'Poštarina plaćena „
LJUBIJAj^ -7:'
Sà. VI. Broj 35
U Zagreb«, 7, septembra 1934.
Pojedini b>oJ sioil 1.50 dinara
»Zapravo je bolje da nas strijeljaju. To će bih za svijet jasan dokaz da na ovom komadu zemlje živi narod koji istinski trpi.«
Ferdo Bidovec - 5 IX 1930
ipi
»Prije ili kasnije doći će i naše vrijem,e. Pogledajmo u povijest i tamo ćemo naći da je i za nas od-redjen dan uskrsnuća i pravde.«
Ferdo Bidovec — 5 IX 1930
GLASBO SAVEZA JUGOSIOVENSKIM EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE

BAZOVICA
6 SEPTEMBRA
BIDOVEC, MILOŠ, MARUŠIČ, VALENČIČ
Pet dolgih, sivih, brezkončnih dni. Paragrafi se zvijajo med stenami in objemajo s svojimi dolgimi rokami sodnike, jetnike, kralj? na zidu, še Boga, ki je nekje za hrbtom sodnikov, da ne bi videl, kaj se dogaja pred njegovimi očmi in v njegovem imenu.
Danes je petek. Jutri je sobota šestega septembra in proces mora biti danes zaključen, kajti politična konjunktura to nujno zahteva: jutri je pri državnem sosedu velik praznik :n v luč tega praznika je na vsak način treba poslati par temnih strelov.
Osma ura zvečer je in resnično bi bil že čas, da se za danes proces konča- Jetniki že štirinajset ur sedijo v kletki in roke^ so jim od verig zatečene in razbeljene. Izčrpani so do poslednjega živca, glave jim že nekoliko omahujejo, gledajo predse in luči se jim jasno odsevajo na bledih koščenih obrazih.
»Zagovorniki« govorijo, mahajo, z rokami na vse strani, potijo se, da jim pot kaplja na bele podbradke, trudijo se na vse moči in dokazujejo — večno italjan-stvo Trsta in manjvrednost slovanske rase. Razpravljajo v zavitih stavkih in z zasmehujočim glasom o poševnih očeh in izbočenih ličnicah jetnikov, kar je vse jasen znak, da so ti ljudje potomci Tatarov, Mongolcev in drugih divjih vzhodnih narodov. To pa je niim samo v prid, kajti omejene ljudi ie treba tudi omejeno soditi. Italijanska justica ie naslednica rimske in sicer njena vredna naslednica. Pravična je, strogo praviči a. toda tudi usmiljene pozna kadar je treba. In tako izzvenijo vsi zagovori brez človečanstva in pravice, temveč satno z apelom na usmiljenje, na to bledo in šibko čednost, ki so jo poslali na svet, v zameno za umorjeno pravico.
Sodniki brezbrižno poslušajo, in komaj Čakajo konca. Sai itak vse skupaj nič ne pomaga, pa če se izčeljustijo vsi od prvega Jo zadnjega. Potem poberejo svoje »fese«. medalje im plehko zažvenkečejo na prsih, in izginejo v posvetovalnico, da se odločijo, kakor je napovedal Cristini. Odločitve pa sploh ni bilo potreba, ker so jo sodbo prinesli iz Rima že razsojeno, podpisano in podpečateno. To je vse skupaj samo iera ori kateri gre samo za to. da bo o oravem času končana in tako dosegla nameravan uspeh.
Jetnike so priklenili na dolgo verigo. Kar sami so prožili roke v ta mrzel, objem tako navajen* so že bili. Potem so jih odpeljali v male podzemsko dvorano. Tam so posedli na trdo klop in za kratek hip zastrmeli predse Zdaj so bile poslednje ure skupnosti, potem se itak morda ne vidijo nikdar več. Raztepli se bodo spet po ječah na vse vetrove in sam Bog ve ali pridejo njihove poti še kdaj skupaj. Luč je gorela pod stropom bledo in šibko. Orožniki in detektivi so se sprehajali, postajali, v gručah, polglasno mrmrali in kazali z očmi na obsojence. Kdaj pa kdaj se je kdo obrnil jetnikom in glasno poklical
Vjekoslav Valenčič
»Bidovec!«
»Kdo pa je Marušič?«
»In Valenčič?«
»Miloš!«
Ogledavali so te ljudi, kakor posebno čudo. Obsojeni bodo na smrt. O tem ni nobenega dvoma. Če so obsodili Gortana bodo obsodili tudi te. Pot smrtnim obsodbam je bila odprta.
Tudi jetniki so bili o tem prepričani. Molčali so, Kadili so cigarete in dim se je dvigal k bledi luči. Vsakokrat kadar je kdo nesel cigareto k ustom, so zarožljale verige.
Tišina je bila gosta. Ležala je visoko do stropa. V njej se je dvignil nekdo in z jasnim glasom povedal:
»Mislim, dragi prijatelji, da danes lahko mirno zborujemo, kakor smo nekoč zborovali po naših gozdovih. Ni treba izgubiti poguma, in ne junaštva. Rečem vam
Franjo Marušič
kadar se povrnem, pa tudi če bo to še le čez deset let se bom spet napotil po starih poteh k staremu delu za naše osvobo-jenje. Vztrajnost do konca- Če zdajle malo pomislim, se mi zdi, da je bilo vse tisto naše romanje, skrivanje in delovanje samo bajka, neresn!čna in neprijemljiva stvar. Tudi naš današnji proces je le bajka. Zdi se mi, da čepim nekje v polmraku in obračam zarjavele strani zgodovinske knjige polne inkvizicije in zatiranja. Ampak vse to je gola resnica, ki se dogaja v tem dvajsetem stoletju napredka in civilizacije. Srce je kamen, duša je greh, pravica je mrtva. Vse je samo denar in oblast, pravica in pest močnejšega. Toda ne odnehati! Prej ali slej pride tudi naš čas. Poglejmo v zgodovino in tam lahko najdemo, da je tudi za nas določen dan vstajenja in pra-, vice.
Te besede so padle v tišino in jo vzvalovile, da je pljusknila ob stene. Obrazi so
se nekoliko zjasnili. V očeh je zasijal odtenek poguma. Telesa so se premikala. Veriga je rožljala. Počasi je prihajala beseda.
Bidovec je mirno sedel in gledal v strop. V okovanih rokah je držal cigareto, jo nosil k ustom in kadil.
»Da,« je dejal,
»saj je pravzaprav boljše, da nas ustrelijo. To bo svetu jasen dokaz, da na tem kosu zemlje živi ljudstvo, ki resnično trpi.«
To je povedal s tako mirnim glasom, kakor da se njega sploh ne tiče. Ves ta proces se dogaja nekje daleč od njega in on je tu povsem na varnem. Vsi so pogledali vanj in ostali presenečeni nad prepričevalno jasnostjo in neustrašenostjo tega stavka. To so Pile besede resničnega in vztrajnega borca. Odgovoril pa kljub vse-0111 „ni, nihče. Tišina se ie spet pomirila in orožniki so tino hodili od stene do stene. Zunaj, nekje daleč, je tekla čez svet jesenska noč in ure v zvoniku so bile deset.
Valenčič se ie žganih v kotu. Pogledal je krog sebe in rekel:
»Saj ni zame. Jaz sem prebrodil in pre-romal že veliko sveta. Bil sem vojak. Ujetnik v Rusiji. Bil sem drugod in dobro poznam svet. Veliko sem živel in zato lahko umrem brez skrbi. Dva in trideset let sem star; ampak tile so tako mladi! Bidovec komaj dva in dvajset let. Ravno zaživeli sò pa že gredo v smrt. Zanje mi je res težko«
Miloš je gledal predse s plavimi, zasanjanimi očmi. Ob teh besedah pa se je prebudil in rekel:
»Nič tako žalostno, fantje! Saj ni tako hudo. Dajte mi orglice, pa vam še kaj zaigram.«
khìrSh'.H'.L * **
sel kbnčdtf. Gla* <fc
Pogledal je malo krog stìbe in j tihim glasom zapel:
»Ne jokaj ne bodi
čez kratkihf'!________
Pesmi ni mogel kbrfčatf. Ola* utonil v bolečini, glava mu je padla na prsi.
A
Marušič se je potolažil.
»Meni je pač vseeno«, je rekel »in zame mi prav nič ni. Ampak moj oče in zaročenka!«
Poprosil je cigareta potegnil dvakrat, jo zmečkal med prsti in spustil na tla.
Luč je gorela pod stropom zavita v dim. Orožniki so postali čudovito dobri, delili so cigarete in pustili govoriti tudi v — skn enščini!
Cas je tekel hitro. Spet je odbila ura. Enajst udarcev.
»Vstanite!«
Odpeljali so jih nazaj v dvorano.
Prišli so sodniki. Stoje je Cristini pre-čital obsodbo. Besede, ki so prihajale iz njegovih ust so bile motne in nerazločne. V splošnem molku pa so se zjasnile, zvile pod stropom in padle na tla trde in težke:
»Smrt. Smrt. Smrt. Smrt!«
_________ Ceka.
V	SEPTEMBERSKIH DNEH
V	teh oraznih la tihih dneh. ko se vsakdo ukvaria s svoiim bornim živlienlem. ko vsak živi za kratki danes in ga ie strah ob misli na iutri. sem se zgrozil nad brez-nomembnostio vsega tega našega brezupnega početla. Iztrgati sem se hotel Iz te krute in votle sedanjosti. Iskal sem cvetočo zelenico z lačnimi očmi. ki bi se rade odpočile. V moii podzavesti ie bledel spomin: tisti časi so vstali pred menol* ko nisem bil še izkoreninjena rastlina, ko sem krepko srkal iz polne in radodarne domače grude, da se mi ie mlada volja poganjala visoko k žarkom predrznih sani in idealov. Vzel sem album In listal no niem. Vsaka stran ml ie postavila pred oči novih slik, s slikami kos tistega blagoslovljenega časa. ko sem zaiemal živlienle s polnimi rokami.
Gledam sliko. Sami mladi, veseli obrazi mi zrejo nasproti. In oko mi roma od obraza do obraza. loi. kako ie udarilo med nas!
Tl. Lado, si tudi izkoreninjena rastlina. Srečal sem Te, pa se skoro nisva več poznala. Tudi Ti si vkovan v te prazne, blazne dni in ne veš kje dobiš iutri kos kruha ni ne veš kam bi legel, da se Ti odpočijejo od razočaranja razbičanl živci. Pretrpka ie Tvoja bolečina, zato ie zalila še vse tisto lepo in naše. kar smo morali _ zapustiti. Rekel si. da Te nič več ne briga in naj vrag vse vzame. Nimaš nrav. nimaš prav!
Vidiš. Ivan. ta ie trši. na mu le življenje nalilo še boli grenkega pelina. Tam na Francoskem si. Ivan. kaine, občutil dvojno lakoto, trpel dvolno trnlfenie; na Te ie srce prignalo k nam. da si vsai bližje domu. Bos in razcapan, s krvavimi žulii na nogah m kol Ahasver prepotoval peš dolgo pot
od Pariza ali od tam nekje do nas. Betežen in shujšan si prišel, a srce Ti ie ostalo zdravo. Srečnejši si od Lada. Povel. kako ie to mogoče? In kakor, da mi prijatelj Ivan s slike govori, sem občutil v srcu: »Lado. ta le izkoreninjenec, iaz na nisem. Ne. nisem, četudi sem daleč od doma, četudi ne smem tia preko. Vendar sem še ves tam doli: mojo žile srkalo sok domače zemlje, zato sem krepak, zato ne omagam. Eno ie glavno v teh težkih dneh: četudi so Te pregnali, ne presekaj korenin! Ne delaj tega. kar bi radi napravili oni. ki nas preganjajo. Ne. klic krvi ne morejo udušltl. Zato, vidiš, ne grem od tod. da sem bližie naši zemlji, da čutim njen dih, da živim in trpim z nio.
Prav imaš. Ivan! Malodušje ie v nas. ker pozabljamo na našo zemljo, pozabljamo 'na njeno trpljenje iti na njeno — večnost. (Jlej, tu zraven ie Lojze. Vedno ie bil Uh in v družbi skromen, da si ga skoro težko opazil. Sedai ie zaprt tam doli nekje, v tistih groznih iečah. Trideset let! Tako se le glasila sodba.
Pa ie čudno to s Teboj, Lojze! človek bi deial. da si strt. da počasi umiraš, obupan v vlažni in temni celini.
Da. sai gotovo umiraš, mogoče si sedaj v tem trenutku že mrtev, a vendar si doumel Ti boli kot mi vsi večnost naše zemlje in si ji naizvesteiši sin. Saj si še on dan pisal izza zamreženih oken ono čudovito nismo, ki nam ie povedalo, da ie ljubezen napravila čudež: živ pokopan, obsoien na počasno, a gotovo smrt. na mu iz jetičnega telesa vzpiava duh v brezmeine višave iti sredi naitemneišr» noči nrorokuie sončen, svetel dan. In ob tei viziji ie srečen iu pozabila na bolečine svojih izmaličenih udov.
In tudi vidva sta tu na sliki. Ferdo in Franjo. Saj nismo slutili vajine usode ta-
krat. ko smo se tako nasmejani slikali. Sicer pa tudi sedaj: kaj bi z žalostjo. Vidva oač nista poznala cmeravosti: nista le hotela poznati. Drzna in brezskrbna sta šla svojo ravno not.
Spominjam se, Franjo, tistih večerov, ko smo obiskoval! tovariše in si jim Ti recitiral naš evangeli!:
»Mi gremo naprei. mi strelci.
In pred nami plamen gre skoz noč kot Bog pred Izraelci.
•	•••••«V»
Nad nami je dan.
nad gorami ie dan.
a zarjo zakriva nam lata vran,
o, rada bi orle orevarilr
za sonce lih osleparila
zaman.
ker sokoli in orli vedo da ie dan.«
Ali ie gorel že takrat v Tvojih očeh sij nesmrtnosti ob klicu:
»O. bratje, na pot. življenju nasprot; ne bolte se meča krvavega-ta meč ni namerjen na zdravega, na pravega moža.
Ta meč dlvia čez grobove le, zažiga razpale domove le. kar ie čilega, to obvelja!«
Vidiš, tako ie bilo takrat. Goreli smo in iz tistega cgnia le pod s nebo švignil večni plamen Tvoie žrtve, da skupno z žrtvami svojih tovarišev izpričaš besedo. In ob tistem ogniu se greje Loizekova duša medtem ko mu ietično telo umira. Isti ogenj ie žarel iz Tvojih besed. Ferdo, tisti čas. ko ie rimska ipkyjzjciia odločala o vaši usodi, o-* si Ti s čudovitim mirom govoril o nujnosti žrtev za našo svobodo.
Goreli smo takrat! In sedaj? Kako ie med nami. bi radi vedeli?
