Stev. 142 Posamezna številka 120 stotink Trstu, u petek 17. JunSIa 1921 Posamezna številka 20 stotink leimk Jtim Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se p šiljaio uredništvu. — Ncfrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsircij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mese: L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—, — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okoli:! pj 20 stotink — O^Iiii se ra!unji v žirokostl ene kolone (72 mn>. — O^hsl tr*->v;ev in obrtnikov mm pj 15 st >t., osrnrtn ce, zahvale, posl.inire In vabili pj L 1.—, o*hsI deiani i zivjIj/ mm po L 2. — Mali o,'la;i po 2) stot. besela, naj nanj pa L 2. — O^liv naročnina In reklamacije se pDSiljip iz'djuim upnvl Ed n >>tf. v Trstu, sv, Frančiška AsiŠkega štev. 20,1. nadstropji. — Telefon uredništva iu uprave 11-57. Odkrito povem, da mladi Jugoslaviji ne želim takega patriotizma, kakršen divja po zahodni Evropi. Na Franco^ skem in Laškem je običajni patriotizem trajna razdraženost plemenskih nago nov. Treba si je le poklicati v spomin neumljive surovosti, ki so se godile v imenu »patriotizma« tekom dolgotrajne vojne pa tudi še v dobi versa nastij. Naj za božio voljo puste na miru dinastijo! Kadar človek doraste h spo* - -..... o^'l- ^■H'imiu živ: en *a m t»i ft O 1P nič ne dokazuje, da bi Poljaki bili izpol* nili svo;o obljubo s tem, da bi se bili u* meknili; 3.) nekatere zavezniške čete ob fronti vstašev so se morale umekniti, ker so bile v nepri letnem položaju in ker se ne mere dovoŠti, da bi ^ede pre* hrane bile odvisne od vstašev. fivstršla Nov predsednik kršč. socialne stranke v Avstriji DUNAJ, 14. Pri volitvah za predsed* nika krščansko socialne stranke je bil izvoljen z večino glasov poslanec dr. Seipnel, dočim je vodja desnega krila dr. Kunschack ostal v manjšini. Ljudsko glasovanje na Štajerskem se vrši GRADEC, 14. Vlada je odredila vse potrebno za glasovanje glede pripojitve k Nemčiji čn določila, da: se vrši glaso* vanje dne 3. julija od 8. zjutraj do 6. ure zvečer. _ t Anglija Angleška politika v srednji Aziji pred doljno zbornico, — Irsko vprašanje. — Burni prizori med angleškimi in irskimi poslanci. LONDON, 16. Minister za kolonije Winston Churchill jc predložil doljni zbornici načrt zakona za dovolitev kredita 27,197.000 funtov za srednjo Azijo. Churchill je utemeljeval zahtevani kredit v daljšem govoru, v katerem je rekel med drugim: »Anglija je obljubila, da bo ustanovila Arabsko državo in da bo vzpostavila judovsko državo v Palestini. Sprejela je mandat nad Mezopotamijo in Palestino ter mora držati svojo besedo. Neobhodno potrebno je, da zmanjšamo število naših vojakov v Mezopotamiji in stroške, ki nam jih povzro-čuje njihovo vzdrževanje. Vsled tega bo treba dali Mezopotamiji avtonomijo v obliki arabske narodne skupščine s kakim arabskim vladarjem na čelu, ki si ga ljudstvo samo izbere. Em:r Fejsal je bil predložen za kandidata. Ako bo izvoljen, mu Anglija ne 'bo odrekla pomoči. Novi arabski državi bo poverjena uprava Me-zopcrainije, dokler se ne bo mogla vladati sama zase. Mezopotamija iraa velikansko stra-te£;čno varnost za brambo Indije, toda Anglija mora držati svojo obljubo in ustanoviti vlado, ki bo prijateljice Anglije in Francije. Sedež arabske vlade bo v Bagdadu.