Stev. 142
Posamezna številka 120 stotink
Trstu, u petek 17. JunSIa 1921
Posamezna številka 20 stotink
leimk Jtim
Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se p šiljaio uredništvu. — Ncfrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsircij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mese: L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—, — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okoli:! pj 20 stotink — O^Iiii se ra!unji v žirokostl ene kolone (72 mn>. — O^hsl tr*->v;ev in obrtnikov mm pj 15 st >t., osrnrtn ce, zahvale, posl.inire In vabili pj L 1.—, o*hsI deiani i zivjIj/ mm po L 2. — Mali o,'la;i po 2) stot. besela, naj nanj pa L 2. — O^liv naročnina In reklamacije se pDSiljip iz'djuim upnvl Ed n >>tf. v Trstu,	sv,
Frančiška AsiŠkega štev. 20,1. nadstropji. — Telefon uredništva iu uprave 11-57.
Odkrito povem, da mladi Jugoslaviji ne želim takega patriotizma, kakršen divja po zahodni Evropi. Na Franco^ skem in Laškem je običajni patriotizem trajna razdraženost plemenskih nago nov. Treba si je le poklicati v spomin neumljive surovosti, ki so se godile v imenu »patriotizma« tekom dolgotrajne vojne pa tudi še v dobi versa<iilleskega miru in premirja. V imenu tega patrio= tizma se ubija, skruni, požiga, krade. Ni zločinstva* da ga ne posveča in do* pušča »patriotizem«.
Kje in kako se vzgaja ta kulturna po* šast? Eden vzgojiteljev je militarizem. Doba kapitalizma, to je doba svobodnih rekel in čenč ter surove sile, je v svo* jem brezkončnem svobod ore čju' iznašla prisilno vojno službo; k vojakom al! svinec v srce, to so dajali 201etnemu mladeniču na izbiro. Ljubezen do živ* ljenja zmaga in fant gre v sužnest za določeno dobo. EcHno, kar se v ti dobi uči, je raba orožja, pokorščina do čast* nikov in nepristojno vedenje in govor* jenje nasproti ženstvu, slednjič par ne* smiselnih besed o »sovražnikih« domo* vine. V teh besedah tiči vsa domovinska vzgoja pri vojaštvu. Blago, resnično do? movinsko čustvo je mladeniča prevze* malo samo v dneh prostosti: »Nobene bukvice n*:so tak' lepe, ko ta moj urlav* barski pos«. »Očka ljubeznivi, saj vi niste krivi, da jaz moram bit' soldiat.« »Na Gorenjskem je fletno, kjer ajda zori!« »V Ljubljano se peljala bom. pred hauptmana stopila bom«. »Fantič sem star šele osemnajst let... « V teh popevkah je več blagega domovinskega čustva kakor v celi vojaški1 vzgoji. Čast* niki, ki so izhajali iz »gosposkih« kro* gov, so pogrešali sami prave vzgoje. Le redki posamezni so se povzpeli v izo= brazbl tako vsoko, da so mogli premo* triti pojem »domovine« in domovinske ljubezni. Taki pa že niso povsem odgo* varjali zahtevam militarizma. Ljudje, ki s umi mislijo, so nevarni vsaki vladi sile.
Drugi začetnik in posneševatelj su.ro* /egja patriotizma je kapitalistično go* spodarstvo, kakor je v pretekli dobi de* jansko obstajajo. Ta sestav je bil gra* bežljiv, nas'len, imperialističen. Vsled nepriznavanja nravnih nagibov in načel je nujno vedel do spore v s sosednjimi deželami. Za te spore in boje se je obe? roževal stvarno in miselno. Domovinsko ljubav je torej gnal preko nienih narav* nih mej do najvišje napetosti, ki jo še prenese človeška duševnost. Ljubezen do rocii* in zemlje je tf ko izprevrgel v jdurno tvorbo, ki vzbuja odnor nrav* lega čustvovanja (prim. Viljem II. Clemenceau, d'Annunzio itd). Tak pa* triot1 zem ;e torej v zadnjem korenu le zapr'sežena slepota, le hlapeevanje /— mednarodnemu kapitalizmu — ki pojma »domovine« sploh ne upošteva.
V zahodni Evropi, ki ima v svoji du* ševni skladn:i sploh veliko nesnVselnil-prvin, ie tudi v šoli pstriotična vzgoja na odličnem mestu. Zlasti v francoski in laški šoli se ta predmet poučuje z ve* likim poudarkom. Da beste videli, ka* ko se poučuje patriotizem na Laškem, berite samo tozadevne sestavke zloglas* nega pedagoga Michel;*ia. Da ni pisal z odobrenem italijanskih «oblaste\\ hi ga trezni Slovenci poslali v opazoval* nico. Njegova berila so šala za pred* dovini.
tjsna
pust, naše mladine ne želimo tako po*
neumiti.
Kako je šolarski patriotizem škodljiv, kažejo njegove posledice. Čim bolj se s pen j a mlada duša s patriotizmom, tem ožje postaja njeno obzorje. Iz Italije so prihajal: za časa zasedbe v našo deželo izobraženi ljudje, ki so se čudom čudili, da naš rod živi celo bolje od njihovega: menili so, da pridejo v deželo »barba* rov«. Njihov patriotizem jih je bil u* daril po glavi.
Kakor je nesmiseln tisti komunizem, ki hoče utajiti vse narodne razlike, tako ie z nasprotne strani nesmiselna tudi tista narodna prenapetost, ki pleme in narodnost postavlja za najvišje načelo zgodovine in napredka. Eno in drugo je protinaravno pretiravanje. Narodi so bili in bodo ostali ločeni po telesnih in duševnih lastnostih, toda ne tako da bi bila izključena vsaka višja skupnost in obča vez, bodisi gospodarskega ali nravnega značaja. Naravno je tedaj, da se morajo narodi med sabo spoštovati, spoznavati, upoštevati naravne medse* bojne pravice, v potrebi drug drugemu pomagati, vezati se med sabo za dosego višjih ciljev. Zato je kriv mili'taristični in kapitalistični patriotizem, ker tem visokim nravnim zahtevam nasprotuje, posebno pa je kriv današnji šolski pa* triotizem, ker omejuje duševno obzorje mladine ter draži nagone plemenskega sovraštva.
Prava narodna in patriotična vzgoja mora začeti v najožjem krogu socialnega življenja, v družini, odtod preiti na vas in občino, na deželo, narod, državo, člo* veštvo. V tej smeri ne ostane nikdar go* iencu zaprta pot do višjega sipoznanja. Ce mu pa v prvem razredu začno ubi* jati v glavo, da je Francija najbolj slav* na dežela na svetu, potem pride tiru* žina zadnja na vrsto, čez plotove Fran* cije vzgoja sploh ne ksže. Tako je vpa vzgoja postavljena na glavo in okrnjena od vsega početka.
Vse umetno skrpucano Štivo na i dobi zasluženi kotiček v košu. V mladinsko berilo spadajo le n<vbo!jše tvorih n^* ših talentov. Več velja za pravo domo* vinsko vzgojo Erjavčev popis božičnega večera, Levstikova! »Potovan:a iz Litije do Čateža« kakor vse poveličevanje di> nastij. Naj za božio voljo puste na miru dinastijo! Kadar človek doraste h spo* - -..... o^'l-
^■H'imiu živ: en *a m t»i
ft O 1P
nič ne dokazuje, da bi Poljaki bili izpol* nili svo;o obljubo s tem, da bi se bili u* meknili; 3.) nekatere zavezniške čete ob fronti vstašev so se morale umekniti, ker so bile v nepri letnem položaju in ker se ne mere dovoŠti, da bi ^ede pre* hrane bile odvisne od vstašev.
fivstršla
Nov predsednik kršč. socialne stranke v Avstriji
DUNAJ, 14. Pri volitvah za predsed* nika krščansko socialne stranke je bil izvoljen z večino glasov poslanec dr. Seipnel, dočim je vodja desnega krila dr. Kunschack ostal v manjšini.
