Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 274. ^ven Ljubljane 8 vin.
v LioDUonl v Ceinek, 28. novembra 1912.
Leio XL
= Velja po pošti: =s
Za celo leto naprej . K 28'— za pol leta „ , „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6*50 za en meaoo „ . „ 2-20 za Homčijo oeloletno „ 29'— za oatalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le.o napre] . K 24 — za pol leta „ . » 12'— ia četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2 —
T sprav) prefenan nusCns K 1*70
■Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 « za dvakrat . . . . » 13 „ za tr.krat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
dzhaja::
vsak dan, izrzemšt nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
dar Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. B/ni. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štet. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol štev. 6. "sca Avstr. poštne liran. račun št. 4.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Zasluzeno priznanje.
Trobiti >.retraite,< pomeni pri vojakih dati znamenje, da sc je treba začeti umikati. Podoben pojav opažamo zdaj pri tistem avstrijskem nemškem časopisju, ki je, ni še dva dni tega, tako korajžno trobilo na vojsko.
Kaj se je zgodilo, da so ti marcialni bojevniki zopet meč v nožnico vtaknili?
Nemčija, čast in hvala ji, je odločno izjavila, da je za mir. Za to bodo miroljubna avstrijska ljudstva nemški diplomaciji hvaležna. Sicer pa smo to že davnej napovedovali. Spor med Avstrijo in Srbijo ne pomeni le spora med Avstrijo in Rusijo, temveč spor med Avstrijo in celo tripelen-tento. Ako bi se bila torej Nemčija postavila glede jadranskega vprašanja brezpogojno na tisto stran struje, ki je hotela, da se ta konflikt med Avstrijo in Srbijo reši takoj in sicer če ne izlepa, pa izgrda, bi bila imela proti sebi celo Evropo. Da bi Italija ne bila stališča naših nemškonacio-nalnih vojnih hujskačev podpirala, se šele danes jasno razvidi, ko piše od vlade in-spirirani »Popolo Romano«, »da so vodilni krogi Nemčije storili dobro delo, da so meglo raztrgali in svet o dejanskem stanju stvari podučili«, kar da je »mogočno pripomoglo k pomirjenju Evrope.« Nemčija pa nima gotovo nobenega interesa na tem, da zaradi dveh, treh zapeščenih jadranskih Jjik izzove svetovni konflikt in se sporeče z Rusijo, Francosko in Angleško. Mar zato, da riskira propast svoje bujno cvetoče industrije, ki dela v Rusiji in na Balkanu milijardske dobičke? Tako brezumna Nemčija ni.
Silno zabavno je, kako so naši nemški listi tuš iz nemškega rajha sprejeli. Izjava >-Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, da se ima jadransko vprašanje rešiti skupno od vseh velesil in skupno z vsemi drugimi balkanskimi vprašanji, je na vroče nemškona-cionalne glave vplivala kakor ledeni curek. Čudno je, da jc celo naš korespondenčni urad to izjavo na pol zamolčal in le priobčil brezpomembne fraze glasila gospoda von Bethmann-Hollwega. »Reichspost«, ki je čez noč iz občudovalke zmag pri Lozengradu in Kumanovu postala najhujša srbo-žrka, je celo reč kar zamolčala, včeraj pa sramežljivo s prav priprostimi sofizmi izjavo Nemčije nakratko komentira, mnogi drugi listi pa še zdaj niso prišli do sape. t&Wiener Allgemeine Zeitung« in »Pester
Lloyd« pa skušata vso stvar z dolgimi in | čudovito zapletenimi frazami, v katerih so različni naši državniki res mojstri, zaplesti.
Tako n. pr. pravijo, da Nemčija ni vzela v pretres vprašanja evropske konference. To je res, toda Nemčija zato nima še nobenega povoda. Saj je vseeno, ali se to vprašanje reši tako ali tako, zadosti je, da vemo, da Nemčija noče, da bi se med Avstrijo in Srbijo prav tako rešilo, kakor hočejo naši nemški nacionalci. Nemčija ni rekla, da morajo ponehati pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Če se tc dve državi sporazumeta, je itak vse doseženo. Ali tega se ni bati, da bi v slučaju, ako Srbija ne odneha, prišlo do resnejšega konflikta, ki bi se potem imel rešiti le med Avstrijo ia Srbijo, oziroma Rusijo. V tem slučaju bo vsa zadeva prišla glasom »Nordd. Allg. Ztg.« pred evropski forum.
Naši nemškonacionalni listi se tolažijo tudi s tem, da bo Nemčija končno, akoprav se vprašanje zdaj odloži, zavzela popolnoma naše stališče. Tudi to jc prenagljeno. Kajti ista »Nordd. Allg. Ztg.t jc tudi rekla, da se »Nemčija, oziroma velesile glede tega vprašanja ne bodo vnaprej zarekle.«
Ako Nemčija zdaj noče vojske, je tudi poslej ne bo, naj se slvari obrnejo, kakor hočejo. Zakaj po vsej priliki bo mednarodni položaj ostal isti: trozveza, v kateri pa Italija ni zanesljiva, na eni, tripelententa ca drugi strani. Če Nemčija že zdaj zaradi albanskih luk — druga balkanska vprašanja, kakor je videti, niso tako opasna — ni hotela povzročiti konflikta med dvema evropskima skupinama, tega i poslej ne bo mogla hoteti. In za'.o je naše upanje čisto trdno, da svetovne vojske ne bo tudi ne v bodoče, tudi če Srbija na svojem stališču vztraja. Seveda bo najbrž tako, da bosta tako monarhija kakor Srbija nekoliko odnehali.
Eno zanimivo dejstvo pa pribijemo: dočim se Nemčija kljub svojim trozveznim obvezam tako zelo trudi, da ohrani prijateljsko razmerje z Rusijo, se pri nas dela ravno narobe.
K sklepu le še to: Tudi Jugoslovani so nemškim državnikom hvaležni, da so izrekli tako odločilno besedo v prilog miru. Kakšno gorje bi povzročila med nami svetovna vojska, naj bi izpadla za nas ugodno ali ne! O tem ne izgubljamo besede. Nemški državniki so si zaslužili tudi naše odkrito priznanje. Naš najboljši prijatelj nam bi ne bil mogel storiti boljšega. Upajmo, da pri tem i ostane.
Državni zbor.
Dunaj, 27. novembra.
Mala loterija odpravljena.
Drugo leto bode mala loterija v Avstriji praznovala stoletnico. V sto letih je prebivalstvo zneslo toliko denarja v loterijo, da bi z njim plačalo vse svoje dolgove, loda sanjske bukve so bile mnogim srečo-lovcem mnogo bolj znane, nego zemljiška knjiga. Danes je zbornica sklenila zakon, ki pooblašča vlado, da vpelje razredno loterijo in najpozneje v 10 letih ustavi sedanjo malo loterijo. Večina pa jc odklonila vse predloge, da se takoj ustavi mala loterija in da se banke popolnoma izključijo pri prodaji srečk.
Boj za dnevni red.
Danes opoludne je konvent načelnikov sklenil, naj se kol prva točka postavi na dnevni red proračunski provizorij. Dr. German in dr. Steinwender pa sta nasve-tovala, naj se preje reši reforma poslovnika. Ta nasvet pa ni obveljal. V zmislu tega sklepa je koncem seje predlagal podpredsednik Pernerstorfer, da jutri zbornica prične razpravo o provizoriju proračuna za prvo polovico prihodnjega leta. Večina je temu predlogu pritrdila. Proti so glasovali samo jugoslovanski in rusinski poslanci ter češki radikalci.
Nato predlaga vitez Pantz, ki je zopet vstopil v krščanskosocialno zvezo, naj pride za proračunskim provizorijem takoj na vrsto poslovnik in se zapostavita dve drugi točki, ki sta že od junija na dnevnem redu. In sedaj se je pričel dirindaj. Pernerstorfer odredi glasovanje. Vsa levica in socialni demokratje vstanejo za predlog, vsa desnica, Jugoslovani in Rusini v središču obsede. Ker je bila večina dvomljiva, odredi predsednik, naj zapisnikarji štejejo glasove. Čez nekaj minut izjavi predsednik: Za Pančev prediog je glasovalo 207 poslancev, proti 92, torej jc predlog sprejet. Kot bi trenil nastane nepopisen krik in ropot, ker je bilo jasno, da štetje glasov ni bilo pravilno. Predsednik zvoni in kriči, a krik se jc šele polegel, ko je bila znana pomota. Predsednik Pernerstorfer se opravičuje, da je prečital razmerje glasov, kašo mu naznanili zapisnikarji. Revizija ie pokazala, da je za Pančev predlog glasovalo samo 149 poslancev, proti pa 150, torej predlog ni obveljal. Zopet krik in smeh, na levici pa dolgi obrazi. Pripomnim, da so socialni demokratje brez izjeme glasovali za Panlza, Poljaki pa proti, in sicer zato, ker konvent ni bil tega sklenil. Na-
čelnik poljskega kluba dr. L e o je obžaloval, da zbornica ne upošteva lega, kar sklene konvent. Omeniti moram, cla hrvat-sko-slovenski klub danes ni poslal zastopnika v konvent, ker večina proračunskega odseka in predsednik dr. Korytowski se še obotavljata našim članom dati primerno zadoščenje.
Varnost hranilnih vlog.
Minister za notranje posle baron H e i -nold je danes odgovoril na interpelacijo glede hranilnih vlog. Rekel je: Že v oktobru so začele stranke vzdigovati hranilne vloge pri posameznih hranilnicah. Vlada je dognala, da je bilo občinstvo v strahu pred mogočo vojno. Vlada je tudi takoj storila primerne korake proti krogom, ki brezvestno in gotovo le iz špekulacije širijo take govorice. Toda bojazljivi ljudje se niso pomirili in še v večji meri zahtevali svoj denar od hranilnic. Enake dogodke smo opazovali tudi povodom aneksije Bosne in Hercegovine spomladi leta 1909. Tudi tedaj so zlobni in pa nerazsodni ljudje begali javnost, da bode država zaplenila ves denar hranilnic za vojsko. Kakor tedaj, mora vlada tudi sedaj najodločneje zavračati govorice aii sumnje. da hi se država hotela samo dotakniti zasebnega premoženja. Po mejnarodnem pravu še sovražnik, ko bi prišel v deželo, ne sme porabiti denarja v denarnih zavod h. Zato sem žc 26. oktobra — nadaljuje minister — in pozneje zopet opozoril časnike in deželne vlade, naj pomirjajo ljudstvo, zavračajo take neutemeljene govorice iu tudi kaznujejo tiste, ki begajo javnost. Zato je opravičeno upanje, da se pomiri javnost, ker denar v hranilnicah ni v nobeni nevarnosti in so prazne vse govorice o vojski. (Živahna pohvala.)
Popolnoma soglašamo s to vladno izjavo. Tembolj oa obsojamo liste časnikarske kreature, ki iz samega narodnega sovraštva ali pa iz lalmi-patriotizma brusijo meče proti praznim strahovom. Ti so ravno največji sovražniki, ker brezvestno begajo javnost s tartarskimi poročili z Balkana. Proslulega konzula Prohazko so te časnikarske hijene najmanj žc desetkrat proglasile za mrtvega in poživljale vlado, naj s skrajno silo postopa proti »srbskim divjakom«. In vendar je Prohazka še pred tednom brzojavil na Dunaj, cla je živ in zdrav. Toda hijena išče svoje žrtve in rije dalje za kostmi. Tem človeškim zverinam naj bi bila vlada o pravem času obesila torbe na žlobudrave gobce. Čitajte današnjo večerno izdajo časopisa >Zeil«, kaj piše o Prohazki. Upamo, da je tudi lo poročilo
LISTEK.
Ha sveS.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Prcjezdili so planjavo in dospeli proti večeru do zidovja zunanjega mesta ter se ustavili pred velikimi vrati. Kot pri prvem gradu jim jc i tukaj prišla nasproti četa svečano opravljenih mož, ki so izpregovorili z Masudo nekaj besedi ter jih peljali čez most in skozi trojna železna vrata v mesto.