« Nato je Churchill prešel k vprašanju obnovitve judovskega kraljestva v Palestini. »V Palestini imamo 5000 mez, s pcmočjo katerih bomo izpolnili naše obveze nasproti sionistom. Toda večina prebivalstva v Palestini so mohamedanci :"n ta večina bi se uprla proti vladam, da prepreči priseljevanje Judov.« V nadaljevanju se je Churchill dotelinil turškega vprašanja. «Mi in Francozi moramo zasledovati politiko posredovanja med Turki in Arabci in politiko prijateljskega razpoloženja nasproti enim in dru lej sram, ko se spomni, kako SO mu po fcda vsi naši napori se bodo izjalovili, šolah slikali dinastijo in njeno giorijo. Ven s kadilom iz šole! V šoli mornio biti vsa okna odprta rcsnici. Če pa neke -esnicc niso za gotovo starost, so ne* -o d ni nadomestki gotovo še manj pri* "nerni. Prava domovinska vzgoja naj uči v nrvem redi' ljubezen do vseh ljudi, zla? sti do trpečih in zatiran'h. Iči naj sno* štovanje do vseh poštenih običajev last? nega kroga^ zlasti pa spoštovanje do ■ela in strnu. Uči naj z eno besedo sta? lovitnest in doslednost v vsem dobrem. Ne sme pa učiti preziran*a in zaniče* vanja drugih narodov in dežel, ker v taki vzgoji tiči bistveno omejevanje spoznanja in volje, malikovanje lastnih slabosti in nappk, skratka kulturni ne? smisel. Le narod, ki ima trezno in dale? kovidno patriotično vzgojo, bo znal r>rav izrabljati svoj položaj in bo do? segel primerno in častno mesto v zgo? Aga— l^asija Zakonski načrt o upravni reformi predložen zbornici RIM, 15. Ministrski predsednik je včeraj predložil zbornici zakonski načrt o upravni reformi. Glavni namen, ki ga zasleduje vlada s tem načrtom, je zni? žan e uradniškega aparata, katero -~e? več teži na državnih financah. V ta na? men se bodo tekom dveh mesecev po uveljavljen j u tega odloka vpokojile ne? katere kategorije, a druge postopno 'in po^ "otovimi pogoji odnustile. Razen tega vsebuje ta zakonski načrt določbe glede začasnih doklad posameznim ka* tegorijam. O načrtu bo razpravljala zbornica čim prej in bo pod ;tiskom uradnikov bržkone izpremenjen. Kupčije italijanske častniške misije na Dunaju DUNAJ, 15. Dunajski listi še vedno pišeio o škandalih, ki jih je delala i t ali* janska častniška misija na Dunaju. »Ar? beiter Zeiti ng« trdi, da se ne more oči? tati umazanih kupčij vsem italijanskim častnikom na Duanju, da pa se dosiei se ni posrečilo najti »bele vrane med nji? mi«, ki bi se ne bila bavila s špekulaci? jami »Rothe Fahne« objavlja obširna poročila o nečistem delov 'i generala Segreja, polkovnika Romanellija in dru? gih črtali j anskih častnikov. List pripove? duje o neki pogodbi, k:, jo je sklenil ge? neral Segre v imenu italijanske vbde aprila 1. 1919. z madžarsko sovjetsko vlado. Šlo je za prodaio industrijskih izdelkov in živil Madžarski. General Se? gre je dobil od Madžarske vlade že vna? pre j 3 mil j one kron v zlatu in 24 mi!;o? nov v papirju, toda Madžarska ni še dobila blat'a, ker italijanska vlada ni ve? dela o tej kupčiji nič... Toda Madžar? ska ni dobila doslej niti denar*«*, ki se ne ve, kam je nnšeL »Rote Fahne« piše tudi na dolgo o ita? lijanskih častnikih na Brenneru, ki prodajali na svoi račun cele vaa* ših poslancev dopisniki rimskih in dru* gih časnikov. Časnikarji zahtevajo od laskOh poslancev imena »degli Slavi«. Časnikarji so namreč spoznali Slovence po slikah, ki so jih imeli pri sebi. Se* veda jim laški zastopniki r'so mogli, kar tako vstreči. Nato pristopi bližnji so* sod k ptfsl- Ščeku rekoč: »Collega, i rap* presentanti della štampa desiderano i vostrL nomi«. Seek napiše na