SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: I Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja [v Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za )eden | A - -- - - - - - — mesec 1 grid. 40 kr. ± V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. ,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 158. V Ljubljani, v soboto 7. julija 1894. Letnik XXII. Fin de sičcle. >Očito je, da so framasonski nazori napačni in njihovi nameni hudobni«. Apost. pismo Leona XIII. z dnč 20. jun. 1894. Te dni poročajo časopisi strahovite dogodke izmej framasonske druhali. Neomožena, izobražena ženska Lucija Klarac, velika mojstrica ženske lože „la Regčnerče" iz Frajburga na Švicarskem, je hotela v neki vasiei bullskega okraja pristopiti k svetemu obhajilu. Župnik je poznal framasonko in je tudi vedel, da je prejšnjo noč v najostudnejši družbi preživela. Ni je hotel obhajati. Ženska ga je tožila, zahtevajoč 10.000 frankov odškodnine za prestano sramoto. Ko so njeno tožbo na dveh mestih odbili, pritožila se je pri zveznem sodišču, a tudi to je zavrnilo njen priziv in izreklo, da je župnik popolnoma opravičeno ravnal. Izvedele so se namreč tajne nesramnosti, ki so se vršile v frajburški ženski loži. Ta je namreč prišla na kant in ko so preiskavah njene prostore, so videli vso propalost in podlost tajne družbe. Loža je bila v zvezi z neko nesramno hišo, od koder so prihajale »sestre" vanjo. V svojem »templju" so imeli framasoni oitar, orgije, nekako obhajilno mizo]) in več drugih stvarij vzetih iz katoliškega bogočastja. Jasno se je videlo iz raznih slik in simbolov, da se je tod častil sam satan. Našli so tudi ondu trivoglat2) oltar, katerega gorenja deska je bila vsa prebodenr. z nožmi in bodali. Nanjo so pokladali posvečene hostije, ki so si jih pridobivali bratje in so jih mej najgrjimi bogo- ») Framasoni posnemajo v najgrših oblikah sv. obhajilo; prim. Taxil. Le culte du grand Architect 137. •) Trivogelnik je v ložah simbol »velikega zidarja« — satana; prim. Taxil: Les freres trois v Points II. 255. kletstvi zbadali. H krati so vživali črne hostije, katere so posvetili luciferju na čast. Poleg tega so častili satana »sestre in bratje" vzajemno z najgrjimi nesramnostmi. V Parizu in po druzih mestih so pa v zadnjem času listi čestokrat poročali, da so bili iz cerkva ukradene posvečene hostije, ne da bi se bili h krati odnesli ciboriji. Namen tem tatvinam je — češčenje satanovo z bogoropnimi ostudnostmi. V naših časih, ko živimo hitro kakor muhe-jednodnevnice, se taki pojavi le preradi pozabljajo. Še tedaj, ko beremo o njih, še ne mislimo nanje in nemo in topo jih vsprejemamo in izgubljamo iz spomina; resnica in laž, življenje in igra, hinavstvo in odkritosrčnost se tako naglo menjajo v našem javnem življenju, da skoro ne delamo več razločka mej njimi. Zato se nam tudi ne zdi skoraj nobena stvar več resna in vredna premisleka, marveč kakor prazna, pusta šala pleše pred nami resnični in varajoči svet in mi ž njim. Koliko jih je, ki se z viška svoje domišljavosti modro posmehujejo, ko slišijo o loži in njenih demonskih namenih, ki se krohočejo, če verno krščansko prepričanje zagotavlja, da bijejo višje nad-zemske zle sile veden boj z dobroto in krepostjo in da vzlasti netž neprestano, divje sovraštvo proti ka-toličanstvu in njegovim zastopnikom. Misleč človek, ki trezno gleda pred seboj vr-večo množico, pa v^, da ideje ne plovejo tako slučajno v vsemiru, kakor atomi po materialističnih nazorih, ki se popolnoma slučajno sestanejo, tvorčč sedaj slučajno kak komet, sedaj zopet kakega vel-bloda. Idejam išče vzroka v njihovi kakovosti in v njihovi zvezi z življenjem. Z ozirom na dogodek, ki smo ga opisali začetkom današnjega članka, opozarjamo vzlasti na vedno bolj množeče se češčenje satanovo. V nebrojnih tajnih družbah se goji ta naj- gorji izrodek človeškega duha. Vsi časi so sicer poznali to bogoskrunstvo. Za poganstvo, o katerem velja svetopisemski stavek: „vsi poganski bogovi so demoni", se nam ni čuditi. Indijski Vritra, egiptovski Apap, asirski Tiamut, perški Dahilk nam predstavljajo mogočne hudobne sile; dualizem, ki se nam kaže vzlasti v Platonovem modroslovju ravno to spričuje in do danes ohranjena ločina Jezidis ali Jesd, ki doslovno časti hudobnega duha, nam je dober porok starih groznih zmot. Toda tudi v krščanstvu se vleče kakor črna nit vsa stoletja ta sama po sebi nepojmljiva prikazen. V Manikejcih, Prisci-lijanistih, Bogomilib, Katarih, Albigencih, v starih gnostikih nam to dokazuje cerkvena zgodovina. Cerkveni očetje in pisatelji (Irenej, Teodoret, Tertu-lijan, Avguštin, Janez Damascen in drugi) nam popisujejo nihiliste svoje dobe, s katerimi se morejo komaj meriti »najmočnejši duhovi" naše dobe. Če so Kajnitje trdili, da je bil Judež jedini olikanec mej apostoli, če pravijo, da je bil Bog starega zakona trinog, ki je hotel preprečiti napredek človeštva k pravi svobodi in samostojnosti, če so zagotavljali Otitje, da je kača največja dobrotnica človeštva in zaslužuje božje časti, ker je provzročila pravo prosveto, če je trdil Marcijon, da je Bog začetnik vsega zla, potem pač ni čuda, če ravno tistega učitelja pripisujemo tem nesrečnikom, kakor Proudhonu, Haecklu, Feuerbachu, Stirnerju, Baku-ninu in drugim iz naših dnij, ki se jednako izražajo. V ložah viht^ vitezi vrste Kadoš svoje bodalo proti nebu, prisegajoč maščevanje, Lucifer jim velja za boga; od njega izvira »sladki greh" in „vsa svetloba". Kajn, Kam, Babilonci so jim odrešeniki človeštva. Češčenje satanovo je bujno razvito. Tako se glase mnogobrojna poročila verodostojnih prič. Toda s temi skrivnimi družbami se nam ni treba niti pečati, saj novejše slovstvo pri vseh na- LISTEK Prava ljubezen. Spisal Avg. Mužek. Ali ni to moj tovariš Arno? Da, nič se ne motim, on je!" Več let ga že nisem videl; gledal sem ga od strani — bledo, golobrado, skoro otroško lice, z nežnim orlovim nosom in blagosrčnim pogledom. »Arno!" Mož, katerega sem opazoval in poklical, se je ozrl name. Poznal me je takoj. »Pa — O groza! Moj Bog, kaj ti je? — Kaj s« ti je zgodilo? — — Kakšen pa si?