Terme ptbj sm HOTELS A RESORTS -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico 'V» _T5'_ . , , , , , ! Kronika ¡ž: Torek:Tednikov kopalni dan v v ^. w i , . t Zetale • Veter odnesel streho s hiše 150 metrov daleč te TEDNIK iL ^o1 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si O Stran 4 Ptuj, petek, 18. avgusta 2017 letnik LXX • št. 64 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V IAPI II 1)1 COK ««o/ WWW TAPfTEDEKOn s ' SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj www.tednik.si ■Stajerskitednik - Stajerskitednik Podravje Haloze • Zapuščene niso le stare domačije O Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Suša posledica gradnje elektrarn na Dravi? O Strani 8 in 9 V središču Ormož • Mesto bogatejše za hostel in novo tržnico O Stran 5 •v Šport Nogomet • Aluminij in Drava zanesljivo naprej, Videm daleč od presenečenja O Stran 13 mmsii ^ii m Ptuj • Sončni park so začeli urejati po načrtih, kijih še ni... Novi koraki v neznano Na Mestni občini Ptuj so pred Ptujsko nočjo (morda tudi. zaTadi nje?)tnaroči.li,ppsek i grmičevja v Sončnem parku pri ptujskem dominikanskem samostanu, . čegraVsoMačrtPz^ Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Podjetje Teleing v roke Telemacha o Stran 3 V središču Letonja: »Reševal 1 • v. 1. • :jn sem sebe in življenje^ kopalke v bazenu« o Stran 5 ^ ; T Pobratenja občin • »Mi se imamo radi...« - čeprav marsikdaj ne vemo, zakaj (O 0 ^^Uirodno T^abavne ■ v lasbe o Strani 6 in 7 iK&a UiUHl MESTNA OBČINA PTUJ w Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU TtTI'ï • V V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 11. avgusta 2017 Odprto pismo ostaja neodprto V našem časopisu bi lahko uvedli stalno rubriko, v kateri bi vsak teden znova preštevali padla ali nepovratno pohabljena drevesa ter posekano grmovje, odštevali bi kvadratne metre mestnih zelenih površin (z vsemi navedenimi posegi, cenjeni someščani, bi odštevali tudi naš denar), morda bi lahko zraven objavili še na-povednik prihajajočih sečenj ali celo aktualen seznam trenutno najneumnejših argumentov za »dokončno rešitev« vsega zelenega na Ptuju. V tokratni rubriki bi s sliko in besedo predstavili oskubljen Sončni park, v katerem nesrečni gospod Murko po novem osamljeno ždi sredi ničesar. Dimenzije pivskih šankov pač, bogpo-magaj, so, kakršne so ... Pa je ne bomo uvedli. Rubrike, mislim. Njeno funkcijo že opravljajo spletna družabna omrežja, ki tekmo v ažurnosti s tiskanim časopisom zlahka dobijo. Še bolje: na omrežjih lahko pišejo vsi, ki si tega zaželijo, in teh vseh je vse več. Spletno odprto pismo, ki ga je glede načrtovanega poseka dreves na ptujski tržnici Samo M. Strelec naslovil na ptujskega župana, je sprožilo burne odzive in odprlo številna vprašanja. Na pismo se je odzval marsikdo, župana med njimi ni bilo. Če časopisni članki in »jalove debate« na družabnih omrežjih ne zaležejo, kaj, spoštovani Ptujčani, preostane? Ptuj • Urejanje Sončnega parka Novi koraki v neznano Na Mestni občini Ptuj so pred Ptujsko nočjo (morda tudi zaradi nje?) naročili posek grmičevja v Sončnem parku pri ptujskem dominikanskem samostanu, čeprav so načrti za ureditev tega parka pravzaprav še v fazi usklajevanja ... S pojasnili so bili na ptujski občini sila skopi: »Naročnica posega v Sončnem parku je Mestna občina Ptuj. Stroški posega so znašali 1.773 evrov brez DDV, dela so izvedle Javne službe Ptuj. Odstranjeno je bilo grmičevje z izkopom korenin in panjev. Izvedeni so bili izravnava terena, setev trave, valjanje in čiščenje okolice.« Dejali so še, da so se za posek odločili zaradi »urejanja Ptuj • Bar Ranca obratuje Eden najlepših ambientov Izjemno lepo urejena lokal in okolica na Ptujskem jezeru na Ranci sta od sobote naprej ena lepših lokacij, na kateri lahko spijemo pijačo, načrtujejo pa tudi ponudbo hrane. Kar nekaj mesecev je trajalo, da je Mestni občini Ptuj uspelo uresničiti zastavljene cilje, a je končni rezultat izpodrinil grenki občutek. Čudovito urejena terasa in lokal na ptujskem morju bosta v prihodnje gotovo ena najbolj priljubljenih lokacij na Ptuju in širše. Medtem ko smo ta del „našega morja" že pred časom vzeli za svojega, si je večina želela le, da bi bil lepše urejen. In dobili smo tisto, kar smo pričakovali, velik del obiskovalcev je z videzom zelo zadovoljen. Ne glede na vse zaplete in dejstvo, da načrtovani termini niso bili skladni z dejansko izvedbo, bosta vsaj konec poletja in začetek jeseni obeležena s pestrim dogajanjem. Končno so urejena vsa dovoljenja, lastnik objekta MO Ptuj pa je uspel pridobiti tudi najemnika, ki bo prvotno ponujal pijačo, nato pa še hrano. Na javnem razpisu je občina z najemnikom, podjetjem ZA-AZ, podpisala triletno pogodbo. Lastnik podjetja Matej Ašen-brener je zadovoljen, da je Bar Ranca začel obratovati v tako lepem ambientu, načrtov za prihodnost pa imajo še veliko. Lokal, ki so ga uradno odprli v soboto, bo odprt vse dni v tednu, najmanj od 1. maja do konca septembra. Organizirani bodo številni dogodki, kar je bil tudi pogoj za izbor najemnika. Načrte za prvi veliki dogodek, odprtje lokala in terase, je sobotni dež nekoliko spremenil, a je bil kljub vsemu večerni dogodek, koncert Alje, uspešno izpeljan. So pa morali na nedeljo prestaviti dogodke, ki so bili namenjeni otrokom. Da bo dogajanje ob Dravi končno bolj pestro, so zadovoljni tudi na ptujski občini, kjer imajo še veliko načrtov za ureditev tega dela mesta. Med drugim načrtujejo ureditev marine in otroškega igrišča, marsikaj pa bo kot zmeraj odvisno od hitrosti birokratskih mlinov, omejitev, ki veljajo na tem območju in seveda finančnih zmožnosti. Dženana Kmetec Težko pričakovan objekt na Ranci je postavljen, komentarji velike večine Ptujčanov in drugih gostov pa so izjemno pozitivni. Sončnega parka«, ter zagotovili, da so zanj pridobili soglasja pristojnih služb. Marca letos je sicer ptujski župan Miran Sen-čar napovedal, da bo celotna ureditev Sončnega parka stala okoli 180.000 evrov. Krajinski arhitekt Miran Krivec z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je pojasnil, da je šlo za vzdrževalna dela, glede katerih so se na občini in zavodu sicer uskladili, vendar je občina pravno formalno z deli prehitevala: »Isti avtorji, ki so projektirali prenovo dominikanskega samostana, pripravljajo tudi načrt ureditve Sončnega parka, ta je še v fazi usklajevanja. Na ZVKDS smo zahtevali, da pri načrtovanju sodeluje tudi krajinski arhitekt, to delo je prevzela Tanja Simonič Korošak.