8554 AA
60100200
0 S R E D N J A K N JI * NIC A P * P * 126
PR.mu^SKS DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,,	. .... ,.
Abb. postale I gruppo Cena 4>UU lil'
Leto XXXVIII. Št. 60 (11.188)
TRST, sobota, 20. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
NA VČERAJŠNJI SEJI VODSTVA ITALIJANSKE PARTIJE
KPI PRIZNALA ZMOTO IN PREKLICALA OBTOŽBE KI JIH JE 0 ZADEVI CIRILLO SPROŽIL UNITA
Komunisti poudarjajo, da gre za mahinacijo v škodo partije - KD zaostruje svojo polemiko proti komunistom - Socialisti ne skrivajo zadovoljstva nad razvojem dogodkov
RIM — O zadevi Cirillo in o naših obtožbah proti Scottl.ju smo se zmotili in smo prisiljeni izreči jasni preklic: to je v bistvu vsebina komunikeja po sinočnji seji vodstva KPI. «V oceni in metodi smo napravili napako*, trdi komunike. »Komunisti se ne obotavljamo tega priznati pred javnostjo*. V nadaljevanju pa: »Partijski organi bodo v prihodnjih dneh proučili okoliščine vse zadeve, da bodo iz njih izluščili primerne sklepe*, kar je skrajno dvoumen stavek, ki dopušča najrazličnejša ugibanja.
Enrico Bcrlingucr
Nekateri priznavajo, da je Berlin-guerjevo vodstvo v partiji v nevarnosti, da bo tudi v najboljšem primeru zaradi zadeve Cirillo do sedaj trdna oblast generalnega tajnika KPI precej okrnjena.
Medtem pa je direktor Unita Claudio Petruccioli sklenil, da odstopi in je o tem obvestil vodstvo časopisa. Sklep ni še formalen, a nedvomno bo mladi direktor (ki je sklenil sprožiti kampanjo o zadevi Cirillo skupaj z Berlinguer-jem in Natto) polagal račun za svojo odgovornost. Navsezadnje iz
komunističnega komunikeja izhaja potreba po samoobrambi pred, za partijo obrekovalno kampanjo, ki razsaja med strankami in v časopisju. Ponovno je poudarjena zahteva o razčiščevanju okoliščin glede plačila odkupnine za Cirilla; navaja se možnost široko osnovane mahinacije v škodo partiji, kot zadnje pa komunike zahteva temeljito kampanjo za moralizacijo in obnovo države. Ob vsem tem pa obstaja ugotovitev, da takih preklicev v Italiji ni bilo, še najmanj v zgodovini partije, ki vsaj formalno ni nikoli priznala, da se je zmotila.
ftmiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiriinimiiiinmiiitifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinraiirfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiii«
Sodstvo je odredilo aretacijo novinarke «L'Unitd» Maresce
NEAPELJ — Sodnik Carlo An-selmi, ki vodi preiskavo o ugrabitvi demokristjanskega deželnega odbornika Čira Cirilla, je včeraj po daljšem zaslišanju odredil začasno aretacijo novinarke komunističnega glasila «L’Unita», 26-letne Marine Maresce, avtorke članka, v katerem je bilo napisano, da sta minister za kulturne dobrine Scotti in podtajnik Patriarca preko kamori-stičnega veljaka Cutola posredovala za izplačitev odkupnine rdečim brigadam. Maresco so aretirali, ker ni hotela odgovoriti na nekatera vprašanja Danes jo bo Anselmi znova zaslišal in odločil, če je treba aretacijo potrditi ali pa novinarko izpustiti.
Pred Marescovo .je sodnik zaslišal tudi časnikarja tednika «Oggi'> v zvezi s njegovim člankom »Ciril la ,je rešila kamora*. Časnikar Toti Pabna je dejal, da mu je informa ci.je o argumentu dal neznanec, ki ga je srečal v Ženevi. V pogovoru s časnikarji je sodnik Anseimi poudaril. da ni povsem res, da je izjavil, da je dokument notranjega ministrstva, ki ga je «L'Unita» priobčil članku, lažen. Vendar, pa je dodal, v sodnih aktih ni niti be sede o morebitnih posredovanjih Scottija in Patriarce in o kakršnih koli bančnih posojilih, kot tudi ne drži. da so odkupnino izplačali v NeaDl.iu, temveč so jo brigadistom najbrž izročili v Rimu.
«Zadeva Cirillo* je naletela na precejšen odmev tudi na veronskem procesu o Dozierovi ugrabit vi. »Skesani® Savasta je dejal da ne verjame, da je bil v zadevo vpleten .Cutulo. češ da ni nudil »zadostnih političnih jamstev«. Dejal pa je tudi. da ve. da se ie krščanska demokracija prav gotovo pogajala z rdečimi brigadami, ker sa .je o poteku Cirillove ugrabitve neposredno in stalno seznanjal sam Giovnnni Senzani.
Na sliki (telefoto AP1: Marina Maresca.
Zaradi vsedržavne stavke novinarjev jutri dnevniki ne bodo Izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v torek, 23. marca.
Sejo vodstva so sklicali v borih nekaj urah po posvetovanju z najvidnejšimi partijskimi voditelji, številni člani vodstva so bili na poti in so jih trudoma staknili. Bolj kot so se med seboj križale popoldanske vesti:	aretacija časni-
karke Marine Maresce, demokr-ščanski razglas o predčasnih volitvah v Neaplju, vložitev tožbe zaradi obrekovanja s strani demo krščanskega tajnika Piccolija, najrazličnejša ugibanja o dokumentu, ki ga je objavil Unita, bolj je postalo jasno, da bi bilo odlašanje nesprejemljivo. Navsezadnje se bo poslanska zbornica ukvarjala s to zadevo čez tri dni. zahtevo je sprožila KD in s tem zahtevala praktično pravi proces proti komunistom.
Tudi zato je bilo ozračje na seji turobno in sporno. Sterilni člani vodstva so obtoževali Berlin-guerja, in ne samo zaradi tega spodrsljaja. Baje je Cossutta jasno izjavil, da je spodrsljaj posledica »politične zmede* v partiji po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvez.o. Z večjo previdnostjo sta Napolita-no in Pajetta izrazila pomisleke glede »različnosti*, s katerimi hoče Berlinguer obnoviti identiteto in cilje partije. V bistvu naj bi torej zadeva Unita bila le kaplja, ki je sodu izbila dno, da so prišla na dan razhajanja pri smernicah, ciljih in tudi političnih metodah.
Med drugim so negativno vplivale soglasne obtožbe vseh komunistom nasprotnih strank. Na današnjem glasilu KD II Popolo strankin tajnik Piccoli stopnjuje obtožbe in napade ter trdi, da je nemogoč dialog s stranko, ki »se je izneverila svobodi, lojalnosti in spoštovanju človeškega in političnega dostojanstva*. V današnjem pisanju glasila PSI pa socialisti ne skrivajo svojega zadovoljstva, obtožujejo partijo hude »neodgovornosti*, predvsem pa nesprejemljivih škandalističnih metod. Komunistična partija Italije se je torej v teh dneh znašla osamljena, njen spopad s krščansko demokracijo pa zadobiva poteze, ki so bile značilne za petdeseta leta.
R. G.
Senat: ladje smejo odpluti proti Sinaju
RIM — Senatni komisiji za o-brambne in zunanje zadeve sta na včerajšnjem skupnem zasedanju o-dobrili sodelovanje italijanskih vojakov pri sestavi mirovnih sil na Sinaju. Pred tem sta obrambni minister Lagorio in zunanji minister Colombo podrobno orisala potek o-peracije italijanskih vojakov. Zaustavila sta se tudi pri političnem okviru tega sodelovanja in poudarila, da namerava Italija s tem prispevati k miroljubnemu reševanju bli žn je vzhodnega zapleta.
0 tem vprašanju sta na skupnem zasedanju razpravljali tudi enaki komisiji poslanske zbornice, ki bosta po vsej verjetnosti prav tako sprejeli vladni predlog, šele nato bodo italijanski mornarji lahko odpluli proti Smaju.
Dogovor držav OPEČ o znižanju proizvodnje
DUNAJ — Petrolejski ministri 13 članic OPEČ so se včeraj dogovorih o zmanjšanju skupne proizvodnje nafte na 18 milijonov sodov na dan, da omilijo prenasičenost tržišča in ohranijo osnovno ceno pri 34 dolarjih za sod. Sporazum je sad kompromisa, saj so nekatere države zahtevale občutnejše znižanje pro izvodnje, da bi uspešneje kljubovali stabiemu upadanju cen.
PREDSEDNIK SKGZ BORIS RACE 0 ŠTUDIJSKEM ZASEDANJU ISGRE V C0FIC1
Globalno zaščito zahtevamo tudi zato ker ni bilo niti obljubljene postopnosti
Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Borisa Raceta smo vprašali za oceno sobotnega študijskega dneva, ki ga je ob udeležbi pokrajine inštitut ISGRE pri redil v Gorici z namenom, da bi osvetlil vprašanje zaščite manjšine.
ODC.: Študijski dan je oil koristen, ker je omogočil razpravo o naših vprašanjih. Pozitivno je bilo tudi to, da je profesor Mor, ki ni iz teh krajev, zastopal bolj odprto stališče kot pa predstavnik ISGRE ali nekateri drugi razpravljalni. Nam je ta dan dal priložnost, da smo v bistvu ponovili, kako gledamo na našo zaščito, in ludi pove dali, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Z organizacijskega vidika je bila pomanjkljivost v tem, da ni bilo med poročevalci nobenega Slovenca. kar odraža določen odnos do manjšine. Sicer pa so že poprej znana stališča prišla ponovno do izraza. Slabost lega shoda je bila tudi v tem, da se ie omejeval zgolj na rabo jezika in na šolstvo, kot da bi se manjšinsko vprašanje rešilo samo s tema dvema zadevama, kot da bi se obstoj in razvoj manjšine zagotovil zgolj samo z rešitvijo teh dveh vprašanj. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da se krščanska demokracija v svojem zakonskem osnutku ravna po tem na-
čelu, se irravi, da se omejuje samo na ti dve področji.
VPR.: Deželni tajnik KD dr. Paolo Braida .ie v svojem posegu na tem shodu zatrjeval, da je naša zahteva po globalni zaščiti otežko-čala nastanek ugodne klime in da je s tem tudi preprečevala možnost pričetka razprave o zakonskih predlogih.
ODG.: To izjavo je mogoče razumeti tako, da bi nekatere pravice že uživali, če bi manj zahtevali. Pri tem bi rad spomnil na to, da je; KD pred 10 leti zastopala stališče o postopnosti reševanja manjšinskega vprašanja. Mi smo seveda bili proti in smo zagovarjali, in še danes zagovarjamo globalno zaščito, kar pomeni rešitev glavnih vprašanj, ki zadevalo našo manjšino, z enim samim zakonom. Takšno naše stališče ni izključevalo, da bi se v tem obdobju lahko sprejemali določeni ukrepi nam v korist. Mi se takšnim ukrepom v nobenem primeru ne bi upirali ali jih odbijali. Svoje stališče po globalni zaščiti smo utemeljevali z veliko zamudo italijanske države pri izpolnjevanju njenih obveznosti do nas. In danes, po 10 letih je naša zahteva še bolj utemeljena in zahtevamo globalnost, tudi zato, ker ni bilo postopnosti. Zaradi vsega
RIM — Čez teden dni, v noči med soboto in nedeljo, 28 t.m„ bo spet stopila v veljavo legalna ura. Ob 2. uri ponoči bo treba premakniti kazalce za uro naprej.
BRZOJAVKE V RIM
Brzojavka krožka za družbene in politične rede Pinko Tomažič r Trstu z okrogle mize na temo »Več poti aii več socializmov?* senatorju Mur-muri
Udeleženci današnje prireditve Krožka za družbene in pohtične vede P. Tomažič vabijo pristojne zakonodajne oblasti, da se zavzamejo za pospešeno in nemoteno obravnavo zakonskih osnutkov za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki naj zavrne sleherno odmerjanje pravic na osnovi zemljepisnih, številčnih ali siceršnjih razločkov in prisluhne mnenja narodne manjšine same.
* • • ..
Senatorjema Antonlnu Murmuri in Vincenzu Vernaschiju
Člani športnega društva Dom iz Gorice, ki je vključeno v razne vsedržavne športne zveze, vas pozivamo, da pride čimprej do sprejema zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Pri tem opozarjamo, naj bi zakon, v okviru zaščite kulturnih značilnosti naše skupnosti, vseboval tudi določila, ki naj omogočajo hitrejše ovrednotenje manjšinske telesne kulture, ki je bila v
prejšnjih zgodovinskih obdobjih namerno zanemarjena ah celo onemogočena in se zato danes nahaja v objektivno podrejenem položaju, zlasti v mestnih središčih.
Za podrobnejšo obrazložitev tega perečega vprašanja, so društveni odborniki pripravljeni na razgovor z vami, bodisi v Rimu, kot tudi v Gorici ob
priliki vašega obiska teh krajev.
« • •
Senatorjema Antoninu Murmuri in Vincenz«
Vernaschiju
Člani Mladinskega odbora SKGZ ter predstavniki razailt' mladinskih organizacij s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije, zbrani na rednem sestanku dne 16. marca 1982 v Čedadu, zahtevajo. da se razprava o globalnem zakonu za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nemoteno nadaljuje in da se sprejme zakon, ki bo izraz zahtev in želja Slovencev v Italiji.
Pri tem želimo mladi podčrtati, da smo odločno proti kakršnikoli diskriminaciji do Slovencev, ki živimo na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini (Benečija, Rezija in Kanalska dolina).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiutiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiittiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiinitifimiiniiiiiiiiiiiiiiM
DOLOČENO ZBLIŽANJE NA VČERAJŠNJEM SREČANJU VLADA-SINDIKATI
Formica ponuja 4.900 milijard manj davkov če se plače ne zvišajo za več kot 16 od sto
Odločilna faza prihodnji torek, ko bo tudi razprava o še odprtih vprašanjih naložb in zaposlitve - Telefonske tarife se za zdaj ne bodo višale za zasebne naročnike
RIM — Po devetih mesecih ponavljajočih se srečanj se pogajanja med vlado in sindikati o vrsti ukrepov za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske krize nagibajo, kot kaže. h koncu. Na včerajšnjem sestanku so še nadalje poglobili zlasti vprašanje davčne razbremenitve delovnih prejemkov, pri čemer se zdi, da je vlada storila nadaljnji korak naproti sindikalnim zahtevam in so se pogovorili tudi o omejevanju poviškov nekaterih tarif za javne storitve (zlasti za telefon) ter o perečem problemu množičnih odpustov v kemijskem koncernu Montedison. Odpr
VČERAJ NOV REKORD DOLARJA: 1-312,50 LIRE
Lira in frank v vrtincu špekulacije z valutami
RIM — V vrtincu mednarodnih špekulacij z valutami, ki so razviha-rile finančna tržišča po vsem svetu, sta se tudi včeraj znašli najšibkejši evropski valuti, italijanska lira in francoski frank. Tečaj lire v menjavi z dolarjem se je poslabšal za nadaljnjih 20 lir in je dosegel nov negativni zgodovinski rekord: 1.312,50 lire za dolar. Menjalno razmtAje se je hkrati poslabšalo v odnosu do vseh ostalih valut EGS, do zahodnonemške marke (550 Ur), holandskega florinta (500 lir), angleškega funta (2367,<0 lire), pa do švicarskega franka (C92 lir).
Zanimivo pa je, da se je vrednost lire zmanjšala celo v odnosu do francoske valute (za 0,8 odstotka v enem dnevu),,ki je skupaj z belgijskim frankom glavna tarča mednarodne špekulacije. Francoski frank se je namreč včeraj prodajal v Italiji po 211,225 lire (dan prej po 209,505). Spekulacija, ki siU dolar v višave, je sicer posledica delnega znižanja bančnih obresti v nekaterih evropskih državah, medtem ko so v ZDA Se vedno izredno visoke, delno pa izvira iz pričakovanja po devalvaciji francoskega franka (kar v Parizu odločno zanikujejo) in drugih šibkejših valut.	.	, ,	. .
Zares je težko verjeti, da bi Mitterrand dovolil razvrednotenje franka. medtem ko so v teku volitve, po drugi strani tudi v Italiji nočejo finančne oblasti kazati preplaha, saj zatrjujejo, da so valutne rezerve še velike in da se bo špekulacija polegla. Le minister, za zunanjo trgovini) Capria izraža zaskrbljenost nad posledicami rekordnega tečaja dolarja z* povečanje trgovinskega primanjkljaja in obsoja neenotnost članic EGS pred »brezobzirno trgovinsko vojno*, ki jo vodijo ZDA.
tih ostaja seveda še nekaj vprašanj, in ne najmanj pomembnih, kot sta politika naložb in pa zajezitev brezposelnosti, po včeraj-njem srečanju pa je v obeh delegacijah prevladoval zmeren optimizem.
Odločilna faza bi se morala začeti prihodnji torek, ko naj bi dokončno preverili, ali so oredlogi vlade vsaj za silo v skladu z znanimi 10 točkami sindikalne platforme za izhod iz krize, ki obravnavajo vsa povezana vprašanja, od davčne, skrbstvene in zdravstvene politike, do poUtike naložb (s m-ed-nost.io za jjotresna področja na Jugu) in omejevanja stroškov za delovno silo. V nasprotnem primeru bi se po vsej verjetnosti Dogajanja razbila in bi motali sindikati bržkone poseči po skrajnem sredstvu pritiska, po splošni stavki, ki bi mogla razmajati temelje Spadolini-jeve vlade. Zato so že napovedaU, da bo do »uradnega* sestanka na oolitični ravni med Lamo. Carniti-.jem in Benvenutom prišlo le. če bodo že prej. na »tehnični* ravni, ugotovili možnost sporazuma.
Včeraj je vsekakor finančni minister Formica znatno izboljšal svoj predlog glede omiljenja »davčnega grabeža* ki ga inflacija opravlja na dohodkih delovnih ljudi: namesto 1.300 milijard davčne razbremenitve .jih je ponudil 4.900. Po postopku, ki ga je treba še določiti (razbremenitev v odstotkih ali prek zvišanja davčnih odbitkov), bi že takoj razbremenili delovne prejemke za 2.030 milijard lir, za približno enak znesek kot ob koncu lanskega leta. Ostalih 2.850 mili jard pa naj bi povrnili v začetku prihodnjega leta. če se bo izkaza lo. da se plače v tem letu niso zvišale- za več kot 16 odstotkov, zgornje meje povišanja inflacije Formica je tudi obljubil, da bo predlagal preureditev davčnih količnikov. ki naj upošteva posledice inflacije in naj bi jo vključili v finančni zakon za prihodnje 'eto.
Glede tarif .je minister De Miche
tis napovedal, da bodo s prvim aprilom odredili povišanje telefonskih tarif za 6,2 odstotka, toda poviški ne bodo prizadeli zasebnih naročnikov z manj kot 400 pogovori V trimesečju, vsaj do prihodnjega leta. Za sedaj naj bi poviški zadevali neposredne medkrajevne in mednarodne telefonske pogovore in naj bi bremenili podjetja ter javne ustanove. Minister za državne udeležbe je tudi predloži) sindikatom smernice preustroja kemijske industrije, ki naj bi bile izhodišče tudi za rešitev spora z Mon-tedisonom. Na tej osnovo so se začela sinoči ločena pogajanja vlade
s strokovnim sindikatom FULC in z vodstvom zasebnega koncerna za preklic 1.000 napovedanih odpustov, proti katerim so včeraj delavci v Ferrari zasedbi obrat in v Brin-disiju spet zasedli železniško postajo m mestno središče.
LONDON — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt, ki se mudi na obisku v Veliki Britaniji, se je včeraj pogovarjal z ministrsko predsednico Thatcherjevo o gospodarskem sodelovanju med državami članicami EGS in o gospodarski krizi, ki je prizadela tudi Zahodno Evropo.
URESNIČILI GROŽNJE PROTI TUJIM DOPISNIKOM
SALVADORSKI FAŠISTI UMORILI 4 ČASNIKARJE
Pripravljali so TV reportažo o državljanski vojni
mlm
uiiimiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMtfiimiiiiMiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiltiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiB
V SFRJ delegacija osvobodilne fronte Farabundo Marti
BEOGRAD — Na povabilo zvezne konference SZDL se je na večdnevnem obisku v Jugoslaviji mudila delegacija salvadorskega osvobodilnega gibanja FPL — Farabundo Marti, ki jo je vodil vrhovni poveljnik Caetano Carpio - Marcial, ki je hkrati tudi član enotnega vrhovnega poveljstva fronte Farabundo Marti za narodno osvoboditev Salvadorja. Z gosti iz Salvadorja so se v Beogradu pogovarjali član predsedstva CK ZKJ Miloš Minic in drugi. Znova so poudarili podporo in solidarnost Jugoslavije z bojem salvadorskega Ljudstva proti diktaturi in tujim posegom pritiskom in vmešavanjem v notranje zadeve Salvadorja. V pogovorih so ocenili, da volitve, ki jih pripravlja vladajoča diktatorska hunta brez enakopravne udeležbe vseh političnih sil in najširših družbenih slojev. ne morejo dati zakonitosti vladajočemu režimu, ki izvaja množične pokole salvadorskega ljudstva. V sedanjih razmerah v Salvadorju bi te volitve pomenile navadno farso in politično prevaro.
V New Yorku priprave na letošnji jesenski «vrh» neuvrščenih
NEW YORK — Koordinacijski biro neuvrščenih držav je na sedežu Združenih narodov na ravni veleposlanikov končal preučevanje osnutka dnevnega reda za 7. vrhunsko konferenco neuvrščenih, ki bo jeseni v Bagdadu. Predlog dnevnega reda je pripravila država gostiteljica te konference, Irak. O tem predlogu so dosegli široko soglasje, vanj pa so vključili tudi predloge vrste držav, med njimi Jugoslavije. Dokončen sklep bodo sprejeli na samem srečanju v Bagdadu na temelju ocene ministrskega sestanka neuvrščenih maja v Havani. Dogovorili so sc, da del dnevnega reda, ki sc nanaša na o-ceno političnega položaja v svetu, oblikujejo načelno in vseobsegajoče, Izhajajoč iz načel politike neuvrščenosti in da ne navajajo posamezno vseh konkretnih problemov in kriznih žarišč. V diplomatskih krogih neuvrščenih menijo, da bi se o dnevnem redu 7. vrha lahko posvetovali tudi med izrednim sestankom koordinacijskega biroja v Kuvajtu v začetku prihodnjega meseca.
Ugodnejši pogoji za gradnjo predora pod Karavankami
BEOGRAD — Skupščine republik in pokrajin so dobile predlog, da po skrajšani proceduri ratificirajo sporazum med Avstrijo in Jugoslavije o spremembi sporazuma o cestnem predoru skozi Karavanke. Sprememba sporazuma zagotavlja občutno ugodnejše pogoje financiranja gradnje tega predora za jugoslovansko stran Prvi sporazum, ki so ga podpisali leta 1977, predvideva, da vsaka država zagotovi po 20 odstotkov skupno potrebnih sredstev za gradnjo predora, preostalih 00 odstotkov pa vaj bi zagotovila Jugoslavija s posojilom, ki bi ga odplačevali s cestnino. Ker se je med tem vrednost del povečala za trikrat, bi obveznosti Jugoslavije za zagotovitev posojila znašale 90 namesto predvidenih 60 odstotkov. Sprememba sporazuma pravi, da vsaka stran prevzema financiranje gradnje, vzdrževanje in uporabljanje objekta na njenem državnem ozemlju, stroške projektiranja pa delita v enakem razmerju. medtem ko dohodki od cestnine ostanejo državi, ki jo pobira, (dd)
SAN SALVADOR - Salvadorske fašistične škvadre so z vso bru talnostjo uresničile grožnje proti tujim dopisnikom v Salvadoru. V sredo so v Paraisu na severu države pobile štiri nizozemske novinarje, ki so se baje sestali s pred stavni ki uporniških sil.
Vest. da so zločin zakrivile desničarske enote, ni potrdila samo uporniška radijska potaja Vence-remos, ampak tudi dva nizozemska novinarja, ki sta skupaj štirimi žrtvami pripravljala daljšo reportažo za nizozemsko televizijsko hišo Ikon. Vodji nizozemskih novinarjev Kosterju so večkrat grozili in prejšnji teden ga je celo ustavila policija, ki ga je nameravala zaslišati v zvezi z listkom, ki so ga našli v žepu nekega ubitega gverilca, na katerem je bila zabeležena njegova telefonska številka.
Nizozemska vlada je na umor štirih novinarjev reagirala zelo o-gerčeno in v pismu Duarteju je zahtevala sodno preiskavo in kaznovanje zločincev.
Na sliki (telefoto AP): nizozemski novinarji nekaj dni pred zločinom.
tega po mojem mnenju ni osnove za očitek, da smo s svojimi zahtevami zamudili razne priložnosti.
VPR.: Sergio Coloni je na proslavi 25-letnice SKGZ v Gorici obljubil sprejetje zaščitnega zakona v letu 1981. Paolo Braida je v soboto v Gorici obljubil sprejem zakona v letu 1982. SKGZ je zahtevo postavila že pred 12 leti. ustavne obveznosti pa so še neprimerno sta-
Vlada pripravlja osnutek zakona za zaščito Slovencev
RIM — Iz dobro obveščenih virov je prodrla vest, da pripravlja predsedstvo vlade svoj osnutek zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Osnovno besedilo osnutka je že izdelano in se sedaj vlada posvetuje o njem s predstavniki političnih strank vladne večine.
Za sedaj ni mogoče reči, kdaj bo vlada predložila svoj osnutek v senatu, kjer sc je v sredo začela v komisiji za ustavna vprašanja razprava o osnutkih, ki so jih predložile KPI, PSI, SSk in KD. Vsekakor pa bo od tega v veliki meri odtisen nadaljnji potek razprave, kajti v skladu s parlamentarnim poslovnikom bo postal vladni zakonski osnutek osnova za izdelavo dokončnega besedila osnutka, ki bo predložen v razpravo in odobritev najprej senatu in nato poslanski zbornici.
PARIZ — Nadaljuje se akcija francoskih vinogradnikov proti u-vozu italijanskega vina: včeraj so prevrnili 7 železniških vagonov s skupaj 2.000 Iti vina pri Seleu.
rejše. Zakaj zavlačevanje in kaj lahko še vpliva na podaljševanje sprejetja zakona?
ODG.: Coloni je takrat obljubo nedvomno dal v dobri veri. Za ms pa je že skrajni čas, da se vprašanje reši še v tem letu, celo do poletja. Ne moremo sprejeti izgovorov, da zaradi tržaških volitev ne bi bilo umestno govoriti o pravicah Slovencev.
VPR.: Tajnik Braida je govoril o makr.imalizmih. Očitno je pri tem mislil na tvoja izvajanja in na stališča Slovencev na splošno. Sam je ponudil zelo malo: ureditev šolstva, da se zaustavi asimilacija, in to, da mora vsak posameznik zahtevati zaščito zase. Kaj sodiš o teh stališčih?
ODG.: Očitek o maksimalizmu nt na mestu. Če bi Italijanslui država desetletja sem sproti reševala naša vprašanja, kot sem poprej rekel. bi danes zahtevali samo tisto, česar še nimamo, da postanemo emkopravni, da naša skupnost postane enakopravna v odnosu do večinskega naroda. 34-letno čakanje m pravice ne more odvezati tistih, ki danes mm očitajo maksimali-zem. Omejevanje zaščite zgolj na šolstvo in m rabo jezika slont na zastarelem pojmovanju o pravicah manjših in predstavlja oviro, da bi se manjšina razvijala na vseh področjih, na gospodarskem, kulturnem ir. podobno. Brez tega se manjšina ne more obdržati. Predlog, naj se vsak posameznik izreče o svoji pripadnosti, lahko primerjamo s štetjem po narodnosti. Če smo bili proti preštevanju, potem moramo biti tudi proti takšni obliki izjavljanja po rarodnosti. Takšen predlog zahtev z vzdušje, ki je zelo u-godpo za manjšino, česar pa ni ne v videmski pokrajini pa tudi drugje ne. Zato ie še vedno najbolj sprejemljivo objektivno stanje, torej način določanja območij, kjer manjšina živi.
VPR.: Predstavnik stranke relativne večine 'je nadalje govori’, o mostovih in o možnostih dopolnjevanja njihovega zakonskega osnutka. Očitno s" zaveda, da so v njem pomanjkljivosti.
ODG.: Meni se zdi pripravljenost za dopolnitev njihovega predloga umestna prav zaradi tega. ker j» njihov predlog tako zelo omejevalen. Prizmti moram, da smo pričakovali večjo odprtost KD v njenem zakonskem osnutku. Ob takšnem predlogu se človeku vsiljuje misel, da so ga zato tako sestavili, da bi na osnovi omejitvenega izhodišča v parlamentu popuščali in tako pokazali dobro voljo.
VPR.: Glavna bitka se bije okoli priznanja pravic Slovencem na Videmskem. Kje so največji odpori, kakšnega značaja so in kakšne cilje zasledujejo?
ODG.: Sredinske stranke nočejo priznati, da so Slovenci v videmski pokrajini del naše manjšine. Kje so vzroki, da to odrekab. b težko ugotoviti. Najboli verjetno slonijo na premisi, da so ti Slovenci že skoraj 12n let pod Italijo in da je asimilacijski proces pri nih dosegel ie visoko stopnb- Iz demokratičnega in humanega vidika nima tako odklonilno stališče nobene utemeljitve. Prvemu asimilacijskemu nasilju sedal sledi drvao, H obstab v tem, da jih karokterizi-rejo kot posebno skupnost. To drugo nasilje je mani agresivno, zasleduje pa isti rtu kot mrvo: asimilacijo.	-'"lis pripravil
GORAZD VESEL
jutri v KRIŽU
Kulturno srečanje za globalno zaščito
V	Ljudskem domu v Križu bo jutri popoldne z začetkom ob 17.30 pomembno kulturno srečanje, ki je posvečeno boju naše narodnostne skupnosti za uzakonitev pravičnega globalnega zaščitnega zakona, o katerem se je prav v teh dneh začela razprava v parlamentu. Manifestacijo, ki spada v okvir akcije splošnega osveščanja javnosti o tem aktualnem vprašanju, prirejajo kulturna društva Kraški dom iz repentabrske občine, Rdeča zvezda iz zgoniške občine, Prosek - Kontovel, Y'esna iz Križa ter Igo Gruden iz Nabrežine.
V	kulturnem sporedu, ki se bo odvijal pod geslom «... Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej. . . », iz poezije Sinku nabrežinskega rojaka Iga Grudna, bodo sodelovali moški pevski zbor Y'asili.j Mirk s Proseka-Kontovela, dekliška zbora Igo Gruden iz Nabrežine ter Vasna iz Križa, folklorna skupina Rdeča zvezda ter glasbena solista Fulvio Jurincič in Peter Križman. O pomenu srečanja bo spregovoril predsednik KD Rdeča zvezda Igor Castellani, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race.