--" Obličje mojega prijatelja Arnota, to skoro deviško obličje, v katerem se je navidezna resnost ljubko družila z dobrosrčnim pogledom in prijaznim nasmehom je bilo vse spremenjeno in spačeno. Nosilo je na sebi znamenja neke velike nesreče. Cela leva stran je bila jedna strašna, komaj zaceljena rana. Tudi levo oko je ugasnilo kot žrtva oni nesreči. »Čudiš se, prijatelj, da sem tako grd, kajne?" je dejal Arno mirno. »Nič ne de — zdaj je že dobro. Vse je zaceljeno. Pretrpel sem sicer veliko, pa zdaj me več ne boli. »Pa kaj sj ti je zgodilo? Povej no! Morda se ti je vnel benzin ali petrolej in ti je razgnalo sve-tilnico in te tako zadelo — kaj?" »O ne! Nekaj druzega. Hudo me je zadela nesreča, hudo! Bogu bodi potoženo! Ne pripovedujem sicer rad o svoji nesreči, ker so ljudje hudobni in se mi posmehujejo. Pa tebi hočem vendar povedati — ti si blaga duša, tebe poznam. Čuj torej, skoraj bodem gotov; saj ni nič posebnega moja povest — le nekoliko žalostnih spominov.--- Kakor sam veš, izučil sem se kupčijstva. Je to sicer jako sitna obrt, zlasti po zimi in nekateri dečki trpe kakor sužnji, pa ni drugače mogoče. Nasproti naši prodajalnici je stanovala neka družina — še mladi ljudje, uradnik z ženo, katera je bila prav lepa in vesela gospa. Kupovala je pri nas vse in se znala tako lepo smejati.--Naglo ji je umrl mož. Mlada vdova je bila zdaj brez groša, brez pokojnine, brez vsega. Ostal ji je sicer otrok, toda koliko stane ljubljen otrok mater! Havelcova, tako se je imenovala, ni bila rojena za delo in je začela stradati. Prihajala je k nam, pa ni bila nič več vesela. Nekaj časa je kupovala ua dolg; ko ga pa ni mogla plačati, prepovedal mi je gospod, da bi ji dal še kaj brez denarja. Pa ona je prišla zopet: »Gospod Arno, moja Milka je lačna. Usmilite se je I__Lepo vas prosim!" Smilila se mi je ubožica. Niene solzne oči so me izcela premogle; dal sem ji vselej, karkoli je zahtevala. Ko je pa to zvedel go- spod, poplačal sem vse s svojim denarjem. Tudi ves prihranjen denar sem ji dal, da plača najemnino, boječ se, da jo spode iz stanovanja — vsaj veš, da ne delajo ljudje veliko ovinkov. Jedenkrat — dve leti jo temu že — po noči je bilo okrog 11 ure. Vse je že spalo in jaz sem se pripravljal tudi v postelj. Imel sem sobo na dvorišče. Tu zaslišim zunaj neki ropot iu lirum. Poslušam, ropot se veča. Pogledam skozi okno. Zunaj je bilo svetlo kakor po dnevu. — Nebo je bila barvala krvava rudečica.--V tem bije plat zvona, jaz pa slišim upitje: »Gori, gori!" Poluoblečen rinem ven. Ogenj ni bil daleč. Nasprotne hiše ho bile kakor v jednem plamenu. Ljudij ogromna množica; vsi vpijejo, javkajo, pomagajo. Hiša, v kateri je stanovala Havelcova, je bila skoro vsa obžgana, komaj se je še držala. Vprašam: »Kje je Havelcova? Ali je ni notri?" V istem trenotku jo zagledam, kakor si ruje lase in hoče skočiti v ogenj. Iz njenih ust čujo se razdirajoče vpitje: »Jezus, Marija! Moje dete, kje je moja Milka? Kje je moja Milka?" Sedaj mi je bilo vse jasno. Nič druzega ni imela v goreči hiši, nobenega zaklada in bisera, kakor svojo dete, svojo jedino, ljubljeno Milko. »Zadržite jo I Kaj počenja! Saj se hiša že podira!" kričali so ljudje. C- c \ M rodih toliko piše in poje satanu v slavo, da lahko govorimo o posebnem satanskem slovstvu. Boj proti Bogu in njegovi cerkvi in poveličevanje satanova se kaže v najostudnejših oblikah. Jedna sama beseda o Odrešeniku vjezi Goetheja; Lavater mu je neznosen, govoreč o Kristusu. V nekem pismu pozivlje g. Steiu, da se mora vsaj protestirati, kader bi še kedaj napadel njuno kraljevstvo. V Rich-tung und "VVahrheit (20J pogl.) opisuje tako točno demoničue sile v nekaterem človeku, kakor bi bil slikal samega sebe; saj se je sam hvalil, da so v njem tako žive. (Eckermann, Gespriiche mit Goethe II, 198). Immerman pozivlje v svojem Merlinu, naj se satan moli. Senan opisuje v svojem FaustH, da je upor proti Bogu pot modrosti in napredka. Hauff „Die Memoiren des Satan", Weckerlin „I)er Teufel auf Reisen" in nebrojno drugih Nemcev piše o hudobi. Izmej Francozov imenujemo Soulie-ta, kije spisal: „Sathaniel", „Spomini hudičevi" in „hudičev sin" v proslavo satanovo, katerega opeva Beranger in ga bogokletno imenuje Baudelaire »najlepšega Boga" in prosi pomoči od njega. Proudhon piše v svoji knjigi: Systeme des contradictions eco-uomiques tako ostudno o Bogu, da se ne drznemo zapisati njegovih besedi). Rus Lermontov v divji domišljiji slika svojega demona, Ceh Vrchlicky opeva satana, Anglež Croley mu je zložil himno na čast; ravno tako Lah Carducci imenujoč ga „velikega satana", ki „deli dobrote", katerega je treba b 1 a-grovati in moliti. Prav ima, če potemtakem pravi o s>ehi in o družbi, v kateri živi: „Mi smo satanski" (Weiss, Apologie d. Christenthums II. 13). Njega posnema Rapisardi v svoji pesmi „Lucifer", če je možno, še grje, bogokletno se norčujoč, da je ostal Bogu zvest le še Bilaamov osel, osel pri jaslicah in prešič sv. Antona (spev 15.). Krščansko srce se grozi pri tacih pojavih, toda h krati se tem tesneje oklene svoje cerkve, ki ga v materni skrbnosti opozarja na preteče nevarnosti. Pri tem pač umeva, zakaj so očetje človeštva — rimski papeži, zakaj so tudi sedajni Oče tolikrat tako živo svarili pred skrivnimi družbami in njihovimi peklenskimi nakanami. Dobro se prevrača v hudo iu se črti in pobija. Hudo od dne do dne bolj zmaguje. Četudi niso vsi slovstveniki