« Zaščita pred pozidavo Krivec je pojasnil: »Sončni park bodo očistili, predvsem grmovne plasti, ki je bila 'po gospodinjsko' ali 'hišniško' zasajena brez koncepta. Opravili smo arboristično analizo in zahtevali ohranitev dveh velikih pušpanov, vse drugo pa prepustili arboristični oceni projektantov. Nekaj dreves je napadenih z lesno gobo, predvidoma bodo ostali lipa, rdeči bor, dva topola, magnolija in okrasna češnja. Pred dominikanskim samostanom je predvidena velika travnata površina, ki bi omogočala tudi izvedbo prireditev na prostem. Osrednjo pot parka bodo ohranili in zasadili manjša drevesa, ki bodo v višino zrasla največ deset metrov. Park bo morda ograjen - z ograjo ali zele- Ptuj • Parcela na Potrčevi ponovno na dražbi: to je najnižja cena, za katero jo bodo prodali Občina znižala ceno parcele za četrt milijona evrov Ceno svoje trenutno najdražje parcele, ki jo ponuja, je ptujska občina bistveno znižala. Čeprav so pričakovali, da bo zemljišče na Potrčevi na Ptuju prodano za dober milijon, kolikor je znašala cenitev - ki so jo naročili sami -, se na prvo dražbo ni prijavil niti en sam dražitelj. Poskušali bodo v drugo, s četrt milijona evrov nižjo ceno; 14.673 kvadratnih metrov veliko zemljišče namreč zdaj ponujajo za 742.087 evrov. Interesentov naj bi bilo - po neuradnih podatkih - tokrat kar nekaj. „Mestna občina Ptuj želi z znižanjem cene zemljišča na Potrčevi cesti k dražbi pritegniti več dražiteljev. Do danes dogovora o prodaji oziroma nakupu zemljišča nismo sklenili z nikomer. Objavljena cena je najnižja, za katero je občina pripravljena prodati zemljišče na Potrčevi cesti," so na naša novinarska vprašanja, povezana z drugo dražbo, odgovorili iz MO Ptuj. Julija so objavili prvo dražbo, a 1.027.110 evrov kot izhodiščna cena, ki jo je za parceli 571/5 in 3984/7 na Potrčevi cesti na podlagi opravljene cenitve postavila Mestna občina Ptuj, je očitno bila za vse potencialne interesente previsoka. Zato so jo lastniki znižali, zaradi česar naj bi bilo po neuradnih informacijah v drugem krogu dražiteljev več. Nepremičnini - gre namreč za zemljišče, ki se prodaja kot celota, a je razdeljeno na dve parceli - bosta prodani dražitelju, ki bo ponudil najvišjo ceno, in sicer po sistemu videno-kupljeno. Dražba bo javna, rok za prijavo pa je 11. september. Ali dogovori potekajo tudi z doslej najverjetnejšim kupcem, ki je od posla odstopil ravno zaradi previsoke cene, Domom upokojencev Ptuj, smo povprašali obe strani. Na občini so dejali, da je dražba javna in da se lahko prijavi kdorkoli. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički pa, da mora ministrstvo najprej potrditi finančni načrt Doma, o morebitnem nakupu pa bo pred sprejetjem končne odločitve na dopisni seji razpravljal še svet zavoda. Za razliko od prve dražbe, ko je bila cena postavljena na nekaj več kot milijon evrov, ko je Šemničkijeva kategorično zavrnila možnost sodelovanja, tokrat pušča odprte vse možno- sti. Sicer pravi, da je to še zmeraj bistveno višja cena od cenitve, ki so jo naročili in znaša nekaj manj kot pol milijona evrov, a poudarja, da so za pogovor zmeraj odprti. Glede na dejstvo, da občina zemljišča za manj kot 742.087 evrov ne bo prodala, bo tudi vodstvo Doma očitno moralo sprejeti dokončno odločitev, ali so nova cena in drugi pogoji dražbe zanje sprejemljivi ali ne. Ne le oni, temveč tudi vsi drugi interesenti imajo nekaj manj kot mesec dni časa, da preučijo pogoje občine in primernost cene. Dženana Kmetec Foto: DK Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 11. avgusta 2017 Aktualno Štajerski 3 Na Panorami mencavo, na grajskem griču ihtavo Krajinskega arhitekta Mirana Krivca z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) smo povprašali še o drugih dveh največjih posekih dreves na Ptuju. Poudaril je, da tisti na Panorami ni sporen, grič namreč ponuja velike perspektive: »Velika večina Ptujčanov vidi Rimljane kot oviro, v resnici pa gre za ptujsko preliminarno prednost. V Sloveniji gre za unikatno zgodbo, na katero bi se moralo osredotočiti tudi vse ostalo.« Priznal je, da začasna ureditev Panorame morda ni optimalna, a naj bi bila pač... začasna. »Pri poseku grajskega griča pa je šlo za samovoljno akcijo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Z muzejem smo se res dogovarjali, da bi bilo grič treba očistiti, vendar na zavodu v mislih nismo imeli goloseka. Načrtovali smo, da bi posekali bore, zasajene leta 1969. Mestoma bi skupine dreves pustili, da bi silhueto grajskega griča malo 'zmehčali'. Dobro je vsaj to, da niso pulili štorov, saj je brežina dokaj nestabilna,« je dejal krajinski arhitekt. Od prvih posegov na grajskem griču sta minili dve leti in pol, konservatorski načrt za celotno območje gradu pa naj bi v Restavratorskem centru ZVKDS začeli pripravljati šele prihodnje leto. Krivec je ptujskemu županu Miranu Senčarju predlagal, da bi medtem simbolično zasadil eno drevo . Kako je bilo območje parka videti pred stoletji, sicer ne vemo, takšno pa je bilo do nedavna. zelenjem.« Poudaril je, da bo v parku treba vzpostaviti nek red, obenem pa zadovoljiti potrebe kon-gresno-kulturnega središča in občine. Park na Muzejskem trgu (med dominikanskim samostanom, Prešernovo ulico, stavbo bivših zaporov in opornim zidom nad Dravo) so kot vrtnoarhi-tekturno dediščino vpisali v register nepremične kulturne dediščine, nima pa statusa spomenika državnega ali lokalnega po- mena (kot dominikanski samostan). V registru so o Sončnem parku zapisali: »Prvotna ureditev je bila izvedena leta 1870, po drugi svetovni vojni je bil delno preoblikovan. Zraven drevnine in grmovnic ga sooblikujejo še arheološki eksponati.« Krivec je pojasnil, da so Sončni park v register nepremične kulturne dediščine vpisali predvsem zato, da bi ga obvarovali pred pozidavo: »To velikokrat storimo. Nekoč je bil na tem mestu samostanski vrt, o katerem nimamo nobenih zgodovinskih podatkov, kasneje je prostor služil urjenju vojakov. Morda bi lahko kaj več izvedeli z vrtno arheologijo, za kar bi potrebovali precej denarja, rezultati pa bi bili vprašljivi.« Na ZVKDS so od projektantov nove podobe Sončnega parka zato zahtevali le, da »upoštevajo historična dejstva«. Eva Milošič Podravje • Kakšne spremembe se obetajo naročnikom storitev Teleinga Teleing v roke Telemacha Podjetje Teleing, d. o. o., storitve fiksnih telekomunikacijskih storitev ponuja v 15 občinah Spodnjega Podravja in Pomurja. A že v kratkem bodo vstopili v strateško partnerstvo s podjetjem Telemach; čakajo le še na presojo Agencije za varstvo konkurence. Preverili smo, kaj bo prevzem tega uspešnega pomurskega podjetja pomenil za dosedanje naročnike njihovih storitev, pa tudi 32 redno zaposlenih. Kot pojasnjuje Janez Smol-kovič, direktor podjetja Teleing, d. o. o., je postopek presoje koncentracije v teku, saj je bila 18. julija bila priglašena koncentracija pred Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence. To je zadnji in ključni korak do vstopa v strateško partnerstvo z največjim kabelskim in tretjim mobilnim operaterjem v Sloveniji - podjetjem Telemach, d. o. o., seveda če bo agencija povezavo odobrila. „Pridružitev skupini Telemach bo tako vnesla svež veter na območju 15 občin Spodnjega Podravja in Pomurja, kjer Teleing ponuja svoje fiksne telekomunikacijske storitve. S