KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 12 (3)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. JANUARA 1925
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2417.
The Siliča Gel Corporation, Baltimore, Marvland (U. S. A.)
Postopek za izločevanje raztopljene sestavine iz ne vodene rastopine Prilava z dne 13. marca 1922.	Velja od 1. okrobra 192 3.
Pogosto se pokazujoča potreba kemične industrije je da se izloči iz kake rastopine v njej rastopljena sastavina, bodisi, da se vnaprej odstrani nečistoče, bodisi da se zopet pr dobi katerokoli koristno sastavino in jo uporabi. Predstoječa iznajdba se tiče postopka za izlučevanje ali zopetno pridobivanje take sastavine iz nevodene rastopine, s ko jim se izgone pri znanih metodah česte tež-koče in omejitve učinka ter se ob cenejšem načinu dela doseže popolnejše izločevanje
Ta postopek obstoji bistveno v tem, da se v nevodeni rastopini nahajajoča se sastavina adsorbira z luknjičavo snovjo s primerno votlinsko strukturo. Iz te snovi se potem osvobaja ali zopet pridobiva adsorbirana tvarina na poljuben način, na pr. z razgre-vanjem. Znano je, da mora adsorbujuča tvarina imeti jako fino votlinsko strukturo, da mere uspešno odsorbirati p lin ali parast) telo iz mešanice plinova ali par. Predstoje-ča iznajdba temelji na presenetljivem ooa-zovanju, da je mog če adsorbirati raztopljeno sestavino iz nevodene rastopine s po močjo luknjičavih, jako fine mikroskopične ali ultramikroskopične votline imajočih tvorili, ako odgovarja narav teh tvarin poseb nim pogojem, ki b do v naslednjem natan čno omejeni
Luknjice za predležeči postopek adsorbu-jočih tvarin morajo biti tako majhne, da je jako težavno določiti gotovo omejitvene vred note Iznajdbeni pistopek se posluži pomoč ka, da se poišče vodna množina, Ki jo ad
sorbira en gram dotične tvorine, ako si jo zpostavi vplivu vodene pare ob gotovi temperaturi in ob gotovem parcijalnem tlaku pare.
Ako se pogrezne kapilarno cev v tekočino, ki moči ostenje te cevi se postavi tekočina v cevi višje kot zunaj pri čemur je višina vzdiga t j. razlika med nivojem v cevi in zunaj nje, odvisno od premera cevi Tekočina zadobi v cevi znižanje parnega tlaka, ki pa se more zaznati samo, ako je premer cevi izredno majhen, in ki se z zmanjšanjem premera v trdnem razmerju povečuje Množina od luknjičavega telesa ob dani temperaturi in ob gotovem delnem tlaku adsorbirane vode je odvisna tako od velikosti posameznih votlih prostorov kakar tudi od celotne prostorine istih. Z dolo čitvijo množine dane tekočine, n pr vode ki jo adsorbira eno ali drugo luknjičavo telo ob dani temperaturi in ob danem delnem tlaku se ima torej sredstvo za primerjanje velikosti in prostornine v dveh različnih absorbirajočih tvarinah nahajajočih se luknjic. Tako ima na pr 1 gram kremenokis inske • ga dela celokupni votli prostor od 0 41 srn , z drugimi besedami, ako se luknjice gela kremenove kisline docela napolnjo z vodo, znaša privzeta vodna množina približno 1° o prvotne teže gela Od tega celokupnega votlega prostora gela kremenove kisline obstoji zadostno velika odstotnost iz votlin tolike majhnosti, da vzame gel pri 30 C in pri delnem tlaku manj kot 22 mm živega sreb-
Din. 20.
ra približno 21 °/o svoje lastne teže vode vase Kremenka in kostno oglje ne adsor birata v navedenih razmerah praktično re čeno nikake vode dočim jemlje visoko ak tivno lesno oglje, kakor na pr lesno oglje kokosovega oreha, več vode vase kakor omenjeni gel kremenove kisline. Iz tega sledi, da kremenka in kostno oglje nimata v orne njanja vredni meri takih majhnih lukjic kakor zavzemajo iste več.i dtl v gelu kreme nove kisline. Na drugi strani ima visoko aktivno lesno oglje več finih, mikroskopič nih ali ultramikroskopičnih votlin kakor gel kremenove kisline.
Našlo pa se je. da snovi, ki adsorblrajo pri 30' C in pri 22 mm živega srebra ne presegajočem delnem tlaku manj kot pri bližno 10 7o svoje teže vode niso dovolj finoluknjičive, da bi imele da absorbiranje raztopljenih sestavin in nevodenih rastopin praktično vrednost. Po iznajbi se radi tega uporabljajo v ta namen adsorbujuče snovi, ki se zmožne absorbirati pri 30 C in del • nem tlaku ne preko 22 mm živega srebra, najmanj 10 'o lastne teže vode.