tako daleč zagazili, kakor ravnokar našteti, je vendar žalostna resnica, da je pojem dobrega in poštenega popolnoma zmeden. Svet imenuje topega mračnjaka tistega, ki govori o .pohujšljivem* slovstvu, ki ue more mirnega srca ostati, ko vidi, koliko nedolžnih bitij se okuži, koliko rajsko lepih cvetek uvene vsled grdega .leposlovja". Izviraj od koder koli ta smer, po vspehih sodeč jo smemo imenovati d e m o-nično. Umevajmo svoj čas! V Palermu je prisegel Galibardi framasonsko prisego; mej drugim je govoril: .svoboda je orožje, s katerim se svet premaga; svoboda pomenja: neodvisnost duha, ki se Ona se jim je branila kakor divja; hotela je noter po svojo Milko, ljudje so jo pa držali kakor steklo levinjo. Videč, da ni druge pomoči, skočim naprej v ogenj. Krov se je že podiral, goreči plameni so mi švigali v obraz, dimni valovi so me omamovali in zaduševali! Veliko napora me je stalo, predno sem preiskal hišo, katere nisem znotraj poznal. Naglo začujem otroški jok — najdem otroka poluzaduše-nega. Zgrabim ga, hitim ž njim nazaj, pa ne morem več. Stopnjice, stene, strop, vse je gorelo. Skočim tedaj k gorečemu oknu in vržem otroka na gro- mado obleke in pernic. Padel je srečno.--- Pa tu se je z menoj vred vse prodrlo. Zgrudil sem se v ogenj-- Kar se je dalje zgodilo, ne vem. Vzbudil sem se še le v bolnišnici. Dolgo časa je minolo, predno sem se zavedel, da, pravi čudež se je zgodil, da me je Bog rešil smrti. Oko sem sicer izgubil — no, hvaljeno bodi njegovo ime!" .Kaj pa Ilavelcova?" „0, ta je v dobrih rokah. Kakor sem zvedel, je vzela takoj drugi dan po ognju svojo Milko in se preselila daleč k svojim sorodnikom, kjer se je tudi prav dobro omožila." „Pa ti je nisi videl več? Nič ti ni pisala? Nič se ti ni zahvalila?" .Nisem je več videl, pa mi tudi ni nič pisala. ue da ovirati z nobenim razodetjem in se ne zadovoljuje z nobenim dogmatom; neodvisnost volje, ki ue priznava niti kralja, niti papeža, nili Boga; svoboda je vedno vrgla raz prestol kral e in papeže, te nepomirljive sovražnike človeškega rodu, ki so človeštvu škodijivejši, kakor tigri živalim". — Temu dejstvu dostavljamo še drugo: Od 1. 1859 do letos sta bila umorjena dva cesarja in 11 predsednikov; dva cesarja in jedno kraljico so pregnali; dva kralja sta se prostovoljno odpovedala; jeden se je u t o p i 1, jeden je znorel; papežu so ugrabili njegovo deželo. Te se je zgodilo za 35 let. Ali imajo naše čutoice še toliko sile, da nas to presune? Komaj! Ali je v nas toliko duševne moči, da upamo boljših časov? Kedo ve? Gotovo je, da tam, koder ni več žive vere v Boga, tam tudi ni zaupanja v dobro. Ce hočemo sebi in drugim rešitve, moramo pred vsem iskati v objektivnih verskih vzorih višje božje pomoči za boj proti zlu in njegovim groznim izrodkom. Politični pregled. V Ljubi j a n i, 7. julija. Mladočeški shod. Kedaj se snide shod zaupnikov mladočeške stranke, to se do sedaj še ni moglo določiti. Eksekutivni odbor še ni izdelal predlogov, ki se shodu predlože. Govori se, da mislijo na tem shodu popoluiti mladočeški program z nekaterimi socijalnimi točkami. Shod bode moral skleniti neko navodilo za postopanje mladočeških poslancev v državnem zboru. To bode pa težavno, ker sedaj ni v tem oziru prav nobene jedinosti mej mladočeškimi poslanci. Nekateri so za jako zmerno postopanje, drugi pa za skrajno opozicijo. Sploh pa Mladočehi niso vajeni se držati kacih sklepov in navodil. Ce se sklepi shoda ne bodo izvajali, ne bodo nič pomagali, če se bodo pa izvajali, je pa razcepljenje stranke gotovo. Več poslancev bodo morali izključiti iz mladočeškega kluba, bodi si že zmernih ali radikalnih. Katoliška stranka na Ogerskem. Naše glavno radikalno glasilo očita kratkovidnost tistim, ki pripisujejo kako važnost temu, da mislijo katoliki na Ogerskem se poganjati za razširjanje volilne pravice. Njemu se zdi, da je to povsem brez vsacega pomena, ker se mažarski katoliki izrecno ne izreko za narodno jednakopravnost. Mi se seveda s takim mnenjem ne moremo strinjati. Da Slovani v obeh dr-žavu.h polovicah ne pridemo do večjih pravic, tega je največ kriv krivičen volilni red. Ce se na Ogerskem odpravi sedanji krivični volilni red, bodo Slovani in Rumuui potem si že sami pomagali. Poslali bodo v državni zbor toliko poslancev, da jih druge stranke ue bodo mogle prezirati. Ce pa mažarski katoliki posebno ne naglašajo narodne jednakoprav-nosti, je morda politično še modro. Pri današnjem mišljenju mažarskega naroda, bi jih to le oviralo pri njih delovanju za razširjenje volilne pravice. Liberalci bi imeli priložnost agitovati proti njim, in škodo bi naposled imela katoliška, pa tudi slovanska stvar. Vsaj se mi ni zavezala s hvaležnostjo. Kar sera storil, storil sem le iz ljubezni do otroka, pa mi je velelo tudi krščansko srce. — Ko sem se pa vrnil iz bolnišnice, nihče me ni mogel spoznati! Nič čud-dnega! Vsaj se nisem mogel spoznati tudi jaz sam, ko sem pogledal v zrcalo! Zasmehovali so me, ko so videli moj obraz — ljudje so hudobni! Gospod me je zmerjal, pa me ni hotel več sprejeti nazaj, češ: zdaj nisi za nobeno rabo, kupčijski pomočnik mora biti lep.