Ljudsko glasovanje na Štajerskem se vrši
GRADEC, 14. Vlada je odredila vse potrebno za glasovanje glede pripojitve k Nemčiji čn določila, da: se vrši glaso* vanje dne 3. julija od 8. zjutraj do 6. ure zvečer. _ t
Anglija
Angleška politika v srednji Aziji pred doljno zbornico, — Irsko vprašanje. — Burni prizori med angleškimi in irskimi poslanci.
LONDON, 16. Minister za kolonije Winston Churchill jc predložil doljni zbornici načrt zakona za dovolitev kredita 27,197.000 funtov za srednjo Azijo. Churchill je utemeljeval zahtevani kredit v daljšem govoru, v katerem je rekel med drugim: »Anglija je obljubila, da bo ustanovila Arabsko državo in da bo vzpostavila judovsko državo v Palestini. Sprejela je mandat nad Mezopotamijo in Palestino ter mora držati svojo besedo. Neobhodno potrebno je, da zmanjšamo število naših vojakov v Mezopotamiji in stroške, ki nam jih povzro-čuje njihovo vzdrževanje. Vsled tega bo treba dali Mezopotamiji avtonomijo v obliki arabske narodne skupščine s kakim arabskim vladarjem na čelu, ki si ga ljudstvo samo izbere. Em:r Fejsal je bil predložen za kandidata. Ako bo izvoljen, mu Anglija ne 'bo odrekla pomoči. Novi arabski državi bo poverjena uprava Me-zopcrainije, dokler se ne bo mogla vladati sama zase. Mezopotamija iraa velikansko stra-te£;čno varnost za brambo Indije, toda Anglija mora držati svojo obljubo in ustanoviti vlado, ki bo prijateljice Anglije in Francije. Sedež arabske vlade bo v Bagdadu.« Nato je Churchill prešel k vprašanju obnovitve judovskega kraljestva v Palestini. »V Palestini imamo 5000 mez, s pcmočjo katerih bomo izpolnili naše obveze nasproti sionistom. Toda večina prebivalstva v Palestini so mohamedanci :"n ta večina bi se uprla proti vladam, da prepreči priseljevanje Judov.« V nadaljevanju se je Churchill dotelinil turškega vprašanja. «Mi in Francozi moramo zasledovati politiko posredovanja med Turki in Arabci in politiko prijateljskega razpoloženja nasproti enim in dru
lej sram, ko se spomni, kako SO mu po	fcda vsi naši napori se bodo izjalovili,
šolah slikali dinastijo in njeno giorijo. Ven s kadilom iz šole! V šoli mornio biti vsa okna odprta rcsnici. Če pa neke -esnicc niso za gotovo starost, so ne* -o d ni nadomestki gotovo še manj pri* "nerni.
Prava domovinska vzgoja naj uči v nrvem redi' ljubezen do vseh ljudi, zla? sti do trpečih in zatiran'h. Iči naj sno* štovanje do vseh poštenih običajev last? nega kroga^ zlasti pa spoštovanje do ■ela in strnu. Uči naj z eno besedo sta? lovitnest in doslednost v vsem dobrem. Ne sme pa učiti preziran*a in zaniče* vanja drugih narodov in dežel, ker v taki vzgoji tiči bistveno omejevanje spoznanja in volje, malikovanje lastnih slabosti in nappk, skratka kulturni ne? smisel. Le narod, ki ima trezno in dale? kovidno patriotično vzgojo, bo znal r>rav izrabljati svoj položaj in bo do? segel primerno in častno mesto v zgo?
Aga—
l^asija
Zakonski načrt o upravni reformi predložen zbornici
RIM, 15. Ministrski predsednik je včeraj predložil zbornici zakonski načrt o upravni reformi. Glavni namen, ki ga zasleduje vlada s tem načrtom, je zni? žan e uradniškega aparata, katero -~e? več teži na državnih financah. V ta na? men se bodo tekom dveh mesecev po uveljavljen j u tega odloka vpokojile ne? katere kategorije, a druge postopno 'in po^ "otovimi pogoji odnustile. Razen tega vsebuje ta zakonski načrt določbe glede začasnih doklad posameznim ka* tegorijam. O načrtu bo razpravljala zbornica čim prej in bo pod ;tiskom uradnikov bržkone izpremenjen.
Kupčije italijanske častniške misije na Dunaju
DUNAJ, 15. Dunajski listi še vedno pišeio o škandalih, ki jih je delala i t ali* janska častniška misija na Dunaju. »Ar? beiter Zeiti ng« trdi, da se ne more oči? tati umazanih kupčij vsem italijanskim častnikom na Duanju, da pa se dosiei se ni posrečilo najti »bele vrane med nji? mi«, ki bi se ne bila bavila s špekulaci? jami »Rothe Fahne« objavlja obširna poročila o nečistem delov 'i generala Segreja, polkovnika Romanellija in dru? gih črtali j anskih častnikov. List pripove? duje o neki pogodbi, k:, jo je sklenil ge? neral Segre v imenu italijanske vbde aprila 1. 1919. z madžarsko sovjetsko vlado. Šlo je za prodaio industrijskih izdelkov in živil Madžarski. General Se? gre je dobil od Madžarske vlade že vna? pre j 3 mil j one kron v zlatu in 24 mi!;o? nov v papirju, toda Madžarska ni še dobila blat'a, ker italijanska vlada ni ve? dela o tej kupčiji nič... Toda Madžar?
ska ni dobila doslej niti denar*«*, ki se ne ve, kam je nnšeL
»Rote Fahne« piše tudi na dolgo o ita? lijanskih častnikih na Brenneru, ki prodajali na svoi račun cele va<?one ži? vil, ki so prihaja'i v Italijo kot »železo«.
Cornja ŠEeiija
Nemci pokvsriii prizadevanja medzas vezniške komisije
PARIZ, 15. »Temps« poroča iz Sos? novic: Poljaki so se bili obvezali, da se bodo umeknili in da bodo tako polago? ma povrnili deželi mer. Sedaj pa grozi vsled nemške nepopustljivosti nevar? nest, da se bo vse izjalovilo. Nemci za? vzemajo utrdbe, ki jih PoliakI1 zapuščajo po navodilih medzavezniške komisije. Nemški častniki glasno manifestirajo po ulicah v Oppelnu, prostovolci in vojaki se popolnoma svobodno gibljejo. Zdi se, da namerava medziaveznška komi? sija zopet poklicati v mesto nemško po? licijo. Položaj je zelo napet. Čuti se ne? obhodno potrebo, da poks.ži medzavez? niška komis ja odločno svojo voljo. Vr? hovni svet bi tudi ne smel več odlašati s svojimi sklepi glede Gornje Šlezije.
Francoski korak v Berlinu
BERLIN, 16. Francoski poslanik Lau* rent je obiskal včerai popoldne nem? škega ministra za zunanje zadeve in je odločno zahteval, da se morajo nc*nške prostovoljske čete uimekniti s sirate? gičnih položajev pri Annabergu.
Angleška sodba o položaju v Gornji Šlezij!
