AMERIŠKA
AMERICAN FN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 154
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING. JULY 2D, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Vlada obtožuje jeklarske lastnike
Roosevelt m tretji termin, Časnikarji ne morejo dobiti defytivnega odgovora
Washington, 1. julija. Delavski oddelek vlade je danes priobčil poročilo vladne preiskovalne komisije, ki je bila imenovana, da skuša poravnati jeklarski štrajk.
V tem poročilu pravi Charles P. Taft, ki je bil načelnik komi-1 sije, da je jasno, da so jeklarske kompanije krive, da se štrajk ni mogel poravnati. V poročilu pravi, da jeklarski magnati nikakor niso za industrijski mir.
"Mi smo absolutno prepričani," pravi poročilo, "da če jeklarski lastniki ne bi bili tako zakrknjeni, da bi se vsa stvar lahko zlepa poravnala. Skoro smo prepričani, da lastnikom jeklar en ni do industrijskega miru."
Iz tega vladnega poročila je jasno razvidno, da kompanije nasprotujejo miru in imajo raje nemire, poboje in zmešljavo. Delavska tajnica Miss Perkins je včeraj izjavila, da ima drug načrt za mir, katerega v kratkem priobči v javnosti.
Chicago, 1. julija. V sporazumu, ki je bil narejen med Inland Steel Co. in med C. I. O. unijo se nahajajo tudi sledeče točke: 1. Vsi delavci se vrnejo na delo, ne da bi se delala kaka razlika med štrajkarji in stavkokazi.
2.	Poseben odbor, obstoječ iz članov unije in kompanijskih zastopnikov bo prerešetal vse sporne točke. Ako kompaniji ne bo kaj prav, kar bo sklenil ta odbor, tedaj se zadeva predloži delavskemu komisarju za državo In-diano, in njegova odločitev bo končno veljavna.
3.	Kompanija odpravi mnogo nejasnih in delavstvu sovražnih odlokov, kakor je to nasvetovala v svojem pismu na governerja države Indiana.	'
4. Inland Steel Co. prizna CIO unijo kot pooblaščeno zastopni-c, toda samo za delavce, ki pri-' padajo k CIO uniji.
Te točke je nemudoma podpisal Frank Bittner, okrožni zastopnik CIO unije, nakar je bila pogodba pcslana v Indiana Harbor, kjer se nahajajo eksekuti-vni uradniki Inland Steel Co.
Delavcem se je obenem povedalo, da bo skoro gotovo, da bo i enaka pogodba podpisana v najkrajšem času tudi z Youngstown Sheet & Tube Co.
Toda Frank Purnel, podpredsednik Youngstown Sheet & Tube Co. je včeraj izjavil: "Slišal sem o pogodbi, ki je bila podpisana med Inland Steel Co. in CIO. Kar se tiče naše kompani-'je, naj rečeni le to, da mi nikdar ne bomo podpisali pogodbe z CIO."
Johnstown, Pa., 1. julija. Jas. Mark, unijski organizator, kateremu je dal župan Johnstowna '24 ur, da odide iz mesta, se nahaja še vedno v Johnstownu. Včeraj je izjavil, da bodo imeli štrajkarji 4. julija ogromno masno zborovanje.
"Pokazati hočemo ameriškemu narodu," je dejal Marks, "če moremo spraviti v Johnstown 40;000 mož." Rekel je, da bodo zborovali jeklarski delavci začno z unijskimi premogarji, ki pridejo iz bližnje okolice.
Detroit, 1. julija. Henry Ford piše v svojem mesečniku, ki je namenjen njegovim uslužbencem, da unijska gonja, kakor-šnjo je začela CIO unija, ni nič druzega kot desperaten poskus visokih financirjev, da kontrolirajo delavske plače.
"Ford je prostovoljno plačeval najvišje delavske plače na : svetu," nadaljuje članek. "To je ;
Washingtodn, 1. julija. Senatni preiskovalni odsek je včeraj izvabil iz policijskega kapitana Kilroya iz Chicage priznanje, da je bila policija v resnici brutalna v svojem nastopu napram atrajkarjem.
Kapitanu so pokazali sliko nekega stavkarja, ki je mirno stal, dočim je policist nad njim zavihtel palico. "Kaj mislite, kaj je ta policist naredil s tem stavkar-jem?" je vprašal neki senator Kilroya. "Udaril ga je!" je odgovoril Kilroy.
"Ali morete opravičiti tak nastop?" J'e dejal senator La Fol-lettee. "Ali vas ni sram takega
---o-
dejanja?" — "Da, malo preveč je," je odgovoril policist.
Pozneje so senatorji pokazali sliko, kako policija strelja za stavkarji, ki so bežali z lica mesta.
Senatni odsek pa je moral tudi priznati, da so stavkarji tudi streljali, kajti med ranjenimi je bilo devet policistov, ki so bili obstreljeni z revolverji.