--Nazadnje sem ga vendar pre- prosil. Zdaj delam torej v skladišču, kjer me nihče ne vidi. Veliko se trudim — pa pomagaj si!" Gledal sem njegov obraz; spačen obraz, pa v njem se je zrcalila neizmerna in-nenavadna dobrosrčnost in ljubezen do bližnjega, vpisana s tako globokimi in strašnimi črkami, da me je kar streslo --- „No, zdaj pa z Bogom, prijatelj! Imam veliko dela, mudi se mi! — Pa, kaj ne, da se mi ne boš smejal, kaj?!" Blagi mož mi je podal roko. Stisnil sem mu jo vroče. Da, čudni, prav čudni ljudje so na svetu! Jedni imajo srce, kipeče neizmerne ljubezni, drugi pa mrzlo kakor led. Grede domov premišljeval sem o krasnem izreku sv. pisma: .Ni večje ljubezni, kakor če da kdo življenje za svojega bližnjega." Srbija. Sedanja srbska vlada bi rada napravila neko sporazumlienje mej strankami, aeejiueče posrečiti. V B-lem gradu je to nalogo prevzel mestni župau, ki je imenovan od vlade. Zupan Mihael Bo-gičevič se je bil obrnil do vseh strank, dasespora-zumijo o bodočih volitvah za mestni zbor tako, da jih bodo volili iz vsake stranke nekaj. Ta poziv pa ni našel poslušnih ušes. Radikalci so najprej se izjavili, da se pri sedan jih volitvah volitve ne udeleže. Liberalci so vlado moledovali, da bi jih povsod podpirala pred drugim strankam, zlasti proti napred-njakoin, a ko se vlada ni hotela izreči jedino za liberalce, so tudi sklenili, da občinskih volitev v Belem gradu se ne udeleže. Vlada ima sedaj na svoji strani jedino še naprednjake, ali ti pa nimajo večine dežele na svoji strani. Sicer pa tudi naprednjaki ne čutijo nobenega posebnega veselja za vlado hoditi po kostanj v ogenj. Srečno je vlada do tega pritirala, da nobena stranka zanjo ne mara. Zboljšanje policije je po mnenju beroliuske „Nord. Allg. Zeitung" in drugih liberalnih glasil jedino sredstvo proti anarhistom. Za kakšno mejnarodno postopanje proti anarhistom pa ta nemški vladni list ni. Angleški časopisi so tudi proti mejnarodnemu postopanju. Angleški anarhizem ni nevaren. K večjemu kacih deset je domačih auarhistov. Pač pa je v Angliji kacih 500 tujih anarhistov, kateri imajo svoje klube. Policija jih ostro nadzoruje, 90 tajnih policistov je nalašč zaradi nadzorovanja anarhistov. Policija proti tujim anarhistom tudi s tako strogostjo postopa, da bi bil silen krik, ko bi tako postopala proti domačinom. Vse njih klube in stanovanja je že preiskala. Dobro ji je znano, da nekateri v Augliji živeči anarhisti imajo stalne zveze ž njih somišljeniki na kontinentu. Angleški listi mislijo, da bi anarhistom hitro prišli do živega, da se policija povsod tako dobro organizuje, kakor se je na Angleškem. Italijani in Francozi že zboljšujejo policijo. Mi jako dvo-mimo, da bi že samo policijska sila pomagala. Koledar za 28. teden leta 1894. Nedelja 8. jul. j 8. pobink. evang. O krivičnem hišniku ; Elizabeta kraljica. Ponedeljek 9. jul.: Ciril šk. m. Torek 10. jul.: Amalija dev. Sreda 11. jul.: Pij I. pap., Veronika dev. Četrtek 12. jul.: Mohor in Fortunat mm. Petek 13. jul.: Anaklet. Sobota 14. jul.: Bonaventura šk. — Lunin s p r e m i n : Prvi krajec 9. jul. ob 11. u. 20 m. po noči. Solnce izide 10. jul. ob 4. uri 26 m., zaide ob 7. uri 44 m. Dnevne novice. V Lju bljani, 7. julija. (Resnicoljubje, kje si?) .Bog nas sve blago-slovio", s temi besedami biskupa Strossmayra naslovil je „Narod", dne 5. julija članek, v katerem med drugim pravi, .da je mej nami še vedno nekaj takih, ki prosijo Boga — očitno ali na tajnem, naj ničesar ne blagoslovi, česar niso oni storili, pa bodi to še tako dobro, pravično in plemenito". Dva dokaza za to trditev vzame iz »Slovenca", rekoč, da »Slovenec" še ni imel prijazne besede za samoslo-venske javne napise. O tem bomo v posebnem članku označili svojo misel. Drug dokaz zato pa je postopanje .Slovenca" glede dosežene sprave na Goriškem med dr. T o n k 1 i j e m in urednikom G a br š č e-kom. Narod nam očita, da smo odprli predale lista ljudem, ki žive od raapora in za razpor in ki udrihajo po vitezu Tonkliju in si prizadevajo, razkriti nastalo slogo in sporazumijenje. Lepo to ni, pravi .Narod" in tudi pošteno ne more biti, razdirati tako potrebno in tako težko doseženo spravo. Tako .Narod" dne 5. julija. .Slovenec" pa je 4. julija pisal v vredniški opombi k članku. Shod volilcev v Biljah, kjer se je obravnavalo o zbližanju obeh strank, te-le besede: .Prošnja do veleč. g. dr. Gregorčiča glede razpora kakor tudi odgovor veleč. g. poslanca nas veselita in upamo, da bodo volilci posebno duhovščina, i drugod izrazili enake prošnje, katere bi mogoče pospešile spravo na Goriškem". — .Slovenec" je torej objavil, dne 4. julija dopis, v katerem obširno poroča o obravnavah za sporazumijenje in uredništvo za to še posebej izraža svoje veselje in upanje, da se sprava doseže, drugi dan pa .Narod" pride s takim neosnovauira očitanjem na dan. — Zato pa .Slovenec" z vso pravico vporabi besede .Narodovega" članka zase in zoper .Narod" veleč : Na tako pot vam ne bomo nikdar sledili, ampak kličemo, kakor Strossmayer stranki prava : .Bog naa sve blagoslovio!" (Promocija.) Iz Gradca: Danes dne 6. t. m. je bil na griškem vseučilišču promoviran doktorjem prava bivši predsednik akad. društva »Triglav" in Bedanji koncipijent pri dr. Sernecu v Celji g. Ivan G1 a s e r. Čestitamo. (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani), se vrše vsprejemni izpiti za vstop v prvi razred v poletnem obroku dne 16. julija, počenši ob 8. uri zjutraj.— Učenci, ki žele delati ta izpit, morajo Be, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih namestnikov, dne 15. julija, med 8. in 12. uro oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo, dotično obi-Bkovalno spričevalo, ter plačati pristojbino 3 gld. 30 kr., katera pa se njim zopet vrne, ako vsprejemnega izpita ne zvrše z dobrim uspehom. — Vnanji učenci se morejo k vsprejemnim izpitom oglasiti tudi tako, da pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino; a ti se morajo 16. julija pred 8. uro osobno predstaviti ravnatelju. (Iz Leskovca) 6. julija: Naša trirazrednica, ki je to šolsko leto doživela vsakovrstnih sprememb med svojim učiteljskim osobjem, katero je le sem-tertje nekaj mesecev popolno bilo, je zdaj celo zaprta zaradi bolezni. Tudi dve gostilnici hočejo zapreti. Bolezen se sicer širi, vendar pa do zdaj še ni nikogar pobrala. (Premeščen je) č. g. Matija Slak, kapelan v Vodicah, za duhovnega