LONDON, 16. Angleška vlada je do? bila od svojega zastopnika v Gornji Šleziji poročilo, ki naglasa sledeče tri točke: 1.) Angleški zastopnik sodeluje
ako se ne bomo mogli pogoditi s Francijo za đos^o Dr'iateljskega sporazuma s Turčijo. Na ša politika mora stremiti za tem, da se doseže trajen mir. Dolžnost zbornice je, da podpre napore vlade v njenem prizadevanju za pomirjenfe.« (Odobravanje). Krediti za kolonije ^o bili nato sprejeti v zmislu vladnega prer!io«?a.
Po sprejetju omenjenih kreditov* je zbornica začela razpravo o irskem vprašanju. Razprava io nestala zr'o burna, ko je državni tajnik za Trsko protestiral proti irskemu poslancu Bec-lir.u, krten je dok'il vlado, da je kriva umorov na Ir^'em. Irski poslanec Jack Johmson ie pri tej priliki vpil na ves {?las in je zahteval, n-tj se glavni morilci bojkotirajo. Pri teh besedah se je hrup še povečal. Pristaši vlade so kričali: »Vrzite f?a ven! Izginite!« Jack Jehn-
-je odgovarjal: »Ne grem ven, tu ostanem!« Moral je posredovati predsednik zbornice, kateri je Ircu ukazal, naj "Se odstrani. Ko je Tohnson zapuščal dvorano, je kričal: »Lahko noč vsem vam morilcem, vsem vam, ki hočete iztrebiti moje sodeželane, vsem vam, ki niste nič drugega kot tolpa morilcev!«
Vstaja v Aleksandri ji. — Arabci so sežlgali žive ljudi.
LONDON, 15. Državni tajnik za zunanje zadeve je odgovarjal v doljni zbornici na neko vprašanje o krvavih dogodkih v Aleksandri ji in v Egiptu. Rekel je, da mora z obžalovanjem priznati, da je bila ena oseba živa sežgana. Najprej je dotična oseba bila večkrat ranjena z bodalom in nato sežgana, dasi je bila še pri življenju. Zdravniško je bilo ugotovljeno, da je smrt nastopila vsled opeklin. Ravno tako je bilo ugotovljeno, da so Arabci hoteli sežgati truplo nekega umorjenega Grka.
Pred Izbruhom nove velike stavke — Kovinarski delavci bodo danes najbrže proglasili splošno stavko
PARIZ, 15. Ker so se pogajanja, med 1 astn'ki in delavci kovinarskih podjetij na Angleškem razbila, grozi deželi zo* pet zelo nevarnai stavka. Tukajšnji list »Intran&igeant« objavlja tozadevno iz Londona precei pesimistično poročilo svojega london-skegia dopisnika. »Polo* žaj industrije se zamotava — pravi list — in ni mogoče predvidevati, kam se bo prišlo. Kovinarski delavci so b!li voljni sprejeti, da se jim plače ziržajo za 6 šilingov na teden od stalne plače in za 50 šilingov od dela na pogodbo. Last* niki pa so zahtevali, da se morajo od* praviti tudi dravinjske doklade. Poga* janja so se vsled tega razbila in jutri in v petek, ko bodo znani izidi glasovanja, se bo naihrže proglasila stavka. Zveze kovinarskih delavcev so zelo bogate. Ne* katere razpolagajo s 3*4.000,000 funtov, kakor n. pr. zveza mehanikov. Sploh se sodi, da bodo vse zveze lahko vstran jale, ako bo potrebno tudi mesece in mesece.	_
Azija
Grki že začeli svojo ofenzivo? CARIGRAD, 15. Iz Zunguldaka po*
drobnosti o bojih še manjkajo, toda ve I polnoma nevtralna v sedanjem boju
se že za gotovo, da niso Grki dosegli do? sedaj nobenega odločilnega uspeha.
Turki nočejo ruske pomoči? PARIZ, 16. »Petit Parisien« pravi, da je izvedel od dobro obveščene strani, da je angorska vlada obvestila rusko vlado, da za sedaj ne potrebuje vojaške pomoči in da jo bo prosila le v skrajni potrebi.
Kriza v carigrajski vladi vsled spre? membe angleške politike — Caiigrad svetuje Angori zmernost CARIGRAD, 15. Velika vezir je no; slal Mustafi Kemalu brzojavko, v ka* teri ga je opozarjal na gonjo možem? skega tiska proti nepopustljivi politiki angorske skupščine nasproti zavezno= kom. Veliki vezir je opozoril na nevar? ne posledice, ki bi jih takšna politika utegnila «:aneti za vse turško cesarstvo, in je svetoval, naj bo politiko angorske vlade zmernejša in predvsem da naj se spoštujejo pogodbe, ki jih je sklenil Beki Sami beg s posameznimi zavezniki. Pričakuje se odgovor Kemal paše na to brzojavko velikega vezirja.
Vsled sedanjega političnega položaja bo po sodbi carigrajskih političnih kro* gov nastala v turški vladi kriza. V vsa« kem slučaju pa bo sedanji veliki vezir ostal na svojem mestu, ako se mu po? sreči, da izpopolni vlado. Zadnje vesti iz Angore potrjujejo dosedanja poio? čila o globokih nesoglasjih v vrstah ke= maiistov. Pri razpravi o neki interpela* ciji glede spremembe angleške politike nasproti Angori je prišlo med poslanci do hudih prepirov.
Palestrinski kristjani in mohamedanci proti priseljevanju Judov — Krvavi izgredi
KAIRO, 15. Listi poročajo, da so mo* hamedanski in krščanski krogi v Jafi ze* lo razburjeni vsed vesti, da se bo v kratkem pripeljalo in izkrcalo 500 ju* dovskih izseljencev. Obojni so temu ze^ lo nasprotni. Prišlo je tudi do posamez? nih izgredov, pri katerih je bil en Jud ranjen. Pozneje so se nemiri ponovili. Trije Judje so bili ubiti in osem jih je bilo ranjenih. Tudi en mohamodanec je bil ranjen. _
Amerika in irsko vprašanje \VASHINGTON, 15. Carinska obla? stva 1
Orožje in neki m o ter m odpluti na Irsko. To postopanje arae pjških oblastev dokazuje, da je vlada Zcdinjenih držav namenjena ostati no?
med Irci in angleško vlado. Tako je tres ba tolmačiti tudi slučaj z adminlom Simsom. Admiral Sims, ki se nahaja na dopustu v Angliji, je imel 7. junija v Londonu na pojedini društev angleške? ga jezika govor, v katerem jc ostro ob? sojal tiste Amerikance, ki so izražali svoje simpatije za irske nacionaliste. Cim je bil Simsov govor v \Vashingtcnu znan, je odredil državni tajnik za mor* narico preiskavo in admirala Sim^a je brzojavno odpoklical.
Pogajanja med Ameriko in Jaoonsko \VASHINGTON, 15. Med Zedinje* nimi državami in Japonsko so se začela direktna pogajanja za rešitev lazniii vprašanj, predvsem vprašanja otoka Japa, naseljevanja Japoncev v Zed-Vnje* nih državah in povrnitve polotoka Šan« tunga Kitajski. Pogajanja se vršijo v \Vashiifgtonu med državnim tajnikom Hughesom in japonskim poslanikom.