Med tem se pa poroča iz Chicage ,da so tri družine ubitih stavkarjev vložile na okrožni sodni j i tožbo proti mestu Chica-gu za umor njih očetov. Vsaka družina zahteva $30,000 odškodnine.
Bingo partije
Te dni je bilo na mestni sod-niji oproščenih od porotnikov več lastnikov prostorov, v katerih so igrali takozvane "bingo" igre. Porotniki so bili mnenja, da je to popolnoma nedolžna igra. Kljub temu pa je izjavil policijski načelnik, da bo še nadalje zapiral lastnike prostorov, kjer se igra bingo. Da je porota odločila v korist bingo igre, je kriv policist, ki je izvršil aretacijo. Zagovornik obtožencev ga je vprašal, če policist sam igra bingo, na kar je policist izjavil, da se prav rad zabava s to igro.
Na obisku V uredništvu nas je včeraj obiskal postaven možak Mr. Frank Anžlovar iz Pueblo, Colo, ki je prišel sem s svojo ženo Mary in s sinovi William, James in Anton ter s hčerko Gabrielo. Ustavili so se v Warren, Ohio, pri Mr. Frank Gradišarju, kateremu se družina Anžlovar iskreno zahvaljuje za tako imenitno postrežbo. Družina Anžlovar odpotuje danes v Pueblo.
Nov podpredsednik Edward Patterson, podpredsednik Electric Vacuum Cleaner Co., je bil imenovan za podpredsednika banke The Cleveland Trust Co. Načeljeval bo trgov-ekemu oddelku omenjene banke.
Podraženo piyo
Iz Michigana se poroča, da so pivovarne v državi Michigan zvišale ceno pivu za en dolar pri sodu. Vzrok je višje delavske plače in dražje potrebščine za pridelovanje piva.
Nagla smrt
Nagloma je preminul rojak Joseph Blatnik, 3560 E. 81st St., star 63 let, doma iz fare Zagra-dec. V Ameriki je bil nad 45 let. lukaj zapušča žalujočo soprogo Prances, roj. čampelj, tri hčere: Prances Plut, Mary Fialo in Alice ter sinove: Ralph, John, Frank in Charles. Pogreb ranj-
ga se bo vršil v soboto zjutraj °b osmih iz Louis Ferfoliatove-s& Pogrebnega zavoda. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim pa izražamo naše globoko sožalje.
Otvoritev prostorov SND
v soboto 3. julija bo uradna otvoritev prenovljenih prostorov * uba društev S. N. Doma na St. ^lair Ave. Ob tej priliki se bo servirala okusna večerja, postreglo se bo z izvrstno pijačo in igrala bo fina godba. Prijatelji so prav prijazno vabljeni k tej izborni zabavi.
Na obisku
« Pueblo, Colo., so dospeli Mr. in Mrs. John in Frances Corak in družina na obisk v Cleveland. Stanujejo pri družini John Tr-cek, 1075 E. 64th St., kjer jih prijatelji lahko obiščejo.
Bolna na domu
-rod zdravniškim nadzorstvom se nahaja bolna na svojem domu Mrs. Matilda Račečič, 19900 Ty-ronne Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Zvišane plače
Bolničarke v University bolnišnici bodo dobile od $8.00 do $15.00 več plače na mesec v bodoče. Med bolničarkami v tej bolnici je več Slovenk.
bil vzrok, da so se dvigale plače tudi pri drugih kompanijah."
V članku Ford ne omenja CIO unije in njenega prizadevanja, da se unionizira vse Fordove delavce. članek tudi ne omenja citat vladnega delavskega odbora, da pride Ford 6. julija v Washington radi obdolžitve, da je kršil določila Wagnerjeve postave.
Ford nadalje svetuje svojim ( delavcem: "Ako boste podpisali za unijo, tedaj se boste odrekli svojim pravicam. Kmalu potem, ko bodo vse industrije pod eno kontrolo, boste dognali, da sem imel jaz prav, in potem ne bo nobenega zviševanja plač več."
Fordova tovarna plačuje najmanj $6.00 na dan svojim delavcem, katerih vsak naredi osem šihtov." Radi tega so bili prisiljeni drugi industrijalci plačevati visoke plače. Tega jim je sedaj dovolj in hočejo Forda uničiti s tem, da mu unionizirajo podjetje, pravi Ford.
Maresenco, Mich., 1. julija. Policja je tudi aretirala 53 gozdarjev, ki so se nenadoma uprli, uničili pet trukov naloženih s hlodi. Končno so gozdarji začeli streljati na deputy šerife.
Washington, 1. julija. Kon-gresman Cox iz Georgije je imel včeraj v kongresu govor, v katerem je povdarjal, da se počutje John Lewisa in njegove organizacije nikakor ne bo trpelo v južnih državah.
Kongresman Cox je rekel, da vodi Lewisova akcija v pravi despotizem delavstva, v pravo ekonomsko kugo, in da čas ni več daleč, ko bo prišlo v Zedi-njenih državah do civilne vojne, ako neprestanih štrajkov ne bo konec.