Čuden je bil ta kraj; mecl zunanjim mestom, kjer so bili, in gradom z notranjim mestom, je zijal velik, nacl devet čevljev globok prepad. Preko tega prepada pa je držal kakih dvesto korakov dolg most, zgrajen iz kamenja, brez ograje in samo tri korake širok.
»Jezdita brez strahu dalje,« jc rekla Masuda. »Vajina konja sta vajena višav, mula in moj konj pa poj deta za njima.«
Godvin potrka Plama po vratu, ne cla bi na obrazu pokazal dvom, ki ga je občutil, konj pa je stopal po ozkem mostu ozirajoč se v strašni globoki prepad. Za Platnom je stopal Dim in brskal. mule pa za njim. Samo Masudin konj sc jc plašil; a ona ga vspodbode z
ostrogami, in konj se zažene na most in zdirja čezenj.
Pred seboj so zagledali mogočno trdnjavo. Nasproti jim pride belo oblečen častnik, ki jih pozdravi z globokim poklonom, in ž njim služabniki, ki so jim pomagali razjabati. Ti ljudje so peljali konje v hleve, kamor sta šla. tudi brata, cla sta sc prepričala, cla so njihove živali v dobri oskrbi. Nato jih spremi častnik po mnogih hodnikih do sob za goste, kjer so že našli svojo prtljago. Tukaj se Masuda ocl nju poslovi rekoč, da. jih zopet, obišče drugo jutro ter odide s častnikom.
Wulf sc jc oziral po veliki obokani sobi, ki so jo zdaj razsvitljevalc svetilke na železnih drogih ob zidu ter rekel:
»Veš kaj, jaz bi raje prebil noč med levi v puščavi kakor na tem čudnem kraju.«
Koma j je izprcgovoril te besede, so se razgrnile zaveso in v sobo so prišle lepe ženske, oblečene v fine tančice. Položile so jedi pred brala, vabeč jih z nauiigavanjem iu smehljanjem, da sc poslužita; druge so prinesle posode z dišečo vodo, in jima oblile roke. Sedla sta in pokušala ieclila. ki so jima bila neznana, pa zelo prijetnega okusa; med jedjo pa so jima za zaveso prepevale ženske in igrale na harfe in piščali. Prinesle so jima tudi vina; tega se pa z ozirom na Masudinc besede nista do-
taknila ter prosila z znamenji vode, ki so jo kmalu prinesli.
Po končani večerji so ženske odnesle posodo in prišli so črni sužnji; ti so ju peljali v kopeli, kakršnih še nikoli nista videla; tu sta se najprej kopala v vroči, nato pa v mrzli vodi. Drgnili so ju z dišečimi olji, zavili v bela oblačila in jih peljali nazaj v njuno sobo, kjer sta. našla postelje, pripravljene. Ker sta bila močno utrujena, sta. sc vlegla in ob zvokih prijetne godbe kmalu zaspala.
Ko sta. se prebudila, se jo razlivala svetloba solnca skozi visoka okna.
»Slišal sem žc praviti o začaranih gradovih,« je rekel Godvin, »in zdaj mislim, da sva v takem gradu.
»Skoraj res « odvrne VVulf.
Vstala sta in se oblekla v čista oblačila ter vzela najboljši plašč, ki sta, ga. prinesla seboj na mulah; nato pa so prišle v sobo zastrte ženske z zaju-trekom. Brata sta kazala ženskam znamenja, cla želita brisač, cla. si osnažita oklep. Ženske sc kmalu vrnejo z brisačo in mazilom v loncu; sedejo na tla, in prično snažiti njune oklepe. Godvin in Wulf pa sta likala čelado, ostroge in zapone, snažila meč in bodala ter jih brusila s kamenom, ki sta ga v ta namen nosila seboj.
Pri delu so se žensko tiho razgo-
varjale in brata sta nekaj razumela, vendar ne vsega.
»Lepa dvojica zares « je rekla prva. »Srečno bi bile, cla bi imele take soproge.«
»Da, res,« odgovori druga; »gotovo morata biti ta dva dvojčka, ker sta si tako podobna.«
»Kruto jc bilo od gospe Masudc, da je privedla ta dva ptiča v gospodove mreže. Lahko bi ju bila posvarila.«
»Masuda jc bila vedno okrutna,« je odgovorila druga;« ona sovraži vse možke, kar je naravno. Mislim pa, cla bi silno ljubila onega, ki bi ga rada imela, in bi bilo morda zanj šc hujše nego njeno sovraštvo.«
»Ali sta dva viteza ogleduha?«
»Sodim, da, abotna človeka sta., ki mislita, cla morata, biti ogleduha. Bolje bi bila storila, če bi se držala borb. za kar sta brezdvomno dovolj sposobna. Kaj pa se zgodi ž njima?«
»Kar se vedno zgodi, sodim — prijetne urice izpočetka; potem pa, ko ju izvabijo, pride izbera med vero in čašo. Ali pa jih morda vržejo v ječo, ker se zdita, tla sla plemenitega stanu, da jih odkupijo. Da, da, okrutno je bilo od Masudc, cla ju je tako sprejela; morda sta celo samo potnika, ki želita videti naše mesto.«
(Dalje.)
neresnično. A če je Ie polovica resnice, potem se ne čudimo, da ga srbska solda-teska ni prijemala z rokavicami. Ali so Nemci v vojski s Francozi postopali drugače s sovražnikom, ki je zavratno nosil dinamit in bodalo pod plaščem? Vojska je vojska, ko zbesni tudi kulturen človek. In srbski trem do Adrije? Grof Berchtold je izjavil v delegaciji, ponavljali so drugi di-plomatje, da Srbija dobi primerno trgovsko pristanišče. Toda špekulantje in znani s i k o f a n t j e hočejo za vsako ceno to preporno vprašanje izrabiti za »casus belli«. Te cigane je treba ošvrkniti po prstih, ki se igrajo z ognjem, in pristriči jim dolge jezike. Ravnotako pa moramo odločno obsojati tudi vse neumestne demonstracije, ki jih uprizarjajo nerazsodni življi in zlorabljajo proti nam naši odkriti in prikriti nasprotniki. Est modus in rebus ...
Brambni odsek.
Danes za četrto uro je načelnik vitez Pogačnik zopet sklical brambni odsek, da reši predlogo o vojaških korih. Socialni demokratje pobijajo ta načrt. Hrvatsko-slovenski klub pa je naročil svojim članom, aaj zahtevajo, naj se preje reši načrt zakona, ki bi zagotavljal primerne odškodnine mornarjem za četrto leto aktivne službe. Že v juniju sta odsek in zbornica brez ugovora sprejela predlog poslanca Žitnika, naj vlada v tem oziru čimpreje potrebno ukrene. Dr. Laginja je tudi v juniju vložil primeren načrt zakona. Toda vlada se bržčas še ni bavila s tem vprašanjem, ki je gotovo večje važnosti za stotere revne družine, nego veteranski kori. Mi tudi teh ne omalovažujemo, toda kruh ie nujnejši nego parada. In tako smo se v odseku nehote in prez dogovora srečali s socialnimi demokrati in češkimi poslanci, Prepustili smo najprvo sklepčnost tako-ivani delovni večini. Vlačili so skupaj iz vseh kotov svoje člane, toda pri volitvi dveh novih podpredsednikov je bilo oddanih samo 24 glasov, Ker je za sklepčnost potrebnih 27 članov, se seja ni mogla nadaljevati.
Nemci orolesiirajo proii jugoslovanski obslrokciji.
Dunaj, 26. nov.
V ponedeljek zvečer so sklicali dunajski Nemci velik protesni shod proti jugoslovanski obstrukciji v parlamentu v veliki dvorani dunajskega trgovskega društva. Dasi so že teden prej bobnali ljudi z velikimi letaki skupaj, se je udeležilo shoda komaj kakih 250 oseb, med temi kakih 15 poslancev nemškega Nationalverban-da. Ves shod ni pokazal prav ničesar drugega kot grozen strah, ki ga občutijo Nemci pred naraščajočo silo Slovanov.
Neposredno pred otvoritvijo shoda je pripeljal eden izmed prirediteljev na galerijo nekako 30 cestnih razgrajačev in jim dajal natančna navodila, kako morajo delati štimungo za avstrijsko nemštvo.
Nato so pa grmeli eden za drugim zoper Slovence, obsojali predvsem srbsko nedeljsko demonstracijo na Dunaju in premlevali stare obrabljene fraze zoper Jugoslovane. Neizogibni Marckel je moral biti seveda tudi zraven in si je prizadeval osmešiti posebno S. L. S. in njenega voditelja, za kar je žc.1 burno pohvalo od strani galerije; seveda je osmešil v očeh vsakega bolj pametnega človeka le bolj sebe. Vsi so bili edini v misli, da sc nam Slovencem mnogo predobro godi! Poslanec dr. Bachmann je posebno poudarjal nemško gravitacijo na Dunaj; galerija mu je pa hotela to njegovo trditev najbrže ovreči, kajti ponovno so se slišali burni klici z galerije: »Hoch Deutschland, hoch Kaiser VVilhelm!«
Poslanec Kraft je imenoval ob-strukcijo Jugoslovanov overturo velike bližajoče se drame in poslanec Wedra je v divjih izbruhih imenoval Šusterši-ča velcizdajalca in slovenskega ireden-tista, ki bi po njegovih mislih že davno zaslužil vešala.
Najbolj pa se je odlikoval po svojem znanju državnozborski poslanec VII. dunajskega okraja, ki je, lioteč ka-rakterizirati Slovence, pripovedoval dunajski inteligenci, da jc to narod, ki jc postavil okrog devetdesetega leta v Ljubljani nekemu gotovemu Prešernu spomenik, ker je baje ta človek i z n a -š e 1 okrog leta osemdesetega slovensko slovnico! In ta narod, kojega pismeni jezik je star komaj 30 let, hoče gospodariti v Avstriji, v kateri imajo edino Nemci pravico do obstoja. Tako se je završila ta res zabavna komedija, pretrgana venomer od brezpomembnih klicev najete galerije, katerim so sc morali prireditelji sami od srca smejati, z resolucijo, ki poziva vlado, naj nastopi proti obstrukciji z vsemi sredstvi.
Po shodu se je zbralo kakih sto razgrajačev, ki so sc napotili pred srb-
sko poslaništvo. Med potjo so dajali duška svojemu patriotizmu s tem, da so navdušeno peli: »Die VVacht am Rhein« in »Deutschland, Deutschland iiber alles« — le t upa tam se je slišal vsklik: »Iloch Osterreich! Nieder mit Serbien!« — večinoma so bili močnejši klici: »Hoch Deutschland und Kaiser Wilhelm!«
Pot do srbskega poslaništva je bila zaprta s policijskim kordonom, zato so se demonstranti polagoma razkropili.
Taka komedija naj bi torej strašila Jugoslovane in dokazovala nemški značaj Dunaja!
Mirni zunanji položaj.
Dunaj. Položaj presojajo ugodnejše. Sodijo, da Sazonov zasleduje mirovno politiko in da mu ruski car popolnoma zaupa.
Kolin. »Kolnische Ztg.« poroča iz Belgrada, da na vojsko v Belgradu ne verujejo in da se sprijaznujejo z neodvisno Albanijo.
Belgrad. Rusija je v Belgradu izjavila, da je vedno računala s samoupravno Albanijo, od Avstrije pa pričakuje, da Srbom omogoči dohod k morju.
Rim. »Mcssagcro« objavlja razgovor z ruskim poslanikom v Rimu Kru-penskijem, ki je. izjavil, da moramo biti nemškemu zunanjemu uradu hvaležni za pomirjevalno izjavo v »Nord. All-gemeine Ztg.« Ne veruje, da bi Avstro Ogrska Srbiji stavila ultimat, pač je pa potrebna evropska konferenca, ki pa vprašanja o Dardanelih ne bo reševala.
London. »Reutcr« poroča iz diplo-matičnih krogov, da se ni nič zgodilo, kar bi upravičili kako bojazen.
Dunaj. Avdienca avstrijskega poslanika v Carskem Selu je dokazala, da Rusija zasleduje korektno in miroljubno politiko.