Z GLASOVI KD, PSI, PSDI, PRI IN SSK IN OB VZDRŽANJU LpT
Na skupščini KZE odobrili resolucijo o osnovnih smernicah bodočega delovanja
Zavrnjene resolucije, ki so jih predložili komunisti in radikalci
Predsinočnjim je zasedala skupščina Krajevne zdravstvene enote. Osrednjo točko skupščine je predstavljala razprava o kar petih resolucijah, katerih vsebina je nakazovala osnovne smernice, značilnosti in cilje tega pomembnega organizma. Resolucije so predložili: eno, enotno, predstavniki KD. SSk, PSI, PSDI in PRI: po eno KPI in radikalec Granara, dve pa radikalec Busdachin. Na glasovanju je prodrla prva. ki so jo seveda podprli pripadniki strank predlagateljic (med drugim ob vzdržanju večine članov Liste za Trst) in ki je bila obogatena z nekoliko parti-kularističnim dopolnilom «neodvisne-ga» Marchesicha. Druge štiri resolucije so bile celovito odklonjene, med njimi resolucija KPI, ki nakazuje, kaj vse je potrebno ukreniti in kako, da bi delovanje KZE bilo res kar najbolj demokratično Resolucija večine uvodoma ugotavlja, da je 1. 1. 1982 KZE zado-bila dokončno formalno urejenost, kar kljub pomanjkanju temeljnih normativnih sredstev (vsedržavnega in deželnega zdravstvenega na-
Hii »i iiiiiimii umi m n n »mil ii minil m iiimiMiiiimi mn iiiuiiiiin m m n iti iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiim mn mi m m
PO AVTONOMNIH RAČUNIH ZA TRŽAŠKO IN GORIŠKO
Promet do konca februarja dosegel 32,5 milijarde lir
Viden napredek v primeri z lanskim letom - Trst uvaža predvsem živino in meso, Gorica pa tudi mnogo lesa
Blagovna izmenjava med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije na podlagi ustreznega sporazuma iz leta 1955 je v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležila nov viden napredek v primerjavi s prometom, ki se je v okviru obeh avtonomnih računov ustvaril v u-streznem razdobju lanskega leta.
Vrednost izmenjave po tržaškem avtonomnem računu je do konca februarja dosegla 22,2 milijarde lir, pri čemer je na izvoz blaga z našega na sosedno območje odpadlo 13,3, na promet v nasprotni smeri pa 8,9 milijarde lir; po go-riškem računu je skupna vrednost izmenjave dosegla 10,4 milijarde, pri čemer je na naš uvoz odpadlo 6,8, na izvoz pa 3,6 milijarde lir. Oba računa skupaj sta po vsem tem v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležila 32,5 milijarde lir prometa, kar predstavlja — kot že rečeno — nov viden razmah v primeri z lanskim letom. Pri samem tržaškem avtonomnem računu je napredek znašal 43,28 odst. K temu naj še dodamo, da je bil uvoz jugoslovanskega blaga na Tržaško oziroma na Goriško do konca letošnjega februarja znatno večji od prometa v nasprot ni smeri: uvoz je namreč znašal skupno 20 milijard, izvoz pa je dosegel 12,5 milijarde lir.
Na Tržaško smo v omenjenem razdobju uvozih s sosednih območij predvsem živino in meso, in to v skupni vrednosti 6,6 milijarde, kar predstavlja praktično polovico vsega prometa v tej smeri. Druge pomembnejše postavke so bile še žagan les in drva za kurjavo (2,1 milijarde), kemikalije in kemični proizvodi (1 milijarda), avtomobU ske gume in nadomestni deli (825 milijonov), gradbeni material (442 milijonov), tekstil in predivo (418 milijonov) ter kovine in kovinski proizvodi (357 milijonov). S Tržaškega pa smo izvozili na sosedna območja predvsem umetne sm >le in plastične mase (2 milijardi), proizvode kemične industriie (1,5 milijarde), kovine in kovinske proizvode (1.2 milijarde) proizvode zi vilske ''industrije (913 milijonov), razne stroje in električno opremo (848 milijonov), itd.
Na Goriško pa smo do konca februarja uvozili s sosednih obm.r čij predvsem konje (2,1 milijarde), les (prav tako 2,1 milijarde), meso (413 milijonov), kemikalije (399 milijonov), gobe (279 milijonov) in tehnične predmete (227 milijonov) itd., medtem ko smo v nasprotno smer odpremili zlasti kemikalije (771 milijonov), plastične mase (545 nadomestne dele (455
predivo in nov) itd.
tekstil (335 milijo-
KZE odobrila sklep o dodelitvi blagajniške službe
Glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote je na predsinočnji seji med drugim odobrila tudi sklep o dodelitvi blagajniške službe. Licitacije se je udeležila vrsta bančnih zavodov, prvo mesto in s tem pravico za opravljanje raznih bančnih operacij pa je dobila Banca Anto-niana, povezana z dvema slovenskima kmečkima in obrtniškima hranilnicama in posojilnicama na Opčinah in v Nabrežini. Drugo mesto je zasedel Banco di Sicilia, tretje pa Cassa di Risparmio. To praktično pomeni, da bosta tudi slovenski bančni ustanovi poslovali s KZE.
črta) stvarno omogoča sprožitev ustreznih ustrojnih in organizacijskih pobud. Po ugotovitvi, da so nekatere zdravstvene strukture pomanjkljive, resolucija omenja bolnišnico na Katinari in odprtja oddelkov za žarčenje in TAC s pripombo, da se ta plat zdravstvene reforme težko in zapleteno odvija zaradi izvornih in drugačnih razlik med službenim osebjem pa tudi zaradi krajevnih političnih razmer (kriza na tržaški občini in pokrajini), ki negativno učinkujejo na delovanje KZE.
Resolucija nato priznava upravnemu odboru raznolike zasluge, tako npr. v pobijanju potratnosti, blaženju izdatkov v specialistični zdravstveni oskrbi bolniških zavarovancev, krepitvi športne medici ne, okrepitvi protidiabetičnega centra, racionalizaciji ekonomsko -normativnih ukrepov na področju psihiatrične oskrbe itd. Zatem zadolžuje izvoljene organe KZE, da razčlenijo skrbstveno pomoč na Iri ravni — distrikt, poliambulatorij. bolnišnica), da postopno uveljavi ločeno skrbstveno službo po di striktih v smislu variante 25 trza ške občine v polifunkcionalnih centrih, da odpre prve poliambulato rije, da poskrbi za čimprejšnji za gon katinarske bolnišnice ob oo stopnem preustroju glavne mestne bolnišnice, da poglobi in pospeši sodelovanje z medicinsko fakulteto na univerzi in s slednjo doseže preti deželnih oblasti novo konvencijo, da pripravi načrt o pobudah v ko rist ostarelih in med drugim, da izdela pravilnik o sodelovanju i občinskimi upravami, ki soustvarjajo dejavnost KZE, da bi tako zdravstveni posegi v prid prebivalstva bili predmet demokratičnega nadzora.
Resolucija KPI uvodoma dolži deželo in državo zamud in zavlačevanja pri uresničevanju zdravstvene reforme, pripominja pa, da je kljub vsemu mogoče uspešno se spoprijeti tudi z žgočimi problemi, in to ob kar naibolj enotnem in požrtvovalnem delu vseh zadolženih in zainteresiranih. Skupščina KZE se mora dela lotiti resno, brez slepomišenj in z vzpostavitvijo rednega in trajnega sodelovanja z občinami. Enako velja za posamezne komisije in sam upravni odbor, ki mora imeti vpogled na celovito delovanje vseh zdravstve nih organizmov kjerkoli in biti sposoben tehtnih odločitev. Poleg z občinskimi upravami mora KZS tesno sodelovati z upravnimi okoliši in sleherno, še tako ozko teritorialno enoto. Nujno je tudi dopolnjevanje strogo zdravstvenih sto ritev s socialnimi, tudi takšnimi

TUDI ZA LETOŠNJE LETO
Jamstva dežele gledališčem da lahko najamejo posojila
Tako so zagotovili predstavniki deželne vlade zastopnikom Teatra Stabile, SSG, Verdi in deželne gledališke ustanove
Finančni in gospodarski proble mi gledaliških ustanov nasploh, še posebej pa onih iz naše dežele, so bili osrednja tema sestanka katerega so se udeležili predsednik deželnega odbora Comelli, odbornika
Člani ansambla SSC odpotovali na Dunaj
Ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta je odpotoval na Dunaj. V avstrijski prestolnici bo namreč jutri in v ponedeljek predstavil delo Dacie Maraini »Ženski na podeželju*, ki sta ju v lanski sezoni pod vodstvom Borisa Kobala tolmačili Miranda Ca-harija in Lidija Kozlovič. Predstavi, ki ju organizirata Jugoslovanski kulturno - informativni center ter dunajski krožek slovenskih študentov, bosta v sodobno opremljenem gledališču «Forum».
milijonov)
milijonov), semena (341 milijonov),
OD 24. MARCA DO 28. APRILA
Letošnji ciklus predavanj NSK posvečen zgodovini časnikarstva
Tudi letošnji ciklus predavanj, ki jih že toliko let zaporedoma prireja NŠK, je zelo pester in zanimiv. Ugledni predavatelji, ki se bodo zvrstili vsako sredo, od 24. marca do 28. aprila, bodo prikazali težke začetke, razvoj in pomen časnikarstva na Primorskem in na splošno v Sloveniji; na dnevnem redu pa bo tudi problematika sodobnega informacijskega obveščanja ter informacijska služba v demokratični samoupravni družbi. Že naslovi predavanj, ki jih spodaj objavljamo, bodo potrdili v polni meri naše napovedi.
V sredo, 24. marca, ob 18.30 dr. Branko Marušič: »Zgodovina časnikarstva na Goriškem*;
v sredo, 31. marca, ob 18.30 dr. Tomo Martelanc: «Nova mednarodna informacijska ureditev v svetu*: v sredo, 7. aprila, ob 18.30 časnikar Jože Koren: »Zgodovina časni karstva v NOB*;
v sredo, 14. aprila, ob 18.30 dr. France Vreg: »Javno mnenje in samoupravna demokracija*;
v sredo. 21. aprila, ob 18.30 mag. Smilja Amon: »Smeri razvoja slovenskega časnikarstva od prvih začetkov do 1. svetovne vojne*: v sredo, 28. aprila, ob 18.30 dr. Jože Pirjevec:	»Zgodovina časni-
karstva na Tržaškem*.
Projektiranje energetskih struktur, ki so predvidene v naši de želi, bo dopolnila študija, ki bo pokazala, kako se te strukture vulji-čujejo v okolje. Deželni odbornik za načrtovanje Coloni je že dal navodila za izdelavo študije trža ški ustanovi glede premogov lega terminala in konzorciju za iridu strijski razvoj iz Tržiča glede me tanovega terminala. Enak post.pek bo dežela sledila za izgradnjo premogovne centrale.
za ^kulturo in finance Barnaba in Zanfagnini, zastopnik Teatra stabile iz Trsta dr. Siclari, katerega .je spremljal tudi umetniški vodja D’ Osmo, predsednik Slovenskega stalnega gledališča Samsa, predstavnik gledališča Verdi prof. De Fer-ra ter zastopnik deželne gledališke ustanove Castiglione.
Predstavniki gledaliških ustanov so zastopnikom deželne vlade orisali hude finančne težave, skozi katere se prebijajo, kar je odvisno tudi zaradi neažuriranih prispevkov, ki jih predvidevajo državni zakoni. Glede na take hude te žave so predvsem od deželnih oblasti zahtevali, da bi potrdile jamstva za najetje posojil, ki jih dežela že leta daje gledališkim ustanovam, da lahko prejmejo posojila od kreditnih zavodov. Poleg tega so se 'zavzeli, da bi dežela posegla pri ministrskem svetu in urgi-rala postopek za odobritev dveh zakonskih osnutkov, ki jih sedaj proučuje parlament, od katerih se prvi nanaša na operna, drugi pa na stalna gledališča Ministrstvo za turizem in prireditve bi bilo treba nadalje sensibilizirati glede potrebe po vključitvi deželne gledališke ustanove med tiste, ki prejemajo prispevke za tako imenovano gledališko »decentralizacijo*.
Potem ko .je odbornik za kulturo Barnaba orisal posege, ki jih ie dežela opravila v tem sektorju (med drugim je dejal, da .je bilo temu sektorju v letu 1981 dodeljenih okrog 50 od sto nakazil, ki so bila v proračunu namenjena kulturi), je odbornik za finance Zanfagnini zagotovil predstavnikom gledaliških ustanov, da bo dežela tudi za leto 1982 jamčila, da bodo ustanove lahko najele posojila: obenem pa je odbornik podčrtal težave in omejitve, ki obstaja,jo tudi za deželne finance.
S svo.je strani Da je predsednik odbora Comelli dejal, da bodo za bodoče poslovne dobe čeprav v težki finančni situaciji, storeni vsi možni napori da bi kulturnemu sektorju. predvsem pa gledališkim dejavnostim zagotovili višje prispevke. Zagotovil je tudi da bo posegel pri ministrstvu za turizem in prireditve, tako glede možnih rešitev finančnih problemov ustanov kakor tudi za hitro odobritev dveh zakonskih osnutkov.
na prostovoljni podlagi. KZE mora dejavnost raztegniti s strogo zdravstvenega področja na področje zaščite ostarelih, zdravja na delov nih mestih in obvarovanja zdravega okolja kot takega, razen tega mora pomagati handikapiranim o-trokom pri rehabilitaciji in vključevanju v šolski sistem. V boini-šniškem aparatu je potrebno urediti položaj bolničarskega osebja. Resolucija KPI se nazadnje zavzema za učinkovito oporo zenski ob spoštovanju njene svobode odločanja za ali proti materinstvu, dalje za največjo oskrbo otrok m dora-ščajočih ter pacientov bivše psihiatrične bolnišnice pa še vseh. ki so pogojeni mamilom, alkohoiu in podobnim nadlogam.
Žigi in Juretu se je pridružila sestrica
ŠPELCA
S čibači se dogodka veseli družba dolgoletnih prijateljev in tovarišev
Drevi v Repnu slovesno pobratenje med občinama Repentabor in Logatec
Povezava z matičnim narodom ni le nekaj naravnega, temveč je za obstoj narodnostnih skupnosti v zamejstvu nekaj bistvenega in življenjsko važnega, čim tesnejši so medsebojni stiki, tem večja je stopnja narodne zavesti in toliko manjša je nevarnost asimilacijskih procesov. To pa sta doumeli tudi občinski upravi Repentabra in Logatca, ki bosta že večletno prijateljsko sodelovanje drevi kronali s slovesnim podpisom listine o pobratenju med občinama, s čimer bodo medsebojni stiki še pridobili na kakovosti in intenzivnosti.
Skupna vez, ki povezuje obe občinski skupnosti, je komandant bazoviške brigade Franc Nemgar, ki je pokopan na pokopališču na Colu, doma pa je bil iz Laz v logaški občini. Pred dvema letoma so ti stiki postali uradni in redni. Družbenopolitični in kulturni dejavniki so vse bolj poglabljali stike, dokler ni to spontano vodilo v formalno sklenitev pobratenja.
Goste iz Logatca s predsednikom skupščine inž. Francem Godino na čelu bodo danes domačini pričakali na glavnem trgu v Repnu ob 16.30. Slavnostna seja repentabrskega občinskega sveta bo ob 20.30 v novi telovadnici — socialnem centru —• med katero bodo tudi formalno podpisali listino o pobratenju. Sledil bo pester program v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Občin-
V prisotnosti ministra Marcore
Danes občni zbor tržaških industrijcev
Danes popoldne z začetkom ob 16. uri bo v tržaškem Avditoriju redni letni občni zbor članov Zveze industrijcev iz tržaške pokrajine. Skupščine se bo udeležil — in sicer bo to pot prvič — tudi minister za industrijo Marcora. Prisotni bodo nadalje podpredsednik vse državne industrijske zveze Pichet-to, predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli, podpredsednik De Carli ter odbornika za načrtovanje in proračun Coloni in za promet Rinaldi.
lllllllllllllllllllllllllllltllllllltMlllllltlllllllltllllllllllsiUIIMttllimilllllllllllflltlllllllllllHIIIIIIIllIllllllllllIlHIlflllllimiMIIIIIIIIIIIIHIHIIIIlIlfHllllllllllllltllllllllUlP
ALMIRANTEJEV «P0H0D NA TR$T» SE JE OČITNO ŽE ZAČR
stvu se bodo predstavili logaški oktet, godba na pihala iz Logatca, domači pevski zbor Srečko Kumar, mlada recitatorska skupina KD Kraški dom in harmonikar Fulvio Ju-rinčič. Sledila bo zakuska in prosta zabava ob zvokih priznanega logaškega narodnozabavnega ansambla Dobri znanci. Slovesnosti se bo udeležila tudi štiričlanska delegacija iz gorenjske občine Tržič, ki jo bo vodil župan Milan Ogris, saj je repen-tabrska občina že pred časom navezala prijateljske stike tudi z občino Tržič.
B. S.
Zadruga «Naš Kras* In ŠD Polet izražata svojcem iskreno sožalje ob izgubi Bernarde Tavčar.
Ob izgubi tovariša Josipa Prašlja izrekata celica KPI Prebeneg in sekcija KPI občina Dolina svojcem globoko sožalje.
Ob smrti Josipa Prašlja, bivšega občinskega svetovalca, izreka uprava občine Dolina iskreno sožalje družini in svojcem.
Kulturno društvo Jože Rapotec izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dragega Josipa Prašlja.
Zasedba liceja OMan in učiteljišča Carducci
Protestna akcija sproti dvojezičnosti in za italijanstvo Trsta» - Velik del dijakov se ni udeležil skupščin, na katerih so s pičlo večino sklenili zasedbe ■ Izjave KPI in MO SKGZ
«Proti dvojezičnosti, za obrambo italijanstva Trsta*. Pod tem geslom, ki samo na sebi zelo jasno razkriva njegove navdihovalce, je včeraj skupina dijakov po dveh zelo živahnih skupščinah, zasedla i-talijanski znanstveni licej »Ober-dan* in učiteljišče «Carducci*. Izbira pravega trenutka za novo protislovensko kampanjo sovpada z začetkom parlamentarne razprave o vprašanju globalne zaščite naše narodnostne skupnosti in pa predvsem z bližnjimi upravnimi volitvami v Trstu, kar močno spominja na reakcije dela tržaških italijanskih dijakov na predstavitev zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev v Italiji, ki ga je svoj čas predložila slovenska senatorka Jelka Gerbec. Kot zgovorno dokazuje potek skupščin in tudi izid glasovanja, so fašisti organizacije Fronte della gio-ventu in nekatere nacionalistične sile spretno izkoristile, oziroma strumentalizirale, splošno neinformiranost dela italijanskega dijaštva o bistvenih vprašanjih in stvarnih zahtevah naše narodnostne skupnosti. Včerajšnji dogodki na omenjenih tržaških višjih šolah nas lahko samo močno zaskrbljajo. ker motijo prizadevanja demokratičnih sil za mimo in enakopravno sožitje v našem mestu, sad enotnosti slovenskih in italijanskih demokratov.
Že na zadnjem kongresu fašistov je njihov kolovodja Almirante napovedal pravo ofenzivo za Trst in včerajšnja zasedba liceja »Ober-dan* in učiteljišča «Carducci» je pravzaprav ena prvih »akcij* mladinske organizacije te stranke, ki je zasedbo omenjenih šol baje že nekaj časa skrbno načrtovala in v «pravem trenutku* tudi izvedla. Sicer že prejšnji teden je FdG začel svojo volilno kampanjo z razdeljevanjem letakov »proti dvojezičnosti in za obrambo Trsta*, MSI pa je ob priliki 35. obletnice obstoja napovedal vrsto shodov in pobud »proti balkanizaciji mesta*.
Na obeh šolah so bili pobudniki zasedbe zastopniki skupine ali liste «Lotta studentesca*. v kateri so se na zadnjih šolskih volitvah predstavili skoraj izključno pristaši misov-ske mladinske organizacije. Na podlagi informacij, ki smo jih zbrali, je na skupščini dijakov liceja Ober-dan tekla »razprava* o zakonskih osnutkih KPI in Liste za Trst (?) ter o zakonskem predlogu KD, ne pa, da bi organizatorji zborovanja na katerikoli način informirali dijake o dejanski vsebini teh osnutkov. Ob
koncu je prišlo do glasovanja «za ali proti tem zakonskim osnutkom* in prevladali so nasprotniki, med katerimi je bilo veliko število dijakov nižjih srednjih razredov in gotovo tudi tistih, ki jim dodatne počitnice vedno pridejo prav. Dejstvo pa je, da se je večina prisotnih na obeh zavodih opredelila za zasedbo, kljub temu da je skupina naprednih dijakov, zlasti članov in simpatizerjev Zveze komunistične mladine, skušala ustvariti pogoje za trezno debato in za stvarno razmišljanje o vprašanju naše globalne zaščite. Na liceju Oberdan je za zasedbo šole glasovalo 267 dijakov, proti 224, vzdržanih pa je bilo kar 300, kar zgovorno dokazuje-stopnjo neosveščenosti. Ob tem naj omenimo, da je bilo na skupščini prisotnih 784 dijakov od 1070, ki jih redno obiskuje to italijansko višjo šolo. Na učiteljišču Carducci pa se je za zasedbo izreklo 116 dijakov, proti pa 76, vzdržanih pa je bilo 25. Pri tem je treba dodati jiejstvo, da se je včerajšnje skupščine «proti dvojezičnosti* udeležila le malo več kot polovica vpisanih dijakov omenjenega učiteljišča.
Spričo zasedbe dveh tržaških šol, sta nam komisija za šolstvo pri KPI in pokrajinsko vodstvo Zveze komunistične mladine poslala tiskovni sporočili, v katerih izražata zaskrbljenost zaradi dogodkov in se zavzemata za tesnejšo enotnost med napredno slovensko in italijansko mladino pri reševanju bistvenih vprašanj razvoja našega mesta, med katera sodi tudi nujnost izglasovanja zakona za globalno zaščito naše narodnostne skupnosti.
Mladinski odbor SKGZ pa je v zvezi s temi dogodki dal naslednjo izjavo:
«V trenutku, ko se je v senatu pričela razprava o zakonskih osnutkih, ki zadevajo zaščito naše manjšine in ko Slovenci vidimo vsaj v bližnji perspektivi ugodno rešitev naših dolgoletnih zahtev, začenjajo v Trstu spet dvigati glavo desničarske sile.
Izbira trenutka za ponovno protislovensko gonjo pa sovpada tudi in predvsem z bližajočimi se upravnimi volitvami v Trstu in ima torej jasen predvolilni značaj.
Kot smo že opazili pri prejšnjih podobnih akcijah, naletijo take pobude med delom italijanskih dijakov na posebno ugodna tla. To ni naključje, saj se v italijanskih šolah nikoli ni razpravljalo o Slovencih, o pojmih kot so sožitje, enakopravnost,
zaščita manjšine itd. To razširjeno nevednost pa zlahka izkoriščajo nam nasprotne sile, ki skušajo prikazati zakon o naši zaščiti kot uvedbo privilegijev v korist manjšega dela prebivalstva.
Zato je v tem trenutku potrebna čim širša mobilizacija slovenskih in italijanskih dijakov, da z argumenti izpodbijejo te teze in zakoreninjene predsodke. To pa pomeni čim bolj razširiti debato v italijanske kroge in okrepiti stike in sodelovanje med mladimi obeh narodnosti.*
Sen.Chiaromonte (KPI) v ponedeljek v Trstu
V ponedeljek se bo mudil v Trstu senator Gerardo Chiaromonte, ki pri vsedržavnem tajništvu KPI odgovarja za vprašanja gospodarstva in dela. Ob 10. uri bo senai.or Chiaromonte sodeloval pri srečanju ki ga študijski krožek za politične in socialne vede Che Guev-na prireja v časnikarskem krožku na Korzu Italia 12, z gospodarskimi in sindikalnimi operaterji ter z raziskovalci in tehniki iz naše pokrajine.
Ob 17. uri pa se bo senator Chiaromonte udeležil javne manifestacije, ki jo KPI prireja na strankinem sedežu v Ul. Madonni na, med katero bo odgovarjal na vprašanja in na posege pr šotnih glede vseh tistih vprašanj, ki zaskrbljujejo delavce.
DRUGE VESTI
NA ZADNJI STRANI
i........
Mala črna kronika
Avtomobilistka povozila
priletnega upokojenca
Triindvajsetletna Laura Felis iz Ul. Rebec 4 je včeraj popoldne s svojim fiatom 127 povožila v Ul. Flavia, v višini hišne številke 25, 84-letnega upokojenca Cosima Ar-cera z Jezera 76. V prometni nesreči si je Arcero zlomil stegnenico, piščal in gleženj leve noge, utrpel pa je tudi druge udarce in rane. Prometna policija, ki je prva prihitela na kraj nesreče, je ugotovila na osnovi pričevanj, da je Felisova povozila upokojenca izven prehoda za pešce. Če ne bo komplikacij, se bo Arcero zdravil na ortopedskem oddelku 90 dni.
> Huda nesreča na delu
Na gradbišču v Ul. Costalunga 213, kjer podjetje Riccesi gradi za družbo Lloyd večnadstropno stavbo, je včeraj malo pred 14. uro prišlo do hude nesreče na delu. V šestem nadstropju, kjer so delavci postavljali pod, je težak cementni blok, ki ga je približal žerjav, pomečkal desno nogo 50 letnega de-
lavca Giorgia Tolonia iz Turiacca. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravljenje bo zelo dolgo — po mnenju zdravnikov najmanj 3 mesece — saj je cementni blok zmečkal To-loniu glavne gosti in sklepe noge.
Z ukradenim tovornjakom
v hišno poslopje
Policija je aretirala in prijavila sodišču 17-letnega Pietra Z., sicer stalnega obiskovalca koronejskih zaporov, ki je v četrtek zvečer ukradel parkirani tovornjak in se z njim popeljal po Ut Baiardi navzdol. Mladoletnik, ki nima še vozniškega dovoljenja in ki je bil očitno vinjen, je s tovornjakom zapeljal naravnost v hišo 50-letnega Antonina Borselliia, ki stanuje v Ul. Baiardi na štev. 67. Borselli je takoj pridrvel iz stanovanja in blokiral mladeniča. Tudi ko je ta hotel v bližnji bar na fiziološko potrebo — izkazalo pa se je, da je tam skušal odvreči ukradeni kasetofon — mu je bil za petami in kc so prišli agenti, je bil lahko priča njegovih kaznivih dejanj.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 20. marca FELIKS
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.07 — Luna vzide ob 3.41 in zatone ob 12.50.
Jutri, NEDELJA, 21. marca BELKA .
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,1 stopinje, najnižja 4,2, ob 18. uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1009,8 mb narašča, veter 47 km na uro severozahodnik, vlaga 77-odstot-na, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Riccardo Meloni in Cristian Svetina.
UMRLI SO: 71-letni Giuseppe Ste-pancich, 10-mesečna Martina Qualig, 70-letni Attilio Trevisini, 45-letni Ita-lo Spangher, 67-letni Leopoldo Latin, 94-letna Lidia Temi vd. Zanchi, 85-letna Oliva Casali vd. Bolaffio, 91-letna Rosalia Dilena, 86-letna Anna Mayerbicler vd. Butti.
DNEVNE DEŽURNE LEKARNE (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Sončim 179, Ul. Revoltella 41. Opčine in Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2.
NOČNE DEŽURNE LEKARNE (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2, Op čine in Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
LEKARNE V OKOLICI
BoHunec: tel. 228 124; Bazovica-tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Zapustil nas je naš dragi
KARLO KUFERSIN
Pogreb bo v ponedeljek, 22. marca, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo žena Štefanija, sin Mario, snaha Miranda, vnukinja Cristina, brat Marcelo z ženo Marijo in s sinom Juretom ter hčerko Nadjo, sestra, nečaka ter vsi sorodniki
Trst, 20. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
dr. MILANA K0SMINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
DRUŽINA
Trst, 20. marca 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
MARJANA LAURENČIČA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem hudem trenutku.
SVOJCI
Trst, 20. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega očeta in nonota
FRANCA KENDE
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča sinova z družinama in drugo sorodstvo
Križ, Adelaide, 20. marca 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega
FEDERICA BRESCIANIJA
(MIRKA)
SVOJCI
Briščiki. 20. marca 1982 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
19. 3. 1981
19. 3. 1982
Ob prvi obletnici prerane izgube dragega
MARINA MOŽINE
se ga z ljubeznijo spominjajo
mama Žita, žena Cvetka, hčerka Dolores, brat Livijo z ženo Virginijo in vsi sorodniki
Boljunec, Trst, 20. marca 1982
' —•- ■ * M i £& JBPi m*M IBM JB	FERDINAND KRIŽMAN
	Minilo je leto dni, odkar med nami več te ni. Ostala je praznina, v naših srcih velika bolečina. Žalujoči svojci
Repen, Križ, 20. marca 1982	
21. 3. 1981	21. 3. 1982
Ob prvi obletnici smrti
ŽEUKA ČOKA
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Milka, sinova Svetko in Aldo ter hčerka Meri z družinami
Podlonjer, 20. marca 1982
RICMANJSKI TEDEN
TEDEN KULTURNO - ZABAVNIH PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KD SLAVEC RICMANJE - LOG
PROGRAM:
DANES, 20. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani
nastopa dramska skupina KD F. PREŠEREN - BOLJU-'	NEC z veseloigro »Teta Karlota«
JUTRI, 21. marca, ob 14.00 na vaškem trgu v Ricmanjih koncert domače godbe na pihala ob 20.30 v prireditveni dvorani večerni ples z ansamblom POMLAD
ZSKD	Z P Z P
Danes, 20. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
PMMOHSKA POJE
NASTOPAJO: mešani zbor Pod lipo - Barnas, oktet Bori - Pivka, moški zbor Vesna - Križ, zgornjevipanski mešani zbor — Podnanos, moški zbor - Postojna, dekliški zbor Igo Gruden -Nabrežina, mešani zbor Divača, moški zbor Tabor - Opčine, mešani zbor Soča - Kanal, TPPZ »Pinko Tomažič.
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/li) in 1 uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
»...Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!...*
JUTRI OB 17.30 V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU
SREČANJE POSVEČENO GLOBALNI ZAŠČITI
Sodelujejo kulturna društva Prosek - Kontovel, Vesna, Igo Gruden, Rdeča zvezda in Kraški dom. Govoril bo predsednik SKGZ BORIS RACE
Od 21. ure dalje koncert rock skupine iz Kopra «Deseti brat«.
VABLJENI!
Srednja šola Igo Gruden Nabrežina
priredi danes, 20. marca, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini
FILMSKI VEČER
s predvajanjem filmov, ki so jih izdelali učenci srednje šole Igo Gruden:
Vsi za telovadnico (1978/79) Zimovanje '80 (1979/80) Kamen — živa zgodovina Krasa (1981/82)
sr.
