PRIM
DNEVNIK
*«oviai	or	1 •
(rUDW> - ( .ena •>•> nr
Leto XVII. - St. 240 (5014)
ali dlavo?
S"1 • ie'»»i
WWl:
Ogledih
Ssko 5 nie
etn popisu po «občevalnem na Tržaškem, objavljen v «Naših »- štev. 19 od 7. oktobra 1961)
Javnost
Sro«iio ?ml° lakonič-da bodo v ok-
toriSPlcšnega P°' S deset w vrsti sle-
l95l). ueota i-(zadnjie •*o n^i 'ali tudi
b^° PrinnH nar°d-S vpada°st anketi-
B4"1 Prert^arsikaterem N »,..r.re(ivs(
^fe^P^Tnih me-
i04^* tega skle-
JNal sondi™-kiS'Pa do®nenja
tm (ze0]i nenadne na-
0 nekai dni
P°Pisnic), r°^o pr^H Jali tudi je-jf^t. Anke-
tS$h °S poletl v
te dem i ^Javljalo Ga^ *ristjansko
(si-
4 tj Po gi Preveč na-' fcCVencem) s te-* N 2a nagovarjati ^ sti s,.uftavljanje ‘"'"Je et-a sni •l6 nam‘
te^nih *piet izredno teIe Pove2aPTi?šanj. naj-snwh ne le s N v kPlosdim; raz-
«iSiUčnarilživi sio-skupina v . tddi v nič m 2 nJeno bo-
% sl°venskeerSDektiva' C«stfani e ln itali-.kalifi„Sfc Je ogla-tL °kovn anih oseb> iajo , in P°litič-(tiji naanjšinski-sueL..5.v°jimi sta--IM tSSlla 1Jaml' Uv°-> 5ora‘a pomanjklii-!!!k>jen mr«no obšir-
V tem lzprave je »aJtPeni ni UP°' fl>v3invseh P°li-•le Prert smeri. Iz-Ble (v avnike le-l*> k k°munisve m s° v minu-,«ivn,hred!°žili več N?Nkato ,P°bud za
fjiSfe*
s|4 ssn
S ‘C°k
fe
kv4et(iou Sama P° se-
'<fena zoži-
t' Rte temb0j? niuOV pa t h ^ Za orii1,. občutna, Vn ttev usod-
' > S Tn°di r^0ttaVljanje
^baroni tem Pre-VfeNročji, tno me-^ lei	je	nam-
«' ir,Sabior°pgt°> če Po-... h Mp®izkn deset 'et N ^V&tjan statistič-
5'NkenJmln drob->TO biti ^naobi manj-
\beŠativnlhbeležimo
S p°javov SDrem-$ oh °bema za odn<> j ^ ? Pod?f„ narodno-' L %ti i‘8anju Poli-; le	nestrpno-
hfreu 1 načela «hi-K1 tokrat mveč ker
S okoliat .^tela srž WPrvegadveh ele-A , novanPtt načela SeJezika» ^obče-\ s° skl da osnovi
k**i u sk-u u^novi
Srn barnri epa]i o ie-
r ti ^Pra« jailSKem S >e dLS0 takrat
gua ahu* Zame’ ^ y' se ab„ltualmen-
m^bo . ga ant1.2 je'
illa '»o anketirani
rttNegaadi) g°-
i! 0 er]m fa - nači-
^,5°dh0l34evair,Popis iz' 1 C le itaif . em jezi-
/X>da 1J,anskih avli* h > ekstf se ne 'i^rlSem em>stične
■(( i^e jZboteri, soglasne: J^k^ahi-Posebn b take
i t»?bket'!bnosti raz-
etira^^st1 raz-^v.?te8°rično
) 'LCarlo B^janski S na0tiziraScbriffrer, VStL Škodo Vladajoči
* l o m Prph viadane-
, ^SkiVilizaS Valstvo s
* y ijudstvna sk°-
I^S^ss
j ^SlSlt"«i«ra.n5 ***:
* \ b! 'lanski ^di drugi
* V0 ri 'brin način po-\SoSlT'« »‘Plete in
br aiH prei-— .n l .V*e Pa demJ Politič-
:	os
&S«, beza skrajne
™ '<iew- “ezan^ , ■ ajue S V.3a Se ?as!Pvosti 4 tl.PiLi erio?,A ,rej stri-
fe^nojši
Oni -	*	it&li-
J n L Prko te-
®8®aeti.jivo.,
da so se v osrednjem statističnem uradu odločili pri sedanjem popisu na Tržaškem za sicer nekolikanj modificirano načelo, vendar pa v bistvu, kakor bomo videli kasneje, le za svojevrstno dedukcijo pojma občevalnega jezika, o-ziroma «lingue abitualmen-te parlate».
Glede drugega elementa (tehnične izvedbe popisa) pa je primer štetja leta 191.0 naravnost klasičen, saj je bila Hohenloeva administracija prisiljena zaradi brutalnih nonaredb popisovalcev (sicer organov tržaškega munioipija, Ki pa je bil v rokah nacionalistov) ukazati revizijo popisa. pri katerem so samo v trža*ki občini ugotovili za okoli dvajset tisoč Slovencev več kakor ob prvem štetju, oziroma 72.134 Slovencev in Hrvatov na sedanjem tržaškem območju. o drugem — italijanskem popisu iz leta 1921 ni vredno izgubljati besed. Zavrgli so ga javno italijanski izvedenci mea diplomatskim oojem za določitev novih meja med Jugoslavijo in Italijo po zadnji vojni. Tako C. S-hiffrer zagovarja stališče, da je treba številke iz leta 1921 sorejeti samo tam, kjer so enake številkam iz leta 1910 ali pa ugodnejše za Si? vence, medtem ko jih je treba v ostalih primerih dooolniti z podatki iz leta 1910. še ena primerjalna zgodovinska reminiscenca: leta 1945 in 1946, ko se je odločilo o državni pripadnosti teh področij, so izvedenci štirih velesil, ki naj bi nepristransko proučili etnični sestav spornega območja soglasno rrienili, da je štetje iz leta 1910 edino kolikor toliko realno izhodišče tudi za vrednotenje povojnih razmer. Značilna so, če se omejimo le na ta primer, opažanja komisije glede etnične fiziognomije Trsta (točka 58 poročila izvedencev), ki ugotavljajo, «da je središče domala popolnoma italijansko, večina predmestij, ki so v nenosredni zvezi z mestom, ima znatno italijansko manjšino, naselja na periferiji pa so skoraj izključilo sloven-ska». Torej potrditev rav-novesia. ki ga je pokazal popis leta 1910. Sicer pa so takrat italijanski predstavniki, ko jih je zaslišala komisija (med njimi so Pili mnogi sedanji ier.derji provladnih strank v Trstu) sodili, da od leta 1918 ni bilo nikakršnega povečanja v sorazmernem številu prebivalstva, ki govori italijansko, medtem ko uradni dokument italijanske vlade iz takratnega obdobja (1945) izrecno priznava netočnost statističnih podatkov popisa leta 1921.
Resnici na ljubo moramo dodati, da so pozneje postopoma spreminjali svoja stališča in začeli na ta ali oni način zniževati število Slovenčev, pri čemer so poizkušali spodbijati tudi verodostojnost revidiranega popisa leta 1910, Sam Diego De Castro, ki je nekaj let napovedoval svojo razpravo o štetju leta 1910, za katero je letos celo prejel zlato medaljo tržaške občine, meni. sodeč po pisanju tiska (nagrajena razprava namreč še vedno ni dostopna javnosti), da revizija, izvedena leta 1910, ni bila pravilna, in da je takrat znašalo število Slovencev na tem območju približno le okoli petdeset tisoč. Pri tem se ne bi ustavljali, saj nimamo nikakršnih podatkov, kako De Castro utemeljuje ta svoja krčen.ia, vendar pa je v splošnem značilen ta proces poizkusov redimenzioniranja avtohtonega slovenskega življa od povojnih let do danes, saj na primer v anketi «11 Gazzettino* z nekaterimi posrednimi metodami zagovarja še nižje številke.
Na osnovi tako imenovanih «vzorčnih metod* (volilnih rezultatov in vpisov v slovenske šole) namreč beneški časnik zagovarja domnevo, da j’ daP®a Tržaškem le še okoli 40.000 Slovencev. Oba načina pa imata nekaj mstvenih pomanjkljivosti in sta zaradi tega nesprejemljiva ne samo kot element za strokovno presojo, marveč tudi za resnejšo politi;'!.o razpravo Politična razcepljenost na Tržaškem je znana, saj mnogi volijo vako imenova-
(Nadafjevsitje • »a 2. st rani)
Gromiko se bo nocoj sestal v Londonu z zunanjim ministrom lordom Home jem
V Washingtonu in Londonu izjavljajo, da ni še podlage za začetek pogajanj - Zahodne vlade bodo začele posvetovanja - Poziv sedmih Nobelovih nagrajencev voditeljem vseh držav
udeležilo samo
WASHINGTON, 9. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je danes zanikal, da bi bil podal kakršne koli izjave, zato da bi pobil nekatere ''zjave zahod-nonemškega poslanika v Washingtonu, češ da so razgovori med Kennedyjem in Gromikom pomenili «korak nazaj* pri iskanju sporazuma glede Nemčije iri Berlina. Salinger pa je dodal: «Ni točno trditi, da so bili razgovori neplodni, čeprav niso postavili temelja za prihodnja pogajanja.*
Zahodnonemški poslanik v Washingtonu Grewe je namreč včeraj po televiziji izjavil, da je omenjeni razgovor Kennedvja z Gromikom «korak nazaj* v primerjavi s prejšnjimi pripravljalnimi razgovori med ZDA in S,Z. Trdil je, da so se ti razgovori končali bolj negativno, kakor so se začeli.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea sporočil, da bo sovjetski zunanji minister Gromiko, ki se vrača skozi London v Moskvo, jutri zvečer gost zunanjega ministra Homea na večerji. Ob tej priložnosti bosta govorila o vseh glavnih aktualnih vprašanjih.
Fredstavnik je dodal, da se
iiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiimniimimiiimimii
Delegacija CGIL obišče Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. - V sredo bo prispela v Beograd kot gost Zveze sindikatov Jugoslavije delegacija Generalne konfederacije dela Italije — CGIL pod vodstvom generalnega tajnika Agostina Novel-le. To je prvi obisk zastopnikov Generalne konfederacije dela Italije, ki vračajo s tem obisk jugoslovanskih sindikalni delegaciji, ki je leta 1959 pod vodstvom Svetozara Vuk-manoviča obiskala Italijo. Stiki med Zvezo sindikatov Ju-voslavije in Generalno konfederacijo dela Italije se po vesteh iz centralnega sveta Zveze sindikatov vedno bolj utrjujejo in razširjajo. Obisk članov italijanske delegacije bo koristil za razgovore o nadaljnjem sodelovanju, za izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o vplivih in vlogi mednarodnega sindikalnega gibanja, o razvoju važnih meanarodnih vprašanj. Poleg tega se bodo člani Generalne konfederacije dela Italije podrobno seznanili s sedanjim gospodarskim in politično družbenim razvojem Jugoslavije in posebno z delavsko družbeno samoupravo. Zatem bodo člani italijanske delegacije obiskali gospodarske in družbene organizacije na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Crni gori, Makedoniji in Srbiji.
V Jugoslavijo je, prav tako danes, prispela petčlanska delegacija Združene socialistične stranke Francije, ki bo med 13-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji proučevala sistem krajevne samouprave in družbene uprave. Delegacija bo obiskala poleg Beograda še nekatera mesta na Hrvaškem in v Sloveniji in se bo razgovar-jala o teh vprašanjih z republiškimi in krajevnimi funkcionarji.
B. B.
bo večerje osem oseb.
Dalje je predstavnik izjavil, da je britanska vlada mnenja, da glede Berlina ni prišlo do nobenih sprememb po razgovoru med Kennedyjem in Gromikom m da se ni našla še podlaga za pogajanja.
Zatem je predstavnik izjavil, da je «po prvi fazi tipanja« nastala možnost sestanka zunanjih ministrov ZDA, , Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Na vsak način pa se bodo najprej začela posvetovanja med štirimi zahodnimi državami, in sicer verjetno v okviru odbora poslanikov v Washingtonu. Ta posvetovanja bodo še pred katerokoli morebitno novo diplomatsko pobudo v Moskvi, ki bi jo eventualno začel ameriški poslanik Thompson.
Toda prav tako kakor so težavna pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, so na drugi strani velike težave pri pogajanjih med zahodnimi zavezniki samimi. Pri tem ustvarjata največje težave Adenauer in de Gaulle. Ameriška poslanika v Moskvi Thompson in v Bonnu Dowling, ki sta sedaj v Washingtonu, sta imela danes skupno kosilo z državnim tajnikom Deanom Ru-skom, katerega sta se udeležila tudi Charles Bohlen in Foy Kohler. Ves ta teden so na programu sestanki s poslaniki raznih zahodnoevropskih vlad.
Zahodnoberlinski župan W. Brandt, ki se je vrnil iz New Yorka v Berlin, je na tiskovni konferenci izjavil, da ni še podlage za začetek pogajanj o Berlinu in o Nemčiji. Med drugim je Brandt izjavil tudi, da je med svojim potovanjem v ZDA ugotovil, da ni mogoče voditi statične zunanje politike in da je treba izključiti, da bi našli odgovor na nova vprašanja s tem. da bi šli nazaj. Izjavil je tudi, da je treba ohraniti odnose popolnega zaupanja med Zahodno Nemčijo in njenimi zahodnimi zavezniki.
Kakor piše zahodnonemška revija «Der Spiegel«, bo Sovjetska zveza verjetno podpisala še letos mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, toda pogodba bo ratificirana pozneje. S tem da bi sovjetska vlada odložila ratifikacijo pogodbe, bi omogočila, da se začnejo pogajanja z zahodnimi vladami.
OSLO. 9. — Sedem Nobelovih nagrajencev za mir je danes opozorilo na nevarnost, ki grozi svetu, in so pozvali voditelje vseh držav, naj pokažejo zmernost, da preprečijo katastrofo. V okviru norveškega odbora za mir so omenjeni nagrajenci objavili izjavo, ki med drugim pravi: «Mir na svetu je hudo ogrožen. V tem položaju resne nevarnosti pozivamo državnike vseh držav, naj pokažejo zmernost, da preprečijo neizmerno katastrofo. Pozivamo vas, da se zavedate odgovornosti, ki jo
imate do vsega človeštva, in vas rotimo, da pokažete zmernost in medsebojno potrpež-ljvost.«
Poziv so podpisali sir Norman Angeli, lord Boyd Orr, Ralph Bunche, Philip Noel-Baker, Lester Pearson, Geor-ges Pire in Albert Schweitzer.
Bivši britanski ministrski predsednik Attlee je skupno z drugimi angleškimi političnimi osebnostmi pozval Hru-ščeva, naj skliče svetovno konferenco, na kateri bi govorili o razorožitvi pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. O-stali podpisniki poziva so: bivši voditelj angleške liberalne stranke Clement Davies, lord Silkin in glavni tajnik svetovnega parlamentarnega združenja Gilbert Mac Callister. O-menjeni politiki so bili en teden v Moskvi, kjer so se raz-govarjali s sovjetskimi funkcionarji o ustanovitvi ((Svetovne vlade«. Predstavnik skupine je izjavil, da so povabili člane vrhovnega sovjeta in drugih sovjetskih uradnih organizmov, naj bi se udeležili konference svetovnega parlamentarnega združenja, ki bo
9. in 10. novembra v Londonu. Dodal je, da so povabljeni sprejeli vabilo.
Tunizija in Irak priznala sirsko vlado
DAMASK, 9. — Tunizija in Irak sta danes uradno priznala novo sirsko vlado. V Kairu je 200 sirskih članov vlade ŽAR sporočilo danes svojo ostavko. List «A1 Ah-ram» piše, da so za vlado ZAR vsi sirski državni uradniki v ostavki in jih poziva, naj se vrnejo v domovino.  «»-----------------
Kmalu sporazum o začasnem tajniku v OZN
NEW YORK, 9. — Ameriški delegat v OZN Stevenson se je danes razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Po razgovoru je izja-
vil, da sta govorila o Hammar-skjoeldovem nasledniku, o dru. gih zadevah in . tudi o Nemčiji. Glade imenovanja novega tajnika OZN je Stevenson izjavil, da trdno upa, da bo kmalu dosežen sporazum. Glede Nemčije je izjavil, da razgovor «ni bil povsem nekoristen«. Glede začasnega tajnika se bo Stevenson jutri sestal z Gromikovim pomočnikom Zo-rinom.
«Borba» o popisu v Trstu
BEOGRAD, 9. — Današnja «Borba» objavlja članek pod naslovom «Ob priliki napovedanega popisa po narodnosti v Trstu*, v katerem znani poznavalec tržaškega vprašanja dr. Janko Jeri obravnava to aktualno vprašanje. (O. ur.: Ta članek je izvleček daljšega članka, ki ga je objavil ljubljanski časopis Naši razgledi v svoji zadnji številki, in ki ga danes objavljamo na
TRST, torek 10. oktobra 1961 Dve važni izjavi SKGZ
Protest proti popisu po občevalnem jeziku*
Za čimprejšnjo ustanovitev samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na seji dne 8. oktobra 1961 v Čedadu razpravljal o letošnjem popisu prebivalstva in ugotovil, da bo 15. oktobra 1961 popis prebivalstva po občevalnem jeziku v družini le na Tržaškem ozemlju in ne tudi v goriški in videmski pokrajini, kjer prav tako prebivajo Slovenci.
Spričo tega Slovenska kulturno-gospodarska zveza tudi ob tej priložnosti odklanja popis prebivalstva po narodnosti in še posebej po občevalnem jeziku v družini v prepričanju, da za sedaj niso dozoreli pogoji, ki bi zajamčili, da bodo rezultati popisa dejanski odraz številčnega stanja pripadnikov slovenske etnične skupnosti v Italiji, žive so posledice nasilne in raznarodovalne politike fašizma in teptanja naših pravic v povojni dobi. Prav tako so iz dneva v dan tež. je posledice neizvajanja mednarodnih obveznosti in
uvodnem mestu.)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||tl|||||||||||||||||||||||||l1III||l|||«llll||||||||ltlll||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>*llnl|lll,l|l|l|ll|lllll,,ll,,lll|ll|ll|il|ii1,l|ll|l|lli>l|'
Usoda Fanfanijeve vlade je še vedno na kocki?
Predsednik	republike
s priznunimi	izvedenci
Danes je sprejel predsednika senata Merzagoro - Predsednik vlade bo v teh dneh poročal Gronchiju v zvezi z zahtevanim jamstvom - Danes se sestane centralni odbor PSI
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Usoda vlade je še vedno na kocki: v tem tednu, verjeu.o v čeTtek, se bo predsednik vlade Kan-fani zglasil pri predsedniku republike Gronchiju, da bi mu odgovoril na vprašanja, ki mu ,ih je postavi) v zvezi s trdnoMvo sedanje vlade. Groncni ie namreč zahteval, naj Fanfam ugotovi, ali ga bodo konvergentne stranke podpirale tudi v zadnjih šestih mesecih predsednikovega mandata ko je njegova oblast omejena in ne more na pr. razpustiti parlamenta , v prime-
ru, da bi ne mogli najti izhoda iz morebitne vladne krize; v primeru pa, da te zagotovitve ne bi mogel dobiti, kakšne so možnosti ža takojšen razpust parlamenta.
Kaj bo Fanfani odgovoril Gronchiju? Zahtevano zagotovilo mu more dati le glede svoje stranke in liberalcev; kar zadeva stališče retpubli-kancev, je znano, da bodo oni odločili o svojem stališču takoj po odobritvi državnih proračunov, t.j. v prvih dneh novembra; za socialdemokrate pa je znano, da so s krizo pripravljeni počakati do kongresa KD, če bo ta kongres razpravljal in odobril politiko levega centra (v primeru, da kongres KD ne bi sprejel takega stališča, bo PSDI takoj prešel v opozicijo in tako povzročil ostavko vlade).
iiiiiiiiiiiiiiiiHiHHiiiiHiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimiiiiiiiiiimininiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiimmiiiiim
Spremembe v angleški vladi
Maudling je postal minister za kolonije, Mac Leod pa predsednik spodnje zbornice, predsednik konservativne stranke in minister za informacije Začetek pogajanj za vstop Anglije v skupno tržišče
LONDON, 9. — Danes solnik konservativne stranke, sporočili nekatere spremembe predsednik spodnje zbornice v angleški vladi. Sedanji mi-(in tudi minister za informaci-
nister za trgovino Reginald Maudling je posthl minister za kolonije. Dosedanji minister za kolonije Mac Leod pa je postal kancler grofije Lancaster (to mesto ni povezano z nobenim specifičnim ministrskim mestom). Mac Leod bo tudi predsednik spodnje zbornice, predsednik konservativne stranke in minister za informacije. Ti dve mesti je do sedaj imel notranji minister Richard Butler.
Charles Hill, ki zapušča mesto, katero je prevzel Mac Leod, bo postal minister za gradbeništvo in za krajevno upravo.
Richard Butler bo odslej tesneje sodeloval z ministrskim predsednikom na številnih sektorjih, predvsem pa bo vodil medministrsko skupino, ki ima nalogo pogajati se z evropskim skupnim tržiščem.
Po mnenju opazovalcev sta dve najvažnejši spremembi, tik pred začetkom kongresa konservativne stranke, ki se bo začel v sredo, v tem, da jt minister za kolonije Mac Leod zapustil mesto in da je za novega ministra za kolonije imenovan Maudling. S tem postaja bivši minister za kolonije Mac Leod zelo važna osebnost v britanski vladi, kar se tiče notranje politike. Mac ■Leod je postaj hkrati- predsed-'
je. Poudarja se tudi, da imenovanje Mac Leoda za novega ministra za trgovino ne bo v ničemer spremenilo politike Maudlinga.
Finančnemu ministru Selwy-nu Lloydu je bil dodeljen pomočnik Henry Brooke. Po mnenju opazovalcev je to znak, da misli Mac Millan pospešiti izvajanje načrta, ki ga je zaradi nedavne krize napovedal Selwyn Lloyd, ko je izjavil, da se je vlada orientirala v smeri ((gospodarske koordinacije«.
Zunanjemu ministru lordu Homeju bo pomagalo drugih pet osebnosti: Edvvard Heath, ki bo odslej posvetil velik del svoje dejavnosti pogajanjem Velike Britanije z evropskim skupnim tržičem. 2. Joseph Godber, ki vodi sedaj orkansko delegacijo v skupščini OZN. 3. Grof Dundee, ki bo nadomestil dosedanjega državnega ministra Davida Ormsby-Goreja, ki je bil imenovan za poslanika v Washingtonu. 4. Markiz Lansdowne, ki je predstavnik vlade v lordski zbornici. 5. Peter Thomas, ki skupno s Heathom odgovarja v spodnji zbornici na vprašanja poslancev.
Pomočnik zundnjega mirii-
vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Razgovorov se bodo udeležili predstavniki šestih držav skupnega tržišča. Heath je pred odhodom iz Londona izjavil, da je prepričan, da je mogoče rešiti vsa vprašanja, ki so povezana z vstopom Velike Britanije v skupno tržišče. Na vprašanje, ali bo mogoče_ zaščititi interese ostalih držav članic Com-monvvealfha, je minister odgovoril: ((Sprejeli bomo določbe, da vskladijo koristi Com-monwealtha s koristmi skupnega tržišča.«
Heath bo v Parizu podrobno obrazložil ((posebne probleme« (opustili so besedo «pogoji»), ki jih mora Velika Britanija rešiti, da se lahko vključi v skupno tržišče. Govoril bo o britanskem kmetijstvu, o odnosih med Veliko Britanijo in Commontvealthom in o vprašanjih EFTA. Kar se tiče Commonvvealtha, bo skušala Velika Britanija doseči, da se obseg izvoza držav Com-montveallha v Evropo ohrani. Kar se tiče britanskega kmetijstva, je angleška vlada pripravljena sprejeti skupno kmetijsko politiko z ukinitvijo neposrednih podpor vlade, toda želi sodelovati pri izdelavi te politike Prav tako bo Heath verjetno sprožil zahtevo, da bi se novembra udeležili po-
stra Healh je danes odpotoval . gajanj v Bruslju tudi pred-v Pariz, kjer bodo jutri in s'avniki držav Commonvveal-pojutrišnjem- pogajanja » zaltha . • -	•
Očitno je torej, da Fanfani pri takem stanju, ne more dati Gronchiju nobenega konkretnega odgovora. Spričo tega se je Gronciu posvetoval s predsednikom poslanske zbornice, danes še s predsednikom senata ter priznanimi strokovnjaki za u-stavno pravo, da bi ugotovil, kako stoji zadeva z legitimnostjo njegove morebitne o-stavke in ali je dopustna kriza vlade v zadnjih šestih mesecih njegovega mandata. Zdi se, da glede takojšnjega razpusta parlamenta prevladuje mnenje, da jt moč poseči po tem ukrepu le v primeru, da so se po ostavki vlade izjalovili vsi poskusi za sestavo nove vlade.
Jutri se sestane centr •In' odbor PSI, v katerem bo pii-šlo do ostre polemike med avti nomisti in levicj, ki zavrača vsakršno sodelovanje med PSI in KD ter zahteva, da se socialisti umaknejj iz deželne vlade na Sicid.ji, pa tudi iz vseh pokrajinskih m občinskih odborov, v katorin sodelujejo s KD, PSDI in PRI. Kot pripravo na to boi-bo, so se danes sestaii pristaši avtonomistične struje v centralnem odboru. Člani, centralnega odbora, ki so prišli iz pokrajin, so poročali o krajevnem odmevu na splo? m politični položai in na politično linijo stranke v tem poslednjem času. Iz razprave izhaja, da politična linija tajništva žanje splošno o.lobra-vanje; tudi kar zadeva upravne odbore levega centra, ki so bili sestavljeni do sedaj, je bila ocena pozitivna.
Prav tako so se sestali tudi pristaš; levice PSI in poslušali poročilo Vecchiettija, ki je izrazil že znane pridržke levice glede politike levega centra.
Riccardo Lombardi je danes izjavil novinarjem, da bo Nenni v svojem poročilu še bolj poudaril ((politični in ne parlamentarni značaj preobrata v levo«, ki ga zahteva PSI.
Tajništvo KPI se bo sestalo jutri m pripravilo zaključno resolucijo centralnega odbora, ki je zasedal v preteklih dneh.
Pravosodna komisija poslanske zbornice bo prihodnjo sredo razpravljala o spremembi dosmrtne ječe v časovno omejeno zaporno kazen. Glede tega obstaja vladin zakonski osnutek in zakonski osnutki, ki so jih predložili socialistični in Komunistični poslanci ter neki neodvisni monarhistični poslanec. Po vladnem osnutku bi obsojenci na dosmrtno ječo mogli delati izven zapora, po najmanj 28 letih prestane kazni pa bi jih mogli izpustiti na pogojno svobodo; po socialističnem * predlogu naj bi ta doba ne presegla 24 let. Komunistični poslanci predla-
gajo- odpravo dosmrtne ječe, politika-do _te. vlade ostala ne«
vse dosedanje take kazni pa naj se spremenijo v najvišjo kazen, ki jo predvidevajo sedanji zakoni.