Rim. »Tribuna« piše, da je političen položaj pojasnjen. Vse velevlasti so se zedinile za samoupravo in nevtra-ilzacijo Albanije. Tudi Avstro - Ogrska je zadovoljna, da se rešijo njene zahteve pri konferenci. »Giornale d' Italia« pristavlja, da Italija Grkom ne dopusti zasesti Valone.
Mero Maska.
Pariz. »Figaro« objavlja brzojavko svojega zasebnega poročevalca Gravi-erja iz Belgrada, ki poroča: »V Prizrenu sem govoril z avstro-ogrskim konzulom Prochaskom. Konzul se je pritoževal, ker je ločen od ostalega sveta. Njegovemu dragomanu je neka srbska patrulja vzela celo poštne pošiljatve. Kakor je Gravier dognal, je dragoman sam izzval srbske vojake. Splošno so ve, kakšno vlogo da je Prochaska igral. Poizkušal je baje zanetiti vstajo proti Srbom. Razširjal je novice, da so Avstrijci zasedli Mitrovico in Belgrad in baje izjavil, da bi bila sramota, če se tako mesto kakor Prizren brez odpora prepusti Srbom. Nekega Albanca, ki jo te napačne govorice razširjal, so Srbi prijeli in ustrelili. Prochaska sc ni udeležil demarše ruskega konz\ila glede na predajo mesta, 10 dni Srbi oficieino niso niti znali, da se nahaja Prochaska v Prizrenu. Vstaja rodu Ljuma jc tudi povzročila mnogo sumničenj. Konzu-latni tajnik sc je čudil, da se je rod Ljuma tako hitro udal. Neko staro Al-banko so Srbi prijeli, ko je zapustila konzulat. V hlebu kruha, ki ga je nesla iz konzulata, so dobili patrone. V konzulovi kleti da so našli več sto pušk. Začetkom septembra je konzul Prochaska poslal na Dunaj 3 Albance iz Prizrena. dva. iz Djakova in 3 iz Peči, ki so izjavili, da žele Albanci priti pod Avstrijo.
Belgrad. Konzul Edl se je iz Mitrovico vrnil v Skoplje, nakar odpotuje v Prizren.
Dunaj. Poročilo, ki ga je aviziral konzul Prochaska, je deloma došlo. Prochaska ostane v Skoplju.
Dunaj. Svoji materi je Prochaska brzojavil, cla je srečno došel v Skoplje.
Dunaj. V zunanje ministrstvo je došla brzojavka konzula Edla o njegovem razgovoru s Prochasko. Brzojavka pa ni popolna, ker manjka srednji del. Nekateri listi se zaradi tega zopet raz-hurjajo, češ. cla je srbska vlada brzojavko popačila, da bi se počenjanje Srbov v Prizrenu zakrilo.
V Turčiji odpravljena usiava.
Carigrad. Turški ministrski svet jc v svoji zadnji seji sklenil: »Zgodovina zadnjih štirih let dokazuje, da ustava državi ni primerna in da ji ni koristila. Vlada je zato sklenila, da v najvišjem interesu države odpravi ustavo. Tozadevni sultanov irade se v kratkem izda.« Padla je torej tista turška usiava, ki so io naši zunanji ministri ved-
no tako slavili. Naš tisk jc žc, ko se je I Turčiji ustava dovolila, zavzemal stališče, da Turki za ustavo kakor sploh za noben napredek niso sposobni.
Vojska s Turčijo se najbrž nadaljuje. -Buloari se pripravljajo. - Odrin.
Carigrad. Poročila, cla se sklene kmalu mir, so prezgodnja, ker je tudi Kiamil paša za to, da se vojska nadaljuje do skrajnosti.
Frankiurt. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da hočejo Turki obdržati vso Tracijo, za Macedonijo in Albanijo pa zahtevajo samoupravo.
Sofija. Turki izlcušajo pogajanja o miru zavlačevati, Bulgari pa zahtevajo, da naj sc Turki takoj odločijo.
Sofija. Bulgarija se odločno protivi, da bi o koncu balkanske vojske sklepala evropska konferenca. Bulgarija bi konferenci lc pritrdila, če sc program konferenci prej določi in bi konferenca zgolj sankcionirala novi položaj.
Belgrad. Srbska vlada je izjavila, da odpošlje bulgarski armadi še 60.000 mož vojaštva.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Turške kavalerijske patrulje poročajo, da se Bulgari z veliko silo zopet približujejo čataldškim utrdbam, pred katerimi se utrjajo. Zdi se, da se bitka pred čataldškimi utrdbami zopet kmalu prične. Baja stoji pred čataldškimi utrdbami 7 bulgarskih divizij.
Kolin. Iz Sv. Štefana se poroča, da stoji nova turška armada pri Burgasu in Bogazkoiju, ki da namerava pričeti ofenzivo proti Bulgarom.
Carigrad. Dne 26. t. m. pred čataldškimi utrdbami ni bilo bojev. Turki in Bulgari grade utrdbe.
Belgrad. Rezervni častniki in vojaški uradniki, ki do zdaj še niso bili pozvani pod orožje, se morajo tekom 24 ur prijaviti armadi.
Sofija. Rekruti letnika 1914 so dne 3. d embra pozvani pod orožje.
Odrin. Ko so Bulgari zadnjič proti Odrinu prodirali, so zavzeli edina dva odrinska mlina. Neki ujeti turški častnik je izjavil, da mora Odrin kmalu pasti, ker ni v mestu več živil.
Pred Valono in Oračem. - Janina se kmalu onieea.
B r i n d i s i. T&rki so zapustili obrežni mesti Gumenico in Sagias, ker se Grki bližajo. V nedeljo so zasedli Grki otok Sa-seno, ki leži nasproti Valoni. V Prevezi so Grki izkrcavali velike oblegovalne topove, ki jih bodo ob operacijah proti Janini potrebovali.
C u r i h. Iz Preveze se poroča, da Janina najbrže kmalu pade, ker so vse am-
bulance in zdravniki odposlani proti Janini.
R i m, Iz Jakina v Drač se je odpeljal novi laški konzul Dolfini. Spremlja ga ena torpedovka.
Različne vesti.
Sofija. Trdi se, da Rumunija mobilizira. Izključeno ni, da prihiti balkanski zvezi na pomoč,
Berolin. Iz Sofije se poroča, da pričakujejo v četrtek predsednia bulgarskega sobranja Daneva v Bukarešti.
S o si j a. (Oficieino.) Vsa poročila, da so uprizarjali bulgarski vojaki izgrede v Solunu in v Makedoniji, so tendenčno zlagana.
A t e n e. Iz Soluna so prepeljali v Atene 500 vjetih turških častnikov in 600 vojakov, ker so poizkušali vstajo. Porazdelili so jih deloma v Atene, deloma pa po otokih.
Telesna straža (garda) kralja Ferdinanda,
Neki prijatelj našega lista nam poroča iz Plovdiva, da je dne 17. novembra telesna straža bulgarskega kralja Ferdinanda odšla na bojišče pri Čataldži, da bi se tako povišal sijaj krščanskih zmag. Najbrže so Bulgari res že delali priprave za slovesen vhod v Carigrad.
505.000 K za brske ranjence
so zbrali doslej Srbi v Bosni in Hercegovini.
Imenovanje uradnikov v osvobojenih srbskih pokrajinah
izvršuje, dokler traja vojno stanje, vrhovno poveljstvo. Kasneje bo imenovanja potrdil kralj s posebnim ukazom.
Dar srbskih častnikov kralju Petru.
Srbski častniki v Ferizoviču so kralju Petru podarili historični meč srbskega kralja Uroša.
Pismo iz Srbije.
(Od našega poročevalca.)
Turški topovi v Srbiji. — Ranjenci. — Vojaki in verski obredi. — Sežiganje Turkov.
—	Duhovniki — junaki--Metropolit kot
poveljnik. — Socialist, na bojnem polju.
—	Bajram in Slave. — Vidov dan na ma-ščevanem Kosovu. — Kralj Jurij o srbski
armadi.
B e 1 g r a d, 24. nov.
Predvčerajšnjim so pripeljali v Belgrad 20 poljskih in 12 gorskih Kruppovih topov, ki so jih Srbi Turkom zaplendi na Kumanovem. Topovi so novi in popolnoma v redu, tako da jih je mogoče takoj uporabiti. Poleg topov se nahaja tudi veliko voz z municijo. Vse so spravili v artilerijski arsenal.
Ob istem času so pripeljali v Kraguje-vac, kjer se nahajajo glasoviti in veliki državni vojno-tehnični zavodi (ljudstvo jih imenuje »topolivnica«), 190 topov in 156 voz municije. Ti topovi so nekoliko poškodovani; začeli so jih takoj popravljati in bodo v najkrajšem času sposobni za uporabo. Vsi topovi so popolnoma novi. Poiz-kušnje v kragujevškem zavodu so pokazale, da šrapneli niso dobri, zato se razstre-ljivna snov zameni z novo. Tako bo srbska artiljerija v najkrajšem času okrepljena z 250 novimi Kruppovimi topovi in veliko količino municije.
V Kragujevac so pripeljali tudi 100.000 turških pušk in silno množino krogelj; vse so spravili v tamošnja skladišča.
Z bojnega polja vsak dan dohaja na stotine ranjencev. Prava sreča je, da se ranjencem s Kumanova zdravje tako hitro povrača, da so jih že večinoma odpustili domov ali pa so bili odpravljeni k svojim četam na bojno polje. Drugače bi ne vedeli kam z novimi ranjenci, izmed ranjenih častnikov se jih je že dvanajst vrnilo na bojišče.
Število ranjencev s Prilepa in Bitolja je ogromno. Pa tudi mrtvih je strašno veliko: na naši strani jih bo 3000 do 4000, na turški pa 15,000 do 20.000. Zakopavanje mrličev prizadeva srbskemu poveljstvu velike težave.
Srbski vojak gre veselo v smri, ioda eno vsak kategorično zahteva: ako pade, se mora pokopati po vseh obredih svete cerkve. Vsak smatra za največji greh, največjo nesrečo in sramoto, ako bi ga pokopali, ne da bi mu bili preje na prsih prekrižali roke, ne da bi mu bil pop pel pogrebne molitve in mu ne pokadil in pokropil groba. A kdo bi vse to mogel opraviti tam, kjer je na en sam dan na tisoče mrtvih! Toda mora sel — če ne radi mrtvih pa radi — živih. Zato gre z armado zelo veliko število duhovnikov, da opevajo mrtve, celi oddelki vojske so pa odrejeni za to, da kopljejo grobove, v katere potem z vso nežnostjo in pazljivostjo polagajo svoje to. variše, padle »za krst časni in slobodu zlalnu«. Ni en srbski vojak se ne pokoplje brez duhovnika in to tolaži njegove domače in daje pogum njegovim živim tovarišem.
S Turki pa že ni več mogoče tako pazljivo postopati v verskem oziru, ker jih je ogromno število. Zgubilo bi se preveč časa. Na bojno polje so se že odposlali stroji za sežiganje Turkov, ki jih je krog Prilepa in Bitolja padlo do 20.000.
Poleg duhovnikov, ki gredo z armado v svrho dušnega pastirstva, je v vojnih vrstah še veliko število duhovnikov-voiakov. Pop Ivan Grkovič (Gapon) je kot vstaški vojvoda hrabro padel na Kumanovu; pop Filip Tomič se istotako bori v neki vstaški četi in z njim še mnogo drugih duhovnikov, zlasti iz osvobojenih krajev.
Na čelu vstaških čet, ki so prideljene ibarski armadi generala Živkoviča, stoji mitropolit Ničifor, ki je križ in žezlo zame-nil z mečem, dokler ne bo osvobojena cela njegova škofija.