pomočnika v Mengeš. (C. kr. gimnazij goriški) konča šolsko leto dne 12. julija t. 1. s posebno slovesnostjo pri sv. Ignaciju ob 8. uri. Ta letošnja zahvalnica bode zadnja, ki jo bode opravljal profesor verstva, monsignor č. g. Andrej Marušic, kateri misli stopiti tisti dan v pokoj. Profesor Marušic službuje kakih 40 let na gimnaziji, kot učitelj veroznanstva čez 36 let. Imel je, kakor piše tukajšnja „Eco del Litorale", 3600 učencev ter dosegel lepo število 27.000 šolskih ur v verouku, slovenščini in nemščini. — Prihodnjo nedeljo (8. julija) bode jemal slovo od višjega in nižjega gimnazija skupaj v semeniški kapeli. Zadnja njegova eksborta bode 1728. in se bode dala tiskati v spomin sedanjim in nekdanjim učencem. — Toliko za zdaj na znanje povsod raztresenim g. profesorja vzgojencem. (Koncert) priredili so 5. t. m. zvečer gojenci deškega semenišča v Gorici. Vspored obsegal je devet točk: l.Pitteri: La fratellanza (zbor). 2. Gou-nod: Meditation sur le 1. Prelude de Bach (orkester. 3. Vogel: Cigani (zbor) 4. Venec slovenskih narodnih pesnij (orkester). 5. Merlato: II ritorno (zbor). 6. Rossini: La preghiera di Mose (orkester). 7. Mašek: Pri zibeli (zbor). 8. Donizetti: Romanca iz »Lukrecije Borgia (glasovir — čveteroročno). 9. Cesarska himna. — Posamezne točke izvrševale so se tako precizno in s tako finim čutom, da poslušalec ne ve, bi se li bolj čudil izvežbanosti mlade-ničev ali čutu, s katerim se je pelo in igralo. Koncertu prisostoval je tudi prevzvišeni knez in r.adškof. (Dopolnilne volitve na Koroškem.) Piše se nam: Na Koroškem so sedaj izpraznjeni štirje mandati: ava za državni in dva za deželni zbor. Borba bo huda zlasti za državnozborsko mesto na Zgornjem Koroškem, kjer se že sedaj vrste kar po vrsti volilni shodi. Pomenljivo je to, da v obeh okrajih nemški liberalci kapitulirajo pred nacijonalci! Liberalizmu celo na Koroškem že hudo prede! Nacijo-nalnih kandidatov ne zmanjkuje, ker tudi prejšnji liberalci so se kar čez noč sprevrgli v nacijonalce! Omenim naj tudi, da se i zuani nemški župnik g. Askanij pl. Zucco-Cucagua z vso močjo poteguje za poslaniško mesto iu da se je vr^el na vrat na-cijonalcem, upajoč, da mu le ti v okraju Št. Vid-Volšberg izroče mandat. Poleg zagrizenih nasprotnikov cerkve in Slovanov nastopa pri raznih shodih nemškega društva. Čudna družba to! (S Štajerskega), 5. julija: Deželni glavar grof Attems je obiskal dne 19. junija t. 1. dobernske toplice ter dan pozneje tamošnjo šolo. To naznanja dopisnik v »S. P." dne 4. julija t. 1., jaz bi pa dostavil že sledeče: Po celi Doberuski okolici se govori, da je ob tej priliki gosp. deželni glavar otrokom v šoli priporočal, naj se le pridno nemščine naučijo, da se bodo mogli porazumeti z gosti, ki dohajajo na Doberno. Ker g. dopisnik .Sildst. P." brez dvoma dobro ve, jeli ta govorica resnična ali ne, ga prosimo, da nam v tej zadevi natančno sporoča. (O nesrečah na železnici). S Štajerskega, 5. julija. Ko sem čital v včerajšnjem »Slov." o nesreči, katera je zadela voznika na doleujski žeieznici, sem se spomnil enake nesreče, ki se je pripetila menda lani na železnični progi Velenje — Celje. Ne vem, kako se je godilo, da je železnični Btroj zgrabil konja in voz z voznikom vred, ter vse skupaj vrgel v rečico Pako, ki teče poleg železnice. Voznik in konja sta se nekaj pohabila — druge nesreče ni bilo. Toda stvar pride pred sodnijo. Voznik je tu zvedel, da bo moral nekaj tednov pihati kašo. — Ko sem toraj v včerajšnjem »Slovencu" čital, da je vaš kranjski voznik ostal mrtev na železničnem tiru, sem si mislil: »dobro, zdaj je pa rešen ječe". — Toda brez šale; zakaj se ne narejajo vsled tolikih nesreč ograje na krajih, koder drži cesta preko železničnega tira ? (Žrtva poklica). S Štajerskega: V praznik svetega Cirila in Metoda je izgubila naša lavantinska škofija jednega najmlajših duhovnikov, č. g. Ivana Kolarič, kaplana v Dramljah blizu Celja. Pokojni se je porodil pri sv. Marjeti niže Ptuja dne 6. maja 1. 1869. Torej še je le pred kratkim obhajal 25letnico svojega rojstva. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ptuju, višjo pa v Ljubljani in je bil še le lani v mafinika posvečen. Bil je zelo marljiv, skromeu, ponižen, pobožen dijak in bogoslovec, tako tudi kot duhovnik, vseskozi čist in blag značaj. Nesoft bolniku zadnje tolažilo, sv. pobotnico, prehladil se je in po jednem mesecu je postal žrtva poklica in smrti. — Ranjki pa je bil tudi zelo nadarjen in plodovit pesnik in pisatelj. Njegove pesmij so priobčene v »Dom in Svetu", »Zvonu", »Danici", »Vrtcu", Lampetovih »Drobtinicah", največ pa jih je priobčil v pisanem bogoslovnem listu »Lipica" mariborskega bogoslovja. Priobčeval je pesmi ali pod lastnim imenom, ali pod krinko Rakulski, Davorinov in dr. Zelo veliko pesmij, tudi nekaj epičnih, povestij, novelic in tudi nekaj dram pa je ostalo v rokopisih, ker njegova izvan-redna ponižnost mu je branila jih kje objaviti. Mnogo se je pečal s tujimi slovstvi, jeziki. Poznal je dobro vso slovansko literaturo zlasti srbsko, hrvaško, češko in rusko, najbolj pa seveda slovensko. Priučil se je jako dobro hrvaščini, češčini ruščini, govoril dobro laški, ter poznal natanko klasična dela raznih narodov. Na podlagi staroslovenščine izuril se je čudovito v slovenskem jeziku, ter imel krasen slog. Vse to pa je šlo ž njim v prerani grob. Izvestno bi še bil mnogo koristil slovenskemu narodu, da mu ni smrt pretrgala mladega življenja. Bodi ti žemljica lahka, dragi Ivan 1 (Vprašanje na slavni magistrat ljubljanski). 