V poslanski zbornici so danes nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve. Socialistični poslanec Jacometti je protestiral proti temu, da vlada ni odgovorila na njegovo vprašanje glede zaplembe besedila «Arialde»; glede cenzure je dejal, da st dopuščajo filmske predstave, ki poveličujejo nasilje, medtem ko se boje idejnih del. Naslednji govorniki so poudarjali velik pomen tujskega prometa in podčrtali, da via-da stori vse premalo na tem področju. Glede opernega gledališča se je poudarilo, da se je pač treba odločiti: ali naj se ukine, ali pa naj se mu z ustreznim zakonom zagotovi dostojno življenie
A. P.
Sovjetski farmacevt ostal v Holandiji
AMSTERDAM, 9. — Sovjetski farmacevt Aleksej Golub in njegova žena, ki sta s skupino sovjetskih turistov obiskala Nizozemsko, se baje nista hotela vrniti v domovino. Zena Goluba pa se je premislila in je odšla na sovjetsko poslaništvo. Funkcionarji poslaništva so jo spremili na letališče, kjer bi morala skupno z ostalimi sovjetskimi turisti odpotovati z letalom v domovino. Pri tem Pa je prišlo do incidenta med
"in jem
nizozemskimi policijskimi a-genti, ker so hoteli sovjetski funkcionarji spremljati Golu-bovo ženo v urad. kjer je morala dvigniti potni list, policijski agenti pa tega niso dovolili. Nato so sovjetski funkcionarji odpeljali ženo v urad sovjetske letalske družbe na letališču. Policijski a-genti so izjavili, da Golubo-vi ženi ne bodo dovolili odhoda, če se ne bodo poprej prepričali, da se vrača prostovoljno.
Sovjetski poslanik Ponoma^ rtnko je interveniral pri predsedniku vlade, na kar je državni pravdnik zaslišal Go-lubovo ženo, ki je po soočenju z možem izjavila, da se hoče vrniti v domovino, medtem ko .ie njen mož ostal pri
svoji odločitvi, Holandiji.
da ostane
Dirk Slikker na obisku v Daliji
RIM, 9. — Generalni tajnik NATO Dirk Stikker je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Italijo. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Segni. Stikker se bo sestal^ z Gronchijem, Fanfanijem, Se-gnijem in Andreottijem in upa, da bodo ti stiki utrdili atlantsko zavezništvo, v katerem ima Italija «zelo važno mesto«.
Po obisku pri predsedniku republike je Stikker imel razgovor s Segnijem, nato pa je imel razgovor še s Fanfani-
3. in 6. člena republiške 'J-stave. V takih pogojih je izključeno objektivno ugotavljanje številčne moči Slovencev v Italiji.
Poleg tega je oblast preračunano vsilila za Tržaško ozemlje način popisa prebivalstva po občevalnem jeziku v družini, način, ki ni samo v nasprotju z načeli in priporočili statističnega urada Združenih narodov, temveč je hkrati najmanj primeren in naibolj r eugo-den za ugotovitev etničnega stanja prebivalstva v narodnostno mešanih krajih.
K tei krivici je oblast dodala novo krivico. Popis prebivalstva po občevalnem jeziku v družini bo izv; Jan le na Tržaškem, to je "-mo v enem delu ozemlja, naseljenega s Slovenci. To oo imelo za posledico, da bodo Slovenci, ki nrebivajo v goriški in videmski pokrajini, za statistiko popolnoma izginili.
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza od1; r”'ote-stira proti popisu prebival, stva po narodnosti in še posebej proti pe pisu po občevalnem jeziku v družini. Prav tako protestira proti diskriminaciji Slovencev v krivici in njihovi delitvi na več kategorij. Slovenska kulturno-gospodarska zveza izjavlja, da Slovenci v Italiji ne bodo nikoli priznali tako ugotovljenih rezultatov glede njihovega dejanskega številčnega stanja v Italiji in še manj dopustili, da bi se prejudicirale njihove pravice, ki jih sedaj uživajo, kakor tudi one, ki iim prinadajo po republiški ustavi in mednarodnih dogovorih.
Čedad, 8. oktobra 1961.
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na seji dne 8 oktobra 1961 v Čedadu razpravljal o nujnosti ustanovitve samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine. V tei zvezi poudarja, da bode le z u-stanovitvijo samoupravne dežele ustvarjeni objektivni pogoji:
1. za rešitev splošnih gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih vprašanj dežele;
2. za rešitev narodnostnih vprašanj slovenske etnične skupine v Italiji in
3. za iskreno sožitje in koristno sodelovanje ne samo med jezikovnimi skupinami v sami deželi, temveč tudi med obema sosednima državama.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se pridružuje političnim in kulturnim gibanjem, ki se borijo za u-st2novitev samoupravne dežele s posebnim statutom Furlaniie-Julijske krajine, in zahteva, da se vključijo v posebni statut avtonomne dežele Furlaniie-Julijske krajine vsa določila, ki jih predvidevata clen 3. in 6. republiške ustave, in sicer v skladu z besedilom in duhom posebnega statuta londonskega sporazuma.
Čedad, 8. oktobra 1961.
Podrobnejše poročilo o seji izvršnega sveta SKGZ objavljamo na 5. strani.
sovjetskimi funkcionarji     ..................................
Alžirska vlada se posvetuje da odgovori gen, de Eaullu
Ultrasi so znova prekinili oddajo alžirskega radia - 0 aretaciji 17 ultrasovskih voditeljev v Španiji
TUNIS, 9. — Alžirska vlada je začela danes vrsto sej pod predsedstvom predsedni-ka Ben Hede. Seje bodo trajale dva dni. Pričakuje se, da se bodo na sejah sporazumeli o stališču, ki naj ga zavzamejo do zadnjgga de Gaullo-vega govora, v katerem J c sicer rekel, da je pripravljen začeti pogajanja z Alzirci, pri tem pa je ponovil svoje dosedanje stališče in namen, da postavi v Alžiru lutkovno o-
blast.	,	...____
Kar se tiče članka, ki ga je objavil tunizijski list «Afn-que Action» v soboto in v katerem pravi, da bo Kenne-dy imenoval svojega poluradnega poslanika pri alžirski vladi, je predstavnik ameriškega departmaja včeraj izjavil da - je ameriško poslaništvo v Tunisu imelo od časa do časa privatne stike s predstavniki alžirske vlade, dodal pa je, da bo ameriška
spremenjena.
Medtem pa francoski ultrasi nadaljujejo svojo propagando v Alžiriji, s tem da prekinjajo radijske oddaje ter oddajajo na isti valovni dolžini svoje programe in propagandne govore. To se je zgodilo tudi danes opoldne. Napovedovalec je med drugim izjavil, da so alžirski prebivalci mobilizirani in bodo še dalje mobilizirani. Navodila jim bodo pravočasno dali voditelji OAS. Trdil je dalje, da bo ob koncu leta pripravljena vojska 100.000 oboroženih mož in da je zmaga gotova.
Govoril je nato pet minut bivši general Salan, ki je o-stro napadel politiko francoske vlade in je dejal, da je «OAS naše edino upanje m naša zadnja možnost rešitve*.
Nato je napovedovalec sporočil, da bo od jutri dalje •(Radio Francija — glas francoske Alžirije« oddajal vsaK dan ob . un alžirskega radia jia
valovni dolžini, ki je blizu valovne dolžine omenjenega radia	,
Veliko razburjenje je med francoskimi ultrasi v Parizu izzvala vest, da je španska vlada dala aretirati 17 francoskih ultrasov, ki so pribežali v špa. nijo, in da jih mislijo konfi-nirati na majhnem otoku Ibizi (Balearski otoki). Med aretiranimi so tudi Lagaillarde, Or-tiz. Lacheroy in Argout
Pariški radio, ki je o tem poročal, je poročal tudi o manifestu bivšega generala Sa-lana. v katerem ta pravi, da je zadovoljen zaradi akcije proti omenjenim ultrasom v Španiji. Baje pravi Salan, da so biia že več časa velika nesoglasja med voditelji OAS, zlasti pa med tistimi, ki živijo v Španiji, ter tistimi, ki delujejo v Alžiriji in Franciji. Baje je Salan izjavil, da bo zaradi aretacije omenjenih ultrasov, ((nadaljnja akcija OAS bolj učinkovita«,
PRIMORSKI DNEVNIK
10. ol
iktolrtfi
Ali noge ali glavo?
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne italijanske stranke (KPI, socialiste, indipen-dentistične smeri, pa tudi druge stranke).
Manj sporne bi se u-tegnile zdeti na prvi pogled ugotovitve na osnovi vpisov v slovenske šole. Toda splošno znano je (kar priznavajo tudi italijanski avtorji), da precejšen del slovenskih otrok ne obiskuje slovenskih šol. «Na-čelno moram priznati,» razglablja o tem C. Schiffrer, »da slovenske družine, ki nameravajo ohraniti svoj jezik in čustva, vpisujejo svoje otroke v slovenske šole, toda to se ne dogaja vedno, predvsem ne pri nižjih mestnih slojih iz oportunističnih, nebrižnih ali drugih razlogov.* Sam pa meni po računu, ki ga je napravil za časa anglo-ameriške vojaške uprave leta 1951, da je Slovencev na Tržaškem verjetno okoli štirideset tisoč, pri čemer pa ni gotov za približno petnajst tisoč oseb, ki pripadajo mešanim družinam in podobno. Iz vsega tega je beneški časnik napravil meritorni zaključek, da je v sedanjem trenutku videti število štirideset tisoč najbliže resnici, pri čemer to število temelji na šolskih statistikah, volilnih izidih, na revidiranih analizah prejšnjih štetij in slednjič na policijskih dognanjih iz leta 1936 (sic — tako smo prvič zvedeli za to policijsko etnično anketo, čeprav niso odkrili, kje bi bilo moči dobiti podrobneje na vpogled te podatke!), kakorkoli so že »nezanesljiva*. Tako smo bili priče kar presenetljivi genezi: od splošno prizna nih sedemdeset tisoč, če zaokrožimo številke, pa do današnjih štirideset tisoč po sodbi «11 Gazzettina* in celo trideset tisoč, kakor je v predzadnji številki ilustriranega tednika «Epoce* (17. septembra 1961) oznanil italijanski javnosti Lino Rizzi. Skratka, če bi z isto naglico nadaljevali s takimi «kirurškimi» statistikami, ki vsaj na papirju v petnajstih letih na Tržaškem Slovencev več ne bilo.
Edini izhod iz tega labirinta domnev, ugibanj, približnih številk in protislovne statistične matematike bi bil zares objektiven popis prebivalstva po narodnosti, kar pa seveda terja (to je treba takoj jasno povedati) stvarna jamstva, predvsem pa ustvaritev razmer, ki bi jamčile zares nepristransko narodnostno anketo. Doseči bi torej morali najprej in predvsem takšno politično in psihološko vzdušje, ko bi se lahko pripadniki manjšine zares svobodno, brez sleherne še tako skrite bojazni in skrbi izjavili o svoji narodnostni pripadnosti. Kakšne so pa današnje razmere? Če le fragmentarno pregledamo bilanco sedemletne italijanske uprave t?ga področja :	avtohtono slovensko
prebivalstvo le v dokaj pičli meri uživa pravice, ki mu jih deklarativno jamči italijanska ustava in dokaj precizneje Spomenica o soglasju; v minulih letih je bilo zelo malo storjenega za stvarno izenačenje državljanov slovenske in italijanske narodnosti; ali bolj otipljivo: slovenski jezik je še vedno v nekakšni pollegalnosti, Slovenci niso ustrezno zastopani v javnih organih, nadaljuje se proces spreminjanja etnične strukture na področjih, kjer živijo Slovenci, z umetnim naseljevanjem i-talijanskega elementa. Da ne bo pomote. Nihče nima ničesar proti naravnemu sodobnemu procesu urbanizacije, graditvi objektov, ki resnično služijo splošnim koristim. Slovenska javnost nasprotuje le tistim posegom, kjer so politični cilji očitni (primer obmorske slovenske občine Devin-Nabrežina), da spioh podrobneje ne razčlenjujemo številnih, včasih na zunaj komaj raznavnih psiholoških barier in predsodkov, ki pa imajo vsi skupaj za posledico, da se avtohtoni Slovenci praktično še vedno počutijo kot državljani drugorazredne \e-ljave na lastni remiji. Nedavni. v nekaterih pogledih odkritejši pomenek na straneh revije »Trieste*, je osvetlil marsikateri subtilni odtenek s tega kompleksnega območja. Sicer pa je za trezno mislečega dovolj, če obudi spomin na histerijo ekstremističnih krogov v Trstu, do katere je prišlo, ker so v Rimu le rahlo (zelo!) namignili, da bi bilo nemara dobro proučiti možnost ukinitve dveh členov civilnega oziroma kazenskega postopka izza fašističnih časov, da bi lahko svobodno uporabljati slovenščino pred sodiščem. Gre pač za to, kakor je to celo posplošil sedanji tržaški župan, »da bi odpravili sedanjo mentaliteto, ki je posledica zgodovinskega pol ižaja in sad nacionalistične doktrine,
ki jo je treba zavreči*. Nasprotno pa so pozitivne postavke zelo skromne: nc-vo kulturno slovensko središče v Trstu (nadomestilo za požgani Kulturni dem) še vedno gradijo, slovenski denarni zavod posluje z zelo okrnjenimi možnostmi, medtem ko s!cer že v parlamentu sprejet zakon za slovensko šolstvo (ne glede na upravičene pripombe manjšino) formainc še ni uveljavljen, čeprav (in to je še posebej značilno) je bil sprejet šele zdaj, ko lahko govorimo v primerjavi s prvimi povojnimi leti le o nekajkrat skrčenemu obsegu slovenskega šolstva.
Spričo tega se je slovenska skupnost na Tržaškem izjavila proti popisu z o-snovno utemeljitvijo, da pač v takih razmerah ni moči upravičeno pričakovati, da bi lahko na temelju popisa ustvarili resnično podobo etničnega stanja. Ne glede na dejstvo, da v sedanjih razmerah, o katerih smo malo prej govorili, tudi z optimalno metodo ne bi bilo moči doseči kolikor toliko stvarnih rezultatov, je treba izrecno pribiti, da metoda, ki je nastala v statistični centrali v Rimu (ali kje drugje?) in po kateri naj bi ugotavljali narodnost z vprašanjem o jeziku, ki ga prizadeti običajno (podčrtal pisec) uporablja v družini, daleč zaostaja, če jo najprej splošno opredelimo, tudi za nekaterimi predlogi, kljub njihovim-pomanjkljivostim, ki so jih sprožili med javno razpravo v «11 Gazzettinu*. Prof. Schiffrer je ..kušal v svojem predlogu združiti dva kriterija: objektivnega, se pravi zunanje znamenje, katere jezike anketirani obvlada, in subjektivnega, čustveno razpoloženje, pri čemer je zagovarjal stališče, da bi morali postaviti popisancu zri vprašanja, in sicer: 1. ali znate italijansko, 2. ali znate slovensko, 3. kateri jezik govorite bolje in kateri ustreza vašim narodnostnim čustvom? Po njegovi sodbi dejstvo, da nekdo obvlada slovenski jezik, v velikanski večini ob upoštevanju sedanjih razmer na Tržaškem pomeni zanesljivo jamstvo, kateri etnični skupini pripada, ker pač Slovenci več ali manj obvladajo italijanščino, medtem ko bi lahko skoraj na prste prešteli tiste Italijane, ki-tekoče govorijo slovensko.
Ne da bi se v okviru te ga članka spuščali v teoretično razpravljanje o sedanji uradno oktroirani metodi (k temu se bomo še vrnili ob drugi priložnosti), je značilno, kako je tržaški «11 Piceoio* <3 oktobra 1961) opredelil in vsebinsko razvrstil to me todo. «Obrazci postavljajo tudi vprašanje, tako dobesedno piše, «o občevainem jeziku (podčrtal pisec), kakor smo že objavili. Vprašanje pa je postavljeno takole — pod g avo jezik, ki se uporablja v družini, obrazec označuje, jezik o-bičajno (podčrtal pisec) govorjen v družini'.* Kako bo pa to videti v praksi? V sedanjih tržaških razmerah bi lahko našteli kopico primerov, da govorijo «običajno» italijansko v družinah, ki so sicer čisto slovenskega porekla: tako na primer v tistih, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, ali pa živijo v okolju, ko so na to zaradi ekonomskih in drugih razlogov prisiljene. I-mamo torej opraviti z navadno dedukcijo pojma občevalnega jezika, pravzaprav z nekolikanj modificirano varianto, ki so jo uporabili že za štetje leta 1921, ko so vpraševali po «lingua abitualmente par-lata», danes te s to razliko, da so še dodali — v krogu družine. Tu pa še ni konec protislovij: o jeziku, ki se «običajno» govori v družini po veljavnih predpisih odloča glava družine, se pravi oce in če je torej očetu bolj pri srcu italijanski jezik, bo pač odgovoril, da v njegovi družini »običaj neft. govorijo vsi italijansko, še bolj drastično utegne to biti v bolnišnicah, v vojašnicah m podobnih ustanovah, kjer podpisuje popisni list predstojnik, pa v primeru hišnih pomočnic in podobnih primerih. Možnosti, da bi dobili netočen m neustrezen odgovor je torej obilo. In zaključek iz vsega tega: ugotavljanje jezika, ki se «običajno» uporablja, v sedanjih razmerah nikakor ne more biti označba narodnosti, ki ji anketirani pripada. Dejstvo, kakor na primer, da so popisnice redieirane zgolj v italijanskem jeziku, je ob tem le še bolj obrobnega pomena.
Pričakovati bi bilo, da bi na področju, kjer je del italijansko govorečega prebivalstva še tako hudo > bremenjen z nacionalističnim ekskluzivizmom, prišli v poštev le zares objektivni kriteriji, merita s kate-
rimi soglaša predvsem prizadeta manjšina. Celo Gui-do Botteri, eden izmed pokrajinskih voditeljev Krščanske demokracije, svetuje oblastem (intervju v «11 Gazzetinu*), da pokažejo iskreno razumevanje za sugestije manjšine, pri čemer omenja dejstvo, da so se Slovenci izrekli proti štetju z utemeljitvijo, da je le preblizu čas fašističnega in nacističnega preganjanja in da je štetje zaupano državnim uslužbencem, v katerih nepristra-nost Slovenci resno dvomijo. So bili pa še drugi treznejši glasovi, ki so spodbujali k -■ mernosti in preudarnosti. Prof. Manlio Udina meni, da je vprašanje tako zapleteno, da ga bo pač težko razčistiti v nekaj mesecih do ljudskega štetja (to je izjavil meseca junija). «Sploh pa ne vemo,* nadaljuje to svojo misel, «v kolikšni meri bi tako štetje ustrezalo samim članom manjšine. Koroška nas tu lahko uči.» Zato bi bilo treba po njegovi sodbi počakati na določitev splošnih kriterijev za vso Italijo, še bolje pa počakati na splošna načela QZN za istočasna ljudska štetja po vsem svetu. Očitno pa je, da pobudnice sedanjega štetja po narodnosti niso ničesar naučili niti koroški primer, niti prejšnja štetja, niti oomisieki iz lastnih vrst, marveč so j-porabiii kriterij, ki sam po sebi, če izpustimo drugo, izključuje verodostojnost na ta način dobljenih podatkov. O tem priča tudi taktika, ki so jo pri tem ubrali. Očitno je, da je Di lo vse preračunano na e-lement «presenečenja», saj so na Tržaško prišle popisnice z zamudo, sama napoved o ugotavljanju narodnosti pa iiot «strela z jasnega*. V čigavo škodo naj bi bilo to «preseneče-nje»? Nedvomno ne v škodo italijanske večine. Isto velja za dejstvo, da so spet aktualizirali sicer že vpeljani diskriminacijski kriterij, po katerem za tržaške Slovence veljajo druga merila kot za Slovence v goriški in videmski pokrajini, ki jih tokrat ne bodo šteli.
Res je, da je Italija mo-nonacionalna država, da v primerjavi z ostalim prebivalstvom tvorijo manjšine komaj en odstotek vseh državljanov, vendar pa to ne opravičuje sedanje diskriminacijske metode, ko bodo, kakor je nam ao sedaj znano, ugotavljali narodnost le v tržaški in bo-censki pokrajini (kjer mimogrede povedano uživajo Južni Tirolci v primerjavi v tržaškimi Slovenci manjšinsko zaščito na mnogo višji ravni). Sicer pa so tudi centralnemu statističnemu uradu nedvomno dobro znana priporočila, ki jih je izdelala OZN za narodnostna štetja prebivalcev. Kot najbolj umestno metodo svetujejo na prvem mestu (!) ugotavljanje materinega jezika, se pravi jezika, ki ga neka oseba govori v domačem krogu v zgodnji otroški dobi, ne glede na to, če ga trenutno še govori ali ne (podčrtal pisec). To metodo še posebej priporočujejo kot najboljši način, da dosežemo natančne podatke za narodnostno mešana področja, tam, kjer živijo lokalne narodnostne skupine. Spričo specifičnosti na Tržaškem bi nedvomno bila ta metoda, ne da bi naštevali vse razioge, najbolj primerna, učinkovita in verodostojna. Seveda pa, bi sprejem načela materinega jezika, kakor ga interpretirajo organi OZN za ugotavljanje narodnosti, rešila le eno stran vprašanja. Druga, nič manj pomembna, je zagotoviti prizadeti etnični skupini integralno (v polnem smislu te besede) soudeležbo v vseh fazah popisovalnega postopka, se pravi cd oblikovanja kriterijev do tehnične izvedbe in nadzorstva. Dosedanje zgodovinske izkušnje pač vsebujejo dovolj prepričljivih dokazov, da je bil popisovalni aparat doslej vedno v izraziti protislovenski funkciji, da si je prizadeval tudi na najbolj brutalne načine potvarjati podatke. Sicer pa, kje ima mo danes Jamstva, ko na primer med 388 popisovalci v tržaškem mestu ni skoraj nobenega Slovenca, da se ne bo v bistvu ponavljalo isto?
Toda tudi v primeru. Je vsega tega ne bi bilo, spričo sedanjih razmer, kakor smo že nekajkrat poudarili, ne bi bilo pričakovati, da bi dobili stvarno podobo ravnovesja med pripadniki slovenske in italijanske etnične skucune na tem področju. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, komu je v sedanjih razmerah s 'tako hudo pomanjkljivo, že vnaprej diskriminacijsko metodo popis potreben, če si ne prizadeva za to, da bi ustvaril nekakšno imaginarno statistično fik-, cijo, ki naj ui poslej slu-
žila za opravičevanje raznih ukrepov, oziroma neizpolnjevanje teh ali onih obveznosti. Nujno je priti z jasno besedo na dan: po vsem tem so pač slabo prikrita hipokrizija trditve, da štetje nima ne političnega ne narodnostnega pomena in da služi le statističnim potreoam (kakor da bi bila statistika sama sebi namen).
In nasprotno: popis, ki bi zagotovil kolikor toliko stvarno etnično sliko, bi bil po dosedanjih izkušnjan mogoč le po določenem razdobju, v katerem bi uživala manjšina stvarno enakopravnost — od jezikovnih do ekonomskih vidikov tega vprašanja — in z metodo, s katero bi predvsem soglašaia manjšina sama. V sedanjih razmerah pa je očitno, da so obsodili našo etnično skupino na Tržaškem na »statistično* prokrustovo posteljo, pri čemer je le še vprašanje, kaj ji s pomočjo sedanjega ugotavljanja nameravajo «oditzati», ali noge ali glavo.
Si!
•:: • ••
V nedeljo je bila v Marzabottu v Emiliji velika svečanost, pri kateri se je zbralo na desettisoče ljudi, ki so počastili spomin 1830 žrtev nacifašizma. Neka ženska skupina nosi transparent, ki zelo lakonično izraža, kaj je hotela ta svečanost
•«s
ijlfibktt hliliahbto0
tet
V «Verdiju» zace
n. i
operne sezone
Dasi so nekateri listi že objavili seznam oper prihodnje sezone v gledališču aVerdi«, je vendar bila včeraj pri upravi gledališča o-bičajna tiskovna konferenca, kjer je upravnik podal še nekaj pojasnil.
Kakor splošno gledališčem tako tudi «Verdi ju» ni samo z rožicami postlano. Sezona se pričenja, ne da bi uprava točno vedela, s kolikimi sredstvi razpolaga. Toda računajoč, da bodo ta sredstva ostala vsaj na lanski višini, je vendar pripravila sezono desetih o-per in dveh baletnih prireditev.
JANKO JERI
lllliiiiniiiiiiiillll ni iiiliiliiiiniiiiiiii m in ni itmtvmi m in in lilliiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiniiiiiin in um iiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiilliiiiiiiiiiniiiilllliliiiiiiiiiiliinilliiiiliiiiHiiiiimiiliillilllilillllllllllllillillllilillHliiiiiiiiiMlllliiitllliiitii
Kdo mu bo povrnil po krivici prisojena leta ječe
Sedem	let	je	prebi
zaradi	umora,	ki
Paolo Gallo, ki ga je njegov brat Salvatore «ubil», se je sedaj spet pojavil in bo verjetno moral vsaj za nekaj časa v ječo namesto brata - V «procesu brez trupla» je bilo mnogo obtežilnega proti Salvatoreju in je bila obsodba v vseh stopnjah potrjena
RAGUSA, 9.
Brata Pao- nulega Paola, na kateri so bi-
lo in Salvatore Gallo zares nista bila vzor bratske ljubezni in bratskih odnosov, vendar bi njuni spori in njuno nesoglasje ne bilo privedlo do tako žalostnega zaključka, če bi preiskovalna in sodna oblast ne bili zagrešili tako grobe napake, zaradi katere je Salvatore Gallo že sedem polnih let zaprt v zaporih S. Stefano na Ventotene in vse
Salvatore Gallo, ki je bil obsojen na smrtno ječo
kaže, da bi ga mogel sedaj zamenjati v tem ali kakem drugem zaporu njegov brat Paolo. Sicer pa bo najbolje, da se vse te žalostne zadeve lotimo od začetka:
Kot smo že rekli, sta bila brata Paolo in Salvatore Gallo v medsebojnem sporu in 6. oktobra 1954 bi moral biti v Ragusi sodni proces zaradi njune souporabe nekega hleva, Toda dan pred tem je Padova žena Cristina Giannoni prijavila karabinjerjem v Avo-li (pokrajina Ragusa na Siciliji), da je njen mož izginil. Ko so se karabinjerji lotili preiskave, so našli kapo izgi-
li madeži sveže krvi. Madeže sveže krvi so našli tudi na nekih kamnih in na zemlji njegovega posestva. Zaradi spora, ki je vladal med bratoma, je sum padel na brata Salvatoreja in čudno naključje je hotelo, da so na nekih hlačah Salvatoreja odkrili tudi madeže sveže krvi ki bi po krvni skupini mogla pripadati tudi bratu Paolu, ki je izginil. Sum je nato padel še na 18-letneg'a sina Luigija in tako sta kmalu oba — Salvatore in Luigi — končala v zaporu pod obtožbo, da sta umorila brata, oziroma strica. Obtoženca sta zločin zanikala, toda porotno sodišče v Sira-cusi ju je obsodilo, prvega na dosmrtno ječo, drugega na 14 let zapora, pa čeprav trupla • žrtve* niso našli.