Tu hočem omeniti še neko zanimivo stvar. Med rezervnimi častniki srbske armade jc prav veliko — socialnih demokratov. Po zatrdilu nj hovih poveljnikov so to najboljši častniki, ki neustrašeno drve v žrelo smrti. Pozabili so na svoje nauke in se kar fanatično bore v vojni, ki se vrši pod geslom: »Za krst časni in slobodu zlatnu.« Vodja socialistov v Srbiji je jako izobražen mož, Dimitrij Tucovič, sin pravoslavnega duhovnika. Tucovič je rezervni poročnik pehote in on je bil edini srbski vojak, ki je bil ranjen v bitki na Kumanovu, pa po nobeni ceni ni hotel iti v bolnišnico, marveč jc ranjen korakal dalje na čelu svoje čete — proti Velesu, Prilepu in Bitolju. Ta »rdeča« požrtvovalnost in ljubezen do domovine je napravila na vse najboljši vtis. Socialisti, ki se nahajajo v bojnih vrstah, so najboljši vojaki, tisti pa, ki za vojno niso sposobni in so ostali doma, pa po r,Radničkih novinah« kriče proti vojni. Kako so si s tem škodili med delavstvom, lahko presodite po tem, da izhrja sedaj njihovo glasilo, ki so ga pred vo>o tisk,-v 7—8000 izvodih, komaj v par s'"> Izti; liu tega je list, ki je bil pred vo; > dne\ postal reven, zanikern tednik.
Nedavno je bil največji muslirr; rs: i P.r§*aik gajratn. V vseh krajih nove Srbije
se je svečano obhajal. Srbski poveljniki so pokazali veliko obzirnost ter so obiskali mohamedanske prvake in čestitali Bajram. Ta pozornost je napravila jako lep vtis na mohamedansko prebivalstvo, ki je seveda potrto, ker vidi, da se jc raja dvignila in da je njihovo carstvo odšlo, da se nikdar več ne vrne.
Ravno tistega dne se je v starih srbskih stolnicah: Skoplju, Prištini in Prizrenu slavil »sv. Arhandjel Mihajlo« kot krstni patron slavne srbske dinastije Nemanjičev. Ta dan je prvič na bojnem polju obhajal svojo »Slavo« (godovni praznik) II. konjiški polk Dušana Silnega kot krstno ime svojega duhovnega glavarja.
Od Kosova do danes obhajajo Srbi, pa naj se nahajajo kjerkoli, — »Vidov dan« (28. junij) kot dan, ko je na Kosovu slavno padlo srbsko carstvo. Po 524 letih bo prihodnje leto prvikrat mogoče, da se za kosovske heroje opravi zadušnica na tistem mestu, kjer so tako slavno padli za domovino. Na maščevanem Kosovu bo leta 1913. poleg »Muratovega tulbeta«, kjer je Miloš Obilic ubil carja Murata in kjer je padel srbski car Lazar — prvi veliki vsesrbski shod, h kateremu bodo prišli Srbi od vsepovsod, kjerkoli prebivajo. Od Kosova pa do danes so se Srbi med sabo pozdravljali >-Do Vidova«, in glej, sedaj po 500 letih se bodo na Vidovo 1. 1913. sešli iz vseh srbskih krajev, da vidijo Kosovo, toliko opevano, toliko zaželjeno in tako junaška maščevano Kosovo... Na Kosovem se bo tedaj vršila tudi velika vojaška parada, ki se je bo udeležilo 100.000 vojakov.
To bo največji in najznačilnejši tabor srbskega naroda, odkar se je doselil v te kraje.
Naša vojska je v več smereh prodrla proti Adriji in zavzela Drač, Lješ in Sv, Ivan di Medua. Brzina, s katero so se te opracije izvedle, je presenetila vse evropske vojne avtoritete, ker je to uspeh, ka-koršnega še ne pozna vojna zgodovina. Ker so te pokrajine docela neprehodne in naši vojski ni mogel slediti tren, je naše vrhovno poveljstvo prosilo zavezniško grško vrhovno poveljstvo, da bi grške ladje srbsko vojsko ob Adriji oskrbovale s hrano. Kralj Jurij je nato takoj brzojavno odgovoril, da bo srbska vojska z Grške dobivala provijant in pristavil, da bo to le majhen del priznanja Grške srbski armadi, ki se je s svojo brezprimerno hrabrostjo in velikimi zmagami tako proslavila.
Seja nrvašKo-srDsKe Koalicije.
(Iz Zagreba.)
Eksekutivni odbor hrvaško-srbske koalicije je za petek, dne 29. t. m. sklical zaupni sestanek članov koaliranih hrvaških in srbskih strank. Sestanek se bo vršil v Budimpešti; na dnevnem redu bo posvetovanje in sklepanje o aktuelnih političnih vprašanjih. Srb-sko-hrvaška koalicija bo na tem sestanku sprejela resolucijo proti komisari-atu na Hrvaškem, proti režimu komisarja Čuvaja., nadalje proti suspendiranju srbske cerkvene avtonomije. Preciziralo se. bo tudi stališče koalicije v balkanskem vprašanju in mednarodnem položaju. Dalje se bo zavzelo stališče proti izjavi ministrskega predsednika Lukacsa, ki jo je glede politike na Hrvaškem podal pred nekolikimi dnevi. Ta konferenca koalicije se v tukajšnjih političnih krogih z veliko napetostjo pričakuje, ker koalicija kot taka izza uvedbe komisariata še ni nastopila.
izpred sodišča.
IZI RED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Porotniki so krivdo na uboj v zadevi žlletnega Valen ina Goloba, ki je b 1 obdol-žen, da je ubil v Stranjah ianta Antona Gradišnika, z 9 proti 3 glasovom zanikali. Sodišče je nato obtoženca oprostilo.
Pri zažiganju zasačena.
Dne 10. oktobra zvečer je v vasi Topole prestrašil vaščane krik, da gori pri Staretovih. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in ima posestnik Matevž Stare po mnenju izvedencev 4409 K 20 h škode. Le srečnemu slučaju se je bilo zahvaliti, da ni bilo vetra, ker bi bil v tem slučaju požar uničil celo vas. Orožnikom se je posrečilo zasačiti na licu mesta požigalca v osebi Franceta Lopa 22 let starega hlapca, in Franceta Zabreta, 22 let starega poseslnikovega sina, oba iz Topola. Lap je takoj orožnikom svoje dejanje priznal, medtem ko Zabret taji in skuša vso svojo krivdo navaliti na svojega tovariša. Dognano pa je, da sta zažgala iz sovraštva, katerega gojita do Matevža Sla-reta. Slednji ima Lapovo sestro za ženo in bi bil rad prevzel domače zemljišče, a oče ga je izročil sestri, njemu je pa določil le 200 K odpravščine. To je obdolženca grizlo in je dalo povod, da je svojega očeta nekoč telesno poškodoval ter je bil zaradi tega tudi kaznovan, in kakor sam priznava, jc bil tudi na sestro in svaka jezen, ker se jc



Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Turčiji. Človeška zgodovina ne pomni vojske, ki bi bila zahtevala toliko nade-polnih mladih življenj in ki bi v tako kratkem času dosegla toliko velikih uspehov. V par dneh so štrli Slovani moč ogromnega turškega naroda tako, da bo v kratkem izginila vsaka sled za Turčinom v Evropi.
Cel svet se čudi Slovanom in zasleduje z največjo napetostjo to vojsko, kaj šele mi Slovenci, na katere utegne uspeh te vojske odločilno vplivati.
Ker smo pa vezani samo na kratka poročila v časopisju, ki si večkrat nasprotujejo, je pač upravičena želja, da se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni knjigi, ki jo bomo brali mi in naši potomci z zanimanjem še poznejša leta; saj jamči že prvi sešitek in jamčita imeni gg. autorjev, da bo to knjiga trajne vrednosti. Kniigo sta sestavila c. kr. profesorja Union Šušnik in dr. Vinko Šarabon pod naslovom
m^ma
C3II
na prvemu kniiaa Sio ve;;

Prvi sešitek te knjige j 2 ravnokar Izšel, drugi sešitek sledi ža v začetku prihodnjega tedna, nadaljevanje pa v tedenskih presledkih.
Prvi sešitek obsega predzgodovino te vojske, ki je za umevanje poznejših dogodkov ne0bh0di70 potrebna. Najzanimi-ve!ša in najbolj privlačna tvarina o novih vojnih dogodkih in operacijah sledi v prihodnjih sešitkih.
Naročniki naj se takoj zglasijo, da nam bo mogoče določiti visokost naloga za poznejše sešitke in vse potrebno pripraviti za točno razpošiljanje.
Istočasno priporočamo:
M svobodnim mtm ffifRAV*
Ta roman je po enoglasni sodbi vseh literarnih krogov najlepše slovensko leposlovno delo in je ravno danes posebno aktualen, ker nudi najboljši vpogled v zgodovino Balkanskih narodov.
Ma SteMJSonfc
Škenderbeg je največji krščanski junak, kolikor se jih jc kdaj rodilo na Balkanu in se njegovo ime ravno sedaj večkrat imenuje v časopisju. On je rešil domovino turškega jarma in ta povest o Skendcr-begovi vstaji je silno zanimiva in poučna.
M M
i««fii Dr. E. tare. Cona !i 41, U8KUBI VfcihsHI ¥822110 ii 5 —
Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimivo knjigo, ker je važno primerjati sedanjo vojsko na Balkanu s predzadnjo med Rusi in Japonci.	(
na zemljišče pritisnil. Pa tudi Zabret ima jezo na Stareta, ker je imel namen, Lapovo sestro, sedaj Staretova žena, poročiti, oziroma se na Lapovo posestvo priženiti. Ker pa dekletu ni nikdar razodel svojih čutil, je umevno, da dekle sploh o njegovem nagnjenju ni ničesar vedelo. Takrat je Zabret, ko so pisma delali, tudi nahujskal fante, da bi iz Kamnika se vračajočega Stareta napadli. Lansko leto meseca decembra je tudi pregovoril več fantov, da so šli Zabrctu kozolec podret. Obsodba se proglasi zvečer.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU. Uboj.
Dne 27. t. m. se je obravnavalo proti zatožencema Janezu Rožmsnu iz Gri-belj in Anionu Požeku radi hudodelstva uboja. Dne 26. septembra t. 1., ko se je v Črnomlju vršil vojaški nabor, se je med fanti vnel pretep, pri katerem je Matija Žu-nič, ki je podil obtoženca, zadobil od teh udarce, vsled katerih je potem umrl. Janez Rožman in Anton Požek sta udrihala po Žuniču s debelimi koli, ki sta jih bila iztrgala z neke ograje. Rožman in Požek se bodeta sedaj za svoje dejanje pokorila; prvi s petimi leti, drugi pa s štirimi leti težke ječe.
Dnevne novice.
+ Naši shodi. Kmečka zveza za kočevski okraj jc zborovala v nedeljo popoldne v Dobrepoljah. Zborovalci so vztrajali nad tri ure. Posl. Bartol je poročal o delu v dež. zboru, kaplan Š k u 1 j jc vnemal zborovalce za stanovsko politično organizacijo in posl. Jaklič o posledicah vojske. Mimogrede se je dotaknil tudi domačih razmer. Vsa izvajanja so bila spremljana z velikim odobravanjem.
-f »Celinjski Vjesnik« z dne 25. t. m. z velikim zadovoljstvom beleži naš članek »Na Jugoslovanskem morju« poudarjajoč, da jo Slovenec« kot glasilo S. L. S. tolmač mišljenja celokupnega slovenskega naroda.
-f Nove podružnice »Slov. Straže« se snujejo: na čmučah, v Vovbrah pri Veli-kovcu in v Ptuju za mesto in okolico. Tako je prav! Posebno sedanj čas kliče nas vse k delu za čvrsto narodnoobrambno organizacijo!