pridružitvijo bodo naročniki poleg storitev, ki jih že uporabljajo, lahko dostopali do najnovejših in najsodobnejših telekomunikacijskih rešitev po Koliko časa imajo, da odločijo? Kot so pojasnili na Agenciji, poteka konkretnega postopka ne morejo komentirati, so pa podali splošen odgovor glede rokov za izdajo odločbe v skladu z določili Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Postopek presoje odloča o tem, ali bi zadevna koncentracija imela bistven vpliv na učinkovito konkurenco, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Če Agencija med postopkom ugotovi, da v primeru združitve oz. priglašene koncentracije ni izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, izdajo odločbo v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve. V nasprotnem primeru, ko je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, pa s sklepom začnejo postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Objavijo ga na spletni strani Agencije in v roku 60 delovnih dni od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka izdajo odločbo, pri čemer je navedeni rok 60 delovnih dni ravno tako t. i. instrukcijski rok. dostopnih cenah, ki jih Telemach ponuja svojim naročnikom, kot so velika hitrost dostopa do interneta, HD-programi, časovni preskok, video na zahtevo, mobilna aplikacija D3 GO, stacionarna in mobilna telefonija, brezplačni klici v omrežje Telemach in United Group," so pojasnili v podjetju Teleing. Po besedah Smolkoviča je na izbor strateškega partnerja vplivalo več dejavnikov. Dosedanjim naročnikom so tudi v prihodnje želeli zagotoviti celovito ponudbo najsodobnejših telekomunikacijskih mobilnih in fiksnih storitev. „Odločilna pa je tudi ohranitev delovnih mest za zaposlene v podjetju Teleing, kjer je redno zaposlenih 32 ljudi. Zelo pomembno je tudi to, da ima izbrani strateški partner zagotovljene vire financiranja za dokončanje optičnega omrežja, ki ga Teleing gradi od leta 2007 s ciljem, da do leta 2020 v celoti nadomesti obstoječa bakrena omrežja kabelske televizije z novim optičnim omrežjem. Optika bo torej kljub prevzemu v celoti zgrajena na območjih oz. v občinah, kjer je to predvideno," še pojasnjuje direktor podjetja Teleing. To se bo razdelilo na dva dela, področje Telemach zaenkrat brez izjav Dolžino postopka presoje koncentracije je težko napovedati, a po pričakovanjih naj bi bil zaključen septembra. O tem, zakaj so se odločili za pridružitev in kaj ta pomeni za dosedanje naročnike Teleinga, smo se pozanimali tudi v podjetju Telemach, kjer pa so za zdaj z informacijami še skopi. Zapisali so le: „Obveščamo vas, daje bila sklenjena pogodba, s katero se bo podjetje Telemach, d. o. o., povezalo s podjetjem Teleing, d. o. o., iz Razkrižja. Družba Teleing je lokalni ponudnik fiksnih telekomunikacijskih storitev na območju 15 občin področja Spodnjega Podravja in Pomurja. V obdobju do odobritve pogodbe s strani pristojnih regulatornih organov ostalih podrobnosti v zvezi s to transakcijo ni možno komentirati." telekomunikacij prevzema podjetje Telemach, gradnje pa tudi v prihodnje ostajajo v njihovi domeni. Sodelovanje obeh partnerjev se bo tako nadaljevalo tudi po združitvi, saj bo ravno podjetje Teleing še naprej gradilo optično omrežje. Kaj je bilo vzrok odločitvi, da dejavnost telekomunikacije prodajo, Smolkovič odgovarja: „Pridruževanje in konsolidacija operaterjev je normalen trend na trgu EU in Slovenije, kjer je močno prisotna konvergenca fiksnih in mobilnih telekomunikacijskih storitev. Samo operaterji, ki ponujajo celotno paleto fiksnih in mobilnih storitev, so lahko dolgoročno konkurenčni. Mi mobilne telefonije nismo ponujali, zaradi česar ni bilo celovite ponudbe. Svoje je prispevala tudi sprememba modelov komercialnih televizij. Prepričan pa sem, da bodo naši naročniki s tem strateškim partnerstvom le še pridobili, saj bo programska shema še bogatejša, mobilne storitve so pri Telemachu zelo ugodne ter, kar je ključno, ponujena bo celovita storitev." O čem Agencija sploh presoja? Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence postopek presoje koncentracije prične na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti. Postopki se končajo z odločbo. Kot zanimivost še podatek: na področju presoje koncentracij je v letu 2015 Agencija obravnavala 31 zadev na osnovi priglasitve koncentracije podjetij; v 19 zadevah je izdala odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, v štirih zadevah so ugotovili, da obveznost priglasitve ni bila izkazana, le v treh zadevah pa so ustavili postopek. Dženana Kmetec 4 Štajerski V središču petek • 18. avgusta 2017 Ptuj, Slovenija • Zdravljenje prostoživečih živalskih vrst Divje živali lahko v Sloveniji zdravijo le v eni veterinarski ambulanti Julija lani so vandali razdejali labodje gnezdo v ptujskem mestnem parku, letošnje poletje je prineslo novo žalostno labodjo zgodbo. Ta mesec je Branko Ciglarič na Bregu pri Ptuju ob cesti našel poškodovanega laboda in ga odpeljal v Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer naj bi po njegovih besedah pomoč odklonili. Preverili smo, kaj se je v resnici zgodilo. Prava številka je 112 Za poškodovane divje živali je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah dolžen poskrbeti Azil za živali prosto živečih vrst, za divjad pa morajo po Zakonu o divjadi in lovstvu poskrbeti lovske družine, pristojne za tisto območje. Pod divjad sodijo srne, navadni jeleni, damjaki, mufloni, gamsi, kozorogi, divji prašiči, lisice, jazbeci, kune zlatice in kune belice, rakunasti psi, pižmovke, nutrije, alpski svizci, poljski zajci, navadni polhi, fazani, poljske jerebice, race mlakarice, srake, šoje in sive vrane. Najditelji povoženih ali kako drugače poškodovanih divjih živali se zato pogosto znajdejo v zadregi, kaj storiti. Časa za premislek in raziskavo, v katero kategorijo posamezna žival sodi, največkrat ni. Najditelji naj zato pokličejo na telefonsko številko 112, kjer jih bodo povezali ali z Zatočiščem za živali prosto živečih vrst na Muti ali z lovci. Povedano preprosteje: ali bodo žival sploh poskusili rešiti ali bo obsojena na smrt, bo odvisno od živalske vrste, ki ji pripada. »Poškodovan labod je bil še pri zavesti, dehidriran je z odprtim kljunom sedel na vročini. Pod enim krilom je imel veliko rano, po moje ga je zbil avto. Poklical sem 112, kjer so mi povedali, da so o tem že pred časom obvestili neko društvo. Živali sem dal vodo in jo umaknil v senco, čeprav je pihala vame. Čakal sem na pomoč, a več kot 20 minut ni bilo nikogar. Medtem me je nekdo prišel prosit, naj umaknem avto s pločnika, vsi drugi so le hodili mimo. Ne vem, ali ljudje res nimajo časa ali pa se jim pač ne da ukvarjati s tem,« je povedal Ciglarič. Ko pomoči ni bilo na spregled, je laboda dal v prtljažnik avtomobila in ga odpeljal v ambulanto za male živali pod okriljem Veterinarske bolnice Ptuj. »Veterinar je bil zelo osoren. Dejal je, da tam niso pristojni za divje živali, a sem prosil, da laboda vseeno vsaj pregleda. Spraševal me je, kdo bo to plačal. To ni moja, temveč divja žival, sem mu odgovoril, zato naj zanjo plača država,« je dejal Ciglarič. Veterinar Rok Nartnik iz ptujske veterinarske bolnice je zatrdil, da je njegov sodelavec žival sprejel: »Labod je imel poškodovano perut in del prsnega koša, izredno težko je dihal. Veterinar ga je zato moral evtanazirati.