Salvatore Gallo se je pritožil, toda prizivno sodišče v Cataniji je njegovo kazen na dosmrtno ječo potrdilo, do-čim je kazen, ki jo je sodišče v Siracusi izreklo nad Luigi-jem, črtalo zaradi pomanjkanja dokazov. Zadeva je prišla nato celo pred kasacijo, ki je pritožbo Salvatoreja Gal-la odbila, češ da ni dodal nobenega elementa, ki bi njegovo nedolžnost kakorkoli dokazal. Potemtakem je bil Salvatore Gallo dokončno obsojen na dosmrtno ječo, brez vsake možnosti priziva. Prepeljali so ga v zloglasne zapore na Ventotene. Ves čas je Salvatore ponavljal, da je nedolžen, toda nihče ga ni poslušal.
Minilo je že sedem let, ki jih je Salvatore Gallo preživel v zaporih Santo Stefano na otoku Ventotene, ko je prišlo na dan nekaj, kar je vso zadevo spravilo ponovno v tek. Pred kakim mesecem —- v avgustu letos — je Paolov svak Giannone na polju blizu Avole srečal izginulega, torej »mrtvega* Paola Galla, zaradi katerega je bil Salvatore Gallo obsojen na dosmrtno ječo, češ da ga je umoril. Ko je Giannone Paola pokli-
cal po imenu, je ta pobegnil. Kmalu zatem so karabinjerji iz Raguše dobili še drugi «znak», da Paolo ni mrtev. Na nekem poročilu' o neki prometni nesreči so med drugimi podpisi prič zasledili tudi podpis — Paolo Gallo. Pričanje Paolovega svaka Gian-noneja ter še ta podpis sta spravila poveljstvo karabinjerjev k delu, ki se je sedaj zaključilo v predmestju Ispice v pokrajini Ragusa.
Več mesecev je tri sto karabinjerjev iz Raguse vodilo pravo ofenzivo, da odkrije Paola Galla, ki se je polnih sedem let z nekakšnim blaznim cinizmom skrival pred o-blastmi in pred znanci, pa čeprav je zagotovo moral vedeti, da je bil njegov brat zaradi tega, zaradi njegovega izginotja, obsojen na dosmrtno ječo. Sicer se mož sedaj dela nevednega, duševno omejenega. Morda je celo duševno res nekoliko omejen, toda trenutno bi bilo vsako ugibanje o tem odveč in šele čez kak dan ko bo prišel k sebi, se bo zvedelo, kaj je na stvari.
Po.dolgih poizvedovanjih se je zvedelo, kje se Paolo Gallo skriva in skupina karabinjerjev iz Raguse je v noči med soboto in nedeljo zajela Paola v neki skromni hišici na periferiji Ispice. Ko so karabinjerji vdrli v hišo že pred 7 leti umorjenega moža, je bil »mrtvi* Paolo Gallo pravkar pri večerji. Prihod karabinjerjev pa je moža močno pretresel, toda nič mu ni pomagalo. Vzeli so ga na avtomobil in ga odpeljali v Ra-guso. Tu so ga prepoznali sorodniki, predvsem njegova žena Cristina Giannone in starejša hči Giuseppina, stara IG let.
Paolo Gallo ne mara z nikomer govoriti in čeprav ga novinarji oblegajo z vseh strani na sedežu karabinjerjev v Ragusi, iz njega bore malo izvlečejo. Zdi se, da se mož začenja zavedati resnosti svojega položaja, kajti njegovi redki in skopi odgovori da-
jejo slutiti, da bi se hotel napraviti slaboumnega. Najraje odgovarja z «ne vem*, «se ne spominjam* in podobno. Sicer pa je v zvezi z dogodki tik pred njegovim pobegom od doma 5. oktobra 1954. prišlo na dan to. da sta se z bratom tedaj močno sprla in da ga je brat kamenjal in s kamenjem zadel v glavo, kar bi moglo tudi dejansko vplivati na njegov spomin, seve-
Paolo Gallo, ki naj bi bil umorjen
			
Vsi so jo ljubili...
V soboto je v svoji vili blizu Riminija umrla Ales-sandra Drudi vdova Borsalino. To je znano ime tovarnarja klobukov, vendar pa je bila pokojna bolj znana pod imenom Gea della Ga-risenda. Rodila se je l. 1878 v pokrajini Ravenne. Oče je imel majhen hotel in dekletovo življenje ni bilo posebno blesteče. Študirala je petje in pri 21. letih je prvič pela «Boheme». Doživela je uspeh ne samo zaradi lepega glasu temveč tudi zaradi svoje lepote. Toda svoj pravi uspeh je dosegla v operetah. Ker je bila krasotica, so se ji povsod moški klanjali — od plemenitašev in častnikov do študentov. Neki odklonjeni zaljubljenec je napravil samomor.
Njeno ime pa je mogoče najbolj povezano s popevko sTripoli bel suol d'amo-ren, ki jo je Gea Della Ga-risenda prvič pela 8■ septembra 1911 in se je takoj razširila po vsej Italiji. Na odru je pevka ostala še do svojega 55. leta, ko se je poročila z industujcem Bor-
salinom. Tedaj se je z odra umaknila.
M
, <■<#
y::yy-
Gea Della Garisenda
Simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
LJUBLJANA, 9. — V Slovenjem Gradcu se je zaključil štiridnevni simpozij
slovenskih umetnostnih zgodovinarjev	pod	geslom
aProblem renesanse na Slovenskem«.	Tega	drugega
rednega znanstvenega posvetovanja Umetnostno zgodovinskega društva Slovenije, ki je letos izbralo za obravnavo dokaj neraziskano obdobje 16. in 17. stoletja, se je udeležilo čez sto umetnostnih zgodovinarjev iz Slovenije in gostje iz Hrvatske. Med delom simpozija, na katerem je bilo skupno 13 referatov, so si udeleženci ogledali kulturne spomenike v Slovenjem Gradcu in položili venec na grobnico padlih herojev. V tem času so odprli tudi tri razstave — prikaz arhitekture ir, slikarstva 16. in 17. stol. v Umetnostnem paviljonu, grafično razstavo avtorjev Valvasorjeve zbirke v glasbeni šoli ter razstavo gotske plastike iz Mislinjske, Mežiške in Dravske doline v stari cerkvi v Slovenjem Gradcu. Ob koncu simpozija so udeleženci obiskali še Pokrajinski muzej v Mariboru,
da ga je Salvatore v prepiru krepko mahnil po glavi z nekim predmetom, tako da je ostal nekaj časa kar omamljen na tleh. Ko se' je zopet zavedel, si je obrisal kri, ki je kapljala iz rane in ki je tudi okrvavela kapo, ki jo je odvrgel ali pustil, kjer je ležal.
Potem je brez pravega cilja odšel ter je živel v raznih krajih na meji med pokrajinama Siracusa in Ragusa.
Danes sta ga spet obiskali žena ter 16-letna in 12-letna hčerka. Sele danes sta hčerki oblekli svetlo obleko, medtem ko sta ves čas doslej nosili črno obleko.
Umor 15-lctne deklice pri Pordenonu
da, kolikor je šlo za hujše poškodbe.
Seveda bi se iz tega moglo sedaj izcimiti za Paola kar več neprijetnosti, predvsem to, da je skozi sedem let pustil nedolžnega brata v zaporu, dočim se je sam skril pred oblastmi. To se pravi, da bi mogli sedaj njega spraviti pred sodišče za celo vrsto kazenskih prestopkov.
Kaj pa s Salvatorejem Gal-lom, ki je že sedmo leto v zaporih Santo Stefano na Ventotene? Ce zadevo gledamo izključno s pravnega vidika, ga more takoj rešiti edinole republiški predsednik, ki ga more na Salvatorejevo prošnjo pomilostiti. Po sodni poti pa je treba začeti z obnovo procesa ki se zna močno zavleči. Kljub temu pa računajo, da bo Salvatore Gallo kmalu doma, ker da bi znali te formalnosti preskočiti.
V zvezi s tem se je iz Rima zvedelo sledeče: Poslanec Filippo Ungaro,, ki je pred kasacijo branil Salvatoreja, je davi ob desetih pri prvi sekciji kasacije v Rimu vložil zahtevo po začasni svobodi nedolžnega Salvatoreja. Hkrati je Ungaro Salvatoreju brzojavil, da je zahteval njegovo začasno svobodo, s čimer se bo vrhovno sodišče ukvarjalo že jutri. Če bo vrhovno sodišče zahtevo poslanca Filippa Ungara sprejelo, se bo Salvatore vrnil domov že v prihodnjih dneh, kjer bo nato na svobodi čakal na obnovo procesa, ki ga bo povsem enostavno osvobodil.
Preostane mu še nato morebitna zahteva po odškodnini. Toda kdo mu bo plačal sedem let, ki jih je prebil v najstrašnejšem zaporu v Italiji, na Ventotene?
Zvedelo se je, da je Paolo Gallo pri zaslišanju podal neke izjave, ki precej pojasnjujejo nekatere «ugotovitve» na procesu. Okrvavljena kapa je n. pr. bila predmet, ki je obtoženega brata zelo bremenil. Seveda pa je Paolo povedal,
PORDENONE, 9. — Davi, malo pred 8. uro, je bil blizu Pordenona in sicer pri vasi Cordova di Azzano Decimo izvršen Zločin. Geometer Gu-stavano Gerardi star 22 let in doma iz Sant’Andrea di Pasia-no di Pordenone ki se je pripeljal na motornem kolesu, je ustavij 14-letno Fulvio Buseti in 15-letno Mario Roso Gava iz vasi Tiezzo di Azzano Decimo, ki sta se s kolesi peljali v Pordenone, kjer Fulvia Buseti obiskuje tretji razred srednje šole, Maria Rosa Gava pa prvi razred trgovske šole. Gerardi je najprej privozil mimo njiju, se nato ustavil in ustavil tudi dekleti. Med njim ir. Busetijevo je prišlo do majhnega prepira in tedaj je Gerardi potegnil nož, s kate rim je deklico večkrat mahnil po glavi in po vratu ter nato pobegnil. Takoj nato pa se je prijavil na policiji v Pordenonu. Deklica Fulvia Buseti je umrla v bolnišnici v Pordenonu dve uri pozneje. V času. ko se je ta zločin zgodil, je bila cesta prazna. Ko je nekaj delavcev kmalu zatem šlo na delo, so skušali umirajoči deklici pomagati, toda, kot smo videli, ni to več pomagalo. Po prvi preiskavi kaže, da Je vzrok temu zločinu treba iskali v čustvenih nagnjenjih Ge-rardija. Gerardi je bil aretiran in policija ga zaslišuje.
Močna radioaktivnost
TAJPEH, 9. — Radioaktivnost nad Formozo je včeraj dosegla višino, kakršne ni dosegla še nikoli. Direktor me-tereološkega urada je izjavil, da je povečanje radioaktivnost: posledica sovjetskih poizkusov in da se radioaktivnost čuti tudi nad suhozemno Kitajsko.
 <(»--------
Dve smrtni žrtvi pri prometni nesreči
CATANIA, 9. — Minulo noč je v Cataniji prišlo do prometne nesreče, ki je terjala dve žrtvi. Avtomobil vrste «600» je iz neznanih razlogov treščil ob neki steber. Pri tem sta bila 24-letni Antonino Mol-lica in 32-letna Margherita Pe-poli mrtva. Vozač avtomobila, 23-letni Natale Nicotra pa je kljub tolikšnemu trčenju ostal povsem nepoškodovan. Vozač je izjavil, da je izgubil oblast nad vozilom, ker mu je privozil nasproti avtomobil s prižganimi žarometi. Policija za-uevo preiskuje,
■ni'*
Med operam^*
.... „ -r	g griv	■
italijanskih. ^ «abiic® tudi letos dve-
bo druga na ^
začtft*
Otello, ki bo marca in v	nf.
zaključila.
Nadeli' p
leg pogoste	pm
terfly še
medtem ko J r
Trst Mascagnlie,> j, Maske, s katere ^
zona
V soboto
bra pričela. - t novost pa
Kot boi«“
slišali opero * pon ista PoganS _ fft
, rržišb H S tem, da J (i|t(
manični orkes ^ to sodeluje P1' reditvah na *J J(' svetov» v Spo e [
loma pripravi n“ ^t)
no	ser ono. Ttt	i.	H
tos videli dve	-0	»
letskega festiva > A vo	Salome, ki 1	.	\V
leto režiral ti,	ter amenskJ	/
Samuela &al. -Vanessa v reZnhp oP^i ' °\ /
la Menottijo.
sa sporedu se f
7 _ . •	'	.it
lovici sezono,	^
tudi Wagnerjevo Izolda.	«i*i
V januarju <" V. lovici februar]a ^ pi pernih predsM^, ft
do tedaj
nastop'
J. Novoi,?
ške skupine, o	,
j#’
cer že neka'era^
dar ni glede
prav gotovega. , »T
Druga Čajkovskega
bo pričela 20- (JjB
njeginom.
v
Letos bosta
Tl O5'
iof.
sezono dva balej, medna1'
■oto» i
najprej
markiza De L -ja
se tako im
enuJe
da je ta trt'
arkit
ta balet se
bo
ded
predstavil r.e v.^, marcu pa " gi1 madžarski bala ,
2
vi
ho
f k
k:
stopil predvsem	i
nim sporedom. r/ 1
agencija
možnosti
Jtali® j)| v: j
kultU^
V
------------- „	,,	W,lO;	k'
vjav in smo .. o®’
u no	.ti	v--
vest
lahko sedaj	t
je Trst zopet^ ^
priložnost
dobro voijc- JA
mo, da bo hi" klorni baletu &
skuf^h o 'Lt i(:
sc že govort .p j s sosedno rep spo ;
kulturnega }ttt
potem bi bdo	t|
tamkaj najti e sionalne f° skupine, ki 0 e di« ne bi dela a/u
■ in Pe U 1 Med pevci " ,0 ^
"I ?,s r>
d*
kakih posebn'!' jn1 J V
gaja se pac-	„ j
kateremu P „ 0 pomaga, ko ji j {
rekoč	s-.	«
pa se urnetn ^
lik o uveljam, ,0 fi
el«ec ‘s b
gove zahteve eC
Marsikateri P „ Vj
danes po
za večer,
.mej,
ime ni že
lačnost. »; i
Neraliča, bffet fi ki se ze	'
priv mo zopet
Nemčev
ol
,,,	š?5*
r" .
sil 01
bodo moški
mani G'..,tA-i> 1
vlog Giani	.j(lSt f
(Nabuceo), ^	,*	J
Singer <‘T ni _ '(p/jl ”nri0 ’
Giuseppe ‘ . i I kamen).
Pasquale) •	0^	t
cken (Otell0>-
pel« \J,
bodo pel nne*pfJ i Margaret^ f ,
Liane	M
Izolda). G*
(Butterfll/l I"
■ f h
Kot
bodo
Bartoletti
oper °uu''(ws'c!,W
co). Jorge
Georges	-	1	f
m Franco etan), f1
nessa), nc0 rmhV
”in>' GT«meO>- “ti?
gonsk^
riel <Butpraielb
Molinan r .	fj
Novo seZ°^ntv0-„tF fj
videli PrV°'fp°j..^ zijeve apeu irai fk men, kar $	•	t
bodo tudi %nii^f. odru:	Mo**9 OfLV
CajkovskeO Barberjeva	o
jeziku
ne
Izolda, kot
že na
lomč
Rich0r^ JO
voda,
Rici li 'e aj i,
poravnati^ v .
ki
r, r
Tudi lett°J jih t£ f, bonmaji, iravnal kih: prt)-»;	•
tud'
^rveO«
ne. drugeff"
ar ja.
5®® DNEVNIK
— 3
10. oktobra 1961
PO ZADNJEM KONGRESU ANGLEŠKIH LABURISTOV
za zbliževanje struj jjimorda le za taktiko?
S^/e mnogo širši kot sicer - Gaitskell sicer ni «preveč» v levo usmer-pa šel tako daleč, kot so šli daleč nemški socialni demokrati
*»r ne °ktobra- - Niko-ftoikal na m>sel, da bi
f^ične -e*mb^°St anSleške
■ sledn
stranki
e. Toda vsa-
""listu Jjemu angleškemu Stka ’vPa	torievcu,
em Angležem je Etična J®? an§leška labu-#V" "ec sil^1 f v sv°jem bi-Ne. Da ’	3° dejansko
S'uveba!-"e morei° la-
to*>kšni 1 sv°je moči
meri,
L io"lahL1,leri’ v koli^ni
Ve vzrok
gristi 6P Jenosti
v nji-- Britanski S i„T razdeljeni le v % in h lco in v levi
« manif Center' pač Pa struje v ’ rekli bi oseb-Hlo n, JPnegih primerih
ti Nli in 3 kon§resih, konfe-i X Podobnih zborova-
<	S*”'™
'11 !
in
1 vo-s partiku-rf|k.Jgraini c'sto osebnimi
4 k ''en°st špZaKmjSllmi’ ki raz-^	-	b°lj	cepijo.	Za-
k ®ravijo a-
. Iab«rizma Je, naivečj a hi-
To Se .	heterogenost.
Ji»jeia Je Pokazalo tudi na *° ga imne®.resu laburistov,
tcsf 1" tokrat \ BlackP°ol”> zavzeia	r?|zceplje-
ii"’^»fneggN0 ,reči’ da i ZtlaJ . . kot VdCsKinc-Lrc
za
E t»9čai;sa kob vsebinskemu rt' partlkularizem, Na t6 • let in več že k!."" je javljena tax1i_ % Q ^koliko umaknil li njev el vsakdo izrm d h.*,Sv°jo i resi nasto-Jv * ali tualhn borbeno Z < res°lucijo, da bi z
J^‘Nitelji0drb>' S° P°Sa'
UN nr! ‘ Se,)l uDrali I Sntar„-K porazu na :;N je n ‘k volitvah jese-^onf	na Pr. na
ta P°olu ererici stranke v ■Lublin I‘Snaiioraa zahte-točke imenovane 9. T» . ..laburističnega
ti!° Nnir Predvideva *• i!t0i2vajalnO>> nad osnovni-'reba"?1	sr8,1stv'’ ki
E^bli	eSi P° Par-
i;| glej;?? • p° Gaitskel-
. v''na» iC,U bi‘a <<ana‘
\ VlizaciiPV,esto>'a tdejam M	kriva	za te da-
v ^ Ang]!- VoH*vah. kajti
.^<da\Ž,V1 dar
L	• se navdu-
1 VG9itsto>n revolucijo, je
‘Nzat1 In ta bako
*i ^ d! a po reviziji
iti N?t<!pričlifrtmske točke’ V* kon drugih al-' ifti s,nasProt«Servatr?i vladi, %t,ake j1 struii, pri le-
NS ‘obal113 dV0m, da i^Ui- v#dit»u	ne nastopa
V'« sNngU-N stranke žk tk, ,'gteske
Ait v0'iJ1 is e'lu d„ ga se je pro-
virN ^olikn gml vinar' ki 7 \Netg . Polegel ko je
' - !!,C9’	1^	mpromisua	for-
Podržavljanje
v^r°^is\Zahteva>>* ^ot ^•£^5 * ^ t0 ^^entirali.
NvnT’s ko
■ N°?o Gaitskella, ne Sa	2a Cousin-
delj11131118 unije L1^ l89deraVrfv in ne'
t«1 %|	Ja	levega	kri-
.< Nt;	n	0 je Cousins
^ Rj vodstvaPPlarnost u-V’ torf^rašča laburistk-ne i”	^obn0	Se 3e lansko
to *
r v% 5a 7akk0t . Gaitskeil, pi r.^°t»	0	imenovano
{9j'toda
i
V C°Sebr, il Si,0rožSLprobiem
I ti ,' k»
'go večine. .3e ubra m
takti'
»ktnli-81Cer en,) sa-
geslo, ki
bi pr'0Mino- Ker Je
"ni razora-
;ja hfa°blem atom'
C''D m iert , Ke in si V 'etn ; razoroži-
Je
Je
UsP^l, kaiti
£N>b ,h deUh 2a nje-
'51i,V."Opover*8"*^
(fatomsi^t
X?;-
so to sinsovega ugotovili,
strategi-. ‘evega vodi j^e bila zelo
SF^«5I.ci,0*in>
krEdkotraj-
S^ °zka fa’ ,ker -ib
'ki sbuiZa Vsem	r	so
k N ' ^elN‘em dol°-
!,tXIl' da „ °Pazati ali Vv"j 0 zadeP6 izključno \ |t>or1‘^e)> 0>>’ za «eks-t>,^( bvej, oJ1 za »frakeio-
ss
n ele?a«10 2a «osebn0 CV‘ Vi^S 8n° v tej si-"s ,^eli. j. obču
politične formulacije in programske zahteve, ki so poleg osnovnih lastnih teženj in programskih točk jemale čim več elementov tudi iz programa nasprotne struje.
Morda je Gaitskell vzel tokrat za vzor mojstra strankarskega	ravnotežja Clementa
Attleeja, toda dejstvo je, da je sedanji laburistični voditelj pokazal izredno dobro voljo, da bi njegovo gledišče bilo sprejemljivo tudi za nasprotno strujo. Svoj program je tokrat	označil z naslovom
»Smernice sedanjega desetletja«. In zanimivo je, da v teh «smernicah» ideali angleškega socializma, ki jih zagovarja le levica,	niso povsem izginili.
Pcdržavljenje, kontrola nad posestniškimi transakcijami, odvzem svobodne zemlje, borba proti privilegijem, gospo-rska	ekspanzija, širša finančna	pomoč Commonvveal-
thu, demokratizacija šolstva, ukinitev razrednih pregrad — vseh teh področjih je ostalo veliko več radikalnega duha. kot bi ga bili mogli pričakovati od laburistične desnice.
Na področju razorožitve bi bilo nesmiselno nastopiti z zanikanjem levičarskih zahtev, j je načrt leve struje glede problema miru mnogo oolj »konkreten«. Zato je Gaitskel-lcvo stališče glede tega bilo letos mnogo bolj sprejemljivo ko* lansko leto. Gaitskell temelji problem razorožitve na večstranskih sporazumih in ne na enostranskem britanskem ukrepu ali sklepu, hkrati pa vendarle vsebuje tudi druge elemente, kot na pr. zahtevo, dr naj bo v vseh bodočih mednarodnih razgovorih o razorožitvi važna vloga dodeljena izvenblokovskim deželam in Združenim narodom, nadalje, da je treba razorožitev začeti prenehanjem jedrskih poizkusov in da je treba ustvariti brezatomska področja. Ce to primerjamo z njegovim lanskoletnim glediščem, na ta problem, vidimo, da je napravil, velik korak «proti levi struji«.
Večja širina je letošnje laburistične sklepe sicer nekoliko razvodenila, toda britanski laburisti so bolj pozitivni, bolj konkretni kot so zahod-nonemški socialni demokrati. Gaitskell sicer ni Cousins, toda niti ne Willy Brandt.
Zato ni nič čudnega, da je laburistična levica sprejela to Gaitskellovo «trdnost» kot nekakšno svojo zmago. Predstavniki laburistične levice sedaj ((dokazujejo«, da mnoge točke, ki so bile sprejete ali vsaj vzete v poštev, nosijo v sebi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllllllllHIIIIIII
«pečat levega pritiska«. Z drugimi besedami, levica sicer ni zmagala, nj pa bila niti poražena, ker da je postala ner kakšna vest vodstva laburistične stranke. Tako menijo v krogih levih laburistov. Toda...
Podobne sklepe so laburistični levičarji delali tudi prej in šele čas bo pokazal, če bo ta njihova «zmaga», če bo njihov pritisk trajnejše veljave. Razcepljenost stranke na levo in desno je bila izrazita tudi ob koncu kongresa, ko so se posamezne struje med seboj imenovale z «mi» in «vi» ali celo z «mi» in »oni«. To pa je kaj slab znak, da bi moglo kdaj v bližnji bodočnosti priti do večjega zbližanja, do strnitve laburističnih sil, pa čeprav so si programske točke tokrat med seboj «izposojali» ali «kradli».
D. G.
c ... k« ..:wi\<y.v;
Lahko orožje, topove, tanke in tudi letala, vse lahko dobavi družba «interarmco zainteresiranim, pa naj gre za upornike, razne južnoameriške diktatorje, ali njih tekmece. Na sliki top in strelivo na poti «k potrošniku))
IV. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE ZABAVNE GLASBE
Nagrade Opatija 61»
za najboljše skladbe
Po tri nagrade so osvojile pesmi: «0či», «U gradu tko zna kom» in «Julijana»
OPATIJA, oktobra, — V veliki dvorani opatijskega hotela «Kvarnen, ki že štiri leta zaporedoma nudi svoj o gostoljubnost najboljšim jugoslovanskim komponistom zabavnih melodij, najpopularnejšim orkestrom in pevcem, se je v soboto pozno v noč zaključil IV. festival zabavnih melodij ((Opatija 61». Nagrade so prejele naslednje skladbe: ((Julijana«, «Jednom u gradu tko zna kom, «Oči», »Plavi nokturno« in ((Tišina bez suza«.
Festival sam je bil razdeljen — kot smo v ostalem že poročali na tri večere. V četrtek zvečer so izvedli devet pesmi, v petek zvečer preostalih deset, v soboto zvečer pa po pet najbolje plasiranih iz prvih dveh večerov, t. j. skupno deset pesmi v dvojni verziji.
le v finale skladbe: 1. «Pla-vi nokturno« z SO glasovi, 4. Smedje oči» 's 73 glasovi, 5 «Tišina bez suza» s 55 glasovi, iz druge serije pa so prišle v finale: 1. eJednom u gradu tko zna kom», s 326 glasovi, 2. ((Julijana« s 195 glasovi, 3. «Oči» z 68 glasovi, i. Slutnja» z 19 glasovi in 6. «Ti i jan s 17 glasovi.
Po izvedbi teh desetih melodij v dvakratni interpretaciji Zabavnega orkestra Ra-dio-t elevizije Ljubljana pod vodstvom Maria Rijavca ter Plesnega orkestra Radio-tele-vizije Zagreb pod vodstvom Miljenka Prohaske, so bili sporočeni rezultati in podeljene nagrade.
Strokovna žirija Jugoslovanske radio-televizije je z večino članov podelila prvo nagrado v znesku 110.000 di-narjev za pesem «Oči» (glas-
Iz prve senje so se uvrša-
KO TUDI OROŽJE POSTAJA - NAVADNO POTROSNO BLAGO
Vsakomur	n
moderna reakcijska
in
tanki
letala
Družba «Interarmco» bo porabila cel kup milijard samo zato, da bi si ustvarila monopolni položaj za prodajo orožja zasebnikom in državam
Čeprav se že toliko let neprestano govori o nujnosti razorožitve, o zmanjšanju o-borožitve, o nevarnosti, ki jo oboroževalna tekma predstavlja in o vseh problemih, ki so s tem v zvezi, kaže, da se glede tega nismo premaknili niti za milimeter na boljše. pač pa da se vedno bolj poglabljamo v stanje, ki bi znalo prej ali slej pognati svet v ono klanje, ki bi bilo tako strahotno, da bi preživelo kaj malo ljudi in da bi še ti bili obsojeni na počasno umiranje, kajti posledice atomske vojne bi bile take, da bi onemogočile vsako življenje na Zemlji.
