma (pokal Italije, polfinale Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno vespa) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme 'Aktualne odd.: Tempo, 1.10 Filozofija: Everett Medelsohn, 1.15 Potihoma, Attenti a quei tre Film:	Becky Sharp
(dram., ZDA ’35, r. R. Mamoulian)
RAI 2
	Zimske olimpijske igre
	Variete za najmlajše
	Jaz pišem, ti pišeš
	Nad,: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33
	Jutranji dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Ci vediamo in TV
	Dnevnik
	Aktualno: Kronika v živo
	18.10 Dnevnik, vreme
	Športne vesti
	Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile
	Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa (i. David J. Elliott)
	Risanke: Tom in Jerry
	Večerni dnevnik
	Nan.: TV film: Un giorno col presidemte (dram., ZDA ’97, i. J. Ritter)
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Film: Terra e liberta (dram., VB-Sp. ’95, r. Ken Loach, i. I, Hart)
	Iz parlamenta, Neon knjige, vreme, šport
^ RAI 3
	Jutranje vesti
	Film: Sissignore (kom., It. ’68, i. U. Tognazzi)
	Aktualna oddaja
	Nagano 98: hokej, umetnostno drsanje
	Dnevnik, šport
	Aktualno: 11 grillo, 13.30 Media/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa
	Šport: nogomet v 5-ih, 16.10 Nagano 98
	Dok.: Geo & Geo
	Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob
	Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno:	Headline, 23.55 Numero zero
	Dnevnik, kultura, vreme
	Atletika 6 dežel
	ZOI: skoki K90, ženski slalom, itd.
S? RETE 4
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30
20.35
23.00
1.30
1.50
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa’ Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Niagara (dram., ZDA '53, r. H. Hathaway, i. M. Monroe, J. Cotten) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Film: Alien 3 (fant., ZDA ’92, r. D. Fincher, i. S. VVeaver, C. Dance)
Pregled tiska
Nan.: Z odprtim srcem,
2.50 Wings
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.30 13.45 14.15
15.40
16.15
17.15 17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
1.00
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Film: L’ uomo che volevo (dram., ZDA ’89, i. Perry King, C. Phillips) Aktualna oddaja: Signore mie
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller) Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Claudio Lippi)
Večer posvečen Amnesty International. Oddajo Liber! di vivere vodi M. Costanzo, 22.30 Glasba: Voci libere, 0.30 Voci per la liberta
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
%> ITALIA1
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.30
14.00 14.20
15.30 16.05
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.40
0.40
0.50
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Supercar Film: A scuola di ballo (glas., ZDA ’91)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke
Risanke: Simpsonovi Aktualni odd.: Colpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: A scuola con filo-sofia
Variete za najmlajše in risanke Mila in Shiro Nan.: Xena in David proti Goljatu
Odprti studio, šport Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Doc Hollywood (kom., ZDA '91, i. Michael J. Fox, J. VVamer) Film: Duca si nasce (kom., ZDA ’93, r. R. Young, i. Rick Moranis) Fatti e misfatti Šport studio. Italija 1 šport, 1.50 Pregled tiska
TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Laff Movie
	Nogomet
	Verde a nord-est
nro	Oddaja o živalih
	Zoom zdravje
	Aktualno: 11 supplemen-to
	Nan.: First and Ten
Ejjgjj	Zoom zdravje
IfliTtl	Film: Quasi incinta
($) MONTECARLO
12.15
12.00
13.15 14.00
18.05
20.05 20.30
23.05
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Aktualno: Candido Zimske olimpijske igre Film: Primavera di sole Variete: Zap Zap Zimske olimpijske igre Film: Omicidio al neon per 1’ ispettore Tibbs Film
IT Slovenija 1 Jr Slovenija 2
	Oglasi		Vremenska panorama
	TV prodaja		Nanizanka: Pepa in Pepe
	Počitniški program: Ri-		(Španija, 26. ep,)
	sanke, 8.35 Telerime,		Nanizanka: Frasier (ZDA,
	8.40 Glasbeno-plesna		8. epizoda)
	pravljica: Mestna pravlji-		Nanizanka: peter Strohm
	ca, 9.20 Brisi piši		(8. epizoda)
	Film: Ugrabite me, prosim		Zimske olimpijske igre
	Besede		Nagano ’98
	Oglasi		Euronevvs
	Tedenski izbor: nan: Kdo		Film: A Promise Kept: Ok-
	je glavni (ZDA, 12. epizo-		sana Baiul Story (ZDA, r.