<**E
Jutri, 21. marca, ob 17. uri gostovanje Godbenega društva Prosek
KONCERT
narodnih in umetnih skladb. Dirigent SLAVKO LUXA.
V torek, 23. marca, ob 20.30 večer posvečen boju salvadorskega ljudstva.
KD Primorsko • Mačkolje
vabi na
prireditev
jutri, 21. marca, ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Nastopa dramska skupina KD F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro v narečju »Teta Kar-lota*. Tekst in režija Tatjana Turko.
OBČINA DOLINA
V ponedeljek, 22. marca, ob 20.30 bo v prostorih KD V. Vodnik v Dolini
JAVNI SESTANEK
Dnevni red: 1. gradnja občinske hiše v Dolini; 2. drugi vaški problemi.
Vabljenj
Narodna In študijska knjižnica v Trstu
vabi na predavanje
Zgodovina časnikarstva na Goriškem
ki bo v sredo. 24. marca ob 18 30. v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predava! bo dr. BRANKO MARUŠIČ.
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 82 8. alHMimnjski koncert
V petek. 26. marca 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana
Dirigent: Marko Munih
Solisti: Žarko Hrvatič, violina Božo Rogelja, oboa Alojz Zupan, klarinet Jože Banič, fagot Jože Falout, rog
Spored: Kogoj-Srebotnjak, Mozart, Čajkovski
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Sil
^SLOVENSKO tffČSTALNC) GLEDALIŠČE W V TRSTU
Dacia Maraini
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
Jutri, 21. marca, ob 20. uri in v ponedeljek, 22. marca, ob 20. uri v gledališču «Forum» na DUNAJU
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20. uri red »prva sobota* Stalno gledališče iz Turina predstavi Goldonijevo delo «La villeggiatura*. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri osrednji blagajni.	....
VERDI
Danes ob 17. uri (red S) zadnja predstava Verdijeve opere «Fal-staff*.
• * •
Jutri ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani koncert godbe na pihala, ki ga bo vodil Sergio Siccardi. Koncert prireja gledališče Verdi ob sodelovanju CCA. Na programu Mozart, Dvoržak in Viozzi.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «Anni di Diom-bo». Barvni film.
Ritz 16.30 «La časa stregata*.
Eden 16.30 »Eccezzziunale veramen-te».
Grattacielo 16.30—22.15 «Buddy Bud-dy». Jack Lemmon in VValter Mattha i. Režija Billy Wilder.
Fenlce 16.00 «11 tempo detle mele*.
Nazionale 16.00 »Altrimenti ci arab-biamo*. B. Spencer, Terence Hill.
Cristallo 16.00 »Ricchi, ricchissimi... praticamente in mutande*. R. Poz-zetto, E. Fenecli.
Aurnra 16.30 «Red e Toby».
Moderno 15.30 »Fichissimi*.
Filodrammatico 14.45 «La professio-nista del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capito) 16.30 »La sai Tultima sui matti*.
Vfttorio Veneto 16.30 »Lili Marleen*.
Mignon 15.U0 «Heavy metal*. Prepo-vpdan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «Le porno libidini di mia moglie*. Prepovedar mladini pod 18. letom.
Lnmicrc 16.30 «1 guerrieri della not-t“».
Izleti
Jutri, 21. un„ prirejajo starejši planinci izlet na Artviže (z avtobusom do Materije) Zbirališče ob 8,10 na avtobusni postaji. Odhod avtobusa, ki gre na Reko, ob 8.20. Povratek ob 17. uri.
SPDT vabi planince, da se udeležijo Zimskega pohoda na Porezen, ki bo jutri, 21. t.m. Avtobusni izlet prireja PD Sežana, zbirališče pa je ob 6. uri na avtobusni postaji v Sežani. Primerna je zimska oprema, skupno pa bo od tri do štiri ure hoje. Povratek v Sežano med 19. in 20. uro. Vabljtni!
SPDT prireja v okviru delovanja ŠPORTNE ŠOLE jutri, 21. t.m., izlet na Volnik za osnovnošolske in predšolske otroke. Za osnovnošolce bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Ober dan. odhod avtobusa proti Repu. pa ob 9.15. Od tam se bo mladina v spremstvu vodičev podala na sprehod na Volnik. med potjo pa bodo na s|X)redu ocenjevalni pohod in spretnostne igrice. Povratek v Repen ob 17 30. na Trg Oberdan pa ob 18.
Za predšolsae otroke pa bo zbira lišče ob 10. url pred gostilno »Križman* v Repnu. odhod proti Volniku pa ob 10.15. Prijavnice sn na razpolago na nnsamezpih šolah.
PD Slovence - Boršt Zabrežec javlja izletnikom, da je odhod avtobusa danes. 20. t.m., ob 8. uri.
KD Rovte - Kolonkovec priredi iu*n. 2| t m izlet v Rassano In okolico. Za informacije telefonirati od 12. do 13. ure na št. 811614.
Razna obvestila
KD Slavko Škamperle in KD Union vabita na ples, ki bo danes, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj*.
KD Jože Rapotec - Prebeneg priredi niz predavanj o kmetijstvu. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Predavanja bo vodil agronom Vitjan Sancin.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na svoj 8. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ulici Petronio 4 danes, 20. marca t.L, ob 15.30.
Ker praznuje društvo 10-letnico obstoja, vabimo vse upokojence, da se nam ob tej priložnosti pridružijo.
ODBOR
f Čestitke
Dne 17. marca je praznoval 18. rojstni dan PAVEL KALC - Repen št. 43. Vse najboljše mu želijo oče, mama in brat Igor.
Jutri praznuje 21. rojstni dan MARA BERTOCCHI. Iskreno ji čestitajo mama, papa, Franko, teti Lučina in Marjuča, strica Nerio in Mario, Elizabeta, Sandra, Lara in Andrej ter vsi sorodniki.
Danes praznuje 70. rojstni dan STANISLAV IJDGIŠA iz Prečnika. Ob tem lepem jubileju mu čestitajo vsi njegovi dragi.
Danes praznuje MITJA ZONTA 21. rojstni dan. Mnogo sreče in da bi se mu izpolnile vse želje, mu želijo mama, papa, nona Lojza, Danica, Sandro, Iztok in Saša.
Razstave
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih še jutri, 21. t.m., fotografska razstava Foto Trst 80. Urnik: danes od 18. do 20. in jutri od 10. do 18. ure.
V	galeriji »Al Corso* so v ponedeljek otvorili razstavo slikarjev De-cavera, Aloisija in Gerardija iz Piemontu.
Danes, 20. t.m., ob 18. uri v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave škotskega slikarja Alistaira Craw-forda. Razstava bo odprta do 1. a-prila in sicer ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 11 do 13. ure. V ponedeljkih zaprto.
V	galeriji »Corsia Stadion* bo danes, 20. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do 1. aprila po običajnem umiku.
ižn~PT»T4W MM
Ob prvi obletnici smrti dragega očeta Željka Čoka daruje podporni član. Svetko Grgič 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.’* V--isti namen darujeta sva^ Vilkp Batič in Bijanka 10.000 lir za TPPŽ Pinko Tomažič.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža Ferdinanda Križmana daruje žena Ivanka 10.000 za KD Kraški dom, 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
Ob prvi obletnici smrti svaka Ferdinanda Križmana daruje Milka Rebula (Salež 60) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
LASTNIK mesnice in trgovec s konji in govedom iz Humina (Ge-mona), ki obvlada slovenščino, išče gospo tudi z otroki staro od 50 do 60 let za poroko. Naslov: Emesto Melissa, Ul. Besaglio št. 20, Gemona.
PRODAM avto renault R12 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 040/422207.
PRODAM hišo v Bregu. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/228293.
DOMAČO SAVNO skoraj novo heim-sauna shutzmarke 220 volt elektri-scher heizer prodam po ugodni ceni, telefon (0481) 83498.
KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
METROM ARKIH zaposli prodajalca/ko z znanjem fotografske tehnike; prodajalca/ko za oddelek «RADIO HI-FI* in vestnega mladeniča prostega vojaščine kot pripravnika. Zaželeno je znanje slovenščine ali srbohrvaščine in čim večja resnost. Telefon (040 ) 631017.
VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120.
V GORICI v Škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo. morda boste našli kaj primernega tudi za vas.
OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in črno vino.
KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12 do 13. ure.
SLOVENSKO stalno gledališče išč • e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst. Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) do zasedbe delovnega mesta.
OSMICO 0> odprl Ivan Antonič. Cerovi je 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ignac Strain. Mačkolje Križpot 84 Toči belo in črno vino
RAZPRODAJAMO raznovrstna dre-vesg po zelo ugodnih cenah Ul. Bovedo 26, Barkovlje, tel. 413275.
HVALEVREDNA POBUDA BANČNEGA PODJETJA
Kmečka banka povezana z računalniškim centrom
S tem centrom, ki je v Padovi, je povezanih 22 ljudskih bank • Takojšnje memoriziranje podatkov
Klienti Kmečke banke, ki so v sredo bili v prostoru tega slovenskega bančnega podjetja, so opazili tehnike, ki so postavljali nove sodobne naprave ter uslužbence Kmečke banke, ki so že uporabljali te nove videoterminale. Pisarna Kmečke banke je tako od srede, 17. marca, posodobljena z nekaj novimi napravami. Datum bo brez dvoma ostal zapisan v zgodovini tega slovenskega bančnega podjetja, čeprav ne bo to edini datum v zgodovini njegovega posodobljanja.
Odkar je Kmečka banka v novih prostorih na Verdijevem korzu, je zelo razširila svoje poslovanje, povečala število klientov, vključila se je v deželni konzorcij ljudskih bank, sedaj pa je postala zadružnik-sola-stnik sodobnega računalniškega centra, enega najsodobnejših v Italiji, ki se nahaja v Padovi. O vsem tem bodo upravitelji Kmečke banke s ponosom lahko poročali članom na letošnjem občnem zboru, ki bo najbrž konec aprila.
Kaj pomeni sodelovanje s prej o-menjenim centrom v Padovi. To je sodobna naprava, ki je stala skoro deset milijard lir. Poslužuje se ga 22 najpomembnejših ljudskih bank naše dežele in Veneta. Pravzaprav so uporabniki tudi solastniki tega centra. S tem računalniškim centrom je Kmečka banka povezana, z direktnimi videoterminali TP za vse tekoče bančno poslovanje. Ta povezava omogoča hitrejše, natančno in sodobno delo z najmodernejšimi stroji. Vsaka bančna operacija je takoj, v tako imenovanem »realnem času*, i-stočasno memorizirana v tem centru. Vsakdo od dvaindvajsetih uporabnikov daje in sprejema informacije, vse v «realnem času*.
V teku letošnjega leta bodo v tem računalniškem centru osredotočili vse bančno poslovanje, tako da bo vse delo avtomatizirano. Tako delajo v Italiji in v svetu vsi veliki bančni zavodi. Seveda imajo večje banke, ki imajo po nekaj sto podružnic, lastne računalnike. Manjše banke, Id niso zaradi tega nič manj pomembne, se združijo v poslovne skupnosti, da lahko nabavijo take računalnike.
Delo v Kmečki banki se torej posodablja. Nekaj uradnikov je vodstvo te banke poslalo na tečaje v Padovo. Za delo so se dobro usposobili, tako da je bil začetek te vrste
SLOVENSKO STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU
Pavel Golia
JURČEK
V četrtek, 25. marca, ob 10. uri in v petek,»26. marca, ob 10. in ob 13. un v Kulturnem domu v Gorici.
poslovanja v sredo brezhiben. Zaradi tega so se tehniki iz Padove zelo pohvalno izrazili o sposobnostih u-radnikov te goriške slovenske banke.
V najkrajšem času bo Kmečka banka uvedla še nekaj novosti, ki bodo zelo koristne za vse. ki se bodo posluževali tega slovenskega kreditnega podjetja.
Chiaromonte jutri v Tržiču
Član vsedržavnega vodstva KPI in odgovoren za gospodarska vprašanja Gerardo Chiaromonte bo jutri, v nedeljo govoril na zborovanju deželnega aktiva KPI, ki bo
ob 9. uri v kinodvorani Excelsior v Tržiču. Naslednji dan popoldne bo govoril na sedežu stranke v Ul. Madonnina v Trstu.
Poglavitni cilj tega obiska je predvsem v tem, da stranka opredeli svoje stališče do vprašanj gospodarskega razvoja v naši deželi. kjer je zašel v krizo ves proizvodni mehanizem. Stranka hoče pojasniti razloge, zakaj se ograjuje od gospodarsko - političnih izbir petstranske koalicije na deželi, in pozvati vse svoje somišljenike in delavce, da okrepijo bitko za o-hranitev obstoječih obratov in zlasti delovnih mest. Pobuda partije ima torej dvojni značaj; predstaviti svojo vizijo gospodarskega razvoja, a hkrati organizacijsko povezati svojo bazo in delavce.
PO ODPOVEDI TOVARNE DAL VERA
Nove možnosti za prevzem tržiške tovarne Detroit?
Na pozornici podjetje Zanussi in milanska tovarna Faema
Že nekaj dni se je govorilo, da se nekateri novi podjetniki zanimajo na naprave in specializirane delavce tržiške tovarne Detroit, potem je v tem odpovedalo pod; jetje Dal Vera iz Conegliana. ki se je pred časom ponudilo, da bi prevzelo tovarno in v njej preuredilo proizvodnjo s sicer zmanjšanim številom zaposlenih. Podjetje •iz bližnjega Veneta se baje nahaja v finančnih težavah in ne bi bilo zmožno prevzeti tržiškega podjetja.
Sedaj se kažeta na prizorišču dve podjetji. Omenimo najprej družbo Indusvi, v kateri je glavni delničar pordenonsko podjetje Zanussi, delničarji pa so tudi gori-ška zveza industrijcev in še nekateri poslovni ljudje;. Zanussi se je za tovarno zanimal že lansko jesen, vendar so hoteli zaposliti le nekaj več kot dvesto ljudi (vseh
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiuiiiUiiiiinifiuiiiiiiiiiiiiiriiMiiitiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiumiiiiiiiiimiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiin
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
Doseženo soglasje o zastopnikih pokrajine v drugostopenjskih ustanovah
Ker se stranke niso uspele pravočasno dogovoriti, je pokrajinskega zastopnika v goričko hranilnico imenoval deželni predsednik
Včerajšnja seja pokrajinskega sveta v Gorici se je začela z več kot enourno zamudo. Še pred njo so se namreč morali predstavniki petih strank, ki sestavljajo večino, sporazumeti o svojih zastopnikih v drugostopenjskih ustanovah. Ta sporazum so dosegli za celo vrsto ustanov in med drugim tudi za APT, Goriško hranilnico, IACP. Pokrajinski predsednik Silvio Cumpeta je še pred pričetkom volitev zastopnikov v ta telesa obžaloval, da so stranke preveč časa izgubljale s pogajanji, preden so dosegle sporazum. Ob tem je tudi dejal, da je zaradi predolgega zavlačevanja goriška hranilnica zahtevala od deželnega predsednika. naj namesto pokrajinskega sveta on določi pokrajinskega zastopnika v razsodišče goriškega denarnega zavoda, kar je tudi storil z imenovanjem dr. Giovannija Ronco-neja.
Takoj za njim je .načelnik skupine svetovalcev. KPI Silvino Poletto zahteval odstop Ronconeja (dasirav-no mu je priznal vse strokovne sposobnosti), ker je KPI večkrat obsodila lotizacijo med strankami in ker pokrajinski svet ne sme drugim odstopati svoje pravice do imenovanja. V trenutku, ko poročamo, je razprava o imenovanju še vedno trajala. Tako je predstavnik KD Giuseppe Agati izpodbijal Polettovo zahtevo in zagovarjal pravilnost imenovanja Giovannija Ronconeja.
Na začetku seje je Cumpeta po-
ročal o potovanju delegacije pokrajine na Dunaj, kjer je predstavila razstavo o Mariji Tereziji. Poletto je predlagal, naj gre pokrajinska delegacija k delavcem Detroita na pogovore. Bruno Longo (KD) je predložil interpelacijo, v kateri je namigoval na možnost, da jugoslovanske gospodarske organizacije uvajajo različna merila do goriških avtoprevoznikov. Agati pa se je ob 4. obletnici spomnil usmrčenega predsednika KD Alda Mora.
V nadaljevanju seje so sociološkemu institutu Isig naročili izdelavo raziskave o društvih, ki delajo na območju goriške pokrajine. Svetovalci so pooblastili predsednika, da zaprosi deželo za prispevek v višini 80 odstotkov (79 milijonov lir) za odkup avtobusov podjetij Autovie Triestine in La Gradese, ki sta se vključili v APT. Ob tej priložnosti je arhitekt Cej poudaril, da so z vključitvijo zadnjih dveh zasebnih podjetij, v APT podane dobre osnove za ureditev javnih cestnih prevozov v korist potnikov. ■
« * •
Prihodnji torek bo v pokrajinski palači ponovni skupni sestanek komisij za gospodarstvo in za izvajanje osimskega sporazuma, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki podjetja, ki je prejelo naročilo, naj izdela načrte za nekatere cestne objekte. Tega sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki Gorice, Sovodenj in Doberdoba,
iniiiiiiimiiiifmiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiimmiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiimiiiimiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽREBANJE MED NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Veliko nagrad goriškim naročnikom dve prvi nagradi pa sta šli v Trst
V Kulturnem domu v Gorici se je sinoči zbralo veliko ljudi - Prvo nagrado je dobila Ernesta Ukmar s Proseka
Prvo nagrado na letošnjem žrebanju med naročniki Primorskega dnevnika je dobila Ernesta Ukmar s Proseka štev. 66. Drugo nagrado, moped tomos. pa je dobil dr. Drago Gantar z Opčin, Ulica Her-mada 38. Tretja nagrada pa .je ostala v Gorici. Dobil jo je naročnik Karlo Drufovka z Oslavja. ki bo zastonj šel na večdnevni izlet Primorskega dnevnika v Bosno. Četrta in peta nagrada, dve umetniški sliki, pa sta romali na Tržaško. Grafiko Franka Vecchieta je dobila Slava Starc s Kontovela 112, grafiko Deziderija Švare pa Ivan Počkar iz Bazovice.
Žrebanje .je bilo včeraj popoldne v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ki so ga bralci našega dnevnika napolnili do kra.ja. 'Zanimanje za potek žrebanja je bilo seveda veliko, kajti vsakdo je prišel v dvorano z upravičeno željo, da bi domov odnesel kako nagrado.
Na oder so najprej prišli fantiči in dekleta iz Štandreža, pevci otroškega zbora »Oton Župančič*, ki jih vodi Elda Nanutova. Zapeli so nekaj pesmi in bili deležni toplih aplavzov. V kulturnem programu pa je sodeloval tudi humorist Stanislav Viier, v skeču je nastopila tudi skupina gojenk in gojencev Dijaškega doma »Simon Gregorčič* Po kulturnem programu sta prisotne pozdravila glavni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren in urednik goriške kronike Marko Waltritsch.
Zatem se je pričelo žrebanje. Predstavnik Založništva tržaškega tiska Vojko Slavec je pozdravil vse prisotne v imenu uprave in razložil kako bo žrebanie potekalo. Učenka Lavra Hvalič iz Gorice je je mala številka iz košarice. Doma gala ji je Nadja Pahor Nadzorstvo nad potekom žrebanja oa .je imel dr. Mario D'Andrea. namestnik finančnega intendanta iz Trsta.
Za kroniko poteka žrebania lab ko povemo, da so najprei izžrebali zadnjo, sedemdeseto nagrado. Iz-
brana je bila naročniška številka 1.415, ki .je odgovarjala naročniku Danilu Lovrihi iz Doline. Zatem je žrebanje kar hitro potekalo in rezultati so naslednji;
Poleg prvih petih nagrajencev, ki smo jih omenili v začetku našega članka, so dobili nagrade še:
6. nagrada:	Stojana Lutman,
Štandrež; 7. Zoran Malalan, Opčine; 8. Pepca Legiša, Mavhinje; 9. Milan Marvin, Štandrež; 10. Marija Mahnič, Trst; 11. Egon Leban, Bazovica; 12. Marija Kalc, Gropa-da; 13. Marija Kette, Trst; 14. Miro Prešel, Bazovica; 15. Dragotin Daneu, Opčine; 16. Lučano Štoka, Prosek; 17. Sergij Cerkvenič, Trst: 18. Rudolf Štefančič, Križ; 19. Luigi Monti. Sovodnje: 20. Marjan Sedevčič, Trst; 21. Karel Kalc, Bazovica; 22. Franc Bensa, Pev-ma; 23. Veri Leban, Gorica; 24. Branka Zobec, Zabrežec: 25. Julija Škabar, Veliki Repen; 26. Ferdinand Komjanc. Števerjan; 27. Albert Adamič, Praprot; 28. Ladi Širca, Šempolaj; 29. Jerica Velišček, Sovodnje; 30. Mario Ger-lani. Trst; 31. Emil Briško. Štandrež; 32. Vid Primožič, Gorica;
33.	Robert Pernarčič. Mavhinje;
34.	Mario Kralj, Opčine; 35. David
Mučič, Štandrež, 36. Veronika But-kovič. Sovodnje; 37. Josip Husu, Prosek; 38 Silvan Križmančič, Gorica; 39. Salvina Purger, Mačkolje; 40. Edvard Župančič, Bazovica; 41. Davorin Šinigoj, Opčine; 42. Josip Sancin, Dolina; 43. Karlo Bukovec, Prosek; 44. Aldo Šušteršič. Praprot; 45. Frančiška Pa hor, Križ; 46. Bogomil Gruden, Križ; 47. Emil Tomšič, Sovodnje; 48. Emil Bogateč, Zgonik; 49. Vojko Brecelj, Trst: 50. Vitko Jercog, Dolina; 51. Sergio Pregelj, Gorica: 52. Ada Caharija, Nabrežina: 53. Stanko Budin, Zgonik: 54. Vojka Ukmar, Trst; 55. Miloš Tomšič, Sovodnje; 56.	Marino Bandi,	Do-
lina; 57. Elviro Savi, Trst; 58. Darko Bratina. Gorica; 59. Amalija Knez, Števerjan; 60. Odo Kalan, Trst; 61. Dario Bensi, Opčine; 62 Milan Purič, Veliki Repen; 63. Adolf	Pertot,	Nabrežina;	64.	Valentin	Pavlič,	Boršt; 65.	Deziderij
Švara, Trst; 66. Cvetko Marc, Dolina; 67. Viktor Vodopivec, Bol junec; 68. Viktor Kosmač, Zabrežec; 69. Mirko	Pertot,	Nabrežina;	70.	Da-
nilo Lovriha, Dolina.
se pravi občin, ki so za to vprašanje neposredno zainteresirane.
Sinoči v Doberdobu Svet brez sovraštva
Sinoči je bilo v Doberdobu tretje literarno srečanje Svet brez sovraštva, ki ga prirejata občina Doberdob, krajevna skupnost Sela na Krasu, letos pa se je pobudi pridružilo javno večnamensko kulturno središče iz Ronk. Srečanju, ki je bilo v občinski telovadnici, je prisostvovalo veliko ljudi z obeh strani meje. Med njimi naj omenimo vsaj konzula SFRJ v Trstu Nevenko Kovačič. Večer je odprl domači moški pevski zbor Jezero, nakar je doberdobski župan Mario Lavrenčič v svojem pozdravu poudaril, da je literarno srečanje prispevek književnikov za mir in razorožitev v svetu, hkrati pa dokaz sožitja med narodi, saj so na,.večeru sodelovali slovenski, furlanski in italijanski pesniki in pisatelji. Pozdrav prisotnim so prinesli še predstavnica Sel na Krasu Branka Marušič, predsednik večnamenskega centra iz Ronk Sergio Bozzi in podžupan Železne Kaple na avstrijskem Koroškem Silvia Haderlep, ki je prisotne pozdravila v nemščini. Pozdravom je sledil večer, na katerem so nastopih s pesmimi ali z razmišljanji o miru in razorožitvi Marij Čuk, Janez Menart, Ace Mer-molja, Luciano Morandini, Valentin Polanšek, Tone Svetina, Leonardo Zanier. Večer je povezoval Bogdan Pogačnik, ki je že vsa leta važen pobudnik srečanj Svet brez sovraštva. Večer se je zaključil z nastopom s koncertom skupine Canzonie-re friulano iz Aiella del Friuli. Podrobneje bomo o prireditvi še poročali.
delavcev je nad štiristo).
Včeraj pa se je pojavilo še novo ime in sicer milanske tovarne Faema, ki že desetletja proizvaja stroje za ekspres kavo. ki jih lahko vidimo v mnogih italijanskih kavarnah ter tudi hladilne omare in drugo opremo za kavarne. Izdelki tovarne Detroit bi lahko izpopolnili prodajno serijo Faeme.
Župani tržiškega okoliša so se sestali v Tržiču v sredo zvečer. Zaprosili sp za sestanek z upravitelji dežele in finančne družbe Fri-ulia. Hočejo izvedeti, kako stoje resnično stvari.
S sindikalnega področja je še ena vest. V Vidmu se bodo danes sestali zastopniki sindikata tovarn koncerna Maraldi. deželni odborniki in parlamentarci. Preučili bodo položaj teh podjetij. Kaže, da ne gre temu koncernu predobro.
f Čestitke
Društvo slovenskih upokojencev V Gorici čestita svojemu tajniku FRANJU ŽVANUTU ob podelitvi priznanja za pogum, ki ga je pokazal med zadnjo vojno, ko ni hotel v službo v nacistično - fašistične vojaške formacije in ostal raje v koncentracijskem taborišču.
V sredo je svoj 58. rojstni dan praznovala HILARIJA PETEJAN -MALIČ. Čestitajo ji mož Vladimir, sin Hadrijan in hči Laura z družino.
Razna obvestila
Ženski odsek kulturnega društva Sovodnje priredi razstavo ob zaključku kuharskega tečaja jutri popoldne od 17. do 18. ure v Kulturnem domu.
Kino
Ukinitev dobave elektrike v Štandrežu
Mestna podjetja sporočajo, da bo do v ponedeljek, 22. marca, od 13.30 do 16.30 ukinili dobavo elektrike v Štandrežu in v industrijski coni. Brez električnega toka bodo v ulicah Natisone, Matajur, Mon-tello. Sv. Mihaela (od Ul. Natisone proti Sovodnjam) in Gregorčič; tok bodo odvzeli tudi obratom Ga-relli Govora, Mark, Eurokolor, Zul-h. Nova Adam, Gerimpex in obrtnikom. V istih ulicah (izvzeti bodo industrijski obrati) bodo dobavo toka ukinili tudi v torek, 23. marca, od 8 30 do 10. ure.
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Stati di alluci-nazione*. V. Russell. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 15.00—22.00 isti film.
CORSO 18.00-22.00 »Bohenti spiri-ti*. J. Dorelli in G. Guida. Barvni film. Jutri ob 15.00—22.00 isti film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Un porno corpo da vendere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri ob 15.30—22.00 »La disubbidienza*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
ni v-
Irsic
EXCELS1CR 18.00-22.00 »H tempo delle mele*. Jutri ob 14.00—22.00 isti film.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Pierino col-pisce ancora*. Jutri ob 14.00— 22.00 isti film.
Novu Gorica in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Rektor v postelji*. Danski film. 22.00 »Ljubezenski vrtiljak*. Nemški film. Jutri ob 16.00 »Dorotej*. 18.00—20.00 »Vsi smo bili hippy». Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Kralj boksarjev*. Hongkonški film. Jutri ob 16.00 «Oid Firehand*. Nemški film. 18.00—20.00 »Kralj boksar-jev*.
DESKLE 19.30 «Teror express». A-meriški film. Jutri ob 17.00—19.30 isti film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danps ves dan in ponoči je v 'IV. žiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
trnsmrn
Namesto cvetja na grob Silve Primožič darujeta Sergij in Milena Korošec 20.000 Ur za Dijaško matico.
Prihodnji teden planinsko predavanje
V	pretekli sezoni je Slovensko planinsko društvo priredilo zanimiva izleta po poteh AVNOJ in po poteh NOB. Marsikdo je vtise popotovanj skušal ujeti v objektiv, v druščini pa je bilo tudi nekaj amaterskih filmskih snemalcev.
Zdenko Vogrič je za člane društva. predvsem pa za udeleience zgoraj omenjenih izletov pripravil \ kratkometražna filma. Predvajal ju' bo v četrtek, 25. t.m:, ob 20.30 v prostorih v Ulici della Croce 3.
Predavanje v krožku Mazzolari
Rajko Slokar o gibanju neuvrščenih
V	krožku Mazzolari v Podturnu bo v torek, 23. marca, ob 20. , uri predaval ravnatelj novogoriške Ljudske univerze Rajko Slokar o gibanju in politiki neuvrščenih držav. Predavanje sodi v ciklus predavanj o svetovni politiki po drugi svetovni vojni.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča tekmovalce in druge smučarje, da odpelje avtobus jutri, v nedeljo, na Nevejsko sedlo iz Gorice (Koren) ob 6.45. iz štandreža ob 6.50 in iz Sovodenj ob 7. uri. Prosimo za točnost.
OPTIKA FOTO KINO

ViCC03i
TEHNIČNE
IN INDUSTRIJSKE ,
FOTOGRAFIJE
TRŽIČ — Corso del Popolo 1 Telefon: 74434
Seznam zemljiških posestnikov, ki bodo razlaščeni za trasiranje hitre ceste od Sesljana do Proseka
Te dni dobivajo lastniki zemljišč na področju nabreiinske in zgoniške občine, ki jih državno avtonomno cestno podjetje ANAS namerava razlastiti za gradnjo prvega dela hitre ceste med Sesljanom in Prosekom, odločbe o razlastitvi z ustreznimi podatki glede lastništva, parcel, kvalifikacij posameznih prizadetih zemljišč ter površine, ki bo razlaščena. V naslednjem objavljamo seznam razlaščencev in površino razlaščenega zemljišča.
DAVČNA OBČINA SLIVNO
Masten Carlo - 3.100 m, 200 m; Gruden Giovanni 750 m, 50 m; Metlikovec Attilio 1.200 m; Masten Isidoro z 1/2 (z eno polovico), Teo dora Masten por. Ambrosi z 1/2 skupno 80 m, (jOOTn, 150 m; Legisa Angelo 2.150 m; Krasnik Cornelia por. Leghissa z 1/2 in Ivancev Glauco z 1/2 - skupno 150 m; Ivancev Glauco 100 m; Trampuž Giovanna Olga por. Fabia 1.8C0 m, 350 m, 2.900 m, 550 m, 100 m, 250 m, 450 m; Carli (Kralj) Giuseppe z 1/2 in Kralj Marija por. Kralj, Bernarda Kralj por. Mo-kole in Teodora Kralj vd. Lestan z 1/6 vsaka - skupno 2.2C0 m,
l.	600 m, 2.000 m in 1.100 m.