Zadeva nabave orožja, ki je bila že nekaj desetletij, točneje obilno poldrugo stoletje, le stvar držav, prehaja sedaj tudi v — zasebno iniciativo. Res je, da so in da še danes orožje izdelujejo tudi, ponekod v glavnem zasebniki, toda vedno po naročilu dr-
žav, ki so edine odločale ko- riški milijarder Samuel Cum-1 celo italijanski tip «91» ter ru-liko naj se orožja izdela, ko- I mings je eden izmed ustano- i ske brzostrelke «Tokarev».
liko kupi, v kolikor ga posamezne države niso izdelovale v lastni režiji, v lastnih državnih tovarnah. Celo nad športnim orožjem — lovske puške — je država imela nadzorstvo in ga ima še danes. Sedaj pa se celo s trgovino z orožjem ukvarjajo zasebniki, kot bi trgovali s kakršnimkoli drugim artiklom za široko potrošnjo. Dokler bi šlo za tajno trgovanje, bi se dalo nekako razumeti. V tem
razburkanem svetu je možno, razumljivo tudi to, toda na svetu poznamo že družbe, ki delajo povsem javno in ki jim je edina naloga trgovanje z orožjem in to s topovi, strojnicami in navadnim strelnim orožjem ter celo z vojaškimi letali in tanki.
Kaže, da gre to blago zelo dobro v promet, da pa je na svetu tudi v tej vrsti trgovine izredna konkurenca. Arne-
miiiuiiiuiiiiiiimiiMiiiimimiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiMiiHiiiHiiu m mn umni m MiiuiiiiHiiiiiiiii mn
PORAST KAPACITET JUGOSLOVANSKE MORNARICE
Pod zastavo FLRJ plove danes 357 ladij
V enem lelu 14 novih modernih ladij iz domačih ladjedelnic
V' « X ’ da Se
(m j*°Sebnc
KS
^ . dišče
C	pre;ia'
*«.' t.,*o ac*ev»
eni z njo uvelja-uve.ja-lev.-ga
SN
> ."e.
o .^uev)) tskeli
„ je hila, ko‘0levi°ca’
SiVatN eVl Cent6r
levi
^ CVC1 „ instinktivno \SNtvi -° širJh drn-
V?1’ Ni J" t0. ne »»•
javnosti
uSem 86 V
bi° ,en°lnosti
-2akru d-:
K V
'NN ne
dCer Pa
niSo’ da posa'
VSTg'edišča, o' blli dejan-
\ , >n
cn0l)
<U’“ 8la. Prisi'ila > *„ g^smk,-
&Qst,
, nastopali
vn-raznib
Po najnovejših podatkih Sveta pomorskega brodar-stva Zvezne prometne zbornice FLRJ, je imela jugoslovanska trgovska mornarica 30. junija letos 357 ia-dij s 776.079 brutoregistrski-mi tonami. Lani v istem času je bilo v sestavu jugoslovanske trgovske flote 340 ladij s 650 tisoč bruto registrskimi tonami. V tem razdobju so jugoslovanske ladjedelnice zgradile za domača brodarska podjetja 14 velikih modernih ladij, razen tega pa so podjetja nabavila v . inozemstvu še nekaj rabljenih ladij. Vendar pa se skupno število ladij ni povečalo za toliko, ker so
bile medtem nekatere ladje izvzete iz prometa in izročene remontu zaradi starosti.
Ta sprememba v stanju jugoslovanske trgovske mornarice je znatno povečala njeno transportno sposobnost, zmanjšala njeno povprečno starost in prispevala k povečanju prevoza blaga. Ladje pod jugoslovansko zastavo so v prvem polletju letos prepeljale za o-krog 10 odst. več blaga kot
v istem razdobju lani, za podjetja sama pa je še važnejše dejstvo, da so bile ladijske kapacitete letos za 8 odst. bolje izkoriščane kot lani. Jugoslovanske ladje so povečale prevoz tranzitnega blaga za 22 odst., razvoz blaga med tujimi pristanišči pa za 43 odst. Od celotnega blaga jugoslovanske mednarodne izmenjave so v prvih šestih mesecih letos jugoslovanske ladje prepeljale 47 odst. kar je dvakrat več kot v istem razdobju lani.
Transportne usluge v mednarodni blagovni izmenjavi kakor tudi prevoz potnikov opravlja danes 22 gospodarskih brodarskih organizacij oz. podjetij, katerih ladje imajo nad 1.100.000 ton nosilnosti. Prekomorsko plovbo opravlja 16 podjetij z 221 ladjami, v prekomorski linijski plovbi pa je angažiranih 58 ladij, med katerimi so najmodernejše enote jugoslovanske trgovske mornarice. Po vseh svetovnih morjih pluje danes 152 jugoslovanskih tramperjev. Trampersko službo opravlja 16 brodarskih podjetij, obalni plovbi, mednarodni izme-
njavi blaga z Grčijo in Italijo kakor tudi prevozu tovorov ob obali pa služi 68 ladij. Prevoz potnikov v notranjem in mednarodnem prometu opravlja samo Jadranska linijska plovidba, ki ima 68 ladij z nad 27.000 potniškimi mesti, prevoz tekočih tovorov pa opravlja samo Jugoslovanska tankerska plovidba, ki ima 11 tankerjev.
Nove ladje, ki so bile v zadnjih letih vključene v jugoslovansko mornarico so znatno zmanjšale njeno povprečno starost. Čeprav je v njenem sklopu še neicaj ladij, ki plujejo že 60 let, je povprečje vendarle samo 20 let. Ko pa bodo izločene iz prometa še nekatere zastarele ladje, kar se bo zgodilo v najkrajšem času, se bo povprečna starost jugoslovanskega ladjevja še zmanjšala, povečala pa se bo tudi njegova povprečna hitrost, ki se je že od lani de letos povečala za okrog 20 odst. Povprečna hitrost vseh jugoslovanskih ladij je sedaj II vozlov, povprečna hitrost linijske plovbe znaša 13,5 vozlov, tramperske pa od 9 do lo vozlov na uro.
viteljev velikanske družbe «Interarmco», ki je največja zasebna družba za nakup in prodajo orožja. Ker pa so začele nekatere družbe temu monopolistu in njegovemu monopolu konkurirati, je družba sklenila »žrtvovati* sedem milijard francoskih frankov zato, da bi izpodkopala svoje tekmece, druge trgovce z o-rožjem, ki se s tem ukvarjajo bolj «pod roko». Seveda se družba ni odločila za' to »žrtev* zato, ker bi hotela svet, družbo moralizirati, da bi se namreč vedelo, kam orožje gre, v čigave roke gre, skratka, ker bi se hotela boriti za mir, kar je v protislovju z njenim bistvom, z njenim obstojem, pač pa žrtvuje teh sedem milijard frankov zato. da bi ekonomsko uničila razne družbe, ki oskrbujejo z o-rožjem »razne upornike na vseh celinah*, Vodstvo družbe »Interarmco* je sprejelo ta sklep na seji, ki jo je pred kratkim imelo v Londonu. Seje se je udeležil ustanovitelj in glavni delničar družbe Samuel Cummings, generalni direktor družbe, njen blagajnik in agent za angleško področje ter za področje Commonwealtha. Uradni namen te kampanje, ali te križarske vojne, kot so nekateri to imenovali, je uničenje ali zatrtje »podtalnega prekupčevanja z orožjem*, dejanski namen pa je onemogočiti raznim področjem in gibanjem dobavo češkoslovaškega ali sovjetskega orožja ter orožja iz nemških tovarn, ki da prodira že v vse dežele sveta. Končni cilj je, po mnenju londonskih opazovalcev, torej v tem, da bi družba rada postala popoln monopolist za »privatno dobavo o-rožja*, predvsem v Severni A-friki, kjer da je naletela na veliko konkurenco iz nekaterih držav Vzhodne Evrope.
Družba «Interarmco» se n. pr. zaveda, da je arabski svet »hudo eksploziven* in da potemtakem potrebuje veliko o-rožja. Poleg tega se v skladiščih tega podjetja orožje kopiči in kopiči. In tu gre za milijarde, za desetine milijard, ki so “zamrznjene*, ki lahko tudi povsem zamrznejo, ali zaradi nove politike, ali zaradi zastarelosti orožja.
Skladišča družbe »Interarmco* pa se tudi obnavljajo.
Razmeščena so malone povsod po svetu in pravijo, da je v teh skladiščih lahkega in težjega orožja za popolno oborožitev vojske od 400.000 mož. Predvsem gre tu za lažje pehotno orožje, kot n. pr. puške znamke »Mauser* nemške proizvodnje, »Mauser spor-ters», »Mauser short rifles*,
iiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuuuunuuiiiiuiiiiiiiiimiiiiii
Umetniki in pisatelji bodo imeli danes srečen dan. V ljubezni pa bo bolj malo sreče
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morali boste odločati o zelo važni finančni zadevi. Nekdo iz družine vas bo ostro kritiziral, na kar ne reagirajte.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo boste dinamični, polni idej m vse bo kazalo dobro, vendar uspehov velikih ne bo. Ne sodite preveč površno o drugih.
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Ce se boste podvizali, boste mogli urediti zadevo, ki jo dolgo zavlačujete. Neka bližnja oseba vam bo pri tem pomagala.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dopoldanske ure bodo zelo lepe to uspešne. Marsikaj boste po-
cr'3
Sil
a ...	-	---- mi	   -	-
®V1U takšne | pravili. V popoldanskih urah
pa bo marsikaj narobe. Nervoza.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Branite svoje ideje in svoj položaj, kajti sicer vas bodo povsem izpodrinili. Podtikanja tudi na račun vaših čustvenih odnosov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neke nove elemente boste odkrili, ki vam bodo pomagali u-veljavlti vaše zamisli. Imejte zaupanje vase. Iskreno, novo prijateljstvo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V sporu, ki se je začel iz Poslovnih nesoglasij, boste mogli odkriti tudi zavist. Večerne ure bodo zelo žive in polne.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Ne sodite po krivem, posebno ko osebe; komaj poznate. Bodite previdni tudi glede novih prijateljstev. Nekaj se plete za vašim hrbtom.
STKELEC (od 23.11. do 20.12.)
KOZOROG (od 21.12. <jo 20.1.) Zaradi poslovnih zadev se boste srečali z osebo, ki bi vam mogla postati tesnejši prijatelj. Ne vežite poslov s čustvi.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Previdnost ni n.Koli odveč, tokrat pa je posebno potrebna. Vaši napori glede nekeg. spora bi se znali sprevreči vam v škodo.
RIBI (Od 20.2. d„ 20.3.) Nudili vam bodo vsestransko pomoč. ki je pa vi ne boste sprejeli. Verjetno boste imeli celo prav, sveti
V skladiščih »Interarmco* i-majo nadalje na razpolago 35 tisoč strojnic, približno toliko brzostrelk in lahkih strojnic, sto milijonov in več kosov municije najrazličnejšega kalibra, 25.000 kosov drugega lažjega orožja, 10.000 topov, celo množico tankov, med katerimi tudi tanke vrste »Centurion*. Celo vojaška letala na reakcijski pogon so morebitnim kupcem na razpolago. Navedli smo nekaj številk, toda kdor bi bil interesent za tovrstno blago, si lahko ogleda prospekte, ki jih družba razpošilja in da na razpolago vsakomur, ki se s.tem poslom ukvarja. Gre za velike kataloge s fotografijami, di-daskaiijami, točnimi strokovnimi podatki, kot bi šlo za prospekte ali reklamo kakršnegakoli blaga.
Samo v četrti Acton v Londonu ima družba ogromno skladišče, tako popolno skladišče, da je sam Samuel Cummings izjavil, da bi mogel s tem orožjem popolnoma opremiti vojsko sto tisoč 'mož s popolnim modernim orožjem in to v eni sami uri. V Aleksandriji, v Virginiji, pa ima družba kar osem velikanskih skladišč in to z lastno železniško mrežo ob železniškem križišču tako da more v najkrajšem času cela množica vlakov odpeljati »blago* v katerokoli smer, kjer bi pač bilo potrebno.
Da so Samuel Cummings in njegovi sodelavci tipični trgovci brez vsakih predsodkov, je razvidno iz tega, da je družba pošiljala hkrati orožje bivšemu kubanskemu diktatorju Batisti in tudi Fidelu Castru, ki se je proti diktatorju boril. Včasih pa se dogajajo tudi dokaj čudni primeri: Zahodna Nemčija n. pr. je od družbe »Interarmco* kupila veliko količino strojnic tipa «42», ki jih je ameriška vojska leta 1945 zaplenila nacistični vojski in tako je bivše nemško orožje prišlo spet v nemške roke, le da je družba “Interarmco* pri tem 0-gromno zaslužila.
Sicer pa “Interarmco* ne prodaja orožja le raznim upornikom in diktatorjem ter tistim državam, ki lastnih tovarn orožja nimajo, pač pa včasih «posodi» kako vrsto o-rožja tudi filmskim družbam, ki to orožje potrebujejo pri snemanju filmov. To pa je bolj posojanje, rekli bi skrajno stransko poslovanje, kajti glavni posel družbe je trgovanje z orožjem na veliko.
Vprašanje je, ali bo Cum-mingsu sedaj uspelo izvesti načrt o uničenju konkurentov. Sedem milijard frankov ni malo, toda tudi tekmeci ne drže rok križem. Poleg tega so tu tudi krogi, ki jim je glavna naloga dobava o-rožja, pa naj to prihaja iz kateregakoli vira. Hans Joa-chim Seidnschnur n. pr. je glavni agent družbe »Interarmco* v Zahodni Nemčiji. Ta se je pred kratkim postavil pod zaščito zahodnonem-ške policije, kajti »rdeča roka* t. j. morilska eksekutiva francoske skrajne desnice, mu je poslala pismo, v katerem ga obsoja na smrt, če bi še nadalje oviral dobavo orožja francoskim desničarjem, ki,
Kot vidimo, je tudi orožje, ono pravo vojaško orožje ki se začne pri samokresu in konča pri tanku ali reakcijskem letalu, postalo prav navadno tržno blago. Ce gremo po tej poti naprej, ni izključeno, da bo čez kako leto v skladiščih »Interarmco* tudi kaka raketa vrste »Honest John* z atomsko konico.
Tranzistorska
nevarnost
Neki ameriški časopis je te dni pisal o majhnih tranzistorskih radijskih sprejemnikih kot o enem »najstrašnejših pridobitev moderne tehnologije*. Čedalje več zlate mladine se sploh ne loči več od svojih tranzistorjev, ki z največjo močjo igrajo rock and roli in druge »melodije* na ulicah, v trgovinah in drugih javnih mestih. Tranzistorji grme razen po cestah tudi v avtobusih, vlakih, po par kih in plažah. Mnogi pravijo, da je to napad na osebno svobodo, zato zahtevajo, naj se mladini početje nekako prepove, »tranzistorsko nevarnost* pa omeii.
PR K.) KIJ SMO
OBZORNIK
ska revija družba. St
61. Mesečna ljud Izdaja Prešernova 10. Ljubljana.
Zanimivosti
Nov ((Babilonski stolp«
130 km južno od Bagdada na področju starega Babilona, bodo čez nekaj tednov začeli rekonstruirati slavni »Babilonski stolp«. Ta stolp bo visok 100 m s kvadratno osnovo, katere vsaka stranica bo dolga 100 metrov. Po zaslugi ohranjenih dokumentov o arhitekturi, zunanjem izgledu m notranji ureditvi starega »Babilonskega stolpa« bo nov stolp verna kopija zgradbe, katero je leta 479 pred našim štetjem razrušil perzijski osvajalec Kserks.
Iračani nameravajo v Babilonskem stolpu organizirati vsako leto festival, podoben onemu v Balbeku v Libanonu, ki si je že pridobil sloves v svetu.
Poskusa obnove Babilonskega stolpa se je lotil že Aleksander Veliki, a se je moral odreči načrtu ko je slišal, da bi za realizacij i tega načrta moralo 10.000 delavcev delati polna dva meseca.
Medicinski instrumenti 12 Sirmiuma
Na griču Bela Crkva v neposredni bližini vasi Sremska Rača, so našli bronasto škatlo z dobro ohranjenimi medicinskimi in strumenti iz I. stoletja naše dobe. Instrumenti za ci ščenje ran in za mešanje zdravil naj bi po mnenju strokovnjakov pripadali zdravniku, ki je delal v kakem rimskem vojaškem taborišču Na istem področju, na katerem je stal starodavni Sirmium, so namreč že prej našli del jeklene .vojaške srajce iz dobe vlada nja Nerona in Klavdija l.
Smrt znanega egiptologa
V Kairu je v 75. letu starosti umrl vidni egiotuvsk’ zgodovinar in arheolog Selim Hasan. Leta 1932 je odkril četrto veliko egiptovsko piramido, napisal pa je 45 knjig o starem Egiptu.
ba Alfons Vučer, tekst Dragotin Britkovič), drugo nagrado v znesku 90.000 dinarjev za pesem «Jednom u gradu tko zna kom» (glasba Angel Vlatkovič, tekst Slobodan Markovič) in tretjo nagrado v znesku 70.000 dinarjev za pesem «Plavi nokturno« (glasba in tekst Mario Nardeli).
Poslušalci jugoslovanske radio-televizije, ki so glasovali iz sedežev vseh jugoslovanskih radijskih postaj, so podelil i prvo nagrado v znesku 90JD00 dinarjev za pesem «Julijana» z 2717 glasovi, drugo nagrado v znesku
70.000 dinarjev za pesem ((Jednom u gradu tko zna kom» s 1130 glasovi in tretjo nagrado za pesem »Tišina bez suzan (glasba Dušan Vidak, tekst Vera Jakovljevič) s 106 glasovi.
Žirija glasbene kritike je podelila dve nagradi revije «Globus»:	prvo nagrado v
znesku 130.000 dinarjev za pesem «Julijana» in drugo nagrado v znesku 50.000 dinarjev za pesem «Oči».
Nagrada mesta Opatije za najboljši tekst v znesku 50 tisoč dinarjev je bila podeljena Dragotinu Britviču za pesem «Djevojčice», ilustrirana revija «Suijet» iz Sarajeva pa je podelila nagrado
60.000 dinarjev za najboljši aranžma Stipici Kalodjen za skladbo »Oči« v izvedbi Plesnega orkestra radio-televizije Zagreb.
Občinstvo v hotelu «Kvar-ner», ki je neposredno spremljalo IV. jugoslovanski festival zabavnih melodij, je podelilo prvo nagrado 70.000 di nar jev pesmi «Jednom u gradu tko zna kom» s 342 glasovi, drugo nagrado v znesku 50.000 dinarjev pa pesmi aJulijana» s 166 glasovi.
Največ nagrad so potemtakem pobrale pesmi «Oči«, «Jednom u gradu tko zna kom» in ((Julijana«, in sicer vsaka po tri, le s to razliko, da je na prvem mest u glede na celotno vsoto nagrad pesem «Julijana».
Za sam festival je vladalo zanimanje, ki je preseglo zanimanje na vseh prejšnjih festinalih. Po splošni sodbi je bil nivo pesmi, ki so se uvrstile v. finale, i>išji kot na lanskem festivalu, kar velja tudi za njihovo izvedbo. Med pevci se je letos še posebno uveljavila debutantka Tereza Kesorija, za katero ni nobenega dvoma, da je že samo s tem nastopom prodrla v vrh najpopularnejših jugoslovanskih pevcev lahke glasbe. Njena zasluga je na pr če se je med nagrajene, pesmi uvrstila tudi «Plavi nokturno«.
V okviru festivala je bilo tudi zasedanje za okroglo mizo, komponistov, kritikov, novinarjev, organizatorjev in pevcev. Glavni argument diskusije je bil: Jugoslovanska lahka glasba. Diskusija je bila dokaj ostra, saj je šlo za rama stališča, ki so si med seboj nasprotovala, v isknniu najboljših oblik in najboljšega načina za napredek jugoslovanske lahke glasbe in njen prodor na svetovno po-zornico.
Torek. lO. oktobra lilttl
Radio Trst A
7.CO: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30; Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak; 12.30:
Za vsakogar nekaj; 13 30: Glasba po željah; 17.00: Ansambel Franco Vallinesri; 17.25:	Sem
in tja po lahki glasbi; 18.15. Umetnost, književnost in prireditve, 18.30:	Haydn:	Simfo-
nija št 104 v D-duru; 19.00: Pisani balončki; 19.30: Folklora iz vsega sveta; 20.00: Šport, 20.30- Italijanske pesmi; 21.00: Alpsue legende; 21.30: Koncert viol.nista Elig.a Cinanija pri kiaviriu Ennco De Angens-va-lein.mi; 22.00: Obletnica tedna; ■U 20: Večerni ples; 23.00: The Modern Jazz Ouartett.
ker ni vse zlato, kar se j kot se zdi, dobivajo orožje i iz Nemčije.
Trst
12 25:	Tretja stran; 14-f-
Tno uro v diskoteki; 15.20: Ralo Svevo ob stoletnici njegovega rojstva; 15.35:	Videmski
kvintet modernega jazza.
Koper
615:	Jutranja	glasba; 7.00:
Pit nos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 1100: Otroški kotiček- 11 30: Dve rapsodiji; 12.00. Glasba Po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S I»Pev-kami doma in na tujem; 1A30. Sola in življenje; 14.50. Mla-tonsko petje; 15.10:	Zabavna
glasba. 15.30: V ritmu valčka; 16 00' Orkestri Kaempfert, Basic in Ostervvald; 16.30: Tretja stran; 16 45; Izbrane strani iz i.pere «Carmen»; 17.40: Pariške melodije; 18.00:	Prenos RL;
19.00:	Kitarist Chet Atkins;
19 30' Prenos RL; 22.15: Bun-ny Berigan in njegovi «Boys»; 22.35: Mozartov kvartet za klavir: 23.C0: Prenos RL.
Nacionalni program
b 30; Vreme na ital. morjih;
8.30: Omnibus (prvi del); 10.30: Veliki skladatelji: Wolf Ferrari, nato «Ommbus» (II. del); 12.20- Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15:	Ki-
tajske narodne pesmi; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: To smo mi; 16.30: Izvor novih afriških držav; 17.20: Plest to pesmi s petih celin; 17.40:	Zanimivosti od vsepovsod; 18.00:	Poje
Carla Boni; 18.30: Sinje potovanje; 19.00; Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Carlo Goldoni:
«La locandiera«; 22.45: Dogodki doma in Po svetu; 2.3.00: Nunzio Rotondo in njegov orkester;
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Mi to pesem; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15:	Italijanske narodne
pesmi; 15.45; Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Kratek simfonični koncert; 17.30: Carlo Manzoni: 11 Lob-bia; 18.10: Uspehi leta; 20.30: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba.
III. program
17.00: Koncert za pihala in orkester; 18.00: Nabožno slovstvo 13 stoletja; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Charles I-ves- Sonata št. 4, Aaron Copland sonata za violino in klavir; 19.15:	Znanost, filozofija
in tehnika v sodobni miselnosti; 20.00:	Vsako večerni kon-
cert; 21.30: James Joyce; 22.05: Na program-u Schumannove in Brahmsove skladbe; 22.50: Za radio prevedena dela; 23.35: Beethovnov kvartet za godala.
Slovenija
8.05: rz predklasičnto oper;
8.35: S popevkami po Italiji; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Ljubljanski jazz ansambel; 9.40: Gorenjski vokalni kvintet; 10.15; Med Bachom to Prokofjevom; 11.00: Zabavni orkester Raphaele; 11.15: Branje za vroče dni; 11.35: Novo m staro s programov p.anistke Use Alpen-heim; 12.00; Glasbena oddaja za otroke; 12.15:	Kmetijski
nasveti; 12.2.5; Melodije a o-poldne; 13.15: Obvestila to zabavna glasba; 13.30:	Operne
melodije; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 13.40:	Marko Tajčevič:
Dva samospeva to pet preludijev za klavir; 16.00: Počitniška zgodba; 16.20: Od tod in ondod; 17.15: Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 18.00: Človek ,n zdravje; 18.10: Plesni zvoki; 18.45:	Ljudski
parlament; 20.00:	Radijska 1-
gra; 21.07: Stanko Premrl: Pastorala v F-duru; 21.12: Zvočni kaleidoskop; 22.15:	Večer
Škerjančeve glasbe; 23.05; Plesna glasba.
Ital. televizija
17.00: Program za najmlajše; 18.00:	Oddaja za analfabete;
18.30: TV dnevnik; 18.45: Hen-ry Fielding: «Tom Jones« (III. nadaljevanje); 19.50: Umetnostna galerija; 20.15: Petdeseto in-terparlamentarno zasedanje; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15:	Canzonissima;
22.45:	Ustika, otok stotih le-
gend; 23.15: TV dnevnik.
Jug. televizija
JRT 20.00- TV dnevnik. Beograd 20.15: Izredni spored TV studia SKOPJE ob priliki Dneva vstaje makedonskega naroda.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 15.9, ob 19. u-ri 18.8; zračni tlak 1026 raste, veter 11 km severovzhodnik, vlage 48 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1». oktol,tl
Danijel
Sonce vzide ob 6.14 W |17.2.9, Dolžina dneva “T ^
vzide ob 6.37 in zatonejS,n Jutri, SREDA, 11. ‘>klo6r‘
Samo
Iz sindikalnega življenja
Po
se
25 dneh stavke v Felszegy bodo delavci vrnili na delo
Ravnateljstvo podjetja je sprejelo zahtevo sindikatov, da se vrnejo na delo tudi delavci, ki so dobili pismo o odpustu ■ Uspela protestna stavka zidarjev proti nezadostnim varnostnim ukrepom na delu
Včeraj dopoldne so se stavkajoči delavci ladjedelnice Felszegy zbrali na skupščini, da bi razpravljali o nadaljnji akciji za preprečitev napovedanih odpustov in poslabšanja delovnih pogojev v podjetju. Med skupščino so sindikalni predstavniki dobili vabilo, naj se zglasijo v uradu za delo, da se bodo pogovorili o zahtevah, ki so jih sindikati postavili na zadnjem sestanku.
V uradu za delo so sindikalnim predstavnikom sporočili, da je ravnateljstvo ladjedelnice sprejelo postavljene pogoje in jim sporočili, da so delodajalci zaprosili, naj bi za danes in za jutri dopoldne oprostili stavke 58 delavcev, da bodo v tem času postavili v red vse naprave za nadaljevanje dela po prekinitvi stavke. Sporazumeli so se, da bo stavka prekinjena jutri ob 13. uri in da se bodo vrnili na delo vsi delavci, tudi tisti, ki go dobili pismo o odpustu.
Včeraj popoldne so sindikalne organizacije ponovno sklicale skupščino stavkajočih delavcev, na kateri so delavcem sporočili predloge urada za delo, ki so jih stavkajoči delavci sprejeli. Stavka bo torej prekinjena jutri ob 13. uri, nakar se bodo vsi delavci vrnili na delo in popoldne se bodo v uradu za delo začela pogajanja s predstavniki podjetja.
Pn 25 dneh stavke so torej delodajalci pristali na predloge sindikatov in se bo jutri delo v ladjedelnici Felszegy ponovno normalno odvijalo. Sedaj pa ostane še vprašanje razgovorov, ki bodo v uradu za delo in na katerih bodo sindikalni predstavniki postavili lastnikom podjetja svoje zahteve, da se v ladjedelnici normalizira stanje in da se preprečijo napovedani odpusti. * * #
Včeraj je bila po vsej državi dveurna stavka zidarskih delavcev, ki so s tem izrazili odločen protest proti nezadostnim varnostnim ukrepom na gradbiščih, kar povzroča vedno večje število nesreč na delu.