papir ne* na poslancev in ga izroči sosedu. Ono* revole skuša večkrat vreči papir na 3a= lerijo, a ni šlo; tedaj vzame posl. Ščok papirček in ga vrže naravnost v slamnik zastopnika rimske »Epoche«. »Grazio, mdlie graziie« se glasi in hipoma vtihne vsa dvorana. Kaj je? Kralj, je v veži. Slovenski poslanci sedijo v najlepši legi: pod galerijami nasproti tronu, ki je bil pripravljen za kralja. Nad tro* nom pa je loža za kraljico 'in na. obeh straneh so diplomatske lože. Vse ima oči uprte v glavni vhod. Ura odbije pol desetih in v tem trenotku vstopi kralj z veličastnim spremstvom, vsa zbornica skoči na; noge in vpije ur* nebesno: »Evviva đ re« in ploskanj ni konec. Samo Slovenci, fašisti in del po* polarijev ne ploskajo in ne vzklikajo. Ko se poleže ta vihar, se začujejo klici »Evviva la regina« in tiznovai izbruhne vihar ovacij kraljici Heleni, rodom Čr* nogorki. Kraljica, obdana od svojih hče* ra Mafalde in Jolande, se prijazno po* klanja.. Prvi minister Giolrtti, ki stoji z mini* stri na Ieviji kraljevega spremstva, od* pre listnico, čita glasno prisežno for* mulo in nato imenuje poedine pcslaince po -alfabetičnem redu, ki vstanejo in pnD* sežejo s besedo »giuro«. Ob klicu »Al* banesc« (istrski poslanec) aplavdir-a vsa zbornica »Evviva 1* Istria«, pravtako ob klicanju Banellijai (Trst) in KrekTbha (Zader). Ko zakliče Giolitti »Lavrenči^« in odgovori naš poslanec »giuro«, vizTik* ne posl. Verderame »Evviva Gorizila*, a ne najde nobenega odziva in nilti ena roka ne zaploska. Posl. Podgornik pravi pri tem tovarišem: »No, vidite, zbor* niča ne odobrava aneksije Gorice«. Ob klicanju ostalih treh Slovencev ni nobenega incidenta. Pač pa pripotmi» niam sledeče: Ko je posl. Wilfan izrekel besedo »giuro«, ga je neprestano fiksiral fašist Giunta in se mu dobrovoljno smehljal, majajoč z glavo. Ko je Giolitti zaklical ime »Misianoa (socialist, ki je bil za časa avstrijsko* italijanske vojne dezert»:!ral), so fašisti zagnali v zbornico dolg volovski tulež, česar pa vsa ostala zbornica ni odobra* vala. Giolitti zakličc Toggcnburg, ki pa ga ni v zbornici. Fašist Giunta vzklikne »Abasso FAustria«, a silno se je osra; motil, kajti niti eden poslance se mu ni odzval, pač pa ga je zbornica cčMdnc obsojala in je mrmrala. Neki bl'^žnji po* polarc pa je pripomnil: »Stupidc, co^r gridi, l'Austria č morta«. Po zaprisegi prečita kralj prestolu! govor in po govoru izjavi Giolitti, da je ustavodajno zasedanje otverjeno. Nate vstane neki fašist in vzklikne »Ejt.% eja. alala«, a ostane brez odziva«. Dn?g fa? š st se opogumi in zonet vzklika;, faš[sti za njim. Vsa zborn/ca: 3>nst, zitto«. Čuje j o se glasovi: »Mascalzoni«. Fašist" zapojo »Giovinezza«, vsa zbornica pu reagira z vskliki na kralja in kraljico. Po koridori h sem 6ul vsestransko obso* janje fašistov. H koncu pripominjam, da je med bra* n:cm prostolnega govora zbornica ponovno vzklikala in vstajala, le Slovenci in nekaj drugih poslancev so ostali popolnoma mirni na svojih sedežih. Poim s poslane mslomKe stranke u Mm Jugoslovenski in nemški poslanci, ki so prišli v zbornico starodavnega i t al* skega mesta Rima, so najbolj privlačen cilj radovedne italijanske javnosti, ki gotovo ni pričakovala, da pridejo v rim* sko zbornico kot zastopniki odreše? nega ljudstva na Primorskem i'n v Tiro-lih poslanci jugo si o venske oziroma nem* Ške narodnosti in čustvovanja. Rado* vednost, s kakšnimi cilji so prišli v Rim ti