Amerika za miren sporazum z Anglijo LONDON, 15. \V ashin g tonska poro* če valeč lista »Times« je poslal svojemra uredništvu dolgo brzojavko o novih smernicah zunanje politike Zedinjcnih držav. Po zadržanju sedanje državna uprave pod vostvom predsednika lian dinga se da sklepati, da goji Amer'ka željo po nekakem sporazumu z Anglijo. Ta sporazum bi ne imel oblike zveze in bi vendaT pripomogel k rešitvi vseh vprašanj in k pomirjenju sveta. Z oži? rom na razpoloženje Zed'injenih držav nasproti versailleski pogodbi pravi orne* njeni dopisnik: Imam razlog verovati, da so se s posredovanjem vrhovnega sveta vršila važna posvetovanja o tej zadevi in vse kaže, da se bo to vpra? Šanje rešilo s tem, da bo Amerika ver* sačllesko mirovno pogodbo potrdila z ne? koliko pridržki, ki bodo odgovarjali nje? nim koristim in njenemu posobncTnu položaju!. Na drugI strani pa javljajo »New?York Heraldu« iz \V2shingt0na, da gre v sedanjem hipu vse zanimanje predstavništva vprašanju sporazuma med Anglijo in Zedinjenimi državami.
Zedinjene države in Zveza narodov ŽENEVA, 16. Vlada Zed'injenih dr* žav je obvestila tajništvo Zveze 11a.ro? do v, da. ne bo poslala svojega zastap* nika na prihodnjo sejo sveta Zveze nas rodov, dasi bi imelo biti na dnevnem re«
itva so zaplenila veliko množino stre? du predvsem vprašanje mandatov, pri iva in 500 strojnic najmodernejše vrste, katerem eo Zed.njene države direktno strelivo je bilo najdeno na! prizadete. Vsled tega, je svet Zveze na? mi ladji ki je ravno hotela rodov sklenil, da se nr
na omenjeni seji ne bo razpravljalo o tem vprašanju, ker noče sklepati o tej zadevi v odsotnosti Zedinjcnih držav.	_
U r. ai AM^ fM ^	d m rm jpl p pr^
T^n P
ročajo, da so se grške prednje straže za« še dalje s francoskim zastopnikom; 2). cele odločno gibati na vsej fronti. Po*
&
(Priobčujemo zakasnelo poročilo našega posebnega poročevalca, ki vsebuje nove zanimive podrobnosti.)
V soboto, 11. rožnika se je otvorila zbornica z veliko slovesnostjo. Senatorji in poslsnci so bili zasedli sedeže, ko slovenskih še ni bilo v parlament. Prve ulice okrog Montecitorija, kakor pra* vijo palači' rimske zbornice, so bile za® sedene od vojaštva, ki je dovolilo pre* Saop preko kordona samo osebam, ki so se izkazale s posebno legitimacijo. Pred parlamentom je bilo vojaštvo vseh ka* tegorij v svečanostni paradi. — Ner.a^ doma ugledamo Slovence, ki vstopajo med špalirjem perona v patamentarno paiačo: \Vilfan s Podgornikcim, Lavren-čič s Ščekom. Za špalirjem v veži stoje višji častniki in dostojanstveniki, ki pri* čakujejo kralja. »Ecco gli slavi« se čuje od vseh strani1. Kajpada so Slovenci predmet posebnega opazovanja, saj li čudno: prvič Slovenci vstopajo po mon* tecitorskih stopnicah, zato ostane enajsti rožnik za naš narod d'an zgodo* vinske važnosti. Slovcnci stopajo čez prvo in drugo vežo in nato v zbornico, ki je že skoro popolnoma zasedena. Na= ši poslanci se ozre jo nai vse strani zbor* n"ce in nato jo uberejo strmo do zad* nje visoke klopi, ter jo zasedejo. Sosedni sprednji poslanci se ozirajo v Slovence, ogledujejo, a nič ne rečejo, zakaj Slovenci (zlusti \Vdi^tn) se pogovarjajo glasno v svojem jeziku in se jih laški tovariši ne upajo ogovoriti, češ kdo ve, če laščino razumejo. Prvi slovenski gla* sovi v rimski zbornici. Od vseh strani gledajo Slovence, posebno pa fašisti, ki sede v isti višinski klopi in od ka* terih jih ločijo popoka*:', dočim so na d'esni strani naših poslancev radikalci in liberalci.
Zdajci, se dvigne iz klopi liberalcev poslanec Verdcrame in stopi k sosed* njemu dr. Podgorniku ter se predstavi nlemu in tovarišem. Slovencem izreče dobrodošlico v imenu laških somišlj eni1* kov, ki so gai poslali, da se seznani, s Slovenci. Poslali so prav njega, ker zna nemški in so menili, da Slovenci ne ra* zumejo laščine. Posl. Verderame se no* govarja deJj časa s Podgornikom in ga vpraša slednjič, kdo bo od Slovencev prvi klican za prisego. Posl. Podgornik mu odgovori »Lavrenčič«, nakar se ono* revole vrne v klop.
Par metrov nad Slovenci je galerija, ki stoje na njej v neposredni bližitoi n>a* ših poslancev dopisniki rimskih in dru* gih časnikov. Časnikarji zahtevajo od
laskOh poslancev imena »degli Slavi«. Časnikarji so namreč spoznali Slovence po slikah, ki so jih imeli pri sebi. Se* veda jim laški zastopniki r'so mogli, kar tako vstreči. Nato pristopi bližnji so* sod k ptfsl- Ščeku rekoč: »Collega, i rap* presentanti della štampa desiderano i vostrL nomi«. Seek napiše na papir ne* na poslancev in ga izroči sosedu. Ono* revole skuša večkrat vreči papir na 3a= lerijo, a ni šlo; tedaj vzame posl. Ščok papirček in ga vrže naravnost v slamnik zastopnika rimske »Epoche«. »Grazio, mdlie graziie« se glasi in hipoma vtihne vsa dvorana. Kaj je? Kralj, je v veži.
Slovenski poslanci sedijo v najlepši legi: pod galerijami nasproti tronu, ki je bil pripravljen za kralja. Nad tro* nom pa je loža za kraljico 'in na. obeh straneh so diplomatske lože.
Vse ima oči uprte v glavni vhod. Ura odbije pol desetih in v tem trenotku vstopi kralj z veličastnim spremstvom, vsa zbornica skoči na; noge in vpije ur* nebesno: »Evviva đ re« in ploskanj ni konec. Samo Slovenci, fašisti in del po* polarijev ne ploskajo in ne vzklikajo. Ko se poleže ta vihar, se začujejo klici »Evviva la regina« in tiznovai izbruhne vihar ovacij kraljici Heleni, rodom Čr* nogorki. Kraljica, obdana od svojih hče* ra Mafalde in Jolande, se prijazno po* klanja..
Prvi minister Giolrtti, ki stoji z mini* stri na Ieviji kraljevega spremstva, od* pre listnico, čita glasno prisežno for* mulo in nato imenuje poedine pcslaince po -alfabetičnem redu, ki vstanejo in pnD* sežejo s besedo »giuro«. Ob klicu »Al* banesc« (istrski poslanec) aplavdir-a vsa zbornica »Evviva 1* Istria«, pravtako ob klicanju Banellijai (Trst) in KrekTbha (Zader). Ko zakliče Giolitti »Lavrenči^« in odgovori naš poslanec »giuro«, vizTik* ne posl. Verderame »Evviva Gorizila*, a ne najde nobenega odziva in nilti ena roka ne zaploska. Posl. Podgornik pravi pri tem tovarišem: »No, vidite, zbor* niča ne odobrava aneksije Gorice«.
Ob klicanju ostalih treh Slovencev ni nobenega incidenta. Pač pa pripotmi» niam sledeče: Ko je posl. Wilfan izrekel besedo »giuro«, ga je neprestano fiksiral fašist Giunta in se mu dobrovoljno smehljal, majajoč z glavo.