V Trstu je stavkalo nad 90 odst zidarjev na vseh gradbiščih. Na sedežu Nove delavske zbornice je bila skupščina zidarjev, na kaferi so izbrali delegacijo, ki je šla k
ravnatelju pokrajinskega mad-zorništva za delo dr. Augel-liju. Predstavniki zidarjev so se pri dr. Augelliju pritožili proti gradbenim podjetjem, ki ne skrbijo za zadostne varnostne ukrepe na delu. Zaradi tega pride na gradbiščih do številnih nesreč. Pri teh nesrečah je v zadnjem letu zgubilo življenje nekaj delavcev, medtem ko so številni delavci ostali več ali manj poškodovani. Nato je isto delegacijo sprejel ravnatelj ENPI (zavoda proti nezgodam na delu) inž. Ferluga, kateremu so delegati predočili ista vprašanja kot' ravnatelju pokrajinskega nadzorništva za delo.
Slovo od Trsta dr. Palamara
Včeraj je po skoraj šestih letih upravljanja zapustil naše mesto generalni vladni komisar dr. Giovanni Palamara. Za. menjal ga bo v prihodnjih dneh prefekt Libero Mazza.
Ob svojem odhodu je dr. Pa lamara naslovil na prebivalstvo Tržaškega ozemlja poslovilno pismo v katerem omenja, da tržaško gospodarstvo preživlja težko razdobje, ko se mora njegova struktura spremeniti in prilagoditi novim po. gojem tako s stališča vključitve v italijansko gospodarstvo, kakor tudi s stališča spremenjenih političnih in gospodarskih pogojev v njegovem naravnem zaledju. Dr. Palamara pa meni, da se je kljub temu tržaško gospodarsko še nadalje razvijalo in se bo še razvijalo posebno po zaslugi industrijskega pristanišča in bližnje proste luke.
Poravnati članarino pri Delavskih zadrugah
vsemu pritisku pa se jim ni posrečilo, da bi dokončno izmaličili njih osnovne poteze.
Potrebno pa je, da delavske množice in vsi potrošniki sodelujejo čim tesneje s to organizacijo zato, da bo spet postala njihova ter služila njihovim koristim, se pravi koristim delavskih družin.
Pri ustanovitvi Delavskih zadrug je sodelovalo mnogo Slovencev. Tudi danes so še mnogi izmed njih njihovi člani. Dogaja Pa se na žalost, da marsikdo še ni plačal v celoti let-
ne članarine, ki znaša skupno 500 lir. Ce se članarina ne poravna do 31. decembra letos, in sicer v celoti, preneha članstvo v DZ. Zato naj vsak član skrbno pregleda bilten DZ št. 337, kjer je seznam vseh članov, ki še niso dokončno poravnali članarine (na seznamu je več tisoč imen).
Članarino se lahko poravna v vseh prodajalnah DZ, na u-radih osrednjega sedeža in na blagajni na Trgu S. Giovanni št. 6. Kdor pa še ni član se lahko vpiše kadarkoli.
Zakon za slov. šole končno objavljen v Uradnem listu
Tik pred začetkom nove sezone
Uradni list Italijanske republike je včeraj objavil zakon, ki ureja obstoj slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem. S tem je stopil zakon končno v veljavo.
Besedilo tega zakona, ki je moralo čakati dolge mesece na objavo, smo v našem dnevniku objavili, ko ga je odobril parlament Danes ponovno poudarjamo, da Slovencev v Italiji zakon ne more povsem
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Seja pokrajinskega sveta
Svetovalci so razpravljali o miru ljudskem štetju in avtonomni deželi
Ne bomo priznali nobenih ukrepov v škodo Slovencev; sprejetih na podlagi rezultatov štetja
Pri ustanovitvi Delavskih zadrug so sodelovali mestni in vaški delavci, tako slovenske kot italijanske narodnosti. Prav zaradi tega razrednega značaja te velike ustanove so se proti njej zaganjali fašizem, kapitalisti in veletrgovci. Kljub
Včeraj se je pričelo jesensko zasedanje pokrajinskega sveta. Čeprav so na prvi seji načeli nekaj kočljivih vprašanj, je potekala v dokaj mirnem vzdušju, iz česar se lahko sklepa, da so si nekateri jezljivi svetovalci med počitnicami dobro spočili živce.
Predvsem so potrdili izvolitev dr. Rinalda Fragiacoma za pokrajinskega svetovalca PRI namesto Bazzarra, ki je odstopil, ker je postal občinski odbornik.
Z enominutnim molkom so počastili spomin bivšega generalnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda, pri čemer je predsednik dr. Delise orisal njegove zasluge za mir in za bratstvo med narodi.
Predsednik Delise je v zvezi s tragično Hammarskjoel-dovo smrtjo omenil tudi nevarno mednarodno napetost. Dejal je, da je bilo naše prebivalstvo še posebno prizadeto od vojnih grozot', zaradi česar je v nas še bolj močna želja po resničnem in trajnem miru, ki se mora osla-njati na medsebojno razumevanje, pravičnost in spoštova-
■iiiiiiiiiiiiimiiiitiminiiiiiiiiiiiiitmiimHiiiiitmiiiHitiiuiiiimiiiitiiiiHiiiiiMiiiiimtitiiiiitititiiiiiitiiimiiiiiiimiiiMiiiniiiuiiiimmitiiiiiiiiiii
Zmešnjava pri izvajanju popisa
Popisovalci niso poučeni o izpolnjevanju 11. kolone
Na pokrajinskem popisnem uradu so zagotovili, da so izročili popisovalcem zadostno število prevodov obrazcev
Pri izvajanju popisa po narodnosti je prišlo že v prvih dneh do vrste pomanjkljivosti, zaradi katerih smo se obrnili na pristojni pokrajinski urad za izvajanje popisa in prejeli ustrezna pojasnila. Predvsem gre za tri vprašanja;
1. V vrsti primerov smo u-gotovili, da popisovalci niso poučeni (in v številnih primerih sploh niso prejeli nobenih navodil) glede izpolnjevanja II. kolone.
Kot smo že poročali, je predstavnik centralnega statističnega urada izrecno naročil, da so odgovori na vprašanje v 11. koloni o uporabnem jeziku strogo individualni. To pomeni, da vsak družinski član osebno odgovori na vprašanje o jeziku, ki ga uporablja v družini. Isti predstavnik je tudi navedel vrsto konkretnih primerov mešanih zakonov in druge primere, ki pridejo v poštev.
Ugotovili pa smo, da popisovalci prav glede tega zelo važnega vprašanja niso preje-
PRIMORSKI
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 | Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t.čnu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3u lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja In tiska ZTT, Trst
li točnih navodil. Na pokra- že izročili popisovalcem pre-
jinskem statističnem uradu so nam zagotovili, da bodo izdali še danes izrecna navodila vsem sekcijam, tako da ne bo prihajalo več do številnih pomot in nepravilnih tolmačenj.
2. Isto načelo o individualnosti velja tudi za skupnosti, kjer živi večje število oseb, kot na primer v samostanih, bolnišnicah, vojašnicah, zavodih itd. V takih primerih izpolnjuje posebno vprašalno polo predstojnik takega zavoda, ki napiše podatke za vse ostale rubrike sam razen za rubriko v H. koloni. Tu — glede jezika, ki se v družini uporablja — pa odgovarja vsak član skupnosti posamezno. Tako na primer morajo boinika v bolnišnici vprašati, kaj naj zanj napišejo v 11. kolono. Zato se mora tudi vsak član skupnosti pozanima, ti, kako bodo to kolono izpolnili.
3. Vedno številnejši so primeri, ko popisovalci niso izročili slovenskim družinam na njihovo izrecno zahtevo slovenskega prevoda popisnih pol in navodil.
S tem so odgovorni uradi kršili prvi in drugi odstavek člena 5 londonskega sporazuma in tako posredno izvajali pritisk na pripadnike slovenske skupnosti pri izvajanju popisa.
Glede tega vprašanja so nam zagotovili na pokrajinskem popisnem uradu, da so
vode ustreznih obrazcev in da so zagotovili zadostno število prevodov, tako da bodo vsem na razpolago. Na izrecno vprašanje, kaj bodo napravili z o-nimi, ki so zavrnili vprašalno polo v italijanščini, ker popisovalec ni imel ustreznega prevoda, odnosno če bodo k tem družinam »poslali karabinjerje«, so nam odgovorili, da so prevodi vseh dokumentov odslej na razpolago vsem, «ki to zahtevajo«.
Znižane cene cepiva proti poliomielitisu
Minister za zdravstvo Giar-dina je predlagal medministrskemu odboru za cene, naj zniža cene cepivu proti P°-licmielitisu. Gre za četrto znižanje cene cepiva v zadnjih treh letih, da bi čimbolj olajšali cepljenje. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je cepljenje brezplačno do 21. leta starosti.
-«»-
Svetovni dan varčevanja
31. oktobra bo 37. svetovni dan varčevanja. V zvezi s tem bodo italijanske hranilnice praznovale «teden hranilnic«. V okviru tega tedna bedo dale hranilnice tudi razne socialne pobude.
nje svobodne volje narodov, ne pa na grožnje. Delise je izrazil tudi skrb spričo obnovitve jedrskih poskusov.
Končno je dal predsednik tudi izjavo v zvezi s stavko v Felszegy in rekel, da se je odbor od vsega začetka zanimal za usodo 136 delavcev, ki jih namerava podjetje odpustiti, ter da je večkrat pozval pristojne oblasti, da bi se zavzele za rešitev, ki bi zaščitila pravico do dela tistih delavcev, ki jim preti odpustitev. Omenil je, da je ladjedelnica v sedanjem obsegu nastala po spojitvi Felszegy Martinuzzi, pri čemer je dobilo podjetje pomoč od javnih financ, ker se je pričakovalo da se bodo obnovile naprave ter se povečala zaposlitev delavstva. Zaradi tega ne bi smele oblasti dopustiti nobenega odpusti, preden ne b ugotovili s tehnično-upravno preiskavo o upravljanju ladjedelnice, kako so uporabili javni denar.
Sledila so vprašanja svetovalcev. Svetovalec KPI prof. Sema je vprašal, kakšne šole namerava zidati pokrajina in ali je storila kak korak, da se odstrani iz šol šovinistično ozračje, da se onemogočijo šovinistične stavke dijakov in njihovi izgredi ter da se začne končno poučevati zgodovi na odporniškega gibanja. V odgovor je odbornik za prosveto Corberi naštel potrebe italijanskih šol in rekel, da je odbor okvirno že odobril sklep o zidanju novega poslopja za žensko tehnično šolo, ki je sedaj le podružnica goriške, za kar je namenjenih 280 milijonov lir, ter novo šolo za znanstveni licej, za kar bo potrebnih 400 milijonov lir. Odbornik javnih del odv. Sferco pa je pojasnil nekaj podrobnosti v zvezi z načrti.
Predsednik Delise pa je odgovoril na tisti del vprašanja, ki se je nanašalo na položaj v šolah in rekel, da je opozoril šolskega skrbnika na to, da se ne sme pouk moliti s političnimi manifestacijami. Dodal je, da bo še enkrat stopil v stik s šolskim skrbnikom.
Svetovalec KPI Co-lli je .izrazil skrb spričo mednarodnega položaja zlasti pa spričo obnavljanja nemškega militarizma. Predlagal je resolucijo, v kateri se obsoja nemški militarizem in se izraža želja, da bi prišlo do pogajanj za rešitev berlinske krize in nemškega vprašanja sploh. V resoluciji se zahteva tudi razorožitev. Končno poziva resolucija italijansko vlado, naj se vztrajno zavzema za pogajanja za rešitev vseh sporov.
Delise je dejal, da je zaskrbljen spričo mednarodne napetosti, da pa po njegovem mnenju zadostuje njegova izjava, v kateri je izpričal skrb vsega prebivalstva glede nevarnosti vojne in željo, da se ohrani mir.
Bortolotti (KPI) je vprašal, kdaj bo začel delovati novi upravni svet pokrajinske ustanove za turizem in kaj je i letalsko zvezo med Trstom in Rimom. Odbornik Degano mu je odgovoril, da je imenovanje upravnega sveta odvisno od ministrstva za turizem, ki so ga pozvali, naj pohiti. Odbornik Corberi pa je na dolgo
vojašnici pri Sv, Iva-nu je bila v nedeljo glavna proslava
zbora javne .varnosti 1
dneva ustanovitve
orisal razne peripetije v zvezi z letališčema v Gorici in Ron-kah ter negativni vpliv, ki ga ima vse to na letalske zveze. Lucchesi (KPI) je omenil neki zakonski predlog ministrstva za zdravstvo v škodo konzorcijev za borbo proti jetiki.
Svetovalec Gombač (KPI) je načel važno vprašanje ljudskega štetja v zvezi z označitvijo občevalnega jezika. Čeprav so se vse napredne in slovenske struje izrekle v teh pogojih proti štetju po etnični pripadnosti, pa so višje oblasti v zadnjem trenutku in na zelo čuden način vnesle zloglasni 11. stolpec v vpraševalne pole. Vprašal je predsednika pokrajine, ali je bil o tem informiran in dodal, da ne nudi takšno štetje nikakih jamstev, da bi bilo objektivno. Vsekakor pa ne bomo priznali rezultatov ter kakšnih ukrepov v škodo Slovencev na njihovi podlagi.
Predsednik Delise ni na to odgovoril nič jasnega. Reke; je, da ga ni nihče vprašal za svet glede štetja ter da ni izrekel niti svojega osebnega mnenja o tem. Po njegovem osebnem mnenju pa ne gre za nikakršno diskriminacijo in bo štetje koristno za ugotovitev števila pripadnikov manjšine, češ da je zagotovljena tajnost izjav, kar odvrača vsako zaskrbljenost. Končno je svetovalec Colli opomnil predsednika, da so KPI, PSI in NSZ že julija predložile resolucijo glede nujnosti ustanovitve dežele in vprašal, kaj namerava storiti odbor, da se pospeši razpravljanje o avtonomni deželi v parlamentu. Delise je rekel, da je to vprašanje tudi njim vedno pri srcu.
Zatem se je pričel upravni del seje in so odobrili vrsto nujnih sglepov ki jih je sprejel odbor med počitnicami v imenu pokrajinskega sveta. Med temi je bil tudi sklep o zgraditvi omenjenih dveh šol, to je znanstvenega liceja in ženske tehnične šole. Med drugimi, so odobrili tudi sklepe o dobavi mleka, govejega mesa in svinine umobolnici.
zadovoljiti, ziasti zato, ker ne velja tudi za Slovence v videmski ookrajini, temveč samo za Tržaško in Goriško.
VAŽNO!
Po navodilih Centralnega urada za statistiko mora na vprašanje v enajsti koloni, ki zadeva občevalni Jezik v družini, odgovoriti vsak sam. To pometli:	slovenski
mož bo v svojo popisno polo napisal »slovenski«, slovenska žena pa prav tako »slovenski«.
Točno ista navodila veljajo tudi za »skupnosti« (bolnišnice, samostane, vojašnice itd.). Posebne popisne pole izpolnjujejo v teh skupnostih predstojniki. Vse ostale podatke vpiše v tako popisno polo predstojnik sam le za odgovor na vprašanje o občevalnem jeziku mora prej vprašati vsakega člana te skupnosti, v kakšnem jeziku govori doma, in vpisati mora le njegov odgovor.
Shakespearov «HamJf'1 v režiji Jožeta Babiča
V repertoarju je tudi novo delo Josipa Tavčarja - V decembru i stovanje ljubljanskega Mestnega gledališča - Letos dve mladini
V našem listu se je že pojavilo naznanilo za sobotno predstavo Hamleta. Ta predstava bo pomenila začetek nove, XVII. sezone našega gledališča. Shakespearov Hamlet ni šala za nobeno gledališče. Toliko bolj napeto pričakujemo zato prve letošnje premiere. Prepričani smo, da se bo zopet občutila roka režiserja Babiča in da bomo prisostuo-vali zares kvalitetni predstavi.
V Avditoriju bodo štiri predstave Hamleta zaporedoma. Poleg premiere in reprize v nedeljo bo v ponedeljek posebna dijaška predstava, v torek pa bo še ena večerna predstava. Ker gre za monu-mentalnejšo sceno, gledališče s Hamletom ne bo moglo na majhne odre, pa je prav zato v Avditoriju več predstav, na kar opozarjamo zlasti gledališko občinstvo s podeželja.
Komaj bodo te predstave odigrane, že se bo pričel študij drugega dela. To pot bo gledališče zopet seglo po delu z domačega vrta; delo se imenuje Zeh pred smrtjo, napisal pa ga je Josip Tavčar, ki daje tako svoje četrto odrsko delo v izvedbo Slovenskemu gledališču v Trstu. (Objavljeno je bilo v lanskem Gledališkem zborniku.) Premiera tega dela bo sredi novembra.
Za december je določeno gostovanje ljubljanskega Mestnega gledališča s slovensko novostjo, Strgarjevo Herojko.
Mali obiskovalci gledališča
bodo dobili letos nekaj zase . Sledil bo še Us'u že pred božičem. To bo igraj Grahama Greena-	11
italijanskega avtorja Giuseppa pa se ukvarja a *
Longa Squassamondo (sloven-\bi naštudiralo^
ski naslov še ni določen).
Težave z izvajanjem spore' da se prično takoj po Novem letu, ko nam za šest tednov ni na razpolago Avditorij. Treba bo pač s kako premiero v dvorano na stadionu «1. maja*. Prav za tedaj je na sporedu Mišnica Agate Christie. Delo je imelo drugod izreden uspeh. V februarju pa bi morala priti na vrsto premiera še enega italijanskega dela; avtor je to pot Dario Fo, delo samo, ki se imenuje Arhangeli ne igrajo na fliper, pa mogoče že ta ali oni pozna po originalni uprizoritvi. V tržaškem Slovenskem gledališču ga bo naštudiral režiser Marti, ki je z njim že dosegel zelo lep uspeh v Zagrebu.
Zaradi velikega uspeha, ki ga -vedno imajo predstave, namenjene otrokom, se je gledališče odločilo, da letos pripravi za male prijatelje še eno delo, in sicer Jurčka, ki ga je napisal Pavel Golia in ki je pred leti že bil v repertoarju našega gledališča. Toda od tedaj je že minilo precej časa in medtem so zrasli drugi otroci. Jurček bo po načrtih prišel na oder marca meseca.	*
Zelo zanimivo je Spngovo delo Potepuh zapada, ki ga namerava gledališče kot naslednje delo postaviti na oder.
iiiiiiiiliiiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiMMiiiiminiiiiiliiiiiiiiiiiiiiitiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiMil
Pred zasedanjem občinskega sveta
Dve milijardi in 145 milijonov primanjkljaja v proračunu za 1962
Povečanje izdatkov za osebje - Primanjkljaj bodo krili s prispevkom vladnega komisariata - Zgrešena politika najemanja posojil
Prihodnji ponedeljek se bo po dolgotrajnih počitnicah zopet sestal tržaški občinski svet. Med drugimi važnimi vprašanji bo moral razpravljati tudi o proračunu za leto 1962, kar je zlasti važno tudi zato, ker je od njegove odobritve odvisen obstoj občinskega odbora.
Kakor vsa ta leta, je tudi proračun za leto 1962 močno
pasiven, saj ne zadostujejo dohodki niti za kritje rednih izdatkov in je pač v sedanjem gospodarskem položaju nujno potrebna pomoč države. Zal pa je država oziroma njen predstavnik, vladni generalni komisariat pri dodeljevanju te pomoči vedno preskop.
Zato je tudi letos bistvo proračuna njegov primanjkljaj, ki je ob vsej varčnosti narasel na dve milijardi in 145 milijonov lir. Proračun predvideva namreč 6 milijard 130.977.000 lir rednih dohodkov in 8.276.521.000 lir rednih izdatkov. Izdatki so se v primeri z letos povečali predvsem, ker so v proračunu tudi celoletni izdatki za novi zbor mestnih redarjev in ker so se zvišale plače uslužbencem. Za uslužbence bo namreč občina izdala 4.778.949.000 lir, in sicer 3.859.105.000 lir za
cialno zavarovanje. V primeri z letos se bodo izdatki za osebje zvišali za 159.996.000 lir. Za plače bodo sicer izdali kar 361 milijonov več, znižali pa se bodo izdatki za socialno zavarovanje za 201 milijon, ker so morali prejšnja leta plačevati neke zaostanke. Plače u-službencev so se zvišale zaradi povečanja dopolnilne doklade in povečanja družinske doklade. V proračun pa so dali tudi izdatke za osebje openskega tramvaja, ker bo prešel v občinsko režijo.
Glavni kriterij pri sestavljanju proračuna je bil, da se redni izdatki krijejo z rednimi dohodki in z državnim prispevkom, izredni izdatki pa s posojili. Seveda je politika posojil zgrešena, ker naraščajo s tem občinska bremena. Med izredne izdatke spadajo izdatki za razr.a javna dela in popravila, in sicer predvsem vzdrževalna dela v občinskih šolah in poslopjih, ter izdatki za nakup razne opreme. Skupno znašajo ti izdatki 757 milijonov lir. K temu je dodanih v proračunu še 300 milijonov za nakupe, da se poveča občinsko premoženje.
Celotni proračun znaša pravzaprav 20.487.544.000 lir, toda pri tem so vštete tudi navad-
plače ter 919.843.000 lir za so- ne knjigovodske postavke, kot
IIIIIItHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinimillllllllllllllllltllllllttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Iz sodnih dvoran
Kljub prstnemu odtisu na avtomobilu ga je kazensko sodišče oprostilo
Obtoženec je pustil svoj prstni odtis na zunanjem delu vrat avtomobila, ki so ga ukradli
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je moral zagovarjati včeraj 64-letni Giovanni Indrigo iz Ul. Coroneo 26, ki je bil obtožen da je 28. februarja 1959 ukradel osebni avtomobil fiat 1100-E TS 14711, ki je bil last 55-letnega Bruna Mattius-sija iz Ul. Revoltella 11
Omenjeni Matiussi je bil parkiral svoj avtomobil v Ul. Revoltella pred poslopjem št. 12. Se istega dne je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli avtomobil med polnočjo in šesto uro zjutraj. Pripomnil je, da je bil zaklenil vrata na avtomobilu.
Policijski organi so našli u-kradeni avtomobil 5. marca v Ul. Gelsomini. Kmalu nato so ugotovili, da je bilo iz vozila ukraden zadnji sedež. Tega pa so našli dan prej, se pravi 4. marca, na osebnem avtomobilu TS 29694, ki je bil last 40-letnega Angela Perodija iz Ul. Franca 2-2. Tudi ta avtomobil so bili neznanci ukradli nekaj dni prej.
Policijska preiskava ni spočetka dosegla nobenega uspeha. Zato so policijski organi prijavili zadevo sodišču, trdeč da so tatvino zagrešili neznanci. Medtem pa so se poizvedovanja nadaljevala. Na desnih sprednjih vratih so policijski organi zasledili odtis nekega prsta. Napravili so fotografske posnetke ter jih nato poslali v Rim na znanstveno policijo, kjer so na podlagi primerjave s prstnimi odtisi raznih oseb, ugotovili, da je šlo v tem primeru za odtis palca desne roke omenjenega Indriga.
Kljub tem ugotovitvam, je včeraj kazensko sodišče oprostilo Indriga zaradi pomanjkanja dokazov. Zdi se, da je
smatralo, da bi odtis nekega prsta na zunanjem delu vrat bil zadosten dokaz, da je inkriminirana oseba zagrešila tatvino.
Predsednik:	Edel,	tožilec:
Maltese, zapisnikar: Rachelli, obramba: Padovani.
# # #
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 41-let-ni Giorgio Rizzo z Lonjerske ceste 28-1, ki je bil obtožen da je 29. marca lani nenamerno zakrivil smrt neke Anite Coppelletti. Omenjenega dne se je Rizzo peljal po Ul. Giu-lia v smeri proti Ul. C. Bat-tisti. Ko je hotel prehiteti neki osebni avtomobil znamke fiat 600 je nenadoma zagledal pred seboj neko žensko (omenjeno Coppelletti), ki je prečkala ulico z desne proti levi. Rizzo je sicer zavrl svoje vozilo ter obrnil krmilo na levo, toda ker je ženska nadaljevala svojo pot, jo je podrl na tla. Nesreča se je zgodila v bližini križišča ulic Giulia in Kandler ter Trga Volon-tari Giuliani. Coppellettijeva je umrla kmalu po nesreči zaradi hudih poškodb na lobanji ter verjetnih notranjih poškodb.
Na včerajšnji razpravi so sodniki spoznali Rizza za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na šest mesecev zapora ter na izplačilo odškodnine v znesku 750.000 lir. Zastopniku zasebne stranke pa bo moral obsojenec plačati 40.000 lir. Poleg tega so mu odvzeli šofersko dovoljenje za dobo šestih mesecev.
# * #
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Roatti, se je zagovarjal 20-letni Vittorio Papagno iz Ul. Zorutti 16, ki
11. maja 1959 povozil do smrti 69-letnega Ivana Smrekarja, brez stalnega bivališča, ki je bil začasno zaposlen na Pon-terošu.
Do nesreče je prišlo, ko je Papagno privozil iz Ul. Roma na Ponterošo. V tistem trenutku je Smrekar prečkal cestišče in Papagnu se ni posrečilo, da bi se izognil trčenju. Priletni možakar je padel na tla ter umrl eno uro kasneje v bolnišnici.
Kazensko sodišče je sodilo Papagna 19. januarja lani. Spoznalo ga je za krivega ne-
na primer 11.113.440.000 lir posebnih knjigovodskih postavk. Ta vsota je zato enaka bodisi med dohodki kot izdatki. Gibanje kapitala znaša pri dohodkih 1.097.724.000 lir, pri izdatkih pa 472.108.000 lir. Kar se tiče dohodkov, znašajo redni 5.527.750 lir, izredni pa 603 milijone 153.000 lir. Redni obvezni izdatki znašajo. 7 milijard 524.431.000 lir. izredni obvezni izdatki 1.168.532.000 lir, redni neobvezni izdatki 38 milijonov 770.000 lir. izredni neobvezni izdatki pa 170.330.000 lir.
Omenili smo le nekaj glavnih številk, ker se bomo k podrobnostim poročila o proračunu še povrnili. 2e iz teh številk se vidi, da se izdatki in s tem primanjkljaj stalno večajo. Ta primanjkljaj bi moral v celoti kriti vladni komisariat, toda do sedaj so predvideni državni prispevek vedno pridno strigli. Morda bo novi vladni generalni komisar kaj boljši, kar se bo kmalu pokazalo. Ce pa tega ne bo, se bo morala občina v prihodnje še bolj zadolževati s posojili, ker se zlasti v sedanjem gospodarskem položaju ne bi smelo dogajati.
KA%Nu% OliVKNTII.A
J
Gruma Dogodek v t> gi, pri čemer bi P "T, p ba premagati tiem
ve-	.	„titt K
Sicer je treba no premagovati i» ,j U'
lo, ki pride na 0 Jhjl ko*. Umetniško ° sg ^ venskega gleda‘1S .Mik1,
zaveda pravega P ■ metnosti in se vs-e
dela po vseh svol it .
stih potrudi. Upadat
naše gledališko^ob^frli'?.
uusr.	n	£0*	4
letos nudilo našita » um,-trnkom	vso^ f.
predvsem
stav. Želimo
moglobrez
svoj repertoar
“S«'
ga je zamislilo, ^ vabimo, da v vse vilu prihaja n“ gledališča.	JM
Slovensko
c Trttu
OTVORITVENA^,
Prevod, — O10": . Scena in kostu® Vladimir RijaV. ittm Glasba - Pavletič Režija - J°žE 1,1?