« Pojasnil je, da je najditelj živali napotke veterinarja očitno napačno razumel kot zavrnitev: »Najditeljem poškodovanih pro-stoživečih živali svetujemo, da kontaktirajo Zatočišče za živali prosto živečih živalskih vrst na Muti; če je žival hudo poškodovana, naj jo pripeljejo k nam. Izkušenj s takimi živalmi imamo bolj malo, a pomagamo po najboljših močeh. Žival pri nas za-držimo oz. hospitaliziramo, da jo nekdo pride iskat in odpelje na Muto.« Ciglarič vztraja, da bi živali lahko pomagali tudi na Ptuju, če bi to hoteli: »Redim perutnino, živali poznam. Res dvomim, da ta labod ne bi preživel; problem je bil samo v denarju. Ko so mi povedali, da bodo ptico usmrtili, sem jo hotel odpeljati, a mi tega niso dovolili ... « Nartnik je pojasnil, da je zakonodaja na področju zdravljenja živali pro-stoživečih vrst kar zapletena, poleg tega imamo v Sloveniji samo enega veterinarja s koncesijo za zdravljenje teh živali: »Če bi rešili vse poškodovane divje živali, bi bili azili polni ...« Eva Milosic Foto: Mihael Toš Laboda so zaradi hudih poškodb evtanazirali, njegov najditelj pa se sprašuje, ali je to res bilo nujno. Haloze • Neurje spet terjalo davek Streha je poletela 150 metrov daleč To poletje vreme Spodnjemu Podravju ni prizanašalo. Tudi zadnje v nizu neurij, kije po vsej državi divjalo prejšnji teden, je povzročilo precej škode. Morda najhuje je bilo v Nadolah v občini Žetale, kjer je močan vihar s stanovanjske hiše odtrgal velik kos strehe. Upokojenka Marija Plajnšek, ki v hiši v Nadolah 28 živi sama, je dejala, da je bil 10. avgusta okoli sedme ure zvečer hrup neznosen: »Slišati je bilo, kot bi odtrgalo kos hiše, z zidovi vred. Takoj sem stekla k vratom, da bi šla ven pogledat, kaj se je zgodilo, a je bil vihar tako močan, da jih sploh nisem mogla odpreti.« Nastalo škodo si je lahko ogledala šele, ko se je veter nekoliko polegel. In imela je kaj videti: veter je odnesel več kot četrt strehe, jo ponesel čez visoka drevesa pred hišo in jo odložil v sadovnjaku na pobočju brega, približno 150 metrov stran od hiše. Za haloške gasilce delovna noč Zadnje neurje je precej škode napravilo po celotnih Halozah. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Makole so odstranili drevo, ki je v naselju Savinsko padlo na osebno vozilo in poškodovalo električne in telekomunikacijske vodnike. Gasilci PGD Stoperce so iz kleti in pritličja stanovanjske hiše v Majšperku črpali meteorno vodo in odstranili dve podrti drevesi. Gasilci PGD Tržec so sanirali razkrito streho na stanovanjski hiši v Tržcu. Videmski gasilci so iz dveh hiš črpali vodo, razžagali dve drevesi, ki sta padli na cestišče, ter podprli in zavarovali električni drog. Gasilci PGD Leskovec so odstranili podrta drevesa v Repiščah. Gasilci PGD Cirkulane so na novo prekrili razkrito streho na hiši v Gradiščah. Na teren so morali tudi gasilci PGD Zavrč, saj je v Turškem Vrhu na cestišče padlo drevo. »Gasilci, sorodniki in sosedje so mi pomagali še isti večer, vsem sem za pomoč neizmerno hvaležna. Gasilci so se izkazali z odlično in hitro organizacijo, delali so skoraj do polnoči,« je povedala Plajnškova. Po prvih, grobih ocenah je na strehi nastalo za okoli 2.500 evrov škode, na natančnejši seznam potrebnih popravil in predračun lastnica objekta še čaka. Župan občine Žetale Anton Butolen je pojasnil, da imajo za takšne primere na občini pripravljen poseben intervencijski sklad: »Občina bo za sanacijo prispevala 500 evrov, za višji znesek bi bil potreben sklep občinskega sveta.« Dodal je, da so v neurju za občino nastali tudi drugi stroški: »Naliv je odnesel makadamske ceste po občini - tudi tiste, ki smo jih letos spomladi sanirali ...« Plajnškova svoje hiše v Nadolah ni zavarovala. Sama je s skromno pokojnino ne bo mogla popraviti, zato bo vsakršne pomoči ali para pridnih rok zelo vesela. Eva Milošič Veliki kosi strehe so polomili sadno drevje. Kose strešne kritine, špirovcev in žlebov je veter raz-tresel po celem pobočju. »Streho je hud sunek vetra v celoti, s špirovci in žlebovi vred, odtrgal vse do dimnika. Najbrž bi 'olupil' celo streho, če ga ne bi zaustavil dimnik. Tudi tega je veter poškodoval in premaknil,« je pojasnila lastnica stavbe. Na pomoč so takoj priskočili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Žetale, ki so hišo začasno zaščitili s plastično folijo. Žetalski gasilci so hišo zaščitili s folijo. Foto: EM petek • 18. avgusta 2017 V središču Štajerski 5 Ormož • Celovita obnova stare komunale v vrednosti 640.000 evrov Mesto bo bogatejše za hostel in novo tržnico Stara komunala v samem centru Ormoža, ki že lep čas kliče po obnovi, bo deležna korenite prenove, vredne okoli 640.000 evrov. V njej bo občina uredila novo tržnico, hostel ter prostore Kluba ormoških študentov in Mladinskega centra Ormož. Občina Ormož je konec preteklega tedna ob podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem predstavila celovito rekonstrukcijo objekta, znanega pod imenom stara komunala. Del te stavbe, ki je danes v razpadajočem stanju, bodo porušili ter zgradili povsem na novo, preostali obstoječi del pa obnovili. Po napovedih občine bodo v prenovljenem objektu v skupni velikosti 665 kvadratnih metrov prostor med drugimi dobili tržničarji. Sedanja tržnica je namreč umeščena med stanovanjske bloke in tako premajhna in neprimerna. Nova tržnica se bo z osrednjim prostorom, sanitarijami in pokritim prostorom za druženje razprostirala na površini okoli 210 kvadratnih metrov. Poleg prodajne dejavnosti pa bo namenjena tudi prireditvam in najrazličnejšim dogodkom. Na voljo bo 30 postelj Velika pridobitev bo tudi hostel, ki bo meril 262 kvadratnih metrov. V njem bo na voljo osem sob z vsega 30 posteljami (štiri dvoposteljne sobe, dve štiriposteljni sobi ter po ena šest in osemposteljna soba), ki jih v mestu za sam razvoj turizma še kako potrebujejo. Velika težava je namreč, da v Ormožu objekta, v katerega bi lahko namestili avtobus izletnikov, ni. Ob samem hostlu bodo sicer še uredili 22 parkirnih mest. Prav tako pa bo objekt nudil prostore študentski organizaciji Ormož (KOŠ) ter Mladinskemu centru Ormož (MCO). Korenita prenova stare komunale z novo vsebino bo po mnenju vodje oddelka za gospodarske dejavnosti na občini Ormož Karmen Štumberger doprinesla k oživi- tvi mestnega središča: »Namen projekta je obnoviti in rekonstruirati objekt stare komunale, ki je trenutno v izjemno slabem, razpadajočem stanju, ter s tem ponovno oživeti ta del mesta Ormož. Ureditev objekta na lokaciji Kerenčičevega trga 11 je edinstvena priložnost razvoja ter ponovnega zagona strogega centra Ormoža s pomočjo različnih vsebin, ki bodo pritegnile tako starejšo kot tudi zelo mlado prebivalstvo Ormoža ter njegove okolice v sam center mesta. Namen pa je tudi pridobitev na veljavi v smislu turizma in obiska domačih ter tujih gostov. Center bo tako ljudem ponujal najrazličnejše dejavnosti, ki bodo potekale med tednom kot tudi ob koncu tedna, tako čez dan kot tudi v večernih urah - vsebina centra je usmerjena tako, da privabi v objekt čim več različnih generacij ob različnem času. Omogočeno bo medgene-racijsko druženje v prostem času in tudi v poslovne namene.