Ugašamo! Vse več in več je takih kot Lado. Lačni so ljubezni in kruha in razočarani so. In ostali? Ivan In drugi? Trudni smo. trudni čakanja. Še gori v nas. še so nam misli in čustva pri vas, a vse brez-upneiše postala vprašanje: »Kdai se bo smel razplamteti naš ogeni v dejanie. kdai napoči tisti součen. svetel dan. ki ga Ti Lojze iz ieče prorokuješ.
Kdai bomo poromali na bazovsko gmajno. kjer ste izkrvaveli Ferdo In Franjo-Miloš in Valenčič.
Predolga je že noč in naše oči dvomijo, da bo še dan. Naša srca so zadrhtela v bojazni, da so ogoljufana za svolo vero in ljubezen.
V teh praznih in tihih dneh. ko se vsak-do ukvarja s svoiim bornim življenjem, ko vsak živi za kratki danes in ga le strah ob misli na iutri. sem se zgrozil nad brezpo-membnostio vsega tega našega Početja. Iztrgal sem se iz te krute in votle seda-niosti* premeril v hipu razdalje, razrušil debele zidove ieč in premagal sem smrt. ki ie stopila med nas. Pa sem se pogovoril s prijatelji iz tistih blagoslovljenih časov, ko se ie naša mlada volja poganjala visoko k žarkom predrznih sani in idealova. Zopet ml ie toplo ori srcu In hotel bi. da bi vsak izmed nas posiuhnil besedom Ivana, Lojzeta. Ferda in Franja. Krepkeje bi nam vsem piala krj p0 žilah, ker bi spoznali in občutili, da nam mora biti živlienle sa-koreninieno v zemlji, s katere «mo bili pregnani.
da moramo verovati in prenesti našo strastno vero v nove rodove.
da nas ne sme biti strah žrtve.
da postanemo vredni žrtev onih- ki so s svoiim življenjem In krvio izpričali svojo preroško besedo.	D. M.
TREĆI EMIGRANTSKI KONGRES
VELIČANSTVENE MANIFESTACIJE ZA ZAROBLJENU BRAĆU — AFIRMACIJA SLOGE — MARIBOR DOČEKUJE ODUŠEVLJENO EMIGRANTE — MARIBORSKI ŽUPAN I PRETSTAVNICI SVIH DRUŠTAVA IZRIČU SRDAČNU DOBRODOŠLICU — UZBUDLJIVA PROPOVIJED ŽUPNIKA SOKLIČA — AFIRMACIJA NAŠE KULTURNE SNAGE —
VAŽNE REZOLUCIJE
PROSLAVA PETNAEST GODIŠNJICE „JADRANA"
Treći redovni emigrantski kongres održan je na sjevernoj granici — u Mariboru 2 septembra. Kada je Savezni direktorij izabrao baš Maribor za održavanje kongresa svi emigranti su znali da je Direktorij imao važnih razloga da izabere baš taj grad, ali ni direktorij ni ostala emigracija nije se sigurno nadala da će ovaj kongres ispasti ovako veličanstven. Ako je glavni poticaj da se kongres održi u Mariboru bio taj, što u gradu i okolici živi oko 15.000 emigranata iz Julijske Krajine, sama ta emigracija ne bi ipak bila ovoliko i na ovaj način pretvorila taj sastanak u veličanstvene manifestacije emigrantske ideje — u jednu opću i neutaženu želju cijelog naroda, ne samo emigracije, da se pitanje naše zarobljene zemlje postavi u centar opće jugoslovenskih i opće ljudskih problema.
Da se to postiglo i osjetilo na ovom kongresu zaslužan je cijeli Maribor. Od gradskog načelnika g. dr. Lipolda, pa do zadnjeg gradjanina, svi su oni sudjelovali u tim manifestacijama i time doprinijeli ovakovom uspjehu naše emigracije.
Gosti i delegati su počeli stizavati već
u subotu.
Mnogi iz želje da čim prije vide znance i prijatelje, a većina za to da prisustvuje proslavi petnaestgodišnjice »Jadrana«. Već pri ulasku vlaka u grad opažalo se da je Maribor u svečanom raspoloženju. Sa kuća su vijorile zastave u počast emigrantskog kongresa, a na stanici su vršili permanentnu službu članovi »Nanosa«, sa značkom »Emigrantski kongres Maribor«. Oni su dočekivali goste i pratili ih u prostorije. »Nanosa«. Po gradu zastave i ukusni plakati »Jadrana« o proslavi petnaest-godiš-njice, kao i plakati direktorija o kongresu-U prostorijama »Nanosa« žurba ali i u toj žurbi red i hladnokrvnost. Svatko je tu dobio upute za hranu i spavanje, razne imformacije itd., a za to odredjeni članovi »Nanosa« su vodili goste u njihova prenoćišta. Sve po planu, tačno i bez zabune, tako da su se gosti na prvom koraku osjetili ugodno.
Za takovu organizaeliu 1 tako pravilno odvijanje poslova ide zasluga članovima naše emigracije u Mariboru, a osobito vrijednom i požrtvovnom pret-sjedniku »Nanosa« g. Kralju.
PROSLAVA 15-CODISNJICE
PJEVAČKOG DRUŠTVA „JADRÀN*
Uspjeli jubilarni koncerat — Pozdravi i čestitke — Banket
Uveče u 8 sati započeo je u velikoj dvorani »Uniona,« jubilarni koncert »Jadrana«. Iako su sve karte bile unapred rasprodane, odbor »Nanosa« se pobrinuo da svi gosti, koji su stigli u subotu, dobiju mjesta u dvorani. Dvorana : galerije su bile dupkom pune emigranata, pretstavni-ka raznih domaćih društava i ostalog gra-djanstva.
Koncert je otvoren državnom himnom i sa »Buči morje Adrijansko«, koje je izveo muški zbor uz urnebesni aplauz. Iza tn‘rT,	'‘j’jijthi}- ^Jadrana« dr. Forna-
zarič oidifjlO pozdravni govor u kojem se
uria grada
gradh , d , ■ .(iplnuiiii, koji je zamje-"'* 1 '	dr- I-iP^da. jer je
rnora^	etv otvorenje ljubljanskog ve-
! e s a j ina" k oma n <Ta ii t u mesta brig. generalu g. Hadžiču, dr. Ćoku kao i ostalim pret-stavnicima. Čita pozdravne brzojave i čestitke »Jadrana«, čestitke su poslali:
Ban dr. Marušič, društvo »Trst—Gorica—Reka« iz Skoplja; Celjsko pjevačko društvo; »Istra—Trst—Gorica« iz Karlovca; Glazbena matica iz Ptuja; Južnoslavenski pjevačk' savez iz Ljubljane; Slovansko pevsko društvo iz Maribora; Sokolski meddruštveni odbor iz Maribora; Sokolska župa i Sokolsko društvo — Matica iz Maribora.
U svojem kratkom, ali Jezgrovitom govoru ističe dr. Fornazarič ulogu pjesme.
Spominje progon naše riječi i naše pjesme u Julijskoj Krajini. — Značenje pjesme za kulturno i nacionalno podizanje naroda Osvrće se na prijem u Mariboru i ističe bratsku susretljivost pučanstva prama emigrantima i srdačan prijem »Jadrana« U_os-vrtu na osnutak i djelovanje društva ističe sve napore, koji su učinjeni kroz zadnjih 15 godina, i s ponosom pokazuje na sadašnje stanje i uspjeh.
Muški zbor nastupa na ukrašenoj pozornici, pod vodstvom svoga zborovodje g. Josipa Laha,
sa Volaričevim »Rožmarinom«:	Slijede
Forsterov »Spak« i Gerbičev »Slovanski brod«. Sve tačke su ispjevane harmonično i virtuozno, a publika je svršetak dočekivali burnim i oduševljenim ovacijama pjevačima i zborovodji.
U kratkoj pauzi je gospodja Svarčeva u gorenjskoj narodnoj nošnji, praćena od dvoje djece isto u narodnim nošnjama, izručila zborovodji g. Lahu buket cvijeća, a
i svako dijete mu je izručilo po kitu. — Pretsiednik Fornazarič izruča mu u ime pjevača pozlaćeni lovor vijenac i čestita inu 65 godišniicu. Publika burno pozdravlja, a kada simpatični g. Lah, u zabuni stavlja bukete cvijeća na pod da može primiti vijenac, dvorana se prolamala od pljeska i ovacija.
Član mariborskog kazališta tenor Sancin
otpjevao je »Zacvela roža« od Lajoviča i »Tam zunaj ie sneg« od Kreka. Sancin je pobrao toliko pljeska, da se morao vratiti na pozornicu i pod kišom cvijeća sa galerija, ponoviti Krekovu »Tam zunaj je sneg«
Elvira Kraljeva, članica mariborskog kazališta,
nastupa u narodnoj nošnji i savršeno recitira Gradnikovu »Molitev beguncev«; — Grudnovu »Pomladim večer« i »Devin«. Sa iskrenim i osjećanim stihovima drži cijelu dvoranu u napetosti. Cijela se dvorana s njom miče kao da je povezana nevidljivim nitima. S njom dršće, blijedi, oživljuje cijela dvorana da pod zaključnim stihovima,’ »Na meji Furlanije ga zdrobimo« skoči i u urnebesnom pljesku, kao jedan čovjek, pozdravi i aklamira Kraljevu.
Učitelj A. Faganeli, bariton, pobrao Je burne ovacije.
sa Michl—Gregorčičevom:	»Človeka ni-
kar«, a tako isto i Ubald Vrabec, učitelj kod glazbene matice, koji je cijelo vrijeme pratio na klaviru.
Sa nestrpljenjem je očekivana zaključna kantata »Pesem naših mornarjev«,
koju je na stihove Griše Koritnika komponirao V. Mirk, a za glazbu priredio Josip Lah. Kantata je prvi put izvadjana i posvećena je jubileju »Jadrana«. Kantata je izvedena pod dirigovanjem J. Laha, a izveo ju je muški zbor popunjen dječacima, uz sudjelovanje vojničke glazbe 45 pješ. puka i U. Vrabeca na klaviru.
Kantata je potpuno uspjela, što se viđi-lo i po burnim ovacijama komponisti V. Mirku i dirigentu Lahu.
BANKET
Iza koncerta su se članovi direktorija sa dr. Čokom povukli na sjednicu, koja je trajala do 2 sata po ponoći, a članovi »Jadrana« su priredili intiman banket u maloj dvorani »Uniona«.
Banket »Jadrana«.
Na kanketu su se ponovile manifestacije i govori. Pretsjednik dr. Fornazarič je još jednom srdačno čestitao J. Lahu, a podžupan mariborski g. Golouh je u kratkom ali jezgrovitom govoru istakao potrebu sloge bez obzira na sve eventualne razlike u političkim mišljenjima. Bivši pretsjednik »Jadrana« dr. Krašovec Ciril iznaša teškoće sa kojima se »Jadran« borio u početku, a dr. Irgolič Fran, ističe u duhovitom govoru uspjeh »Jadrana« i to dokazuje primjerom na sebi, jer je i on, premda je iz Prlekije, postao neke vrsti aklimatiziranog Primorca.
Još su govorili Vasilij Mirk i Joško Lah, Na koncu ističe potpretsjednik »Nanosa« dr. B. Verčon uzajamno djelovanje »Nanosa« i »Jadrana«.
MISA ZA NASE MUČENIKE
Topla propovijed g. «L Sokliča Molitva za naš narod u ropstvu
Drugog dana — u nedjelju — osvanulo je kišno jutro. Kiša je lijevala cijelog dana. Ali i usprkos kiše bila je u osam sati velika frančiškanska bazilika puna naroda. Medju narodom su bili članovi direktorija, delegati, gosti, emigranti iz Maribora i gradjanstvo-	.
Svetu misu je služio naš emigrantski drug g. J. Soklič, slovengradski župnik i auktor knjige »Istra kliče«. Na koru Je pjevao zbor d.uštva »Jadran«. Kada se g. Soklič popeo na propovjedaonicu nastala je u crkvi grobna tišina. I u toj pobožnoj
tišini započeo je piopovijednik svoju uzbudljivu propovijed. Rijetko se kada u crkvi čuje propovijed izrečena sa toliko žara i toliko osjećaja, a valjda frančiškanska crkva nije još doživjela onako rodoljubnu, a ujedno i kršćansku propovijed kao toga dana. Rijetko kada postaju propovijednik i narod jedna duša i jedno srce. kao toga dana kada je ry(š Soklič iznosio pred prijestolje Matere Božje svu bol i nepravde koje su učinjerie' tfašem zarobljenom narodu. On je rek'kčlr
Dragi bratje in sestre, v najlepši in naj-
večii cerkvi mariborski, pri Materi Milosti smo se sešli. da Mariji pred prestol položimo svoie bridkosti. Ona. kl je Kraljica mučencev, nam bo pomagala! Ona bo znala tolažiti naše bridkosti !
Neizmerna je naša bridkost ! Na sveto, domačo zemljo, ki ie blagoslovljena oo delu naših očetov in dedov skozi stoletja. ie prišel nenasitni tujec in nas oropal vseh pravic ! Vzel nam ie zemljo ! Vzel nam ie vse lavno življenje! Vzel 5e naša društva. VzeF ie našo šolo! Naša mladina ne sliši več materine besede v šoli, učiti se mora tujega jezika! Tujec nam ie vzel mladino! To ie bolečina! Požgal ie domove, uničil naše premoženje! Učitelje ie pognal čez melo ali pa poslal med tujce. In naši duhovniki! Stotine so morale iti! Drugi duhovniki so pa zatirani, ne morejo svobodno vršiti svoie svete službe! Naša beseda je obsojena na smrt! Naši junaki so pod kro-gliami padli, ker so preveč ljubili svojo domovino! Naši emigranti, ki bi doma imeli dosti dela. se na moralo brez dela in lačni klatiti po svetu!
Sveta ie naša bol! Ljubezen do domovine ie sveta, sai ie posvečena po zgledih svetih mož. Juda Makabejec — svetopisemski vzor idealnega iunaka in požrtvo-vahne l.iubezni do doma, nam mora biti zgled! Kristus sam hoče da ljubimo dom. Sv. Pavel to uči! Vsa cerkvena zgodovina to potriuie: kdor hoče biti pravi kristjan-mora biti pripravljen za velike žrtve za svojo domovino! Naša ljubezen do doma je posvečena oo zgledu A. M. Slomška, Do-brile. Sedeja. Kreka! To sveto bol daru-iemo Bogu. nai io obilo poplača, da osreči naš dom!