Ko je Giolitti zaklical ime »Misianoa (socialist, ki je bil za časa avstrijsko* italijanske vojne dezert»:!ral), so fašisti zagnali v zbornico dolg volovski tulež, česar pa vsa ostala zbornica ni odobra* vala.
Giolitti zakličc Toggcnburg, ki pa ga ni v zbornici. Fašist Giunta vzklikne »Abasso FAustria«, a silno se je osra; motil, kajti niti eden poslance se mu ni odzval, pač pa ga je zbornica cčMdnc obsojala in je mrmrala. Neki bl'^žnji po* polarc pa je pripomnil: »Stupidc, co^r gridi, l'Austria č morta«.
Po zaprisegi prečita kralj prestolu! govor in po govoru izjavi Giolitti, da je ustavodajno zasedanje otverjeno. Nate vstane neki fašist in vzklikne »Ejt.% eja. alala«, a ostane brez odziva«. Dn?g fa? š st se opogumi in zonet vzklika;, faš[sti za njim. Vsa zborn/ca: 3>nst, zitto«. Čuje j o se glasovi: »Mascalzoni«. Fašist" zapojo »Giovinezza«, vsa zbornica pu reagira z vskliki na kralja in kraljico. Po koridori h sem 6ul vsestransko obso* janje fašistov.
H koncu pripominjam, da je med bra* n:cm prostolnega govora zbornica ponovno vzklikala in vstajala, le Slovenci in nekaj drugih poslancev so ostali popolnoma mirni na svojih sedežih.
Poim s poslane mslomKe stranke u Mm
Jugoslovenski in nemški poslanci, ki so prišli v zbornico starodavnega i t al* skega mesta Rima, so najbolj privlačen cilj radovedne italijanske javnosti, ki gotovo ni pričakovala, da pridejo v rim* sko zbornico kot zastopniki odreše? nega ljudstva na Primorskem i'n v Tiro-lih poslanci jugo si o venske oziroma nem* Ške narodnosti in čustvovanja. Rado* vednost, s kakšnimi cilji so prišli v Rim ti n»italijanski zastopniki neitalijanskegs. naroda, priklopi j enega italijanski kras Ijevini, je velika in časnikarji si priza* devajo, da bi že v naprej, preden izpre* govore poslanci sami v parlamentu, kaj zahtevajo, v glavnih obrisih obvestili javnost o njihovem prograimu.
Tako je imel pogovor z jugoslovensko fkupino v italijanski zbornici tudi g. Ermanno Amicucci. Posnemamo glavne točke tega pogovora, ki ga je objavil včerajšnji »Piccolo«, ne da bi mosjl? jamčiti za njegovo avtentičnost v vseh podrobnostih.
Poročevalec omenja v kratkem uvo? du, da se bo kmalu pridružil štirim ju= gos^overskim poslancem Še peti, dr. Ulikse Stanger, kateremu bo dr. \Vils fars, ki je bil izvoljen tudi' na Goriškem, odstopil svoj istrski mandat, zaustavlja precej na dolgo pri življenjupisu poslaiu ca g. Ščeka in prehaja potem na stvar &amo.
»Ti štirje poslanci so sestavili jugo* slovensko narodno rJcupino, katera pa bo brez urada in ni priznana skupina, ker nima predpisanega števila članov. V dolgem razgovoru, ki smo ga imeli
moralo imeti za podlago prisrčen spora* ^lcti med obema narodoma, sporazum, ki ga smatram za mogoč in ki upam da je biizu. Jaz mrzim vojno kot razdira? 'en bes, ker stavlja silo nad pravo in pravico. Jsz sem antimilitarist in sem med vojno, čeravno nisem razvijal ni* kakega političnega delovanja, pobijal vojno razpoloženje v vseh njegovih po* 'avih. Širil sem, na primer, živimo pro? jagando med kmetsk'm ljudstvom proti podpisovanju avstrijskih vojnih posojil«.
Pogovor se je nato obrnil na vpraša* nje odčepetve tretjine slovenskega na* oda od njegove prstve domovine, na gospodarsko važnost Trsta za Slovence in na zahteve jugoslovenskega ljud* stva, priklopljenega Italiji.
»Ali m'sli te še vedno oporekati i tali* icjistvo Trsta?« — fe vprašal poslanca Wilfana g. Amicucci.
»Ne govorim o mestu Trstu« — ic od* govoril \V:lfan — govorim o envnoriju Ta je naše naravno izhodišče in je potrebno nam okno na morje-.«
»Ali smatrate res, da se boste mogli nrej ali slej združiti s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev?«
»Ne mislimo na dan tega dogodka — je odgovoril Wilfan; d al1'a ve ne onsto* jajo v življenju narodov. Smatramo pa, da slovenski narod ne more živeti brez
začel danes govoriti romunski. In kar je še bolj važno, ti istrski »Romuni« so že sami odločno odklonili ponudbo, da se jim oivorijo romanske šole. Sicer pa je Čudno, da se italijanska vlada ne kaže nikakor tako skrbna, ko gre za otvoritev slovenskih in hrvatskih šol, katerih veLko število je bilo po zasedbi iz-preraenjenili v — vojašnice, kar so še dandanes.
In to naj bi bi!o bretoljabfs?l Strašni dogodki, ki so sc odigravali po Istri in na tržaškem ozemlju pred volitvami, med volitvami in po volitvah, so tako neoporečno dokazani in ugctovljni, da si jih nihče ne upa več utaje-vati. Le ublažujejo jih in prevračajo dejstva, da hi jih predstavljali v mani strašni luči ter kolikor je možno razbremenili krivce. Mi nismo cbdolževali le na sploh, ampak smo navajali konkretna dejstva, kraje, imena. Tem žalostne jše je, da moramo zadnje dni čuti glasove iz Slovenije in Hrvatske, ki pripovedujejo, da so tam ljudje naše krvi, ki ne verujejo obupnim klicem svojih trpečih bratov, marveč govore, da ne more biti res, kar govorimo mi o našem težkem položaju. Dokaz za to, da ne more bi^i tako hudo, vidijo v tem, da smemo toliko in tako pisati. Ne verujejo nam in nas postavljajo nekako na laž — pred nasprotniki. S tem nam padajo v hrbet in nas kažejo v krivi luči tudi pred ostalim našim narodom. To naj bi bilo bratoljubje?! Čudijo se, da moremo toliko in tako pisati. Razlaga za to je enostavna in dvojna. V Italiji velja tiskovna svoboda in ni cenzure. Druća okolnost, ki se ji tudi oblastva ne morejo odtegniti pa je ta, da o onih grozotah ne pišemo samo mi, marveč
Ropi in napadi ob belem dnevu so postali za Gorico nekaj tako navadnega, da se nihče več ne zmeni za to, če se zgodi kaj takega. Komaj smo poročali o enem napadu, že smo izvedeli, da je bila napadena neka ženska in v torek zjutraj zopet moški, neki Vovk, ki je šel sam po stari poli iz Solkana na prelaz proti Grgarju. Menimo, da gre tu za sLalnc napadalce, ki so se izvolili ogrožanje te poti za svoj življenski poklic in bi ne bilo tako težko izslediti jih in napraviti enkrat konec ti nadlegi, sebi pa nevenljivo slavo. Pohvalili <*a bomo, kdor izvrši to res človekoljubno delo.

*
to dovolilo, kakor so to vedno dela1'1 Francozi v Val d'Aosta in Slovenci ob Nadiži, in ali nameravajo' razširiti svojo nacionalistično propagando do Sv. Pes tra čedadske^a o-kraja..