Kis«
4.
Nastopajo:	v.
danski - Jožko LU gtfr nečak kralja - St*^. |KJ,
Polonij - Rado	___
Hamletov prijatelj - „ K tresen; Laert,
Livio Bogateč;
kraljica - Mira ®ar
lija, Polonijeva
Canarija; !. igrale« - ^ > cin; Gildenstern - gja Rozenkrano - Silvu ■ *
? Mal***
Adnjan Rustja;
jazbec; I. grobar - y-II grobar - Edvard FoUinbras - Julij JU janka - Zlata Rod^;.
janka - Leli Nakrs1- ,] jan Josip Fišer: i*
šola).
Jankovič (igr. s'"“ jaJd dvorjanov, vojakov,
no in . V/aikn ^ i J
P
hardt, Jurij Kuferz:^ ^
Drašič, Dimitrij Ant® kleva, Fabjan Pečffi jtfai ,
st.n, Ivan Go,rkič’pefcf
vič. Aleksander m p
Ščurek, Bruno P°CK
šer Rafael Vitez.	\
Ostale reprize v "^je1
I. REPRIZA - v uri « oktobra	-«e“	“
II. REPRIZA To Vri'P
III. REPRIZA - un
oktobra ob	,	p
ni '.J
Predprodaja v«!0^. ffji,
č Ir i b-n-iicvarnl. *-'*• .o 0**. Jr
ški knjigarni, - n.-mg. št. 20 od četrtka. pr ter eno uro P'* K predstave v Pv(jit°rl/ j
(nasproti A
f OE.EP**'1'
TEATRO
21;
Glasbena Matica v Trstu. Podružnica glasbene šole v Bar-kovljah je začela s poukom, ki se vrši vsak torek in petek popoldne v prostorih prosvetnega društva v Barkovliah.
* * *
Slovenski fotoklub v Trstu
Jutrj ob 20.30 bo v Ul. Mon-tecchii 6 drugi sestanek Po poletnem odmoru. Vabimo vse člane, da se sestanka udeleže v polnem številu za pogovor o delu in programu v novem letu. Opozarjamo na povrnitev izposojenih knjig in revij.
* * *
Občni zbor SPDT. V torek 24. t.m. se bo vršil redni občni zbor SPDT ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9-1.
MALI OGLASI
BRUSINl CARLO, Trst, Ul. Bat-
tisti 20, prodaja gospodinjske
električne predmete — štedilnike
na drva, premog, plin, elektriko
— trajno goreče peči na premog
in kerosene ter	na	plin in elek-
j‘'“"s«	"T	I triko. Olajšave	pri	plačilu	Po-
namernega umora ter	ga	ob-	. L. ,	~
Istrežba plina na	dom. — Ti
Jutri ,	„6-	,,
imela skupioa	pr' -1
Spettacoli d'OSS „po (ji
'5 V
stavo igre •• ..	v»:
Mariu«, Nastop« pjii
»Un
.b? y
carlo Čobelli
Rezerviranje i*.e j().30
liški blagajni - „ do l8.
in od 16.30 —	,	•
Cene: 1500, 10«° *
(_________
Nazionale 14-®®
«Sparta.us», ‘V« m Douglas. uau .er
- r stJ j
Jean S i mm0*1 s'. j J 3 Sl" at1 Femce 15.30 «JeZ JameS »j *!»
16-00. „>r:
Grattacielo
topovi«. East(i0ny 8V
ry pečk, vi,j Niven.
k A i
»odišče tako pavnalo, ker ni je bil obtožen, da je ob «25
sodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na štiri mesece zapora in 2.000 lir denarne kazni. Prizivni sodniki so razsodbo sodišča prve stopnje potrdili.
* * *
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 47-let-ni Antonio Corazza iz Ul. Du-ca d’Aosta 12 ki je bil obtožen, da je vtihotapil v državo 250 kg surove kave. Istega prekrška so bile obtožene tudi dve drugi osebi, ki pa sta zadevo ze poravnali po upravni poti. Corazza pa je vedno trdil, da pri tihotapstvu ni imel prstov vmes.
Bilo je 14. januarja letos, ko so financarji pristaniškega bloka št. 10 v Stari luki našli v nekem avtomobilu znamke »dauphine* omenjeno količino kave. V avtomobilu sta bili dve osebi, ki sta pozneje izjavili da jima je kavo prodal Corazza ki je vršil službo vratarja v nekem skladišču Javnih skladišč.
Sodišče prve stopnje je 21. junija letos obsodilo Corazzo na 246.000 lir globe. Prizivni sodniki pa so menili sedaj, da obtoženec ni zagrešil inkriminiranega dejanja,
Telefon
29-041.
iiiiniiiiiiimiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif minil
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POKOKK
Dne 8. in 9. oKtobra 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umr lo Pa Je 19 oseb.
UMRLI SO:	HT-letn; Andrea
Dh6, 53-letni Fdoaido Rock, 64-letna Adelina Sotgiu por Arci-diacono, 73-letni Ernesto Fischet. to, 78-letn,i Giusto Zanini, 78-let-m Mario Irmi, 75-letni Martia Rutar, 65-letni Ferrucclo Sarto-ri, 17-letni Branko Godina, 82-letnj Giovanni pacorini, 67-lema Francesca Pelan, 5Y-letna Rosa-lia Dagri, 74-letni Ernesto Roso-len, 65-letni Fllippo Termini. ''2-letni Isidoro Rongione, 57-letna Nella Guidugli por. Paita, 60-letni Giuseppe Seguiln, 59-letna Anna Riosa por. Zevadial, Furio Milanese, star en dan,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carniel. Trg Garlbaidi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ua-leno. Ul. S. Cillno 36; Ana Minerva, Trg. sv. “Vančlška l; Ra
Arcobaieno 16 p.^..
Jimestovvnu«.	jpfjl
lix Aylmer.	(Kn	rj
Supercinema l6n anC0,<V’
Cleves«. Eastnian iSi jf Vlady, Jean	$
VanL AA	fdf
Alabarda 16.00
Sara	4
er«,.Wei.t./»/vlnr. I*	A Ali
Techni-color. rj^3rf% / Aurora 16.30 ^
Cristallo 16.30 ^flt^ i
I
Jack Havvkin* (,pvi«('	'
Garibaldi l6'3,.„5ens .1
anoaidi ‘“'T rgen’' ter«, Curd 1 -,ei>	i*/
Capitol 16.00 «• j
Technico.or_/J|V^^
Impero 16.30|(tfi'/
sveU' ‘ llalia 16 00 <lb r
Japonski
mladini.
Massimo 16-00 „",7ef v- *
ril®
pet
Tecbnicolor. r'itif
Moderno 16-00	^	y
Astoria 16.30	('‘f	1*. f
Št
ški banki
- — n«	11*
ijski -ei j j
nosu«. vedano Astra 16 30 «*>“ vara«.	lt1,«!^	,f
Vittorio Vene*® b8 . po svetu«, tfiaii1 jfljl j
Prepovedan® ,ic®1	4
tssorf' ^
ti*
Ideale 15.30 bežen«
Janko«
Eddh
Abbazia 16.00
vvn®
vasmi, .Trg Libertk 6.
A l ec G ui
nness
/i
Odeon 16.00 «%fli*|(i / Technicolof- .Kf* * Skedenj 16 00 oe0tl
Technicolor.
JURSKI DNEVNIK
5 —
10. oktobra 1961
PISMA UREDNIŠTVU
Proti postavitvi ženice v Čedazu
tušcm e-kaikrat sem bral v HklLttS°P,m. da se bližajo se Priprave za po->!a nh':,:"C6- ki bi PO-
cesto od porti-do vrha Park-
;*fe«;se
,ntn ličnice,
in . Obalno
CCh^U	ra
“'kali,, ,	’ Vaš dnevnik je
»jen tel l Po sebi nakl°-ki	ne	Blede	na
»iee ’ n 1 30 Postavitev žič-Htn ofc00l“2rOČila zemljiščem
\,ePtemblianSki čas°P‘s
»6 izverih	p,Sal o ovirah
,J. in Sj 1 ornenieneqa načr-[“z,0g0u v,. !f..2e!o stvarnih ■! mnooi J ni letniki in •»« ali ti So kupili stavbici ta	na*neravajo ku-
1(»i jam..at,° hiš in vil na okni najlepših krajev *eda	načrtu,	se-
"č »e frotujejo. Nihče nam.
nore bit,
............1..................................
! zadovoljen.
da bi mu nad glavo stalno bingljala žičnica in da bi mu kvarila duševni mir, ki ga je doslej užival v tem prelepem kraju. Nemir prebivalcev se bo še stopnjeval ob slabem vremenu, ko bo, postavimo, zmanjkalo struje in se bo žičnica ustavila ter bodo potniki na njej viseli kot gnjati ali klobase v kraški kuhinji. Kdor ima le količkaj družbenega čuta, bo v skrbeh za te uboge turiste.
Po mojem mnenju gre vse priznanje in zahvala tistim, ki so se prvi postavili v bran proti izvedbi tega načrta v o-brambo lastnih interesov in interesov sosedov. Tudi jaz si ne morem kaj, ne da bi temu načrt« nasprotoval, in sicer iz gospodarskih vzrokov, ki pa ne prizadenejo le mene in mojih sosedov, ampak ker hočejo izključno iz neke osebne koristi škodovati velikemu številu domačinov, katerih
.	■■ IIHIIIII | M 11 m || 1111 n n 11111111111| 111 |i | n 111| 111| 111| ij 1111| 111| 11 n 111 ■■ 11|
ršaški socialisti naj)bisku v Sloveniji
J^fegacijo, v kateri so bili tovariši Pittoni, edani, Pincherle, Gerli, Bidovec in Ter-je vodil član CK-PSI Paolo Vittorelli
!i^era^t>ffanS Poročajo:
fe dewJdpJtovaia iz Liub kuj*?!.	fede,ra'
Sk
tla
l-1*. ital	!Ja.trat—v___________
j biiaSjp*a!'stične stranke, ?lovo..“'a dva rtni	------
“e!
<ele »ii
ho!
1
Terptnjpolel3^
Snije 2,Va dni gost SZDL Itouegac'i° Ie v°dil i	tiIa?slle	socialistič-
ajj	ao	°	Vittorelli.	V
2 ,*ovaris!a s? bili še nasietl-le ? Wan nDaldo Pittoni,
v.'r 'birio c’ ?runo Pinchei-AldoG^h'.Sta_ne Bido-
tJ.^lh	roieg na-
Gi Predet v delegaciji Ste j. ?l.avnika federacij in Ln-1Sto'e Vittono Se-Dt]e Lu»ei Franconi.
LjudoJe sPre5=i pred-
%<koet!kjpsclne LRS »ato v - '
- v _ . - in se z njo zait,;'1. Pa , ‘srcnem razgovoru, ‘b šopiri- delegacija itali-tiin ‘^listov sestal
i»?Ciia°SZDL Sl --- ■-fJ' Vodila „ L, Slovenije, ki
V; »dbora	glaV'
S>t?. Ton, ■-	^	Slovenije
Slov«jfj v .delegaciji
.7	11S1C;
fen toVvanije So bili ae na *rt .i. i	Tone	Bole,
Ifia 'iženii« ,arl3a Vilfan |ds do V razgovorih je tla JiaZa skladnost po-trtie tf avne mednarodne v»io d„ir na vprašanja, ki bjl sta aVSico gibanje. De-“ in umenjali tudi po-iji	o manjšinskih
Jat,,...' lu“e Dum,
*iitie ^atk>IC’>p?0jan Lubei' k i * Ribipiž ne Remškar,
SM& ^ VUfan gv €1('
8
►^djih^nP® ° manjšinskih V.'iučkiiT delegaciji sta *iv izrup . ugotovili korist-ft j^ttieh gledišč in se .fjvijai; .da bosta še nada-t be niajn P°glabljali red-bilijj^aciia SZDL Slovenije tk **5ne J i italijanske so-Virtm Dke iz Trsta, Go-b t? v bast^i3', Na kosilu, ki !* itai^išica v-e/acije Priredi-1 tj iatiski a Tomšič, so SVti^rišem. s°cialisti srečali liliia111 in a Ro.risom Krai-• vii^ki !nr' j.0zo Vilfanom. »i«i Taje , .Claiisti so obiska-btvi,- l°VtiB„r ?° s predstav-!ke Jali 0 ®a kolektiva raz-Sijm°UDr=,r°blemih delav-S v drbani^jd ter o social-kil' nih vprašanjih a'tiem .so govorili o
sistemu.
B ~	■«»----
v>0r. delavca str°iev
K a6 je °ydneva včerajšnje-S a?dreia tovarni strojev atih nfslal° del° v
! PO tn, ',lk°Vit0 Se Ie
sl je . Po	vito se
tH»tn-Ze Dril	vest,
k1 tir,1 Liberletnaiši delavec, Stes^doiij ? Michelucci iz Plsti) lik ip ; Vzel življenje.
{ »e Sv°j nb 10' ure za‘ SL‘rečai brat- Med potjo / A je vv	tovariša,
j ie UaPotil avil ter se jjii liv Proti dvorišču, let ’ ki frno-. pmv tam S Nil r°v j.. J® visok okrog < »i k°gra1^lcbelucci je preit tNo^dv ’D"apravil še ne-v >* je vrgei neki deski ter t' fesiB^ril davzdol. Zdi se,
j	n	glavo	ob	t,a
t ji »v Jio. r,:?0P°!noma razit ki opa .ragičnl na mestu •" Jčitie?21! del skok v smrt }	fe^i-Pttorino
f 1,
if’ tetami! ie vac. Ottorino P* T ?dani„ v b'ižini delal hSrH iL nekega tovor-JoinoK^ so	drugi
Ur kr RR i1 caIi rešilni X lchei„„’.?al pa se ni
ff .J? HK ^ Ucali rešilni
V Cheluccihal pa se ni ** li|, » kr ■	vea	P°ma_
^''dfkfleje 'jdjdora so neko-jXiL Polici?^!1 tudi pred-dr ‘Jf‘h oblastR na-J5 4>U ia’'dega pravdnika
>o e|ial^ic°lini oukl zdrav-»k ? AU Mielll", °b. 12.40 so
^S^Wninlucciievo tru“
^čijsi; i®r ij° sPlošne bol-tij6 sj? oblasJl3 razP°!ago ®..C5°inik k f11*. Zdi se, Ul bJa je bolehal na živ-'PisatiPrav tei okoli-djegov samo-
S v0t>« domu Klpfiia?^estni kamen
lt3 včeraj °6r»u1 sta ?a Povratku Itetir ti iga dapravila ' “Uo je v zgod-
njih urah včerajšnjega dne, ko sta se 31-letni Giovanni Radin iz Čampo Marzia 3 ter 49-letni Italo Bruno Felluga, doma isto tam, vračala z avtomobilom iz Kopra. Avto je upravljal Felluga. Na odseku ceste med Škofijami in Orehkom je vozač izgubil oblast nad vozilom, ker ga je na nekem ovinku oslepil s svojimi lučmi neki avtomobil, ki mu je prihajal naproti. Felluga je zaradi tega zavozil popolnoma na levo ter trčil v neki obcestni kamen. Zaradi trčenja sta se oba potnika poškodovala. Do bloka sta se pripeljala z nekim drugim avtomobilom. Od tam do mesta pa ju je pripeljal rešilni avtomobil RK. Na I. kirurškem oddelku so na Radinu ugotovili obsežnejšo rano na čelu, zaradi katere se bo moral zdraviti približno teden dni. Felluga pa se je pobil po nosu, po obrazu in po rokah. V bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč, a ozdravel bo v približno 10 dneh.
V smrtni nevarnosti zaradi injekcije
Včeraj ob 14. uri so prepeljali na IV. zdravniški oddelek splošne bolnišnice Metno Gabriello Carnevali iz Ul. Ric-ci 2. Zdravniki so sprejeli dekletce v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudega šoka, ki je nastopil kot posledica injekcije seruma proti tetan-usovi infekciji. Malo Gabriello je spremljala v bolnišnico njena mama, ki je povedala, da so njeni hčerki injicirali serum proti tetanusu eno uro in pol prej v kirurškem ambulatoriju INAM v Ul. Farneto 3.
Avto podrl na pločniku dve Sarajevčanki
Nekaj po 14. uri včerajšnjega dne je prišlo v Ul. Torre-bianca do lažjega trčenja med dvema avtomobiloma. Zaradi trčenja je odbilo avto fiat 600 TS 42998, ki ga je upravljal 40-letni Luigi Rosich iz Ul. Giusti 26 v smeri proti Ul. Carducci, na pločnik. Pri tem je Rosich podrl na tla dve jugoslovanski državljanki iz Sarajeva, ki sta v tistem trenutku šli mimo. Gre za 37* letno Veselinko Dukič por. Cindrič, ki se je pobila po desnem stegnu, po desnem stopalu ter po desnem sencu in levi meči. Ozdravela bo v 7 dneh. Druga ponesrečenka pa je njena sestra Velinka Dukič por. Bilganovič, ki se je pobila po spodnjem delu hrbta, a ozdravela po v osmih dneh.
Pri delu mu je plošča poškodovala tri prste
Giovanni Sodnich iz Orehka št. 8 je včeraj popoldne, nekaj čez 14. uro delal v bližini četrtega pomola v Stari luki. Skupaj z drugimi delavci je hotel dvigniti težko železno plošče. Po nesreči mu je ta stisnila desno dlan ter mu poškodovala tri prste. Takoj so ga pripeljali na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu ugotovili razne poškodbe na kazalcu, sredincu in prstancu desne roke. Plošča mu je tudi delno odtrgala blazinico na sredincu Ozdravel bo v razdobju od 10 do 30 dni.
zemljišča bi bila s tem razvrednotena.
Naši Cedazi, ki so sicer sedaj večinoma neobdelani, postajajo vedno več vredni za zidanje zasebnih hišic. Kakor hitro se zemljišča med Kozjakom in Kontovelom povežejo z vodovodom in z električno napeljavo, bodo postala za revne Kontovelce vir dohodkov, saj pridobe mnogo na vrednosti. Kdor pa pristane na to, da se ta zemljišča s postavitvijo žičnice razvrednotijo, ta bo storil tem ljudem hudo nepopravljivo krivico.
Jaz sem se že bežno razgo-varjal z nekim zainteresiranim inženirjem in sem mu že izjavil, da se bom poslužil vseh pravic, ki mi jih zagotavlja zakon ter da ne bom dovolil, da se čez Markčev Cedaz napelje kakršnakoli Žič. nica, ki bo razvrednotila moje zemljišče in zemljišče sosedov. Protestiral sem tudi pri inženirju zaradi vsakega pomanjkanja obzirnosti, ker je brez moje vednosti zakoličil zemljišče. Obstrmel sem, ko mi je ta odgovoril, da je storil to po posvetu z nekim domačinom, ki da mu je obljubil, da bo uredil zadevo z lastnikom zemljišča, to je z menoj. Ob tej priliki opominjam tega domačina, ki se je udinjal inženirju, naj kaj takega v prihodnje ne dela, če ne dobi od lastnikov pooblastila. Nasprotno, mislim, da bi bila njegova dolžnost, da domačine obvesti, če zve, da se kaj plete proti njihovi lastnini.
Tudi za naše domačine velja to, kar velja za premožnejše sloje v tej družbi, v kateri sedaj živimo in se ji moramo pokoriti. Ce je po geslu te družbe ezasebna lastnina sveta in nedotakljiva», naj velja to za vse in naj se pri nas neha prisilno razlaščevati zemlja, ki so jo naši pradedje obdelovali s svojim znojem in ki je ostajala iz rodu v rod last njihovih potomcev.
F. S.
V nedeljo v Čedadu
Seja izvršnega odbora SKGZ posvečena Beneški Sloveniji
Izidor Predan, Vojmir Tedoldi in Marijan Kont so poročali o prosvetnem, političnem in gospodarskem položaju
Svojo zadnjo sejo, ki je bi- lovali vsi člani izvršnega od-
la v nedeljo, je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze posvetil izključno problematiki Beneške Slovenije. Zunanji poudarek tega dejstva je bil v tem, da je bila seja sama v Čedadu.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je Slovenski Benečiji vedno posvečala vso možno pozornost in pomoč, vendar je z omenjeno , sejo želela, da se z vprašanjem Beneške Slovenije podrobneje seznani ves izvršni odbor in po svoje prispeva k reševanju tega vprašanja.
Vsi trije poročevalci na seji so bili domačini — Izidor Predan, Vojmir Tedoldi in Marjan Kont — ki so v svojih skrbno sestavljenih referatih obdelali prosvetno, politično in gospodarsko problematiko Beneške Slovenije, pri čemer so zajeli vprašanje šolstva, dijakov, lista Matajur, društva Ivan Trinko itd. Iz vseh teh poročil je vel duh skoraj prehudega pesimizma, kar pa je deloma razumljivo spričo majhnega števila delavcev na tem področju narodnoobrambnega dela. Ti delavci morajo premagovati silne težave najrazličnejšega značaja. Ob vseh teh težavah ter ob njihovi maloštevilnosti pa morejo vendar pokazati tudi kaj uspehov. Jasno pa je, da posebnih uspehov ni pričakovati kar čez noč.
Po poročilih se je razvila diskusija, pri kateri so sode-
bora, ki so še bolj poglobili in razčistili v poročilih obravnavana vprašanja. Deloma pa so poročila tudi kritizirali, kolikor so le-ta nekatera vprašanja pustila ob strani, predvsem pa, kolikor v teh poročilih ni bilo dovolj kritične analize dosedanjega dela in tudi ne predlogov za način dela v bodoče. Po diskusiji so bili izglasovani nekateri sklepi za konkretno delo. Na koncu seje, ki je trajala do večera, pa sta bili sprejeti še resoluciji, ki jih objavljamo na 1. strani.
Avtomobilsko gimkano so prenesli
Zaradi dežja so odpovedali avtomobilsko gimkano, ki bi morala biti v nedeljo popoldne na Trgu C. Battisti. Prireditev bo prihodnjo nedeljo ob 14.30. Glede vpisa ne bo nobenih sprememb, samo podaljšali so ga, da bi se lahko prijavili še tisti, ki bi želeli tekmovati.
Zaužila je preveč tablet
Včeraj okrog 12.45 so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici 42-letno Dolores Tomasi por. Bradaschia iz Gorice, Ul. Cam-pagnuzza 11. Zdravniki so ugotovili zastrupitev s pomirjeval-
 .............................................  luninimi
Izpred okrajnega sodišča
Sodni zaKljučeR napada na 10-1 etno deklico
Ilotel je skrivaj čez mejo po cigarete - Stožilo se ji je po Gorici, pa je prišla v zapor
C
IZLETI
Izlet SPDT na Pohorje. Slo
vensko planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo dne 4. In 5. novembra izlet na Pohorje Mimogrede ogled Celja, lepot In zanimivosti novozgrajenega rudarskega mesteca Velenja in Ma rlbora. Z žl&nlco v planinsko kočo na Pohorje, kjer bo prenočišče.
H
danes 10. t. m. z začetkom ob II. uri barval film:
*ojna pošiljatev
.N);
(Doppie mandat«)
’A LUALDI, MADELEIN* ROBINSON
Včeraj dopoldne je imelo okrajno sodišče v Gorici vrsto razprav, ki so bile v četrtek prejšnjega tedna odložene zaradi stavke kanclistov. Med prvimi je bila na vrsti zadeva Giorgia Lupija, kjer gre za krajo, mopeda in koles, ki pa so jo odložili, ker bi sodnik rad zaslišal nekatere priče.
Na včerajšnji razpravi je bila končno zaključena zadeva iz Ul. Nizza, ki je pred dvema mesecema dvignila po Gorici toliko prahu. Dne 2. avgusta letos je namreč 19-letni Luigi Portelli iz Gorice, Ul. Bassano 5, prišel okrog 14.30 v stanovanje Giovannija Mizzona v Ul. Nizza 21 in vprašal zanj. Ker ga ni našel doma, je izrekel proti gospodinji Ivani Brecelj nekaj groženj na račun Mizzona, ki ima trgovino z električnimi potrebščinami na Korzu Verdi, nato pa jo je poprosil, naj mu da meter, da bo spodaj v garaži vzel mero od radijske antene, ki mu je potrebna za neko delo. Z njim je šla v garažo tudi 10-letna hčerka Brecljeve Rosanna.
V garaži je Portelli najprej nekaj meril, potem pa se je zagnal proti deklici, jo podrl na tla in začel tepsti. Na njeno vpitje je prišla mati, ki je fantu najprej zbila naočnike in mu nato odvzela nož, s katerim se je zagnal proti njej. Nato je fant zbežal in se dva dni pozneje sam prijavil kvesturi.
Pri zasliševanju je Portelli izjavil, da je bil v službi tri in pol leta kot električarski vajenec, nato pa ga je gospodar septembra lani odpustil zaradi pomanjkanja dela. Ker pa se je Portelli obrnil na sindikate, da bi dobil izplačan ves zaslužek, ki mu pritiče, je prišlo do ponovnega sporazuma z Mizzonom, po katerem naj bi mu ta plačal 30.000 lir in ga vzel ponovno na delo. Mizzon pa je izjavil, da je konec junija odpustil Portel-lija, ker da je neupravičeno izostal z dela za več dni. Portelli je povedal, da je imel tiste dni nezgodo na cesti, zaradi katere je moral v bolnišnico. Pejal je tudi, da je oklofutal deklico, ker se je hotel maščevati nad Mizzonom, za katerega je vedel, da jo ima rad.
Na včerajšnji razpravi je sodnik spoznal Portellija za krivega, da je grozil Ivani Brecelj z nožem in ga obsodil na dva meseca pogojno ter na plačilo sodnih stroškov.
* # #
Včeraj je prišel pred sodnika tudi 39-letni Aldo Dilena iz Moše, ki je bil obtožen, da je 25. junija letos skrivaj in brez potrebnega dovoljenja odšel čez majo v Jugoslavijo blizu prehoda na Solkanskem polju.
Ko so ga dva dni pozneje jugoslovanski stražniki vrnili
na bloku pri Rdeči hiši, je izjavil, da je šel po cigarete. Dilena je bil do leta 1959 u-služben pri SAFOG kot mehanični varilec, takrat pa so ga odpustili, ker so opazili pri njem znake duševne neuravnovešenosti. Od takrat je bil na zdravljenju pri INPS in prejema mesečno po 18 tisoč lir podpore. Zato so ga tudi obmejni organi pri Rdeči hiši takoj poslali domov in ga izročili v varstvo družini.
Sodišče je Dileno včeraj o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
# * *
Pod obtožbo, da je prekršila odredbo kvesture, ki jo je poslala leta 1959 domov v Če-
dad in ji prepovedala vrniti se v Gorico, je prišla včeraj na zatožno klop tudi 36-letna Firmina Roiafti iz Čedada, Ul. Udine 4. Dne 27. septembra letos, so jo policisti zopet zasačili v parku Rimembranze v Gorici v družbi z vojaki in ker je znana kot prostitutka, so jo odvedli na kvesturo ter prijavili sodniji.
Dekle ima precej pestro preteklost, saj je na njenem kazenskem listu navedenih kar 35 podobnih prekrškov. Sodnik jo je tudi včeraj spoznal za krivo in jo obsodil na mesec dni zapora z nekaterimi zakonskimi olajšavami.