2e nekako pred 3 meseci je skleni! slavni mestni zbor, da se pri svet. Krištofu napravi vodnjak. — Obilni obiskovalci pokopališča nadlegujejo neprenehoma bližnje posestnike za vodo. Gorje onim, kateri bi enemu ali druzemu svoj vodnjak zaprl. Slavni magistrat torej vprašamo, ali bode sploh kedaj naredil vodnjak, ali pa ga morda ravno zato ne bode naredil, ker je mestni zbor sklenil, da se naredi ? (Nevihta.) Z Dobrove, 5. julija. Pretečeno noč pričelo je tukaj malo pred tričetrt na 12 uro kar neutegoma prav močno grometi. Nastal je parkrat prav močen piš in vlila se je ploha, kot bi se bil oblak utrgal. Gromov bilo je tričetrt na 1 uro skoraj slednjo minuto po eden. Ob tem gromenju vda-riloi'o^ilo. M. Arko, župnik v ftturiji, 2 Kr.; J. Miks župnik na Planini 2 Kr.; Fr. Rajčevič, kapelan v Vipavi 2 Kr.; neimenovanec 30 Kr.; dr. M. Murko, prof. orijent. jezikov na Dunaju. 2 Kr.; dr. P»jk c. kr. prof. na Dunaju, 2 Kr.; Fr. Jančar, stud. phil. na Duuaiu, 1 Kr. ; L. Poljauec. stud. phil. na Dunaju, 1 Kr.; J. B'ziak, ,-tud. iur. ua Dunaju, 1 Kr. ; V. Žun, stud. iur. tia Dunaju 1 Kr.; J. Pompe. stud. iur ua Dunaju, l Kr.; Iv. Urel, stud. phil. ua Dunaju 1 Kr.; Iv. Zupauec, stud. phil. na Dunaju. 1 Kr.; J. Beruik, stud. phil. na Duuaiu 1 Kr.; A. Mladič. s'ud. iur. na Duuaiu. 1 Kr.; neimeno-vauec v Črnem Vrhu 10 kron 41 brl.: J. Demšar, župnik v St. Vidu pri Vipst.i, 4 Kr. ; Val. Klobus, kurat na Slapu. 1 Kr.; Aib. Lovski, župn. uprav, v Lozicah, 2 Kr. ; Jan. Bolu. župu. uprav, v Ledinah, 2 Kr.; J. Soukup, kapelan v Spodnji Idriji, 1 Kr.; J. Pipan, nadučiteli v Ornem Vrhu, 2 Kr.; nekdo v Črnem Vrhu 8 Kr.; J. Vidmar, trgovec v Črnem Vrhu, 4 Kr.; Ivana Vidmar v Črnem Vrhu. 2 Kr.; Janko Mikuž, učitelj v Podkntju, 2 Kr.; Gašper C'ga!e. posestnik v L meh, 20 Kr. ; Matija Torkar, župnik v Košaui, 4 Kr. Ker odbor namerava postaviti spomenik pre-zaslužuemu jezikoslovcu in pisatelju še letos in ga odkrili 19. avgusta, uliudno prosi požrtovalne domorodce. zla«ti Se črnovrške rojaki-, da bi mu poslali blagohotnih, če tudi skromnih prispevkov. Doneske sprejemajo uredništvi . Dom iu Svita" in „Slovem-.a-v Ljubljani in Odbor za Cigaletov spomenik v Črnein Vrhu nad Idrijo. * Cas opazovanja 7. u. zjut. 2. a. pap. 9 a. i več. Stanje zrakomora T mm 739-8 739-2 739-8 torlomera Celzija i&ef 25 4 20-6 Veter I« i 3 Vreme si. vzh. jasno » oblačno 000 Eksekutivne dražbe. Ive Pezdirca posestva iz Droščic (3389 gld.) dne 19. julija (druga ponovitev) v Metliki. F r. L i p a h a posestvo iz Kašlja (408 gld.) dne 21 jul. (druga) v Ljubljani. Jurija Junca z Rakeka posestne in užitno pravo do gozdnega dela v Javorniku (200 gld.) dne 6. jul. v Postojini Vil j. Dolenca iz Orehka, Jos. Cucka iz Dolenje Kožane, G a š p. Železnika iz Gor. KoSane in Tomaža Kaluže iz Narina posestva 10. julija (druga) v Postojini. Jan. Polaka iz Grabč (radi terjatve 225 gld.) posestvo (3865 gld.) dne 27. julija in dne 7. septembra v Radovljici. Andr. Milavca iz Jakovca, posestva (12.302 gld.) dre 2. avgusta in 1. septembra v Logatcu. Jurija Požeka zemljišča iz Adležč (1039 gld.) dnč 3. avgusta in 5. septembra (ponovitev) v Črnomlju. Fr. L e š n j a k a zemljišče iz Raven (1687 gld.) dne 1. avgusta in 5. septembra (ponovitev) v Ložu. Konkurz. Okrožno kot trgov, sodišče v Novem Mestu proglaša konkurz na premakljivo in nepremakljivo imenje Antona Viranta, vknjiž. trgovca v Novem Mestu. Komisarjem je dež. sod. svetnik Klem. Mosche, upravnik konkurznega imenja dvorni in sodni odvetnik dr. Jak. Schegula. Shod upnikov dne 14. julija, zglasbe do 6. sept. in likvidacijski rok dne 19. septembra.__ Anton Presker k i* o j a 6 v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 16 priporoča svojo bogato preskrbljeno zalogo narejenih moških, duhovniških, ženskih in deških oblek za poletno sezono. Po meri se napravijo vsakovrstna oblačila iz najfinejšega in najsolidnejšega blaga po najnovejših modnih časopisih. 372 3—1 fHT Na prodaj je skoro nova "•B elegantna dvovprežna kočija v Kravji dolini štev. 7. 376 4-1 C § o «> -a X! o g ot: ? d , -5 -H "C pa ; m * fi.O s C/3'M M '■= « rtj rt •V. ■S a $ OSI e ° t i c H •S« s "S « Vpis tvrdek. Pri zadružnem registru tvrdka: »Obrtno pomožno blaj društvo z omejenim poroštvom v Ljubljani« — vpis novega odbornika g. Ant. Putricha, hiš. posestnika v Ljubljani; — dalje pri c. kr. dež. kot trgov, sodišču: »Hermanu Beerer in VVeissenfels« kot javnega družnika vknjižene tvrdke »Goeppinger & Comp. in Weissenfels«, s pravico, zastopati družbo in podpisovati tvrdko.__ Ustanove. Ker je preminul prezentator Kat. Warnussove dekliške vzgojevalne ustanove g. Vendelin Colerus pl. Geldern, pozivljejo se sorodniki ustanovnice, da zglasijo svoje pre-zentacijsko pravo do dnč 1. avgusta, deželni vladi kranjski' Ustanovi ste dve v vrsti po 63 gld.__ Agrarske operacije Deželna vlada kranjska razglaša sklep postopanja, tikajočega se nadrobne razdelbe posestnikom v Mali Pristavi skupno v last spadajočih zemljišč, ker je popolnoma izvršena ta agrarska operacija. Z dnevom, ko se objavi to razglasilo, neha glede te agrarske operacije pristojnost agrar-skih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še v razsojevanje o razdelbi skupnih zemljišč itd. v misel vzetih zahtev. > d T3 N Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno. od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 61 23 i O .' "j H L..-\ D I ■ • i iVin-u'.---- i ; ' -i-'-' itai « V ' ;-'J '-T—--*—nfligislije ložnf --------------JLl^-ži-LTSl^ Ta voda je^popolnoma prosta organičnih snovij in daje pofebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. a^T V najem želim dati ali tudi r prodati stroj arij o pod ugodnimi pogoji. Taista ogleda se lahko vsak dan. Natančneji pogoji poizvedo se pri upravništvo tega lista. 369 2-2 Srednja temperatura 21-5". za 2-9° nad normalom. Za Matej Cigaletov spomenik v Črnem Vrhu nad Idrijo so darovali p. n. darovalci: Iv. Navratil, pre.M. inim. urad. pri c. kr. najvišjem sodišču ua Dunaju, 10 kron ; J. Pukl, c. kr. nadpor. in pus. na Dunaju, 2 Kr.; dr. Fr. Simonič, c. kr. bibl. ua Dunaju, 2 Kr.; Fr. Hubad, c. kr. prof na Duuaiu. 