	da), nad.: Gimnazija str-		Charles Jarrot, i. Monika
	tih src (Avstrak, 7. del)		Keena)
	Dok.: Naj naj naj		TV prodaja
	Poročila, vreme, šport		Zimske olimpijske igre
	Vremenska panorama		Nagano ’98
	Tedenski izbor: Svet po-		TV igrica: Kolo sreče
	roča, 14.35 Kontrapunkt:		Videoring
	Omizje o kulturi		Oglasi, napovedniki
	TV tribuna		Odbojka: Salonit - Pariz
	Obzorja duha		(Liga prvakov, finale,
	Obvestila in oglasi		moški)
	Obzornik, vreme, šport		Nanizanka: Sestre (ZDA,
	Po Sloveniji		11. epizoda)
	Oglasi, napovedniki		Kviz: Lov za zakladom
	Kviz: Male sive celice		(Francija, 7. del)
	Nadaljevanka: Zaročenca		Euronevvs
	(It., i. Danny Quinn, Delphine Forest, 7. del)		Zimske olimpijske igre Nagano ’98 (do 6.05)
	Risanke		
	Dobro je vedeti		
	Dnevnik, vreme, šport		
	Nagano ’98		
	Nan.:	Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnosn, Jeff Perry, A. O’ Toole)		
	Oglasi, napovedniki		
	Osmi dan		
	Podoba podobe		
	Oglasi, napovedniki		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, oglasi, napovedniki		
	Nan.: Grace na udaru (ZDA, 23. epizoda)	@ Koper	
	Opera: Zadeva Makropu-		
	los (Janaček)		
	Vreme, napovedniki		Euronevvs
			Globus
			ZOI Nagano ’98: Povze-
	TV PRIMORKA		tek športnega dogajanja in tekmovanj
	1		Program v slovenskem je-
			ziku: V njihovem imenu
	17.00 Videostrani		Primorska kronika
	Policija svetuje		Vsedanes - Tv dnevnik,
	Klepet o glasbi z Jožico		spon
	Svete		Otroška oddaja: Ecchec-
	Oddaja za zamejce v Ita-		cimanca
	liji: Med Sočo in Nadižo		Sredozemlje
	Gostja: Lara Jankovič		Zimske olimpijske igre:
	Napovednik, videospot	H	hokej (četrtfinale)
	Dnevnik, vreme	griji	TV dnevnik Vsedanes,
	Uvajanje družinskega		vreme
	zdravnika		Aktualna tema: meridia-
	Nan.:To	trapasto		ni
	življenje (10. epizoda)		TV dnevnik Vsedanes
	Veseloigra: Klopčič		
	Dnevnik TV Primorka		

Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (T, Rebula, podaja L. Počkaj); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Dvojezični zbor iz Celovca; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Do-
godki in odmevi; 16.10 Glasba po željah;
17.30	©smrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke,-
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.1,hOO,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 7.40 ZOI; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21,25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 0.00-6.00 Olimpijskipr.; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 ZOI; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16,30 Izjava; 16.40 ZOI; 17.00 Smrlkjina lestvica; 18.30, 20.30 Košarka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Iz slov. oper;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada;
23.00	Jazz session; 0.00 Poročila-
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432:730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
S		K
L)°	L—:—	i		
6
44
666

%
c A
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Topla fronta se bo pomikala prek vzhodne Evrope. S severnimi vetrovi bo zaCel dotekati nad naše kraje suh in postopno spet toplejši zrak.
A	16
DANES
CELOVEC
o -2/10
■4/10 KRANJSKA GORA ,
QoZc
ČEDAD—v«.	O
2/13 O	KRANJ
OVIDEM
6/16	—eJL GORICA 7/uJ"
GORICA q	'■
O	POSTOJNA
O 6/13
8/15
Precej jasno bo. Burja na Primorskem bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvisje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 15 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno, veter bo oslabel.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.36. Dolžina dneva 10.33.
Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.20.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.50 najvisje 31 cm, ob 7.45 najnizje -16 cm, ob 12.57 najvisje 1 cm, ob 18.16 najnizje -15. cm.
Jutri: ob 1.38 najvisje 26 cm, ob 9.41 najnižje -16 cm, ob 15.54 najvisje -5 cm, ob 18.24 najnizje - 6. cm.
MORJE
Morje	mirno,
temperatura morja 8,5 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale vremensko pogojene težave.
4/20 O
0*“M	0UUBUANA	' ZAGBEB
4/20	—^N. GORICA 3/19	0/14
GORICA Q	N. MESTO -*'14
3/19 o	rt	POSTOJNA
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............7
1000 m..............4
1500 m..............0

2000 m............-1
2500 m ...........-2
2864 m............-2
V četrtek in petek bo precej jasno in ponovno topleje.
OPOZORILO: Zaradi suhega vremena je povsod velika požarna ogroženost, zato je v naravi prepovedano kurjenje, sežiganje in odmetavanje gorečih predmetov.
^ m 						
			i
Gol tekel po Moskvi kljub temperaturi 20° pod ničlo
MOSKVA - Kljub nenadnemu padcu temperature, tako da je živosrebrni stolpec včeraj v Moskvi zdrknil na 20 stopinj Celzija pod ničlo, si je neki mladi Moskovčan privoščil za ta letni čas neobičajno zabavo. Ob izhodu neke postaje podzemske železnice nedaleč od kremeljskih zidov se je slekel do golega in pričel teči po ulicah. Moskovska različica ameriškega »streakinga«, ki je bil priljubljen v sedemdesetih letih, je končala brez zapletov. Fant je namreč neznano kam izginil, preden bi ga izsledila policija, Jd se je takoj pognala za njim, a kot kaže je bil hitrejši od zimsko oblečenih policistov. Ni znano, ah je tekel iz protesta, ah za zabavo. Vsekakor je precej verjetno, da je staknil prehlad.