« Pred samo sanacijo še arheološke raziskave V kleti prenovljenega objekta je predvidena še shramba oz. vi-noteka. Pred samo sanacijo kleti bodo izvedene arheološke raziskave, s katerimi se morebitne arheološke ostaline razišče in nadzorovano odstrani, kar pred- pisuje varstveni režim v primeru gradbene dejavnosti v mestu in posegih v zemeljske plasti. Kot je ob podpisu pogodbe še dejal ormoški župan Alojz Sok, bo investicija občino stala okoli 640.000 evrov, nadejajo se okoli 33.000 evrov evropskih sredstev za opremo za tržnico v okviru projekta, prijavljenega na razpis kmetijskega sklada v okviru LAS OE Ormož. Čakajo še na odobritev Agencije za kmetijske trge RS. »To bo že tretja podpi- sana pogodba za investicije na področju mesta Ormož, in sicer iz tistih sredstev, za katera je občinski svet odločil, da se namesto za odlagališče komunalnih odpadkov na območju glinoko-pa namenijo za druge potrebe«, je ob tem še pojasnil Sok. Izbrani izvajalec Franc Škorja-nec, s. p., je dela začel v tem tednu in bo končal v roku desetih mesecev, za nadzor v vrednosti 9.500 evrov pa je bil izbran Branko Kelemina. Monika Levanic Foto: NL Za izvedbo celovite obnove objekta »stara komunala« je župan občine Ormož Alojz Sok minuli petek podpisal pogodbo s samostojnim podjetnikom Francem Škorjancem in Brankom Kelemino, ki bo nad projektom izvajal strokovni nadzor. Ponudniki na javnem razpisu Prenova objekta stare komunale za potrebe tržnice, hostla ter prostorov KOŠ-a cena v EUR z DDV 1. FRANC ŠKORJANEC, s. p., Žvab 16, 2259 Ivanjkovci 640.670,47 2. MARKOMARK NIVAL, d. o. o., Pobrežje 6 a, 2284 Videm pri Ptuju s partnerjem NIVAL OAB, Pobrežje 6 a, 2284 Videm pri Ptuju 743.863,65 3. LESNINA MG OPREMA, d. d., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana 755.763,66 4. GP PROJECT ING, d. o. o., Vošnjakova ul. 6, 2250 Ptuj 834.453,67 5. MILAN PINTARIČ, s. p., Spodnja Ščavnica 32, 9250 Gornja Radgona 876.958,69 Vir: Občina Ormož Za prenovo objekta stara komunala za potrebe tržnice, hostla ter prostorov KOŠ-a seje potegovalo pet ponudnikov. Ponudbena cena najugodnejšega ponudnika, Franc Škorjanec, s. p., je skupaj z DDV znašala 640.670 evrov, cena Milana Pintariča, s. p., pa je bila za 36 % oziroma dobrih 230.000 evrov višja. „Gre za dogodek, ki se mi je zgodil v ptujskih Termah, ko sem s skokom s petmetrske skakalnice reševal svoje življenje in življenje kopalke. Po več skokih s skakalnice z mesta sem se odločil, da skočim z zaletom, seveda po predhodnem dogovoru z redarjem, da mi bo dal znak s piščalko. Z zaletom seveda nisem videl, kaj se dogaja v bazenu, da je v prostoru za doskok plavalka, kjer po pravilih ne bi smela plavati. Ko sem z zaletom odskočil lastovko na znak 'mla- dostnega kopališkega redarja', sem na mojo grozo zagledal plavalko točno v območju mojega doskoka. Nakar sem reševal svoje in njeno življenje in pri tem utrpel poškodbe, ki so vidne. Tukaj gre za varnost kopalcev in za varnost bi morali po mojem skromnem mnenju poskrbeti kopališki reševalci s certifikati," trdi Miroslav Letonja, ki se mu je, kot pravi, omenjeni dogodek pripetil 4. avgusta letos. Prepričan je, da je le zaradi hitrega odziva uspel obvarovati sebe in plavalko pred še hujšimi poškodbami. „Poanta je v tem, da po mojem mnenju za varnost kopalcev ne skrbijo avizirani s strokovnimi izpiti usposobljeni kopališki redarji. Zagotavljam, da skoke kar dobro obvladam. Zadevo sem prijavil tudi na ptujski policijski postaji in dežurni policist mi je zagotovil, da bodo poslali rajonskega policista, da opozori vodstvo kopališča na omenjeno problematiko varnosti kopalcev," še dodaja Letonja. Poudarja, da njegov namen ni ptuj- skim Termam delati antireklame, temveč le opozoriti na to, da so kopalci lahko zaradi neusposobljenosti kadra tudi v življenjski nevarnosti in preprečiti še kakšno morda hujšo poškodbo. V Termah odgovarjajo: »To sezono ni bilo niti ene poškodbe« Seveda smo o tem dogodku govorili tudi z vodstvom ptujskih Term. Pojasnili so, da v Ter- malnem parku Term Ptuj za varnost kopalcev skrbijo reševalci iz vode in redarji, ki so v skladu s Pravilnikom o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih prisotni na vseh vodnih atrakcijah - toboganih in skakalnicah: „Delo redarjev opravljajo študentje, ki jih pred nastopom dela strokovno usposobijo reševalci iz vode, ki so prisotni na kopališču in tudi spremljajo njihovo delo. Naloga redarja na vodni atrakciji je, da da kopalcu znak, kdaj se lahko spusti po toboganu ali skoči s skakalnice. Kopalce, ki znakov redarjev ne upoštevajo, se na to opozori z žvižgom." Trdijo še, da z dogodkom, ki naj bi se zgodil 4. avgusta letos, sploh niso seznanjeni in dodajajo: „Reševalci iz vode vodijo zapisnik o vseh poškodbah, ki se zgodijo na kopališču, v katerem pa omenjenega dogodka ni. V letošnji sezoni do tega trenutka še nismo zabeležili nobene poškodbe na skakalnicah." Dženana Kmete c Ptuj • Varnost kopalcev v Termah Letonja: »Reševal sem sebe in življenje kopalke v bazenu« Ker naj bi mu pri skoku s skakalnice v ptujskih Termah redar dal znak, da lahko skoči, čeprav je bila pod njim v bazenu plavalka, se je naš bralec, trdi, znašel v izjemno nevarni situaciji. Kot pravi Miroslav Letonja, je bilo zaradi neusposobljenosti redarjev ogroženo njegovo življenje in tudi varnost vseh kopalcev. V Termah odgovarjajo, da v letošnji sezoni niso zabeležili niti ene poškodbe in tudi o tem dogodku niso seznanjeni. Poškodb naj bi Letonja imel kar nekaj, a je prepričan, da bi se dogodek lahko končal s še bistveno hujšimi posledicami. Foto: EM 6 Štajerski Podravje petek • 18. avgusta 2017 Ptuj • Bratsko in partnersko sodelovanje Mestne občine ali občanov »Mi se imamo radi...