Šemi Milano z 1/2 in Urdich
Olga por. Šemi z 1/2 - skupno 400 m, 98 m; Carli Rosalia por. Leban z 2/6, Carli Marija por. Leghissa z 2/6, Peric Adele por. Ferfoglia z 1/6, Peric Egone z 1/6 - skupno 100 m; Racca Giovanni z 1/2, Bodino Michelina por. Racca z 1/2 - skupno 1.550 m: Peric Valentino 100 m; Pecos Morassi Enrico star. 50 m, 150 m, 50 m; Pecos Morassi Enrico ml. 450 m; Terčon Elena, Cirillo Giovanni, Vida, Anna vsak z 1/5 -skupno 150 m, 300 m, 900 m, 100 m; Sardoč Aldo 200 m, 50 m; Peric Adele por. Ferfoglia, Egone, Valentino vsak z 1/3 - skupno 550 m: Radovič Dušan 350 m; Godini Luigi, Carlo, Anna Maria, Lidia. Jolanda vsak z 1/5 - skupno 1.050 m: Petelin Maria por. Grassi 50 m; Pertot Giuseppe 50 •
m,	50 m.
DAVČNA OBČINA NABREŽINA
Cosmina Valeria por. Stefani -300 m; Zaccaria Maria roj. Pertot 850 m, 1.650 m, 200 m, 600 m, 50 m, 1.800 m; Peric Amleto 100 m; Rakar Liliana, Stelio, Maria vsak z 1/3 - skupno 50 m; Gozzi Ferruccio 50 m, 100 m; Caharija (Zaccaria) Melchiore - 150 m,
l.	650 m, 18 m; Gruden vd. Antonia roj. Peric z 8/32, Giovanni s 6/32, Alberto s 6/32, Giovanni s 6/32, Martino s 3/32, Bogomilo s 3/32 - skupno 50 m, 3.750 m; Černe Giuseppe 100 m; Petronio Marina 800 m, 2.700 m; Pertot Ida por. Pertot - 50 m, 2.400 m, 50 m, 300 m; Cucagna Cecilia 349 m, 750 m; Zaccaria Giuditta por. Franco z 1/2, Zaccaria Boris z 1/2 - skupno 980 m; Pertot Albino z 1/2, Ida z 1/2 - skupno 750 m, 750 m, 100 m; Zaccaria Valeria vd. Sertic z 1/4, Guglielmo (Vilko) z 1/4, Gisella por. Laghi z 1/4, Giuditta por. Franco z 1/8, Boris z 1/8 - skupno 150 m, 560 m, 200 m; Radovich Francesco - 1.200
m,	150 m, 600 m, 600 m, 350 m, 50 m; Pertot Lodovico z 1/4; Ber-totti Ida por. Bocar z 1/4, Ber-totti Francesco z 1/4, Zollia Marta por. Parisse z 1/8. Zollia Elvira z 1/8 - skupno 50 m, 150 m, 350 m. 250 m; Caharija Lino -1.750 m, 1 000 m, 500 m, 165 m,
l.	288 m; Gruden vd. Maria roj. Furlan, Adele, Danila. Angiolina vsaka z 1/4 - skupno 150 m; Cei-ner Daniela - 200 m; Radovič Mirko - Federico - 50 m; Mazza-ra Salvatore, Martincich Adriana por. Mazzara 50 m; Pertot (Ber-totti) Paolo, Ermanno, Giuseppe -vsak z 12/36 - skupno 50 m, 50 m, 80 m; Hočevar Paola vd. Cicliti-ra - 200 m, 2.050 m, 640 m, 1.130
m,	160 m; Peric Antonia vd. Gruden - 50 m; Valich Giuseppe - 200 m, 1.750 m; Valli Dorotea (Dorina) - 100 m, 100 m, 100 m; Radovich Maria por. Blason, Antonio, Leopoldo, Francesca por. Giusti -vsak z 1/4 - skupno 50 m; Radovich Dušan - 700 m, 2.800 m, 50 m, 250 m, 975 m; Radovich Giovanni z 1/2 in Dušan z 1/2 - skup-
no 100 m, 800 m, 100 m; Zaccaria Giuseppe - 200 m, 50 m; Franco (Francovich) Leopoldo, Lidia, Marcella, Rosa - vsak z 1/4 -skupno 50 m; Zaccaria Giuseppe s 16/40, Angelo z 12/40, Giustina z 12/40 - skupno 2.000 m, 520 m, 2.150 m; Pertot (Bertotti) Paolo, Francesco, Ermanno, Giuseppe -10 m.
Gabrovec Giuseppe - 240 m, 50 m. 140 m; Cosmina Giovanni -
l.	140 m, 90 m, 2.350 m; Zaccaria Carlo - 50 m; Zaccaria Francesco
-	50 m; Caharija Ljudmila, Giustina, Stanislao, Daniela, Matilde, Edmondo, Giovanna, Giovanni, Bogomila, vsak z 1/9 - skupno 550
m,	50 m; Zaccaria Valentino s 5/9, Vera por. Verri z 2/9, Caharija (Zaccaria) Anna Maria por. Petelin z 2/9 - skupno 50 m, 50 m, 150 m; Pertot Egone z 1/2, Pertot Sonja z 1/2 - skupno 150 m, 100 m, 450 m, 640 m, 1.200 m; Pertot Vanda - 200 m, 290 m, 600 m, 111 m, 550 m, 50 m; Cerkev sv. Roka - 100 m; Gruden Giovanni - 200 m; Radovich Danilo - 250 m; Medic Božena - 150 m, 200 m; Milic Giovanni - Boris s 5/9, Milic Giovanna por. Antonini z 2/9, Milic Nada z 2/9 - skupno 155 m, 50 m, 4.500 m, 800 m, 100 m, 50 m; Zaccaria Ida por. Zaccaria -50 m, 50 m; Gruden Nada por. Bertotti - 250 m, 450 m, 50 m.
Radovich Isidoro s 150/1.800, Mirko-Federico s 695/1.800, Davorino z 250/1.800, Stanislao 250/1.800, Albina por. Pertot z 250/1.800, Pu-pis Stanislao z 205/1.800 - skupno 619 m, 457 m, 29 m, 29 m; Pertot Egone z 1/2, škerk Erminia vd. Pertot z 1/2 - skupno 50 m, 250 m; Pertot Irene por. Michelin z 1/2, Albino z 1/4, Ida z 1/4 - skupno 100 m, 1.640 m, 475 m; Pertot Giovanni z 1/4, Natalino z 1/4, Amedea por. Sedmak z 1/4, Anna por. Zorzut z 1/4 - skupno 100 m; Radovich Francesco s 4/8, Danilo s 3/8, Cristina z 1/8 - skupno 200 m; Kukanja Olga por. Belich, Anna por. Gruden, Carlo, Kosmi-na Nicolo, Kukanja Vladimir, Cuc-cagna-Pollii Lidia por. Marcheset-ti, Visintin Irene por. Bogateč, Anna por. Chenda. Maria por. Sossi, Emilia por. Doglia, Cirilla por. Sedmak - skupno 100 m; Pertot Bartolomeo - 300 m; Koželj Vittorio - 200 m, 50 m; Milic Gio-vanni-Boris s 5/7, Nada z 2/7 -50 m, 50 m; Nemec Francesco -250 m; Bone Guglielmo z 1/4, Severina vd. Mazzone z 1/4, Marta por. Pulitano z 1/4, Natalina z 1/4
-	skupno 50 m; Gruden Silvestro -100 m, 100 m; Franco Leopoldo -
1.000	m, 100 m, 3.500 m; Šemi Božic z 1/2, Succi Stefania vd. Šemi z 1/2 - skupno 100 m, 100 m; Gruden Mario z 1/2, Leopoldo z 1/2 - skupno 2.800 m, 1.000 m; Zaccaria Agostino - 550 m, 1.200 m; Gruden Giovanna por. Pertot z 1/3, Valeria vd. Pertot z 1/3, Grilanc Maria z 1/9, Anna z 1/9, Giovanni z 1/9 - skupno 2.600 m, 1.170 m.
Sedmak Pietro - 850 m; Sedmak Giovanni - 24.500 m, 1.250 m, 4.350 m; Sulcich Michele z 1/2, Sedmak Giovanna por. Sulcich z 1/2 -' skupno 252 m, 500 m; Sulcich Giuseppe - 3.478 m, 100 m; Ver-ginella Martino - 10 m, 1.400 m; Sedmak Martino - 2.750 m; Godina Maria por. Trampi - 50 m,
l.	400 m; Gruden Maria por. Ko-sanic - 2.400 m; Caharija Giovanni - 650 m; Caharija Felice - 1.200
m,	300 m; Bogateč Maria - 816 m, 500 m; Tence Antonio (dejanski lastnik Tence Giusto) - 50 m; Giustincich vd. Giustina roj. Caharija - 2.150 m, 2.442 m, 100 m.
Carli Vittoria por. Comino - 1.676 m, 334 m; Rebulla Leopoldo - 1.050 m; Scrascia Tonio - 50 m, 100 m; Lionetti Antonio z 1/2, Moratto Giorgina por. Lionetti z 1/2 - skupno 450 m, 1.000 m; Milic Giovanni - 50 m; Cossutta Giovanni -
7.000	m; Ele Lorenzi Luigi - 259
m, 6.600 m: Petrovich Ignazio -700 m; Pregazzi Maria por. Lipi-zer - 1.600 m; Societa Marmifera Aurisina - 300 m, 600 m, 200 m; Pregazzi Antonia roj, Weiss - 100 m, 150 m, 200 m, 300 m, 500 m; Ussai Luigi - 850 m; Švab Francesca por. Košuta - 900 m, 100 m,
l.	500 m; Ussai Marta por. Ferraro z 28/72, Cauter Livio s 7/72, Cauter Franco s 7/72, Cauter Gior-gio z 7/72, Cauter Walter z 7/72, Ussai Maria s 16/72 - skupno 100
m,	500 m; Sedmak Lorenzo - 150 m, Sedmak Giovanni - 50 m, Cossutta Federico 600 m. 250 m, 250 m, 400 m; Sirk Bogomir - 350 m, 450 m, 150 m, 50 m; Švab Giovanni - 50 m; Stefani Alberto - 100 m, 150 m; Sedmak Maria por. Riolino z 1/4, Giuseppina por. Sedmak z 1/4, Cristina por. Bratuša z 1/4, Lucia por. Radovich z 1/4 -skupno 350 m, 700 m.
Cossutta Francesco z 1/2, Emilia por. Cossutta z 1/2 - skupno
200 m, 560 m, 273 m, 1.550 m, 100 m; Cossutta Angelo - 1.150 m, 150 m; Cossutta Francesco - 750 m; Cavallini Fulvio - 800 m; Cossutta Giovanni - 300 m, 600 m; Sedmak Mattia - 750 m, 94 m; Cossutta Ladislava por. Pertot, Darinka por. Kralj, Košuta Rosa Maria por. Ferluga, Cossutta Srečko - vsak z 1/4 - skupno 100 m; Cossutta Giovanni z 1/2, Cossutta Giovanni z 1/2 - skupno 1.400 m, 2.110 m; Gruden Giuliana por. Verginella - 450 m, 650 m, 50 m, 500 m; Sedmak Martino - 650 m; Bezin Francesca vd. Sedmak z 18/64, Pacor Lidia z 9/64, Pacor Rodolfo z 9/64. Sedmak Macedo-nio z 28/64 - skupno 360 m; Sedmak Adolfo - 1.090 m, 100 m. 500 m, 100 m, Gruden Giuliana por. Verginella - 450 m; Sedmak Giovanni - 3.000 m, 2.160 m, Tence Giuseppe - 2.000 m, Sedmak Vittorio - 150 m; Cossutta Giacomo -200 m, 250 m, 300 m, 60 m, 250 m.
700 m; Košuta Vittorio - 140 m, 200 m. 40 m, 900 m; Sedmak Čarobna por. Švab - 300 m, 100 m, 550 m; Černe Giuseppe - 150, 200, 350, 600 m; Bogatez Anna z 1/2, Bogateč Antonio z 1/4, Lucia z 1/4 - skupno 150 m; Cossutta (Košuta) Rodolfo - 100 m; Bogateč Bruna por. Rebula - 330 m, 600 m, 900 m, 100 m.
Terciak Giovanni - 500 m, 600 m, 200 m; Cossutta Giovanni -50 m; Gruden Giubano - 1.040 m; Verginella Ottavio - 650 m, 50 m; Sedmak Cristiano - 1.000 m, 350 m, 150 m, 400 m; Sedmak Giuseppe - 150 m, 51 m; Cossutta Maria por. Sirk - 200 m; Tretjak Martino - 500 m; Cossutta Crista-no - 150 m, 25J m; Cossutta Antonio - 100 m; Verginella Maria 200 m; Kobau Giovanni - 50 m; Cobau Mario - 50 m; Furlan Giuseppe - 50 m; Cossutta Vittoria por. Furlan - 1.150 m; Sossi Stojan - 50 m, 100 m, 150 m; Sedmak
Alma por. Ivancich - 50 m, 50 m, 90.) m; Ferialdi Fausto - 2.350 m, 50 m; Vidoni Carlo - 250 m, 50 m; Tence Giuseppe, Maria por. Kos-suta skupno - 650, 400 m.
Sedmak Giuseppe - 50 m; Tre-tiach Albina por. Juretic - 600 m; Košuta Giuseppe - 50 m; Tretjak Alberto - 50 m, 809 m, 1.070 m; Furlan Giuseppe - 50 m, 50 m: Sirk Martino - 400 m; Cossutta Francesco - 1.350 m, 500 m; Cossutta Edmondo - 850 m; Cossuta Antonio - 50 m; Cossutta Maria roj. Tence - 100 m: Gruden inž. Alberto - 450 m, 600 m; Cossuta Andrea - 350 m.
DAVČNA OBČINA SALEŽ
(upravno občina Zgonik)
Košuta Giustina por Tence -250 m, 50 m; Cossutta Maria roj. Sossic vd. Kralj z 1/2 in Kralj E-milia z 1/2 - skupno 50 m; Crlal
Giovanna vd. Sluga - 50 m, 50 m; Stefani Floriano (Cvetko) - 150 50 m; Tence Giacomo z 1/2, Cristiano z 1/2 - skupno 750 m, 140 m, 1.000 m; Tenze Domenico - 50 m, 50 m; Cossutta Giuseppe - 150 m; Tenze Giuseppe - 250 m, 250 m; Maganja Giovanni - 330 m, Furlan Giuseppe - 210 m, 160 m, 590 m; Košuta Anna z 1/2, Giuseppe z 1/4, Giuseppe z 1/4 - skupno 150 m; Bogateč Giustina vd. Cossutta - 250 m; Ferlan Gabriella -
l.	200 m, 50 m; Žerjal Antonia -350 m; Černe Giuseppe - 50 m.
DAVČNA OBČINA GABROVEC
Bogateč Orsola - 300 m, 750 m; Tenze Giovanni - 550 m, 280 m; Sirk Giuseppe - 700 m; Košuta Angela vd. Cossutta - 1.650 m; Čeme Giuseppe - 50 m; Cossutta Antonio - 500 m, 1.310 m, 310 m; Sedmak Esterina, Gabriele, Na-dia por. Cossutta, vsak z 1/3 -skupno 350 m, 150 m, 950 m, 900
m,	700 m; Maganja Nives por. Hrovatin z 1/2 in Nadia z 1/2 -skupno 100 m, 160 m, 800 m, 150 m; Maganja Martino - 200 m, 35 m, 600 m, 234 m, 50 m; Maganja Giovanni - 70 m; Sedmak Livia z 1/2, Maria z 1/2 - skupno 300 m, 900 m; Sedmak Pietro - 750 m, 590 m; Sulcic Vittorio - 50 m; Pahor Cristina por. Bogateč - 400 m; Maganja Martino - 550 m; Cossutta Antonio - 2.850 m, 750 m; Cossutta Emilia roj. Cossutta z 1/2 in Francesco z 1/2 - skupno 100 m in 50 m; Žvab Simone - 50 m, 50 m: Sedmak Antonio «Ble-nec» - 450 m, 2.100 m; Žvab Bor-tolo - 50 m; Sulcich Bruno s 4/9, Angelo s 4/9, Furlan Giovanna vd. Sulcich z 1/9 - skupno 930 m, 300 m; Sirk Giovanni - 1.050 m, 350 m; Žvab Lorenzo - 1.550 m. 150 mo, 100 m; Cossutta (Košuta) E-gidio - 1.000 m, 500 m, 100 m, 80 m; Cavallini Fulvio - 2.500 m; Furlan Giuseppe - 1.050 m, 450 m; Cosutta Bortolo - 450 m; Levitus Olga por. Verdogliak z 239/1000, s 165/1000 in s 147/1000, Tossutti Luciano s 169/100, Colle Paolo s 156/1000, Massa Ixonia por. Dramiš z 1/2 in Dramiš Francesco z 1/2 s 124/1000, Kondominij v Gabrovcu 58/A - skupno 700 m, 2.600 m; Peselin Edoardo 2.500 m, 100 m; Turilli Luigi 4.300 m. 100 m; Lloyd Adriatico di Assicurazio-ne - 3.600 m.
Carli Angela por. Cossutta -5.050 m, 2.000 m, 700 m, 5.600 m. 50 m, 50 m; Sulcich Giuseppe (Cekarin) - 200 m; Cossutta Maria roj. Sosič vd. Kralj z 1/2, Kralj Emilia z 1/2 - skupno 209 m; Tence Massimiliano - 650 m; Cossutta Giuseppe - 300 m; Massarotti Antonio - 2.750 m; Cossutta Giuseppe - 150 m; Tretjak Giovanni -100 m; Cossutta (Košuta) Giovanni - 500 m, 100 m; Bani Vojka por. Umari - 2.960 m, 2.200 m; Cibic Emilio - 100 m; Furlan Giuseppe - 250 m, 3.070 m, 4.250 m, 5.020 m, 86 m;^Versa Silvia por. Puntar - 4.450 m, 1.000 m; Bogateč Alberto - 100 m; Cibic Sergij z 1/2 in Marina z 1/2 - skupno 950 m; Cuk Giovanni - 700 m, 716 m. 300 m; Verginella Giuseppe - 8.100 m; Bunc Maria por. Tretjak z 1/4. Tretjak Vo.iimir z 1/4, Tretjak Maria por. Bezin z 1/4 Sulcic Ermenegildo s 4/20, Bursich Eugenio z 1/20, - skupno 2.530 m; Luksa Luigi - 50 m. 150 m. 350 m: Bukovec Antonio - 1.950 m, Stoka (Stocca) Giovanni - 150 m, 300 m, 50 m; Sain Sergio - 50 m; Cibec Biaggio - 8.847 m. 90 m; Regent Caterina - 230 m; Furlan Carlo - 150 m, Guštin Andrea - 2.300 m, 300 m; Versa Gaspa-ro - 6lK) m, 750 m; Guštin Antonio - 50 m; Versa Luigi - 7.180 m, 2.720 m; Carli (Kralj) Rodolfo - 6.500 m; Versa Luigi - 878 m, 147 m; Furlan Benedetto, Lu cia, Cecilia, Martino - skupno 313 m; Zuzic Daniele - 988 m; Guštin Francesco z 1/2 in Angelo z 1/2 -skupno 3.700 m, 3.500 m; Breda Gianni - 2.450 m: Verginella Maria z 1/2 ii Svetka z 1/2 - skupno 600 m, 50 m, 50 m; Carli Giuseppe, Angela por. Cossutta. Carli (Kralj) Alberta por. Merkuza, Carli (Kralj) Giuseppina - vsak z 1/4 - skupno 150 m; Spreafico Livia por. Bacinello - 50 ni; Stocca Stefania por. Stocca - 2.500 m,
700 m; Stocca Teodora por. Na-bergoi - 1.450 m, 1.150 m; Stocca Giovapna por. Ferfoglia - 1.150 m.
Husel Cristiano - 50 m, 2.100 m, 50 m; Cibic Mattia - 100 m, 50 m, 400 na, 3.100 m; Pirjavec Giosef-fa vd. Milic ž 1/4, Milic Antonio, Giuseppe, Giovanna vsak z 1/4 -skupno 150 m, 2.300 m, 195 m, 4.450 m, 140 m; Bocuzzi (Buka-vez) Luigi - 50 m, 450 m, 50 m; Emili Milan z 1/2, Grilanc Giuseppina por. Emili z 1/2 - skupno 800 m, 100 m, 770 m, 200 m, 470 m, 550 m, 250 m, 1.650 m; Cuk Emilio z 1/2, Segina Maria por. Cuk z 1/2 - skupno 50 m; Grilanc Luigi 950 m; Ukmar Vittorio -300 m; Carli Giuseppina por. Bla-sina - 158 m, 600 m; Daneu Andrea, Giuseppina vd. Stocca, Danieli Emilio z 9/81, Danieli Roberto z 2/81, Danieli Carlo z 2/81, Danieb Cristina z 2/81, Torre Gen-narina vd. Danieli s 3/81 - skupno 450, 3.300, 230 m; Segina Giovanni - 50 m, 150 m; Daneu Angelo
-	300 m, 2.250 m, 50 m; Škabar Giacomo, Giovanna roj. Guštin -skupno 1.750 m; Puntar Giovanna por. Prvanja - 3.250 m. 100 m; Candriella Teresa por. Plez - 50 m; Marcusi vd. Francesca roj. Blasina - 2.350 m, 200 m; Grilanc Giuseppina por. Emib z 1/2, Emili Milan z 1/2 - skupno 850 m; Gherlanz Maria vd. Gherlani -2.250 m; Grilanc Simone z 1/2, Ukmar Giovanni, Massimiliano, Francesco, Teresa, Albina, Dorotea z 1/2, - skupno 850 m; Cibelli Luigi - 1.650 m; Bukavec Giuseppe - 200 m; Puric Francesco - 150 m, 3.100 m; Danieb Žita por. Go-micelji - 50 m; «Esso Itabana S.p.A.» - 500 m, 50 m; Strolego Elio - 2.650 m; Pntar Emma por. Pertot z 1/2, Puntar Maria por, Sossi (Sosič) z 1/2 - skupno 900 m; Puntar Emma - 2.600 m; Stocca (Stoka) Vittorio - 5.300 m; Dolenc Luigia por. Goruppi - 230 m, 2.650 m; Remez Eleonora por. Stocca - 280 m.
Goriup Luigi - 5.450 m; Ceppi Santo - 500 m; Societa Imbotti-gbamento Bevande Trieste - 50 m; Naselje Devinščina 700 m; Clari Emma por. Lovrecich z 1/2, Nor-dio Gianna por. Lovrecich z 1/2 -skupno 250 m; Sedmak Felice z 1/2, Daneu Maria por. Sedmak z 1/2 - skupno 150 m, 50 m, 100 m; Ukmar Mario - 1800 m, 450 m; Nabergoj Antonio - 4650 m; Ukmar Vera - 1090 m, 100 m; Germani Jolanda - 720 m; Regent Giovanni - 1284 m, 510 m; Milic Matteo - 629 m. 500 m; Pauluzzi Bruno z 1/2 in Mario z 1/2 - skupno 100 m; «Delta - Immobibare di Costruzioni* - 5350 m; Pertot La-dislao - z 1/2, Vodopivec Maria por. Pertot z 1/2 - skupno 350 m, 100 m, 100 m, 3200 m. 1400 m; Lanza Aldo - 970 m; «La Carsica*
-	150 m; Umek Miroslavo z 1/2, Stienko z 1/2 - skupno 150 m; Cuk Emilio z 1/2, Segina Maria por. Cuk z 1/2 - skupno 1100 m, 930 m; Rupel Maria - 50 m: Grillanz (Gerlanz) Guido - 400 m; Grillanz Guido z 1/2, Zuccoli Margherita por. Grillanz z 1/2 -skupno 300. m; Zibic Maria vd. Puntar - 4600 m; Puntar Francesco - 100 m, 50 m, 250 m; Zibic Maria vd. Puntar - 200 m, 250 m; Daneu Martino - 500 m; Daneu 'Giuseppe, Carlo, Martino, Simone, Ciak Maddalena roj. Daneu - skupno 800 m; Stocca Giustina vdova Stocca - 700 m, 100 m, 50 m; Simonič dr. Enrico -100 m.
DAVČNA OBČINA KONTOVEL
Pamfili Luciano - 350 m; Starz Sebastiano - 400 m; Ziach (Ciac-chi) Emilia vdova Regente 100 m, 50 m, 50 m, 40 m; Regente Rosa por. Ruzzier 640 m; Oppelt Dalibor - 20 m, 150 m, 1000 m; Stocca (Stoka) Riccardo - 150 m; Danieb Orsola roj. Starz z 1/2, Cristiano z 1/2 - skupno 150 m- Reggente Silva roj. Starz - 1670 m. 400 m; Zuccoli Domenico - 1200 m; Daniel' Stanislao, Maria - 100 m, 550 m, 810 m, 1150 m; Danieb (Daneu) Giovanni - 200 m; Gherlani (Gherlanz) Francesco - 1600 m; Reghent Antonio - 800 m; Goruppi Giovanni - 50 m; Skerk Antonio - 600 m; Daneo Sabino z 1/2, Eleonora por. Ladavaz z 1/2 - skupno 100 m.
: mm. i
■H
:r fm


<!<fl

Uw»r* 41 cestnuisn« 4sl 1' totta
4* SISMM a PR0SECC0 m 6-3-n um "#«com	mm
m« »aotrn si** Minuto
***$
|
lili:

' . :
P
JUL
Ko se po Trbiški cesti peljemo od Opčin proti Nabrežini, nas pri odcepu proti Proseku, na kraju, ki mu domačini pravijo »Pri Cerov-cu» »pozdravita* dva velika napisa, ki ju je postavilo državno avtonomno cestno podjetje ANAS in ki najavljata trasiranje nove »hitre ceste*, ki bo vodila od Sesljana proti Proseku in dalje. Podjetje ANAS je poskrbelo tudi, da bodo najavo del opazili vsi vozači, kajti napisa sta na obeh straneh ceste in v obeh smereh

•sss tigjr
*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Komisar Maigret
11.10	Vebke bitke preteklosti
12.05	Zgodbe mačka Teodora
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK '	•
14.00	Philo Vanče, 2. del
14.30	Tista določena leta, film
16.05	Trije vnuki in majordom
16.30	in 17.05' Jaz, sobota
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Barbara Boncompagni predstavlja: Tri za tri
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Tako kot Aliče, 3. oddaja 21.55 Zgodovinski slovar
23.15	Napoved programa za prihodnji teden
23.30	DNEVNIK - Vremenske razmere
23.45	Tečaj za otroške bolničarje
Drugi kanal
10.00	Bis! — TV programi tedna
12.30	in 13.30 Scoop! - kultura, predstave, aktualnosti
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
14.00	Odprta šola
14.30	Športna sobota:
Vaterpolo in kolesarstvo Program za mladino:
16.15	Tip Tap Club
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Napoved programa za prihodnji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	II sistemone. kviz oddaja Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Skrivnosti Pariza
21.35	Grissom gang, film
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.15	Nedosegljivi 12. film
18.45	Napoved programa
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Programi tretje TV mreže
20.00	Vsi na oder
20.40	Jacques Offenbach - TV film
21.35 Mounier 22.20 DNEVNIK 3
22.55	Rock koncert
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.05	Titove dogodivščine
8.25	Kuhinja pri violinskem ključu
8.50	Kaj je novega na podstrešju
9.20	Za zdravo življenje
9.30	Otrok in igra
9.55 in 11.55 Kranjska gora: Smučarske tekme
11.15	Pisani svet: Belo v belem
11.40	Risanka
13.00	Mesta: New York
13.45	Po sledeh napredka
14.40	Nogomet:
Vojvodina - Železničar
16.30	Ciciban, dober dan
16.45	Evropski jazz kvintet
17.15	Nori malar, TV dram«
18.20	Risanka
18.25	Muppet show
18.50	Naš kraj: Šentvid pri Stični
19.05	Zlata ptica: Martin Krpan,. 2. del
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	TV križanka
21.45	Zrcalo tedna
22.00	Tatovi, kot smo mi, film
23.55	Poročila
Koper
14.40 Športno popoldne:
Nogomet, košarka, smučanje
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Zeleno oko dekle Romarey, film
21.45 Dnevnik danes
21.55	Inšpektor Bluey - TV film Dnevnik danes
Zagreb
18.15	Mali koncert
18.30	Ti dnevi, ta leta, dok.
20.00 Klateži, film
22.30	V soboto zvečer
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila*; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Fleši mimogrede;.. Piše Metka Kacin; lO.io Koncert; 1
11.30	Poldnevniški razgledi: Izbra-
ni listi; 12.00 Oddaja o Reziji -Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti in zbori; 18.00 Luciano Chiabudini:	«Beneški kabaret*;
18.45	Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro;
6.45	Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 13.00 Na valu radia Koper;
13.30	Reportaža iz zamejstva; 14.10 Predstavitev oddaj, kino-spored. glasba; 14.30 Sobotni piknik: 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Pri morski dnevnik; 16.18 Zapojmo pesem; 16.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za do-
bro jutro; 6.15 Koledarček: 8.32 Count down; 9.15 Pripovedniki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Popevka dneva; 10.35 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik:	11.00 Kim; 11.32 Sončna
glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Prijeten popoldan; 15.45 Poje Cliff Ri chard; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori: 16.32 Glasbeni iveekend; 16.55 Pismo iz...; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročičla; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Week end; 10.15 Glasbeno srečanje z Mino; 10.05 in 11.10 Black-out; 11.44 in 12.03 Mestni kino; 12.28 Lorenzo Benoni, 10. nadalj.;
13.30	Rock village: 14.28 Tednik bogov; 15.00 Glasba, vmes kol.
; dirka Milano - Sanremo; 16.30 Mi kakor vi; 17.03 Autoradio; 17.30 Od dežele do dežele; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Roza copate; -18.45 Odbojka; 19.30 Radio 1 - jazz •82; 20.00 Black-out; 20.40 Danes zvečer v Milanu z...; 21.00 Oddaja o medicini; 21.30 Radijska drama; 22.00 Odprti oder; 22.28 Malo gledališe; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Vsa tista leta; 9.00 Daniele Cortis, 8. nadalj.; ob koncu poje: Loretta Goggi; 9.32 in 10.13 Bogovi se zabavajo: 11.00 Long Playing Hit;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 Benedetto Marcello, 9. nadalj.; 15.42 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Zgodbe na domu Loma; 17.32 Vabilo v gledališče; 19.05 Pojeta Adriano Celentano in Diorme Warwick; 19.50 Jazzovski protagonisti; 21.00 Rimski koncerti; 22.15 Glas Deana Martina; 22.50 Mesto ponoči: Ca-gliari.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem;
5.10	Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.06 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem
10.05	Panorama lahke glasbe 10.40 Po republikah in pokrajinah.
11.05	Pojo amaterski zbori: 11.30 Pogovor s poslušalci: 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.30 Priporočamo vam; 14.05 Glasbena matineja; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim: Igor .Kuret, Igor Starc in Aleksander Rojc; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.00 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči; 00.05 Nočni program.