Drž. tožilec dr. Cossa, sodnik dr. Fabiani, zap. Smet.
nimi tabletami, žena je izjavila, da je bila nekaj prej v baru nasproti protituberkuloz-nega sanatorija, kjer je poučila več takih tablet in je takoj potem začutila slabost.
V bolnišnici so ji takoj izprali želodec ter jo pridržali
Pojasnilo urada za ljudsko štetje
Kako se je treba ravnati pri izpolnitvi popisne pole
Kakšen je namen popisa trgovskih in industrijskih obratov
Urad za ljudsko štetje pri trgovinski zbornici v Gorici nam je poslal v objavo naslednje pojasnilo:
Dne 5. oktobra so se začele operacije v zvezi s štetjem prebivalstva in industrijskih ter trgovskih podjetij, ki je, kot znano, določeno za 15. in 16. oktobra.
Po navodilih, ki jih je dal Centralni zavod za statistiko, so posamezne občine poverile določenim osebam, ki so imenovane «občinski pooblaščen-
na zdravljenju za pet dni.
iiiiiniiiiiiuiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiBi*miiitiiinmi*|,,|,!,,,l,,,,,,,,,l,,l,,f,l,,,ll,,,,,,,i
Včeraj dopoldne od 10. do 12. ure
Popoln uspeli stavke gradbenih delavcev
Delegaciji na prefekturi in nadzorništvu za delo sta zahtevali povečanje varnostnih ukrepov na gradbiščih
V skladu z navodili, ki so.no industrijsko šolo so izvolili jih poslala vsedržavna vod-1 inž. Macuzza, za srednjetehnič-stva treh sindikalnih organi-1 no šolo pa dr. Vizzolija. V zacij (Delavske zbornice, CI ustanovo za kulturne priredit-
SL in UIL), je bila včeraj dopoldne od 10. do 12. ure tudi v goriški pokrajini splošna stavka gradbenih delavcev, ki naj dokaže ogorčenje stroke zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov na stavbiščih, ki omogočajo nastajanje pogostih nesreč, v katerih delavci izgubljajo življenje. Stavka je popolnoma uspela, kar potrjuje aktualnost vprašanja.
V dvorani Delavske zbornice je bilo dopoldne zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število delavcev« O pomenu stavke je govoril pokrajinski tajnik stroke Sfiligoj.
Pozneje so predstavniki sindikalnih organizacij Sfiligoj, Vodicer (CISL) in Pontini (UIL) odšli na prefektuio, kjer so vladnemu predstavniku prikazali čestokrat zelo nevarne razmere, v kateiih peteka gradnja, in zahtevali, r.aj se sindakalistom omogoči vstop na gradbišča, da bi nadzorovali potek dela s stališča varnosti za delavce.
Tričlanska delegacija je odšla tudi na nadzorništvo za delo in zahtevala iste pravice.
Včeraj seja pokrajinskega sveta
Prvi del sinočnje seje so pokrajinski svetovalci posvetili izvolitvi pokrajinskih zastopnikov v razne ustanove in odbore.
Tako so bili v odsek za krajevne davke pri pokrajinskem upravnem odboru izvoljeni: Cossani, Germani in Aldo Franco. Za namestnike pa: Ivan Prinčič iz Krmina, Rozet in Giordani. V odboru za obrt-
ve dr. Folezija, v ustanovo «Friuli nel mondo» pa Severina Fabrizija. V šolskem ambulatoriju bo zastopal pokrajino dr. Marchesini, pri šolski kinematografiji učitelj Cosso-lo, v pokrajinskem šolskem odboru pa učitelj Fabrizio.
Med volilnim postopkom je svetovalec dr. Macuz priporočal, naj bi se v pokrajinskem upravnem odboru bolj držali zakonskih predpisov pri svojih sklepih, kar se do sedaj ni dogajalo Tudi svetovalec Renzi (PLI) je napravil nekaj pripomb in priporočal, naj bi se načelniki posameznih strank prej sestali :n dogovorili, da bi v posameznih odborih lahko predlagali zastopnike vseh strank. Svetovalec Bergomas je priporočil razširitev kulturnih manifestacij tudi na manjše centre pokrajine.
Svetovalci so nato izvolili po tri zastopnike in po tri namestnike v okrajne davčne odbore za Gorico, Gradiško, Tržič in Krmin.
O nadaljnjem poteku seje bomo poročali prihodnjič.
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 20-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gon ci 30-82.
Gasilci v Gorici 21-211.
Leteči oddelek (SguadrB mobile) na kvesturi 21-51 rldečl križ v Konkan (26-89 Rdeči križ v Tržiču 7 22 49 Orožniki v Steverjanu 4676 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
ci» in ki imajo posebno legitimacijo, nalogo, dr razdelijo obrazce za štetje: družinske liste in iiste za skupnosti, vprašalne pole za podjetja in krajevne ustanove.
Obrazce morajo izpolniti poglavarji družine ali poglavarji posameznih skupnosti v dneh od 15. do 16. oktobra, lastniki ali zakoniti zastopniki podjetij pa jih morajo izpolniti v času od 16. do 17. oktobra. Navedeni podatki se morajo nanašati na položaj kot je bil ob 24. uri dne 14. oktobra, kar se tiče popisa prebivalstva ter na položaj dne 16. oktobra, kar se tiče industrijskih in trgovskih podjetij.
Popisne pole bodo pobirali od 18. do 31. oktobra, občinski pooblaščenci, ki bodo v primeru potrebe tudi sami pomagali izpolniti vprašalne pole na osnovi podatkov, ki jim jih bodo dali prizadeti.
Namen popisa prebivalstva je ugotoviti v vsaki občini stalno bivajoče prebivalstvo, to je tisto, ki navadno tam prebiva, tudi če še ni vpisano v občinski matični urad, z vsemi anagrafskimi in poklicnimi podatki in drugimi podatki glede na osebe in na njihova stanovanja.
Štetje industrijskih in trgovskih obratov pa ima namen ugotoviti, koliko je v posameznih občinah takih podjetij in kakšne so osnovne značilnosti podjetij, ki izvajajo kakšno industrijsko dejavnost (vštevši kmetijsko in ribarsko industrijo), trgovino, prevoze, kreditno ali zavarovalno dejavnost ter razne druge socialne služnosti; ugotoviti ho-
čejo tudi število krajevnih obratov (tovarne, delavnice, ’ delovišča, laboratorije, rudnike, kamnolome, trgovine, javne lokale itd.), ki jih upravljajo taka podjetja.
Proslava obletnice ustanovitve PS
V vojašnici «Sabotino» so v nedeljo proslavili 109. obletnico ustanovitve korpusa a-gentov javne varnosti. Na dvorišču so se za to priliko zbrali najvišji predstavniki oblasti in ustanov goriške pokrajine na čelu s prefektom dr. Nitrijem in kvestorjem dr. Pervillijem. Po govorih poveljnika Del Donna in prefekta so odlikovali 8 podoficirjev in stražnikov, ki so se odlikovali pri svojem delu. Pozneje so priredili v oficirskem krožku zakusko za povabljence, v vojašnici pa kosilo za člane korpusa PS in ostale pripadnike vojaških rodov. Ob tej priliki so se spomnili tudi bolnih članov, ki so jih obiskali in jim izročili pakete.
Delitev sladkorja in kave
Do 31. oktobra je v teku razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike iz Gorice in Sovodenj.
Vsak upravičenec lahko dobi po 1500 gramov sladkorja na odrezek št. 47 in po 140 lir za kg, ter po 250 gramov surove ali 200 gramov pražene kave na odrezek št. 48.
llllllllllltlllIMflllllltIMIIIIIIMIlilllllllliltlllllllllllllllllllllllllllllllliniMlltlllllHIMIIMIIIlItlllllB
Deželno prvenstvo diletantov - kolo A
Zmaga Jnventine nad Zappolo (3:2)
Prihodnjo nedeljo bo ekipa iz Standreža igrala v Romansu
V nedeljo so bile prve tekme	prvenstva	diletantov
Treh Benečij, v	katerem na-
stopa tudi Juventina iz Standreža. Na domačem igrišču se je srečala z Zoppolo in jo premagala z 3:2 (2:0).
Juventina je nastopila v naslednji postavi:	Devetak,
Mozetič, Pasculin, Petejan, Cijak, Ferfolja,	Nanut, Pi-
schi,	Zanuttini,	Cej, Kauf-
fert; sodil je Colloredo iz Čedada.
Takoj po začetnem udarcu je Juventina začela pritiskati na nasprotna vrata in dosegla prednost že v 7. minuti. Pischi je z razdalje desetih metrov streljal v gol in premagal vratarja. V na
nil vratarja Zuccata.
Gostje so se po tem rezultatu odločili zaigrati z večjo borbenostjo, toda prvi polčas m prinesel novih presenečenj.
V drugm polčasu, takoj po začetnem strelu, so napadalci Juventine s hitro akcijo onesposibili igralce Zappola, da so morali šteti do tri; Ferfolja je spet poslal dober predložek napadalni vrsti, tokrat Zanuttiniju, ki je postavil končni rezultat za svoje barve.
Sledil je protinapad Zappo-le, ki je tri minute kasneje dosegla prvi gol:	nasprotni
napadalec je iz gneče pred golom streljal in zadel Ci-
daljevanju tekme so si sle-1 jaka. Zoga se je odbila v vra-dili izmenični napadi z ene* ta. Tudi ves ostali del tek-
in druge strani, toda v 24. minuti je bila uventina spet močnejša. Ferfolja je s kazenskim strelom podal žogo Pischiju, ki je ponovno uka-
        .........................................................................................
0 načrtu za novo avtno cesto do Ljubljane
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiii im iimiiiHiiiiimiiiimmimiimi
Iz Gorice z avtom
do Ljubljane v pičli uri
Tudi Italija bi morala prispevati h gradnji na odseku Ljubljana-Gorica Važnost ceste čez Podkraj danes in v zgodovini
Z gradnjo nove avtomobilske ceste od Benetk do Trsta se bo italijansko omrežje avtomobilskih cest približalo meji z Jugoslavijo in se tam tudi ustavilo. Zato se v zadnjih mesecih veliko razpravlja o potrebi, da se poveže to cestno omrežje z onim. ki s pospešenim tempom gradnje nastaja v Jugoslaviji. Važno vozlišče v sistemu jugoslovanskih avtomobilskih cest predstavlja Ljubljana, od koder že tečejo avtomobilske ceste proti Zagrel u, Mariboru in na Gorenjsko proti Jesenicam. Zato predstavlja Ljubljana važen prometni vozel za cestni sistem podonavske kotline.
Spričo teh dejstev je logično, da se pristojni krogi na obeh straneh strinjajo v tem, da bi bila najboljša povezava obeh cestnih sistemov tista, ki bi šla iz Palmanove skozi Gorico in Ajdovščino proti Ljubljani. O tem so razpravljali ludi predstavniki trgovinske zbornice iz Gorice na sestanku s predstavniki trgovinske zbornice Slovenije, ki so ga pred nekaj meseoi imeli v Ljubljani. Clan goriške delegacije inž. Caccese je ob tej priliki podrobno obrazložil glavne točke načrta za izvedbo take povezave. To vprašanje je inž. Caccese ponovno sprožil pretekli teden na konferenci o prometu v Stresi.
Na italijanski strani bi gradnja take avto ceste ne predstavljala posebnih težav in stroškov, saj gre le za 21 km ceste po ravnem terenu, to je od Palmanove, kjer bi se odcepila od avtomobilske ce-
ste za Trst, pa do državne meje in bi z gradnjo mostu čez Sočo in drugimi objekti vred stala okrog dve do tri milijarde lir.
Precej drugače je na jugoslovanski strani. Tu obstajata dve možni varianti za novo cesto. Ena sledi sedanji asfaltirani cesti od Gorice skozi Ajdovščino, Razdrto in Postojno dalje proti Ljubljani, druga pa bi šla od Ajdovščine skozi Col in Podkraj proti Logatcu ter bi se pri Kalcih priključila na že obstoječo avtomobilsko cesto ■ proti Ljubljani.
Ta druga varianta bi bolj prišla v poštev, ker bi bila za okrog 20 km krajša od prve in bi predstavljala najkrajšo in najbolj logično povezavo med Gorico in Ljubljano, saj bi znašala dolžina ceste med obema mestoma le okrog 80 km in bi jo avtomobilisti lahko napravili v pičli uri. Gre pa pri njeni izvedbi za precejšnje stroške, saj bi morali na jugoslovanskem področju zgraditi kar 79 km ceste, od tega popolnoma na novo na gorskem terenu od Ajdovščine do Kalcev. Vkljub gorskemu terenu pa bi bila ta cesta usposobljena za promet vse leto in bi postala že takoj v začetku najvažnejša prometna žila med Italijo in sosedno republiko Slovenijo ter po njej z vso Jugoslavijo in z drugimi podonavskimi državami.
Kot smo že omenili, bi gradbeni stroški na italijanski strani ne bili zelo visoki in bi se lahko krili iz sklada, ki ga
je vlada določila za razne priključke na državno omrežje avtomobilskih cest, ker cesta Palmanova - Gorica ni bila vključena direktno med avtomobilske ceste, ki naj bi jih zgradili v bližnjih letih. Za gradnjo jugoslovanskega odseka te ceste pa bi bilo potrebno, da tudi z italijanske strani prispevajo b kritju gradbenih stroškov, bodisi z dolgoročnim posojilom, dobavo potrebnih strojev in gradbenega materiala itd. V Jugoslaviji so sicer zainteresirani za izvedbo tega načrta, vendar je v bližnjih letih zanje še bolj važna gradnja drugih avtomobilskih cest v notranjosti države. Le s takim sporazumom in z mednarodno pomočjo bi lahko dosegli, da bi tudi do izvedbe tega načrta prišlo že v bližnjih letih.
Cesta Palmanova - Gorica -Ljubljana je bila aktualna že v rimskih časih, saj je tod skozi šla tudi rimska vojaška cesta do Emone in skozi njo na Donavo in v Panonijo, V sedanji dobi naraščajočega avtomobilskega prometa in skrajšanja razdalje med narodi in državami ter povečane blagovne izmenjave, pa je ta cesta še mnogo večje važnosti ter bi se stroški za njeno gradnjo v kratkem izplačali. Zato bi bilo potrebno, da se na naši strani takoj začne z izgradnjo odseka od Palmanove do državne meje pri Gorici ter da se medtem zaključijo razgovori s predslavniki Slovenije za njeno nadaljevanje do Ljubljane,
Lubia n.
N • Lonfatico \
v
\
»
I
I
Aufosfrado in corjo |	Zo/?&
di attvanion* ofio / •
C o>truit<z	,
_________rtvtostrada m ^
Corjo di studio +	Confint ati -Stoto
•<§> Jon li a
Mamuza «| I
me je Zoppola pritiskala in šele v 32’ dosegla drugi gol. Vsi premočeni zaradi dežja sc igralci odšli v slačilnice z rezultatom 3:2, ki je zadovoljil štandreške navijače.
Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala v Romansu. Rezultati prvega dne in pa lestvica kola A so naslednji:
Spilimbergo - Casarsa 1:1. Mossa - Cividalese 3:1, Don Bcsco - Romans 1:1, Tisana-Maniago 3:0, Sandanielese-Tarcento 2:1, Manzanese-Mor-tegliano 2:2, Torriana - Pro
Osoppo 4:1,	Juvent		ina		-	Zop-	
pOla 3:2.							
Tisana	1	1	0	0	3	0	2
Torirana	1	1	0	0	4	1	2
Mossa	1	1	0	0	3	1'	2
Sandanielese	1	1	0	0	2	1	2
Juventina	1	1	0	0	3	2	2
Spilimbergo	1	0	1	0	1	1	1
Casarsa	1	0	1	0	1	1	1
Don Bosco	1	0	1	0	1	1	1
Romans	1	0	1	0	1	1	1’
Manzanese	1	0	1	0	2	2	1
Mortegliano	1	0	1	0	2	2	1
Zoppola	1	0	0	1	2	3	0
Tarcentina	1	0	0	1	1	2	0
Cividalese	1	0	0	1	1	3	0
Osoppo	1	0	0	1	1	4	0
Maniago	1	0	0	1	0	3	0
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiniiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
C
KINO
:)
v GORHA
CORSO. 17.15: «Vrni se septembra«, R. Hudson in G. Loliobrigida. Cinemascope V barvah. Ameriški film. VERDI. 17.30: «Susanna agencija squiilo», D. Martin in J. Hol!ydai. Ameriški cinema. scope v barvah.
VITTORIA. 17.00: ((Oboževanje kobre«, F. Domergue in R. Long. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 16.30: »Slavčkovo petje«. Ameriški film v tech. nicolor z znanim Joselitom.
DEŽURNA*LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUER. NER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo 10,4 stopinje ob 5.20. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odstotkov, dežja je padlo čez noj 0,4 mm.
PRIMORSKI DNEVNIK
10.
oktobra
Brez posebnih zavrtljajev jn presenečenj IX. kolo nogometnega prvenstva A lige
Z zmago	nad	Inter
še trdneje	na
A LIGA
IZIDI •Atalanta-Sampdoria •Bologna-L. R. Vicema •Fiorentina-Spal •Milan-Lecco •Padova-Catania •Palermo- Juvent us •Roma-Venezia •Torino-Mantova Inter-*Udinese
2 0 2 0 5-1 3 0 3-1 0-0 1-0 2-1 1-0
LESTVICA
Jnter	9	6	2	1	20	8	14
Torino	9	5	3	I	16	11	13
Atalanta	9	6	1	2	12	10	13
Roma	9	b	0	S	17	8	12
Bologna	9	5	2	2	11	9	12
Milan	9	S	1	3	19	10	11
Fiorentina	9	5	1	3	17	11	11
Sampdoria	9	5	1	3	8	8	11
Mantova	9	4	2	3	14	9	10
Juventus	9	3	3	3	10	9	9
Vicenza	9	4	1	4	10	11	9
Palermo	9	'L	3	4	6	10	n
Venezia	9	3	1	5	13	17	7
Catania	9	2	2	5	6	15	(i
Padova	9	2	1	6	6	10	5
Spal	9	1	3	5	8	16	5
Lecco	9	0	5	4	5	13	5
Udinese	9	1	0	8	10	22	2
V nedeljo ne bo prvenstvenih tekem.
B LIGA
IZIDI
•Alessandria-Modena •Genoa-Como •Lucchese-Parma •Messina-Cosenza Lazio-*Napoli •Novara-Cataozaro •Pro Patria-Brescia •Reggiana-Prato •Sambenedettese Bari •Verona-S. Monza
1 1 2-1 3 0 3-0 2 0 3-2 10 1-1 0 0 0-0
LESTVICA
Lazio	6	3	3	0	9	3	9
Genoa	6	4	1	1	7	4	9
Alessandria	6	3	2	1	9	4	r.
P. Patria	6	3 2		1	9	6	8
Messina	6	3	2	1	11	8	8
Modena	6	2	3	1	7	3	7
Reggiana	6	J	1	3	8	4	7
Napolj	6	2 3		1	3	3	7
Verona	6	2	2	2	5	3	6
Parma	6	1	4	1	3	4	6
Como	6	2	2	2	5	7	6
Lucchese	6	2	1	3	9	9	5
Catanzaro	6	1	3	2	5	6	5
S. Monza	6	2	1	3	7	9	5
Prato	6	1	3	2	8	11	5
Brescia	6	1	2	3	4	S	4
Cosenza	6	1	2	3	3	9	4
Sambened.	6	1	2	3	1	8	4
Novara	6	1	1	4	3	8	3
Ban	6	0	4	2	2	4	6
Športne stave T0T0CALCI0
Atalanta-Sampdoria	(2-0)	1
Bologna-Lanerossi	(2-0)	1
Fiorentina-Spal	(5-1)	1
Milan-Lecco	(3-0)	1
Padova-Catania (n.v.)		
Palermo-Juventus (< 0-0)		X
Roma-Venezia	(1-0)	1
Torino-Mantova	(2-1)	1
Udinese-Inter	(0-1)	2
Alessandria-Modena	(1-1)	X
Napoli-Lazio	(0-2)	2
Biellese-Pro Vercelli	(2-1)	1
Pescara-L’Aquila	(0-U)	X
Sambenedettese-Bari	(0-0)	X
KVOTE:		
13 — 234.000 lir		
12 — 12.160 «		
TOTIP		
l. — 1. Molvedo		1
— 2. Right Hoyaj		2
2. — 1. Scoiattolo		2
— 2. Cartier		1
3. — 1. Strevi		X
— 2. Kociss		2
4. — 1. Sila		1
— 2. Cartage		2
3. — 1. Filiberta		1
— 2. Favoma		1
6. — 1. Hudson		1
— 2. Pripet		1
KVOTE:		
12 — 2.323.361 lir		
11 — 36.684 «		
10 — 3.516 c		
Kostič ponovno poškodovan: zlom leve noge? - Osma uspešna tekma Torina
Enako kot prejšnje, tudi to nedeljo ni šlo brez presenečenj, čeprav samo v smislu da je šlo to pot ... brez presenečenj. V glavnem so moštva izkoristila prednost domačega igrišča razen izjeme v Vidmu, kjer črnobelim ne gre več ena izpod rok. Doživeli so že sedmi letošnji zaporedni poraz, ki jih je skoro brez upanja prikoval na dno lestvice, od koder rešitev ne bo lahka stvar, če se bodo stvari razvijale v sedanjem tempu. Res je. da proti Interju ni bilo upati bogve-
kaj, saj se to moštvo od vsega začetka poteguje za prvo mesto. Kljub temu ni bilo videti nič takšnega, kar bi u-pravičevalo kakšne utemeljene upe za bodočnost, razen morda velike borbenosti in volje do rehabilitacije. Milančani so sicer dosegli en sam gol, toda moštvo je igralo povezano, tehnično neoporečno, kjer je bil Bolchi v obrambi pravi steber, Corso v napadu pa mož, na katerega C.T. Fer-rali lahko računa, da omenimo samo vidnejše. Igrišče bolj podobno riževemu polju pa je tekmo precej oviralo, tako da igra ni mogia biti posebno u-činkovita.
Torino in Atalanta, o katerih je prvotno kazalo, da sta le kup slame, ki gori z velikim plamenom, a ne traja dolgo, sta dokazala tudi to pot, da njun položaj ni sad sreče. Prvi je sprejel v goste tisto Mantovo, ki vedno bolj kaže, da je za prvo ligo že povsem zrelo moštvo, z igro, ki ne pozna nobenih bunker-taktik, temveč odprto, lojalno in tudi tehnično neoporečno. Tako je bilo videti igro, ki je navduševala in kjer sta se ponovno proslavila Angleža Law in Baker, ki jima gre levji delež pri zmagi na eni strani, Brazilec Sormani pa na drugi, čeprav je bilo celotno moštvo na mestu in bi si poraza morda ne zaslužilo.
Atalanta s Sampdorio ni l-mela težkega dela, čeprav tega nikakor ni bilo pričakovati. Maschio je bil ponovno velik režiser in realizator, kot ga poznamo iz njegovih slavnih dni ob katerem je napad domačih delal kot ura, medtem ko so gostje v tem sektorju popolnoma odpovedali vključno z Veselinovičem, ki je bil med vsemi morda še najmanj jasnih idej. Nasprotno sta bili obrambi vedno na mestu, pa tudi na sredini je šlo vse v redu. Le napad je zajela sterilnost, ki jo Geno-vežani niso vajeni.
Tudi Bologna je na domačih tleh porazila Lanerossi, za katero je to menda že tretji zaporedni poraz. Tudi tu pripada obrambama vsa hvala, saj sta bili skoro nepremagljivi. Gostje so morali pretežni del tekme igrati v desetih, ker jim je ponovno odpovedal slavni Kostič. Ta je po dolgem času ponovno nastopil, toda le za nekaj minut, nato pa se je resno poškodoval na levi nogi, ki mu že dolgo dela težave. Kaže, da je to pot mnogo resneje saj se govori, da se bo moral zdraviti dobra dva meseca. Pri tem seveda moštvo iz Vicenze ni moglo mnogo narediti, kot sprejeti poraz v upžTnju, da bo drugič bolje. To si tudi zasluži.
Milanu je lekcija v Benetkah koristila, saj je goste iz Lecca odpravil kar mimogrede po zaslugi Altafinija in Pi-vatellija. Gostje niso niti enkrat resno ogrožali Ghezzija. saj je bila njihova glavna skrb ostra obramba, ki pa za razigrane Milančane ni predstavljala pretrde ovire.
Tudi Fiorentina je proti Spalu dosegla pričakovano zmago, čeprav jo rezultat preveč pretirava. Gostje so bili posebno v prvem delu enakovreden nasprotnik, njihova i-gra odprta, čeprav previdna. Izraz te je tudi edini gol, ki so ga dosegli kot prvi. Kazalo je že, da bodo domači klonili, toda ti so reagirali s pravo jezo, kar jim je pri neslo tudi zaželen uspeh, posebno v drugem delu, ko so gostje popustili in tako dovolili, da so Hamrin in tovariši dosegli še večjo pred-
nost. Roma je že tretjič samo z 1-0 dosegla zmago to pot proti Venezii. Ko je odločilni gol dosežen iz enajstmetrovke, je vedno mnogo diskusij o tem če je zmaga zaslužena ali ne. No, to pot je bila Roma tista, ki je dosegla zmago z enajstih metrov po Lo-jaconu. Tekma sama je bila precej borbena, Benečani so se dobro upirali, pa tudi za nevarnost poskrbeli, zaradi česar jih poraz za ta trud prav nič ne nagrajuje.
Končno je tudi Padova po dolgem času prišla do zmage. Njena žrtev je bila Catania, ki je prišla v goste z namenom, da odnese zdravo kožo. Do tega pa ni bila razpoložena Padova, ki ima neuspehov menda že dovolj na vesti. To
pot jo je kompleks gola popolnoma zapustil, tako da je bilo videti mnogo strelov na vrata, od katerih so trije tudi šli v cilj. Po dolgem času se je v ugodni luči predstavil tudi Kaloperovič, režiser moštva, ki kaže, da se je dobro vigral s tovariši ter dosegel tudi zadovoljivo formo. Ta zmaga Padovi še ni pripomogla, da se reši neprijetnega položaja, toda do tega no bo dolgo časa, ker kaže, da je na dobri poti.
Juventus, brez Sivorija (diskvalifikacija) in Nicoleja (poškodba), ni mogel v Palermu preko neodločenega izida v tekmi, ki niti tehnično, niti na oko ni povedala mnogo. V napadu je debutiral Rosa, ki je lani igral pri Padovi, toda očividno v slabi formi, kar je posledica dolge odsotnosti z igrišč. Tako je napadu manjkalo podjetnosti, kar je trdni obrambi Sicilijancev lajšalo delo. Sploh je bilo to srečanje domena obramb in kadar je tako, si ni posebno težko predstavljati kakovosti igre. Ob vsem tem res ni zna-
no kam plove letošnji Juve, to slavno moštvo, še do nedavnega strah in spoštovanje vseh.
* # #
■ IIIIII Itlllll M Milili II IM Ml III llllll M H HIMH lllll llllllll HUMIH M (IIIII111111111IIIIII UMI IIIIII M IIIIII ■■■•
V C ligi Biellese v vodstvu
Triestina zmagovita na igrišču Marzotta
Santelli strelec obeh golov - Za domačine uspešen le Carnevalli
STRELCI: v 1’ drugega polčasa Carnevali, v 4’ in 25’ Santelli.