n»italijanski zastopniki neitalijanskegs. naroda, priklopi j enega italijanski kras Ijevini, je velika in časnikarji si priza* devajo, da bi že v naprej, preden izpre* govore poslanci sami v parlamentu, kaj zahtevajo, v glavnih obrisih obvestili javnost o njihovem prograimu. Tako je imel pogovor z jugoslovensko fkupino v italijanski zbornici tudi g. Ermanno Amicucci. Posnemamo glavne točke tega pogovora, ki ga je objavil včerajšnji »Piccolo«, ne da bi mosjl? jamčiti za njegovo avtentičnost v vseh podrobnostih. Poročevalec omenja v kratkem uvo? du, da se bo kmalu pridružil štirim ju= gos^overskim poslancem Še peti, dr. Ulikse Stanger, kateremu bo dr. \Vils fars, ki je bil izvoljen tudi' na Goriškem, odstopil svoj istrski mandat, zaustavlja precej na dolgo pri življenjupisu poslaiu ca g. Ščeka in prehaja potem na stvar &amo. »Ti štirje poslanci so sestavili jugo* slovensko narodno rJcupino, katera pa bo brez urada in ni priznana skupina, ker nima predpisanega števila članov. V dolgem razgovoru, ki smo ga imeli moralo imeti za podlago prisrčen spora* ^lcti med obema narodoma, sporazum, ki ga smatram za mogoč in ki upam da je biizu. Jaz mrzim vojno kot razdira? 'en bes, ker stavlja silo nad pravo in pravico. Jsz sem antimilitarist in sem med vojno, čeravno nisem razvijal ni* kakega političnega delovanja, pobijal vojno razpoloženje v vseh njegovih po* 'avih. Širil sem, na primer, živimo pro? jagando med kmetsk'm ljudstvom proti podpisovanju avstrijskih vojnih posojil«. Pogovor se je nato obrnil na vpraša* nje odčepetve tretjine slovenskega na* oda od njegove prstve domovine, na gospodarsko važnost Trsta za Slovence in na zahteve jugoslovenskega ljud* stva, priklopljenega Italiji. »Ali m'sli te še vedno oporekati i tali* icjistvo Trsta?« — fe vprašal poslanca Wilfana g. Amicucci. »Ne govorim o mestu Trstu« — ic od* govoril \V:lfan — govorim o envnoriju Ta je naše naravno izhodišče in je potrebno nam okno na morje-.« »Ali smatrate res, da se boste mogli nrej ali slej združiti s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev?« »Ne mislimo na dan tega dogodka — je odgovoril Wilfan; d al1'a ve ne onsto* jajo v življenju narodov. Smatramo pa, da slovenski narod ne more živeti brez začel danes govoriti romunski. In kar je še bolj važno, ti istrski »Romuni« so že sami odločno odklonili ponudbo, da se jim oivorijo romanske šole. Sicer pa je Čudno, da se italijanska vlada ne kaže nikakor tako skrbna, ko gre za otvoritev slovenskih in hrvatskih šol, katerih veLko število je bilo po zasedbi iz-preraenjenili v — vojašnice, kar so še dandanes. In to naj bi bi!o bretoljabfs?l Strašni dogodki, ki so sc odigravali po Istri in na tržaškem ozemlju pred volitvami, med volitvami in po volitvah, so tako neoporečno dokazani in ugctovljni, da si jih nihče ne upa več utaje-vati. Le ublažujejo jih in prevračajo dejstva, da hi jih predstavljali v mani strašni luči ter kolikor je možno razbremenili krivce. Mi nismo cbdolževali le na sploh, ampak smo navajali konkretna dejstva, kraje, imena. Tem žalostne jše je, da moramo zadnje dni čuti glasove iz Slovenije in Hrvatske, ki pripovedujejo, da so tam ljudje naše krvi, ki ne verujejo obupnim klicem svojih trpečih bratov, marveč govore, da ne more biti res, kar govorimo mi o našem težkem položaju. Dokaz za to, da ne more bi^i tako hudo, vidijo v tem, da smemo toliko in tako pisati. Ne verujejo nam in nas postavljajo