ANTONIJA KOLARIČ:
BIL JE SV. IVAN ,6 IN N! CA VEČ
Naša mama je zapisala v letih 1902. in 1903. v dva drobna zvezka pesmi, ki so jih peli v tistih letih. Med temi tudi naslednjo,
«Primorsko fantovsko•
• Primorski fantje mi smo mi, slovenske korenine, junaška v žilah teče kri, do naše domovine.
Slovenske ljub'ce zbiramo, se v tuje ne oziramo, se v tuje ne oziramo, najlepše so Slovenke.
«Primorski fantje mi smo mi, ko pesmi zapojemo, čez šest gora naš glas doni, korajžo si dajemo.
Se snidemo pod lipico, ga pijemo iz majolčice, ga pijemo iz majolčice, in moško se držimo!•
še mnogo drugih je zapisala, med temi sta dve pesmi v tej zbirki značilni za politično borbo, ki so jo takrat vo-
dili naši dedje in očetje za naše pravice na domačih tleh. Besede prve pesmi mi brnijo v spominu iz otroških let, kar pomeni, da so jo peli še mnogo pozneje prav gotovo do začetka prve svetovne vojne in se gasi:
•Na boj!» (začne z refrenom)
•Na boj za naše pravo, na boj za našo čast, da branimo zastavo in dom in našo vlast.
Na Tržaškem vsaka šleva že nas žali dan na dan in prepeva, da odmeva: non si parla che italianl Ti odpadniška zalega, kamel jonski ti za plod tvoja te ne reši Lega
te izumira tvoj zarod!
Na boj za naše pravo . . 5 Oj slovenski vi poslanci.
Ki vam mar je naša čast,
Naši boste zmir' izbranci Lomite sovražno strast.
Vi nas vodite na delo Vedno zvesti bomo vam,
Kadar stremo laško strelo Spet očiščen bo naš hram.
Na boj za naše pravo . . .
V	Trstu vedno smo še sluge,
Metla je Slovan povsod,
V	mastne službe jemlje druge ln prezirajo naš rod.
Al' pravic ne da se vbiti,
Magistrat že trepeta Naša ura mora priti Saj smo tudi mi doma!
Na boj za naše pravo . . .
Gone s cerkve nam zastave Starodavni jezik naš Starodavno naše pravo,
Da ni drugo nego laž.
Vse bi h‘teli Lahi streti.
Našo cerkev, šolo, dom,
Mi pa se ne dajmo streti Kmalu laški bo polom.
Zatorej v boj . . .
Lahi bi nas radi strli Uničili slovenski žar,
Nam mandate vse požrli Dali Italio na altar Vražji val naj se le dviga,
Mi imamo še krvi,
Se se peče v Skednju biga,
Se smo gospodarji mi!!
Na boj za naše pravo . . .»
Druga pesem govori o «cikorjaših» kot so pravili takrat tistim, ki so se prodali «za an soud» in «suo b'le pu t’č pu m’š!» (netopir)
•Če bom ljubil.» (mazurka)
Če bom ljubil in bom snubil Pri Slovenki se zglasim.
Si za žensko le Slovenko Z vernim srcem izvolim.
Naše ljube so fanj pupce Po slovensko govore,
Za domovje kot skalovje One trdno nam stoje.
Če katera pasja vera Cikorjaško čuti kaj Stara d vica in samica Naj ostane vekomaj.
Mi za ljube naše pupce Vedno si izbiramo,
So nam blage, so nam drage Ker svoj narod ljubijo.»
Zaključila bom, četudi ni povedano vse o svetoivan-skih navadah in običajih. Lepo bi bilo, da bi spregovoril Ščjeden in Ščjedence, Barkole, Rojan, da bi bila slika popolnejša. Prikazala naj bi tudi, kako se je mesto širilo na škodo nas domačinov. Kako so znali mestni očetje razla-ščali, za razne »nujne potrebe*, zemljo naših dedov in nas potiskati vedno višje v breg.
Kar je zapisano, je samo slika nekdanjega časa in ljudi, ki niso imeli veličine grških ali drugih junakov. Bili so samo mali anonimni ljudje, ki jih svet ne bo nikoli po-l znal. Saj jih tudi sam Trst ne pozna in ne prizna, četudi so ga pomagali graditi.
V tistih časih je bilo življenje težko, sedaj se mnogo lažje živi — a ne lepšel
KONEC

Pobude društev za globalno zaščito
Naša narodnostna skupnost že skoraj štirideset let čaka na pravno uzakonitev globalne zaščite ter na uresničitev vseh pravic, ki so zapisane v republiški ustavi, v mednarodnih sporazumih in ne nazadnje tudi v listini Organizacije združenih narodov o človečanskih pravicah. Za nami je torej že skoraj štirideset let boja in naporov za celovito in stvarno uveljavitev vseh tistih svetlih idealov, za katere je med NOB padlo toliko naših ljudi.
Italijanski parlament je sedaj po tolikih letih vendarle začel razpravo o predloženih zakonskih osnutkih in upati je, da bo obravnava naše problematike tako v senatu kot v poslanski zbornici kar se da objektivna in da bo upoštevala resnične zahteve in potrebe naše narodnostne skupnosti. Prav zaradi tega moramo zelo budno spremljat.' vse kar se dogaja v parlamentu in ob potrebi razkriti javnosti vsakršen poskus omejevanja naših pravic al. pa uzakonitve diskriminacije in celo asimilacije.
Naša kulturna društva so se precej učinkovito vključila v splošno akcijo sensibi-lizacije in osveščanja javnega mnenja in tudi pristojnih državnih organov in o-sebnosti o nujnosti in potrebi po izglasovanju globalnega zaščitnega zakona. Protestne brzojavke s Prešernovih proslav, občnih zborov in podobnih kulturnih in javnih prireditev jasno potrjujejo to zavzetost in občutljivost naših osnovnih in množičnih organizacij za reševanje življenjskih vprašanj naše skupnosti.
Kot dokaz te zavzetosti in potrebe po še učinkovitejši angažiranosti okrog vprašanja globalne zaščite prirejajo kulturna društva Vesna, Rdeča zvezda, Prosek -Kontovel, Kraški dom in Igo Gruden jutri popoldne v Ljudskem domu v Križu e-notno kulturno srečanje. Tolikokrat opevano načelo «v slogi je moč- bo od jutri dalje torej postalo stvarnost tudi za društva zahodnega Krasa,
Dobrodošlo pa bi bilo, da bi se tudi druga društva po zgledu kraških kulturnih društev aktivno vključila v akcijo osveščanja javnosti o vprašanju globalnega zaščitnega zakona. O tem bo govor na ponedeljkovem informativnem sestanku v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Nekateri
kulturni dogcdki v slikah
Ob letošnjem praznovanju vaškega patrona sv. Jožefa je ricmanjsko društvo tokrat poskrbelo za niz kulturnih prireditev, ki so se odvijale ves teden. Na sliki prizor s torkovega večera, ko so odprli v Babni hiši razstavo in je zapel Tržaški oktet. V dvorani zgodovinskega odseka NŠK je v sredo predaval zdravnik dr. Adrijan Sancin. Številni publiki je govoril o geografskih, družbenih in zdravstvenih a-spektih v Južni Sahari (Slika spodaj levo). V okviru tradicionalnih torkovih večerov v Slovenskem klubu je bila pred dnevi v gosteh Jasna Merku, ki je obravnavala zanimivo temo čarovnic skozi zgodovinski pregled (spodaj desno).

.
a.. vfrK-V-j
tlllllItkIlHMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIItIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllltIMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllimillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllMIIIIIlMIliiiiHfiiiiinillllllllN
«Foto Trst 80»
- kako in zakaj
Pogovor
s fotografom Sašo Oto
Vedno bolj se govori o fotografiji in vedno več ljudi se z njo tudi ukvarja, saj skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat pritisnil na gumbek na fotografskem aparatu. Veliko je tudi polemik, ali je fotografija prava umetnost, ali pa nekaj takega, ki z umetnostjo nima kaj opraviti. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je fotografija zelo priljubljena in ima tudi večje razsežnosti, kot bi ji bilo pripisati na prvi pogled. V tem smislu deluje že nekaj let tudi slovenski fotokrožek (Foto Trst 80». ki združuje vrsto naših fotografov.
Da bi o delovanju tega krožka kaj več izvedli, smo se pogovorili s članom (Foto Trst 80» Sašo Oto, ki se s fotografijo u-kvarja že 9 let in je razstavljal tudi že na mnogih skupinskih fotografskih razstavah.
Kako je prišlo do ideje o ustanovitvi krožka (Foto Trst 80»?
Na fotografskih natečajih, ki jih je prirejala Zveza slovenskih kulturnih društev, je prišla na dan želja in potreba po ustanovitvi fotokrožka, ki bi združeval vse naše fotoamaterje. Tako bi bilo lažje usmerjati dejavnost, vrednotiti in ocenjevati njihova dela, važen element pa je tudi ta, da smo bili prej razkropljeni, medtem ko je z ustanovitvijo fotokrožka prišlo do večje organiziranosti, do organiziranega dela.
Kdo se zbira v vašem krožku, koliko je članov, kje imate sedež in kako sploh delujete?
V fotokrožku se zbirajo predvsem mladi, ki imajo veselje do fotografije. Trenutno šteje naš krožek okrog 25 članov, sedež pa imamo v prostorih ZSKD, medtem ko je društvena temnica v dijaškem domu. Zbiramo se v Gregorčičevi dvorani vsak drugi petek in takrat določamo dejavnost. ki je seveda predvsem razstavna. Tako smo imeli doslej 6 razstav po raznih kra ih na Tržaškem, upamo pa, da bo-
mo prodrli tudi v širši prostor, nenazadnje v Slovenijo. Ob vsem tem pa bi rad poudaril, da ne dobivamo dovolj informacij o foto natečajih sicer bi bilo naše delovanje še bolj pestro. (Foto Trst 80» prireja vsako leto tudi tečaj za začetnike, kajti za višjo fotografsko izpovednost je treba do potankosti obvladati tehnično plat delovnega orodja. Poleg tega pa prirejamo še skupinske izlete, ki jih navadno vodi izkušen fotograf. Taki izleti dajejo možnost primerjanja in ocenjevanja, saj fotografiramo iste elemente. Tu gre poudariti tudi velik doprinos fotografa Franca Kološe.
Kako pa sprejema vaše delo javnost?
Naše občinstvo še ni navajeno na fotografsko razstavo, čeprav je v zadnjem času čutiti za take prireditve vse večje zanimanje. To je tudi vloga in namen krožka: propagirali fotografijo in jo posredovati širši javnosti.
Pa še zadnje, običajno vprašanje o bodočem delu?
Sedaj razstavljajo člani fotokrožka (Foto Trst 80- v ricmanj-ski Babni hiši. kjer so s svojimi deli prisotni Janko Kovačič, Du-ilio Vecchiet, Antek Seražin. Danila Ščuka. Sergij Slavec. Mar'an Slepčevič, Slavoj Tul, Saša Ota in Vijolica Božič. V Ricmanjih te na ogled okrog petdeset del. Danes pa odpiramo tudi skupinsko razstavo v palači Costanzi, kier so prisotni tudi naši člani. Kmalu bomo sodelovali tudi na
8.	republiški razstavi fotografije (Dia Primorska 82» v Novi Gorici, nameravamo pa v lastni režiji prirediti tudi natečaj za šolske otroke. Seveda pa si obetamo še
več takega dela in poudaril bi rad tudi to, da rade volje nastopamo povsod tam, kamor nas povabijo k sodelovanju.
Razgovor zapisal m. č.
Zborovska revija ^Primorska poje» drevi v tržaškem Kulturnem domu
V tržaškem Kulturnem domu bo nocoj na sporedu tretji koncert zborovske revije (Primorska poje*, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza pevskih zborov Primorske. Na priredbi bodo nastopili mešani zbor (Pod lipo« iz Barnasa v Benečiji, oktet (Bori* iz Pivke, moški zbor (Vesna* iz Križa, Zgornjevipavski mešani zbor iz Podnanosa, moški zbor iz Postojne, dekliški zbor dgo Gruden* iz Nabrežine, mešani zbor iz Divače, moški zbor Tabor z Opčin, mešani zbor (Soča* iz Kanala in Tržaški partizanski pevski zbor (Pinko Tomažič*.
Razpored ostalih koncertov revije (Primorska poje* pa je naslednji: jutri ob 16. uri v Zadružnem domu v Divači, v soboto,
27.	3. ▼ domu JNA v Ilirski Bistrici, v nedeljo, 28. 3. v Delavskem domu v Desklah, v petek.
2.	4. v koprskem gledališču, v soboto, 3. 4. v Avditoriju v Gorici. v nedeljo, 4. 4. v Idriji, v petek, 16. 4. v šolskem centru (Vojvodina* v Tolminu, v soboto,
17.	4. v Kulturnem domu v Aj-dovščlH ter v nedeRo, 18. 4. t telovadnici na Ljesah v Benečiji.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
prireja v ponedeljek, 22. 3., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
«Informativno srečanje o vprašanju globalne zaščite»
Vabljeni so predsedniki ali drugi predstavniki kulturnih društev
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
Jolanda Gustinčič o problemih Rovt in Kolonkovca
Vsakokrat, kadar iz enega ali drugega razloga slišimo o Kolon-kovcu, se skorajda avtomatično spomnino na razlaščanja ter na družbeno in narodnostno škodo, ki so jih le ta od konca vojne do danes povzročala tam živečemu prebivalstvu. Oceniti splošne posledice tega nenačrtovanega, skoraj divjega, širjenja cementa v predele, kjer leta 1945 praktično ni bilo človeka, ki bi dobro obvladal italijanščino, je v tem trenutku zelo težko, morda tudi nemogoče. Tudi v družbeni stvarnosti, kot .je Kolonkovec. pa živijo in delujejo ljudje, ki kljub težavam verjamejo v boljši jutri in dokazujejo sebi in drugim, da se z angažiranostjo lahko doseže marsikaj koristnega v prid skupnosti. Med te ljudi gotove spa da tudi Jolanda Gustinčič, ena
izmed pobudnic ustanovitve PD Rovte - Kolonkovec in duša prosvetnega življenja v tem vzhodnem predmestju Trsta, ki pa v marsičem oluanja vse družbene značilnosti pristne vaške skupnosti. Z našo sogovornico, ki je med drugim tudi odbornica Združenja aktivistov NOB za Tržaško ozemlje in članica pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca, smo se pogovarjali ne samo o dejavnosti že omenjenega društva, ampak tudi o drugih vprašanjih, s katerimi se dnevno srečujejo Slovenci iz Rovt in Kolonkovca.
»Organizirano prosvetno dejavnost v teh krajih,* nam je povedala Gustinčičeva, »smo začeli snovati okrog leta 1970, za sabo smo imeli predvojne izkušnje prosvetne dejavnosti v Rovtah, zlasti pa žalostne posledice skoraj dnevnega ropanja slovenske - obdelane zemlje. Prav to je v največji meri vplivalo, da so se mnogi tukajšnji prebivalci zaprli vase in se v marsičem tako rekoč predali v usodo.*
Začetek .je bil torej vse prej kot lahek. «Po nasvetu skupine bivših pevcev razpuščenega pevskega zbora Rovte smo kupili staro. zapuščeno hišo v Ul. Monte Sernio. Nekaj denarja za preureditev stavbe smo dobili od družbe ANAS, ki nam je v povojnem času razlastila društvene prostore in na tistem zemljišču nato spe-
ljala državno cesto, na pomoč pa nam je priskočila tudi Slovenska prosvetna zveza. Najprej smo se zbirali doma pri Valentinčiču, novi društveni prostori pa so nas opogumili, da smo leta 1979 uradno poživili delovanje PD Rovte -Kolonkovec. Morali smo začeti vse na novo, danes po treh letih pa vidimo, da se je to izplačalo. Pokazali in dokazali smo, da obstajamo in da hočemo naprej.* «Naše prosvetno društvo je v teh letih priredilo precej predstav, zlasti gostovanj ter izletov z namenom, da zbere okrog sebe čim-več Slovencev. Mislim, da smo pri tem dosegli cilj, čeprav ne moremo članstvu nuditi nekaj svojega, nekaj pristno našega. Mogoče se bi položaj v tem smislu le izboljšal z vključevanjem mladih, svežih sil, ki bi nam priskočile na pomoč. Žal se do danes to ni zgodilo, tudi zaradi tega ker živi na Kolonkovcu in v Rovtah v resnici zelo malo mladih. V zadnjih letih se je več slovenskih mladih družin preselilo v naselje na Judovcu (Altura) in zelo lepo bi bilo, da bi ti ljudje prišli v stik z nami in se tudi na kateri-^ koli način vključili v društveno delovanje. Čeprav smo po logiki zemljepisa skoraj že pravi meščani,* je nadaljevala Jolanda, «sta Rpvte in vsaj zgornji del Kolonkovca v bistvu dve vasi. Ljudje, vsaj Slovenci, se vsi poznajo med sabo in si zato želiio biti skupai ter živeti v domačem, vaškem
vzdušju. Ohranjati te družbene in narodnostne značilnosti pa ni lahka stvar.*
Iz dokaj pestrega življenja PD Rovte - Kolonkovec jasno vidimo, da se tamkajšnji kulturni delavci nikoli ne predajo ravnodušju in da vztrajajo pri svojem kulturnem poslanstvu. V društvenih prostorih deluje dobro opremljena knjižnica, društvo pa jc čred kratkim dalo pobudo za tečaj slovenščine, ki ga obiskuje kar zadovoljivo število slušateljev. Srečanja in gostovanja se kar ledno vrstijo, odborniki društva pa posvečajo dokajšnjo pozornost tu-
Kaj nam pripravljajo
7. openski bienale
umetnikov amaterjev
SPD Tabor se pripravlja na 7. razstavo umetnikov - amaterjev, ki bo letošnjega junija.
Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se a-matersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom.
Zainteresirani se morajo prijaviti odboru društva do 31. maja 1982.
Društvo bo določilo komisijo, ki
di družabnosti in v ta namen vsak teden prirejajo turnirje bri-šltole in treseta.
Glede na stvarne razmere, vi dimo da je PD Rovte Kolonkovec živa stvarnost, ki igra pomembno vlogo pri združevanju Slovencev v tem predelu tržaškega predmestja. «škoda le,» nam je ob koncu razgovora še na tiho novedala Jolanda Gustinčič, «da nismo v preteklosti nikoli resno razmišljali o javnih in družbenih protivrednostih za razlaščanja naše zemlje. Danes bi morda imeli svoj prosvetni dom in morda še kaj drugega.* (st)
bo ocenila dela in jih določila za razstavo.
Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena.
Odbor SPD Tabor
Lutkovna skupina iz Pirana gostuje v soboto v zamejstvu
Na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev bo prihodnji teden gostovala v zamejstvu lutkovna skupina KUD »Karol Pahor* iz Pirana, ki bo uprizorila igrico namenjeno našim najmlajšim «Borček zamorček*. Skupina iz Pirana bo nastopila v soboto, 27 marca, na osnovnih šolah v Bazovici, na Proseku, Dolini in v Zgoniku.
ftiimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiuiiimimiuiimiiiiiiiiiiiiMiiiiitHiiiiiiimuiitiifiimiiiiiiiiiiiiiM
KD Ivan Trinko
Čedad a od nekdaj naravno središče beneških S ovencev. Tu so se na dan 1. maja 1949 prvič po vojni organizirano zbrali delegati iz beneških dolin in na javnem zb' rovanja zahtevali za svoj narod kul tur te in socialne pravice.
Pred tem se kljub izredno bogati kulturni dediščini ni razvilo društveno življenje. Vseeno so beneški Slovenci prenesli ■ vse raznarodovalne poskuse, ki so se začeli leta 1866 s priključitvijo Beneške Slovenije kraljevini Italiji. Oblast je prepovedala slovenski jezik v vseh javnih službah. Slovenska govdrica se je obdržala samo v cerkvi s pomočjo zavednih slovenskih duhovnikov. Toda fašistična o-blast ni dovolila niti tega. Leta 1933 je videmski prefekt ukazal vsem duhovnikom v Benečiji, da morajo prenehati s pridigami, petjem, molitdami in branjem e-vangelija v slovenskem jeziku. Proti temu ukazu niso pomagale pritožbe slovenskih duhovnikovi na videmskega nadškofa, niti na Sv. stolico.
Prišla je druga svetovna vojna. Narodnoosvobodilno gibanje n Jugoslaviji, še posebno v sosednji Goriški in Tržaški je našlo odmev pri beneških Slovencih. Velik vtis je naredil pohod Gregorčičeve in Gradnikove brigade v Beneško Slovenijo, spomladi leta 1943. Da bi se še bolj utrdilo osvobodilno gibanje je 31. januarja 1944 odšla v Benečijo 30. divizija. Svojo nalogo je dobro opravila in pokazala moč partizanske vojske. Partizani so med pohodom organizirali številne mitinge, na katerih so govorniki razlagali prebivalstvu cilje osvobodilnega boja. V letu 1944 je v Benečiji dvakrat gostovala igralska skupina 9. korpusa.
V	vasici Zapotok, blizu Čedada, se je rodil narodni heroj Marko Redelonghi -Benečan. Kot politični osumljenec je bil leta 1942 poslan v kazenski bataljon, po zlomu fašizma je zbežal, se pridružil partizanom in ustanovil prvo beneško partizansko četo. Marca 1944 .je bil kot komandant II. bataljona Briško - beneškega odreda v boju ranjen. 5. maja 1944 je sovražnik odkril njegovo skrivališče, Redelonghi se je do zadnjega hrabro boril, z zadnjim nabojem pa si je vzel življenje, ker vi hotel priti živ sovražniku » roke.
Kmalu po osvoboditvi je upanje, da bo Beneška Slovenija priključena novi Jugoslaviji, splahnelo. Leta 1947 je bilo na pariški konferenci določeno, da ostane Be neška Slovenija pod Italijo.
V	težlcih povojnih letih so narodno za
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
v prvi vrsti boja za pravice beneških Slovencev
vedni Benečani delovali v okviru Demokratične fronte Slovencev, ki je slonela na tradicijah NOB. Bili so podvrženi hudemu raznarodovalnemu pritisku in celo terorju s strani italijanskih nacionalističnih organizacij.
Izkazala se je potreba po ustanovitvi kulturnega centra, na katerega bi se lahko, v materinem jeziku, obrnili domačini. Tako je bil, 2. oktobra 1955, v Vidmu ustanovni občni zbor kulturnega društva beneških Slovencev, ki so mu dali ime po velikem beneškem pesniku — buditelju Ivanu Trinku. Društvo si je od samega začetka postavilo kot osnovno nalogo o-brambo materinega jezika, narodnega izročila in manjšinskih pravic. Kmalu so sedež društva prenesli v Čedad. Najprej je bil sedež v bližini sejmišča, nato pa so ga prenesli v bližino stolnice, do leta 1963, ko so ob proslavitvi 100-letnice rojstva Ivana Trinka, otvorili nov skromen sedež. Na tej slavnosti so poleg govornikov — predsednika društva Maria Konta ter tajnika Izidorja Predana, sodelovali moški zbor «Kras» iz Dola in Poljan ter domači recitatorji. Čez leto dni, 26. januarja 1964, so v Čedadu svečano otvorili prenovljen sedež društva. Temu pomembnemu dogodku so prisostvovali poleg številnih domačinov tudi predstavniki slovenske manjšine iz Gorice in Trsta. Sodelovali so: harmonikar Anton Birtič, domači recitatorji ter člani pevskega zbora «J. Gallus» iz Trsta. V tem letu je društvo prvič organiziralo srečanje izseljencev iz Beneške Slovenije, ki je nato postalo tradicionalno. Leta 1967 se Dan emigranta zaradi množične udeležbe preseli iz društvenih prostorov v gledališče Ristori. V teh letih so gostomla po beneških vaseh, na povabilo društva «7. Trinko*, razna društva iz Tržaške, Goriške in matične domovine. Posebno so uspela gostovanja društev z' Jesenic, iz Kobarida. Tolmina, leta 1968 pa prvo gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Za Benečijo pomeni pravi kulturni preporod leto 1969, ko sta bila ustanovljena dva pevska zbora: Idr ja in Rečan ter an sambel Beneški fantje in dekleta. Zbora sta kmalu začela z nastopi, posebno je uspela akademija ob 15-letnici smrti Ivana Trinka. Poleg zborov so nastopali domači recitatorji in solisti. Oktobra sta zbora odšla na turnejo po Sloveniji. 26. decembra so Benečani prvič nastopili, s popolnoma samostojnim programom, v Kulturnem domu v Trstu.
2. februarja 1969 je imelo društvo «1.
Izidor Predan in Mario Kont ob odprtju društvenega sedeža
Trinko* svoj četrti redni občni zbor, kjer so pregledali opravljeno delo ter sestavili resolucijo z zahtevo po priznanju pravic. Na Dnevu emigranta 6. 1. 1970 so pri programu poleg zborov sodelovali mladi gledališki amaterji z igro Modar hlapova, ki jo je napisal Izidor Predan. Prireditev je zelo uspela.
Večkrat je društvo priredilo na Dan rudarjev (4. dec.) izlet za bivše rudarje, ki so delali v belgijskih premogovnikih. Do ustanovitve patronata INAC v Čedadu jim je društvo nudilo tudi socialno pomoč in druge usluge.
Med prazniki, ki veliko pomenijo Benečanom je prav gotovo Kamenica, to je ikulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici*. Srečanje je bilo prvič organizirano leta 1971 in je v teh letih postalo simbol prizadevanj beneških Slovencev za krepitev prijateljskih vezi med narodi ter še posebno simbol prizadevanj za uveljavljanje pravic Slovencev.
Leta 1972 je bil v Špetru ustanovljen študijski center sNediža*, ki prireja predavanja, letovanji za otroke <Mlada hrte za* in «Barčica moja*, natečaj dtloja vas» ipd.
Društvo «1. Trinko* je v tistih letih organiziralo tečaj slovenskega jezilca, veliko otrok pa se je s posredovanjem društva udeležilo letovanja v Savudriji.
28.	oktobra 1973 je društvo imelo občni zbor. Udeležilo se ga je veliko domačinov ter predstavnikov slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov. Po pregledu plodnega dela so izvolili nov odbor. Predsedniške posle je prevzel prof. Viljem četno.
Na Dnevu emigranta 6. januarja 1976 je uspešno sodelovala beneška dramska skupina s krstno uprizoritvijo narečne komedije «Beneška ojcet*. Igro je napisal Izidor Predan režiral pa Adrijan Rustja. Februarja 1976 je bila na sedežu društva «7. Trinko* uspela Prešernova proslava. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo beneške literature in tiska. Na občnem zboru, marca 1976, so med drugim sklenili, da se ustanovi dokumentacijski center, ki bi zbral gradivo o Beneški Sloveniji ter da se uredi spominska soba pesnika Iva na Trinka.
Maja in septembra 1976 je Benečijo pri zadel hud potres. Ob tej katastrofi se je pokazala solidarnost predvsem Slovencev z obeh strani meje.
Maja 1977 je kulturno društvo «lvan Trinko» dobilo priznanje Osvobodilne fronte, ki ga podeljuje socialistična republika Slovenija. Priznan je je društvo dobilo z motivacijo, da že dolgo let požrtvovalno in uspešno opravlja vlogo buditelja in osve-ščevalca ter borca za uveljavitev nacionalnih in socialnih pravic beneških Slovencev.
V Trinkovem koledarju za leto 1978 dobimo kronološki pregled prireditev v letu 1977. Med organizatorji je bilo skoraj pri vseh društvo «Ivan Trinko*. Junija 1979 je imelo drtištim občni zbor, na katerem so izvolili novega predsednika društva Beppina Crisetiga. 24. novembra 1979 se je društvo ob 25-letnici smrti, s spominsko svečanostjo, poklonilo spominu pesnika Ivana Trinka. Na dvorišču sedeža društva so pesniku postavili doprsni kip. Ob tej pri ložnosti je izšla brošura o delu in življenju Ivana Trinka.
Novembra 1980 so slavnostno proslavili 25 -letnico obstoja društva. Društvu je čestitala vsa slovenska javnost, saj je bilo v teh 25 letih opravljenega veliko dela. V teh zadnjih letih opravlja KD rlvan Trinko* predvsem vlogo povezovalca in vzpodbujevalca med beneškimi kulturnimi društvi.
O živahnem kulturnem utripu na zahodni narodnostni meji slovenskega naroda, nam je zgovorno pričala letošnja Prešernova proslava v Trstu, posvečena Reziji in njenim ljudem.
Sestavil
Odsek za zgodovino NŠK
PRIMORSKI DNEVNIK
.. marca INI
(II.
PORTRETI
Drago Gorup skozi prizmo umetniškega ustvarjanja
«V gledališču je tako: igralec ali režiser se s svojim delom izpostavljata. 'rudi izkušen umetnik ima zaradi tega pred vsakim nastopom tremo. To pa človeka lahko stresira, ali pa ga pomladi. »
Drago Gorup, član Slovenskega stalnega gledališča. Radijskega o-dra in plodovit gledališki ustvarjalec v okviru openskega kulturnega društva »Tabor*, ki nam to pripoveduje, se ob vsakem srečanju 7. občinstvom očitno pomlaja, kajti težko bi kdo na prvi pogled dejal, da se je že srečal z Abraliamom Sele iz pogovora se jasneje izlušči spoznanje, da so za njim dolgoletne in bogate izkušnje, ki so izoblikovale v njem jasne in stvarne poglede ne le na čudoviti gledališki svet, temveč na življenje samo.
Gorupa smo zaprosili za pogovor z namenom, da bi skozi prizmo njegovih gledanj in spoznanj spregovorili o gledališki u-metnosti pri nas zlasti na področju tako imenovanih ljudskih odrov ali amaterskih dramskih skupin, vendar ob tem stiku ne moremo mimo Gorupa človeka, kajti v njem se zrcali, kot v malokom, nekakšna klasična podoba umetnika, zaverovanega v umetniško i>oslanstvo, nemirnega v svojem neskončnem iskanju resnice skozi filter umetniškega izražanja, neumornega v delu in verujočega v človeka, tistega z veliko začetnico.
«S tem silimo v retorikom je njegova prva reakcija. Retorika in banalnost mu ne ležita, raje se poglablja v razmišljanja o današnjih gledaliških problemih, začenši z vprašanjem, kakšna je umetnikova usoda v današnjem svetu.