Upanja polna ie naša bol! Vemo, da večna Resnica in Večna Pravica vodi narode in države! Bog nas ne bo zapustil! Najljepši zgled imamo v Poljski. Premagana. uničena, poteptana ie bila — a Poljaki so trdno uoali na Pravico! In res je prišel dan poveličanja in vstajenja Poljske! Radi bi poromali na Sveto goro pri Gorici in Mariji izročili svoje težave. Ker ne moremo in ne smemo tia. polagano pred prestol Matere Mjlošti. ki ima v Mariboru svoj mogočni hrani — svòie nadloge. Ona. ki smo ii vedno služili, ki so ji naši očetje zidali toliko cerkvic in postavili sv. Goro in druga božja pota. nas ne bo zapustila. Mi trdno upamo, da se bo naša domovina dvignila velika, mogočna, slavna! Nai bo po Materi Milosti radi vsega našega trp-
liena in krivično prelite krvi. naša prošnia uslišana! Tako nai se zgodi !
Za vrijeme te molitve i ljudi i žene su plakali. Sve je bilo uzbudjeno. A kada je propovijednik kleknuo na propovjedaonici i pogledom uprtim u kip Majke Božje pročitao preradjenu pjesmu — litanije poljskog pjesnika Mickijevića, onda je crkva bila samo jedna molitva i samo jedan uzdah:
Emigrantske litanije
(Prosto po Adamu Mickiewiczu).
Gospod, usmili se! — Kristus, usmili se;
Bog Oče. ki si izpelial svoie ljudstvo iz egiptovske sužnjosti in oripelial v obljubljeno deželo, vrni nam domovino našo!
Bog Sin. Odrešenik sveta, ki si bil mučen in križan, pa si vstal od mrtvih In kraljuješ na veke. obudi od smrti domovino našo!
Bog Sveti Duh. Tolažnik. tolaži nas v trpljenju in razsvetli mogotce, da nam vrnejo naš dom!
Mati božja, ki so ti naši predniki zldaii Sv. Goro, Sv. Višarje. Log v Vipavi. Barbano in Strunjan- reši našo domovino!
Vsi sveti zavetniki naše domovine, orosite za nas!
Dobrila. ti naš Mojzes. Sedej, naš dobrotnik. Mahnič, naš prerok, prosite za nas ori Večni Pravici!
Gregorčič, pevec naše zemlje, otmi čolnič naše domovine!
Sužnjosti tuica — reši nas. o Gospod!
Po mučeništvu naših nreganienili bra‘ov
—	reši nas o Gosnod!
Po krvi mladeničev — herojev iz Istre in Bazovice — reši nas, o Gospod;
Po trplieniu zaprtih in mučenih — reši nas. o Gosnod!
Po zapuščenosti interniranih — reši nas. o Gospod!
Po bridkosti izgnanih duhovnikov, reši nas. o Gospod!
Po krvi vseh. ki so padli za vero in svobodo — reši nas. o Gospod!
Zaradi požganih domov in izropanih hiš
—	reši nas. o Gosnod!
Za grob našim kostem v naši zemiil — orosimo Te. sliši nasi
Za moč- skupnost svobodo in srečo naše domovine — prosimo Te- sliši nas!
Molimo !
Bratje, molimo! Boe ie z nami! Pravica in resnica bosta zmagali !
Kvišku srca!
Doček gostiju — Govori — Povorka kroz grad
Iako je kiša padala otišao je sav narod iz crkve na stanicu da dočeka goste i delegate i da učestvuje u povorci. Osim članova direktorija i emigranata.v na stanicu je došao i gradski načelnik g. dr. Llpold sa pretstavnicima svih mariborskih društava i brojnim gradjanstvom.
Kad je vlak ušao u stanicu glazba »Drava« je zasvirala državnu himnu. Zbor »Jadrana« je zapjevao »Iz bratskog zagrljaja« dočekan pljeskom i klicanjem. Pretsjednik »Nanosa« M. Kralj je pozdravio goste, a iza njega je dr. Lipold pozdravio goste u ime grada i stanovništva- Označio je važnost nacionalne emigracije za taj naš grad na sjevernoj granici i uspješan rad emigranata na svim poljima i u svim strukama.
U ime gostiju se zahvalio g. Figar iz Ljubljane na tako srdačnom dočeku, pa se iza toga formirala povorka.
Na čelu povorke je išla glazba, iza nje zastava, a iza zastave gradski načelnik sa dr. Cokom i pretstavnicima društava. Iza toga zastave društava, pa narodne nošnje, delegati, gosti, društva: Jadran — Nanos
—	Klub koruških Slovencev — Sokolska župa — Ipavčeva župa — Maistrovi borci
—	Narodna obrana — Jadranska straža — Nar. strukovna Zveza — Slov. žensko društvo — Ujed. nac. žel. i brodara — Streljačke družine — Ćiril-Metodova družba
—	ostali emigranti i gradjanstvo.
Usprkos kiše povorka je bila burno
pozdravljana od sakupljenog gradjanstva, koje je činilo gust špalir po Aleksandrovoj cesti ukrašenoj zastavama.
Pred »Unionom« se u 10 sati povorka razišla, ali je velika većina prisutnih dupkom napunila dvoranu i galerije »Uniona«, gdje je imao da počne kongres.
ZASJEDANJE KONGRESA
Pozdravni govor pretsjednika direktorija -- Pozdravi pretstav-nika mariborskih društava ~ Referat dra. Čoka o prilikama o Julijskoj Krajini i emigraciji - Rezolucije
Na ukrašenoj pozornici zauzeli su mjesta članovi direktorija. Pozornica je ukrašena zelenim stablima, cvijećem i zastavama društava. Medju zastavama se ističe po ljepoti zastava društva »Istra« iz Zagreba.
Pozdravni govor dra. Č^oka
Dočekan pljeskom i poklicima »Živio« Savezni pretsjednik dr. Cok ustaje i otvara kongres slijedećim govorom:
Drage sestre! Dragi bratje!
Otvarjam letošnji redni kongres emigracije iz Jul. krajine ter konstatiram, da je v smislu sa veznega pravilnika kongres pravilno sklican in da so delegati v dovoljnem številu navzočni tako, da je kongres sklepčen.
Pozdravljam vse delegate posameznih emigrantskih društev in številne emigrante, ki ste prihiteli iz vseh delov države na današnji zbor. S prav posebnim zadovoljstvom pozdravljam tudi mnogo brojno ostalo rodoljubno občinstvo, ki se je v tako zelo častnem številu odzvalo našemu vabilu. Moram posebno povdariti to pomembno dejstvo, ker med tem, ko so bili' dosedanji kongresi večinoma zborovanja samih emi-
grantov, obiskani in pozdravljeni v nekaterih slučajih od predstavnikov narodnih organizacij, imamo danes čast, pozdraviti v naši sredini množico rodoljubov iz neemigrantskih vrst, zlasti narodno občinstvo iz našeg zavedno jugo-slov. Maribora z njegovim dičnim, prvim meščanom gosp. dr. Lipol-dom na čelu. Jaz omenjam ta fakt s prav posebnim poudarkom, ker on dokazuje, da se konečno naše emigrantsko gibanje pričenja razvijati in tudi od strani, najširih slojev domačega prebivalstva razumevati, v onem pravilnem smislu najožje kolaboracije med nami emigranti in domačim prebivalstvom za oni naš skuphi nacionalni vzvišeni ideal, ki sl ga 3e naša organizacija zapisala na naš prapor. Cilja ki smo si ga namreč mi V0' stavili, je borba za pravice Jul. kraji' ne in ta borba se ne sme in ne more smatrati kot borba, ki naj bi bila neka naša emigrantska predpravica: ne, ona je stvar celokupnega jugoslov. naroda.
Vprašanje Jul. krajine je naše eminem' no nacionalno splošno jugosl. vprašanje, na katerem je jednako zainteresirah»
vsaki posamezni Jugoslovan v enaki meri. Da, to je tudi dolžnost vsakega pravega in dobrega Jugoslovana, kateri se noben ne more, in ne sme odtegniti. Mi emigranti torej nismo vzeli nobeden monopol za to borbo, kakor bi morda pogrešno iz našega delovanja hotel kdo izvajati. Ne, mi celo povdarjamo absolutno nacionalno dolžnost vsakega posameznega Jugoslovana kateri, se no ben ne sme izogniti. Ako smo kljub temu baš mi vzeli v svoj program kot glavni cilj borbo za Jul. Krajino, je to samo naravna posledica dejstev, da smo mi kot sinovi te zemlje to dolžnost, ki ji je naša skupna in obče Jugosloven-ska, občutili in občutimo v prav posebni meri.
Ta poseben in pojačen čut dolžnosti in odgovornosti pred našim narodom onim v svobodi kot onim, ki še ječi v robstvu, je bil eden glavnih motivov, ki so nas dovedli do tega, da vstvarjamo posebne emigrantske organizacije.
V tej perspektivi kako smešno in neresno izgleda, ako se nam z nekaterih strani očita, da se z ustanovitvijo posebnih emigrant, organizacij hočemo separirati od domačega prebivalstva,
da hočemo ustvarjati nekaj, s čemer dokazujemo, da smo nekaj posebnega i t. d. Mi smo emigr. iz Jul. Krajine, ker smo jo morali zapustiti proti svoji volji in ker imamo glavno in naj večjo željo da se zopet vrnemo tja kjer so naši pravi domovi, katerih se nebomo nikdar odrekli, če trdimo da smo emigranti hočemo potem takem predvsem povda-riti, da na svojo zemljo ne bomo nikdar pozabili da se nikdar ne bomo nehali boriti za njo dokler ne zmagamo in dokler v njej ne bomo mi — samo svoji gospodarji.
Izjavljamo pa slovesno da se mi v svobodnoj zemlji Jugoslovanov ne smatramo kot emigranti tem več kot pravi bratje med svojimi pravimi brati
kot dobri sinovi naše skupne in edine majke Jugoslavije kateri hočemo služiti vdano in s srcem in vso dušo i z vsem telesom. Ne samo da se nočemo separirati od domačega prebivalstva nego hočemo deliti z domačim prebivalstvom vso usodo dobro in zlo ne kot bratje temveč kot eno in isto. Saj med nami Slovenci in Hrvati iz Istre, Trsta in Gorice in med Hrvati in Slovenci iz svobodne Jugoslavije, kakor tudi med Slovenci iz naše Koroške ni nobene razlike. Jaz pravim da mi nismo bratje, ker smo več kot to: ena duša, eno srce, eno telo! Zato sè tudi mi emigranti tu v svobodni domovini počutimo kot doma in se udeležujemo vsakega narodnega delovanja brez razlike, iz katere jugoslovanske provincije prihajamo, da lì iz take ki je v svobodi ali take, ki je za sedaj še v robstvxi. Smatramo le kot
sem že dejal da je naša posebna dolžnost da se brigamo da plamen one ljubezni ki nas je vse Slovence in Hrvate vezala skozi dosedajna stoletja, nesamo popušča napratn onim nesrečnim našim bratom, ki jih danes od nas deli krivična in sramotna meja, ko bo za vedno odstranil in vničili današnjo mejo in na njeno mesto postavil pravo in pošteno, ono, kjer sinovi Slave si sami volijo vere in postave.
Zato Vas, bratje v slobodi, mi emigranti iz Trsta, Gorice in Istre pozivlje-mo s seboj v naše kolo, da v bratski harmoniji vsi Jugoslovani, kar nas je Bog dal, združeni v eno falango pripravimo oni dan, ko bomo terjali kar je naše in kot en mož ponesemo naprej zastave Slave in v boj junaško kri, zapisat kri pravico onim, ki terjajo ntft dom.
Iz tega stališča in v tem duhu prav prisrčno pozdravljam vse navzoče rodoljubno občinstvo, ki se je v takem lepem številu zbralo okrog nas.
Savezni direktorij je namenoma odločil, da za letos skliče kongres baš v Mariboru. Maribor je za nas
simbol dela jugoslovanske zemlje, ki je ob uri obračuna, mislim od koncu svetovne vojne, bil v nevarnosti, pa ga je modrost, kuraža in železna roka legendarnega slovenskega heroja našega nepozabnega generala Maistra (Slava!) rešila in zavse večne čase nerazdružno spojila s materjo zemljo, h kateri spada.
Iz tega in takega Maribora mi danes pošiljamo bratske pozdrave našemu Trstu, onemu Trstu, ki je simbol druge pokrajine naše jugoslovanske zemlje, Julijske Krajine, kateri v istem usode-polnem času usoda ni bila enako pravična.
Iz tega in takega Maribora pošiljam danes pozdrave tudi našemu Celovcu, kot simbolu one naše druge nesrečne pokrajine, katero je zadela še težja usoda.
Dal Bog, tudi Trstu in Celovcu dočakati čimprej svojega generala Maistra, da bi tudi Istri, Trstu, Gorici in naši lepi Koroški čimprej zasijali dnevi svobode v okviru velike in močne svobodne Jugoslavije.
Pozdravljamo v naši sredini zastopnike nacionalnih društev: Sokola, Narodne odbrane, Jadranske Straže, Kluba koroških Slovencev i druge.
S tem proglašam današnji kongres za otvorjen z željo, da naše delo rodi obilen sad.
Zatim predlaže da se pošalje slijedeći
telegram
»Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru
Beograd.
Jugoslavenski izbeglice iz Trsta, Istre i Goričke sakupljeni na svom trećem kongresu u Mariboru — na ovoj
izloženoj tačci naše drage otadžbine — ppzdravljaju oduševljeno svoga viteškoga Vladara i Kralja svih Jugoslovena, pa i onih van granica državne teritorije. Gledajući u Vašem Veličanstvu simbol moći i veličine našega naroda i prvog neimara one velebne Jugoslavije, koja je dala sama milijon mučenika i koja će i u buduće okupiti pod svoje okrilje sve otsečene grane jugoslavenske nacije.
S nepokolebivom verom u sretnu zvezdu Karadjordjevića — genija slovenskog juga — Istra će ponovno izdržati i ovu poslednju epohu svoga najtežeg iskušelja.
Čitanje telegrama je bilo popraćeno burnim ovacijama Kralju i Jugoslaviji.
Pozdravi pretstavnika grada i društava
Ustaje mariborski župan dr. Lipold
i u kratkom govoru pozdravlja sakupljene emigrante. »Zahvalni smo Vam, kaže dr. Lipold, što ' ste izabrali baš Maribor za svoj kongres, jer u Mariboru se ćuti dublje i nacionalni je nego drugdje.
Niko nam ne smije uskratiti pravo da vodimo računa o našoj braći preko granice,
jer niko nam ne može naložiti, da zaboravimo 600 hiljada naše braće. Ako drugi narodi smiju da vodè računa o članovima svoga naroda, koji se nalaze u našoj državi, zašto da ne bi mi smjeli.
Ovaj kongres je velika nacionalna manifestacija,
ali moramo da protestujemo što se htjelo sa strane oklevetati ovaj kongres kao da je sazvan u cilju, da se pripremi napad na jednu susjednu državu.
(Burna odobravanja).
U ime Narodne obrane govori dr. Miloš Vauhnik. On pozdravlja kongres i u ime pretsjednika Centralnog odbora vojvode Ilije Trifunoviča (živio!) i u ime mariborskog društva. Kaže, da i ostali med jaši našeg naroda, a ne samo Maribor, moraju da se oslobode, i nada se da ćemo brzo okititi cvijećem grobove naših mučenika u Bazovici i Puli.