nekako na laž — pred nasprotniki. S tem nam padajo v hrbet in nas kažejo v krivi luči tudi pred ostalim našim narodom. To naj bi bilo bratoljubje?! Čudijo se, da moremo toliko in tako pisati. Razlaga za to je enostavna in dvojna. V Italiji velja tiskovna svoboda in ni cenzure. Druća okolnost, ki se ji tudi oblastva ne morejo odtegniti pa je ta, da o onih grozotah ne pišemo samo mi, marveč Ropi in napadi ob belem dnevu so postali za Gorico nekaj tako navadnega, da se nihče več ne zmeni za to, če se zgodi kaj takega. Komaj smo poročali o enem napadu, že smo izvedeli, da je bila napadena neka ženska in v torek zjutraj zopet moški, neki Vovk, ki je šel sam po stari poli iz Solkana na prelaz proti Grgarju. Menimo, da gre tu za sLalnc napadalce, ki so se izvolili ogrožanje te poti za svoj življenski poklic in bi ne bilo tako težko izslediti jih in napraviti enkrat konec ti nadlegi, sebi pa nevenljivo slavo. Pohvalili <*a bomo, kdor izvrši to res človekoljubno delo. * to dovolilo, kakor so to vedno dela1'1 Francozi v Val d'Aosta in Slovenci ob Nadiži, in ali nameravajo' razširiti svojo nacionalistično propagando do Sv. Pes tra čedadske^a o-kraja.. Kar se tiče Francozov v Val d'Aosta, je odgovori poslanec Podgornlk, da bo treba iti pogledat, kako se postopa z včeraj v Montecitoriu s slovenskimi i njimi, a kar se tiče razširitve propagande 600.000 svojih sinov, ki SO bili priklop? tudi? drugi socialistični in republikanski ^ itali ljeni k Italiji, ker tretjina celega slovenr skega naroda je bila odtrgr.Tia od naše domovine. Za nas ie to vprašanje živ* 1 j en skega pomena. Nemčija in Avstrija lahko živite brez gornjeadiškega o^em« ljia: Jugoslavija ne more brez nas«. »Pričakujoč revizijo m^aliske po* gcdbe, kaj nameravate deUti^v it3lijan* f.kcm parlamentu in kako si predstav* ljate življenje v kraljestvu?« »Po jasnih m prijateljskih dogovorih. Nočemo ti: ceni a. Dovoljeno bi nam moralo biti življenje enakopravnih, ka* kor žive na primer v Švici Italijani, Francozi ćri Nemci. Hočemo, da se spo* štujejo naš jezik, naša kultura, naše na? rodno čustvovanje. Zahtevamo, da bodi v uradih, po sodnijah, v šolah obvezna raba slovenskega jezika poleg italijan? skega.« »Torej tudi v Trstu?« »Čemu bi delali izjeme za Trst, ki ob* sega Fimo nekoliko kvadratnih kilo* metrov?« G. Amicucci je nato vprašal poslance, ali bi ne smatrali za pravično, opustiti iredentistično propagando, če bi se vs poslanci, so nam ti dali določne in za nimive izjave o njihovih zahtevah, vrašanjih in namenih. Mnoge zahteve, ki iih namerava ju* g o slo venska nerodna skupina zagovar? jati v parlamentu, so ji skupne z zalite* Viđani gom i ca diskih štirih nemških vo-slan cev. Tudi ona namerava ai)velja.vCti pravico do rabe slovenskega jezika v italijanski zbornici. Poslance \ViIf-sffi sc je že vpisal za odgovor na prestolni govor. »Boste govorili italijanski ali slovcn* sk ?« je vprašal poslanca \Vilfi.Tras g. Amicucci. »Govorili bomo skoraj gotovo italijanski« — je odgovoril dr. \Vil* fan — toda priorž^iemo si 'pravico govoriti v našem jeziikju, kadar se nam br zdelo koristno«. »Tudi jr^« -— je pripomnil poslanec Ščck — »ki v nnčelu, nisem nac'onalist v navadnem pomenu besede in ki srna* tram nacionalistično načelo za izrod ka* pitalizma in glavni vzrok vojne, smatram slovensko narodno*jezikovno vprašanje samo Z2i vprašanje pravičnosti.