« - čeprav ma »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Najbrž tele uvodne misli poznate iz Hemingwayevega romana Komu zvoni (pa čeprav nas 99 odstotkov pojma nima, koga je pisatelj citiral. Mimogrede: prevod smo prepisali s spleta, ne iz kakšne knjige, zato je mogoče malenkost drugačen od tistega, kar imate na svoji knjižni polici.). In kot ljudje nismo otok, tako niso otoki mesta ali države; no, nekatera so, ampak v zapisanem navedku ni mišljeno dobesedno otok, pač pa povezanost posameznika - otoka - s celoto. In povezovanje je lastnost, ki jo pozna celotno stvarstvo, od najmanjše celice, ki se je združila v organizem, do najvišje razvitega bitja ... (Recimo, da smo s tem mislili na Homo sapiensa.) Povezujemo se ljudje kot posamezniki, povezujejo se tudi naše različne združbe. Pomembnejši ali »pomembnejši«, kot si, raje se bodo povezovali s tabo (poglejte samo na spletno Knjigo obrazov, koliko »prijateljev« imajo nekateri!). Povezujejo se tudi mesta. Pri čemer sicer ne velja, da je število povezav premo Ljubljana - pobratena mesta Ljubljana ima podpisane sporazume in protokole s 25 mesti: Pesaro (Italija), Parma (Italija), Chemnitz (Nemčija), Bratislava (Slovaška), Sousse (Tunizija), Cleveland (Ohio, ZDA), Wiesbaden (Nemčija), Tbilisi (Gruzija), Leverkusen (Nemčija), Reka (Hrvaška), Chengdu (Kitajska), Ploče (Hrvaška), Dunaj (Avstrija), Atene (Grčija), Moskva (Rusija), Zagreb (Hrvaška), Moskovska pokrajina (Ruska federacija), Gradec ( Avstrija), Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Bruselj - glavno mesto (Belgija), Skopje - glavno mesto (Makedonija), Beograd - glavno mesto (Srbija), Baku -glavno mesto Azerbajdžana, Fujairah (Združeni arabski emirati), Ankara (Turčija). sorazmerno s pomembnostjo. Ker me nihče ne bo prepričal, da je Maribor najpriljubljenejše mesto na Kitajskem, pa imajo kar deset mariborsko-kitajskih bratsko/partnerskih povezav. Prej bi človek rekel, da gre za vsiljivost. (To poznamo tudi v zasebnih »prijateljskih« povezavah, kajne?) No, v tem sestavku pišemo o mednarodnih povezavah mest. Pravzaprav za nas »najpomembnejšega« mesta - Ptuja. Ptujske mednarodne povezave Ptujsko medmestno/meddržavno sodelovanje opisujeta dva pojma: pobratenje in partnerstvo. S Ptujem pobratena mesta so Arandelovac v Srbiji (od 8. avgusta 1971), Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji (od 28. junija 1997), Banska Štiavnica na Slovaškem (od 10. septembra 2004), Burghausen v Nemčiji (od 10. septembra 2004), Va-raždin na Hrvaškem (od 6. decembra 2004) in Ohrid v Makedoniji (od 8. decembra 2005). Partnerski sporazumi oziroma listine o nameri sodelovanja um 1 1 j j PHM>1M. «jJL M -m & I ' X r\ Občine se zelo rade bratijo. Staršani so to zelo zanimivo pokazali v krožišču, ki pelje do bližnje avtoceste ... na posameznih področjih pa so bila podpisana z mesti Velika Kaniža / Nagykanizsa na Madžarskem (26. septembra 2008), Kavadarci v Makedoniji (februarja 2009), Arlon v Belgiji (22. februarja 2009), Kalisz na Poljskem (21. avgusta 2011) in Saffle na Švedskem (2. avgusta 2013). In letos ob občinskem prazniku še Jezernica na avstrijskem Koroškem. Zakaj ravno ta bratstva in partnerstva, se bo najbrž pozabilo (če se že ni). Za Arande-lovac se (še) spomnimo, da je povezava s Ptujem posledica dogajanj med drugo svetovno vojno, ko so bili nekateri Slovenci (tudi z našega območja) izgnani v ta del Srbije in so dobili zatočišče in pomoč za preživetje v Šumadiji. Kakšna pa je zgodovinska povezava z Banskö Štiavnico, ne vemo (nas bo popravil kdo, ki to ve?). Mogoče pa - če gremo razlagat malo na silo: v Banski Štiavnici je bil rudnik zlata in srebra in je morda kak v Ptuju arheološko izkopan rimski prstan narejen iz slovaškega zlata? Burghausen: imajo grad nad reko, vinograd na grajskem griču (ki so jim ga sicer nedavno zasadili Ptujčani), srednjeveške igre ... - dovolj podobnosti za bratstvo? (Aja, pa turizem imajo, samo tam se ga vedo iti!) Kaj ptujskosti bomo našli v preteklosti mesta Saint-Cyr na Loari, ne vemo; danes je tam krožišče, poimenovano po Ptuju (le kako Francozi izgovorijo »Ptuj«?). Morda je v srednjem veku kak saintcyrški romar od tam prišel k ptujskim dominikancem ali minoritom? (Marija Hernja Masten bi to lahko vedela ...). Kidričevo • Talum ob polletju posloval pozitivno Letos 25 mio evrov za naložbe V kidričevskem Talumu, ki velja za enega največjih zaposlovalcev v regiji, so v prvem polletju 2017 ustvarili 170 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Rezultat za 14 odstotkov presega načrtovanega, za 11 odstotkov je višji tudi od rezultata v lanskem primerljivem obdobju. Poslovni izid prvega polletja celotne skupine je pozitiven in znaša 1,5 milijona evrov. »Primerjava z lanskim letom kaže, da smo po fizičnem obsegu prodaje na podobnem nivoju kot lani, medtem ko smo obseg prihodkov iz prodaje povečali za več kot deset odstotkov. Slednje je v največji meri rezultat višje borzne cene aluminija, ki je v prvem polletju v povprečju presegla 1.850 ameriških dolarjev za tono. Višja borzna cena aluminija ugodno vpliva na povečanje obsega prihodkov, v manjši meri pa tudi na poslovni izid. Spremenjene okoliščine poslovanja se niso odrazile samo pri prihodkih iz prodaje, ampak tudi pri stroških, saj so se cene vseh strateških surovin - glinice, koksa, smole, primarnega in odpadnega aluminija ter legirnih dodatkov -zvišale,« je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in dodal: »Z majem 2017 sprejetimi odločitvami v povezavi s plačno politiko se je dodatno povišal strošek dela kot posledica dviga plač, tako osnovnih kot tudi variabilnega dela plače. Z dodatnim ukrepom smo zvišali dodatke zaposlenim v proizvodnji za delo v popoldanski in v nočni izmeni. Ocenjujemo, da bodo sprejeti ukrepi skupaj na letni ravni prinesli 9-odstotno povečanje mase plač. Sprejeti ukrepi niso vključevali vodstvenih in vodilnih zaposlenih.« Na vprašanje, kakšen je cilj poslovanja do konca tega leta, prvi mož kidričevskega Taluma odgovarja: »Na osnovi sklenjenih prodajnih pogodb in okoliščin poslovanja v panogi lahko ocenjujemo, da bomo prihodke iz prvega polletja podvojili, poslovni izid bo od- Foto: Črtomir Goznik Konec junija je bilo v skupini Talum zaposlenih 1.310 sodelavcev. V obdobju zadnjih dveh let se je število zaposlenih povečalo za več kot 200. Povprečna starost zaposlenih je 43 let, v zadnjem srednjeročnem obdobju se je znižala za štiri leta. visen od nadaljnjega gibanja cen surovin v tem in zadnjem kvartalu. Letos smo nekoliko pospešili vlaganja v osnovna sredstva in razvoj, saj jih v celotni skupini Talum načrtujemo za 25 milijonov evrov. Naložbe so povezane z razvojno-razi-skovalno dejavnostjo, povečanjem proizvodnih zmogljivost in investicijskim vzdrževanjem. Izpostavimo lahko naložbe pri povečanju proizvodnje drogov zaradi vstopa na trg drogov s specifičnimi zahtevami. Investicije na tem programu bomo izvedli v modernizacijo in izgradnjo homogenizacijskih peči ter v razvoj litja drogov drugačnih dimenzij od obstoječih. Na področju proizvodnje rondelic za doze povečujemo proizvodnjo zaradi vstopa na nove trge z razvojem novih zlitin. Na področju livarstva ulitkov intenziviramo aktivnosti pri procesu visokotlačnega litja, s čimer zaokrožujemo celovito ponudbo vseh tehnologij litja na eni lokaciji. Letos je največ vlaganj na tem področju povezanih z izgradnjo objekta in obdelovalnih naprav za mehansko obdelavo aluminijastih ulitkov.