TRIESTINA: Miniussi; Brach, Frigeri; Sadar, Mercuza, Bizai; Trevisan, Szoke, Demenia, Secchi, Santelli.
MARZOTTO: Mezzanzanica; Carta, Salvadori; Sacchie-ro, Porra Svorenich; Sabadin, Busato, Novi, Carnevali, Ba-uce.
SODNIK: Tarabori (Lucca).
Triestina je v nedeljo izšla iz blatnega igrišča v Valda-gnu z dvema točkoma v žepu. Gostje Marzotta si tega sicer niso nadejali in so upali kvečjemu na neodločen izid
Odtod tudi začetna previdnost
z ojačano obrambo. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da Mar-zotto ne bi smel predstavljati nevarnosti, a kljub temu Tržačani niso, vsaj v prvem polčasu, izrabili priložnosti za obleganje vrat nasprotnikov. Le tu pa tam so napadalci skušali ogrožati mladega vratarja domačinov, ki pa je bil v odličnem dnevu in je odbijal tudi nemogoče žoge. Govoriti o prvem polčasu skoraj nima smisla. Omembe vrednih napadov je bilo malo in igra je bila precej dolgočasna in brez tehničnih elementov.
Bolj živo je bilo v drugem delu igre še posebno po prvem golu, ki ga je Carnevali dosegel že v 1’. Akcija sama ni bila nevarna in vse je kazalo, da bo postala žoga lahek plen branilcev Triestine. Tržačan Svorenich, ki igra v vrstah Marzotta je poslal žogo Carti. Bizai bi jo lahko prestregel, a ker je videl bolje plasiranega Sadarja, mu jo je prepustil. Sadar je stopi-ral, a spolzka žoga mu je u-šla in se znašla pri Carneva-liju. Ta je izrabil priložnost in je žogo poslal mimo pre-senečega Miniussija v mrežo.
Ta hladna prha ni strla Tržačane, ki so šli takoj v protinapad. Samo 3 minute kasneje je Triestina izenačila s Sarttellijem. Brach, ki si je prisvojil žogo, je videl prostega Santellija. Predložek je bil točen in močan strel krila je bil še točnejši, tako da je moral odlični vratar domačinov tokrat kloniti. Tržačani se s tem zgoditkom niso zadovoljili, temveč so vztraja li v napadu. Spoznali so, da so močnejši in že nekaj minut
kasneje je Trevisan po krasni akciji poslal žogo zopet v mrežo domačinov. Tokrat sodnik gola ni hotel priznati, češ da je bil dosežen iz offsida. Nič hudega. Na srečo so se Tržačani uigrali in po številnih strelih, ki jih je vratar Marzotta vedno pravočasno branil je prišel trenutek, ko je mreža domačinov še enkrat klonila. To se je zgodilo v 25’. Tudi tokrat je gol nosil podpis Santellija. Szoke je poslal žogo v dolgem predlož-ku Demenii, ta pa jo je prisebno prepustil popolnoma prostemu Santelliju, kateremu se ni bilo treba truditi, da je z močnim prizemnim strelom zopet prevaril Mezzanza-nico.
C LIGA
•Biellese-Pro Vercelli •Cremonese-Pordenone •Fanlulla-Bolzano •Ivrea-Legnano Triestina-*Marzotto •Mestrina-V. Veneto •Saronno-Savona •Treviso-Sanremese •Varese-Casale
2-1 0 0 3-0 1-1 2-1 2-0 1-0 0-U 2-0
LESTVICA
Biellese	3	3	0	0	6	3	6
Fanfulla	3	2	1	0	5	1	5
Saronno	3	2	1	0	3	1	5
Mestrina	3	1	2	0	4	2	4
Triestina	3	2	0	1	4	3	4
Varese	3	2	0	1	4	1	4
Pro Vercelli	3	1	1	1	3	3	3
Sanremese	3	0	3	0	1	1	3
Savona	3	1	1	1	5 3		3
Treviso	3	0	3	0	2	2	3
Vittorlo V.	3	1	1	1	3	3	3
Casale	3	1	0	2	3	7	3
Legnano	3	0	2	1	I	2	2
Ivrea	3	0	2	1	2	3	2
Marzotto	3	0	2	1	2	3	2
Pordenone	3	0	2	1	2	3	2
Cremonese	3	0	1	2	1	4	1
Bolzan0	3	0	0	3	1	6	U
V drugi ligi je vedno boi j vidna razlika v kvaliteti med vodečima Laziom ter Genoo na eni ter ostalimi moštvi na drugi strani. Tako prvi kot drugi so tudi to pot zmagali z veliko avtoriteto, ki jim daje pravico za delitev prvega mesta. Rimljani so v der-byju proti Napoliju zaigrali v slogu velikega moštva, tako da slednjim ne preostaja nobena olajševalna okolnost, če izvzamemo labilno tezo o tem da bi se stvari drugače zasukale, ko bi prvi prišli do gola. Res je. da so imeli mnogo ugodnih priložnosti za gol, toda te je treba tudi realizirati, v čemer pa jih je rimska ekipa prehitela Tudi Ge-noa je nasprotnike iz Coma nadigrala na način, ki ne dopušča dvomov,;; česar pa izid niti dovolj zgovorno ne prikazuje. Alessandria, ki se je letos dobro pripravila, je le za las ušla porazu proti Mo-deni, medtem ko sta Pro Pa-tria in Messina, ki ji sledita na lestvici, prva v nekorektni tekmi nad Brescio druga pa nad Cosenzo slavili zasluženo zmago. Od ostalih ne predstavljajo izidi posebnih presenečenj če izvzamemo Ban, ki kljub svojemu pogubnemu položaju še ni prišel do zmage niti proti Sambenedettese, saj se je skoro izključno branil namesto, da bi prevzel i-niciativo in to niti tedaj, ko je bilo jasno, da se domači ne mislijo zbuditi. Sanje o rešitvi se pač vsak dan bolj oddaljujejo.
gib.
RIM. 9. — Za nedeljsko kvalifikacijsko srečanje V okvira turnirja za svetovno nogometno prvenstvo med Izraelom in Italijo, ki bo v nedeljo v Te: Avivu, bodo italijansko reprezentanco sestavili iz naslednjih igralcev:
Castelletti, Robotti, Buffon, Bolchi, Corso, Emoli, Mora, Si-
VATERPOLO V TURINU
Madžarska premagala Jugoslavijo s 6:3
TURIN, 9. — Nocoj se je v pokritem bazenu občinskega stadiona začel mednarodni turnir v vaterpolu, ki ga je priredil športni odbor idtalia 61».
V prvi tekmi večera je italijanska reprezentanca premagala drugo italijansko moštvo z 10:1. Srečanje je bilo zanimivo zaradi premoči italijanske državne ekipe.
Bolj zanimiva in tudi od začetka do konca napeta je bila druga tekma med Jugoslavijo in Madžarsko. Slednji so bili v premoči in so z dolgimi predložki stalno ogrožali vratarja Jugoslovanov, katerega so z vseh strani dobesedno bombardirali in si nabirali točko za točko tako, da ni bila njihova zmaga nikoli v nevarnosti.
Rezultata srečanj prvega turnirja, ki bo trajal več dni, sta naslednja:
Italija A-Italija B 10:1 (2:0, 2:0, 3:0, 3:1)
Madžarska - Jugoslavija 6:3 (2:1, 2:1, 2:0, 0:1)
Mednarodni atletski dvoboj v Palermu
Zmaga Poljakov s 127 točkami pred 80 italijanskih atletov
Nov italijanski rekord Cavallija v troskoku
PALERMO, 9. — Kot je bilo predvideno se je mednarodni atletski dvoboj med Italijo in Poljsko končal z gladko zmago močnih gostov. Italijani so si v dveh dneh tekmovanja priborili le 80 točk, medtem ko jih je Poljakom pripadlo 127.
Od Italijanov je posebno Lievore razočaral. Tudi Sidlo
n; bil na višini in se je moral zadovoljiti z drugim mestom, ko je bil italijanski in svetovni rekorder v metu kopja nič manj kot tretji.
Od Italijanov je zadovoljil Sommaggio, kateremu je uspelo zmagati v teku na 3.000 m z ovirami. Tudi Cavalli je dosegel uspeh z novim italijanskim rekordom v troskoku, vendar se je moral zadovoljit! le z drugim mestom. In to čeprav ni nastopil olimpijski pr-
vak v tej panogi Schmidt.
Tehnični izidi tekmovanja drugega dne so naslednji:
200 m:
1. BERRUTI (I) 21”3
2. Foik (P) 21 ”6
3. Sardi (I) 21”6
4. Kargz (P) 21”7 400 m ovire:
1. MORALE (I) 52”9
2. Kumiszeze (P) 54”1
3. Makowski (P) 54”3
4. Castiglioni (I) 54”8 Krogla:
1. SOSGORNIK (P) 18,58
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiMiiiniiiiiiiiimiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiMiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiii
Kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo
Kljub nezadovoljivi igri zmaga Jugoslavije nad J. Korejo s 5:1
Razočaranje v prvem polčasu - Bolj živahna igra v drugem Gostje so presenetili
BEOGRAD, 9. — Kot je bilo pričakovati je Jugoslavija brez težkoč odpravila enajstorico Južne Koreje s 5:1 (1:0). Gole so dosegli Cebinac v prvem polčasu, šekularac (2), Radakovič in Galič v drugem polčasu za Jugoslavijo ter Cang Sun Šan za Korejo.	,
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: JUGOSLAVIJA: Soškič, Djurkovič, Jusufi, Radakovič Nikolič, Vasovič, Cebinac, Ferhatovič, Šekularac, Mujič, Galič.
JU2NA KOREJA: Hamhjung Cun, Kim Cang Suk, Kirn Hong Bok, Vu Sang Kvom, Kim San Kvi, Ju Kuan Jun, Cang Sun Can, Mun Cung Sak, So Cang Min, Su Jung Ok, Co Sung Tal.
SODNIK: Joanidis (Grčija) — Gledalci: 20.000.
Jugoslovani so si z nedeljsko zmago skoraj zagotovili
vori, Altafini, Maldini, Trapat-toni, Angelillo, Lojacono, Losi.
iiiiiiiiiiiiiiiaiiniimiimiiiiiiiiiiiiinimiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitiiiMiiiiiiiiiiiii
potni list na svetovno prvenstvo v Cile. V prvi kvalifikacijski tekmi desete skupine. so morali korejski igralci upravičeno prepustiti zmago Jugoslovanom, ki jim bodo morali novembra vrniti obisk s povratnim srečanjem.
Nedeljska tekma je precej
NOGOMET
Avstrija-Madžarska 2:1
DUNAJ, 9. — Pred 94 tisoč gledalci je avstrijska nogometna reprezentanca dosegia v nedeljo pomembno zmago nad Madžarsko. Nasprotnike, katere je že premagala v Budimpešti, je tudi sedaj odpravila z 2:1.
Začetek tekme ni obetal ničesar, ker sta se nasprotnika zadovoljila z ležerno igro. Madžari so bili v prodorih nevarnejši, medtem ko so . bili Avstrijci zelo počasni. In prav v tem je treba iskati vzroke avstrijskega uspeha. Avstrijci so namreč s to taktiko presenetili Madžare, katere so nato s hitrimi protinapadi večkrat spravili v zagato.
Madžari so prišli prvi do gola, ki ga je v 10’ dosegel Tichy. Tri minute kasneje je Hoff izenačil iz enajstmetrovke, medtem ko je OszlansKy devet minut pred končnim žvižgom povedel Avstrijce v vodstvo, ki je ostalo do zaključka srečanja nespremenjeno.
CSSR-Irska 3:1
DUBLIN, 9. — Ceškoslova državna reprezentanca si je v nedeljo zagotovila v izločilni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo zmago nad Irsko. Cehi so po neodločenem prvem polčasu (1:1) dosegli v drugem delu igre še dva gola
in zmagali s 3:1. Povratna tekma bo v Pragi 29. t.m.
Luksemburg-Portugalska
4:2
LUKSEMBURG, 9. — Največje presenečenje nedeljskega izločilnega kola tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo je pripravilo luksemburško moštvo, ki je pre magalo s 4:2 močno portugalsko reprezentanco. Domačini so že prvi polčas končali z 1:0. V drugem so bili napadalci še bolj učinkoviti in so še trikrat zatresli mrežo presenečenih gostov. Ta zmaga Luksemburžanom ne oo koristila, pač pa so z njo nre-cej oškodovali Portugalce, ki so v nevarnosti, da izpadejo. Portugalska bo morala odigrati samo še eno tekmo z Anglijo. V primeru zmage se bosta o,be reprezentanci znašli z istim številom točk, zaradi česar bo potrebna tretja tekma. Ta pa bo odpadla če oo Anglija, ki bo igrala na domačih tleh, prišla do obeh točk,	,
VARŠAVA, 9. — Danes je bila mednarodna nogometna tekma med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Zmagali so gosti z 2:0 (1:0).
razočarala razmeroma maloštevilne gledalce, ki so jugoslovanske nogometaše večkrat izžvižgali. In to upravičeno. Čeprav Korejci niso nevarni, jim domačini niso mogli do živega. Borba je potekala ves čas na korejski polovici igrišča in čeprav so Jugoslovani brez prestanka napadali, ni bilo sjrelov, da bi lahko o-grožali mrežo gostov.
Optimizem jugoslovanskih i-gralcev se je namreč spremenil v podcenjevanje gostov. Jugoslovani so hoteli z individualnimi akcijami prisiliti Korejce na kolena, a ti so znali nuditi odločen odpor, s katerim so obdržali nedotaknjeno mrežo vse do 42’, ko je Ferhatovič iz sredine igrišča predložil Cebincu izredno žogo. Cebinac je napravil nekaj korakov proti vratom Korejcev in spustil strel, ki je prinesel domačinom prvi zgo-ditek.
Po odmoru so Jugoslovani prišli na igrišče z resnejšimi nameni. Uspeh ni izostal, pa čeprav so se Korejci stisnili v obrambo okoli vrat in so skušali z zidom preprečiti domačinom nevarnih prodorov. Ta njihov odpor je v 9’ drugega polčasa strl Šekularac in nekaj minut kasneje še Radakovič, ki je dosegel najlepši zgoditek dneva. V 33’ je Šekularac še povečal rezultat na 4:0.
Čeprav so Jugoslovani prevladovali na igrišču, so se jim gostje skušali vedno postaviti' po robu. Njihova požrtvovalna igra jim je prinesla v 36’ častni gol. ki je bolj sad nepazljivosti jugoslovanske obrambe kot tehničnega znanja korejskega napada. Tik pred koncem se je izkaza) tudi Galič, ki je z močnim strelom zaključil vrsto golov.
Gostje so tehnično slabši od Jugoslovanov, a so prese-
netili in se izkazali s hitrostjo in požrtvovalno igro. Nastop domače reprezentance pa ni zadovoljil in to kljub številnim golom. Jugoslavija je nadaljevala s tradicijo slabih nastopov, kar je slab znak, še posebno, ker čakajo domačo reprezentanco težke borbe na svetovnem prvenstvu.
m Tacchinr medtem fV ekipo ZDA sestavlja Dell, Douglas in B
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiimiiiHii|,ll,,,t
2. Piatkowski (?)
3. Monti (I)
4. Rado (I) 15,04
".“KLchmzvk:(»
4. Gatti (I) 15,56 Višina:	,	_,
1. CZERNIK (P) * S
2. Zamparelli (*/_-’
3. Brandoli (D
4. Nowak (P)
16,J‘
K°PjMACHOWlNA (p)
2. Sidlo (P) 76,77
3. Lievore (Vf JgO
4. Pollastri (I) 3 ’ 10.000 m:
1. MATIAS (P)..3,,	.
2. Ambu (I) 3154 ..gj'
3. Kierlewicz (P) fVol"
4. De Florentis (D 3000 m ovire:	r,	gflfl
1. SOMMAGGIOJp
2. Motyl (P) 9’1?,q%
3. Zyrtnia (P)
4. Costa (I) 10 05 1 800 m:
1. BARAU (P) \zJ
2. Orywal (P) 1 ® '
3. Bianchi (I) 1
4. Sicari (I) 2’00 4 Štafeta 4x400 m: ^
&
1. POLJSKA (Kru«^y rajewski, Macia&» ski) 3’15”7	,ga#
2. Italija (Fraschinj; ,.j
ris, Bello, Rosso)
TENlS_-—
- Nocoj s° °V
RIM, 9.	_
imena italijanskih ^ fci
ških teniških igm'^%, Sj bodo od 13. do 15^ t*
prijeli v
medconsk^v t
nem srečanju za	.
kal.	...m
Italijanske barve
li Pietrangeli, Gard'n|;
Med atletskim prvenstvom SZ
1T1CU dliuiatvilll pl VCI131VUU1 ULS
Nov svetovni rekov | I. Press v peteroboj^
. pr”.
MOSKVA, 9. — Med zadnjim dnevom atletskega^ stva Sovjetske zveze je Irina Press izboljšala
V AUGSBURGU
Zmaga Nemcev nad Madžarsko
AUGSBURG, 9. — Zahodno-nemška atletska reprezentanca je tudi v nedeljo pokazala, da spada med najboljše v Evropi.
V zadnjem mitingu letošnje za Nemce zelo uspešne sezone, so premagali madžarsko moško reprezentanco s 119,5 točkami proti 92 5.
Najboljše rezultate so dosegli v drugem dnevu v teku na 10.000 m, kjer je zmagal Madžar Iharos. V metu krogle je zmaga pripadla Madžaru Nagyju. medtem ko je drugo-plasirani Nemec Urbach dosegel z 18.08 nov državni rekord.
V nedeljo je zadnjič nastopil Nemec Germar, ki si je zagotovil zmago na 200 m. Zmagovalci v posameznih disciplinan šo naslednji:
200 m: Germar (N) 21”1 800 m: Schmidt (N) 1’53” 10.000 m: Ihartjs (M) 29’37” 400 m ovire: Janz (N) 51 "7 3000 m ovire: Macsar (M) 8'50”
4x400 m: Nemčija (Reške. Kaiser, Kaufmann, Kinder) 3’9”8
krogla: Nagy (M) 18,21
kopje: Hering jjJ
n! rekord v peteroboju. Atletinja je dosegla 5 tem ko je bil prejšnji rekord 5.0J0,
Pressova je dosegla naslednje rezultate (v oklepaju so časi in mere,' ki jih je dosegla med rekordom) met krogle: 15,26 (15,98) skok v višino: 1,62 (1,60) tek na 200 m: 24”2 (24”7)
80 m z ovirami: 10”9 (11”2) skok v daljino: 6,24 (6,05)
troskok: Zeiss U'',jj) višina: Midovasky_
Dvojni poraz
na ženskem
i tf*
, TEMESOAR,- , a -
rodni ženski a^e7afclju \\t se je V- nedeljo * ,jje. p dvojnim porazom n'",/ lijanske atletinje . jpa (j
prepustiti zmago K?*,, skim z 59:44 točkah”
munskim, kjer je	f
poraznejši
Dvoboj med R ,e Madžarsko pa se neodločeno z 52
vsaki strani.
Od italijanskih	it>'
se je najbolj iz.h	/
m
Govonijeva, ki je ^ V' \ teku na 100 in 200 jj I
panogi je s ^asohU j
iin1'
segla nov italija- . ski rekord.	y
Tudi v teku na_;„adl* ”r.!“
nriPa
rami je zmaga p* ,e janki Bertoniievi n(,v«6 f
pretekla s časom tJ ■ .,r lijanskega rekorda. ?Irt« J
V drugih panogah s
o/i„ „
800 m Madžarka •- o,, Romunka
jo
skoku v višino „.tv las, v skoku v da J	*.
ka Pandele, v di* « Romunka Roth. . je . c’ munka Manoliu, n Jr tom 54,29 m d°s%ie» t žavni rekord. v	^
IVAN CANKAR
h loncu
ii fi
//. Fanny
Prišla je že druga pomlad, šla je mimo, kakor da bi je nikoli ne bilo .prišlo je poletje in večeri so bili topli.
Francka je šla zvečer po holmu gor — šla je, kakor da bi jo kdo vodil za roko — mimo žive meje po ilovnati stezi in potem navzdol, proti vodi. Ob ozki, zeleni vodi, ki se je vila tam tako skrita, globoka in mirna, da je bilo človeka groza, je držala peščena pot. Dolinica je bila majhna, podolgastemu kotlu podobna, ki se je odpiral samo na eni strani. Zadaj so kipele navpične sive stene, grmovje je raslo v razpoklinah. Nad izvirkom je stala na skali lesena kapelica in rdeči plašč Matere božje se je videl od daleč. Nebo je bilo zlato in rožasto in sinje; toplo in mehko Je Bilo človeku, če je pogledal gor. V dolinici pa je bilo že v somraku, drevje je bile od daleč že čisto črno, voda je ležala tam skrita in temna, kakor hudobna kača, samo peščena pot se je svetila in pa pozlačena svetilka, ki je stala pred kipom Matere božje v kapelici; tja je segal trak svetlobe od zahoda, poslalo ga je bilo sonce posebej v znamenje vdanosti.
Francka je šla po peščeni poti, kamor jo je vodila nevidna roka. Prišel ji je naproti velik in lep človek, gosposko oblečen, šel ji je naproti, proti večerni svetlobi, in zato je bil njegov obraz čudovito lep — kakor nebo, ki se ;e lesketalo tam gori, tako da je srce hrepenelo gor in je bilo žalostno, ker ni moglo, kamor so mogle oči.
Ustavil se je pred Francko in tudi ona je stala pred njim, roke sklenjene, povešene, glavo upognjeno.
«Kdo si? Čigava si?»
Bilo ji je, da bi padla na kolena, da bi zbežala in da bi se vrnila.
«Kakšen fin obrazek — od kod si dobila ta obrazek? Tod okoli ni takih obrazov...»
Prijel jo je za roko.
«Ali tako raskave roke! Kadar boš stala pred mano, skrij roke!»
Francka je skrila roke in on se je zasmejal.
Povedala mu je, kako ji je ime, in da stanuje v zakleti hiši. Sklonil se je nekoliko in ji je pogledal pazljivo v obraz.
«Vidiš, Francka, zato sem gledal časih celo dolgo uro proti zakleti hiši. Ali nisi stala ti takrat zad za zagrnjenim oknom in ali nisi gledala skozi ozko špranjo.„?»
Francka je strepetala.
«Nisem te videl, ali vedel sem dobro, da je še utripalo v tisti veliki raki in da se je časih nekaj zganilo tam v temi, kakor bi bil ostal notri pozabljen sončni žarek in bi si želel ven...»
Sedla sta na klop, ki je bila ob poti. Noč je bila legla in zdaj se je slišalo zamolklo šumenje vode: kača se je zdramila, ko je legla noč, in se je premikala počasi. Visoko so strmele črne skale in nebo je bilo neizmerno daleč.
Pritisnil jo je nalahko k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče lice njegove rame. Njegov glas je bil mehak, prihajal je kakor iz noči, in je bil tako skrivnosten in mi-
ren, kakor glas te lepe noči — šumenje vode, šuštenje listja.
Umetnik je bil in je videl stvari, ki jih ni bilo, in le bil sam vesel, da jih je videl, in vesel je bil svojega mehkega glasu, ki je prihajal iz noči in ga je poslušal, kakor da bi mu pripovedovala noč sama svoje lepe stare pravljice. Otrok, ki se je tresel poleg njega in mu je gledal v obraz z velikimi očmi, je bil sam samo del te noči in iz teh pravljic rojen, ki jih je pripovedoval on sam in ki jih je noč pripovedovala njemu.
«Ko sem prišel v to samoto, kjer komaj še diha življenje, sem vedel, da si tukaj, Francka. Moje srce je bilo bolno in potrto in prišel sem, ker sem vedel, da si tukaj. Ko sem pogledal na zakleto hišo, sem začutil, da je kraljična v njej in da čaka name. Vsak večer, kadar sem se izprehajal tod, sem čakal nate in sem bil žalosten, aer te ni bilo. Kod si hodila tako dolgo, da nisi mislila nam??»
Francka je začutila, da je mislila zmerom nanj.
«Tudi začudil sem se, ko sem te ugledal, Francka. Kako da nimaš na glavi širokega belega klobuka, kakor ga imajo zaljubljene ovčarice na starih slikah in v španskih romanih?... Poznal sem v Parizu žensko, ki je bila tako oblečena: tebi je bila podobna in jaz sem jo ljubil, kakor ljubim tebe. Živela sva v veliki stari hiši, zadaj je bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj tuja noga — tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka trava je rasla na ozkih stezah, divje razraščeni rožni grmi so nama zapirali pot in časih se je ranila ob trnju njena mala bela roka, tako da je padla kaplja rdeče krvi na njeno krilo. Prišel sem nekoč, pa je bila vsa hiša mrtva in tiha; okna so bila zagrnjena, tako da sem taval od sobe do sobe z razprostrtimi rokami. Klical sem jo po vseh sobah — in vsa tista lepa imena, ki sem jih bil iznašel ob večerih, ko sva se izprehajala-po vrtu,-so odmevala zdaj -samotno, kakor
žavni rekord metrov pa j- -,,riij-,.d dzarska pred^ E°taiija tem ko ji lificirana.
A.
da bi mi odgovarjala	od daleč,	šel	sem na	vrt	S5f
Francka, mojo	žalost; vse rože	so	zvenele,	vsi	S
posušili, rumeno listje je ležalo zgrbljeno po tle ’ sem se sklonil,	sem	ugledal med rumenim	listi®	jrftjf
5	O
telesce slavca, ki nama je prepeval, kadar sva -g jala; ležal je na hrbtu, kljun malo odprt i° pva\: ^
seno, umazano. Takrat sem pokleknil in sem zai° je in vse je umrlo z njo.»	„	j!>	'J
siovesttsd,iiy
ljubezni, zakaj njeno srce je bilo tako blago in - •
«No, glej, Francka, ni me ostavila brez slov^-^i Kadar mi je težko od življenja in je večer tako ,.y
iep rij
nocoj, se vrne k meni in se poljubujeva kakor P ^ # slika visi v moji sobi. širok bel blobuk, pisana J krilo. Tvoje oči še niso videle te slike, oskrdd.
v tistem trenutku, ko bi se pokazala ljudem, u‘p * (■ več moja; človeške oči so tatinske in
lakomne-j JV mi je težko in je večer, stopi dol in sede k 111 oklene roko okoli vratu, tako kakor sedajle ti, J Toda ne prihaja samo v mojo sobo, — zrner0^V mene, da me tolaži, kadar leže senca na mojo ;jy J
C P°, ?
ha jam se po gozdu komaj se še malo sveti izza
sence prihajajo izza grmov, iz duplin, črne 10 mO^at. poželjivo zlate cekine, ki jih je bilo sonce ra ^0d> & gozdu. In grem in mislim nanjo in ona, glej, ie 0jg.„ r mene in čutim njeno roko, ki se je oklenila ^ $ f t
da
f
me tolaži, stoji pred durmi mojega srca, u‘*ie|ii vtihotapile žalostne misli vanj, gladi me P° , laseh z blago, usmiljeno roko, kadar gledam v mu pregrešnemu življenju in me je strah...» fr Njegove oči so gledale sanjavo, zamišljeno. t y letna noč. Govoril je in njegova desnica se je kimi lasmi in je pogladila časih po gladkem, m ki se je skrivalo ob njegovi rami. ’	1
- -	^_____(Nadaljevanje sledi).