Dr. Gorišek govori u ime so-kolstva. »Vaša bol — naša bol; vaše oslobodjenje — naše oslobođjenje; vi i mi smo jedno«, završava dr. Gorišek.
Dr. Janko Pirc govori u ime Zveze kulturnih društev.
U odužem govoru označuje vrijednost kulturnog rada u Julijskoj Krajini i podvlači uspješan kulturni rad emigrantskih društava u Jugoslaviji. Potiče na još intenzivniji rad i čestita kongresu.
Dr. Dolar govori u ime
Maistrovih boraca.
Izražava zahvalnost za poklonstvo emigracije uspomeni generala Maistra. U pjesničkom zanosu citira Sveto Pismo gdje se veli, da čovjek ne živi samo od kruha i to primjenjuje na stremljenja emigranata za slobodom. Uporedjuje nekadanje borbe na sjeveru sa borbama na jugu i kaže, da neće nikada zaboraviti ono, što su na sjevernoj granici emigranti učinili za nacionalnu stvar.
U ime Janđranskc Straže
govori dr. Rapotec, koji kaže, da se u isto vrijeme pokazala potreba organizacije »Jadranske straže« i potreba emigrantskih organizacija. Ističe važnost emigracije u nacionalnom životu, jer emigranti najbolje znadu da cijene slobodu i od njih se uče cijeniti i ljubiti slobodu ostali Jugosloveni.
U ime radnika
govori g. Bajt. Pozdravlja kongres u ime onih, koji trpe socijalne krivice i kaže, da je još teže trpiti uz socijalne i nacijonalne krivice. Ističe potrebu, da se emigrantima — ljudima bez uže domovine — priskrbi kruha kako ne bi barem socijalno trpili.
Čitanje prispjelih brzojava
POZDRAV TALIJANSKIM ANTIFASI-STIMA I NJEMAČKIM EMIGRANTIMA IZ JUŽNOG TIROLA
Dr. čok se zahvaljuje svima na pozdravima. Moli dr. Ražema, da pročita prispjele telegrame. Kongresu su prispjeli slijedeći telegrami:
»Jugoslovenska Matica iz Splita — Društvo »Istra«, Dubrovnik — »Orjem« iz Kočevja — Koroški Slovenci iz Ljubljane — Savez ratnih dobrovoljaca — Matko Hrovatin iz Starog Futoga — »Istra, Trst, Gorica« iz Sarajeva — »Istra«, Osijek — Dr. Hinko Sirovatka iz Zagreba — Oblasni odbor »Jadranske straže« iz Beograda — Središnji odbor Narodne odbrane iz Beograda — Omladina Narodne obrane iz Beograda — »Istra«, Sušak — »Trst, Gorica, Istra« iz Skopi ja.
Dr. čok veli, da sigurno tumači osjećaje cijelog kongresa, ako predlaže da se sa kongresa pošalju pozdravi našim starim borcima, senatorima dr. Gregorinu i dr. Trinajstiću. Skupština prima taj predlog uz odobravanje.
Nadalje ističe, da nas veže zajednička sudbina sa emigrantima iz Južnog Tirola i predlaže da se pošalju još dva telegrama, i to:
Emigrantima Nijemcima iz Južnog Tirola, sa kojima nas veže ista sudbina, a ujedno i
talijanskim antifašistima u Parizu, koji sa simpatijama prate našu borbu.
Kongres prima taj predlog živim odobravanjem.
ČOKA 0 POLOŽAJU NAŠE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI
PRAVI DELAVSKI STAN MED NAŠIM NARODOM V ITALIJI IZGINJA — KMEČKI STAN IN OBUPEN SOCIJALNI POLOŽAJ — GLOBOKA NACIONALNA ZAVEST NAŠEGA ŽIVLJA POD ITALIJO — NAŠ PROBLEM KOT PRVOKLASKI MEDNARODNI PROBLEM — KATOLIŠKA CERKEV V JULIJSKI KRAJINI — VATIKAN JE NA CELI LINIJI POPUSTIL FAŠISTOVSKI VLADI
Dragi rojaki! Zvezni pravilnik določa, da mora biti na vsakoletnem emigrantskem kongresu analiziran v glavnih obrisih vsakokraten položaj naše jugoslovanske narodne manjšine pod Italijo. Za kongres in za zvezne emigrantske organe je to ena izmed najtežjih, naj-bolestnejših nalog, kajti leto za letom mora organizirana emigracija ugotavljati,
da se življenje našega naroda pod Italijo slabša iz leta v leto z neko skoro matematično natančnostjo v vseh panogah duhovnega in materijalnoga življenja.
tako, da' je njegova eksistenca čedalje težja. V totalitarni fašistovski državi mora naša emigracija pričakovati na prihodnjem emigrantskem kongresu žal le še bolj žalostno in obupne j šo sliko o položaju naših bratov pod Italijo. Dokler ostane današnji režim, dokler ostanejo v veljavi sedanje metode, ni nobenega izgleda na zboljšanje. Prazne bi bile nade na kako izboljšanje, ki naj bi se pričakovalo iz eventuelnega izboljšanja odnošajev Italije do držav Male Antante, če bo Mussolini do tega koraka prisiljen. Saj celo nebelo prijateljstvo med Italijo in fašistizirano Avstrijo ni prineslo Južnim Tirolcem drugo nego mršavo odredbo, omejeno in zaklavzuli-rano z vsemi mogočimi pridržki, o zasebnem nemškem poduku. Zlo, ki pritiska in davi naš narod pod Italijo, breme, ki ga tako strašno duši, je tako ogromno, da more le zrušenje današnjega stanja Prinesti resnične olajšave našemu narodu.
Iz vsega kaosa tragičnega razdejanja na narodno-jezikovnem, političnem in gospodarskem polju, ki ga je provzročila italijanska država v šestnajstih letih Vladanja nad narodom, bodisi v pred-fašistovski eri, bodisi v dvanajstih letih fašistovskega režima, ugotavljamo letos iz monotonih, vsako leto ponavljajočih se ugotovitev krvavih nasilj in justič-nega terorja sledeča dejstva in iz njih izvirajoče posledicex
Pravi delavski stan med našim narodom v Italiji izginja
Velika pomorska mesta Trst, Pulj, Reka in Tržič s svojimi ladjedelnicami in s svojim pomorskim prometom, dalje večji in manjši industrijski centri so zaposlili in deloma odtegnili kmetoval-stvu tretino prebivalstva, in to že v predvojni dobi. To razmerje se je še poslabšalo po vojni, ko je vojno-odškod-ninska rekonstrukcija dežele zopet odtegnila del prebivalstva kmetovstvu. Umiranje velikih pomorskih mest, razkroj in stalno nazadovanje industrije v naši deželi, ustavitev vojno-odškodnin-skih del ter dosledno odrivanje slovenskega in hrvaškega delavstva od vseh javnih in zasebnih del po mestih in vaseh Julijske Krajine, so pognali v zadnjih desetih letih par deset tisočev kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v inozemstvo, v Južno Ameriko ter v rudnike in industrijska podjetja severne Francoske, Belgije in Holandske.
Le mali del industrijskega delavstva ter predvsem prebitek nekvalificiranega kmetskega proletarijata se je zatekel v Jugoslavijo.
Ker so industrije v Julijski Krajini v velikem delu ustavile svoje obrate, arsenali v Trstu, Puli in Tržiču so odpustili iz službe predvsem naše delavstvo, a v javnih, zlasti vojaško-fortifikacijskih delih in pri velikih cestnih delih slovenskih in hrvatskih delavcev, tudi če so se vpisali v fašistovske sindikate in plačujejo sindikalne davke, skoro nikdar ne sprejemajo, je položaj onega delavstva naše krvi, kar ga je še tam doli ostalo, prav zelo težek in naravnost obupen. Kje so nekdanji jaki ponosni centri naših strnjenih delavskih slojev, ki so se zbirali okoli naših narodnih delavskih organizacij? Razbiti so, ostali so le drobci, in še ti prepuščeni samim sebi in slabemu razpoloženju novih gospodarjev.
Julijska Krajina, ki je imela, v primeri z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami, pred vojno relativno največ mestnega industrijskega poklicnega delavstva, bo v kratkem izgubila še zadnje, borne, povsod zapostavljene in odrivane ostan-
ke slovenskega in hrvatskega industrijskega delavstva. Za srednjim stanom uradnikov in svobodnih poklicov izginja tako tudi delavski stan. Italijanska fa-šistovska statistika upa pokazati 45 tisoč brezposelnih v Julijski Krajini; v tem številu so vključeni naši, kar jih je še,
ostalo so v glavnem brezposelni delavci Južne Italije, nakopičeni po naših mestih.
V mnogo večji meri kot pred vojno se je pa razvil stan naših delavk-služkinj, ki sedaj služijo, ne le kakor pred vojno samo v Trstu, ampak v vseh drugih mestnih centrih severne in srednje Italije. Njihovo število se giblje med 4 do 5 tisoči za katere se pa v sedanjih razmerah ne more interesirati nobena organizacija.
Kmečki stan med našim narodom — Obupen socijalni položaj
Potem, ko so nam fašisti uničili naš srednji stan in potem, ko postopama izginja tudi delavski stan, predstavlja naš narod v Julijski Krajini pravzaprav samo kmečki stan. Od inteligentov je ostal le še duhovniški stan, ki pa tudi doživlja težke ure in se njegovo število čedalje bolj krši, ker ga fašizem neusmiljeno preganja. Gospodarska slika našega kmečkega stanu v Julijski Krajini je porazna. Naše zadružništvo, predvsem kreditne zadruge, je bilo od fašistov postopama nasilno likvidirano ali enostavno prevzeto. To je bil prvi in najtežji udarec za gospodarsko samostojnost našega kmeta. K temu je prišel še sistem zakupnega pobiranja neznosnih davčnih bremen potom lokalnih italijanskih bančnih institutov ter končno v prejšnjih časih v politične svrhe razdeljeni agrarni kredit obenem z raznimi posojili v vojno-od-škodninske svrhe.
Vse to je kakor svetopisemska nesreča palo na ubogo Julijsko Krajino in stalno ter sistematično uničuje, vas za vasjo, naše malo kmečko posestvo. Vas za vasjo postaja lastnima . bank. Dosedanji posestniki ostajajo sicer zaenkrat še na svojem mestu
in obdelujejo svoja bivša posestva, toda ne več kot njihovi gospodarji, temveč kot sužnji v službi bank in laškega kapitala.
Ni uveden še noben kolektiven enoten kontrakt za ta nova pogodbena razmerja med bankami in to novo vrsto kolo-nata, ampak banke po lastni precenitvi položaja in braneč svoje koristi do skrajnosti sestavljajo provizorične pogodbe od slučaja do slučaja, v katerih so točno zaščitene vse, tudi najmanjše, koristi banke med tem, ko so za kmeta predvidene do poslednjega detalja le vse njegove obveze. Ne moremo še točno predvideti, v koliko bo italijanska fa-šistovska država izkoristila to novo nastalo situacijo popolnega gospodarskega podjarmljenja našega ljudstva.
Slučaji kolonizacije italijanskih kmečkih kolonov
na zapuščenih ali pa na dražbi prodanih posestvih naših kmetov v Julijski Krajini so sporadični in le zelo redki.
Pri vsem tem trpljenju našega naroda pod Italijo je ostalo naše nacionalno posestno stanje po 16 letih v glavnem isto kakor smo ga imeli pred svetovno vojno.
V narodnem pogledu nismo izgubili v Julijski Krajini niti ene vasi, kar dokazuje globoko narodno zavest in veliko odporno silo našega naroda v Italiji. V zapadnih Brdih (okolica Gorice) napram Furlaniji, v južno istrskih vaseh okoli Pule in na zapadni obali Istre gre naša narodna meja ravno tam kjer je šla leta 1910.
Le v mestih in njihovih neposrednih periferijah so nas potisnili ker tam ne dobi noben naš človek niti najnižje zaposlitve,
a mestni ambijent asimilira in absorbira s precejšnim uspehom pred vsem našo manjšino. Ta škoda, ki jo tako trpimo v narodnem pogledu, je sorazmerno majhna, ker je slovanski živelj itak v velikem številu eliminiran iz mestnega prebivalstva. Raste pa razlika med mesti na eni strani in dežele na drugi strani ter postaja vedno večja, kajti med obema_ zija prepad, ne samo narodne, temveč, tudi socialne razlike. Naše kmečko prebivalstvo je tudi v ekonomsko-
Naš problem kot prvoklasni medjunarodni problem
To kar sem navajal doslej je nov In neizpodbiten dokaz za tezo, kl sem jo
socijalnem pogledu zasužnjeno napram mestnemu italijanskemu centru.
Borba za nacionalno osvoboditev gre zato roko v roki z borbo za socialno osvoboditev jugoslovanskega ljudstva v Italiji.
Globoka nacionalna zavest našega življa pod Italijo
Omenjal sem že dokaze za globoko nacionalno zavest in žilavo odpornost našega življa pod Italijo. Poleg teh lastnosti moram povdariti še en nad vse važen faktor, ki služi v veliko čast in ponos toliko našemu narodu pod Italijo, kolikor nam emigrantom, kot njegovemu delu in Jugoslovanom sploh.
Konstatirati moramo namreč, da je duh našega naroda tam doli vkljub šestnajstletnemu nadčloveškemu trpljenju neokrnjen, morala je visoka, črv malodušnosti ni mogel načeti zdravega jedra našega ljudstva. Nasprotno!
V njem je ne samo globoko usidrana vera v konačno zmago pravice, temveč je ostala v njem nezlomljena sila upornosti proti nasilju s suverenim zaničevanjem nevarnosti, čeprav nimajo naši ljudje nobene pra-	.,,	,
vice do javnega udejstvovanja in če- Tov> njihovi »marcia triumfale«, ki naj prav so še daleč za nami časi, ko je P^1 dovede do končnega cilja: do rim-smelo biti naše ljudstvo organizirano skegailinPerija. ki naj ima v Evropi in po političkih organizacijah, si pa ono v. sve''U sploh vodečo vlogo. Nadaljne vkljub zagroženim težkim kaznim ni I ^,aPe .. programa so: _ Dalmacija,
smislu, to je, dati v svojo oblast tudi vshodno obalo Jadranskega morja in da iz tega tako napravi italijansko jezero.
Proti tej tezi stoji druga velika jugoslo-
« I s» sr	«Bofe
seveda
ves interes v tem vnrašanin	I'J m in naravem pravu, medtem je dru-
ga nasilna, nepravična, nemoralna.
Kakor sem že omenil, Julijska krajina je prva etapa Italije v izražanju »jadranskega« problema v njenem smislu.
želel sem prikazati problem Julijske
ves interes v tem vprašanju.