« Mojca Zemljarič petek • 18. avgusta 2017 Podravje Štajerski 7 rsikdaj ne vemo, zakaj bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega Skratka - razlog za pobratenja in sodelovanja je najbrž malokomu znan. Na občini pa povezave pojasnjujejo: »Podpisi partnerstev in pobratenj so bili v največji meri posledica aktivnih sodelovanj na določenih področjih (pri posameznih projektih, na področju kulture, Kurentovanja, turizma ...). Župani, mestni svetniki pa tudi občani so s posameznimi mesti v določenih obdobjih začutili tolikšno povezanost ter videli možnosti sodelovanja tudi v prihodnosti, da so se odločili za obeležitev sodelovanja s podpisi svečanih protokolarnih listin.« In če so nam (nekatera) pobratena mesta vsaj po imenih blizu, kaj pa veste o partnerskih: Kavadarci (aha, vino!), Velika Kaniža - Nagykanizsa (povezuje nas skupna rimska zgodovina, pa potem praslo- venska), Arlon (???),Kalisz (???), Saffle (???)? Zemljepis: sedi, 1. (In zanimivo: za razliko od Mariborčanov nobenega kitajskega mesta. Le kako so Ptuj našli lastniki ptujskih kitajskih trgovin in restavracij?) Ampak pri bratstvih in partnerstvih je pomembno, kot so zapisali na občinski spletni strani: »Mestna občina Ptuj sledi temeljnim evropskim smernicam, kot so mir in medsebojno spoštovanje, demokracija in medsebojno sodelovanje ter prihodnost Evrope z multikul-turnim dialogom. (Aha, zato ni kitajskih mest, op. avt.) V tem duhu in duhu resničnega prijateljstva in medsebojnega spoznavanja in razumevanja Mestna občina Ptuj preko svojih pobratenih, prijateljskih in partnerskih mest uresničuje začrtane smernice mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev.« Pobratenje kot žlahta - dobimo se le ob redkih priložnostih Pri mestni oblasti smo se pozanimali, kako vzdržujejo stike s pobratenimi in partnerskimi mesti. Katerega je letos kdo obiskal kot predstavnik mesta in obratno - iz katerih mest so Ptuj uradno obiskali? Oziroma: kdaj je zadnjič kdo od predstavnikov mesta obiskal neko pobrateno mesto in iz katerega mesta so uradno obiskali Ptuj? Najnovejši podpis - Jezernica Ptujska občinaje najnovejše sodelovanje sklenila ob letošnjem občinskem prazniku, ko je podpisala listino o sodelovanju z avstrijsko občino Jezernica (nem. Seeboden). Gre za naselje ob Miljskemjezeru (nem. Millstattersee). Danes letoviško mesto je znano po taborišču za begunce, ki so se iz Jugoslavije po drugi svetovni vojni zatekli pred partizani; večina jih je nato odšla v Argentino. Slovensko ime Jezernica je dobilo po kanalu, ki gaje dal izkopati Domicijan Koroški (slovansko Domislav(?), legendarni karantanski vojvoda iz časov Karla Velikega, svetnik; * 8. stoletje -1 okoli 802), da bi našel truplo svojega sina, ki se ni zmenil za opozorila in je tam utonil. Našli so ga na mestu, kjer danes stoji cerkev v Miljah. ratena P0BBta;ntowns MEStA r' Ohrid makkwnija M Arandjelovac SRBIJA SLOVAŠKA Burghausen NKMCija 8 Saint-Cyr-sur-Loire PftANCUA Varaždi Foto: Uroš Langerholc »Stiki in sodelovanje s pobratenimi in partnerskimi mesti so vezani na redne, protokolarne dogodke, kot so prazniki mest ali tradicionalni dogodki. V MO Ptuj sta to Kurentovanje in občinski praznik. Delegacije mest pa sodelujejo in si izmenjujejo obiske tudi ob drugih dogodkih, kot so enkratne posebne prireditve, enkratna sodelovanja ali aktivnosti na nivoju drugih institucij. V MO Ptuj je takšen športno-rekreativni dogodek Tek partnerskih mest, organiziran vsako drugo leto, šolske izmenjave učencev v Säffleju, razstava varaždinske-ga kiparja Vladimirja Gapariča - Gape v Miheličevi galeriji v jeseni 2016 ... Na sploh pa je največ sodelovanja na področju kulture. Posamezne institucije in društva se povezujejo neformalno in spontano, občino pa o tem po navadi obvestijo. MO Ptuj neposredno naj-intenzivneje sodeluje z Bur-ghausnom, posredno, preko institucij, ki delujejo v občini, pa še z Varaždinom, Arandje-lovcem, Säfflejem in drugimi. V letošnjem letu so Burghausen Mariborska vsekitajska pobratenja Mestna občina Maribor je pobratena z naslednjimi mesti: Chongqing, Kitajska, 2017; Hangzhou, Kitajska, 2017; Kharkiv, Ukrajina, 2012; Pueblo, Colorado, Združene države Amerike, 2006; Saint Petersburg, Rusija, 2001; Tours, Francija, 1997; Osi-jek, Hrvaška, 1995; Petange, Luksemburg, 1992; Gradec, Avstrija, 1987; Szombathely, Madžarska, 1985; Udine, Italija, 1985; Marburg, Nemčija, 1979; Kraljevo, Srbija, 1970; Greenwich, Anglija, Velika Britanija, 1967. Partnersko sodelovanje pa je sklenila z naslednjimi mesti: Xi'an, Kitajska, 2017; Orel, Ruska federacija, 2017; Smederevo, Srbija, 2017; Veliko Tarnovo, Bolgarija, 2016; Sari, Iran, 2016; Mahallat, Iran, 2016; Wuhan, Kitajska, 2016; Mala-dečna, Belorusija, 2016; Kutaisi, Gruzija, 2016; Bar, Črna gora, 2016; Vologda, Rusija, 2016; Wuxi, Kitajska, 2015; Yancheng, Kitajska, 2015; Makarska, Hrvaška, 2015; Huai'an, Kitajska, 2015; Novi Sad, Srbija, 2015; Nanchang, Kitajska, 2015; Nanjing, Kitajska, 2015; Ningbo, Kitajska, 2014; Kumanovo, Makedonija, 2014 (za pravilnost zapisa zlasti kitajskih imen ne jamčimo, ker se na to ne spoznamo; drznili smo si popraviti le zapis Črna Gora - ker to pa poznamo, op. avt.). Ptujsko povezovanje je, vsaj po zunanjih znamenjih sodeč, nekoliko skromnejše ... v času jazz festivala obiskali sodelavci Zavoda za turizem Ptuj, župan pa je z delegacijo obiskal francosko mesto Saint-Cyr-sur-Loire, Arandjelovac in Jezernico. Ptuj so v času Kurentovanja 2017 obiskale delegacije iz Velike Kaniže, Burg-hausna, Arandjelovca, Kalisza, Saffleja in prijateljskega mesta Veszprem. V času letošnjega občinskega praznika pa so bile na Ptuju delegacije iz Arandjelovca, Burghausna, Saint-Cyra in Jezernice.« Gospodarsko sodelovanje - bolj moralno kot realno Za kakšne oblike sodelovanja gre med pobratenimi mesti, govorijo podpisane listine. Tako lahko med drugim v listini, podpisani z Bansko Štiavni-co, preberemo, da bosta mesti sodelovali na kulturnem, športnem, družabnem in gospodarskem področju za »blagostanje obeh mest in narodov«; burghausenška Urkunde govori o obojestranskih obiskih, predvsem mladih obeh mest, kulturni izmenjavi in športnih tekmovanjih ter pospeševanju gospodarstva; francoski protocole d'amitié piše o zbližanju obeh mest s pospeševanjem medsebojnega sodelovanja, izmenjavo na vseh področjih gospodarskega, komercialnega, znanstvenega in tehničnega, kulturnega, izobraževalnega in športnega življenja ter z medčloveškimi odnosi; makedonski dogovor za sorabotka pa v več poglavjih opredeljuje sodelovanje učencev in mladine, gospodarstva, znanosti in razvoja, govori o srečanjih prebivalcev in njihovih združenj, sodelovanju v kulturi in izobraževanju, pri približevanju Makedonije Evropski uniji ter v komunalni dejavnosti. Veliko lepih besed in lepih misli, ki se gotovo udejanjajo - včasih bolj, drugič manj. Na občini smo se pozanimali, ali je pobratenju sledilo tudi kakšno gospodarsko sodelovanje in kakšen je rezultat tega sodelovanja. »Ob vsakem uradnem obisku tujih delegacij na Ptuju ali ptujskih v pobratenih in partnerskih mestih steče tudi pogovor o možnostih sodelovanja na področju gospodarstva. Trudimo se s povezovanjem gospodarstvenikov, občasno pa po uradnih obiskih pride tudi do nadaljnjih pogovorov. Naloga MO Ptuj je na gospodarskem področju povezovalna in predstavitvena.