« »Treba ie tudi upoštevati« — je dejal poslanec Podgornik — »da se kpir*Mati ne morajo podvreči izpitu iz Italijan* skega jezika in da bi volile L lahko po* sM v zbornico tudi poslanca, ki ne zna italijansk «. k?.r se tče vprašanja vojaške službe, pravi poročevalce, so zahteve jugoslo-venskih poslancev podobne zabtevrm nemških poslancev, samo da so Jugoslo* veni bolj po-pustliivi. Oni da bodo zahtevali samo ustanovitev posebnih pol* kov za primorske nov nee. »Toda v slučaju vojne?« »Mi nočemo vojne« — je pripomn:1 \ViTfan. »Upam in verjamem« — je dejal Ščck — da bodo narodne vojne iz: gini'e, kakor so že prešle v zgodovine verske vome med raznimi konfesijr,mi.< »In vendV»r« — ie pr'pomnil g. Anr cu.cc.;,— SIPatratc sedan-'o mejo zr krivično in še vedno o^ran;xncte žive unanie v zopetno združitev z Jugoslavijo«. »Gotovo, mi ne priznavamo, da ne snrtn-tc, kakor ic rekel včeraj predsed niV zbornice g. De NicoTa, za tujcic žični n^od, ki je po naključju zašel \ ltaii - nrtke meje.« »Mi trdimo« — je poudaril Vilfan -»ca *e Itahia z??ed1a nešo zemlio. s'o v nsko zemlio. Kratko: n-i>mo< itaVJan sVi gostje, temveč gospodarji v svoj h-ši.« »'n kako mislite tedaj udejstviti vaš UpC?« > Potom revizije rapilske pogodbe<-»Mirnem po^o-m?« »Da!« »Iti1 Ji i £ nsko * f u gos To vensko vprašanja — fe izdavi! ves L Ščck — ni rešea-o s V pogodbo. V Rarnllu se ni skTei;ila po gr "ba. temveč r \ti~al mi*\ Pravo p" mirjenje pa med obema državama bo med nadiške Slovence, da ne bo časa za to, ker bo preveč dela na Primorskem, čiji. Pogovor sc je nato sukal okoli delova? nja jugoslovenski h poslancev v parla* mentu. »Posijanca \Vilfan in Podgornik sta nsm na dolgo rs^kladala delo. ki ga nameravata vršiti v parlamentu. Pravila sta nam, da računata na zrni sel celegc italijanskega naroda za pravičnost. Gor verila sta nam o krajevnih vprašanjih, o obnovitvah, o odškodninah, vzposta* vitvi konsorcijev in zadrug. Končno str nam izrazila svoj vtLsk v italijeinskem parlamentu. Ne odobravata, izgon posl. M'isiana iz zbornice. »Toda Vi, ki ste slov. patriotje -— je vprašal poročevalec — kaj bi bili na^ redili, če bi šlo za Vašega poslanca1, ki je dezerter?« »Smatramo predvsem« — so nam od* govorili penesno — da bc naš narod ne izvolil za svojega poslanca dezerterja.« Mrzi j o, seveda fašisti — nadaljuje poročilo, govoreč o jugoslovenskih po= slancih — in izjavljajo, da1 je bila vsa Julijska Benečija žrtev njihovih nasilj. Obtožujejo jih tudi, da so preprečili, posebno v Istri svobodni izraz Ij. volie. Tugoslovenska narodna stranka! je do= bila pet poslancev, toda dobiti bi jih bila morala vsaj osem. Pogovor je trajal nekoliko ur. Pri slo* vesu je dejal poslanec Wilfan smehljaje: »Ni n trgu; Trst, dne 16. junija 1921. avstrijsko nemške krone . ...... 3.--3.25 Češkoslovaške krone ........ 27.-- 28 — dinarji .............. 56.-- 58.— leji ................ 29--- 30 — marke.............. i».50— 29 50 dolarji..............19.15— 19.30 trancoski franki .......... 158.--159.— švicarski franki ......... . £2 i-- 330.— angleški funti papirnati ....... 74-- 74.50 angleški funti, zlati ........ 85.-- 86.— napoleoni ..........- .72--73 LISTNICA UREDNIŠTVA Draga. Ker bi dopis iz Drage kljub svoji upravičenosti utegnil marsikoga razdražili in imel morebiti neprijetne posledice tudi za nedolžne ljudi, se nam zdi boljše, da ga ne priobčimo. MLADENIČ želi znanje z gospodično ali vdovo od 25—30 let staro, (tuai'z otrokom). Ista mora biti poštena in sposobna za trgovino, ter imeti kaj posestva ali dote. Naslov pri upravnistvu. 