»Gledališki umetnik je pravzaprav še vedno revež. Kaže, da je kultura še vedno luksus, ki si ga lahko privoščijo le večje ustanove. Zato je izbira umetniške poti za marsikoga velik riziko. Umetnik mora najti mecena in moj mecen je v vseh teh letih bila v prvi vrsti stalna služba moje žene.*
Prvi spomini njegovega umetniškega udejstvovanja segajo že v leto 45. Tedaj je prvič nastopil v vlogi kralja v »Kraljestvu palčkov*. To je bila tudi iskra, kj je prižgala v njem ljubezen do gledališča. Po vrsti nastopov pri Ljudskem odru pod vodstvom Milana Kosiča in Justa Košute je odšel na študij medicine v Padovo. vendar ga je vselej bolj pritegovalo gledališču in zamenjal je zdravniško kariero z gledališko. Od takrat lahko zasledimo njegovo ime na skoraj sto gledaliških listih. Teatro del-I’UniversitA v Padovi, Compagnia Veneta di Prosa s Toninom Mi-ckeluzzijcm, Compagnia Aroldo Tieri - Lojodice, Teatro Mobile z Bosettijem, Cooperativa Sociale Teatro Ora Zoro z Luigijem Can d« nijem so glavne eta|)e njego vega večletnega gledališkega bi vonja po Itaiiji. Pred kakšnimi štirimi leti pa se je od’očil za povratek in začel sodelovati s Slovenskim stalnim gledališčem. Nastopal je tudi s Teatro Sta bile in na radiu.
Drugo poglavje je njegova re žiserska dejavnost v okviru dru
štva Tabor ter drugih društev. Priredil in režiral je vrsto zanimivih in uspelih del od »Petrograd 1917» in »Melodarjade* do c Hinko Tomažič in tovarišic ter »Krokodil* Dostojevskega. Med njegovimi zadnjimi napori je predstava o 8. marcu, ki jo je pripravil z učiteljiščnicami. Sploh je bila predstava nekaj novega na našem kulturnem prizorišču in je močno odjeknila v javnosti.
Prav ta način dela z mladimi, združevanje raziskovalnega dela s kulturnim izrazom, je po Goru-povem mnenju pot, ki bi jo bilo treba utreti in razširiti v naših kulturnih razmerah. V' mladih je veliko navdušenja, pravi, in "veliko veselja do dela, treba je le najti pravo pot do njih. Predvsem pa so mladi odzivni na debato, radi se poglabljajo v delo, ki ga morajo uprizoriti.
Potreba po diskusiji z igralci je ena od pomembnih značilnosti Gorupovega pristopa do gledališke umetnosti. Delo mora zrasti s skupnimi močmi. Vse pa je treba potem preveriti v stiku z občinstvom.
Če je ta neposreden stik igralec - gledalec izredno pomemben pri gledališču (in v tem je po Gorupovem mnenju tudi njegova prednost pred filmom in televizijo, ki včasih ljudi odtujuje namesto, da bi jih povezovala) je gotovo precejšnjega pomena tudi odziv strokovne kritike. O njej pa nima Gorup najboljšega mnenja. Pri nas je čutiti pomanjkanje prave kritike, pravi. Ne potrebujemo hvalisanj, vendar tudi neobčutljivost nam ne pomaga.
Dokaj kritično je njegovo mnenje tudi o širši gledališki ter sploh kulturni politiki pri nas. Pomanjkanje kadrov in finančnih sredstev najbrž hudo ovira razvoj poklicne, še zlasti pa amaterske gledališke dejavnosti. Vendar vse to prepogostokrat služi za izgovor, s katerim bi radi prikrili druge in še hujše hibe v našem kulturnem načrtovanju. Skratka, ne znamo izkoristiti kapitala, ki ga imamo na razpo-tgo. to je ljudi.
Tudi Gorupove sklepne misli veljajo človeku, ljudem. In prav ta njegova strast, da se približa ljudem in da ljudi zbliža med sabo najzgovorneje opredeljuje Gorupa človeka in umetnika. _
D. K.
Plemenita obrt izdelovanja violin
Srečanje z Mariom Kraljem iz Trebč
»Mario, izdelujete še violine, jih boste kaj pokazali?* »Seveda jih še izdelujem in verjetno jih bom še v tem mesecu razstavil v našem društvu. Upam, da bo do razstave prišlo in da bo uspela.*
Trebenci gotovo že vedo o čem bo govor, vsem ostalim pa naj takoj povemo, da je naš prispevek namenjen Mariu Kralju iz Trebč, po poklicu pleskarju, ki pa se že polnih 25 let ukvarja z izdelovanjem violin. Da je to njegov «hobby» boste rekli! Nam se dozdeva, da je to že precej več. kot samo zabava, da gre tu za umetnika - samouka, ki se je lotil izdelovanja violin brez vsake pomoči, v začetku tudi brez znanja, in ki ga ljubezen do tega glasbila še danes vodi pri delu in ustvarjanju, saj mu slave in denarja ta njegov «liobby» do sedaj še ni prinesel. «Mogoče pa bodo moje violine zaslovele po moji smrti,* nam je dejal v smehu. No, mi mu želimo in privoščimo, da bi bilo to prej.
Zakaj smo ga obiskali v njegovih rodnih Trebčah? Zato, ker smo pač slišali, da namerava prirediti še v tem mesecu razstavo svojih violin, verjetno tistih pet, za katere sam smatra, da so mu najbolje uspele. Kako. da se je odločil za izdelovanje violin, smo ga vprašali. Ker se je hčerka začela .učiti violino, pa ga je začelo zanimati, kako je violina izdelana, iz kakšnega lesa itd. Začetek seveda ni bil lahek, posebno ne tu, v našem zamejstvu, kjer se razen že pokojnega prof. Karla
Sancina, ki je bil sicer sam violinist, a je tudi izdeloval ta inštrument. nihče s tem ne ukvarja. »Violina ni lahek inštrument niti za ličenje, niti za izdelavo. Da postane nekdo dober violinist, mora opraviti kakih dvajset let študija in danes se še malo mladih odloča za ta težaven poklic. Pa tudi sama izdelava zahteva dosti dela, potrpljenja in seveda tudi znanja.*
Na koga se je obračal za na svete, smo ga vprašali. Na že pokojnega izdelovalca violin Demšarja iz Ljubljane. Sedaj nadaljuje s tem delom njegov sin. Pa tudi precej knjig je moral pre-čitati, o lesu pa je že marsikaj vedel, ker je bil njegov oče mizar.
Kakšen les pa je najbolj primeren za izdelovanje violin? Javor je osnovni les za violino, nam je povedal, zgornja plast violine pa mora biti vedno iz smreke. No, zadnje čase pa je Mario Kralj poskusil nekaj novega. Napravil je violino iz lesa oljke, ki mu je, tako nam je dejal res zelo dobro uspela. Videti je res zelo lepa in njen žametni glas je v trenutku napolnil kuhinjo, v kateri smo se pogovarjali. Tudi strokovnjakom jo je že pokazal, na primer znanemu violinistu Gorjanu Košuti in čelistu Milošu Mlejniku — oba sta pred časom nastopila v Kulturnem domu v Trstu z glasbenim ansamblom »Colegium musieum* iz Maribora. «Oba sta se zelo pohvalno izrazila o tej moji violini. Poskušali smo jo tudi na balkonu kulturnega doma.*
Koliko časa pa potrebuje za izdelavo ene violine? »To je pa zelo težko določiti. Vsaj mesec dni je treba delati, torej kakih 150 -160 delovnih ur. To pri meni ne gre tako lahko. Človek se ne more kar tako usesti in začeti z delom. Kot pri slikanju, ali pisanju, človek mora biti razpoložen. Ne gre tu za izdelavo lahkega dela pohištva. Violina ne sme biti samo lepa, mora predvsem peti, zveneti, že najmanjša napaka pri izdelavi lahko moje delo pokvari. In veste, violina se mora tudi »uigrati*, da lahko pravilno zazveni. Leto dni poteče, da se na primer firnež dobro posuši, potem pa mora priti violina še v roke dobremu violinistu, da jo uigra.* »Lahko sc pa zgodi.* nam je še povedal, »da se violina z leti tudi pokvari, ker ni bila dobro izdelana, ker ni bil les najbolj primeren itd. Tudi takšni primeri so.»
Kakšne so njegove skrite želje, si želi svoje violine tudi prodati. »O prodaji raje ne bi govoril, pa tudi mi ni v glavnem do tega. Ze-lel bi le, da bi prišla moja violina v roke dobremu violinistu. Ponavadi se ob njegovem nastopu pove tudi. na kakšno violino je igral. In če bi se tedaj lahko zapisalo, da je bila to moja violina, bi bilo zame to veliko zadoščenje.* Mi mu lahko samo želimo, da bi razstava uspela, da bi si njegove violine ogledalo čim več naših ljudi in da bi njegovo violino iz oljke lahko dobil y roke res dober umetnik.
N. L.
' ,-r	'V -mŠi
Mario Kralj med svojimi violinami

VESTI Z GORIŠKEGA
Kulturno življenje včeraj in dnnes v Podgori
Bilo je pred več leti. kadar so vsako prosto uro izkoristili za gradnjo spomenika domačim padlim v narodnoosvobodilni vojni. Podgorci so hoteli takrat počastiti otvoritev tudi s petjem iz domačih grl. Našli so še kako prosto urico in pričeli vaditi pesmi, s katerimi bi nastopili na svečanosti otvoritve spomenika. Takrat so tudi obudili svoje prosvetno društvo in mu dali ime po zaslužnem domačinu, občinskem svetovalcu v nekdanji samostojni podgorski občini in tudi kasnejšem svetovalcu Demokratične fronte Slovencev v prvem povojnem goriškem občinskem svetu Andreju Paglavcu. S tem so se Podgorci hoteli oddolžiti svojemu zaslužnemu rojaku in njegovo ime se danes čuje ob vsakem nastopu njihovega pevskega zbora.
Peli so prvič na tem prazniku, potem pa so kar nadaljevali. Bilo je prijetno, ko so se dvakrat tedensko shajali na vajah in bilo je prijetno, ko so sodelovali na tem ali onem koncertu. Marsikdaj so se hudovali, ko jim ni bila dana možnost, da bi nastopili v kakem bolj oddaljenem kraju, pa so kljub temu vztrajali.
Prostor za vaje so dobili v eni izmed tolikih sob hiše pri Županovih, t.j. hiše, v kateri je bil za gospodarja Anton Klančič, ki je bil nad štirideset let podgorski župan. Prostor so pevci sami preuredili, tako da je
danes zares prijeten. Ni pa primeren za kako večjo prireditev in to v Podgori zelo pogrešajo.
Pevske tradicije v tej vasi segajo v daljno preteklost, v leta pred prvo svetovno vojno. Tudi društvenih tradicij imajo v Podgori precej, saj so tu imeli več društev, kar je bil odraz različne politične miselnosti ljudi. Seveda so vsa ta društva plemenito tekmovala med seboj. Med dvema vojnama so v Podporo prihajali tudi nekateri pevci iz drugih krajev, ki ga je vodil Lojze Bratuž. Prav po neki vaji so ga fašisti prisilili, da je popil strojno olje in da je potem za posledicami tega tudi umrl. Po vojni je podgorski zbor veliko let vadil Dori Klavčič in v njegovi družbi je bilo zares lepo. Tako pravijo še danes nekateri pevci zbora «Andrej Paglavec*, ki so tedaj bili v zboru.
Sedaj pa je na čelu njihovega zbora Marjan Ciglič. podgorski rojak, ki se je leta 1947 preselil v Novo Gorico in se tam tudi zaposlil. Ko so ga pred leti Podgorci vprašali. ali bi vadil njihov zbor. je rade volje sprejel. Mikalo ga je. da bi prihajal nekajkrat tedensko zvečer v domač kraj.
Zl)or se je razvijal in se še razvija. V teh letih so seveda peli predvsem domači slovenski publiki, nastopili pa so nekaik-at tudi picd tujo publiko. Tako- članom medna-
rodnega srečanja esperantistov, kot starčkom, ki živijo v domu v Ločniku. Peli pa so tudi v nekaterih italijanskih krajih, na raznih poletnih praznikih, tako slovenske kot italijanske pesmi, in publika je bila navdušena nad pesmijo. ki so jo peli v sicer nerazumljivem jeziku. a zato nič manj prijetnem.
V zboru imajo tudi nekaj pevcev italijanske narodnosti, saj je v Podgori že dolgo vrsto let precej prebivalstva italijanske narodnosti. V začetku so upali na domačo mladino, a nekateri so kmalu odšli, drugih pa niso mogli priklicati k zboru. Mlade zanimajo druge stvari. Zaradi tega so povabili na sodelovanje vrsto pevcev iz Nove Gorice. Ti sodelujejo y podgorskem zboru. p°jcjo pa tudi sami. in jim priskočijo na pomoč pevci iz Podgore. Gre v tem primeru za edinstven primer takega sodelovanja čez mejo.
Pevci zbora Andrej Paglavec se sedaj pripravljajo na celovečerni koncert, s katerim nameravajo nastopiti v kratkem v goriškem Kulturnem domu. Pred kratkim so nekateri med njimi sodelovali v oddaji »Na goriškem valu*, ki ga pripravlja slovenska tržaška radijska postaja. Za tržaško postajo so prejšnji teden prioravili cel koncert. Snemali so v goriškem Kulturnem domu.
MARKO 4VALTRITSCH
TOKRAT V ŽARIŠČU
Jutri bo toliko zaželeni in pričakovani prvi spomladanski dan, ki bo prinesel polno vijolic, trobentic in še drugega cvetja, če ga še niso odtrgale neznane roke po naših travnikih. Pravijo tudi, da se te dni v človeku menjuje kri, da vpliva pomlad na njegovo občutje, skratka, da človeka noter spreminja. Upati je, da bodo te spremembe prinesle osvežitev tudi v naš kulturni prostor, ki kaže nekatere znake u-trujenosti. Po nizu večtedenskih dolžnostnih Prešernovih in osmo marčevskih proslav, kot da ne vemo. kaj bi v kulturi počenjali, kot da se je sezona iztekla in nam je ena glanih skrbi iskanje primernega prostora za poletni dopust ali pa priprava na svetovno nogometno prvenstvo v Španiji, ki bo vklenilo vso našo pozornost, seveda pred televizijskim zaslonom.
Pa vendarle se te dni vije pomembna prireditev, ki bo trajala tja do konca aprila in ki je ne gre podcenjevati. Mislimo na pevsko revijo ^Primorska poje*, na to mogočno manifestacijo, ki je izraz in volja našega človeka po ohranjevanju slovenske tradicije in jezika, pomeni pa predvsem predanost lepemu in žlahtnemu. Ne-dvomno je. da je Primorska poje naš najbolj množičen kulturni maraton, ki ima veliko večje raz sežnosti od tistih, za katere pač obstaja. Odveč bi bilo na tem mestu naštevati vse kvalitete prireditve, na katero se naši zbori skrbno pripravljajo vse leto in odveč bi bilo poudarjati njen pomen. Ob tem blesku pa si ne morem kaj, da se ne bi zaustavil ob zame nerazumljivem dejstvu.
Konec lanskega leta so v Gorici z veliko in odmevno slovesnostjo odprli novi dom kulture, ki je po svojem videzu lep in doma čen. pripraven za življenje in sprejem čim večjega števila obiskovalcev. Skratka, prostori kot se spodobijo in lahko rečemo, da jih je v vsej deželi le malo takih. Neverjetno pa se mi zdi, da Primorska poje v teh prostorih ne more dobiti svojega domovanja. Neverjetno se zdi, ampak res je, da mora mogočna slovenska manifestacija v tujo hišo — v gorički Avditorij. Zakaj potem toliko žrtev, sredstev, človekovega truda, ko ostajajo zidovi ob takih priložnostih nemi in gluhi. Mogoče pa ne gre za zidove, ampak za čisto nekaj drugega: nemi in gluhi so ljudje, ki se ne zavedajo škode, se ne zavedajo cankarjanskega greha, ki ga s tem počnejo. Pravih odgovorov, še manj pa o-pravičil, na to odločitev ni, vsak nadaljnji komentar pa je odveč. Dejstvo pa je. da se kažemo ob vzvišenosti prireditve in kulture zelo majhni.
Toliko o tem. Nekoliko več besed bi veljalo posvetiti tudi kulturi nasploh, odnosu med mlajšimi in starejšimi v naših društvih in prostorih, vendar tokrat lahko samo uvedemo v razmišljanje. Veliko je danes takih parol: nuditi mladim, kar si želijo, razumeti njihove potrebe, pritegniti jih h kulturni dejavnosti itd. Zakaj pa? Mladi morajo tudi sami imeti v sebi tisto moč, ki jih žene v kulturo in v neodtuiujoče življenje, sami si morajo priboriti mesto pod soncem, drugi jim lahko gredo kvečjemu na roko. Dokler mladina spontano ne začuti vseh potreb in odgovornosti, so vse parole pepel. Vsaka generacija namreč mora biti tako močna, da vpliva na razvoj.
MARIJ ČUK
Jutri na Opčinah proseška godba
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri popoldne nastopila godba na pihala s Proseka, ki jo vodi Slavko Luža. Gre za prvi nastop te godbe na pokritem na Opčinah. Kulturno društvo Tabor, prireditelj srečanja s proseškimi godbeniki, namerava s to pobudo še razširiti svojo prireditveno dejavnost. Proseška godba, ki deluje neprekinjeno že 78 let in v kateri nastopa 52 godbenikov, med katerimi veliko mladih, bo s svojim pestrim sporedom koračnic in drugih narodnih in u-metnih skladb prav gotovo poskrbela za prijeten kulturni popoldan.
Prireditve v januarja in februarju 1982
JANUAR
4. 1.
9. 1.
KD Slovenec: predavanje o vinski trti, predava agronom Vitjan Sancin Lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin: predstavitev igrice »Zajček Dideldajček* na Opčinah
10.	1. Zveza cerkvenih pevskih zborov: Božični koncert v stolnici sv. Justa
10.	1. Mešani zbor Slovenec nastopil na proslavi »o bunkerju* v Borštu
10.	1. Lutkovna skupina tabornikov RMV
z Opčin: ponovitev predstave »Zajček Dideldajček* na Opčinah
11.	1. Kulturno združenje Most in dru-
štvo slovenskih izobražencev:	pre-
davanje Tarasa Kermaunerja o Kosovelu
11.	1. Seja glavnega odbora ZSKD v Gorici
15.	1. V Trebčah podelitev priznanj bivšim aktivistom:	nastop zbora Slovan,
dramske skupine iz Trebč in godbe »V. Parma*
15.	1. Mladinski dom Bol junec: nastop de-
kliškega zbora iz Devina ter mladinske skupine od Sv. Jakoba
16.	1. Ustanovni sestanek Mladinskega pev-
skega zbora KD »F. Prešeren*
16.	1. V Finžgarjevem domu na Opčinah nastop šentjakobske dramske skupine z igro »Koledniki*
16. 1. Ženska pevska skupina Stu ledi sodeluje na srečanju Ljudskih pevcev, godcev in plesalcev v Ptuju 16. 1. KD Rdeča zvezda priredi gostovanje amaterskega odra Jaka Štoka z veseloigro Slana voda
16. 1. Ženski pevski zbor KD Ivan Grbec nastopil na proslavi 200-letnice šolstva na Primorskem v Skednju
16. 1. KD Rovte - Kolonkovec: občni zbor
16.	1. - 17. 1. KD Slovenec: kulturna pri-
reditev pb prazniku sv. Antona v Borštu
17.	1. KD S. Škamperle in KD Union: ples
z loterijo
17.	1. KD Valentin Vodnik: smučarski izlet v Fomi di Sopra 17. 1. KD Vesna: koncert dekliškega in moškega zbora Igo Gruden iz Nabrežine
17.	1. SKD Tabor: koncert kljunastih flavt
GMT ter otvoritev razstave Hlavaty-jevih akvarelov
18.	1. KD Rdeča zvezda: okrogla miza na
temo »Poljska*, predava B. Jazbec
19.	1. Slovenski klub: večer posvečen han-
dikapiranim
21. 1. Društvo slovenskih upokojencev: predavanje prof. Pečenka o pravicah slovenske narodnostne skupnosti
21. 1. Lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin nastopa z igrico »Zajček Didel-dajček* v šoli 1. maj 1945 v Zgoniku
23.	1. V Barkovljah sestanek za oživitev kulturnega delovanja
23.	1. in 24. L Ansambel bratov Krt iz Kamnika nastopil v Bazovici, Skednju in Doberdobu
23.	1. KD Union in KD Slavko Škamperle: ples za mlade na stadionu 1. maj. 23. 1. SKD Tabor: ponovitev koncerta kljunastih flavt GMT na Opčinah za slovenske in italijanske šole
23.	1. TPPZ »Pinko Tomažič*: koncert ob
10-letnici delovanja v gledališču Verdi v Trstu
24.	1. Mladinski krožek iz Zgonika: Božični
koncert zborov Fantje izpod Grmade, dekliškega zbora iz Devina in zbora Majnik
24.	1. KD Primorsko: satirični večer »Klo-ba-sanje* v izvedbi Kobal - Verč -Vodopivec
24.	1. SKD Tabor: gostovanje amaterskega odra Jaka Štoka z veseloigro Slana voda
24. 1. KD France Prešeren: gostovanje gledališča »Brez tretjega* iz Kopra z veseloigro »Pik nik s tvojo ženo*
24. 1. Mladinski odsek KD Vesna: srečanje na temo »Vera in današnji čas*, okroglo mizo vodita Stojan Spetič in Tone Bedenčič
24. 1. Sodelovanje lutkovne skupine KD V. Vodnik z igrico »Trdoglavček* v Izoli na področnem srečanju lutkovnih skupin obalno-k raškega in tržaškega območja
24. 1. Sodelovanje lutkovne skupine tabornikov RMV z Opčin z igrico »Zajček dideldajček* v Piranu na področnem srečanju lutkovnih skupin obalno-kraškega in tržaškega območja
25.	1. KD Slovenec: predavanje o aktinidi-
jah, predava agronom Vitjan Sancin
26.	1. Slovenski klub:	koncert slovenske
kantavtorke Mateje Koležnik
27.	L SKD Tabor: občni zbor
27.	1. KD Rdeča zvezda: večer diapoziti-
vov o gorah z Miranom Gabrščkom
28.	1. KD Slovenec: večer diapozitivov o
Islandiji z Mariom Magajno
28.	1. Lutkovna skupina tabornikov RMV
z Opčin nastopa z igrico «Zajček Dideldajček* v šoli v Nabrežini
29.	1. KD Union in KD Slavko Škamperle
priredita v Podlonjerju film Sergia Nodusa o Polineziji
29.	L KD Igo Gruden: občni zbor
29.	L KD F. Prešeren: večer posvečen han-
dikapiranim, nastopajo: Tržaški oktet ter mladinska dramska skupina KD F. Prešeren »S kakšno pravico ti rečem dober dan*. Otvoritev razstave slikarja Stojana Zafreda iz Divače
30.	1. KD Union in KD Slavko Škamperle:
ples za mlade na stadionu 1. maj
30.	1. KD Valentin Vodnik: večer s ča rovnikom Mariom Pogačnikom iz Sežane
30.	1. KD Slovenec: gostovanje KD v Bo-
ljuncu
31.	1. PD Mačkolje:	Uprizoritev veselo-
igre »Slana voda*
FEBRUAR
1. 2. Društvo slovenskih izobražencev: predavanje patra Antona Korena o poslanstvu bratov Cirila in Metoda
1.	2. KD Rovte - Kolonkovec: pričetek tur-
nirja v briškoli
2.	2. Slovenski klub: večer z raziskoval-
nim taborom «Barkovlje 81»
3.	2. KD Vesna: večer diapozitivov o Islan-
diji z Mariom Magajno
3.	2. KD Franc’ Prešeren: Tomažičeva
proslava
4.	2. Lutkovna skupina tabornikov RMV z
Opčin nastopa v šoli v Šempolaju z igrico »Zajček Dideldajček*
5.	2. Slovenski kulturni klub: Predavanje
Rafka Dolharja
5. 2. ZSKD »Okrogle od Prešerna do Šifrerja* sodelujejo: mladi literati, TO ZD Lopovi ter kantavtor Andrej Šifrer
5.	2. KD Jože Rapotec: gostovanje dram-
ske skupine KD Slovenec iz Boršta in mešanega pevskega zbora Slovenec
6.	2. ZSKD »Rezija ma, ti si makoj ma»
v Reziji
7.	2. ZSKD proslava dneva slovenske kul-
ture v Trstu
Društvo zamejskih likovnikov pripravilo retrospektivno razstavo Avrelija Lukežiča
8.	2. Društvo slovenskih izobražencev: od-
prtje razstave M. Bambiča, izid literarnega natečaja Mladike, nagrajevanje Mladi oder in govor L. Šorli
8.	2. KD Igo Gruden: koncert dekliškega
in moškega zbora Igo Gruden
9.	2. KD Rdeča zvezda: otvoritev raz-
stave umetnice Bogomile Doljak ter nastop kitarista Igorja Starca v društvenih prostorih v Saležu
9.	2. - 14. 2. KD Rdeča zvezda v sodelovanju s ŠK Kras »Teden slovenske kulture*
10.	2. KD Lipa. KD Primorec in KD Slovan «Proslava dneva slovenske kulture* v Bazovici
10.	2. KD Primorsko: gostovanje SSG z igro »Minister Gregor pa nič*
10.	2. Lutkovna skupina tabornikov RMV
z Opčin z igrico »Zajček Dideldajček* v šoli v Dolini
11.	2. KD Rdeča zvezda v sodelovanju s
ŠK Kras: večer posvečen otrokom. Nastopila sta folklorna skupina KD Rdeča zvezda in otroški zbor Primorec. Večer so priredili v kleti M. Doljaka v Samatorci
12.	2. Slovenski kulturni klub: Predavanje
Sergija Pahorja o Poljski
12.	2. KD Jože Rapotec: Prešernova proslava
12.	2. KD Primorec, KD Lipa in KD Slovan: «Proslava dneva slovenske kulture* v Trebčah
12.	2. SKD Tabor: Prešernova proslava na Opčinah
13.	2. Moški zbor Valentin Vodnik: Vinski koncert
12.	2. - 20. 2. SKD Tabor: razstava Prešernovih poezij in izdaj o pesnikovem delu
12.	2. Mladinski krožek Prosek - Kontovel:
otvoritev razstave P. Tomažiča
13.	2. KD Barkovlje in TPK Sirena: spo
minski večer ob 1. obletnici smrti Stanka Pertota
13.	2. SKD Tabor: Premiera Dostojevskove fantastične satirične groteske »Krokodil*
13.	2. KD Slavec: občni zbor
13.	2. KD Union in KD Slavko Škamperle: Prešernova proslava v Podlonjerju 13. 2. Društvo Slovencev miljske občine: Prešernova proslava
13.	2. ŽPS Stu ledi: nastop v Podlonjerju
na Prešernovi proslavi
14.	2. SKD Tabor: ponovitev groteske »Kro-
kodil*
14.	2. KD Vesna: gostovanje amaterskega odra Jaka Štoka z veseloigro Slana voda
14.	2. Koordinacijski odbor prosvetnih in kulturnih društev občine Dolina: »Proslava dneva slovenske kulture*
14.	2. Godbeno društvo Prosek: koncert v Sovodnjah
14.	2. KD Rdeča zvezda v sodelovanju s
ŠK Kras: »Prešernova proslava*
15.	2. Društvo slovenskih izobražencev: Sre-
čanje z deželnim svetovalcem D. Štoko
15.	2. KD Rdeča zvezda v sodelovanju s
KD Kraški dom: okrogla miza na temo «40 dni po osvoboditvi Trsta* Sodelovala sta B. Jazbec in M. Pahor
16.	2. Slovenski klub: večer o yogi
17.	2. KD Union in KD Slavko Škamperle
»Prešernova proslava* na stadionu 1. maj
18.	2. - 20. - 21. - 22. - 23. KD F. Preše-
ren: pustni odbor «pustovanja»
19.	2. Slovenski kulturni klub: predavanje
Marije Brecelj «Argentina 1981»
19.	2. TPPZ »Pinko Tomažič*: občni zbor
20.	2. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras: otro-
ško pustno rajanje v Samatorci
20.	2. Godbeno društvo Prosek: sodelovanje na pustnem sprevodu na Opčinah
20.	2. Godba iz Ricmanj: sodelovanje na pustnem sprevodu na Opčinah
20.	2. KD Union in KD Slavko Škamperle
priredita otroško pustno rajanje
21.	2. Godba iz Ricmanj: sodelovnaje na
pustnem sprevodu v Miljah
21.	2. Godba iz Križa: sodelovanje na pustnem sprevodu v Miljah
21.	2. KD Igo Gruden: otroško pustno rajanje
21. 2. KD Slovenec: pustno rajanje
21.	2. KD Vesna: mladinski odsek - pust-
ni ples
22.	2. Društvo s'ovenskih izobražencev: pre-
davanje Pavla Merkuja o ekspresivnih imenih v srednjeveškem Trstu
22.	2. Lutkovna skupina tabornikov RMV
z Opčin nastopili z igrico »Zajček Dideldajček* v Doberdobu
23.	2. KD V. Vodnik: otroško pustno ra
janje
23.	2. KD Primorec: otroško pustno rajanje
25.	2. Lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin v šoli A. Gradnik v Repnu z igrico »Zajček Dideldajček*
25.	2. Slovenski klub: satirični večer «K>o
ba sanje* v izvedbi Kobal - Verč -Vodopivec
26.	2. Slovenski kulturni klub: predavanje
Iva Jevnikarja o narodnih manjšinah
26.	2. Mladinski odsek KD Vesna: otvoritev
razstave Pinko Tomažič in tovariši
27.	2. Ženski pevski zbor Tabor nasto-
pa na Prešernovi proslavi v Finžgarjevem domu na Opčinah
27.	2. KD Rovte - Kolonkovec: Prešernova proslava
27. 2. KD Prosek - Kontovel: Prešernova proslava
27. 2. KD Fran Venturini: Preešmova proslava pri Domju
27. 2. KD Jože Rapotec: gostovanje moškega pevskega zbora V. Vodnik z »Vinskim koncertom*
27.	2. KD Vesna: nastop moškega in de-
kliškega zbora ter godbe Vesna na partizanskem srečanju v Križu
28.	2. KD Igo Gruden: Proslava ob dne-
vu kulture
28.	2. KD Vesna: občni :bor - nastopil moški pevski zbor Vesna 28. 2. SKD Tabor: koncert zbora Konservatorija Tartini
PRIMORSKI DNEVNIK 7
20. marca 1982
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
V VELESLALOMU V KRANJSKI GORI
KOŠARKA
V ITALIJANSKI CI LICI
AMERIČAN PHIL MAHRE PRED VSEMI Jadranovci na gostovanju v Padovi
Sedaj sega po popolnem zmagoslavju v svetovnem pokalu - Jugoslovani ne dobro Tekma bo skoraj gotovo odločala, s kom bo Jadran igral v zadnjem delu
ne slabo - Nockler najboljši med Italijani - Stenmark odstopil - Danes slalom
KRANJSKA GORA . — Američan Phil Mahre, ki je že zdavnaj pred koncem letošnjega svetovnega pokala v drugo postal zmagovalec v skupni razvrstitvi, je v tej sezoni dolgo čakal na veleslalomsko zmago. Kar šestkrat je bil drugi, zmaga pa mu je nenehno uhajala iz rok. Že je kazalo, da to zimo ne bo nič * njegovo zmago v veleslalomu, zakaj njegov dvojček Steve je. v zadnjem obdobju letošnjega svetovnega pokala postal tako nepremagljiv, da je v finišu obdal zmagovito serijo. Vendar pa se je Philu nasmehnila zmaga prav v predzadnjem veleslalomu na Vitrancu, kjer doslej sploh še ni nikoli tekmoval.