2 Kr. ; Iv. Luzar, poštni olicijal ua Dunaju, 2 Kr.; dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvet. na Duuaju, 2 Kr.; 2iga Sežuu, c. kr. minist. uradnik na Dunaju, 2 Kr.; Neimenovanec 2 Kr.; dr. A. Primožič, c kr. prof. na Dunaju 2 Kr.; dr. Fr. Sedej, c. kr. dvorni kapi. in ravuatelj v Av-guštineju na Duim.iu. 2 Kr. ; M. Erjavec, dekau v Vipavi, 2 Kr.: J. Skvarča, župnik v Budanjah, 2 Kr.; Kavnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito Apostolsko pismo sy. očeta Leona XIII. obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld.. 200 komadov samo 7 gld. Naročila vsprejemata Katol Tiskarna iu Katol. Bukvama v Liubljaui. i- fr fr fr fr fr fr fr fr fr v Premovaua 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-niča paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc P.rUckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., p& tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 54 26—12 Cerkveni paramenti. » » li i e'" I I l I I Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritih lično iu trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. "^"O 366 4-4 trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje iid. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi Pfdrcvesa (pluge) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na |2p|SpfBF izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. RS SKfu^fl Zunanja naročila so takoj in vestno izvrše. Kar bi no ugajalo, se radovoljno zamenja ( 'J, II istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj &L* JwJ Ti H Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 19 Kr»\/nri I Tu kuPu-iele želez0 naJ-rvUVdUl . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! CARB0L1NEUM! Že nad 30 let z najbolj-iim vspehom v rabi v mnogih dvornih _ hlevih, v znatneni- tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju. otrpnelosti itd ter ojači konja za izredno težko vožnjo in tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna,Komeuburg p. Dunaju. Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-7 Kwizdov restitucijski fluid. Doli i vsi se v Tseli lekarnah in droiruerijah, stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Iflstlltitcg. vitla, trtam &bHm adne a 1.. resalitlce ca krm« Avtomatični aparata prsti peronotperl tlaiiinice za vino tlačilnice za sadj . . mlini za sadje —w predmeta ta kleli, sosalnlca ta na namene,____ obte: »e .troje ca kmetijstvo. vinarstvo in moitaratvo r**(xiv ' Mjnomjilh. c »j holjiih konatruke|jt& IG. HELLER, DUNAJ tm~ 3/3 Praterstrasae Nr. 49. . &>«.!• Uo.iruv.al k,Ulo«t . ...Ji,« »fa,™!^ j^fc. b 1 puitolu« prOMlo. Najkolasbisfil poga|L — lanutvo. — Stmll »e dajo m peskutajo. Cene ta it nun nižali! PretopaTalcen inatm ;»pml! Obrtniki in trgovci, 375 26-1 Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: 272 15-5 France Pavšner krojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je j|f preselil v Dijaške ulice št. 9. f| Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukeuj, havelok in razne obleke 182 26-15 ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. ||| sm M Sh Zgubil se je v ponedeljek dne 2. julija mal podolg-asto-čveterovoglat mošnjieek s 370 do 380 gld. in sicer na potu od .Bavarskega dvora" (Dunajska cesta) do Rim-ke ceste št. 2. 373 i_i Pošteni najdec naprošen je istega oddati proti nagradi 50 gld. pri npravništvu tega lista. Bonear France pleskar v Ljubljani, Rimska cesta. Jager Janez mcNnr v LJubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu, Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani. Gradaške ulice šiv. 22. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega W galanterijskega, blaga. Kovač France čev^Jnr v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Schmelzer Bertr. ■tolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Černe Jožef urnr v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Fajdiga Ivan mokur v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ceni. Rebek Josip lcljuča r v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itil. Zadnikar Henrik pas&r iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo ln orodje Franc Ivau Kivizda. c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik. Boucon Andrej stola r v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejšlh atolov natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih. Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Kozak Josip ITl<>MIll- v Ljubljani, Semeniško poslopje. KregarIvan pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in eerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnioo, v kateri izdeljuje vsakovrstno oerkveno posodo ln orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oenl. Šega Jakob jerniennr v Ljubljani, Poljanska cesta. Šerik Ivan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Čermelj Jernej trgovina z jnžnim sadjem i zelenjndjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne 6ebelno - voščene sveče voSčene zvitke in mid. Zaloga pristnega MT brinja ln brinjevoa. Vse po najnižji ceni. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske uliee Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča BT štirikrat na dan svežo, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko ln pekarsko peolvo. k r a b e c M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Mihelič M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulice 3tv. 40. Šelenburgove ulice. Paušner Franc krojač v Ljubljani, Dijaške ulice. Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih svež in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. 