1007 V VEČJEM prometnem kraju na Notranjskem je na prodaj iz proste roke, hiša, gospodarsko poslopje in vrt. Tik hiše teče voda, poleg je delavnica za strojenje kož. Hiša je pripravna za strojarsko obrt, ki se je v njej izvrševala nad 40 let. Cenjeni kupci naj bla-govole pustili svoj naslov pri upravništvu. 1009 GLASOVIR in orkestron, v dobrem stanju, se prodasta. Cena glasovirju L 1200.—, orke-stronu po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 1004 URADNICA z lepo pisavo, hitra rači nnrica, prejema vsakršno delo na dom. Ponudbe; »Nekoliko ur na dan.« 1001 MLADENIČ sprejme kakršno koli delo. Via Miramar št. 1, mlekarna. 1008 OMARO s štirimi predali prodam radi odhoda. Ulica Commerciale 44, pritličje. 1001 VELIKA OMARA za predsobo L 425,— druge dve po L 450.—, dva umivalnika po L 250.— in okvirji se prodajajo v ulici Šalita Treno-via 332, vrata 5, od 17 do 20. 1011 POROČNA SOBA iz orehovine, skoraj nova, z vzmetmi, žimnice in pernice se proda za L 4000.— Šalita Trenovia 332, vrata 5, od 17 do 20. 1012 ŠIVILJA sprejme vsako delo in pride tudi na dom. Naslov pri upravništvu. 1013 ODVETNIŠKA pisarna išče vajcnca, 14 do 16 let starega, veščega slovenščine in uulijan-ščine. Ponudbe pod »vajenec* na upravništvo. ?61 P0Z07J Srebrne krone in zlnfo po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 740 ZL&TO ic srebrne krone p1a£r.m već kot drugi kupci. Albert Pcvh. urar. Malini 46 (v bližini drvenega trga). 25 PRODA SE »Vollgatersage« od 650 mm. Pojasnila v via del Ronco št. 2. 999 PiSALNi STKOJ. skoraj nov, znamka »Yosi , se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo. 990 IŠČEM za takojšni nastop pridnega fotografskega pomočnika. Ponudbe na Jos. Nardin, fotograf Idrija. 950 ENONADSTROPNA prostorna hiša v najboljšem stanju pri postaji v Dobrav'jah v kateri je že stara gostilna, se proda. Zraven je kos zemljišča in vri ter izborna klet. Pojasnil i daje Ivan Kobal trgovec Ajdovščina. 931 uesSa Poroka. Včeraj je zveza ljubezni d vel src spojila v tesen rodbinski stik dve ugledni iši na Prošeku. Gospod Alojzij Goriup, po jestnik in trgovec, sin pokojnega prvobori-telja okoliških Slovencev in večletnega za-itopnika okolice v mestnem svetu in deželneir boru, Alojzija Goriupa, se je poročil z gospicc .ojziko iz znane Dolenčeve hiše na Devinščini. ^ovoporečenka je vnukinja pokojnega vodi-elja tržaških Slovencev, Ivana Nabergoja lovoporočcncema in obema družinama naj-5risrčne čestitke. IlsHJanska vlada namerava otvoriti romun-Uo šg!o v Istri? Iz Bukarešta javljajo, da jc talijanski poslanik tekem Dantejeve proslav«, a romunski akademiji izjavil, da bo italijan-ka vlada otvorila romunske šole v Istri Ko j :bornični podpredsednik javil to v zbornici o vsi poslanci vstali in delali tople ovacij talijL — Co tukaj nič slabega; pravico, ki zah 2 vam o za s*, prav radi privoščimo tudi dru im. Ugotavljamo le, da bo italijanska vlada :i hote po sili prikazati čisti jugoslovenski de' ?tre kot narodnostno mešan, imela prece e"ko delo pri iskanju šolarjev za romunslo ole v Istri. Prebivalci tistih dveh vasi, kjer sc tovorili ljudje pred davnimi časi jezik, ki j< i1 društvo „Kraška ^ vila" iz Sežane. Vabijo se posebno prijate'fi r>efj->. OD1JR. ^ mm y Mm%F Piilliii s^ii Vmv\ M p h iP bvV* E'avni znsiapnikl FRATELU FiilZ! 473 Trst, X ia Timore 5 Telefon 1164