Čudno je sicer slišati, da Phil Mahre še ni startal v Kranjski gori, kjer so se vpisali v startne sezname domala vsi svetovni tekmovalci, toda leta 1970, ko je bil na Vitrancu predzadnji svetovni pokal, je bil Phil Mahre še premlad za reprezentančni dres. Leta 1978 na zadnji kranjskogorski prireditvi za svetovni pokal, pa Američani sploh niso prišli v Kranjsko goro. Po slabem začetku sezone so jih tisto leto odpoklicali domov že po tekmi v Madonni di Campiglio, tako da je Phil Mahre danes pravzaprav zares prišel, videl in zmagal.
O zmagi Phila Mahra je odločila Prva veleslalomska proga, ki jo je Postavil naš trener Filip Gartner, imela pa je 50 vrat. Kar je na tej Progi zapravil svetovni prvak Steve Mahre, je v družinskem krogu spretno popravil Phil. Proga sicer ni bila tisto, čemur tekmovalci pravijo idealna, saj jo zaradi novega snega ni bilo mogoče usposobiti, da bi bila ustrezno trda. Prireditelji so se Potrudili, kolikor je bilo v njihovih močeh, vendar suhega snega ni bilo mogoče utrditi bolj kot so ga. Na drugi progi, ki jo je postavil norveški trener Rolf Mundal z 49 vrati. Pa je popoldne, ko je sneg že načeto toplo sonce, prijel snežni cement, zato je bila bolj pogodu večini tekmovalcev.
Kakorkoli že, prva vitranska veleslalomska proga je očitno ustre-
bolje pripravljena, čeprav so organizatorji tudi na prvi progi naredili vse, da bi jo čim bolje pripravili.* Bojan Križaj: «Kaj naj rečem? Želim si, da bi se ta izredno naporna sezona čimprej končala.*
Tone Vogrinec: «Trije med prvimi petnajstimi ni neuspeh, pa tudi kakšen večji uspeli ne. Povsem dru gače bi bilo, če bi imeli katerega izmed naših med prvimi desetimi, prvimi petimi. Zanimivo se mi danes zdi, da so naši fantje vsi po vrsti izgubljali v prvem delu proge, čeprav govorimo o tem, da so utrujeni in bi torej morali biti slabši v spodnjem delu. Utrujenost torej vendarle ni tako pomemben faktor.*
Danes slalom
Do kranjskogorskega slaloma, ki bo na sporedu danes (ob 10. in 12. uri), predzadnjega v tej sezoni svetovnega pokala, so le trije tekmovalci okusili slast zmage — Phil Mahre
trikrat, po dvakrat pa Stenmark in Steve Mahre.
Mar bo v Kranjski gori danes četrti tekmovalec stopil na najvišjo stopnico? Težko, kajti Phil Mahre sega po popolnem zmagoslavju v svetovnem pokalu — zlatih kolajnah v skupni uvrstitvi, veleslalomu in slalomu. Če hoče dokončno prehiteti Stenmarka, mora Phil Mahre danes zmagati, zato je njegov načrt seveda preprost, kakor je navsezadnje sploh zmeraj — zmaga.
Phil Mahre bo lahko dobil nove točke samo z zmago, prav tako tudi Stenmark, Steve Mahre pa, že z drugim mestom. Zgodi pa se lahko, da kdo vsem, ki se potegujejo za kolajne, krepko zmeša račune. Proti koncu sezone je zmeraj težko reči, kdo je sploh v formi. Ta čas je zanesljivo najbrž le to, da je v najboljši formi prav Phil Mahre.
Jože Dekleva, Peter Lovšin
iiiiiiMiiimiMHiiimiMmimiiiiiiiiiiiitftiiiiiiiiiiiiimiiiitHMfitiiiiitHiiiittiiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
Žreb v evropskih pokalih
Hodnički-Hamburger
Prvo srečanje bo 7., povratno pa 21. aprila
prvenstva ■ V derbiju promocijskega prvenstva Bor-Kontovel ni favorita
Jadranovci bodo po gostovanju v Padovi skoraj gotovo vedeli za nasprotnika, proti kateremu se bodo v «play offs* potegovali za prestop v B ligo. Vse to bodo seveda pogojevali izidi nadaljnj!n srečanj, vendar menimo, da bo dvoboj z moštvom Autopiu le nekoliko zahtevnejši od ostalih nastopov, v katerih bi morali «plavi» slaviti zmago.
Splichalovi varovanci bodo odšli v Padovo z enim samim namenom. Za
REZULTATI
1.	Ph. Mahre (ZDA)	2’23”65
2.	Enn (Avstrija)	2'23"91
3.	Girardelli (Luks.)	2'24”40
4.	Gaspoz (Švi.)	2'24”54
5.	Orlainsky (Avs.)	2’25”36
6.	Julen (švi.)	2'26”05
V. Skajem (Nor.)	2'26"30
8.	Wenzel (Liech.)	2’26"30
9.	Ortner (Avs.)	2’26”44
10.	Zurbriggen (Švi.)	2'26”55,
U. Fournier (Švi.) 2’26”80. 12. Franko (Jug.) 2’26”85, 13. Križaj (Jug.) 2’26”95, 14. Nockler (It.) 2’27”26. 15. Kuralt (Jug.) 2'27”33, 16. S. Mahre (ZDA) 2'27”34, 30. Podboj (Jug.) 2'32”Ž6, 31. Benedik (Jug.) 2’32''48, 34. Jakopin (Jug.) 2’36”84.
Uvrstilo se je 37 tekmovalcev.
Lestvica svetovnega pokala
V VELESLALOMU 1. Phil Mahre 105; 2. Stenmark 100; 3. Girardelli 69; 4. Gaspoz 67; 5. Enn 63; 6. S. Mahre 60; Zurbriggen 50; 8' Križaj 45; 9. Fournier 43; 10. Strolz in Ortner po 35; 13. Strel 29; 30. Kuralt in Franko po 14.
SKUPNA LESTVICA SP 1. Ph. Mahre 304; 2. Stenmark 210; 3. S. Mahre 177; 4. Miiller 132; 3- Wenzel 116; 6. Podborski 115; 7. Girardelli 108; 8. Weirather 97; 9. Gaspoz 89; 10. Zurbriggen 85; 12. Križaj 74.
*ala Philu Mahru, ki je kar za 61 stotink sekunde prehitel dobro razpoloženega Avstrijca Hansa Enna, šo za nadaljnjih enajst stotink pa reprezentanta Luksemburga Marca Girardellija. To je bila kar lepa Prednost, ki se je nazadnje konča-
s tako dolgo pričakovano zmago, s katero pa si je Phil Mahre dodala že zagotovil tudi zlato kolajno v Posebni veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala, zakaj komaj je verjetno, da bi mu bil Ingemar Stenmark še nevaren nasprotnik, saj bo (1° odločilnega veleslaloma na finali svetovnega pokala prihodnji teden je težko prišel v tako formo, da bi lahko ogrozil Phila Mahra na nje-8°yi poti k zlatu.
Stenmark je danes na Vitrancu poskusil vse, da bi se otresel Phila Mahra. Začel je dobro, nato pa mu je obrnila hrbet še sreča. Naredil Je dve napaki, pri prvi ga je sploh P°vsem zasukalo in ustavilo, tako
je dosegel le 24. • čas. Popolnoma nerazpoložen, Stenmark sploh nl prišel na start druge proge, saj 1 zaostankom 2.94 sekunde zares ni mogel več računati na boljšo uvr stitev.
.. Našim reprezentantom po vsej pri-'ki peša forma, čeprav uvrstitev JUieta Franka na 12. mesto sploh m slaba, škoda za mladega Roka Petroviča, ki po razmeroma dobrem vmesnern času na drugi progi ni ujel Vrat nekaj nad ciljem. Med debiloma na svetovnem pokalu v na C ekipi je prišel na cilj le Jure Ja k°Pin. Matej Oblak pa je izpadel na prvi progi.
Izjave
, Phil Mahre: «Vozil sem zelo do-br°. čeprav mi današnji veleslalom m najbolj ustrezal. Po konfiguraciji jal se mi pač ne zdi najbolj posrečit. Seveda pa moram biti zado-vMjen, kako tudi ne bi bil! Po še-ph drugih mestih v veleslalomih ®tošnje sezone naposled zmaga tudi Z*rne.»
Jure Franko: «S svojim nastopom Msem najbolj zadovoljen. Res je, da Scui poskušal vse kar se je dalo, ’endar pa mislim, da sedaj nisem , najboljši formi. Druga proga mi 'e tk)lj ustrezala, bila je hitrejša in
ZilRICH — V Ziirichu so včeraj izžrebali pare za polfinale evropskih nogometnih pokalov, v katerih, kot je znano, Italija nima več nobenega svojega zastopnika, Jugoslavija pa je ostala z enim moštvom, in sicer z niškim Radnič-kim v pokalu UEFA, potem ko je v četrtfinalu pokala prvakov v sredo izpadla Crvena zvezda.
Kaj se sedaj obeta niški enajsterici? Žreb je določil, da bo prvo srečanje odigrala na tujem, kjer se bo pomerila z zahodnonemškim Hamburgerjem. Lahko bi ji žreb določil švedsko ekipo Goteborg, vendar je težko reči, da ji je bil nenaklonjen saj sedaj ni več lahkih nasprotnikov. Morda pa bi bilo še težje, če bi morala igrati proti drugi zahodnonemški ekipi v tem pokalu. Kaiserslauternu, ki je v o-dlični formi, saj je v zadnjem kolu zabil Real Madridu kar pet golov, prejel pa nobenega.
Po logiki sodeč naj bi torej Hamburger postavil konec neverjetnim uspehom niške enajsterice. Tako pa je bilo rečeno pred prvim kolom, drugim in nato tretjim, vendar je Radnički vsakikrat postavil na glavo vsako predvidevanje: najprej je odpravil Napoli, nato solidni švicarski Grasshoppers, nazadnje pa nekdaj slavni nizozemski Feyenoord. Upajmo, da bo tudi tokrat tako. čeprav pri tem ne moremo mimo dejstva, da se Radnički v domačem prvenstvu še vedno bori pred izpadom, Hamburger pa je na tretjem mestu zahodnonemškega prvenstva s točko zaostanka za vodečima Bayernom in Kolnom.
POKAL PRVAKOV
CSKA Sofija (Bolgarija) - Bayern (ZRN)
Aston Villa (Angl.) - Anderlecht (Bel.)
POKAL POKALNIH PRVAKOV !
Dinamo Tbilisi (SZ) - Standard Liege (Bel.)
Tottenham (Angl.) - Barcelona! (Španija)	I
POKAL UEFA
Kaiserslautern (ZRN) - Goteborg (šve.)
RadnFki Niš (Jug.) - Hamburger (ZRN)
Prvo tekmo bodo odigrali 7.. povratno pa 21. aprila.
3.	Arnoux (Fr.)
renault	1’30”121
4.	Piquet (Braz.)
brabham	1’30”428
5.	Villeneuve (Kan.)
ferrari	130 ”428
6.	Pironi (Fr.)
ferrari	1’30’'655
7.	Lauda (Avs )
melaren	1'30”715
8.	Reutemann (Arg.)
vvilliams	1’30”944
9.	Patrese (It.)
brabham	1’31”053
10 De Angelis (It.)
lotus	1’31”790
Bruno Giacomelli	(It.)	na alfa
romeo je	14.,	Alboreio	(It.) na
tyrellu 15.,	De	Cesaris	(It.) na
a;fa romeo pa mesto niže
DANES V DIJAŠKEM DOMU
Seminar za zamejske športne delavce
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije prireja s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in s Koroško športno zvezo seminar za zamejske športne delavce, in sicer danes, 20., ter jutri, 21. marca, v prostorih tržaškega dijaškega doma.
Program:
DANES, 20. MARCA
14.30: shod udeležencev seminarja ;
15.00: «Narodnostni trenutek pri vodenju slovenskega športnega društva* — predava dr. Odo Kalan;
17.00:	«Gospodarski pristop
pri vodenju društva* — okroglo mizo vodi Franko Vitez: JUTRI, 21. MARCA
9.00: «Organizacija vrhunskih prireditev ter športnih manifestacij* — predava Zoran Na prudnik;
11.00: «Osvetlitev lika sodobnega managerja ter ostalih funkcij v društvenem odboru* - predavata Zoian Naprudnik in prof. Ivan Peterlin.
Obe moštvi sta letos igrali z dokaj spremenljivo srečo, tako da nista na najboljšem mestu na lestvici, gre pa omeniti, da sta poskrbeli za nekaj podvigov.
Borovci so v prvem derbiju slavili zmago po zelo izenačeni in napeti tekmi. Tokrat si ne upamo predvideti zmagovalca, saj sta si moštvi po našem mnenju enakovredni. Verjetno bodo tudi v tem derbiju posamezniki odločali o končnem izidu. Polet — Stella Azzurra Košarkarji Stelle Azzurre bodo prav gotovo jurišali na zmago, čeprav so jih številni spodrsljaji verjetno dokončno odrezali od borbe za prestop. Tavčarjevi varovanci niso nikoli že vnaprej poraženi, tudi če igrajo proti popolnejšim ekipam. Po-letovci bi torej lahko poskrbeli za presenečenje tudi proti bolj renomi-rani Stelli Azzurri.
SPORED 19. KOLA Ferroviario - Scoglietto; SGT - In-
ter Milje; Edera Časa del Frigo -GMT; Bor - Kontovel (20.3. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); CUS - Z&S; Polet - Stella Azzurra (21.3. ob 11.00 na Opčinah); Don Bosco - Barco-lana.
PROPAGANDA Servolana — Kontovel 80:27 (31:12)
KONTOVEL: Compare 2, Venier 3, Škrk, Sterni 1, Pertot 2, Gruden, Terčon 12, Cingerla 7, Ban, Pertot, Floreancig.
V četrtek je Kontovelce čakala težka naloga. Srečali so se namreč s Servolano. ki je prva na lestvici. Slovensko moštvo je v prvem polčasu še kar dobro igralo, v drugi polovici pa je popustilo na vsej črti. Prav v tem delu igre si je nasprotnik nabral največjo prednost in tekmo končal kar s 53 pikami razlike, (ašo)
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
da!\d;s
SOBOTA, 20. MARCA
NOGOMET
1982
UNDER 20
15.00	v Križu: Vesna - Edile A-driatica; 15.00 v Dolini: Breg -San Marco;
CICIBANI
16.00	pri Domju: Domio - Breg;
NAJMLAJŠI
16.00	v Sovodnjah:	Sovodnje -
Moraro;
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Padovi: Virtus - Jadran;

ODBOJKA
DREVI NA STADIONU «1. MAJ»
KOLESARSTVO
naše fante pa je nevarno predvsem to. da stopijo na igrišče nezbrani, z mislijo na nadaljnji del prvenstva, ko se bodo neposredno berili za prestop. Košarkarji iz Padove so v prejšnjem kolu zelo visoko premagali beneški Lido, naši pa so v- okrnjeni postavi in z nekaterimi igralci, ki so bili poškodovani, s težavo odpravili Fiammo iz Bočna.
Jadranovci trenutno posvečajo več časa telesni pripravi kot pa tehniki in taktiki. To bo našim prav gotovo jamčilo boljšo kondicijo v najbolj naporni fazi prvenstva, z druge strani pa bi vse to lahko pogojevalo njihovo igro v teh zadnjih nastopih.
Vsekakor smo trdno prepričani, da bodo fantje storili vse potrebno, da tudi v Padovi iztržijo novi točki.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tik za prvim bo na sporedu še drugi slovenski derbi. Tokrat se bosta pomerila Bor in Kontovel, Polet pa bo igral s Stello Azzurro.
Bor — Kontovel
Drevišnji dvoboj med Borom in Kontovelom bo prav gotovo zanimiv.
Pomlajena tržaška ekipa proti Sokolu
V moški C-1 ligi je težko pričakovati uspeh Bora JIK Banke
i.lLAN - SAN REMO
Saronni glavni favorit
MILAN — Danes bo na sporedu 74. mednarodna kolesarska dirka od Milana do Sanrema. Osrednja oseb nost dirke bo gotovo SaronrJ. ki je po treh drugih mestih, osvojenih na tej dirki v zadnjih letih, trdno odločen letos poseči po prvem Toda čeprav je glavni favorit za končno zmago, pa prežijo na Sa-ronnija vendarle tudi mnoge nevar nosti in težave. Največja ie ver jetno v tem, da bo proga merila kar 294 km, poleg tega na so jo organizatorji letos naredili še na pornejšo od prejšnjih let.
,,,,,,tl,iu|llllllllll„f„lnuiniiuinnnuinnn»iii.i....n.Iiiiliiinimi.il...................m.............................................................mn..........■nnnnnni.....mi
Glede na to, da sta danes in jutri sklepna mladinska turnirja ekip, ki nastopajo v prvenstvih nižjih lig, bo odbojkarsko prvenstvo zelo okrnjeno. Igrajo namreč samo v ženski B ligi, moški C-l in 1. diviziji (tako moški kot ženski). V najnižji ligi pa so nekaj tekem že odigrali med tednom, Sloga in Bor počivata, tako da bo nastopil le Sokol.
ŽENSKA B LIGA
Naša drugoligaša se bosta drevi že tretjič srečala v letošnjem prven stvu. V prvih dveh srečanjih so zmagah odbojkarice Bora Intereurope s 3:1 in 3:2. Nabrežinke in Tržačanke s tem neposrednim obračunom tudi končujejo prvi krog drugega dela prvenstva.
Oba trenerja naših drugoligaških šesterk — Sava Ušaja (Sokol) in Igorja Možeta (Bor Intereuropa) smo vprašali, kaj menita o dosedanjih prvenstvenih nastopih, ki žal niso bili najbolj uspešni, o derbiju samem in možnostih v preostalih petih nastopih drugega dela boja za točke.
SAVO UŠAJ (Sokol): «V prejšnjih štirih nastopih smo igrali precej slabše kot v prvem delu prvenstva. To gre pripisati objektivnim in subjektivnim dejstvom. Na treningih ni bilo več take prisotnosti (bolezni, delavne obveznosti in drugo), tako da je bil padec forme tudi pričakovan. Sedaj pa spet treniramo v polni zasedbi, kar pomeni, da smo krizo preboleli. Vse šesterke, ki smo jih doslej srečali, niso nepremagljive. Razlika med nami in ostalimi zastopniki v skupini ni velika.
Za današnji derbi pa ne dajem nobene izjave, ker igramo z nasprotnikom, s katerim imamo slabe izkušnje in sila neugodno tradicijo. Po mojem mnenju najboljša ekipa v skupini ni CUS iz Padove (po tistem. kar so pokazale pred tednom dni v Nabrežini), šesterke, ki se potegujejo za napredovanje, igrajo bolj prizadevno. Pri vseh nasprotnikih pa sem opazil, da servirajo zelo dobro.* IGOR MOŽE (Bor Intereuropa): «šesterki, ki imata realne možnosti za napredovanje, sta po mojem mne nju CUS iz Padove ter Putinati iz Ferrare. Če bi mi igrali v najmočnejši postavi, bi se lahko potegovali za osvojitev tretjega mesta, ker sta
SMUČARSKO TEKMOVANJE KANIN '82
Slovensko planinsko društvo v Gorici, prireditelj smučarskega tekmovanja «Kanin ’82», obvešča, da se je vpisalo 315 tekmovalcev.
Tekmovalo se bo na dveh progah.
Na mali progi bodo tekmovale kategorije «baby sprint*, miške in miški, medvedke in dame, do vključno startne številke 82.
Na veliki progi bodo tekmovale vse ostale kategorije od štev. 83 dalje.
Organizator prosi tekmovalce, naj bodo točni na startu.
nogomet
V JUTRIŠNJEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
prvi dve oddani zgoraj omenjenima ekipama. Za nas je prvenstvo praktično zaključeno. Igrale bodo mlade odbojkarice in realno gledano je že osvojitev seta za nas uspeh.
Drevi je Sokol nesporen favorit. Mi nimamo kaj izgubiti. Če pa bodo naše mlade odbojkarice pokazale kar znajo, nismo brez možnosti. Sam derbi pa bo prav gotovo izgubil na privlačnosti, ker ne bomo nastopili z najboljšo postavo (odsotni sta Kusova in Glavinova) in igra ne bo tako kakovostna*.
MOŠKA C-1 LIGA
Solaris Norcia in Bor JIK Banka se bosta srečala že četrtič v letošnjem prvenstvu. Slovenski odbojkarji igrajo v tem derbiju proti tradiciji, saj so prve tri tekme izgubili s 3:2, 3:1 in zadnjič s 3:0. Po zadnjih nastopih naših fantov, ki niso bili najboljši, je izredno težko pričakovali preporod in presenečenje, še toliko bolj, ker je mestni tekmec na vrhu lestvice.
Deželni turnir mladink
v Dolini
Našo pokrajino bo v tem finalu zastopal domači Breg. Favoritinje za osvojitev deželnega naslova med društvi, ki nastopajo v nižjih ligah (od C-2 navzdol) pa so nedvomno zastopnice AUSA PAV iz Červinjana. Zmagovalke tega turnirja se bodo srečale z zmagovalcem višjih lig za deželni naslov. V nadaljnje tekmovanje pa se uvrstita oba zmagovalca oziroma deželna prvaka.
ATLETIKA
NA PRVENSTVU U1SP V KROSU
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, «1. maj*: Bor - Kon-
tnvpl *
PROPAGANDA
15.00 na Kontovelu: Kontovel ■> Don Bosco B;
MINIBASKET
18.30	v Trstu, «1. maj*: Bor i Servolana C;
MED DVEMA OGNJEMA
TURNIR ŠPORTNE ŠOLE TRST
15.00 v Trstu, «1. maj*: nastopajo šole Ribičič. Kette in Širok;
KOLESARSTVO
2. OTROŠKO SREČANJE
15.00	v Štandrežu: kolesarski poligon;
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trstu, «1. maj*: Bor Intereuropa - Sokol;
MOŠKA C-l LIGA
18.00	v Trstu, Morpurgo: Solaris
-	Bor JIK Banka:
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Zandonai: Altura -Sokol:
MLADINKE
16.00	v Dolini: deželni finale (nastopa tudi Breg);
JUTRI
NEDELJA, 21. MARCA 1982
NOGOMET
L AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Portuale - Vesna:
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Dolini: Breg - Zarja; 15.00 v Ribiškem naselju: S. Marco - Primorje; 15.00 v Repnu: Kras - CGS;
3.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: °rimorec - San
Luigi For You; 15.00 na Padričah: Gaja - San Vito; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Juventina: 15.00 v Kr-minu: Brazzanese - Sovodnje: 15.00 Zagraju: Sagrado - Mladost; NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - San-giorgina; 10.30 v Repnu: Kras -Zaule; 12.00 pri Domju: San Vito - Gaja;
NAJMLAJŠI
10.30 v Dolini:	Breg - Domio:
14.00	na Opčinah: Blue Star - Primorje; 9.00 na Opčinah: S. Andrea
-	Zarja:
ZAČETNIKI
9.15 pri Domju: Domio - Breg:
12.00	v Repnu:	Kras - Opicina;
12.00 v Trebčah: Primorec - S. Andrea:
V derbiju z Zarjo Brežani ponovno v okrnjeni postavi
Bazovci pa so brez skrbi tako glede postave kot lestvice - Pri Primorju verjetno tokrat na igrišču tudi mlade sile - Optimizem pri Krasu po nedeljski zmagi na Proseku
AVTOMOBILIZEM
I eskusne vožnje za VN Brazilije
Prost (renault) včeraj najhitrejši
RIO DE JANEIRO - V Riu de Janeiru so včeraj opravili prve u-radne poskusne vožnje za nedeljsko avtomobilsko dirko v formuli ena za VN Brazilije. Po predvidevanjih je bil najhitrejši Francoz Alain Prost na renault turbo, o-stala vozila pa so imela precej težav zaradi izredno hude vročine.
VRSTNI RED
1.	Prost (Fr.)
renault turbo	1 28’’808
2.	Rosberg (Fin.)
williams	1’29”910
1.	AMATERSKA LIGA
Portuale — Vesna
Križani igrajo ponovno v gosteh, tokrat proti Portualeju, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. To jasno dokazuje, da naloga «plavih» ne bo lahka. Vendar nimajo kaj o-klevati, njihov položaj na lestvici kritičen in v teh preostalih osmih tekmah morajo zbrati čim več točk, sicer se ne bodo izognili nazadovanju. Vesna, ki je na repu lestvice, je v 22 nastopih zbrala le 15 točk in če hoče ostali v 1. AL, mora zbrati vsaj še 11 točk, kar pomeni, da mora v vsaki tekmi jurišati na zmago. Zato je tudi edini cilj «plavih» celotni izkupiček.
# * #
2.	AMATERSKA LIGA Breg — Zarj'a
Za mnenje o tem derbiju smo vprašali protagoniste same, to je nogometaše.
IVO STRNAD (Breg): «Sedaj, ko sta Samec in Peroša presedela ka-
zen, sta izključena Micor in Rodel-la. Tako imamo ponovno težave s postavo, kar se ponavlja skoraj vsako nedeljo in kar je tudi glavni vzrok za naš ne preveč rožnat položaj na lestvici Vseeno pa ne smemo popustiti, igrali bomo za točko, kajti drugače bi se naš položaj znatno poslabšal. Prepričan sem, da bi ob pozitivnem izidu preboleli tudi krizo, v katero smo zašli. Zato je jutri skoraj obvezno, da odnesemo vsaj točko.*
MIRJAN ŽAGAR (Zarja): «Tre-nutno smo v dobri formi, kar dokazujejo rezultati sami. Menim, da s postavo ne bo težav. Tudi problemov z lestvico nimamo in zato lahko igramo bolj sproščeno. Upam, da bo vreme lepo in igrišče v dobrem stanju, saj je v tem derbiju za nas važnejša lepa igra, s katero bi zadovoljili naše navijače, če bo igra dobra, tudi ugoden rezultat ne bi smel izostati, čeprav, kot sem že omenil, tokrat računamo bolj na dobro igro kot na rezultat sam.*
VČERAJ IN DANES NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Mednarodno zasedanje športnih zdravnikov
Seminar je posvečen obolenju kit pri športnem udejstvovanju Udeležba strokovnjakov iz našo dežele, Slovenije in Koroške
V dvorani »Felice Venezian* tržaške univerze so včeraj popoldne u-radno odprli mednarodni seminar športnih zdravnikov in strokovnjakov iz naše dežele, Slovenije in Koroške o obolenju kit pri športnem udejstvovanju. Zasedanje prireja deželni olimpijski odbor pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in tržaške univerze, pri njem pa sodelujejo še Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Koroška deželna športna zveza, Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Zveza italijanskih športnih novinarjev, Avtonomna turistična ustanova in Unverzitetni športni krožek.
Pobuda izhaja iz želje in potrebe po tesnejšem strokovnem sodelovanju med telesnokulturnimi delavci iz treh sosednih dežel, ki so v tem okviru že ustanovili stalen koordinacijski odbor.
Na včerajšnji otvoritveni slovesnosti so spregovorili deželni delegat CONI Civelli, rektor tržaškega vseučilišča Fusaroli in pa deželni odbornik za šport in turizem Bomben, o programu in pomenu seminarja pa je poročal zdravnik Nuciari, ki je član vodstva Zveze italijanskih športnih zdravnikov. Odprtja seminarja se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta F-JK Colli.
Seminar se bo nadaljeval danes zjutraj ob 9. uri s poročilom profe sorja Lamberta Perugie z rimske u niverze, sledilo bo predavanje dr Jožeta Bariča, člana predsedstva ju goslovanske zveze športnih zdravni kov. Zasedanje se bo zaključilo popoldanskih urah, na njem.pa bodo sodelovali tudi Zoran Naprudnik, 'predstavnik Zveze teleshokulturnih organizacij Slovenije, asistenta na ljubljanski Visoki šoli za telesno kulturo dr. Lilija Novak.irt dr. Mirjam Bravničar, specialist za športno medicino dr. Ljubica Vučetlč - Za vrnik ter specialist za ortopedijo dr. Vinko Pavlovič.
San Marco — Primorje
Po porazu, ki so ga Prosečani doživeli proti Krasu, praktično nimajo več upanja za drugo mesto na lestvici. Zato bo trener Kozina verjetno že jutri vnesel nekatere spremembe v ekipo. Vodstvo in trener sta namreč mnenja, da je treba že začeti graditi ekipo za prihodnjo sezono in zato bo Kpzina verjetno postopoma vključil nekatere mlade nogometaše.
Prav od sestave ekipe bo torej odvisno, kakšne možnosti ima Primorje na tem gostovanju. San Marco je namreč homogena in močna ekipa, trenutno deli tretje mesto prav s Primorjem in je zato povsem razumljivo, da domači računajo na celotni izkupiček, ker bi se s tem otresli neposrednega nasprotnika.
Kras — CGS
Težka naloga pa čaka Kras, čeprav bo po enem mesecu spet na domačem igrišču. CGS je solidna enajsterica, trenutno je na drugem mestu in se odlikuje z agresivno in skupinsko igro. Kako ustaviti to moštvo, je vprašanje, ki si ga postavljajo vse ekipe. CGS so doslej premagale le tri ekipe, San Marco, Zaule in Ctock. To potrjuje moč jutrišnjega nasprotnika Krasa, ki sicer še ni docela prebolel krize, vendar je nedeljska zmaga proti Primorju vnesla v njegove vrste precej optimizma.
3. AL NA TRŽAŠKEM
Primorec — San Luigi
Trebenci igrajo proti ekipi, katero so prav prejšnjo nedeljo dohiteli na lestvici. Zato je povsem razumljivo, da računajo na celotni izkupiček, s katerim bi ponovno popravili položaj na lestvici.
Gaja — San Vifo
Težja naloga čaka Gajo, ki sprejme v goste žilavega San Vita (trenutno ima San Vito 6 točk manj na lestvici). Prav lepo prednost, ki jo imajo nad ostalimi, morajo sedaj ga jevci dobro upravljati, brez prevelikega trošenja moči, ki jih bodo še kako potrebovali, ko bodo na vrsti neposredni dvoboji, ki bodo odločali o prestopu v višjo ligo. Ker pa si gajevci te priložnosti letos nočejo
zapraviti, si hočejo prestop že predčasno zagotoviti in zato je povsem razumljivo, da v vsakem dvoboju jurišajo na zmago.	B. R.
3. AL NA GORIŠKEM
Pladimonte — Juventina
Štandrežci bodo morali jutri na gostovanju v Podgori precej paziti. Domačini so namreč srednjemočna ekipa, ki pa zna tudi najmočnejšim pripraviti marsikatero nevšečnost. Kljub temu pa menimo, da bi morala Juventina s tega gostovanja odnesti vsaj točko.