Vsak Jugoslovan ima dolžnost, da se tem uprašanjem bavi in da sodeluje na njegovi pravični in pravilni rešitvi.
Problem Julijske krajine posega v odločilni meri tudi v mednarodne odno-šaje Jugoslavije in Italije in ker razvoj
teh odnošajev mora imeti najdalekosež- krajine in naše borbe za njeno svobo-
nejše, da_ naravnost historijske posledice, sem že v svojem lanskem govoru trdil,
da ima naš problem vse karakteristike prvoklasnoga mednarodnega problema.
cio v njegovi pravi luči: ne samo tako namreč kakor sem na ta problem v vsakdanjem življenju pokazuje temveč, pod prizmo velikih zunanje političnih ciljev in potov Jugoslavije in Italije. Ker pa so odnosi med tem dvema državama
Julijska krajina je namreč za Italijane I zunaTnfpohL^e^m^dTeS^o^so^^Ju6 prva etapa njihovega imperialističnega fròsiav^fo oravzaDra^ os niene zunainé
SE8EZ 1 ” „ 1
je jasno, da treba posmatrati pro-
blem Julijske krajine kot važen svetovni problem.
Pod tem vidikom in radi povezanosti jadranskih in mediteranskih interesov
PUftno vziti pravice do samosvojega ^a^	^	je fazu^r^
političnega gledanja na fašizem in na P®HznJenJe), . G^ske , .Bolgarije, ter j dotakJjivost zveze med Jugoslavijo Jul«ska krajina je še vedno I f°“nonrira^^^	£is<:	Francijo.
najbolj nemirna in najbolj nezadovoljna pokrajina v celi Italiji. Med našim ljudstvom ni nikdar prenehalo tajno revolucijonarno vrenje proti sedanjemu stanju, v eni ali drugi obliki. Le tu pa tam osvetli vse to podtalno življenje in delovanje kak dogodek, ki privre pred širšo javnost, tako n. pr. obsodbe brez imen rimskega tribunala, skrivnostni požigi fašistovskih poslopij itd.
Fašistovske oblasti so zazvzcle zadnja tri leta glede tega taktiko popolnega molčanja.
V najširih ljudskih masah v Julijski Krajini je povsod globoko ukorenje-na ena topla misel, ena fanatična želja: končati kakor že koli in čimprej s sedanjim stanjem In sneti sedanji jarem.
Odkrito je treba povedati, da naše ljudstvo v Julijski Krajini, iz razumljive psihologične reakcije na stisko
imeli odvzeti predvsem slovenski kraji da se razdelijo med Avstrice in Lahe, severni kraji za Madžare in morda še za kakega prijatelja, ostanek naj bi se razdelil na razne samostojne države: Srbijo, Hrvatsko in Črno goro. Italijani so prepričani, da bi njihovim sijajnim in vekovno dokazanim intrigantskim sposobnostim ne bilo težko te ostanke »samostalnosti« držati v stalnem medsebojnem sovraštvu in napetosti. Zakaj si je Italija postavila ta za naše pojme in za naše interese naravnost peklenski cilj? Evo zakaj!
Pravi in končni cilj' italijanske zu-! nanje politike odkar obstoji moderna Italija, je:	zagospodariti nad
vsem Sredozemskim morjem.
Ako bi to dosegli, so prepričani, da bi
Pod vidikom in kot derivacija te osnovne italijanske zunajnje politike nam bo razumljiva italijansko balkanska in podunavska politika.
Za konečni izid te težke in gotovo še dolgotrajne borbe se nam ni bati kakor sem dokazal, da je v jadranskem problemu jugoslovansko stališče zasnovano na božji in naravni pravdi, tako sloni naše stališče glede Balkana na enaki visoko moralni bazi. Deviza »Balkan balkanskim narodom« je logična, naravna In poštena. Italijanska zaščita njenih interesov kot velesile na Balkanu pa ni drugo, kot vmešavanje v bal kanske posle v prepričanju, da so bal kanski narodi še dovolj nezreli, da jih more z razpimi intrigami hujskati drugega proti drugemu. Hvala Bogu
bil s tem dosežen in obnovljen »Rimski prihaja zrelost balkanskih narodov imperij« in, da bi Italija kakor pred vsak dan bolj do izraza in upamo. In 2000 leti bila prva sila na svetu, saj ji (želimo, da bi solidarnost balkanskih
v katerih se nahaja, gleda kritično na je bazen Sredozemskega morja od pam- narodov vseh južnih Slovanov od Soče
svojo emigracijo v Jugoslaviji in ji očita, da je premalo borbena in da celo dopušča da se nekateri narodno kom-proipitirani ljudje v življenju pod fašizmom nemoteno gibajo v Jugoslaviji. Naše ljudstvo v Julijski Krajini pričakuje od svoje emigracije v Jugoslaviji mnogo več za rešavanje in razumevanje problema Julijske Krajine pred jugoslovansko in svetovno javnostjo kot emigracija sedaj izvršuje.
Borba s fašizmom je napravila naše ljudi nekompromisne in neučakane.
Zaključujoč to poglavlje o položaju naše narodne manjšine pod Italijo prihajam do tolažilnega zaključka, da se pri vsej neznos losti krivičnosti in škodljivosti tega položaja naš narod v Julijski Krajini zaveda, kakor se zavedamo mi vsi, da mora naša misel zmagati. Vprašanje je le, kakšne žrtve bomo morali doprinesti in koliko časa bo še trajalo trpljenje? Ali vprašanja končne zmage ni več nobeno vprašanje! Italija je s svojim dosedanjim postopanjem nasproti atohtonemu slovanskemu prebivalstvu Julijske Krajine izgubila vsako moralno pravico da še nadalje drži to provincijo
v svoji oblasti in edini moralni In logični zaključek iz te situacije je, da se namesto sedanje nepravilne in nepravične meje med Jugoslavijo in Italijo postavi druga pravična in poštena meja tam zapadno od Soče na etnografski meji med slovanskim in latinskim rodom.
Zato Vas, pozivam, dragi bratje, ob tej slovesni priliki, ko smo zbrani pred-staniki celokupne emigracije iz Julijske Krajine in kot taki, tudi kot legitimni predstavniki našega naroda, ki živi v Julijski Krajini, da dvignemo glas za čast in svobodo Julijske Krajine in izjavimo jasno in glasno pred celim svetom:
Ne priznavamo krivične in vsiljene nam današje državne meje med Jugoslavijo in Italijo.
Zahtevamo da se ta krivična meja v interesu javne morale, pravice in človečanstva, revidira in popravi ter da se vrne Jugoslaviji vsa ona jugoslovanska zemlja, ki ji je bila z Rapalsko pogodbo odvzeta. Od te zahteve in delovanja za njeno končno vresničenje ne odnehamo, dokler se ne prizna svoboda in omogoči ujedinjenje z ostalimi brati vsakemu, tudi najmanjšemu delu naše jugoslovenske zemlje, ki je pod tujcem. Pravica naših bratov, da se osvobodijo in ujedinijo z ostalimi brati v svobodi je nedotakljiva in večna.
Prisegamo v svojem imenu, v imenu vseh 600 tisoč Jugosiavenov iz Istre, Trsta in Gorice, v imenu naših otrok, unukov in njih naslednikov, da bomo to pravico zastopali in zahtevali večno z vsemi sredstvi in proti vsem uzurpatorjem.
Tako nam Bog pomagaj.
tiveka zibelka kulture in civilizacije I do črnega morja za vedno onemogočila najvažnejše svetovno križište in v pro- intrige raznih velesil, ki s vs j o balkansko šlosti izhodišče vsakega pravega na- politiko iščejo samo svoje interese na
predka.
Nočem govoriti o pogrešnosti te teze, ki so jo ustvariti, negovali in se zagre-vali prvi italijanski ideologi, političari in državniki zadnjega stoletja in, ki danes predstavljajo osnovno linijo italijanske zunaj ne politike. Konstatiram samo to dejstvo zaradi posledic, ki prihajajo iz njega. Predno se je namreč pojavila v Sredozemskem morju Italija kot velesila bile so že tu 2 druge velesile Anglija in Francija, od kojih pa prva nima teritorialnih aspiracij na obalah Sredozemskeg morja razen neke sicer najvažnejše strateške točke, med tem, ko ima Francija na svoji severni afriški obali veliko kolonialno posest in tudi na maloazijski obali svoje važne posto j an-
[ škodo pravih interesov Balkancev.
Analogno se more trditi za Podonavje, kjer bo konečni mir, kadar bo premagalo stališče.
»Podonavje podonavskim narodom«.
Katoliška cerkev v Julijski Krajini
Vatikan je na celi liniji popustil fašistični vladi,
Kadar govorimo o položaju našega naroda pod Italijo, ne moremo iti preko onega važnega faktorja, ki je katoliška cerkev. Razume se samo po sebi, da na tem mestu ne nomo govorili o katoliški veri, ne o cerkvi kot verski instituciji. Govorit hočemo o katoliški
ke. Na vso to francosko posest, v koli- I	^ Prlu'ični
L-nr io ono fra nooioHo „	|*kons ti tuci j i, in o njeni cerkveni politiki
kor je ona že pozicija v Sredozemskem morju važna, stavlja svoje aspiracije Italija. Zato Italija vidi v Franciji svojega glavnega nasprotnika, med tem ko vodi nasproti Angliji že tradicionalno
Julijski Krajini.
V tem pogledu imam na naslov katoliške cerkve tolike in teške pritožbe.
Glavna naša pritožba v tem pogledu gre
politiko prijateljstva — saj Angliji tudi 7 t?1?1 srlJ's*u’ cia moramo konstatirati, da v
ni posebno ljuba premočna Francija v Sredozemnem morju.
Predpogoj, pa da more Italija zasledovati svoje cilje v Sredozemskem morju je ta da ima mir v Jadranskem morju, ki je s strateškega in ekonomskega stališča le en sektor, še tudi zelo važen, Sredozemskeg morja.
Le, če je ta sektor popolnoma v njeni oblasti, če Jadransko more zares postane to, kar oni hočejo »Mare nostro« to je čisto italijansko jezero, ki ga oni lahko zapro pri prehodu v Sredozemsko morje v Otrantskem zalivu bi v tem slučaju mogli Italijani računati na sodelovanje v svoji sredozemski politiki. Iz tega razloga je Italija videla že v Avstriji svojega največjega sovražnika in se proti njej tudi borila.
Seveda, ko se je borila proti njej ni računala s tem, da bo na njenih ruše-
borbi našega naroda v Julijski Krajini proti fašističnemu nasilju, v kolikor se je to nasilje razlezlo in se razteza tudi versko in cerkveno življenje našega naroda, ta ni našel, kakor je upravičeno pričakoval, uspehov podpore in zaščite pri merodajnih cerkvenih činiteljev. Dve sta okolnosti, ki te naše pritožbe napravljajo posebno tehtno: prvo, da so skoro vsi Jugoslovani, kar jih živi pod Italijo, s prav majhno izjemo, katoličani: ne samo,
ampak da so bili katoliški cerkvi in naivišiim cerkvenim avtoritetom vedno zvesto in sinovsko vdani (amor fiiia-lis). Za nad tisoč letno zvestobo In vdanost smo pač smeli pričakovati drugačno plačilo. Drugo, da cerkvena oblast ni zaščitila ne samo široke sloje svojih vernikov, ampak niti svojih duhovnikov — Slovanov, z visokimi cerkvenim! funkcijonarji na čelu. Nikdar se ne bi bili mogli misliti, da bo
vinah na drugi obali Adrije nastala ve-	cerkev, ki je dvatisoč
1 let oznanjala vero večne in svete pravice pravde, poštenja, morale, tolerirala nasilja’ ki ga fašisti izvajajo nad našim narodom in ne samo tolerirala in priznala, ampak
lika Jugoslavija.
Proti današnji državni kraljevini južnih Slovanov je zato Italija že ves- čas vojne pa tudi na mirovni konferenci vodila ogorčeno borbo, kakor je še vodi dandanes za razpad Jugoslavije.
Ne more biti nobenega dvoma, da kakor je v odločilnem momentu — koncem leta 1918 — jednodušna volja Jugoslovanov namah uničila in napravila smešne vse italijanske intrige proti našemu ujedinjenju, bodo tudi sedanje In eventualne bodoče intrige — pa naj nam nanesejo med tem še toliko škode — v odločilnem momentu padle v vodo In postavile italijansko diplomacija na piedestal smešnih pritlikavcev ki se jo hočejo s triki in Intrigami boriti proti naravnim zakonom in geniju velikega jugoslo venskega naroda.
Eden glavnih zadatkov njene zunaj-ne politike je torej za Italijo ta da reši jadranski problem v svojem
da z molčečim pristankom celo podprla. Citiram besede uvaževanega cerkvenega dostojanstvenika, ki je dejal, da bodo pri takem obnašanju Vatikana Slovani v Julijski Krajini v teku 5 let izgubili v cerkvi vse pravice, prepovedi, verski poduk, svoj narodni kler, vse z molčečim pristankom Svete Stolice.
Po njegovih vtisih Je Vatikan že na celi liniji popustil italijanski vladi, vprašanje Je fe Še, koliko časa bo to trajalo in na kak način se bo zgodilo, da se vse naše cerkvene pravice »ab-solvirajo«. Iz tega proizbaja, da so naše naravne pravice plačilno sredstvo, s katerim Sveta Stoljca plačuje svoje politične obveze nasproti fašizmu.
In kakšen je odgovor Svete Stolice na očitke? Dal nam ga je neki apostolski vt-zitator, ki je prišel v Julijsko Krajino, da konstatira stanje stvari, dejal je: da treba
imeti v vidu gotov čin, da je naš narod bil anektiran Italiji, Vsi, da so to že razumeli, le »ščavk niso.
Priznati moramo, da so nas poleg poročil o ubojstvih, o obsodbah specijalnega in navadnih italijanskih tribunalov, poleg dnevne kronike o vsakodnevnem nasilstvu, ki so jih jugoslovenske novine, zlasti pa naše glasilo »Istra«, skozi celo leto registrirale, najbolj bolela poročila o raznih etapah cerkvene politike fašistovskih oblasti ob molčečem pritrjevanju Svete Stolice nap ram jugoslovenski manjšini v Julijski Krajini in Beneški Sloveniji. Da navedem le par najznačilnejših znakov te tihe pa vztrajne borbe od vseh strani našemu jeziku v cerkvi:
koniiniranjc semeniščnih profesorjev v Gorici, razne neznosne šikane in grožnje podeželske duhovščine, postopno postavljanje raznih nepotrebnih batii-skih kapetanov, prepovedi slovenskih pridig v Slovenski Benečiji, fašistično-šovinistično in nevredno postopanje raznih Sirottijev in Šajinov na škofijskih stolicah v Julijski Krajini. Posebno značilna je bila velika kampanja fašistovskega tiska proti škofu Fogarju v Trstu, ki je dober Italijan in to tudi vedno povdarja, češ da ni zadosti energičen in krut v zatiranju vsega kar je slovensko v cerkvah, ki so pod njegovo jurisdikcijo. Ni nam znano in nobenega znaka ni, da bi ga bila Sveta Stolica vzela v zasluženo zaščito. Jako bolno je odjeknila v srcih vseh katoličanov-Jugoslovanov Julijske Krajine vest,
da je Sveta Stolica na mesto pok. našega nacijonalnega heroja dra. Sedeja imenovala za nadškofa Italijana, tako, da Je ne samo nadškofija, ki Je bila -ce p stoletje posestno stanje Slovencev prišla v roke Italijana, temveč tudi, da Je od S škofov v Julijski Krajini, ker je večina prebivalstva slovenska,
S no. katoliških vernikov mnogo večja, ni nobenega Jugoslovana, temveč so vsi Italijani.