Kar se tiče Francozov v Val d'Aosta, je odgovori poslanec Podgornlk, da bo treba iti pogledat, kako se postopa z včeraj v Montecitoriu s slovenskimi i njimi, a kar se tiče razširitve propagande
600.000 svojih sinov, ki SO bili priklop? tudi? drugi socialistični in republikanski ^ itali ljeni k Italiji, ker tretjina celega slovenr skega naroda je bila odtrgr.Tia od naše domovine. Za nas ie to vprašanje živ* 1 j en skega pomena. Nemčija in Avstrija lahko živite brez gornjeadiškega o^em« ljia: Jugoslavija ne more brez nas«.
»Pričakujoč revizijo m^aliske po* gcdbe, kaj nameravate deUti^v it3lijan* f.kcm parlamentu in kako si predstav* ljate življenje v kraljestvu?«
»Po jasnih m prijateljskih dogovorih. Nočemo ti: ceni a. Dovoljeno bi nam moralo biti življenje enakopravnih, ka* kor žive na primer v Švici Italijani, Francozi ćri Nemci. Hočemo, da se spo* štujejo naš jezik, naša kultura, naše na? rodno čustvovanje. Zahtevamo, da bodi v uradih, po sodnijah, v šolah obvezna raba slovenskega jezika poleg italijan? skega.«
»Torej tudi v Trstu?«
»Čemu bi delali izjeme za Trst, ki ob* sega Fimo nekoliko kvadratnih kilo* metrov?«
G. Amicucci je nato vprašal poslance, ali bi ne smatrali za pravično, opustiti iredentistično propagando, če bi se vs
poslanci, so nam ti dali določne in za nimive izjave o njihovih zahtevah, vrašanjih in namenih.
Mnoge zahteve, ki iih namerava ju* g o slo venska nerodna skupina zagovar? jati v parlamentu, so ji skupne z zalite* Viđani gom i ca diskih štirih nemških vo-slan cev. Tudi ona namerava ai)velja.vCti pravico do rabe slovenskega jezika v italijanski zbornici. Poslance \ViIf-sffi sc je že vpisal za odgovor na prestolni govor.
»Boste govorili italijanski ali slovcn* sk ?« je vprašal poslanca \Vilfi.Tras g. Amicucci. »Govorili bomo skoraj gotovo italijanski« — je odgovoril dr. \Vil* fan — toda priorž^iemo si 'pravico govoriti v našem jeziikju, kadar se nam br zdelo koristno«.
»Tudi jr^« -— je pripomnil poslanec Ščck — »ki v nnčelu, nisem nac'onalist v navadnem pomenu besede in ki srna* tram nacionalistično načelo za izrod ka* pitalizma in glavni vzrok vojne, smatram slovensko narodno*jezikovno vprašanje samo Z2i vprašanje pravičnosti.«
»Treba ie tudi upoštevati« — je dejal poslanec Podgornik — »da se kpir*Mati ne morajo podvreči izpitu iz Italijan* skega jezika in da bi volile L lahko po* sM v zbornico tudi poslanca, ki ne zna italijansk «.
k?.r se tče vprašanja vojaške službe, pravi poročevalce, so zahteve jugoslo-venskih poslancev podobne zabtevrm nemških poslancev, samo da so Jugoslo* veni bolj po-pustliivi. Oni da bodo zahtevali samo ustanovitev posebnih pol* kov za primorske nov nee.
»Toda v slučaju vojne?«
»Mi nočemo vojne« — je pripomn:1 \ViTfan. »Upam in verjamem« — je dejal Ščck — da bodo narodne vojne iz: gini'e, kakor so že prešle v zgodovine verske vome med raznimi konfesijr,mi.<
»In vendV»r« — ie pr'pomnil g. Anr cu.cc.;,— SIPatratc sedan-'o mejo zr krivično in še vedno o^ran;xncte žive unanie v zopetno združitev z Jugoslavijo«.
»Gotovo, mi ne priznavamo, da ne snrtn-tc, kakor ic rekel včeraj predsed niV zbornice g. De NicoTa, za tujcic žični n^od, ki je po naključju zašel \ ltaii - nrtke meje.«
»Mi trdimo« — je poudaril Vilfan -»ca *e Itahia z??ed1a nešo zemlio. s'o v nsko zemlio. Kratko: n-i>mo< itaVJan sVi gostje, temveč gospodarji v svoj h-ši.«
»'n kako mislite tedaj udejstviti vaš
UpC?«
> Potom revizije rapilske pogodbe<-»Mirnem po^o-m?« »Da!«
»Iti1 Ji i £ nsko * f u gos To vensko vprašanja — fe izdavi! ves L Ščck — ni rešea-o s V pogodbo. V Rarnllu se ni skTei;ila po gr "ba. temveč r \ti~al mi*\ Pravo p" mirjenje pa med obema državama bo
med nadiške Slovence, da ne bo časa za to, ker bo preveč dela na Primorskem, čiji.
Pogovor sc je nato sukal okoli delova? nja jugoslovenski h poslancev v parla* mentu. »Posijanca \Vilfan in Podgornik sta nsm na dolgo rs^kladala delo. ki ga nameravata vršiti v parlamentu. Pravila sta nam, da računata na zrni sel celegc italijanskega naroda za pravičnost. Gor verila sta nam o krajevnih vprašanjih, o obnovitvah, o odškodninah, vzposta* vitvi konsorcijev in zadrug. Končno str nam izrazila svoj vtLsk v italijeinskem parlamentu. Ne odobravata, izgon posl. M'isiana iz zbornice.
»Toda Vi, ki ste slov. patriotje -— je vprašal poročevalec — kaj bi bili na^ redili, če bi šlo za Vašega poslanca1, ki je dezerter?«
»Smatramo predvsem« — so nam od* govorili penesno — da bc naš narod ne izvolil za svojega poslanca dezerterja.«
Mrzi j o, seveda fašisti — nadaljuje poročilo, govoreč o jugoslovenskih po= slancih — in izjavljajo, da1 je bila vsa Julijska Benečija žrtev njihovih nasilj. Obtožujejo jih tudi, da so preprečili, posebno v Istri svobodni izraz Ij. volie. Tugoslovenska narodna stranka! je do= bila pet poslancev, toda dobiti bi jih bila morala vsaj osem.
Pogovor je trajal nekoliko ur. Pri slo* vesu je dejal poslanec Wilfan smehljaje:
»Ni n<vm žal, da smo govorili z enirr Italij-anskim časnikarjem: vtihota.pil ^mo nekoliko naših rdej. Kolikorkoli jih boste Vi morda pobijali' in podcenjer vali, nekaj bo vendar prišlo do italijanskega) naroda, in to bo v korist naši stvari«.
janski listi. Ti listi opisujejo dogodke istotako kakor mi. Če bi nas hoteli prijeti, bi morali tudi druge prijeti! In kaj bi s tem dosegli, ko je pa vse neizpodbitno dokumentarično in s pričami dokazano! Kaj potem, ko bi dokazi in priče govorile, da je vse res?! Ali nas razumejo sedaj tisti — bratje, ki ne morejo razumevati, kako da smemo tako pisati? Naj ču-jejo našo odkrito besedo: kdor se ne more zanimati za nas drugače, nego da nam v tako tenkih časih nada v hrbet, naj ima do tega ljudstva vsaj toliko usmiljenja, da — o njem molči.
Ha trŽEŠk-'h trgih. Veliko pomanjkanj'e zelenjave in sočivja, ki jc zavladalo te dni po vseh tržaških trgih in tudi po trgovinah z zelenjavo, se je z včerajšnjim dnem znatno izboljšalo. Cene sočivju so malo manjše kakor preje, toda ne tiste, kakor so jih zahtevali fašisti. Ribarnica je b:Ia včeraj malodane prazna; temu je baje vzrok stavka ribičev.