-j- Pošten nemški krščanski glas. V
teh resnih časih Nemci mnogo pišejo o Slovanih v Avstriji. Eni nas psujejo za vele-izdajalce, ker želimo, da bi Avstrija v miru in prijateljstvu živela z Jugoslovani. Pišejo tako zaio, ker se nas boje. Drugi za-sramujejo Jugoslovane, češ, da so surovi, da grdo ravnajo s temi dobrimi Turki. Le malo Nemcev je, ki nas avstrijske Slovane pošteno sodijo. Katoliški nemški list, ki izhaja v Švici in se imenuje »S c h w e i z e r K a tli olik«, piše dne 1. t. mes. tako-le: »Nemška in avstrijska diplomacija bosta na Balkanu morali začc.ti drugače postopati. Doslej sla imeli Turka za prijatelja in zaveznika. Turčija in njena oblast v Evropi je propadla. Krščanski slovanski narodi pa so jerobstvu odrastli. Evropske države na Balkanu ne bodo smele več nastopati kot kaki grajski oskrbniki. Posebno avstrijski Nemci se bodo morali odvaditi tiste ošab-nosti, ki so jo dobili od Prusov, in bodo morali pr zneti Slovanom enakopravnost. Avstrija si more na Balkanu pridobiti prijateljev Ie potom svojih Slovanov, ne pa judov, Mažarov in Vsenemcev. Avstrija naj se uči od Rusije in nc od Prusije, kako se na Balkanu pridobiva vpliv,« — Tako piše nemški katoliški list v Švici, kjer tri narodnosti prijateljsko prebivajo skupaj. Tudi dunajski katoliški list »Oesierreichs katholi-sches Sonnlagsblatt« se toplo zavzema za Jugoslovane. Žal, da so ti glasovi med Nemci osamljeni.
-f Kaj se ne koniiscira. Krščanskoso-cialna »Salzburger Chronik« piše 26. t. m. dobesedno: »Mi smo malemu predrznemu jazbecu Srb ji obe roki k sporazumu ponudili, toda pod prekletstvom kraljevega umora stoječe ljudstvo ni naše roke sprejelo, marveč nanjo nesramno udarilo. V tem momentu bi bilo moralo nase mirovno cvilcnje ponehati in bi bili morali potegniti sabljo. Po era bi bil ti nesramneži, ki so nas imeli za slabe in boječe, kmaiu v svoje mišje luknje izginili. Naša vlada pa je le note pisala, na katere ni nihče do današnjega dne odgovoril.« — Tu se ne napada samo na barabski način srbskega naroda, marveč tudi naša diplomacija. In vendar vlada ni smatrala za potrebno ta izbruh fanatičnega sovraštva, ki hoče Avstrijo po sili v vojsko tirati, konfiscirati. In potem se še čudijo, če Jugoslovani nismo zadovoljni. Krščanskim socialcem pa menda ni dovolj, da so bili na Dunaju tepeni, ampak bi najbrže radi šc večje poraze doživeli ali pa se popolnoma fuzioniraii s stranko čestitega gospoda Wolfa.
-f Za škoia v Banjaluki je imenovan Joso G a r i č , dosedanji upravitelj škofije, star 43 let.
-f Umirovjjcnje hrvaškega generala. Fcm. Klobučar, poveljnik ogrskega in

hrvaškega domobransTvS, je bil precl par dnevi umirovljen.
+ »Domoljubova« številka 48 se je
nekoliko zakasnila vsled prilog, ki jih je bilo prilagati tej številki.
-j- O zvezi Slovencev s Hrvati jc
govoril minulo nedeljo na Vrhniki dr. Krek v tamošnjem izobraževalnem društvu. Predavanja se je poleg mnogo-brojne množice ljudstva udeležil tudi presvitli gosp. knezoškof.
—	Nečaveno izzivanje v Vevčah. Včeraj po shodu vevškega delavstva pri D. M. v Polju se je vračalo veliko delavk po cesti domov v Dobrunje. Delavke, ki so bile popolnoma mirne in niso nikogar izzvale, so bile zato zelo presenečene, ko je skočil proti njim neki orožnik in zakričal nanje: »P .... Dadonna, kam pa!« Vsled tega bogokletnega klica čuvaja miru in reda je bilo delavstvo umevno ogorčeno in je proti takemu umazanemu, kaznjivemu preklinje-vanju iz ust c. kr. orožnika (I), glasno, a dostojno protestiralo. Enega delavca je orožnik zapisal. Zahtevamo, da take neču-veno surove, po kazenskih postavah kaz-njive kletve orožniško poveljstvo orožnikom prepove, krivca pa strogo kaznuje, kakor to določajo vojaški predpisi. Nikjer v reglementu ni dovoljeno, da smejo s takimi prostaškimi, bezniškimi kletvami orožniki nastopati. Prepričani smo, da vsi orožniki najstrožje obsojajo z nami vred nečuven včerajšen nastop moža, ki nosi častno orožniško obleko. Prosimo ponovno somišljenike, da pošiljajo darove za trpine na Vevčah na naslov tajništva S. L. S. — Stavkujoči v Vevčah so junaški borilci za človeške pravice in dostojanstvo.
—	Razprava proti Ivanu Alfireviču. Dalmatinskega dijaka Ivana Alfireviča, ki je v preiskavi radi Jukičevega atentata na Čuvaja, so prepeljali v Celovec, kjer se bo vršila proti njemu glavna porotna razprava. Za razpravo je že vse pripravljeno ter se bo vršila sredi prihodnjega meseca. Razprava se bo vršila s pomočjo hrvaškega tolmača. Zagovorništvo je prevzel mladi dunajski odvetnik dr. Stratimirovič, ki se je nedavno mudil pri svojem branjencu v Celovcu.
—- Jubilej hrvaške umetnice. Te
dni se v zagrebškem deželnem gledališču proslavi 25 letnica umetniškega delovanja zaslužne hrvaške dramatske umetnice L j e r k e pl. Š r a m o v e.
—	Huzarji v Zagrebu. V Zagrebu namestijo en huzarski polk; v to svrho se sezida nova vojašnica.
—	V blaznico so prepeljali v Celovcu SO let staro soprogo davčnega oficijala
F. Leve.
—	Ustrelil se je v Zagrebu uradnik Prve hrvaške hranilnice, Dušan Trn-ski. Zadel se je v levo stran prsi, a ne do mrtvega. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer bo operiran. Njegovo stanje je nevarno. Vzrok po-izkušenemu samoumoru ni znan.
—	Aiera »Balkan«. Te dni so v Zagrebu iz preiskovalnega zapora pogojno spustili na svobodo Petra Vrkljan in poštnega poduradnika Toma Pernar, ki sta oba zapletena v afero »Balkan«. Prvi je položil 5000 K. drugi pa 2000 K varščine. V preiskovalnem zaporu se v isti stvari nahajajo že štirje osumljenci.
_ Označenje poštnine prostih dopisov župnijskih uradov. Trgovsko ministrstvo javlja, da ne zadostuje v dosego proste poštnine označenje na kuvertah, n. pr.: »Poštnine prosta uradna reč«, temveč morajo imeti uradni dopisi na kuverti natančnejšo označbo, kakor: »Šolska zadeva«, »Verska zadeva«, »Zadeva ženitve« itd. — Da ni treba plačevati nepotrebne porte, naj se torej dopisi župnijskih uradov natančno označujejo.
—	Corrigenda. Naš sotrudnik g. dr. Žitnik nam piše z Dunaja: Moja pisava je že taka, cla jc večkrat sam ne morem Citati. Zato ni čudno, ako gg. stavci zamenjajo x z y-lonom. Vendar pa nekatere tiskovne, pomote jako motijo čitatelje. V ponedeljkovem članku »Kaj hočemo?« je bilo tiskano »zmečkala« glave (namesto zmešala), »eko-nomiat« namesto ekonomist), kavsa (namesto kaosa), naravna individualnost (namesto narodna), visoka klavzula (namesto vinska), kimavci (namesto hinavci) itd.
štajerske novice,.
š Štajerski nemčurji bodo imeli dne 1. decembra v Ptuju shod, da izrečejo Turkom sožalje nad dobljenimi batinami. Izjaviti baje tudi hočejo, da slovensko ljudstvo ni in ne bo nikdar protiavstrijsko. Vprašamo, kako pa pridemo do tega, da nemšku-tarji dajejo izjave za slovensko ljudstvo? Slovensko ljudstvo odločno odklanja vsako uslugo od ptujskih šnopsarjev. Posebno pa glede domoljubja ne bomo hodili k štajer-cijancem v šolo. Svoje avstrijsko domoljubje lahko štajercijanci v nedeljo, dne 1. decembra, najlepše dokažejo, ako prekrstijo Bismarckovo ulico v Avstrijsko ulico in ako kupijo protestantskemu pastorju kar-
to, 3a se Takoj odpelje v svojo prusovsko domovino,
š Na novih potih. V liberalnem generalnem štabu se zadnji čas opazuje, da zasledujejo drugo taktiko. Zopet so se začeli organizirati. Sedaj. snujejo politična društva za posamezne kraje in okraje. Naši voditelji bodo morali paziti. Četudi še ni treba precenjevati liberalnega dela, vendar tudi ne podcenjevati. — Na dnevnem redu liberalnih zborovanj je sedaj stalno tudi točka o ccljskem gimnazijskem vprašanju. V naših krogih je znano, da poslanci Kmečke zveze to vprašanje zasledujejo. Liberalcem pa se čudimo, da so to vprašanje istokrat popolnoma zanemarjali, ko so še imeli svoje poslance, ki so z vlado imeli prijaznejše razmere nego naši. — Tudi o osebnodohodninskem davku govorijo liberalci. Samo tega ne povedo, koliko zaupnikov ima davčna oblast v njihovih vrstah.
p Središče. V četrtek, clne 14. novembra se je vršilo pri nas gospodarsko zborovanje, katerega so se udeležili najuglednejši posestniki iz cele župnije. Predaval je o razvoju in napredku kmečkih gospodarskih organizacij in o ustroju kmečkih posojilnic g. nadrevi-zor Vladimir Pušenjak iz Maribora. Po njegovem predavanju se je sklenilo, ustanoviti za župnijo Središče in Sv. Miklavž pri Ormožu kmečko posojilni-co-rajfajznovko ter se je izvolilo načel-stvo in nadzorstvo. Nova posojilnica bo začela poslovati v nedeljo, clne 29. decembra.
š Pevski venček je priredila Celjska orglarska šola v četrtek, dne 21. novembra 1.1. v dvorani hotela »pri Belem volu« v Celju pod vodstvom gosp. mestnega organisla Karola Bervarja, pri katerem se je proizvajalo 14 skladb sledečih skladateljev: Vodopivec, Vil-har, Aljaž, Zaje, Hladnik, Ocvirk in dr. Schwab. Posamezne skladbe so dirigirali boljši učenci ter g. vodja Bervar in zadnjo skladbo »Vinska« jo komponist dr. Schvvab sam dirigiral. Vse pevske točke, kakor tudi samospevi so se zelo precizno proizvajali, iz česar je razvi-deti, da so gojenci za to zelo nadarjeni in da jc šola v zelo dobrih rokah ter čim dalje bolj napreduje. Pri tem ven-čku sti se tudi proizvajali dve igri «V ječi« in »Raztresenca« pod vodstvom režiserja g. Krambcrgerja, ki so jo tudi gojenci omenjenega zavoda proizvajali ter krasno uspeli. Vse občinstvo, ki se je te prireditve udeležilo, je bilo zelo veselo in navdušeno ter izrazilo željo, naj bi se ta veselica zopet enkrat priredila.
š Zadružna Zveza v Mariboru namerava po novem letu prirediti zadružni tečaj v Celju, Zadruge, ki žele poslati svoje tajnike ali druge upravitelje v tečaj, kakor tudi posamezniki, ki se žele tečaja udeležiti, naj to nemudoma javijo Zadružni Zvezi v Mariboru, da se morejo izvršiti vse priprave. Tečaj bo trajal teden dni.