Vedno hladnejši' postajajo odnošaii našega ljudstva napram višjim cerkvenim krogom, ter ne zastajajo že več daleč za onim razpoloženjem, katero občuti naše ljudstvo napram fašistovskim oblastvam. Dokazuje se duhovno nasprotstvo proti višji cerkveni hierarhiji. To razpoloženje našega ljudstva tam doli ima svoj odnos tudi v širokih emigrantskih krogih v Jugoslaviji. Ni težko prerokovati da bo sedanja cerkvena politika. ako bo izvaiana le še par iet pod pritiskom fašistovskih oblasti, ker bo tihim ali celo izrečnim pristankom, da morda celo s sodelovanjem višjih cerkvenih krugov, povzročila postopno ugasnitev vsega verskega življenja ter popolno razdvojenost našega naroda z najvišjo rimsko cerkveno hijerarhijo. Ni izključeno, da si narod ne bo pričenjal iskati novih potov, kako bi bolje zaščitil svoje prirodne pravice nego to dela Sveta Stolica v Rimu.
Zveze med našo emigracijo in našim narodom tam doli so preveč tesne, da taki dogodki ne bi imeli svoj jaki odmev tudi tu in jasno je, da tudi poti emigracije, ki hoče biti in ostati zvesta narodu v Julijski Krajini in njegovi usodi, ter kot njegovi verni predstavnik v emigraciji, ne bodo mogle iti mnogo v stran od poti. na katero je prisiljen da stopa naš narod v Julijski Krajini.
Zaključujoč to poročilo o odnošajti našega naroda v Julijski Krajini dn katoliške cerkve in Svete Stolice, mislim da tolmačim želje in mišljenje nas vseh tu zbranih, ako našem narodu v Julijski Krajini izražamo iskreno zahvalo in priznanje vseli Jugoslovanov, ter jim izrazimo svoio neomejeno bratsko solidarnost v njihovi vstrajnosti in neustrašeni borbi za naravne pravice naroda.
Izražamo Jim občudovanje in smo ponosni na njihovo junaštvo in odpornost pri obrambi naših svetih pravic. Poživljamo jih, naj vstrajajo še dalje in se odločno uprejo vsem zaprekam ne
in rimski v,a<li’ ai"Pak tudi italijanskim škofom in višjim cerkvenim hierarhom, ako se z njimi krnijo ali uničujejo svete in nedotakljive pravice našega naroda. sn? ?a naslavljamo ta apel na nase domače katoliško duhovništvo in pred vsem na najmerodajnejše kroge, naj stori-" svojo dolžnost.
„ R.eferat dr- Čoka je saslušan u tišini i pazljivo, a na koncu je cijela dvorana izrazila negodovanje protiv takove vatikanske po itike u Julijskoj Krajini. Na predlog dr. Čoka jednoglasno je izglasana rezolu-flla	vaj>kanskoi politici, a na pred-
log e. Mohoriča izglasan je i apel na iu-htici0VenS^0 lavno mnenie o talijanskoj po-
U FOND „ISTRE”
Krstulja Ivo — Baška otok
r i>e,........................din	50.-~
•Ijlušič Ljudevit	—	Kastav	.	din	10.--
Piego Antun F. — Gornja Slabiča ....................................  10.—
U prošlom	broju	objavljeno	.	din	33.302-60
Ukupno	din	33.372.60
Popodnevno zasjedanje kongresa
Izvještaj tajnika direktorija
Izvještaji pojedinih otsjeka — Biranje nove savezne uprave ~ Prijedlozi
Tačno u 2 sata ]e nastavljeno zasjedanje kongresa u »Narodnom domu«. Iza otvorenja dr. čok prepuSta mjesto pretsjednika dr. Ražemu, prvom potpret-sjedniku, koji pretsjeda sve do biranja uprave.
Anton Mladen je pročitao tajnički izvještaj, kojega donosimo u glavnim crtama:
Deio in gibanje zveznega vodstva, zveznih odsekov ter emigrantskih društev
V preteklem letu se je uveljavila sama od sebe, posili potreb in po ini-cijativnosti emigrantskih osebnosti, raztresenih po ostalih emigrantskih centrih, decentralizacija dela in funkcij v emigrantski zvezi. Emigrantski odseki, zamišljeni v zveznem pravilniku so v prvih letih enotnega emigrantskega pokreta živeli le v zamisli, niso pa mogli nikakor zaživeti v resničnem uspešnem delu. šele v zadnjih dveh letih, in sicer najprvo organizatorni odsek, kasneje pa še troje drugih, je zaživelo svoje samostojno življenje, opirajoč se potom zveznega direktorija ter potom direktnih stikov na zvezno vodstvo v glavnem v zadevah, katere je mogoče rešiti samo v prestolnici države, štirje izmed delujočih zveznih odsekov so zato z decentralizacijo razbremenili v nekoliko zvezno vodstvo na katerem seveda leži še vedno ogromno breme intervencij in političnega dela v prestolnici.
Zvezno delo je tudi letos, kot v preteklem letu živelo pod stalnim pritiskom intervencijskega dela. Neprestane intervencije pri vseh centralnih oblasteh, pri vseh resorjih v Beogradu, pa so letos, radi splošnega gospodarskega položaja še v večjem nesorazmerju_ med vloženim delom ina pa med doseženimi rezultati. Praksa ne samo emigrantske organizacije, ampak vseh organizacij, pa bilo tudi onih političnih in vplivnih v državnem vodstvu, dokazuje da je treba vedno bolj za vsako samo po sebi še tako neznatno zadevico vložiti neprimerno več truda in časa kot v preteklih letih. Praksa vseh organicij, političnih in nepolitičnih iznaša nadalje rapidno povećavanje negativnih odgovorov, posebno v vprašanjih, ki pomenijo karkšno koli obremenitev državnega budžeta. To je potreba zato odkrito povedati, da ne bi napačne iluzije ali pa nepoznavanje dejanskega stanja ustvarjale nerazpoloženja, da se od strani zveznega vodstva ni podvzemalo zadostnih in dovolj uspešnih korakov za interese posameznih emigrantov.
Še večjo skrb kot individuelnim emigrantskim interesom je posvečalo zvezno vodstvo kolektivnim interesom emigracije.
Cela povodenj raznih spomenic na vse resorje, vsakodnevni stik zveznega predsednika z najvišjimi zastopniki državne uprave, dalje zveze in uplivi številnih in resničnih prijateljev emigracije v Beogradu, so podpirali vsako akcijo kolektivnega pomena za emigracijo. Potrebe in cilji emigrantskega pokreta so pa specijalnoga značaja, kot na pr. vprašanje potrebnih sredstev za socialno akcijo, vprašanje propagandnega dela s svojimi refleksi na zunanjo politiko države, sistematična kolonizacija itd., ter se zato dajo registrirati delni uspjehi po daljši borbi vod j eni vztrajno skozi vse plime in oseke državnega raspoloženja napram emigraciji.
Prizadevanja zveznega vodstva so se osredotočila okolo onih točk, katere povdarjajo od ustanovitve zveze vsi emigrantski kongresi, vsi društveni predlogi, to je v kratkem povedano: izenačenje emigrantov v vseh pravih z domačim jugoslavenskim prebivalstvom, zmanjšanje ali po možnosti odprava državljanskih taks, priznanje službenih let iz Julijske Krajine, odprava taks za dovoljenje bivanja, izenačujoče odredbe o naših delavcih, vprašanje kreditov in olajšav za kolonizacijo emigrantov itd., itd. •
Ker zadevajo skoraj vse te zadeve budžetne postavke države, je razumljivo, da vsaka naša akcija zadene na večkratno odbijanje ter da je potreba zopet ponavljati intervencije, pisati spomenice in zopet in zopet referirati ter se boriti vse dotlej, dokler ne zmagajo upravičene zahteve emigracij.
Poleg teh čisto materjelnih skrbi za emigrantske množice je zvezno vodstvo izvrševalo predvsem svojo glavno nalogo obveščanja in propagiranja problema Julijske Krajine prav med vsemi političnimi krogi prestolice in države.
O stikih pismenega in osebnega značaja ter o sodelovanju s političnimi krogi izven mej države zlasti z antifašističnimi krogi v Franciji ter z nekaterimi emigrantskimi krogi v Bolgariji je zvezno vodstvo stalno obvesčavalo zaupnike emigracije, izvoljene od kongresa v zvezni direktorij ter širšo emigrantsko javnost potom emigrantskega glasila »Istra«.
Od lanskega kongresa na štirinajst oseb razširjeni emigrantski direktorij je zasedal vsaka dva do tri meseca v dolgih celodnevnih sejah, je dajal konkretne smernice za delovanje zveznega vodstva, je reševal sporna vprašanja v emigrantskih vrsta ter je na podlagi izkušenj poedinih članov direktorija v njihovih organizacijah, dajal inicijative in predlagal reforme.
Zvezni direktorij se je pokazal kot eden izmed najuspešnejših regulatorjev emigrantskega pokreta ter bi ga kazalo še bolj razširiti in še pogostejše sklicevati radi indirektnega kontakta članov direktorija z njihovimi društvi,
ako tega ne bi oviralo preveč vprašanje gmotnih sredstev.
število emigrantskih društev včlanjenih v emigrantski zvezi je narastlo od lanskega kongresa za pet novih društev ter znaša sedaj osemintrideset emigrantskih društev. S tem je skoraj v popolnosti izgrajena mreža emigrantskih društev v celi državi, tako da obstojajo povsod društva, kjer je bilo le količkaj znatno število emigrantov. Osto ji možnost? še za ustanovitet kakih treh do štirih emigrantskih društev. S ‘tem bo tudi zaključena faza ustanavljanja novih emigrantskih postojank. V južnih banovinah so emigrantska društva ustanovila v krajih, kjer ni zadostnega števila emigrantov, svoje podružnice, katere so v vsakem oziru odvisne od svojega društva. Medtem ko so podružnice v Sloveniji kot na pr. podružnice »Soče« po svojem delovanju in pravilih popolno samostojna društva, črpajo male
skupine emigrantov v podružnicah Banata, Slavonije in šumadije vso moč svojega obstanka samo od glavnega društva. Na ta način je omogočeno, da je v obširnih pokrajinah na jugu države emigrantska mreža gostejše razpletena kot pa bi bila samo potom samostalnih društev.
Socijalna akcija društev
število članstva se v skoraj vseh emigrantskih društvih ni letos povečalo, je ostalo stabilno.	.
Letos je še bolj porasel kot lani odstotek brezposelnih in siromašnih članov in društvih, ki so bili oproščeni plačevanja članarine. S tem so se občutno zmanjšali dohodki društev. Po drugi strani so po narasle društvene potrebe zlasti na socialnem polju. Pri večini društev je zavzemala največji del društvene delavnosti.
Zadnji dve leti res ni bil posebno velik priliv novih emigrantov-beguncev preko meje, je pa zato porastlo število onih brezposelnih in podpore potrebnih emigrantov, ki so v Jugoslaviji in po emigrantskih društvih že celo vrsto let, katere je pa kriza vrgla na cesto. Tudi večina onih delavcev-emigrantov, ki so preko leta zaposleni, ostane po zimi brez sredstev, ker so delavske mezde padle pod eksistenčni minimum, tako da ni mogoče od njih ničesar prištediti za zimo.
že socialna akcija emigrantskih društev sama po sebi opravičuje obstoj emigrantskih društev. Parletno delovanje društev na socialnem polju, je veči-
REZOLUCIJA PROTIV VATIKANSKE POLITIKE
Kongres emigranata iz Julijske Krajine na svom trećem zasjedanju u Mariboru 2 septembra^ 1934 g., posvetio je naročitu pažnju provodjenju crkvene politike na teritoriji Istre, Trsta i Goričke, s osobitim obzirom na sadašnje odnose Vatikana i kraljevine Italije.
Sa najvećim bolom konstatuje, da su prilike, do kojih je dovela sadašnja vjerska politika, postale za naš narod prosto neizdržive i da se, ako se stanje ne promijeni, 600.000 Jugoslovena u Jul. Krajini u najskorijoj budućnosti izgubiti sva svoja crkvena i prirodna prava. Kongres podvlači činjenicu, da je pet biskupija Jul. Krajine, u kojima Slaveni imaju većinu, povjereno biskupima Talijanima; da se sistematski izbacuje svaki trag slavenskog jezika iz crkve, da se sprovodi pjevanje, vjerska obuka pa i samo podjeljivanje Svetih Sakramenata (ispovijedi) vrši na talijanskom, narodu nepoznatom jeziku, i da se slovensko svećenstvo proganja, premješta, zatvara i konfinira. Pred svim nasiljima i nepravdama Sveta Stolica stoji prekrštenih ruku, zatvara se u grobnu tišinu. Na taj način nastaje utisak o prićutnom odobravanju svih tih zločinačkih mjera fašističke vlasti. Kongres konstatuje da je jugoslovenski narod u Jul. Krajini sa svojim svećenstvom na čelu veoma ogorčen i razočaran takvim držanjem rimske Kurije i da postepeno stiče uvjerenje o sporazumnoj saradnji najviših državnih i crkvenih vlasti u Jul. Krajini.
Nadležni vatikanski krugovi trebali bi imati u vidu nezadovoljstvo i pometnju, koju izaziva ovaj namjerno pasivan stav visokih crkvenih organa me-dju čestitim i strogo katoličkim stanovništvom Julijske Krajine.
Takvo ustupanje pred političkim zahtjevima talijanske zvanične politike moglo bi imati neželjenih i dalekosežnih posljedica za najveće interese katoličke crkve u Julijskoj Krajini, jer se teško može razumjeti takvo naplaćivanje poznate »sinovske ljubavi« koju je uvijek katolički elemenat Julijske Krajine pokazivao prema Svetoj Stolici.
Kongres emigranata, kao najpozvaniji direktni pretstavnik našega naroda u podjarmljenim krajevima, tumačeći intimne osjećaje jugoslovenskog katoličkog stanovništva i njegovog klera u Julijskoj Krajini, protestira pred cjelokupnom svjetskom javnošću protiv sadašnje vatikanske politike, koja ide za tim, da sveta i prirodna prava našega naroda pretvori u »sredstva plaćanja«, kojim Sveta Stolica reguliše svoje političke obaveze prema fašizmu.'