Podružnica »Slo*, plan. drušiva« naznanja, da se bo občni zbor, javljen za 19. t. m., vršil v nedeljo, 26. junija ob 9 in pol predpoldne pri sv. Ivanu v »Narodnem domu«.
Dijaka I. G. darujejo učiteljice v Dolini in Boljuncu 20 lir za mescc junij in julij.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu -l-lir11!^ svoj redni ^bčni zbor za nedeljo dne 26. junija t. I. ob Sili popoldne v predsobi otroškega vrtca, v Kjarbcli zgornji št. 11. Radi važnosti dnevnega reda se vabijo posebno novejši člani, da nridejo gotovo ob določeni uri. Kraj občnega zbora se je moral sedaj določiti, ker ni dvorana v »Del. kons. društvu« prosta.
Odbor.
v -UJ £3 "A It- i t.
Kmetijska in vrt. gospod, zadruga v Trstu vabi vse svoje člane, naj sc vpišejo radi sladkorja za običajno konserviranje sadja. Cena okoli L 5'50.
Ksmtijska in vrt. gospod, zadruga v Trstu naznanja, da se vrši občni zbor podružnice Dolina v nedeljo, 19. t. m, ob 9. uri predpol. in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, popoldne.
Živinski scTcenj v Divači dne 26. pr. m. je bil jako dobro obiskan. Prignanih je bilo 137 konj, 675 goved in 213 prešičev. Ker ima to tržišče udobne zveze na vse strani, prihaja tudi mnogo kupcev in trg na splošno prav dobro napreduje.
K vprašanja brezposelnosti. V angleški zbornici je neki poslanec ob priliki debate glede rudarskega štrajka vprašal vlado, kako si ona razlaga dejstvo, da je v Franciji veliko manj brezposelnih delavcev nego v Angliji in Ameriki, dasi je potlačenost na gospodarskem polju splošen svetovni pojav. Zastopnik ministra za delo je nato odgovoril, da vzdržuje irrancija veliko aktivno armado, katera nabavlja mnogo potrebščin; nadalje se v opustošenih krajih vrše obnovitvena dela. Končno šteje Francija mnogo bogatih kmetskih posestnikov. Vsled tega ie razumljivo, da obrt še vedno zaposluje veliko delavstva.
— Gospodarska kriza na Belgijskem. Belgijske predilnice se bodo radi sedanjega slabega gospodarskega položaja za več tednov zaprle.
Podp;sana Mariju Vatovec iz Mislič 33, se fen potom najtopleje zahvaljujem za\arovalnici .Feniks" v Sežani za točno in popolno izplačilo zavarovalnine po pok. soprogu Josipu, ter jo vsaktereinu p.iporocam. _ Misli če, 9. junija 1U21.
f<ćir;jc vdsvr Vatovec !. r.
471 _	trgovka Misliče 3S
*} Za Članka pod lam naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
SLUŽBO ČUVAJA v mestu ali na deželi iščem. Govorim več jezikov. Ponudbe na Valič Franc, Via Molino a vento 20, I. 1010
OTROK pol meseca star, se da v oskrbo dobrosrčnim ljudem. Ponudbe z navedbo plače pod »Milan« na upravništvo.	1006
ulg <=£
»Okrickani tolovaj« padel ▼ roke pravici.
V včerajšnji številki »Edinosti« smo poročali o okrinkanem tolovaju, ki se je pojavil pred snočnjim v stanovanju delovodje Angela Ber-tuzzija v ulici Milano Št. 25 in hotel odnesti iz stanovanja več zlatnine in 500 lir v denarju.
Takoj ko je izvedela policija o tem skrivnostnem dogodku, je poslala na lov več policijskih agentov, katerim se je posrečilo, aretirati nekega Petra Codela, ljubimca Eertuz-ujeve žene. Cadel je trdil na vse pretege, da je nedolžen. Ko so mu pa policijski agentie preiskali stanovanje, so našli v njem črni olašč. Plašč je bil pokazan Nerini Bertuzzij^vi, ki se je nahajala za časa napada sama v stanovanju, in ta je izjavila, da je to isti plašč, katerega je nosil okrinkani mož.
Ponesrečen napad na duhovn'ka Desiradija. 'rčer?i zjutraj je šel po Kc-rzu 61 letni duhovnik Štefan Destradi, stanujoč v ulici S. Lazzaro ^t. 8, da bi spremlial k večnemu počitku neko osebo iz ulice P. Rossetti. Komaj je dospel duhovnik do Goldonijevetfa trga, se mu je pri Mižal mladenič star kakih 25 let, majhne ^o--tave. ki je držal v r^H omot, ter zasadi! du hovniku nož v vrat. Nato je neznanec pobegni. Ko so videli mimoidoči ljudje kaj se je zgodilo, so pritekli okrvavljenemu duhovniku na pomoč ter ga spremili na rešilno postajo, kjer te dobil prvo pomoč. Zdravnik je ugotovil, da rana ni nevarna in je gospoda poslal v domačo oskrbo.
O tem dogodku je bila obveščena tudi policija, ki zasleduje napadalca.
Tečaji:
. Trst, dne 16. junija 1921.
Jadranska banka . . • ...........300
Cosulich »■•••••*	ool
Dal mati a	2< —
Gerolimich................1334
Libera Triestina ............ • • 456
Lloyd . • ................1630
Luskino	£30
Mjrtinolich .................19-1
Oreartia . , ........ . . ......340
Premuda ..................370
Tripcovicit . . . ..............32o
Ampelca..............................590
Cement Ualmatia .............. 34'J
Cement Spalnto...............345
Tuja valafa na lr?FŠlferr> trgu;
Trst, dne 16. junija 1921.
avstrijsko nemške krone . ...... 3.--3.25
Češkoslovaške krone ........ 27.-- 28 —
dinarji .............. 56.-- 58.—
leji ................ 29--- 30 —
marke.............. i».50— 29 50
dolarji..............19.15— 19.30
trancoski franki .......... 158.--159.—
švicarski franki ......... . £2 i-- 330.—
angleški funti papirnati ....... 74-- 74.50
angleški funti, zlati ........ 85.-- 86.—
napoleoni ..........- .72--73
LISTNICA UREDNIŠTVA
Draga. Ker bi dopis iz Drage kljub svoji upravičenosti utegnil marsikoga razdražili in imel morebiti neprijetne posledice tudi za nedolžne ljudi, se nam zdi boljše, da ga ne priobčimo.
MLADENIČ želi znanje z gospodično ali vdovo od 25—30 let staro, (tuai'z otrokom). Ista mora biti poštena in sposobna za trgovino, ter imeti kaj posestva ali dote. Naslov pri upravnistvu.	1007
V VEČJEM prometnem kraju na Notranjskem je na prodaj iz proste roke, hiša, gospodarsko poslopje in vrt. Tik hiše teče voda, poleg je delavnica za strojenje kož. Hiša je pripravna za strojarsko obrt, ki se je v njej izvrševala nad 40 let. Cenjeni kupci naj bla-govole pustili svoj naslov pri upravništvu.
1009
GLASOVIR in orkestron, v dobrem stanju, se prodasta. Cena glasovirju L 1200.—, orke-stronu po dogovoru. Naslov pri upravništvu.