Ljubljanske novice.
lj Cerkveni koncert v ljubljanski stolnici je včeraj popolnoma uspel ter je bila številno navzoče občinstvo o priredbi polno hvale. Splošno se izraža želja, da bi se taki koncerti večkrat ponavljali. Ocena nam je obljubljena.
lj ščntpetersko prosvetno drnštvo priredi t o n e d e 1 j o , ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« Finžgarjevo igro »Naša kri«. Vstopnice se dobivajo v preclproclaji v »Katoliški Bukvami« in v trgovini g. Iv. Podboja pri cerkvi Sv. Petra.
lj Predavanje o balkanskem slovanskem ženstvu minuli torek se jc vršilo ob lepi udeležbi ljubljanskega žen-stva. Predavateljica g. Iv. Klemenčič je razvijala misel, v kako veliki meri so sedanji slavni dnevi balkanskih narodov zasluga njihovega ženstva, ki si jc v brezprimerno težkem položaju skozi vso dolgo turško sužnost znalo ohraniti dragocena svojstva slovanske žene: vernost, pridnost, požrtvovalnost, čast in poštenje. To jc vir, iz katerega so črpali in še črpajo balkanski narodi svoje moralne in gospodarske sile. Seveda pa ženstvo tega ni samo iz sebe ustvarilo, marveč zajema svoje sile iz večnega, neomahljivega vira: krščanstva. Predavanje priobčimo v podlistku.
lj Podržavljenje ljubljanske policije. Jutri in pojutršnjim se vrši že zdravniška preiskava mestnih policijskih stražnikov, ki so prosili za sprejem k državni policiji.
lj Nesreča v Ljubljanični strugi. Včeraj je 33 let, staremu delavcu Janezu Japlju pri delu v strugi Ljubljanice eksplodirala dinamitna mina ter Jap-lja nevarno poškodovala na očesih, obrazu in rokah.
lj Posledica nepremišljenega dviganja denarja iz posojilnic. Včeraj jo neka žena na tukajšnjem kolodvoru izgubila 1500 K, ki jih je dvignila iz nekega tukajšnjega denarnega, zavoda. Zenica jc obupno jokala, denarja pa le ni bilo. To so bili veseli tatovi, ki sedaj
begajo ljudstvo, naj dviga 'denar iz denarnih zavodov.
lj Poročil se je danes tukajšnji trgovec z dežniki g. Adolf Mikusch z gdčno. Marijo Nagy, trgovčevo hčerko.
lj Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek (nepar - predstava) se ob znižanih cen a h vprizori opera » L a T r a v i a l a«. Pevsko osobje študira Zollorjovo opereto »PtiČar« (»Der Vogel-landler«), dramsko osobje študira aktualni drami Vojnovičevo »Smrt majke Jugovičev« in VVertherjev »Napoleonov vojni načrt«. — V soboto opera, v nedeljo popoldan druga otroška predstava (»Pogumni krojaček«), zvečer opereta («Bocc.accio«).
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Ježek, hiralka, 76 let. — Frančiška Ozi-mek, rejenka, 5 ur. — Ivan Rožič, pleskarski pomočnik, 28 let. — Jera Lot-rič, žena tovarniškega delavca, 65 let. — Viktor Pestotnik, delavec, 52 let. — Maksa Topolovšek, rejenka, 16 dni.
ITALIJANSKA UNIVERZA V ŠVICI.
Že nekaj časa se govori, da se v tessin-skem kantonu v Švici ustanovi vseučilišče z italijanskim učnim jezikom. Stvar pa ne napreduje, ker prvič kantonu manjkajo denarna sredstva, drugič se pa boje konkurence bližnjih italijanskih vseučilišč. Medtem je pa prišel na dan nov načrt, da bi se namesto popolnega vseučilišča v navedenem kantonu ustanovila zvezna pravna fakulteta. Ta načrt je švicarsko časopisje prijazno sprejelo in ima precej nade na uresničenje.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
V nemškem državnem zboru jc bil za predsednika izvoljen Kaempf (napredna ljudska stranka). Bcthmann-Hollvvcg je izjavil, cla poroča o zunanjem položaju bodoči teden.
Gospodarstvo.
Vojska in ameriško žito. Vsled vojske na Balkanu je prenehal izvoz žita v evropske države iz Balkana in ruskih luk v Črnem morju. Radi negotovosti položaja tudi ponudbe iz Rusije niso številne. V večji meri pa se sedaj ponuja in uvaža žito iz Amerike; osobito iz Zedinjenih držav Severne Amerike in Argentinije. V predzadnjem tednu oktobra se je v Ameriki vkrcalo za 140.000 ton žita več, kakor lani v istem času. Predvsem gre pšenica.
Ali so turške srečke varno? Turške srečke so v Avstriji zelo popularne in razširjene in je tedaj umevno, cla se njihovi posestniki danes vprašujejo, kaj se zgodi s srečkami sedai, ko stoji Turčija precl razpadom. Ker je tucli na Slovenskem preccj posetnikov turških srečk, bo morda ustreženo, čc podamo nastopno poročilo. Leta 1889. jc bilo v Avstriji k prodaji pripuščenih 488.000 srečk, ocl katerih je danes še okoli 400 tisoč neizžrebanih. Te srečke tvorijo po sedanjem kurzu nad 80 milijonov kron vrednosti. Izplačilo dobitkov jo trdno zavarovano na različnih dohodkih turške države, katere je lo-ta zastavila mednarodni evropejski upravi turških dolgov. Ko je nedavno Turčija morala Italiji odstopiti Tripolis, je smatrala Italija kot po samoobsebi umevno, cla upniki turške države vsled tega. nc smejo trpeti škocle in se je zavezala, na račun v Tripolisu zavarovanih dolgov turške države odplačevati letno po dva milijona frankov. Ravno tako se tudi balkanske države nc bodo hotele ubraniti tega bremena in bodo v varnost. turških dolgov zastavljene dohodke. pustile tudi nadalje posestnikom turških srečk in drugim upnikom turške države. Za to jamči tucli dejstvo, cla je Francija z clvema milijardama, Nemčija pa z eno milijardo frankov upnica turške države. Balkanske države bodo po končani vojski bolj kot kdaj poprej navezane na evropejski kapital, ki ga bodo potrebovale za gospodar-stveni povzdig pridobljenih skrajno zanemarjenih turških provinc in pa tudi, cla zacelijo lastne rane, katere so jim zadali ogromni siroški vojsko. Brez upoštevanja moralne in ljudskopravne obveze, marveč žc. v lastnem interesu se bodo torej balkanske države napram upnikom lojalno priznale pravnim naslednikom turške države ter prevzele dotične obveznosti, ker bi v nasprotnem shičaju novih posojil zase ne dobile na nobenem denarnem trgu. Sicer pa dobivajo upniki turške države dve tretjini pokritja iz azijatske Turčije. Najboljši dokaz, da turškim srečkam ne preti nobena nevarnost, je tudi njihova kurzna vrednost, ki je ostala v zadnjih kritičnih časih stalnejša od marsikaterega domačih avstrijskih vrednostnih papirjev, vsled česar jc tudi z vso smelostjo pričakovati, da bodo imelo turške srečke potem, ko bodo balkanske države napravile reci v pridobljenih provincah, isto vrednost kot kdaj poprej.
Razne slvarl.
Uredništvo nemške socialne demokra-
c'je. Socialna demokracija v Nemčiji ima 2948 strankinih uradnikov, in sicer: 143 delavskih tajnikov, 111 drugih strankinih na-stavljencev, 1718 nastavljencev pri strokovnih društvih, 273 političnih urednikov, 95 nastavljencev pri bolniških blagajnah, 110 nastavljencev pri strankinih knjigotrž-nicah, 284 eksepedijentov, 113 poslovodij, 43 pisateljev, 58 poročevalcev,
Carigrajski nadškof Mirkov, ki se je nedavno tega mudil v Olomucu in na Vele-hradu, je moral, hoteč nazaj v Carigrad — kakor piše svojim znancem v Olomucu — prekiniti svoje potovanje v Sofiji, ker je železniški promet v Carigrad popolnoma ustavljen.
Kako so Turki napovedali vojsko pred
200 leti. Pred začetkom vojne, ki jo je sultan Mohamed IV. leta 1682. vojeval s cesarjem Lopoldom I., je izdal sultan naslednjo do današnjega dne ohranjeno vojno proklamacijo: Po milosti našega boga, ki vlada v nebesih, razglašamo Mi, Mola Mohamed, preslavni in sploh vse vladajoči cesar Babilonije in Judeje, kralj vseh kraljev v nebesih in na zemlji, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, rojeni in slavno kronani kralj jeruzalemski, vladar in gospodar groba križanega boga never-nikov. Tebi, cesar rimski, in Tebi, kralj poljski, kakor tudi Vajinim podložnikom, da mislimo Tvojo deželo z vojsko napasti in da pripeljemo s seboj 13 kraljev ter 1,300.000 pešcev in konjenikov in bomo s to armado, o kateri sc Tebi in Tvojim pod-lcžnikom še sanja ne, raznesli Tvojo zemljo na podkvah ter jo bomo pokončali z ognjem in mečem. Predvsem Ti ukazujemo, da nas v svojem glavnem mestu na Dunaju počakaš, da Ti bomo lahko vzeli glavo. To velja tudi Tebi, mali poljski kralj. Mi bomo pokončali Tebe, kakor tudi vse Tvoje podanike, ter spravili z zemlje vse, kar se imenuje djaur. Vse, staro in mlado, bomo najprej mučili, potem pa umorili. Tvojo deželico Ti bomo vzeli, Tvoje podložnike pa pokončali. Tebi in poljskemu kralju bomo dali toliko časa živeli, da sc boš prepričal, da smo izpolnili vse, kar smo bili obljubili. Toliko, da boš vedel. Napisano v 46. letu našega življenja in 26. letu naše vsemogočne vlade. — Ta bahavost se je pa — kakor pripoveduje povestnica — Molu Mohamedu izplačala kaj slabo.
Or'ginaina prepoved častnikov bu« dinipeš anske posadko. Povel.,nik bu-dimpeštanskega armadnega zbora je izdal sledeče povelje: Na cestah v Budimpešti se večkrat vidijo groteskni in smešni prizori, da vodijo častnike pod padzduho dame. Če je kak častnik tako slaboten ali bolan, cla ga mora na ccsti dama voditi, ni več sposoben za službo in se mora zato podvreči su-perarbitraciji. Baje je to povelje častnike budimpeštanske garnizije zelo razburilo.
Golob — pismonosec. Kakor poročajo iz Črnovic, so vjeli tam nedavno goloba-pismonosca, ki je imel na levi nožici porcelanast obroček z napisom: »Cis. 474. S. P. P. H. XI«, a na desni nožici gumijev prstanček s številko 931.
Tatinska družba na ladjah. Ham« burška policija je prišla na sled dobro organizirani mednarodni družbi tatov, ki potuje med Ameriko in Evropo na vseh progah. Vozijo se v I. razredu, kjer kradejo potnikom predvsem čeke, ki jih imajo ti na razne banke, da ložje potujejo in jim ni Ireba nositi toliko denarja s seboj. Ko se izkrcajo, zelo spretno popravijo in predrugačijo imena na čekih, s katerimi potem goljufajo po hotelih. Največ teh lumpov je iz Italije, Francije in Nemčije.
Moliorlanl - vsi se spomnite ^Slovenske Me"!_
TeieionsM in Drzojevi poročila.
MIROVNA POGAJANJA BREZUSPEŠNA.
Carigrad, 28. novembra. Včerajšnja pogajanja med turškimi in bulgarskimi pooblaščenci v Bujuk-Čekmedžu niso imela nobenega uspeha. Porta vzlraja na tem, da obdrži ozemlje od Soluna (vključivši) do Lozengrada, balkanska zveza pa ji noče pustiti več kot ozemlje Enos—Saraj—Mi-dlia — Črno morje — Marmarsko morje—■ Enos. Pogajanja sc danes nadaljujejo.
Belgrad, 28. novembra. Tu se nagibajo k mnenju, da se bo boj pri Čataldži iznova začel, ako ni turško zavlačevanje le manever, da izposlujc nekoliko ugodnejše pogoje. Na vsak način je zvezna armada pripravljena. že zdaj podpira Bulgare pri Čataldži 50.000 srbskih čet.
BULGARSKI TRANSPORTI PROTI VZHODU.
Atene, 28. novembra. Iz Soluna se je na 17 grških ladjah odpeljalo proti vzhodu
12.000 bulgarskih vojakov, spremljanih od grške bojne ladje »Ninali«.
PROTI ČATALDŽI.
Sofija, 28. novembra. Skozi mesto korakajo nove četo (srbske) proti Čataldži.
DEL ODRINA V PLAMENU.
Berolin, 28. novembra. Berliner Tageblattu« se iz Sofije poroča: Ofici-elno se p jtrjuje, da oblegovalna armada Odrin močno obstreljuje in da je d.l mesta v plamenu. Zavzetje ali kapitulacija se zdajpazdaj pričakuje.