APEL NA JUGOSLAVENSKO JAVNO MNIJENJE
Emigranti Jugoslaveni iz Trsta, Gorice i Istre kao direktni i pozvani pretstavnik našega naroda u Julijskoj Krajini sakupili su se na svojem III kongresu u Mariboru da još jednom dignu glas protesta protiv mrskih metoda uništavanja i svakodnevnih zvjerstava, koja crna fašistička reakcija bijesno i siste-matski provodi nad našom nezaštićenom braćom pod Italijom.
Kongres konstatuje, da su nasilja u zadnje_ vrijeme postala još svirepija i da se _ fašistička vlast sa pojačanom mržnjom i brutalnošću obara na ostatke ostataka naših prirodnih i čovječjih prava.
Kongres naročito podvlači i upozo-ruje jugoslovensku javnost na sistematsko pribjegavanje mučkim i potajnim ubijstvima, koje je fašistički režim podigao na stepen sistema, pošto je oprobao odioznu inscenaciju političkih monstre procesa.
Kongres konstatuje da je pitanje ju-goslovenske manjine pod Italijom jedno opće nacionalno pitanje cjelokupnog jugoslovenskog naroda i to ne samo kao problem ponosa i časti jednoga naroda, nego takodjer kao pitanje njegove sa-moodbrane i državne samostalnosti. _
Fašistička Italija nije se ograničila samo na uništenje dvadesetog dijela jugoslovenskog naroda, nego je razvila jednu paklensku kampanju protiv samog opstanka naše države. Italija je u svojoj mržnji prema našem narodu naslijedila i daleko nadmašila Abdul-Ha-miđovu Tursku i najmračnije podvige crno-žute monarhije. Sve poslijeratne neprilike vanjsko političke prirode i makinacije protiv naše zemlje prouzrokovala je fašistička Italija.
no njih izučilo, da so uvedla v svoje socialno delo več sistema, previdnosti in racionalnosti. Ne izdaje se več samo denarna podpora kar na slepo, ampak je pri večini uveden sistem nakazil za hrano, so organizirani zasilni azili za spavanje itd. Ker goni beda brezposelne emigrante iz kraja v kraj, so v nekaterih društvih ob glavnih prometnih zvezah dosegli brezplačne ali pa znižane vozne karte od socialnih državnih ustanov. V tem oziru je potrebno potrditi hvalevredno dejstvo, da v tem oziru socialne ustanove socialnega ministerstva ne delajo razlike med domačimi brezposelnimi delavci in emigranti.
Kako organizirati zadostno pomoč brezposelnim emigrantom, je stalna misel vseh emigrantskih kongresov zveznega vodstvo direktorja, in posameznih društev.
Zato se predlagajo neprestano od raznih strani novi predlogi in načini kako to vprašanje rešiti, zato se zopet znova in znova poraja debata, ali naj bodo emigrantska društva usmerjena v prvi vrsti na socijalno delo, ali pa bi morala biti usmerjena in vsa predana svojemu pravemu cilju: propagandnemu in političnemu delu za Julijsko Krajino. Je verjetno da ta debata ne bo zamrla na emigrantskih zborovanjih vse dotlej dokler bo skrb za breposelne tovariše tiščala emigrantska društva.
Organizatornopropaganclno delo
Jedro udejstvovanja emig. društev, organizatorno-propagandno delo, je postalo, kot se razvidi iz društvenih poročil še bolj enotno, kot v prejšnjem letu. V protestnih in spominskih zborovanjih in sestankih, ob priliki rapalskega dneva, v slučajih vedno novih žrtev fašističnega terorja, je bilo postopanje vseh emigrantskih društev enotno. Nekaj je k temu pripomoglo pisanje emig. glasila »Istra«, nekaj navodila in okrožnice organizacijsko-propagandnega odseka, nekaj Pa vzgledi močnejših emig. organizacij, katerih vzgled posnemajo šibkejše organizacije rastresene v manjših centrih. Je seveda zelo važno za nas da se ena in ista akcija istočasno ter na isti način izvaja v najrazličnejših krajih države. V veliko so izginili, ali pa se omilili spori, katere je diferenciranje v pogledih na emig. delovanje povzročalo med posameznimi emig. društvi, če primerjamo našo emigracijo z drugimi, moramo ugotoviti, da v naši emigraciji tlejo dosedaj le neznatni sporčki v primeri z uničujočimi spori, ki razedinju-jejo in razjedajo moč vseh drugih emigracij.
Obstoji pa žal tudi senčna stran sedanje harmonije med društvi.
Vrhunec fašističnega nasilja v letih 1928.—31. je vrgel v emigracijo cele vrste mladine, ki je bila organizirana v Julijski Krajini v športnih in prosvetnih ter na tržaškem zlasti v omladinskih organizacijah. S seboj je prinesla ta mladina, iskušena v re-volucijonarnem, podtalnem delu proti fašizmu, nepomirljiv, nekompromisen in do skrajnosti borben in požrtvovalen duh.
Po njenem prihodu je vzniklo posebno v Sloveniji najprvo cela vrsta organizacij Orjema, po razpustitvi tega pa zopet cela vrsta borbenih emig. organizacij, zbranih nekaj časa v omladinskem svetu. Razni so razlogi ki so glodali in razgledali borbenost omladinskih emig. organizacij, tako, da skoraj nimamo več pravih omladinskih organizacij, ampak po večini le enotna, izenačena emig. društva. Da je do tega prišlo je glavni razlog v tem, da zadnji dve leti prihaja preko meje zelo malo mladih fantov, da preko meje sploh ne prihajajo več, kot v prejšnjih letih omladinci, ampak da se zatekajo semkaj le redki mladi emigranti, ki so zrasli v dizorganlzirajočem, deprimiraj očem in razkrajajočem vzdušju zadnjih let fašistovskega režima tako, da se im jasno pozna pečat tega življenja v nezadostni njihovi izobrazbi. Emig. omladinski pokret ni dobil v zadnjem času novega življenskega soka, novih sil, a glavni dosedanji nositelji omladinskoga pokreta so morali občutiti na sebi vse uradne in neuradne spone emig. udejstvovanja ter težo materijal nih skrbi za življenski obstanek v emig. življenju. Tako je nastala neke vrste kri-- ier 1e u dvorani »Uniona* za omladinskega emig. pokreta. Organi-
emUrantskihUdruštVava1Ca mariborskih '	^nrnSani^tafJln C^0l™£0^ct
Kongres emigranata iz Julijske Krajine smatra svojom dužnošću da na to potsjeti jugoslovensku javnost i čitavu Evropu, jer je to u interesu našeg opstanka i toliko potrebnog mira u Evropi.
LJUBLJANSKI EMIGRANTI AKADEMIČARI DARUJU ZASTAVU KARLOVAČKOM EMIGRANTSKOM DRUŠTVU.
»Klub jugoslovanskih akademikov iz Istre, Trsta in Gorice« u Ljubljani poklonio je iza toga zastavu novoosnovanom emigrantskom društvu »Istra, Trst Gorica- u Karlovcu. Na pozornici predaje, uz prigodan govor, pretstavnik akademičara g. Mermolja zastavu u ruke dr. čoka. Dr. čok je predaje pret-stavniku karlovačkog društva g. Koršiču sa željom i nadom da je kroz kratko vrijeme odnese neka zaleprša kod svetog Justa u Trstu.
Time je bilo "prijepodnevno zasjedanje kongresa završeno, a poslije podne je zakazan kongres u 2 sata u »Narodnom domu
POLAGANJE VIJENCA NA GROB GENERALA MAISTRA
Iza objeda se jedna grupa delegata odvezla na groblje da položi na grob generala Maistra .veliki i lijep vijenac. Sa delegatima je otišao i pretstavnik Maistrovih boraca g. Albert Koruza. Vijenac je položio na grob član direktorija Anton Mladen uz kratki prigodni govor.
(Tom zgodom smo doznali da je sve dekoracije na grobu izveo naš zemljak g. Anton Požar.)
najtežje vprašanje katero je mogoče reševati, bodisi v že obstoječih emig. organizacijah bodisi z vstvarjanjem novih z novimi in drugimi cilji in sredstvi, kot pa jih imajo običajna društva.
Zvezno vodstvo s svojimi odseki postavlja vedno večje zahteve na emig. društva s svojimi okrožnicami iz statističnega, organizacijskega, socijalnega in deloma kolonizacijskega odseka. Vedno bolj sistematično delo zahteva vedno več podatkov, seznanov in poročil.
Delo samo v emig. organizacijah počiva ze za notranje društveno delo samo na ramah nekaterih redkih oseb, kot je pač splošen običaj pri
...	.	:C|| a* .	•	- Kù'kXkiK.
strana e.	-	. '	: »iMra« .	■
vseh organizacijah. Delo raste in vse težje ga posamezni člani društvenih uprav zmagujejo. Nujno je zato potrebno pritegniti v aktivno emigrantsko delo novih sil in vrst številne naše inteligence.
Vsaka nova zima v emigraciji pomenja za emig. org. težek problem, pomenja borbo proti bedi vedno številnejših naših brezposelnih emigrantov, vsaka nova žrtev fašizma zahteva s svojo krvjo enodušno protestno reakcijo od emigracije, vsako novo leto fašističnega robstva nad našim narodom v Julijski Krajini pomenja kopičenje novih političnih, gospodarskih in socijalnih problemov, v katerih rešitev bo morala tudi emigracija poseči s krepko in pripravljeno roko, vsakemu novemu letu življenja v emigraciji je treba priliti novega duha, novega ognja v duše pešajočih in dvomljivcev. Kakršne koli so že težave, ko-likere hibe posameznih organizacij in celotnega organiziranega emig. pokreta, je pa vendar treba vzdržati v strnjenih organiziranih vrstah, kajti le organizacija, le organizirano sistematično delo emigrantskega kolektiva bo moglo vsaj nekoliko zajeziti teško bedo emigrantskih mas, ter učvrstiti udarnost emigracije za odločilne ure.
BLAGAJNIČKI IZVJEŠTAJ čita Anton Mladen. Iznaša cifre iz kojih se vidi slabo f inansi j sko stanje Saveznog direktorija.
Izvještaj socijalnog otsjeka
Prof. Anton Gorjup iz Celja podaje izvještaj socijalnog otsjeka. Ističe teškoću rada tog otsjeka u Celju, ali nadodaj e da se nekoliko gospode u Celju primilo rada i da se na taj način može pokazati na neki uspjeh. S pozitivnim radom se počelo tek oko Božića. Prvi posao otsjeka se sastojao u sakupljanju statističkog materijala naših nezaposlenih emigranata. Sva društva su to pomogla. Jedino Subotica, Beograd i Laško ne pokazuju zanimanja za tu stvar.
Iza tog se otsjek obratio svima banovima za pomoć. Od Dravske banovine je stigla odmah i novčana pomoć, a druge su obećale. Tri banovine nisu obećale ništa.
Potpore će se dijeliti po statutu, koji je odobren na sjednici direktorija od 17 juna o. g.
Sabirnu akciju u većem stilu sprema otsjek ove jeseni.
Na koncu apelira da se za sada ostavi otsjek u Celju dok se svrše započete i projektirane akcije.
Izvještaj kolonizacijskog otsjeka
Pročelnik toga otsjeka g. Željko Vižintin, iznaša u kratkim crtama rad na tom polju. Iz toga izvještaja vidimo da je u Dušanovcu kod Dojrana sazidano 30 kuća i naseljena 21 obitelj; u Poljurcu kod Đevđelije s unaseljene tri obitelji, a otsjek je poslao u te dvije kolonije i novčanu pomoć, a pomagao je i intervencijama u Skoplju odakle su kolonisti dobili pomoć u novcu i lijekovima.
Iznaša prilike u kolonijama i spominje teško stanje u nekima, ali podvlači da su kolonisti iz Poljurca ove godine poslali rani grah čak na zagrebački trg. U Bistrenici je položaj još najbolji. Nadalje iznaša velike troškove za kolonizaciju i zaključuje da je uspješna kolonizacija nemoguća bez državne potpore i bez kontrole birobratskoga aparata.
Nato dr. čok Iznaša u polsatnom govoru neprilike oko kolonizacije i rasvjetljuje neke slučajeve, koji ostavljaju mučan dojam na kongres. Medju prisutnima se čuju glasovi negodovanja i protesta kada dr. čok, sa dokazima u ruci, iznaša neke slučajeve nepotrebnog šikaniranja naših kolonista sa strane birokratskog aparata.
Izvještaj organizatorsko-propa-gandističkog otsjeka:
Franc Gorkič u početku iznaša zajednički rad ovog otsjeka sa koruškim Slovencima i podvlači da je koruško pitanje važno isto toliko koliko i naše. Otsjek je poslao svim emigranskim društvima predavanje o koruškom plebiscitu. Za rapalski dan je otsjek razaslao 600 predavanja ,a u Ljubljani je priredio veliki zbor na kojem je dr. Lavo Čermelj održao predavanje.
Na tom zboru je donijeta i rezolucija protiv progona našega naroda u Julijskoj Krajini. Otsjek je osim toga poslao za rapalski dan svoje predavače u druga mjesta, a poziv za komemoracije je upućen preko novina svim društvima s molbom da održe tog dana komemoraciju.	.	.	,	,
Svim društvima, koja su imala da se osnuju, davali su upute. _
Osnovane su nove organizacije u Karlovcu, Dubrovniku i Tivtu, a počelo se organizirati 1 u Brezicama, Krrškom. Fromicateljni odbori .su se osnovali u Kragujevcu i Banjaluki.
U Litiji se društvo raspustilo.
Poslali su okružnicu u kojoj su upozorili na važnost štampe i preporučili svima da šire naše glasilo »Istru«. Na tu okružnicu su se mnogi odazvali, tako je na pr. »Nanos« iz Maribora sakupio 50 pretplatnika, društvo u Karlovcu 36 i tako dalje.
Spominje propagandnu turneju naših akademičara, brošuru »II fascismo e il martirio delle minoranze«, koju je
NAŠI NA FESTIVALU „SLOVANSKIH PLESOV" V LJUBUANI
»Soča-Matica« izvaja »Buzetsko Kolo« — Poziv Sočanom i rojakom
»Sočanke«, »Sočan!« in prijatelji »Soče«! — V dneh »velesejma »Ljubljana v jeseni« priredi »Tujsko prometni svet« mestne občine ljubljanske festival slovanskih plesov.