Znamke za obletnico Dengove smrti
PEKING - Tri od šestih spominskih znamk, ki bodo v obtoku na Kitajskem od jutri, dneva prve obletnice smrti Deng Xiao-pinga (Telefoto APJ


Kalifornijski fotograf je ujel v objektiv tudi čudovito mavrico, in ne samo pustošenja, ki so ga povzročila neurja zadnjih dni (AP)
EU ni soglasna glede tobačne reforme
sprotju s severnimi članicami unije trdijo, da pridelek igra pomembno gospodarsko in družbeno vlogo. Severne članice, vključno z Veliko Britanijo, ne .vidijo nobenega opravičila za subvencioniranje tobaka na eni strani in hkratno financiranje zdravstvenih programov za odpravljanje posledic kajenja na drugi strani.
Evropska komisija je predlagala kompromisni paket reform, ki promovira višjo kvaliteto tobaka in spodbuja Jcmetovalce, da produkcijo usmerjajo v druge pridelke. Do vroče razprave je prišlo le teden dni zatem, ko je unija dokončno potrdila predlog o prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov. Ta je nared za parlamentarno obravnavo in bo, če ga bo Evropski parlament potrdil, v veljavo stopil prihodnje leto.
Predlagani ulcrep predvideva, da bo čez štiri leta popolnoma prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, sponzoriranje večine Spornih in umetniških prireditev s strani tobačne industrije kot tudi neposredno reklamiranje pa bo moralo biti ukinjeno v šestih letih. Do leta 2006 naj bi bilo ukinjeno tudi sponzoriranje mednarodnih dogodkov kot so telcmovanja Formule ena. (STA)
BRUSELJ - Dvodnevno srečanje kmetijskih ministrov Evropske unije, Jd se je včeraj končalo v Bruslju, je razdelilo mnenja držav petnajsterice o predlogu reforme tobačnega trga.
Na eni strani stojijo sredozemske članice, ki v na-
V Belgiji spet bobri
BRUSELJ - Prvič po stotih letih so v Belgiji te dni opazili skupino bobrov. Glodalce je na območju Liegea, blizu nemške meje, odkrila skupina okoljevarstvenikov. Kje natančno živijo bobri, sicer ostaja slcrivnost, saj okoljevarstveniki nočejo, da bi prevelika pozornost bobre spet pregnala iz Belgije. (STA)
kJ ijvJjfV-i.a. iJf JLl.CS.vt. UJAJIljCS.
ALMERIA - S sekiro v roki je odločna Španka v mestu Aguadulce zasledovala svojega moža vse do policijske postaje. Nesrečni moški se je podal na policijo, kjer je nameraval 34-letno soprogo ovaditi zaradi nasilja in groženj s smrtjo, prav v tistem trenutku pa je na policijsko postajo vdrla njegova zakonska žena, ki je v rokah vihtela sekiro. Po podatkih uradnih predstavnikov gospa "ni bila prav prijateljsko razpoložena". Policisti so nasilno žensko razorožili in jo začasno pridržali. (STA/dpa)
Razglednica v Franciji potovala 22 let
TOURLAVILLE - Na odposlano razglednico so vsi že zdavnaj pozabili, ta pa je po 22 letih vendarle prispela na svoj cilj. Ni kaj, 67-letna upokojenka iz Tourlavillea Christianne Lepoittevin se je v četrtek kljub vsemu močno razveselila pozdravov svojega sina. "Le vogali so bili že malce obrabljeni, " je istega dne povedala gospa. Njen sin, ki je medtem dopolnil 40 let, je razglednico pred leti poslal s pariške železniške postaje Saint-Lazaire, ko je bil na poti v vojašnico. Na razglednici je bil odtisnjen datum: 4. december 1975. Nepojasnjena skrivnost ostaja vprašanje, kako se je razglednica nenadoma znašla na cilju. (STA/dpa)
Nemci se požvižgajo
Tin nnm«knnp
A it Ca. jiJLCAA vAk3JL\AA V>
MUNCHEN - Nemci s horoskopi nimajo prav veliko skupnega, so pokazali izsledki javnomnenjske raziskave, ki je bila izpeljana po naročilu revije Elle. Samo sedem odstotkov od 1000 vprašanih ljudi je zatrdilo, da vsak dan preberejo svoj horoskop. Vendarle pa jih je 57 odstotkov prepričanih v obstoj osebne usode posameznika, boga, bogov ali duhov. Kot je še pokazala raziskava, 65 odstotkov žensk verjame, da je veliko dogodkov v življenju določenih vnaprej; o tem pa je prepričanih le 49 odstotkov moških. (STA/dpa)