ALBANCI V DRAČU PROGLASILI NEODVISNOST ALBANIJE. — GENERAL JANKOVIČ 30 km PRED DRAČEM.
Drač, 28. novembra. Včeraj ob pol petih popoldne se proglasili Assad-beja za provizoričnega guvernerja samostojne Albanije. S turškega forta se je snela turška zastava, ravnotako vse turške zastave v luki. Turškim uradnikom se je dalo na prosto, ali se hočejo udati ali odpotovati. Turška milica 400 mož je odložila uniformo in orožje. Nato se je razobesila zastava neodvisne Albanije: črni orel na rdečem polju,
Dunaj, 28. novembra. -Neue Fr. Pr.« poroča, da so Srbi Drač že zasedli, in posveča temu cel članek.
Belgrad, 28. novembra. »Štampa« poroča, d aje general Jankovič brzojavil: Po zasedenju Drača in Ohrida korakamo proti Valoni.
Berolin, 28, novembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Drača, da stoji 10.000 mož inianterije in 500 mož kavalerije močna srbska armada pri Kroji, 30 km od Drača. (Ta vest bo najbrže najbolj odgovarjala resnici.)
GRŠKI USPEHI.
Atene, 28. novembra. Grki so z&sedli Kastorio.
ZAHRBTEN NAPAD ALBANCEV NA SRBSKO ARMADO.
Prizren, 28. novembra. Albanci so eahrbno napadli tren srbske kolone, ki koraka proti Adriji nedaleč od Sejesa. Albanci so spremljajoče vojake pobili. Nato je srbska infanterija obkolila albanske vasi, odkoder je napad bil aranžiran ter jih zažgala.
KAJ JE Z ALBANSKIM VPRAŠANJEM?
Rim, 28. novembra. »Tribuna«, oficioz-no glasilo, prinaša dopis iz Londona, ki da izraža naziranje merodajnega mesta, glasom katerega so se velevlasti zedinile, da se Albaniji podeli avtonomija in ji garantira varstvo vseh velesil. O obsegu albanskega teritorija se nič ne poroča.
Peterburg, 28. novembra. O stališču Rusije glede Albanije varuje ruska diplo-jnacija popolno rezerviranost.
BULGARSKI DEMENTI.
Soiija, 28. novembra. Oficielno se vesti, da so Bulgari izgubili 90.000 mož, da so njihove moči izčrpane ter da je preskrba armade z živili in municijo nezadostna, de-mentira in izjavlja, da se bulgarska armada vsak dan bolj ojačuje, da ima vsega zadosti in da je pripravljena za vsako žrtev, tudi nadalje. Konstatira se, da so te vesti naravnost izmišljene, ker ni na bojnem polju nikogar, ki bi bil vstanu take izmišljotine razširjati.
GRČIJA JE Z BALKANSKO ZVEZO SLEJKOPREJ SOLIDARNA.
Rim, 28. novembra. Z ozirom na vesti o nesoglasju med Grčijo in njenimi zaveznicami ter trditev, da se Grčija samo s Turčijo za mir pogaja, (to prinaša tudi »Siidsl. Korresp.), je grški poslanik v Rimu uredniku »Giornale d'Italia« izjavil, da je ta vest neosnovana in naravnost absurdna.
PROCHASKA.
Belgrad, 28. novembra. »Stampa« poroča, da se je v Prizrenu priredila proti konzulu Prochaski, ko je odpotoval, velika demonstracija, katere so se tudi katoliški Arnavti udeležili. Konzula so morale ščititi srbske čete.
NEMŠKE IZMIŠLJOTINE.
Belgrad, 28. novembra. Vest, da je kralj sprejel ruskega poslanika Hartwiga, kakor tudi vse vesti, glasom ka'erih je ruski poslanik glede aktualnih vprašanj vplival na Srb jo, se uradno označujejo kot izmišljene.
MIROVNE IZJAVE.
Bslgrad, 28. novembra. Oficielni krogi izjavljajo, da so z odložitvijo spornega vprašanja do konca vojske zadovoljni. Min. Pasič je uvcrjen, da se bosta Avstrija in Srbija mirno pobotali. — V prihodnjih dneh se baje državni arhivi prenesejo iz Belgrada v Niš.
London, 28. novembra. Tukajšnji oficielni krogi konstatujejo, da vse velevlasti složno sodelujejo za mirno rešitev vseh balkansikh vprašanj.
Dunaj, 28. novembra. Bančna komisija Poljskega kluba sc je pod predsedstvom dr. Kozlo\vskega posvetovala glede na brezumni naval na posojilnice v Galiciji je sklenila izjavo, v kateri se poudarja, da ni za vznemirjenje ujbe*
nega povoda, ker se je položaj zelo izboljšal.
ALI RUMUNIJA MOBILIZIRA ALI NE?
Sofija, 28. novembra. Vest, da Rumunija mobilizira, sc uradno še ne potrjuje.
V CARIGRADU.
Carigrad, 28. novembra. Avstrijski in nemški poslanik sta odredila, da se avstrijsko in nemško moštvo zopet vkrca na ladje, ker se ni zazdaj več bati za imetje in življenje svojih podanikov.
ZA BRATE NA BALKANU.
Peterburg, 28. novembra. Agitacija za pomoč balkanskim narodom narašča. Včeraj se je vršil koncert v korist balkanskemu Rdečemu križu. Udeležilo se ga je 6000 oseb. Navzoči so bili poslaniki balkanskih držav.
RUSIJA OB MALOAZIJSKI MEJI.
London, 28. novembra. »Morning-post« poroča iz Odesse, da ima Rusija ob kavkaški meji pripravljeno vojaštvo, katero bi v slučaju klanja, katerega znajo uprizorit Kurdi, vmarširalo v Armenijo.
TURŠKA USTAVA SE NI SUSPENDIRALA.
Carigrad, 28. novembra. Porta kategorično dementuje vest, da je ustavo ukfnlla. Porta izjavlja, da sploh nikoli ni imela takega namena.
RUMUNSKI KONTREBANT.
Varna, 28. novembra. Bulgarska torpedovka je zapazila rumunske par-nike, ki so se, kakor hitro so torpedovko zapazili, hitro obrnili. Opravičen je sum, da so vozili ti parniki municijo za Carigrad.
DEMENTIRANA MOBILIZACIJA NA FRANCOSKEM, KI SE JE ZGODILA LE VSLED POMOTE.
Pariz, 28. novembra. V vzhodnih de-partementih Meurthe in Moselle se je v noči 26. t. m. izvršila mobilizacija, to je v kantonu arancourtskem, so se rezervisti pozvali k orožju in so se nekateri bili že podali v Nancy in Luneville. Zdaj pa se iz Pariza oficielno poroča, da je orožniški brigadir v Blion d'Arancourtu izjavil, da je dobil povelje za delno mobilizacijo, nakar je odprl tajni predal, kjer so shranjena podrobna navodila za izvršitev mobilizacije in jo res odredil. Vlada pa takega povelja ni izdala in se je bil brigadir le zmotil.
ANGLEŠKA HOČE POSREDOVATI?
Pariz, 28. novembra. »Temps« poroča z rezervo, da se govori, da hoče Anglija predlagati konferenco poslanikov v Londonu.
IZJAVA POINCARESA.
Pariz, 28. novembra. Min. predsednik Poincares je na banketu med drugim izjavil: »Noben narod ni absolutni gospodar dogodkov. Vsi narodi so obkoljeni od rivalizujočih interesov, a oni, ki so odločeni za mir, morajo biti zadostno močni, da morejo obraniti svojo moralno in materialno posest.«
O STALIŠČU RUSIJE.
Dunaj, 28. novembra. »Zeit« izve iz Peterburga: Ruska diplomacija ne neha svetovati Srbiji opreznost, toda tega ji ni nikoli svetovala, naj se odreče svojih eksistenčnih pogojev. V Belgradu so kljub vsemu mirni, to pa zato, ker znajo, da Avstrija precl sklepom miru med balkanskimi državami in Turčijo ne bo ničesar ukrenila.
V ZASEDENIH KRAJIH.
Sofija, 28. novembra. Bulgarska vlada je v zasedenih krajih uvedla bulgarski davčni zistem.
xxx
ZADNJE VESTI.
NEMČIJA HOČE MIR. AVSTIJSKO-NEMŠKO ČASOPISJE HUJ-SKA DALJE.
TUDI SRBIJA NE DELA PRIPRAV.
Dunaj, 28. novembra. »Nuees Wiener Abendblatt« piše: Položaj je vedno isti. Oficielna ruska politika je miroljubna, ne da bi ponehale vojaške priprave Rusije, Poročilo konzula Edla iz Skoplja o svoji konferenci s Prochasko še zdaj ni dospelo popolno na Dunaj,
Dunaj, 28. novembra. Občinski svet je v izredni seji izjavil svojo lojalnost in pripravljenost za žrtve za čast in ugled države. Istodobno se je vršila manifestacija podobnega značaja na arkadnem dvorišču.
Konigsberg, 28. novembra. Državni kancler von Bethmann-Hollweg je brzojavil guvernerju, da razburjenje, da bo vojska, ni utemeljeno, in da je treba vestem, da Nemčija proti Rusij mobilizira, stopiti nasproti. Nemčija je z Rusijo slejkoprej v najbolj prijateljskem razmerju.
Belgrad, 28. novembra. Tu se vest, da Srbija zbira čete ob avstrijski meji, demen-tira in se izjavlja, da Srbija pošilja vse čete, kar jih je na razpolago, na bulgarsko bo-jšče.
Dunaj, 28. novembra. Naš dopisnik izve od dobropoučene strani, da viada po-
vsod v Evropi mirno razpoloženje, da pa neka mala struja hujska dalje, da pa po
vsej priliki ne bo ničesar dosegla.
ALI SE BO MIR SKLENIL?
Soiija, 28. novembra. (Oficielno.) Pogajanja med Bulgarijo in Turčijo nimajo za predmet premirje, ampak stalen m r. Na obeh straneh se obravnava v duhu zmernosti in z željo vojski storiti konec.
XXX
IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GROFA STtiRGKHA.
Dunaj. C. kr. kor. urad. V današnji seji konference načelnikov je ministrski predsednik grof S t ii r g k h dobesedno izjavil:
»Vesti, da misli vlada parlament odgoditi so neutemeljene. Vlada bo v jutrišnji in pojutrišnji seji vložila sledeče predloge: 1. Predlogo o oskrbi žena in otrok rezervistov za slučaj mobilizacije;. 2. Predlogo o nabavi konj v vojaške, svrhe in 3. Predlogo o pripravi bivališč za slučaj mobilizacije. Zunanji položaj je stacionaren. Vlada mora do danes ob 7. uri zvečer izvedeti, kakšno stališče bodo stranke k temu zavzele in dobiti jasen odgovor.«
Predsednik dr. Sylvester jc vsled tega sklical za 7. uro zvečer zopetno konferenco načelnikov.
V seji zbornice jc govoril pri prvem branju budgetnega provizorij a kot prvi govornik dr. L a g i n j a , ki je slavil sijajne zmage bratskih balkanskih narodov proti Turkom. Govornik citira junaške slovanske pesmi. Opisuje epos »Smrt Smajil Age Cengijiča«, primerjajoč takratni položaj s sedanjim. Dr. Laginja govori dalje.
STRAH PRED DR. ŠUSTERŠIČEM V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 28. novembra. Na konferenco hrvatsko-srbske koalicije je dospelo 50 članov. Preden se je konferenca začela, je prišel v dvorano policijski svetnik To h z detektivi. Zborovalci so protestirali. Dr. Toth je izjavil, da je prišel, ker je ogrska vlada doznala, da se nahajajo pri konferenci državljani tujih držav. Dr. Popovič: »To ni resi« — Toth: »Poročalo se nam je, da so povabljeni dr. šusteršič, dr. Masa-ryk in dr. Kramar. Ali so tukaj?« — »Ne!« Nato se je dr. Thot z detektivi odstranil. Med člani konference je še dolgo vladalo nad tem činom veliko razburjenje.
LAHI ZAHTEVAJO NOVIH LADIJ.