5 itaiilitofio 10.000 kri. 3 Srečke priporoča 315 17 „MEItCUR", menjalnična delnižna družba na Dunaju, Wollzeile 10. Brata Eberl slikarja napisov, stavblnaka in pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtuijski razstavi v deželnem muzeji „Iiudollinum". Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrič Fr. trgovina z manufakturuiin blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Fran Stare, sobni slikar, L j xil>lj ani, IBreg- št.30 priporoča se v izvrševanje vseh v HMsko-ilMi stroKo | siilaiočib lil 282"-,2| z zagotovilom okusno - modernega dela proti ||| zmerni ceni. tegg Preselitev kamnoseške obrti in priporočilo, priporoča svoja na mejnarodni razstavi živil na Dunaji leta 1894. I-= ..........# # |, gminiB;; 2 zlsttjO svetinjo .........""""""""""1 odlikovana, priznano izborna in najbolje vležana iiinimi |»IVU. t Bcžana, marčna m Kroasna pivo x steklenicsili. Postrežba solidna, točna in zanesljiva. ""^gS® imilillillliilliiiililiiiiiiililiiiiildiiiiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ podobar in pozlatar v Ljubljani. Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatarsko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, proccsije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 49- " •J. IV. POTOČNIK krojaški mojster v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. (v Tavčarjevi hiši) 357 6-6 se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje najraznovrstnejše WW duhovniške obleke iu tabujev po nizki ceni, zagotavljajoč trajno delo iz trpežnega blaga, točno in prijazno postrežbo. — V zalogi ima najboljše blago razne kakovosti iz najzanesljivejših tovarn. m Previdnost! 626 24-13 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja I in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi iz-1 delki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je I torej mi (bolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. I Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni I in zdravi Katlireiiierjev izdelek in opetovalno izjavljam, da j sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, I prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedilu- pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 12 Vzemite le bele originalne zavitke s 4l»|>fijsina« t podobo gosp. Kneippa in z imenom . fc. -xm M 2. liri na licu zemljišč. Skupilo se bodo obrnilo v korist podpornega društva. Posestvo je cenjeno na 1700 gld. Družbeni pogoji se morejo upogledati v uradnih urah pri podpisanem sodišču in se bodo objavili pred prodajo. C. kr. okrajno sodišče Mokronog, dno 26. rožnika 1894. ,«1 Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno ^ javljam, da sem preselil in popolnoma prenovil svojo p*^ || kamnoseško delalnico j ™j s sv. Petra nabrežja v ^ i' Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani J I (nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne) | kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, ^ iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki ceni. ^^ V zalogi imel bodem še v večji izberi vsakovrstne g| | nag;i'oT>iie ^pomenikt^ ||| naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov. ^ jg Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se :B- IfJl i nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje H| cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del. ^ IVelespoštovanjem 254 12 — 11 9 j j Ignacij Čamernik,k^rrVvPo^"cah | Stanarinske [jj knjižice S za stranke i z uradno potrjenimi LiJ določbami hišnega [T reda v slovenskem in ff nemškem jeziku, z razpredelbo za vpla- [t čevanje stanarine, vo- 3 dovodne in mestne U doklade, dobž se ko- M mad po 15 kr., 10 3 komadov vkup I gld. v U Katol Tiskarni C v Ljubljani. (J #4» 'f 'f 'f 'f '»Hf^Hf^Hf.f,| | f ■f.^Hf^^f^nf^ DomaČa zanesljiva tvrdka! $ f Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše žepne ure bndilnice j* zlate, srebrne in nikelnate ve-rižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 n Ceniki s podobami so franko na razpolago. s F. P. Vidic & Co. v Ljubljani 2a-io priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene peči vsake barve. Zarezane strešnike, nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJSrft Nasade za dimnihe. Drainage cevi S^ŽK1* moi'lrnih Zaloga iu zavod za inriitir odi iu iovriM otok za prečastito duhovščina »pri rudečem križu" 623 . Viljema Nkarda 623 52-29 IV., Walterflasse I, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelook, vrhnc suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške oeploe. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. tfie/lrsfo/far °^r°ke- t.Blaff0 po merl J« ™ razpolago. Ceniki ln vzoroi na zahtevo brezplačno. —— priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi IzbOrno svojo zalogo M j" •i—i f~t 0 13 0 s§ "SS ^ S <3 O M po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih sesal It pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila patentovanih mlinov za domačo upo- rabo, -- 239 na vitle, vodno ali parno gonilo ild. je pri Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. - Ugodni plačilni pogoji. - Jamčenje. _Ilustrovani ceniki zastotij in franko. sfe- fflHSi °hi° 'j D 11 11 a j ^ li a b o i" z a. Dn6 7. julija. Papirna renta 5%, lo* davka , . . Srebrna renta 5%, 16% davka , . Zlata renta 4%, davka prosta . , . avstrijska kronina renta, 2J0 kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akeije, 160 gld...... Lcudon, 10 funtov stri. ...... Napoleondor (20 fr.)....... Ctsarski cekini ........ Nemških mark 100 , 98 trid 05 kr, 98 05 121 90 „ 95 15 „ 1001 351 25 , 125 30 , 9 97'/, 9 92 „ 61 „ 42'/,. Dnč 6. julija. Ogerska zlata renta 4