Brazzanese — Sovodnje
Sovodenjci bodo danes, ob 15. uri v anticipiranem srečanju igrali proti ekipi Brazzaneseja. Srečanje, ki bo na krminskem pravokotniku, bo za Marsonove varovance izredno pomembno, saj morajo za vsako ceno zmagati, če želijo še upati na napredovanje. Vsak njihov spodrsljaj bi namreč znala izkoristiti Audax in Capriva, ki sta skupaj s slovensko ekipo v boju za drugo mesto.
Sagrado — Mladost
Kraševci bodo tokrat imeli zares težko nalogo. Sagrado ima namreč še nekaj možnosti, da doseže drugo mesto na lestvici. Zato lahko pričakujemo, da bo dal vse od sebe, da si v tej matematični logiki pribori novi točki. Treba bo pač videti, kako mu bodo Kraševci znali prekri-
žati račune.
-pr-
Afriški pokal
TRIPOLI - Zambija gala Alžirijo z 2:0 in osvojila tretje mesto na nju za afriški nogometni pokal.
e prema e s tem tekmova-
OBVESTILO
DOPISNIKOM
Ker zaradi stavke časnikarjev športna redakcija Primorskega dnevnika danes ne bo delala, obveščamo dopisnike, naj ne javljajo danes Izidov tekem v redakcijo, svoja poročila pa naj pošljejo v uredništvo v ponedeljek, po možnosti v jutranjih urah.
Nastopili bodo tudi adricvci
J nedeljo, 21. t.m., se bo v Ci vittavecchi odvijalo državno prven stvo UISP v krosu za vse moške in ženske kategorije. Skupno bo na sporedu kar 29 startov.
Letošnja udeležba bo rekordna, saj se je prijavilo kar 1.500 atletov iz 300 društev. Lanskega krosa se je udeležilo 1200 atletov. Nastopila bo tudi lonjerska Adria tistimi svojimi atleti, ki so se teku zimske sezone najbolj odlikovali v raznih kategorijah. Največ lahko upajo letos med dečki Ivan Komar, ki brani lansko šesto me sto, med deklicami pa Lara Mila no ter Marisa Viller (lani deveta oziroma osma). Predvsem slednji sta na zadnjih tekmovanjih poka zali lep napredek. Brez možnosti ni niti naraščajnik David Gregori. V članskih konkurencah bosta na stopila še Flavio Milano ter Fabio Ruzzier.
R. F.
Letos prve zimske igre «Alpc-Adria»
V Benetkah so včeraj na tiskovni konferenci predstavili letošnje prve zimske športne igre «Alpe - Adria*, ki bodo na sporedu od 28. do 30. marca v Auronzu.
Na igrah, ki bodo potekale v znamenju enostavnosti, prijateljstva in amaterstva, bo sodelovalo približno 200 tekmovalcev in tekmovalk pod 17. letom starosti, zastopali pa bodo deset dežel in sicer: Bavarsko, Zgornjo Avstrijo, Salzburško, Koroško, Štajersko, Slovenijo, Hrvaško, Veneto, Furlanijo - Julijsko krajino in Južno Tirolsko.
Mladi športniki bodo nastopili v dveh alpskih smučarskih disciplinah (veleslalom in slalom), v klasičnih bodo tekli na 3., oz. 5 km in v štafetah, poleg tega pa bo na sporedu tudi umetnostno drsanje.
Igre bodo postale tradicionalne in se bodo vrstile vsako leto.
VVassberg vodi v SP
ŠTRBSKE PLEŠO - Finec Kir-vesniemi .je zmagal v teku na 15 km za svetovni pokal v Štrbskem Plesu Na 2. mesto se je uvrstil Šved Wassberg, ki vodi na skupni lestvici svetovnega pokala.
MLADINCI
10.00	v Štandrežu: Juventina * Poggio;
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	v Dolini: deželni finale (nastopa tudi Breg);
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Opčinah: Polet - Stella Azzurra;
KADETI
8.30	v Trstu, Ul. della Valle: Pre-venire - Bor; 11.00 v Trstu. Mira-marski drevored: Ferroviario A -Sokol;
PROPAGANDA
9.00	v Trstu, Vrdelska cesta: Li-bertas - Bor;
SMUČANJE
KANIN 82
10.00	na Nevejskem sedlu: zamejsko prvenstvo (organizira SPD Gorica);
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO UISP
9.00	v Civittavecchii: v krosu nastopa tudi Adria.
iiitufiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiitniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimutiiiiiiiiiiim
OBVESTILA
ŠZ Bor
sklicuje dne 29. marca 1982 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionu «1. maj* v Trstu
REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom: L izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 2. predsedniško poročilo, 3. diskusija, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. volitve.
» • »
Slovenski pomorski klub ČUPA
iz Sesljana sporoča, da bo
10. REDNI OBČNI ZBOR
v petek, 26. marca 1982, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška. 20 v Trstu.
DNEVNI RED: poročila pred sednika, tajnika in blagajnika; poročilo nadzornega odbora; raz-
rešnlca; razno. Vabljeni so vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
tt * •
ŠZ Bor — atletska ekcija
sporoča, da bo seja odbora sekcije v sredo, 24. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj*.
• « »
SPOT
javlja, da je za jutri, 21. t.m., še nekaj mest v avtobusu za Nevcj-sko sedlo ob priliki tekmovanja «Kanin ”82» (vpisovanje na sedežu ZSŠDI). Odhod avtobusa ob
6.30 izpred sodnijske palače.
» # *.
TPK Sirena
sporoča, da bo SVBG priredila jutri, 21. marca, regato za consko selekcijo za deskarje, veljavno za italijansko prvenstvo in sicer v razredu H, DIV IYRU. Regata bo pred barkovljanskim por-tičem.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0461) 83382 (85723)
Nuročnina
Mesečno 8.GOO lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900,00 din. zo organizacije in podietjo mesečno 120,00, letno 1200,GO.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
i
Stran 8	20. marca 1982
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m mkaf^^Trst 2aiD2nikov FiEG^iP*
GOSPODARSKO PISMO IZ SLO VENU E
Močni pritiski rušijo letošnjo politiko cen
Zaradi zadnjih dogodkov v jugoslovanskem gospodarstvu bi morala tiste, ki so si zamislili gospodarsko politiko za letošnje leto, in tiste, ki morajo skrbeti, da bi bila ta gospodarska poli-litika tudi uresničena, že pošteno boleti glava. Tako se vsaj zdi, kajti gospodarska gibanja ne te čejo ravno v tisto smer. kot je bilo želeno in načrtovano. Zunanjetrgovinska menjava je sicer še vedno dokaj ugodna. Vendar samo. če primerjamo letošnja in lanska januarja in februarja. Ta primerjava kaže, da smo zlasti januarja letos izvozili preče i več kot lani v tem mesecu. Toda ve deti je treba, da je bil januar glede na lanski celoleten dosežek pri blagovni menjavi zelo šibak mesec. To pomeni, da bi se morala trgovinska menjava v na slednjih mesecih zelo hitro po previjati, če hoče jugoslovansko gospodarstvo doseči za letos zastavljen cilj — samo pol mili jarde dolarjev deviznega primanjkljaja v poslovanju s tujino.
Toda po naši sodbi bo v tem in prihodnjem mesecu zelo težko doseči tak obrat, kajti iz podjetij sporočajo., da proizvodni tempo pada zaradi pomanjkanja tujega in domačega repromateria-la ter surovin. Gospodarska politika bo torej morala napeli vse sile. če bo hotela dvigniti proizvodnjo tia višjo raven. To pa ne bo lahko, kajti tak popravek je možev samo s sorazmerno hitrim in tudi dokaj obilnim uvo som repromaterialov in surovin, pa tudi tekočih goriv. Vendar smo prav v prejšnjem gospodarskem pismu orisali vzroke, zaradi katerih je Jugoslavija zašla v dokaj resne težave pri finančnem poslovanju s tujino, ki se odraža v splošnem pomanjkanju deviz. Zaradi takšnih zadreg ne more npr. nakupiti toliko nafte, da bi lahko napolnila vsa skladišča. Zaradi tega se je morala zvezna vlada na primer odločiti, da bo dala zdaj prednost tistim, ki jih čaka delo na polju. Za njih bo dobava naftnih goriv nemotena. napoveduje vlada, za vse druge porabnike pa bo verjetno se naprej naftna pipa privita (razen za porabnike motornih bencinov, kajti tega goriva je dovolj). To pa pomeni, da verjetno tudi porabniki v industriji ne bodo imeli polnih rezervoarjev, kar nas spet pripelje do prejšnje ugotovitve, da bo proizvodni tempo v industriji težko pospešiti.
Vendar je to le en del težav, s katerimi se mora ali se bo morala ukvarjati jugoslovanska gospodarska politika. Drugi sklop težav se pojavlja v boju z in-dacijo oziroma v boju proti draginji. Januarja in februarja se ene v Jugoslaviji niso pretirano povečale - za približno 3.5 odstotka. Če pravimo, da se niso oovečale pretirano, trdimo In zaradi tega, ker je treba upošte vati. da se je ob koncu lanskega ieta marsikaj podražilo in da je bil s tem opravljen nekakšen sa modejen prenos v letošnje leto. Seveda pa je treba misel o ne pretirani januarski draginji le ne kako omiliti kajti januarja je veljala odločitev zvezne vlade o nekakšni zamrznitvi cen. Po tej logiki se torej cene sploh ne bi smele povečati, vendarle je tudi Jugoslovanska statistika neusmiljena.
Že januarja je bilo zaznati močne pritiske na draženje. Najmočneje je pritiskala naftna industrija, ki je lansko poslovno leto zaključila z velikanskimi izguba mi. Ker je do teh izgub prišlo med drugim tudi zaradi nepravočasnega uvoza surovin nafte (zaradi česar so zastali stroji v ra lOterijah), zaradi najetih posojil ra nakup nafte in zaradi hitrega dviga tečajne vrednosti ameriškega dolarja glede na dinar, je naftna industrija zahtevala po dražitev naftnih derivatov ali pa. da jim izgube, ki so nastale zaradi tega, pokrije država. Vlada je morala seveda popustiti — podražila ie naftna goriva, čeprav je vedela, kako nevarno verižno reakcijo lahko s tem povzroči. Toda drugega. Icot da je simbolično znižala prometne davke za naftne derivate, ji ni preostalo. Vprašuje pa je, kako bo odgovorila na vnovično zahtevo naftne in dustrije: ta namreč spet zahteva podražitev naftgih goriv, češ da z nedavno podražitvijo ni mogo če pokriti izgub, ki so nastale zaradi slabega državnega gospodar jen ja.
Vendarle pa pritisk naftne industrije ni osamljen. V vseh re publikah so morali popustiti pred zahtevami živinorejcev oziroma mesne predelovalne industrije. Klavnice in predelovalni obrati so namreč dokazali, da ne morejo delovati v Škarjah, ki se razte rajo, med odkupnimi cenami ži vine in prodajnimi cenami me sa. Ker je grozilo pomanjkanje mesa, so meso podražili, toda zdaj že godrnjajo živinorejci, da se jim reja živine ne izplača, ker so močna krmila predraga. Zato bi bilo treba hitro povečati odkupne cene živine, kar pa seve da pomeni, da bi se republiške vlade znašle v popolnoma ena-
kem položaju, kot so bile pred podražitvijo mesa.
Zlasti februarja so v posame znih republikah še podražili sem in tja kakšno stvar, ki jo imajo
v	svojih rokah in ki jo lahko po dražijo ne glede na to ali zveza pristaja na to ali ne, toda štrene politike cen za letošnje leto so začeli najbolj mešati zahteve e lektrogospodarstva in premogovništva. V elektrogospodarstvih tr dijo, da je treba električno energijo nujno takoj podražiti. Kot vzrok navajajo dvoje: če ne bo elektrika dražja, bodo vsa elektrogospodarstva zašla v poslovne izgube; podražiti pa je treba e lektriko tudi zaradi tega. da bi kaj več denarja zbrali za gradnjo novih elektroenergetskih naprav, zlasti elektrarn, oziroma, da bi dokončali gradnjo že začetih. Zdajšnje zelo hude težave pri preskrbi z električno energijo jim gredo močno na roke. V vseh republikah so namreč dobave e-lektrične energije zelo omejene, veljajo izredni varčevalni ukrepi, toda kljub temu morajo posame znim porabnikom elektriko odklapljati. Še na najboljšem je Slovenija. ki se rešuje s pravkar zgrajeno nuklearno elektrarno ali pa — če ta ne dela — z uvo zom elektrike iz Italije in Avstrije. Zaradi pomanjkanja je tre ba torej hitro graditi nove elelc trame. Ker pa država zanje ni ma denarja oziroma ne more za gotoviti ustreznih posojil, je treba vsaj toliko poskrbeli, da bi z dražjo elektriko preskrbeli toliko denarja, da bi lahko dogra dili vsaj tiste elektrarne, z gradnjo katerih smo začeli že pred leti, utemeljujejo svoje zahteve v elektrogospodarstvih.
Podobne argumente uporabljajo premogovniki. Od nas zahtevate, da bi hitro povečevali izkop pre moga. kajti premog je začel nadomeščati druga goriva, zlasti naftna. Zaradi tega premoga ni dovolj, zaloge pa so še zelo velike. Nobena težava ne bi bila na kopati dovolj premoga za vse po trebe, če bi lahko hitreje posodabljali premogovnike. Toda de narja za rudniško opremo ni. zdajšnja pa je tako iztrošena, da
vi	mogoče napredovati. Ker obliu bljenega denarja ni in ker so stroški v premogovnikih čedalje večji, je treba premog podražiti.
Obe zgodbi — tako elektroenergetska kot premogovniška — se sicer ponavljata že nekaj let, toda zaradi spiralnega delovanja inflacije popravki cen niso delovali v pravo smer. Kljub temu pa je letošnji pritisk elektrogospodarstva in premogovništva že tolikšen, da so v Srbiji popustili in dovolili podražiti tako elektriko kot premog. Sama podražitev pa kljub pritiskom preseneča. Naj prej so ta predlog ostro napadli skorajda v vseh srbskih časopisih, tako da je prišlo celo do prve po letnike med srbskim elektrogospodarstvom in časnikarji, nato pa so ostro zavrnili tak predlog tudi r zveznih krogih, češ. da to likšna pozdražitev ni v skladu z le tošnjo politiko cen. Toda v Srbiji so kljub temu podražili elektriko iti premog S tem pa so zgradili pravega Trojanskega konja, kajti povsem jasno je, da bodo morah zdaj kmalu popustiti tudi v vseh ostalih republikah in podražiti ta ko elektriko, kot premog. To pa bo seveda sprožilo pravcato ve riino reakcijo. Od cene energije je namreč odvisna cena skoraj vseh izdelkov. In ker se bo ener glja podražila, bodo vsi zahteva li popravke cen. Tem zahtevam pa se bo gospodarska politika le s težavo uprla.
Močno se je torej začel krhati tisti nosilni kamen, na katerem pravzaprav počiva letošnja gospo darska politika. Zagovorniki te gospodarske politike pa so pred začetkom leta trdili, da lahko cene v Jugoslaviji poskočijo naj reč za 15 odst. (inflacija pa naj bi bila okrog 20-odstotna): če bodo za več. je v nevarnosti iz vozna ekspanzija, kajti naši izdelki bi bili v tujini premalo kon kurenčni.
Prav zaradi izvoza pa bo mo rala gospodarska politika ukrepa li. Za zdaj kaže. da sta možnosti dve: podražitve je možno zadržati v predvidenem 15-odstot nem okviru zdaj očitno samo ta ko, da vlada spet zamrzne cene. da torej podražitev enostavno več ne dovoli. Tak način je lahko si cer vedno samo začasen: dobra stran je v tem. da podražitve zadrži (in s tem delno tudi inflacijo). slaba pa v tem. da ne rešuje prav nobene stvari, za radi katerih prihaja do draginje in inflacije. Je pa še druga možnost.:	dovoliti, da podražitvi
preskočijo dogovorjen 15-odstotni okvir, i’ tem primeru bo treba sproti zniževati tečajno vrednost dinarja glede na tuje. zlasti konvertibilne valute. S tem bi sicer lahko nekoliko odpravili nesora zmerja pri cenah, toda inflacija bi bila spet velika, z njo pa bi se povečale spet vse težave, ki jih inflacija prinaša. Če bo go spodarska politika našla boljšo možnost od obeh omenjenih, bomo lahko zatrdili, da je dobro ob vladala nastali položaj.
JOŽE PETROVČIČ
Nocoj predstavitev treh filmov
Filmska dejavnost na šoli Igo Gruden sega v šolsko leto 1978-79, ko so učenci 3. a razreda realizirali lilm «Vsi za telovadnico). Film ob ravnava tematiko prostega časa in je zaradi svoje vsebine in ciljev, ki sta si jih zadali mentorici, bil predstavljen na okrogli mizi Prosti čas in šola, ki so jo v maju 1980 priredili pedagoški odsek SSŠ, ZSKD in SKD Igo Gruden.
Ko so se na nabrežinski srednji šoli odločili za izdelavo filma, so namreč gledali na film kot na sredstvo, ki naj bi usmerjalo k smotrni uporabi prostega časa. Pri tem pa niso mislili samo na proizvajanje amaterskih filmov, ki je med drugim drag konjiček, temveč zlasti na ustvarjanje neke filmske vzgoje, ki naj bi prispevala k izobliko vanju kritičnega odnosa do televizijske in masovne filmske proizvodnje.
Uresničitev prvega filma, ki ima sicer vrsto tehničnih pomanjkljivo sti, je pokazala, da so učenci ne le spoznali, ampak tudi osvojili nova izrazna sredstva. Poleg tega se je izkazalo, da film omogoča interdi-sciplinirano delo. saj je nastajal pri pouku italijanščine in tehnične vzgoje, ter nudi priložnost za vzpo stavljanje operativnega sodelovanja s starši, ki se za take pobude radi angažirajo.
Ob ugotovitvi, da privede uvaja nje takih dejavnosti v pedagoški proces do marsičesa pozitivnega, se je nekaterim profesorjem zdelo ko ristno, da se s filmom nadaljuje, i Doslej so učenci nabrežinske šole | izdelali že štiri filme, ki so si po i vsebini zelo različni. V glavnem pa so nastajali takole: po teoretičnem uvodu, pri katerem so se učenci seznanili, kako tehnično nastajajo filmi in pa v glavnih obrisih spo znali razvoj filmskih tehnik in naprav ter metodologije branja filma, so prešli k -zasnovi in izdelavi filma.
V	šolskem letu 1979-80 so učenci spravili na platno spomine iz zimo-vanja 1980. Tehnično je ta fito bolje uspel od prvega, vendar se njegovo zasnovanje ne da primerjati z ostalimi. Ta film je namreč le povzetek najlepših sekvenc, ki so jih učenci snemali na zimovanju. Na o-snovi teh je bil naknadno sestavljen vezni, tffkst.
V	lanskem šolskem letu so učene) 3. b razreda ob mentorstvu profe-
sorjev tehnične vzgoje in sloven o čine izdelali film — detektivko. Zgodba se suče okrog ugrabitve neke profesorice in se seveda srečno zaključi. Film predstavlja za na-brežinsko šolo novost, ker je to lepljenka igranega in risanega filma. Žal pa je danes film pokvarjen in bi ga bilo treba delno obnoviti.
Zadnja filmska ustvaritev učencev sole Igo Gruden pa je dokumentarni film zKamen, živa zgodovina Krasa*. Pripravili so ga učenci 3. b razreda pod mentorstvom profesorjev tehničpe vzgoje in prirodopisa. Film prikazuje najrazličnejše zgodovinske zanimivosti v občini Devin -Nabrežina, ki so premnogim še nepoznane. Nastal pa je kot sad skupinskega dela, pri katerem so učenci proučevali različne geološke do
be in se nekoliko podrobneje se znanili s prvimi naseljitelji Krasa. Zato obravnava predvsem kulturo gradišč, zaustavi se ob zgodovini kamnolomov, ki so nastali že v rimski dobi, ter preko nekaterih srednjeveških spomenikov preide k izvoru naših vasi in končno k današnji uporabi kraškega kamna.
Film je vsebinsko in tehnično u-spel, zato se bo šola z njim udeležila mednarodnega natečaja za šolske filme, ki bo letos v Pesaru. Prej pa ga učenci želijo predstaviti svojim staršem in domačemu občinstvu.
Nocoj (v soboto) ob 20.30 bo v dvorani «Igo Gruden» predstavitev celotne filmske produkcije nabrežinske srednje šole s predvajanjem omenjenih filmov.
Zvonko Legiša
iiiimiiitiiiiiiiHiiiiniiiMiiiiiiMiimiiiiiiiimuiiniiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimnintimiiimiiiiiiiiiiii
V NEDELJO NA SEDEŽU GLASBENE MATICE
Zanimivo predavanje o «violini v Rezijfo
Predava prof. Pavle Merku, sodelujejo rezijanski citira vci
Baročno violino lahko vidimo v muzeju. Kaj pa baročnega violinista? Iz obdobja baroka imamo toliko zapisov o igranju, da lahko brez težav obnovimo vse značilnosti takratnega igranja, čeprav je bila tradicija prekinjena. Vendar lahko prav glede violine odkrijemo še zelo zanimive stvari: v bližnji Reziji imamo violiniste, ki se opirajo izključno na tradicije — njihovo igranje pa kaže več značilnosti baročnega igranja. Pojav citirav-cev (kot imenujejo v Reziji violiniste) je edinstven, zato so ga strokovnjaki že večkrat proučevali, vendar, bo na nedeljskem predavanju najbrž prvič, da rezijansko igranje na violino primerjamo z baročnim. O violini v Reziji nam bo govoril Pavle Merku, ciiiravci Silvu) Buttolo - Fala, ^lio Micelli - Klit in Antonio' Buttolo - Pata po" b'bdo z izvajanjem žive glasbe njegovemu predavanju dali še poseben pomen.
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Razveseljiv obračun gostovanja Teatra Stabile po Jugoslaviji
Predstava «Das Kapital» žela velike u-spelte v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
člani stalnega gledališča Teatro Stabile iz Trsta so na včerajšnji tiskovni konferenci podali novinarjem obračun svojega gostovanja po Jugoslaviji z delom Curzia Malapar-te.ja «Das Kapital*. V uvodu je Ser-gio d’Osmo povedal, da je Teatro stabile prav z Malapartejevim delom najprej gostoval v Istri, kjer je žel velike uspehe. V Bujah so morali delo na zahtevo občinstva igrati dvakrat. D’Osmo se je navdušeno izrekel tudi o drugi turneji po Jugoslaviji, kjer je gledališče gostovalo v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu. V vseli treh mestih je bil sprejem dela navdušujoč, že v Ljubljani je občinstvo z veliko po zornostjo spremljalo predstavo, v Zagrebu je bila dvorana skoraj pol na, popolnoma zasedena pa je bila v Beogradu. Igralec Mario Maran-zana, ki je v igri nastopal v vlogi Marxa, je dejal, da je bil navdušen od sprejema. V Ljubljani, nato v Zagrebu in v Beogradu, je dejal,
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A. Soroc«
DOXA
TRST
UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252
je občinstvo z izjemno pozornostjo sledilo predstavi in odpadle so jezikovne pregrade, magija gledališča je zajela vse: igralca in gledalce. Maranzana je dostavil, da je bil presenečen nad tolikšnim odzivom, kot ga je predstava imela in dodal, da je bila to zanj velika izkušnja, saj je dokazala, kako laliko gledališče in z njim kultura resnično utrjujeta vezi med narodi. Prav v tem smislu bi se moral Trst razvijati in biti most za kulturno posredništvo.
Ob navdušujočem obračunu obi ska Teatra stabile v Jugoslaviji je nato D'Osmo povedal, da bo 31. marca gostovalo v Trstu Zagrebško gledališče s komedijo Marina Držiča «Dundo Maroje*. Nova postavitev igre je doživela izjemne uspehe. V Trstu bo gostovala tudi ljubljanska Drama z igro Draga Jančarja sDisident Araož in njegovi*. Gostovanje bo 29. aprila letos.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
IDEA-CASA
•	Rolete iz plastičnih mas
•	Žaluzije
•	Poklopna vrata
•	Sončne zavese vseh vrst
•	Specialne navpične zavese
TRST — Ul. Caprin 6 tel: 732829
Agraria
MOČILNIK
Udine	18	Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA
■	GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
Luigi Ro-vighi, najpomembnejši ita lijanski strokovnjak za baročno violino pa bo lahko odločilno pripomogel, da rezijanski način igranja proučimo tudi s tega zornega kota. K čimbolj popolni osvetlitvi tega problema bosta s svojim strokovnim znanjem gotovo provomogla tudi Luigi Paletti - Bertul, vodja rezijanskih citiravcev ter videmski glasbenik Bruno Rossi.
Mmmm
ORVISI
bogata izbiro vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
DRAGULJI
Ekološka akcija v nabrežinski občini
Jutrišnji dan. ki je prvi dan pomladi. .je devinsko-nabrežinska občina nekako proglasila za «dan Čr-ničja». Kaj to pomeni? Gre za ekološko akciio čiščenja gozda črnič-je. ki se razteza nad morjem med Devinom in Ribiškim naseljem in je last devinskega princa (ki je seveda pristal na akcijo in io ood-prl) Pobudo je, kot rečeno, sprožila devinsko nabrežinska občinska uprava, pri njej pa sodelujeta tudi ekološka skupina srednjih šol «De Marchesetti* iz Sesljana in Nabrežine ter ekološka skupina iz Ribiškega naselja.
Gozd so v zadnjih letih onesnažili z nedovoljenim odlaganjem vseh vrst smeti in raznovrstnega materiala. z /jutrijšnjo akcijo Da naj bi mu vsaj delno vrnili nekdanji videz. Ekološka akcija je zato vredna vse pozornosti, pomembna pa je tudi zaradi sodelovanja, ki se je vzpostavilo med javnimi upravitelji in občani, zlasti iz mlajšega rodu. Pomlad se torej v devinsko-nabražinski občini začenja v res pomladnem vzdušju, ki je vredno posnemanja. Naravno okolje je vsak dan bolj ogroženo in človek mu še vedno posveča premalo spoštovanja. Morda bo tudi jutrijšnja akcija droben prispevek k izoblikovanju nove ekološke zavesti v človeku.
y~<- , IV r~ 4 ICOTI
i.',-	'•
m
V Izoli že petič tolentinski dnevi
Sodelovanje med Izolo in Tolentinom prispeva k tesnejšim prijateljskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo
PELUCCERIA
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseb vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Via le XX. settcmbrc 16 Tel. 798 3(11
‘0/rvVZZ/ ((/SrYyr/ . ^)/
ŽŽ/6/6r7
11. aprila — VELIKA NOC
VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OBJAVO
V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 - int. 37
do vključno 2. aprila 1982
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IC
UL. OUCA D’AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557
IZOLA — Včeraj so se v Izoli začeli. petič po vrsti, tradicionalni cTolentinski dnevi*, ki jih pripravljajo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti iz Izole skupaj s predstavniki italijanskega mesta Tolentino.
Najprej so se v prostorih izpiske SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti na slovesni seji srečali delegacija iz To-lentina s tukajšnjimi družbeno političnimi delavci. Za pozdravnimi govori so prebrali nekaj pesmic, ki so jih osnovnošolci napisali za 4. mednarodni natečaj otroške poezije in slik in odprli dve razstavi upodabljajoče umetnosti — dela Marka Skoka in Enza Grassettinija ter razstavo 600 otroških risbic.
Tolentinski dnevi so za izolsko občino pomemben kulturni dogodek, saj so bili povod za lanskoletno po bratenje Izole s Tolentinom in dokazujejo. kako tudi italijanska narodnostna skupnost prispeva k vse tesnejšim prijateljskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo.
BORIS ŠULIGOJ
Več slo parov kavbojk padlo v roke miličnikom
PIRAN — Piranski miličniki so v četrtek, nekaj minut po polnoči zaplenili 225 hlač kavbojk, ki so jih
tihotapci pretovarjali iz čolna V osebni avtomobil.
Na pomolu v Strunjanu sta voznik osebnega avtomobila sarajevske registracije, 27-letni Radoslav Sladojevič iz Jajca in 26-letni Dragan Mijovič iz Banjaluke natovar-jala v avtomobil 225 kavbojk. Miličniki so ju dobili pri delu in jima blago tudi zasegli. Kdo jima je tihotapsko blago izročil, zaenkrat ni znano. Dripeljal pa ga 1« iz Italije v čolnu in se v mraku spet izgubil na morju. Sladojevič in Mijovič bosta morala zaradi nedovoljene trgovine pred sodnika, proti njima pa bo uveden tudi carinski postopek	D- B.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
fotokinofgl
kontaktne leče
(Jlica Buunarroti 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefoo 77-29 96
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Obveščamo vas, da smo letos pripravili naslednja romanja:
FATIMA:
odhod 15.4., 4 dni — letalo GRČUA:
Po poteh apostola Pavla, odhod 23.4., 8 dni — vlak avtobus LOURDES:
odhodi 13.4., 20.4., 27.4. in 11.5., 6 dni — avtobus RIM:
odhod 10.5., 4 dni — avtobns LOURDES JESENI: odhodi 30.9. — dva dni, 1.10 in 3.10. — tri dni — letalo
Vse informacije, programi in prijave so pri KOMPAS, turistična agencija, Ljubljana. Pra-žakova 4, telefon: 061/327-761 tov. Wallas Darinka.
LA SELETTIVA DEL MOBILE
Ul. Aquileia 63 (cesta za Gradež) tel: 0431/2675 ČERVINJAN (UD)
Velilva prodaja
pohištva v izložbi in v skladišču po resnično ugodnih cenah.
2000 m2 razstavnega prostora z veliko izbiro sprejemnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, poročnih spalnic, otroških sob, vhodov, omaric, sestavljenih kuhinj ter
originalnih orientalskih preprog.
EDINSTVENA PRILOŽNOST !	NE ZAMUDITE !
Brezplačna dostava in montiranje
DE
menghi capecchi
PRODAJA
NA DEBELO MATERIALOV zo gradbeno tehnologijo - zastopništva
TRST - UL. BUONARROTI 14 TEL. 72 82 80
Keramika - sanitarije - priključki ključavništvo - moquette oprema za kopalnice - ogrevanje
IZREDNO VSE PO PRODAJNI CENI NA DEBELO
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letili mnogo trudili in napredovali toda do danes pro blema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo gla sove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo laliko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU
v MILJAH
v SESLJANU
v BOLJUNCU
v ZGONIKU (Božje polje)
naš urad Ul. Maiolica 1 tel 793 490
Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271 191
Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209 197
Lekarna Val Rosandra tel. 228 124
Lekarna dr. Budin tel 225 596
vsak petek in soboto
v ponedeljek, 22. 3.
v torek, 23. 3.
v sredo, 24. 3.
v četrtek, 25. 3.
tiRNIK: od 9 do 12 ure