Za praktično izvedbo postopka se s ko ristjo vporablja gel kremenove kisline one strukture, kakor se da doseči na pr po postopku, orisanem v ameriškem patentnem listu št. 1,297 724. V slučajih, za koje gel kremenove kisline ni primeren, se morejo vporahljati geli druge vrste ali sploh druge adsorbujoče snovi, ako imajo primerno vot-linsko strukturo v smislu zgoraj podanega pravila.
Da se more izpeljati postopek v praksi svrhishodno in brez c bširnih predposkusov je dobro, da se vnaprej določi, katera sestavina se absorbira po gotovi luknjičavi tvarini na v smislu iznajdbe primeren na čin. V ta namen zadostuje da se pozna velikost površinske napetosti med stenami luk njičave snovi ter vsako posamezno rastopin sko sestavino, Od teh sestavin se absorbira ona, ki ima proti stenam luknjičave tvarine najmanjšo površinsko napetost Octova ki slina se n pr. iz vodene rastopine ne ad sorbira po gelu kremenove kisline, akorav-no se v precejšnji meri absorbira iz kake benzolove rastopine To različno učinkovanje se naslanja na to, da kaže vodanaspro ti gelu kremenove kisline manjšo površin sko napetost kakor octova kislina Ako je octova kislina rastopljena v vodi, se potem absorbira voda, ako pa je octova kislina raztopljena v benzolu, potem se ona adsor hira iz rastopine, ker ima octova kislina na sproti gelu kremenove kisline manjšo površinsko napetost kakor benzol
S tem (e podano pravilo, da se določi, katera sastavina se absorbira iz kake rastopine po primerni luknjičavi tvarini. Nadalje so se tudi ustanovili pogoji, ki so merodajni za izmero absorpcijskega učinka pri vpo-rabljanju izumljenega postopka. Kakor zna • no se plin toliko močnejše absorbira, čim lažje se da zgostiti, pri parah pa raste ad sorpcijska zmožnost z vreliščem Za rastopine se je našla zakonitost, da se vrši izlo čevanje nove faze iz rastopine tim lažje, čim manjša je rastopljivost dottčne snovi v danem rastopivu. Kot merilo za rastopljivost bodi vzeta kritična rasto, inska temperatura Našlo se je. da se dobi najugodnejši absorpcijski učinek pri rastopini z naj-večjo kritično rastopinsko temperaturo. Surovo maslena kislina se na pr. iz gazolina krepkejše absorbira kakor iz toluola, ker je kritična rastopinska temperatura prvoimeno-vane rastopine višja kot ona od zadnje.
Konačno se je ugotovilo, da vpl va na st pinjo absorpcije tudi še razlika gostot posameznih rastopinskih sestavin. Čim manjša je razlika v gostot,, tem večja je absorpcija ene od kemponent iz rastopine
Ob adsorbirujoče tvarine absorbirana snov se lakho osvobodi na noljuben način n pr. z razgretjem tvarine, nadalje s prevajanjem zraka ali z obdelovanjem pod tlakom ki je manjši od atmosferičnega. Ta poslednja sredstva se morejo tudi še s tem podpirati, da se razgreje zrak ali tvarina, oziroma oboje istočasno.
PATETNK LAS m VE:
1 ) Postopek za izločevanje raztopljene sestavine iz nevodene rastopine, označen s tem, da se dovede v tesno stiko z rastopino adsorbcijska tvarina, ki ima tako votlinsko strukturo, da jemlje vase vode 'za najmanj 10° ft svoje lastne teže. ako se izloži vplivu vodnih par pri 30 C in delnemu tlaku pare od ne več nego 22 mm živega srebra.
2)	Izvebbena oblika postopka po lastitvi 1.), označena s tem, da se dovede adsor-bujoča tvarina s rastopinami vsake vrste v stiko, pri katerih je površinska napetost rastopljene snovi nasproti adsorbirajučem sredstvu manjša od one rastopinskega sredstava.
3)	Izvedbena oblika postopka po lastitvi 1 ) in 2). označena s tem, da se dovede adsorbujoča tvarina v stiko s takimi rastopinami snovi, v svrho absorbiranja, katere imajo čim večjo kritično raztopinsko tem pera turo.
4)	Izvedbena oblika postopka po lasti-vah 1.' do 3), označena s tem, da se dovede adsorbujoča tvarina z rastopinami take
vrste v stik, da je razlika med gostotami rastopljene snovi in rastopinskega sredstva čim manja
5)	Postopek po lastitvah 1.) do 4.) s tem označen, da se adsorbirana snov osvobaja ali zopet pridobiva z rasgretjem pri č mur se more isto podpirati z istočasnim razgre vanjem zraka ali tvarine, ali po ob h
6.) Postopek po listitvah 1 ) do 4.), ozna-
čen s tem, da se adsorbirana siiov osvobaja ali zopet pridobiva s prevajanjem zra ka ali zobdelava p' d zmanjšanim tlakom 7) Postopek polastitvah i ) do 4 označen s tem, da se adsorbirana snov osvobaja ali zopet pridobiva s i revajanjern zraka ali obdelovanjem pod zmanjšanim tlakom od istočasnem razgrevanju zraka ali tvarine ali obeh.