Rim, 28. novembra. Bivši mornariški minister Bettolo zahteva v nekem članku, da ima Italija z ozirom na dejstvo, da nastanejo ob Sredozemskem morju nove bal-kanse morske sile in da Avstrija zopet namerava štiri nove dreadnoughte zgraditi, tudi graditi dalje bojne ladje, ki da se prepočasi grade.
HRVATSKO - SRBSKA KOALICIJA.
Budimpešta, 28. novembra. Danes se vrši tukaj seja hrvatsko-srbske koalicije. Predložena je resolucija, v kateri se izraža veselje nad zmagami balkanskih bratov in obenem izražajo tudi patriotična čustva Hrvatov in Srbov v monarhiji. Konferenca se bo bavila predvsem s komisarijatom.
ZAGREBŠKI VSEUČILIŠKI PROFESOR DR. ROHRAUER.
Dunaj, 28. novembra. Sem so k operaciji pripeljali zagrebškega profesorja dr. Rohrauerja, kateremu se rana na vratu, katero si je zadal z britvijo, doslej še ni zacelila.
xxx
CESARSKI SVETNIK FRAN VODOPI-VEC UMRL.
Gorica, 28. novembra. Tu je umrl bivši okrajni šolski nadzornik cesarski svetnik Fran Voclopivec, star 77 let.
XXX
NAPAD NA LONDONSKEGA POLICIJSKEGA ŠEFA. London, 28. novembra. Neznanec je včeraj oddal na v avtomobilu sedečega policijskega šefa sir Edvarda Henry tri strele iz revolverja, od katerih je eden šefa težko ranil. Atentatorja so zaprli.
XXX PRI DANAŠNJI VOLITVI V C. KR. MESTNI ŠOLSKI SVET LJUBLJANSKI
je dobila lista »Učiteljskega Tovariša« 34, oziroma 32 glasov, lista »Slomškove zveze« pa 31, oziroma 29 glasov
DANAŠNJA POROTNA OBRAVNAVA
je bila končana že opoldne. Franc Lap je bil radi požiga obsojen na deset let ječe, Zabret je bil pa oproščen.
IZ KOČEVJA.
Tukajšnji slovenski trgovec Fr. Š k e r 1 j je ustavil plačila.
Otroci dobivajo lahko zobe
S skrbjo gleda marsikatera mati na Cas, v katerem ma dobiti njen ljubCek zobke, posebno če mu manjka prave odpor, e sile. Da bi se pa ta zvišala, ni nobenega boljšega sredstva, kakor zatrjuje na tisoče mater, kot je Scottova emulzija. Njena uporaba pokaže že v razmerno kratkem času zboljšanje, malček postane bolj svež in prestane čas, v katerem ima dobiti zobe Drez posebnega trpljenja. Večkrat ljubijo otroci
SCOTTOVO
ULZIJO
tako zelo, du z veselimi vskliki pozdravljajo Sc ttovo steklenico, kar zdravljenje s tem izrednim otročjim krepčilnim sredstvom materi in otroku priljubi.	Ampak samo
Scottova emulzija
in nobena druga.
Cena originalni steklenici |e 2 K 50 v Dobi se v vsoh lekarnah. Kdor pns ie Ril v v znamkah na SCOTT & BOWNE G. m b. H., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskuSnjo.	:ooo
Sunlight
MILO da|e najboljšo garancijo proti pre-ranl obrabi perila.
I.
Čisto in milo je, ter se zato lahko rabi za čiščenje najfinejših oblačil in nakita, svilenega in flanelastega blaga, čipk itd.
SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po celem svetu.
Dvojni kos po
oO h, osmerokoten po 16 h.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Bla-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	25)6
(KflSChflU)!. 12P1«),"ogrsko!
Premog
izborni češki, ki prekaša vse drugo vrsto premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izvanredno nizkih cenah takoj odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov: J. Faulln, Ljubljana, Nova ulica 3.	3737
s tremi poslopji in velikim vrtom blizu cerkve, Jernojeva cesta štv. 39, Spod. Šiška, se iz proste roka ceno proda. Več se poizvo pri Antonu Wisjanu, sedlarju, Celovška cesta 07, Spod. šlška. 3740
♦ ♦♦ ♦
n
St M 01
S
R
B
M 01
Ki O
H
Primerna božična darila.
Naznanilo.
Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej
najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno. Srebrne ure od K 7 — naprej. Nihče naj ne zamudi te redke prilike. Za obilen obisk sc priporoča tvrdka
Fr. Čuden
v Ljubljani, Prešernova ulica.
♦♦♦
Pr^erna bsži£na sSariia.
a
s g
M U
M N
ta a

Pismo slovenskega krnela s cellnja.
Tisrao Slov. nca Matija Jenko iz Sorc.
Cctinjc.
Enajsti dan som tukaj, ko vam pišem Vožnja po morju je bila zelo slaba (Gotovo silno viharno, ker toži on, ki je kot bivši Amerikanec mnopo morja prebrodil.) Iz Kotora sem šel peš. Plačal sem vodniku i K. Avtomobil ni vozil zaradi velikih žametov. Meni so bili do ramen. (Mož je orjak.) V soboto sem prišel v Njcguš, črnogorsko selo. Sprejet sem bil prav dobro. Sedel sem na nizki stol k ognju in sem večerjal z družino.. Ravno tam so bile tudi postelje, kokoši in ovce — vse skupaj in še štacuna. Moža ni doma, je na vojni. Družina je morala dati za vojno konja, vola in tri ovce. Tak je bil moj prvi večer na Črnogorskem. Drugi dan hajd na Cetinje. Vsak me poprašuje, kaj in odkod sem. Slovenec! Hvala Bogu, rao pozdravljajo. Slovenec je za naš narod! Jaz grem naravnost do g. K. (Na njega je imel priporočilno pismo.) Totem sva šla nad ministra, potem k velikemu zdrevniku. nato k metropolitu, pa me niso mogli sprejeti. Vse zaman. Grem torej v bolnišnico pogledat. Vsi ranjenci so veseli in dobre volje. Vsi so mi roke dajali in pravili: Ko se pozdravim, grem spet na Turčina. In res vsak dan gredo nazaj na vojsko. Pa tudi dobro-voljci (prostovoljci) prihajajo vsak dan. Samo obleke nimajo. Morajo počakati. Vsak dan tudi ranjence pripeljejo. Trije so umrli. Ranjeni so večinoma na rokah in nogah. Če je ranjen od puške, je dobro, od šrapnelov je pa zelo slabo. Naredi zelo velike rane. V tej bolnišnici jih je kakih 310. Imajo jo v oskrbi Čehi. Samo Čehi so zbrali 151 tisoč kron. Kar rabijo, vse pride iz Prage. Uslužbenci imajo tucli od društva plačo. Drugi dan sem šel zopet k zdravniku, ki mi je rekel, da grem v češko bolnišnico. Dali so me v kuhinjo. Delam od jutra, do devetih zvečer. Kuha se trikrat na dan. Mesa skuhamo 450 kilogramov. Veliko kave in čaja. Sploh jc vsega dovolj, ostane toliko, da bi imelo dosti 12 družin za hrano. To moram še povedati, da je na Balkanu zelo veren narod. Vsi stanovi imajo navado, | da lepo izgovarjajo Boga in ne preklinjajo. Semkaj naj pridejo naši ljudje, da bodo videli, kaj je lepo.
Pozdravljam vse!

: Harc alte ..Slevenca
ZA MIKLAVŽA.
Poleg dobrega zgleda je največjega vzgojnega pomena dobra knjiga. Dobra knjiga, ki predočuje korist in lepoto lepega in slika zavrženost grdega dejanja, blaži otročje srce in napeljuje njegovo dušo k lepim in vzvišenim mislim. Poleg tega pa dobro čtivo bistri otroku tudi razum ter mu pomaga prav razporediti prve pojme, ki jih ima o življenju. Najboljša darila otrokom 60 torej clobre knjige in v prvi vrsti priporočamo sledeče:
Angeljček. Na razpolago so šc vsi letniki in vsak slane vezan samo 1 K. To je zaklad za otroke.
Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 vin.
Slovenski A — B — C v podobah. 80 vin., vez. 1 K 20 vin.
R ibinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin.
V zverinjaku. Knjiga so podobami. 90 vin., na kartonu 1 K 50 vin.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga
s podobami. 1 K 00 vin.
Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Za ljudsko-šolsko mladino prirejena povest. (i0 vin., vez. SO vin.
Zgledi begoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Anton Kržič. 3 zvezki po 60 vin.
Spillmanove povesti. Izšlo jc doslej 19 raznih zvezkov, izmed katerih obsega vsak zase celotno povest. Cena za zvezek le 40 vin. ali 60 vin.
V zalogi je še mnogo drugih raznovrstnih knjig, ki so za otroke velikega vzgojnega pomena. Katalogi so na zahtevo brezplačno na razpolago. Starši, ki hočete res razveseliti svoje otroke in jim poleg tega tucli koristiti, sezite po navedenih knjigah, ki se dobe in naročajo v
»Katoliški Bukvami v Ljubljani.
ZA MIKLAVŽA.
Pozor vrtnarji!
Na novo 1-|JXo z velikim vrtom, ki so zgrajena H»3Cl dobro obrestuje, se proda pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila se dajo na Rimski cesti št. 11 v Ljubljani.
ii
»
je dosedaj najlepša luč na svetu, gori navzdol kakor električna luč, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pri acetilenkah (karbid). Aparat je vedno jako pripraven za cerkve, graščine, vile, hotele, gostilne, šole, trge in mesta, bolnice
in sanatorije. Priprave za zobozdravnike, laboratorije in avtogensko varjenje.
u
Celje, Zavodna ul. št. 49.
Proračuni in načrti franko. 3425
(Riharjevi in drugi napevi).
K tc] zbirki so ravnokar izšli posamezni glasovi. Parlitara K 1-20, posamezni glasovi a 30 vin.
V zalogi so tudi še: Marijine (II. natis.) Partitura K 2-—, glasovi
a 30 vinarjev. Postne in misijonsko, Partitura K 2-30, glasovi j a 40 vinarjev. Velikonočne, (II. natis.) Partitura K 1-— (samo
še nekoliko komadov.) Lavretanske litanije (Semeniške), partitura 30 v. Litanije sv. Jožefa, partitura 20 vinarjev. Narodne (moški zbor) 1. Bratom Orlom, II. Slov. Straža, III. Slavček, partitura (prej 50 vinar.) sedaj samo 30 vinarjev.
Naroča se pri skladatelju in v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Za paradižnike za ukisanje, zelje, karfijole in drugo zelenjavo, sadje
dobre kakovosti postanem
stalen odjemalec.
IC3" Zast^p^kl sc Iščejo. — Ponudbe na upravo posestva Ombla VilJ. Lerch v Gružu-Lapad, Južna Dalmacija.	3g63
Pozor!
Pozor!
Stavbene parcele
so naprodaj v najlopšem kraju Ljubljane. Poizve .se pri lastniku Fran Mnrtinec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule 8. Cena po dogovoru.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 6 kg v lepi platneni vrečici za K 4 — po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki so priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite so zaupno ,ia tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	301ti
Iščejo se	3713
na vseh krajih monarhije marljivi
provinci j alni agenti
za razne novosti religijozne vrsto, ki »e lahko razpečavajo. Dopisi na:
Kat. Devoiian. Institut Dunaj, 105. Postfach.
mešane stroke (tudi manufakturist) želi službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »trajen 3873« na upravništvo ^Slovencac.
■ w w
E i®C?© SO
za takojšnji vstop trezen in zanesljiv
za strojno mizarstvo.
Zatheva se tehnično naobraže-na moč za samostojno vodstvo obrata. Ponudbe: V. Scaguetti, Ljubljana.	3704 3—1
Od sobote, dne 9. novembra, dalje se predaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod
tovarniško ceno.	3529

Ril Mete raj 10 vlmim m Šefa žrtvovati za Siolo czioffia z is
2155
Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlj o popolnoma zastonj.
J
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 5.
n n B
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
B B B
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel. sin
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,	Tisk: »Katoliške Tiskarne«.	Odgovorni urednik: Miha Moškerc.