« Če povzamemo: nihče ne ve nič o rezultatih gospodarskega sodelovanja. Mogoče pa so ... Malo denarja ... -ampak pomemben je dober namen Koliko denarja je v letu 2016 ptujska občina porabila za sodelovanje s pobratenimi mesti? Je občina pripravljena financirati tudi sodelovanje nekega društva, podjetja ... s podobnimi institucijami v pobratenih mestih? Ali občina na primer spodbuja lokalne medije (televizijo, radio, časopis) za sodelovanje s pobratenimi kraji - poročanje o njih, pripravljanje oddaj ali člankov o njihovem aktualnem dogajanju? In obratno: poročanje tujih medijev o dogajanju pri nas? Je to spodbujanje finančno ali samo moralno? »V proračunu Mestne občine Ptuj je bilo v letu 2016 za mednarodno sodelovanje namenjenih 3826 evrov. V primeru sodelovanja društev pri projektih v pobratenih in partnerskih mestih po svojih možnostih pomaga pri kritju stroškov (pogosto s kritjem potnih stroškov, predstavitvenimi in promocijskimi materiali). V primeru obiskov delegacij iz pobratenih in partnerskih mest Služba za stike z javnosti medije obvesti o tem, iz katerega mesta ter kdo prihaja na Ptuj. Novinarji s ptujskega območja pa so se v preteklosti že pridružili skupinam, ki so obiskale pobratena in partnerska mesta. Tako jim je bilo omogočeno, da iz prve roke pridobijo informacije in poročajo o sodelovanju.« Ima občina Ptuj v kratkoroč-nejšem načrtu kakšno novo pobratenje? S kom in s kakšnim namenom? »Mestna občine Ptuj je listino o sodelovanju nedavno, v sklopu praznika MO Ptuj, podpisala z avstrijsko občino Jezernica ob Miljskem jezeru. Prihodnjih podpisov listin o sodelovanju za zdaj ne načrtujemo.« Odgovore MO Ptuj nam je posredovala Tina Baštevc. Kakorkoli obračamo - bratsko in partnersko sodelovanje se v bistvu »navadnih« občanov ne vem kako ne tiče. In o bratskih/partnerskih mestih vemo bore malo. Kaj je novega v Saint-Cyru? Kaj načrtujejo letos zgraditi v Banski Štiavni-ci? Kako poletno vročino preživljajo v Varaždinu? Katero glasbo najraje poslušajo na radiu Šumadija? Ali v Veliki Kaniži kuhajo bograč ali raje segedin golaž, plešejo polko ali čardaš? Bo treba iti pogledat ... Če smo že bratje in sestre ... ]š 8 Štajerski Podjetništvo petek • 18. avgusta 2017 Podravje • Svet območne enote KGZS Ptuj tudi o problematiki suše Kmetje zaradi suše ob pridelek, jim Člani sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ptuj so na nedavni seji v razširjeni sestavi med Kot je bilo slišati, so kmetje nezadovoljni z možnostjo zavarovanja pridelkov, saj da so premije glede na možnosti za izplačila po škodi previsoke. Najracionalnejša rešitev zoper sušo bi bila po njihovem mnenju izgradnja namakalnih sistemov, za kar v Podravju aktivnosti sicer že tečejo, a zelo počasi. Veliko oviro za izvedbo projekta predstavlja razdrobljenost lastništva kmetijskih zemljišč. Če ni v okolju dovolj močne iniciative, je skorajda nemogoče priti do potrebnega deleža soglasij, da se projekt lahko začne. Nadalje se je na poti do pridobitve gradbenega dovoljenja treba pripraviti še na vrsto birokratskih ovir in dolgotrajne administrativne postopke. Občina Ormož, ki ima posluh za tovrstne projekte in kjer že imajo dolga leta vzpostavljen namakalni sistem, je za nadaljevanje gradnje sistema na vodno dovoljenje čakala tri leta. »Če je država tako birokratska, potem vsakemu mine, da bi karkoli izvajal,« je bil kritičen predsednik sveta Milan Unuk. Dodal je, da je občini Ormož sedaj uspelo pridobiti tudi oko-ljevarstveno soglasje, na katerega naj bi dodatni mesec dni čakali še zaradi ocene hrupa, ki bo nastajal v času gradnje. Tudi občina Gorišnica je s pripravami za nadaljevanje gradnje namakalnega sistema že zelo daleč. Podobno kot Ormožani so tudi v Gorišnici že pridobili okolje-varstveno soglasje za izvedbo projekta. V preostalih občinah ob dravskem kanalu so postopki na projektu v povojih ali pa se k aktivnostim niti ni pristopilo. Ker je že na začetku poti velika ovira s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč, so navzoči na seji razmišljali, da bi za vzor lahko bila sosednja Italija. Tam so lastniki, ko gre za agrarne operacije, enostavno primorani pristopiti. Unuk je dejal, da bi iniciativo in zakonsko regulacijo birokratskih postopkov za izvedbo namakalnih sistemov morala preveti država. Franc Obran je poudaril, da bi bilo najprej treba spremeniti zakon, ki predpisuje potrebni delež pridobljenih soglasij lastnikov zemljišč, da se lahko sploh začnejo aktivnosti na projektu. »Človeka ne moreš prisiliti, da bo podpisal. Demokracija je lepa stvar, ampak do neke mere. Če ne bomo namakali, ne bo samooskrbe. Če ne bo zakonodajne spremembe, ne bomo nič namakali. Danes nam Violeta Tomič v državnem zboru zastopa kmetijstvo! Nobenega kmeta nimamo v državnem zboru. Kam smo prišli ... Je pa tudi res, da smo sami nesložni,« je opozoril Obran. Setev trave in sprostitev blagovnih rezerv zrnja Za odpravo posledic suše, ki je letos neusmiljeno udarila po poljščinah in trajnih travnikih, so člani sveta območne enote potrdili predloge nekaterih ukrepov. Med drugim, da se vzpostavi sistem solidarne nabave osnovne krme (bal sena). Eden izmed ukrepov, da se nadoknadi primanjkljaj krme, bi bila setev mnogocvetne ljuljke. Država bi lahko pohitela tudi z izplačilom < i ! t'LTl ■ rak (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Ce imate delo, vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Cas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila ade po razpotjih življenja. Aktivni bo- -s ste tam, kjer bo veliko ljudi. Spro- ozd stila in z dodatno energijo vas bo- dni p sta napolnila narava in sveži zrak. ezZv Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Ceprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj po- O globljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni. STRELEC 7 (23.11. - 21.12.) Obiskala vas bo vila R a izražanja in svežine. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cve- O teli, resnica bo, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti. Pogovori zdravijo! KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane v poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. K Nekaj več nemira bo v ljubezni. se boste od ljubljene osebe C «v ^ VODNAR (21.1. -18.2.) o V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem p svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste rn^l ribi