Razen mnogih drugih nacijonalnih društev, se tudi »Soča« pripravlja za nastop na tem festivalu. Osem parov plesalcev se pod spretnim vodstvom ge. Spire Barlove pridno vežba in pripravlja za nastop. Izvajali bodo »Buzetsko narodno kolo« (v programu je označeno kot »Ples iz tržaške okolice«'), star narodni istrski ples, katerega so naši istrski pradedje plesali le ob slavnostnih prilikah, kot ob porokah, narodnih praznikih itd. Ples se bo izvajal ob spremljavi starih istrskih melodij. Pestrost plesa bodo povečale lepe narodne noše iz našega zasužnjenega ozemlja. Plesalci, kakor godbeniki bodo nastopili v narodnih nošah.
»Soča« se ni ustrašila ne truda, ne stroškov, da s svojim nastopom na fe-
stivalu pripomore k čim lepšem uspehu. Vabijo se članice in člani ter prijatelji društva, ki imajo smisel za lepoto naših narodnih noš in običajev, da posetijo prireditev v soboto dne 8. septembra t. 1. v kar največjem številu..
Poleg plesa organizira prireditveni odsek društva »Soče« tudi večjo skupino narodnih noš. Do danes se je prijavilo že prav lepo število, vendar se je pri pregledu seznama ugotovilo, da bi bila udeležba lahko še večja. Prosimo vsled tega ljubljanske in izven-lju-bljanske posestnike narodnih noš, da svojo udeležbo za povorko čim preje prijavijo »Prireditvenemu odseku Društva »Soče« v Ljubljani, Frančiškanska ulica. V času ko se plenijo naše primorske narodne noše ter naši slovenski narodni običaji na najbrutal-nejši način zatirajo, strnimo se v vrste ter protestirajmo proti takim činom »kulturnega fašizma«.
FAŠIZAM PROGONI FRANJEVCE GLAGOLJAŠE U ZADRU
U opasnosti je franjevački samostan — Tri redovnika morala su
napustiti Zadar
Preko, septembra;
Mi Jugoslaveni imademo na našem Jadranu redovnike, koji su od svoga postanka u crkvenoj liturgiji uvijek upotrebljavali naš jezik i zato su bili od našega naroda obljubljeni. To su bih
naši Franjevci — Trećoredci, zvani glagoljaši. Njihov prvi Samostan bio je u Zadru i u njemu je uvijek stanovao njihov poglavar zvani provincijal. U tom samostanu i pod mletačkom vladom obavljali su za naš narod 350 godina
izdala antifašistička koncentracija u Parizu i koju je otsjek rasturio.
Napominje da je program za dalji rad u potpunosti izradjen i preporučuje da se po njemu radi.
Izvještaj statističkog otsjeka
Lujo Juričić govori o važnosti statistike i konstatuje da većina društava pokazuje slabi interes za to. Kroz ovu godinu je otsjek primio 463 nove pole sa 556 članova obitelji, u svemu porast od 1019 lica.
Opširno govori o raznim slučajevima kada treba da znamo naše tačno brojčano stanje i zaključuje apelom na društva da budu marljivija u statističkim izvještajima.
Debata o izvještajima
Iza pročitanih izvještaja nastaje debata u kojoj uzimlju učešća mnogo i delegati i članovi.
D r. čok govori opširno o kolonizaciji. Delegat iz Ljubljane (»Tabor)« iznaša pitanje državljanstva.
Maribosfki podžupan Golouh, govori opširno i uvjerljivo o kolonizatorskom i uopće socijalnom problemu. Kaže da pitanje emigracije treba postaviti pred parlamenat, jer je to opće državno pitanje. Čim jedna zemlja primi političke emigrante tim časom prima ona na sebe obaveze za njihovo materijalno obezbjedjenje.	v
U vezi sa kolonizacijom iznaša interesantne misli o melij oraci jama neplodnih zemljišta u vezi sa kolonizirani em naših emigranata.
Delegat iz Banjaluke Strekelj pledira za to da se kolonizira tamo gdje ima uvjeta da se goji loza, voće i po-vrće.	,, , ,
Delegat iz Broda govori o socijalnim
pitanjima.
Delegat »Tabora« iz Ljubljane ističe potrebu da se vodi više računa o političkim pitanj ima,_ jer onog časa kada se to riješi rijfigjt će se i socijalno pitanje naše emigracije.
Srećko Dobrila iz Zagreba je protiv toga da se podupire iseljavanje iz Julijske Krajine. Govori o našoj štampi.
Anton Mladen, tajnik direktorija odgovara na to da naše glasilo potpuno zadovoljava Savez i da se mnogi naši i strani publicisti vrlo lijepo o njemu izražavaju.
Podvlači da j*e direktorij s listom apsolutno zadovoljan
Najavljuje brošuru Sayeza o našem pitanju i spominje uspjeh Pavlovičeve knjige »Naši onstran meje«.
Dr. Rapotec govori u istom duhu i hvali list. Osim toga predlaže da se o našim pitanjima piše i u ostaloj štampi.
Učitelj Rusjan govori o pitanju propagande medju omladinom. Daje neke predloge i moli da se Savez pobrine neka se to provede u novom nastavnom planu za osnovne škole. Konkretno iznaša predlog o načinu zemljopisne pouke u vezi s našim pitanjem.
štrekelj delegat »Tabora« čilji\ oduži izvještaj svoga društva. Govori o mrtvilu u nàsoj èmigraciji. Predlaže da' se počne intenzivnijim radom. Predlaže da Savez povede akciju, da se u svim.
nacionalnim društvima osnuju otsjeci za Julijsku Krajinu. Uzgoju omladine neka se posvećuje veća pažnja. Podupire predlog učitelja Rusjana da Savez poradi kod nastavnika škola neka u predavanjima poveže našu zemlju pod Italijom s ostalim krajevima, jer je to prirodna cjelina.
Govori o potrebi propagande literature, o predavanjima i predavačima i o širenju slika naših velikih ljudi i naših mučenika.
Taj izvještaj, koji iznaša mnogo važnih i novih predloga, trebalo bi u cjelosti prenijeti, kada bi bilo raspoloživog mjesta, jer je vrlo interesantan.
IZVJEŠTAJ NADZORNOG ODBORA
Dr. Bergoč čita izvještaj nadzornog odbora i predlaže razrešnicu i pohvalu direktoriju. Izvještaj se prima burnim pljeskom.
Izbor rtove savezne uprave
Iza Četvrt sata odmora prešlo se na izbor nove savezne uprave, pa je nova uprava sastavljena ovako:
Pretsjednik: Dr. Ivan Marija Čok (burno odobravanje).
Potpredsjednici: Ivan Stari i dr. Ivo Ražem (Zagreb).
Tajnik: Anton Mladen.
Blagajnik: Josip Mohorič.
Odbornici: Franc Gorkič (Ljubljana), dr. Lojze Berce (Ljubljana), Kralj Marin (Maribor) i Koršič Mirko.
Organizatorno - propagandistički otsjek: Višnjevce Ivo (pročelnik), Gerbec Ante, Figar Alojz i Podvr-šič Albin (svi iz Ljubljane).
Statistički otsjek:	Juričić Lujo
(pročelnik), Prašelj Eugen i Burić Zvonimir (svi iz Novog Sada).
Socijalni otsjek: Rakovšček Josip (pročelnik), Reja Adolf, Rusija Adolf, Golouh i dr. Fornazarič (Maribor).
Kolonizacijski otsjek: Vižintin Željko (pročelnik), Zlatić Mate i Fran Baf (svi z Zagreba).
Fin ansi j sko - ekonomski:	dr.
Miran Kajin (pročelnik), dr. Goljevšček i Buić Fran (svi iz Zagreba).
Publicistički otsjek: Lavo Čermelj (pročelnik), Gerbec Anton (Ljubljana) dr. Branko Verčon (Maribor) i Matko Roj-nić (Zagreb).
Nadzorni odbor: Cvijan Josip, Tomašič Andrej i Cvecić Edo (Brod).
Svi pročelnici su ujedno i članovi direktorija.
PRIJEDLOZI DRUŠTAVA
Dr. Lovro Škaljer stavlja predlog o mjestu slijedećeg kongresa, a kongres većinom glasova upućuje predlog direktoriju.
Većinom glasova ie zaključeno da se svi prijedlozi društava ustupe direktoriju na rješavanje, a direktorij će rješenje dostaviti svima organizacijama.
Svršetak kongresa
Potpretsjednik »Nanosa« dr. Branko Verčon izrazuje zahvalnost direktoriju, delegatima i gostima i ispričava se za eventualne pogrješke organizacije.
Svi prisutni delegati i gosti, kao i članovi direktorija, ističu svoje zadovoljstvo na ovako odličnom uspjehu kongresa i čestitaju dr. Verčonu na tako savršenoj organizaciji i zahvaljujir svim mariborskim emigrantima na srdačnom prijemu.
Tone Peruško
>1 BROJ 35.
crkvenu službu isključivo u našem jeziku, sa dopuštenjem crkvene i svjetovne vlasti. S tim svojim pravom služili su se naši glagoljaši i pod upravom Francuske i austrijske vlade.
Nakon okupiranja Zadra zabranila je Italija u svim crkvama naš jezik samo se naš jezik sačuvao u crkvi Trećo-redaca u Zadru protiv svih napadaja neprijatelja.
U posljednje vrijeme učestale su sa strane Talijana zanovjetanja našim redovnicima,^ koji žive uz naš narod u Zadru. Našim glagoljašima u Zadru zaprijetila je ozbiljna pogibao, da im se to vjekovno pravo oduzima. U tu svrhu prikazuju Talijani naše redovnike glagoljaše i kao boljševike i kao velike ju-goslavene i kao antifašiste, a to samo zato, jer uporno brane svoja prava i prava svog naroda.
RADI TIH NAPADAJA MORALA SU U ZADNJOJ GODINI OTIĆI IZ ZADRA TRI NAŠA REDOVNIKA, JER SU BILI NEPOĆUDNI VLA-• STIMA ZATO, ŠTO SU SVOJIM VJERSKIM RADOM U CRKVI ISTICALI SVOJE VJEKOVNO PRAVO.
_U zadnje doba zaprijetila im je ozbiljna pogibao, da im se oduzme i samostan, a po tom da iščezne narodni jezik iz crkvenog bogoslužja.
Upozoravamo našu javnost, na tu naumljenu veliku nepravdu koja se nanaša našim redovnicima i našem jugoslavenskom narodu u Zadru. Molimo nadležne da taj naumi,leni korak kod talijanske vlade zapriječe, inače i naša javnost ima pravo tražiti da se sa S nima postupa u na.oj domovini onako kako oni postupaju s našima u Zadru.
Glagoljaš.
OLTARI U CRKVI MATEJNE VASI (Jedna molba)
U crkvi u Matejnoj vasi nalaze c’riva prostrana oltara, koja je izradio Franz Rottmann 1770 g.
čini se da bi ti oltari mogli biti u vezi sa oltarima urešenim svecima, koji se nalaze u crkvi sv. Marije u Zagrebu na Dolcu. — Kipar koji je izradio te zagrebačke oltare bio je vanredan umjetnik, pa možda i najveći umjetnik svog vremena, kako se je to najnovijim istraživanjima dokazalo, ali mu se do danas nije moglo doznati ime.
Jedan naš mladi student povijesti umjetnosti, kome je pošlo za rukom da objasni i istakne važnost tog nepoznatog kipara, bio bi silno zahvalan onome koji bi mu pribavio slike postranih ostara u Matejnoj vasi (glavni, srednji oltar je od drugog umjetnika) jer bi mu na taj način bilo možda moguće da dokaže poredbom stila da je umjetnik zagrebačkih oltara Ljubljančanih Franz Rottmann. — Molimo svakog koji posjeduje slike tih oltara, ili bi ih mogao nekako pribaviti, da ih pozajmi na dan. dva spomenutom studentu ili da mu javi na koji bi način mogao do njih doći.
Slike ili pisma molimo da pošaliete na adresu lista »Istre«. Slike će biti u najljepšem redu i odmah vraćene vlasniku.
IZ DRUŠTVA „ISTRA” U ZAGREBU
N. N.je darovao društvu »Istra« u Zagrebu 500 dinara, na čemu mu društvo i ovim putem najljepše zahvaljuje.
ČLANSKI SASTANAK EMIGRANATA U SPLITU
Sazivljemo članski sastanak emigranata nastanjenih u Splitu i okolici za subotu, dne 8 septembra, u 20.30 sati u restauraciji »Lovret«. Obzirom na to da imamo da raspravimo razna aktuelna pitanja koja interesuju svakog emigranta, potrebno je da učešće članova bude što veće, te stoga preporučamo svima našim članovima, a i nečlanovima emigrantima, da neizostavno i u punom broju dodju na taj naš drugarski sastanak. — Uprava »Istre«.
Poročil se je v Nuštri v Drinski banovina naš rojak g. Nace Pivk iz Idrije, sreski veterinar v Krupan ju z gospodično Pepico Weber, hčerko uglednega veletrgovca in veleposestnika. Pivk je absolviral veterinarsko visoko šolo v Bologni in lansko leto diplomiral v Zagrebu, čestitamo!
SREBRNI PIR IVANA I KATINE GOR-TAN U ZAGREBU
Ovog su utorka proslavili 25-godi-šnjicu vjenčanja naši zemljaci, brat pokojnog Vladimira Gortana, Ivan Gortan, kancelista sudbenog stola u Zagrebu sa svojom gospod j om Katinom r. Načinović. U gostoljubivoj kući svečara sastali su se njihovi rodjaci i prijatelji, koji su došli da im čestitaju. Proveli su nekoliko sati u zajedničkom veselju pjevanjem i sviranjem naših istarskih pjesama. Čovjek se je osjećao kao da je u Pazinu pred dvadesetak godina. Obnavljale su se uspomene na rodni kraj i sudbinu naših ljudi. U lijepo urešenoj sobi, okruženi slikama iz Istre i kod uživanja svake blagodati prava istarska srca nisu mogla u miru da plruju, pa su se sa bolom u duši sjetili sudbine najnesretnije svoje braće, koja luta za koricom kruha pa su za te siromahe sakupili 150 dinara.
Od srca čestitamo gospodinu i, 8°' sporiji Goftan na njihovom jubileju sa željom, da naredni jubilej proslave u mjestu vjenčanja.
»Istra« filai! svako« tjedna n patak. _ Uredništvo 1 uprava nalaza se n Zagrebu, Masarykova riSfeeM H. — broj čekovnog račune 30.789. — Pretplata: Za otjehi godinu 80 dinara: za po godine ** d’nara* za Inozemstvo dvostruko: za Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se računaju po cjenik... — Vlasnik i izdavač: KONZORCIJ »ISTRA«, Masarykova ni. 28. II. Telef br. 67-80 — Uredni* : Ive Mihovilović. Jukićeva ul. 3C. - Za urednišl-3 odgovara: Dr. Fran Brnčić. advokat, Samostanska 6. — Tisak: Stečajnina Jugoslovanske štampo d. d., Zagreb. Masarykova 28a, — Za tiskar«
odgovara Rudolf Polanovič, Zagreb. Ilica broj 131.