1004
URADNICA z lepo pisavo, hitra rači nnrica, prejema vsakršno delo na dom. Ponudbe; »Nekoliko ur na dan.«	1001
MLADENIČ sprejme kakršno koli delo. Via Miramar št. 1, mlekarna.	1008
OMARO s štirimi predali prodam radi odhoda. Ulica Commerciale 44, pritličje. 1001
VELIKA OMARA za predsobo L 425,— druge dve po L 450.—, dva umivalnika po L 250.— in okvirji se prodajajo v ulici Šalita Treno-via 332, vrata 5, od 17 do 20.	1011
POROČNA SOBA iz orehovine, skoraj nova, z vzmetmi, žimnice in pernice se proda za L 4000.— Šalita Trenovia 332, vrata 5, od 17 do 20.	1012
ŠIVILJA sprejme vsako delo in pride tudi na dom. Naslov pri upravništvu.	1013
ODVETNIŠKA pisarna išče vajcnca, 14 do 16 let starega, veščega slovenščine in uulijan-ščine. Ponudbe pod »vajenec* na upravništvo.	?61
P0Z07J Srebrne krone in zlnfo po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L	740
ZL&TO ic srebrne krone p1a£r.m već kot drugi kupci. Albert Pcvh. urar. Malini 46 (v bližini drvenega trga).	25
PRODA SE »Vollgatersage« od 650 mm. Pojasnila v via del Ronco št. 2.	999
PiSALNi STKOJ. skoraj nov, znamka »Yosi , se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo.	990
IŠČEM za takojšni nastop pridnega fotografskega pomočnika. Ponudbe na Jos. Nardin, fotograf Idrija.	950
ENONADSTROPNA prostorna hiša v najboljšem stanju pri postaji v Dobrav'jah v kateri je že stara gostilna, se proda. Zraven je kos zemljišča in vri ter izborna klet. Pojasnil i daje Ivan Kobal trgovec Ajdovščina. 931


uesSa
Poroka. Včeraj je zveza ljubezni d vel src spojila v tesen rodbinski stik dve ugledni iši na Prošeku. Gospod Alojzij Goriup, po jestnik in trgovec, sin pokojnega prvobori-telja okoliških Slovencev in večletnega za-itopnika okolice v mestnem svetu in deželneir boru, Alojzija Goriupa, se je poročil z gospicc .ojziko iz znane Dolenčeve hiše na Devinščini. ^ovoporečenka je vnukinja pokojnega vodi-elja tržaških Slovencev, Ivana Nabergoja lovoporočcncema in obema družinama naj-5risrčne čestitke.
IlsHJanska vlada namerava otvoriti romun-Uo šg!o v Istri? Iz Bukarešta javljajo, da jc talijanski poslanik tekem Dantejeve proslav«, a romunski akademiji izjavil, da bo italijan-ka vlada otvorila romunske šole v Istri Ko j :bornični podpredsednik javil to v zbornici o vsi poslanci vstali in delali tople ovacij talijL — Co tukaj nič slabega; pravico, ki zah 2 vam o za s*, prav radi privoščimo tudi dru im. Ugotavljamo le, da bo italijanska vlada :i hote po sili prikazati čisti jugoslovenski de' ?tre kot narodnostno mešan, imela prece e"ko delo pri iskanju šolarjev za romunslo ole v Istri. Prebivalci tistih dveh vasi, kjer sc tovorili ljudje pred davnimi časi jezik, ki j< i<l morda nekoliko podoben sedanji romun-ščini, bi namreč debelo £ledali( če bi jim kdo
Doroai za nesreJne žrius o Istri
Bole L 15, Eliza Žgur nab. pola 170 L 125*50. — Naša mirna vasica Herpelje-Kozina je zbrala svojo mladino dne 12. 6. za kolesarski zlet z 19 osebami skoz Divačo, Gorenje, Sežano v Bazovico. Ker pa se je družba čutila debelo-repna, daruje za žrtve v Istri L 45. — Štolfa Tosip L 10. — Marija Dolenc, nab. pola št. 95,
284*50 in 5 dinarjev. — Dru?:na Andrijančič L 50. — »Prosveta« L 60. — Gliha L 5. — Ol?a Goljevšček nab. pola št. 171 L 602. — Anica ^ok nab. pola 181 L 300.—.
Zadnji izkaz 51.44S'S0, L 20 din., 20 mark 'n 10 frankov, skupaj 52.945*80 L, 25 din., 20 nark in 19 frankov.
m
S potrtim srcem naznnnjnmo vsem sorodnikom
-! in znancem, da je gospa
preminula v Trseku dne 15. t. m., po dolgi in mučni bolezni.
TRSE1C, dne 15. junija 19J1.	474
loSe £fjrjcla'io, soprosf M-rija por. rrai.-a, Prr n3i2?*.a por S&fszJ-snr,
por. Koiet, iiccrc Cf. losij dj»£lJi.O| pastorek. A.ui por Krmac« pa^t rk .
11 zmrmtm c im.
Potrti neizmerne žalosti namaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaccem žalostno vest, da je naŠ3 nad vse ljubljena mati, sebtr.i, svakinj «, gospa
Vesii iz Goriške
Prejeli smo. Že zadnjič smo poročali, da so v Brdih zahtevali orožniki, da naj se razobesijo italijanske zastave in to brez vsakega. Dovoda. Zdaj smo doznali, da se to ni godilo ••amo na enem mestu, ampak po celi okolici. Dne 24. maja so vganjali sitnosti v Čmartnein. ^rišli so orožniki in vojaki in vpraševali, za--aj ni zastave na Šoli. Iskali so učiteljstvo v lupnišču, prebrskali vse kote, celo stranišče, i jih niso našli. Nato so šli v sosednjo vas, kjer "ele so jih dobili in jih vprošali, čemu ni za- | :tave na šoli. Odgovorili so, da zato ne, ker ;o odgovorni ket učitelji samo okrajnemu "olskemu svetu, ta pa za ta dan ni zapcrvedal, i la naj izobesijo zastavo. Seveda so potom idšli z dolgim nosom, ko so videli, da se iju-1 N 'jc vendarle ne dajo šikanirati za vsak nič.! & Caj se je godilo dne 5. maja v Imenju, smo že; rV ioročali. Isti dan pa so bili tudi v Kozani in! H ;o istotako zahtevali, da naj se izobesijo ita-'i-i^kr* ""'"vr, Rpc dovodni smo.	ki-
majo orožniki in vojaki nobenega nujnejšega opravila, kot da šikanirajo naše ljudsivo. To w
pravi nase uumo ljudstvo izzivati in mu ne lf!\p dati miru ob nobeni priliki.
danes, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mi«no v Gospodu zaspala
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, 17. t. m . ob 15 30, iz hiše žalosti ul Lorenzo Gh;-berti žt, 6 v cerkev Sv. Antona.
TRST, dne l\ junija 19:1.	(475
FCo.a, Au alla, Oi^r, Kudi!?, otroci. Josip« brat iosi^inaf sestra
Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. št. 47.
J&fP TaafrRBBffnasrnEgTjBgT.
^Bariio Hn tM v Mli
liter.
Pri niroH'i'i ned 50 litrov tom sođ BHEZPLAČfftO.
C. Vecchiet - Alcolea
Trst — Via Danlzeiil il 3 — Trsi
priiecii
3. Julija g!3 ur! popoldne V
m
Sodeluje Glasben>1 društvo „Kraška ^ vila" iz Sežane.
Vabijo se posebno prijate'fi r>efj->.
OD1JR. ^
mm y Mm%F
Piilliii s^ii Vmv\
M p h iP bvV*
E'avni znsiapnikl
FRATELU FiilZ!
473
Trst, X ia Timore 5 Telefon 1164