Naravno je, da imajo ljudje vsakovrstne ideje o tretjem predsedniškem terminu, ker se Roosevelt definitivno ne izjavi tozadevno. Vmes pa šteje tudi potek jeklarskega štrajka Lewis, vodja tega štrajka, se je pri zadnjih volitvah najbolj boril za izvolitev Roosevelta.
Iz krogov senatorjev iz južnih držav pa prihaja glas, da jim najbolj ugaja nastop governerja države Ohio, Martina Daveya, ki je postal predsedniška možnost radi svojega nastopa v jeklarskem štrajku. Governer Davey 'je poklical narodno gardo v slu-j žbo, da varuje one, ki hočejo de-jlati in obenem varuje tudi delavce, ki želijo še naprej štraj-šati. \—_
Anglija namerava spremeniti politiko glede Španije. General Franco bo najbrž pripoinan kot "borbena sila" v Španiji
London, 1. julija. V dobro poučenih angleških krogih se govori, da zna Anglija priznati genarala Franca, poveljnika nacionalistov, kot "borbeno silo" v Španiji, ako Nemčija in Italija ne spremeniti svoje taktike napram Španiji.
Anglija si bo prizadevala, da omeji špansko civilno vojno na Španijo samo, potem ko sta Italija in Nemčija zavrnili ponudbo Anglije in FfančTje, da sode-lujeti v nevtralnem bloku.
S tem, da Anglija prizna generala Franca kot "borbeno silo," še ni rečeno, da bo Anglija
priznala vlado generala Franca. Za Anglijo bo madridska vlada
Izvanreden slučaj
17. februarja je umrl v bolnišnici Dušan Kalenič, star 42 let, doma iz Dalmacije. Stanoval je na 1694 W. 22nd St. Njegova soproga je želela, da se truplo ranj-kega prepelje v domvino. Njeni sorojaki so jo pa pregovorili, da tega ni storila, žena se je na prigovarjanje domačinov obotavljala, toda je kmalu zopet od pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi zahtevala, da se truplo izkoplje in pošlje v domovino. Zopet so jo pregovorili domačini, toda končno je ženska odločno nastopila in izjavila, da se mora želja ranjkega izpolniti. Prinesla je denar za pošiljatev trupla in povedala, da se nikomur ne sme kaj izdati, dokler ona sama ne odpotuje naprej. Res je odpotovala 29. junija. Grdinovi pogrebni zavod je dobil postavno dovoljenje, da se truplo dvigne iz groba. Truplo je bilo izkopano včeraj, štiri mesece potem, ko je bilo pokopano. Prepeljano je bilo v Grdinov pogrebni zavod, kjer ostane do 8. julija, ko se odpošlje po železnici. Truplo je v popolnoma enakem stanju kot je bilo na dan pokopa, o tem se je prepričalo že stotine ljudi. Prevoz trupla v domovino bo stal $700.00. Poslano bo v Dalmacijo, blizu Dubrovnika. 8. julija zvečer mora biti na kolodvoru, dotedaj si pa truplo v kapeli A. Grdina & Sons vsakdo lahko ogleda.
-o-
* Preteklo soboto se je poročila znana filmska zvezda Mary Pick-ford v Hollywoodu.
Edini piknik v pondeljek
V pondeljek 5. julija, m praznik ameriške neodvisnosti se vrši menda edini slovensk piknik v našem okolišu. To bi piknik slovenskih lovcev, Euclit Rifle kluba, ki se vrši na Močil-nikarjevih farmah. Dan bo lep kot pravijo, zato bo pač primer no, da se popoldne odpeljete ni ta piknik, da se malo ohladite in srečate s prijatelji. Kdor bc hotel, bo tudi lafyko streljal ni lončene golobe. Za posetnikc bo pripravljena najboljša pija ča in jedača, na plesišču bo ps igrala izvrstna godba. Tore; pojdimo v pondeljek vsi na piknik slovenskih lovcev na Močil-■ nikarjevo farmo.
V East Clevelandu
Mesto East Cleveland je sprejelo postavo, glasom katere ne sme biti v mestnem okolišu nobenega podjetja, kjer bi se ubijale in čistile kokoši ali ribe, ne da bi imelo tako podjetje posebno licenco od mesta. Tudi "bolnišnice za pse in mačke" morajo dobiti izredno licenco, ki bo veljala visoko vsoto denarja vsako leto, ali pa bo taka bolnišnica morala ustaviti poslovanje.
V bolnici
Že drugič se je morala podati v bolnico na operacijo Mrs. Mary Jerak, 15422 Calcutta Ave. Zdaj se nahaja v East End bolnici na Eddy Rd. Operacijo je srečno prestala in jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo dobri ženi kmalu popolnega okrevanja.
Lep piknik
Organizacija Hrvatski društveni dom ima v nedeljo 4. julija velik piknik na Pintarjevih prostorih na 260. cesti in St. Clair Ave. Kot nekaj posebnega boste dobili za prigrizek fi-ie mlade jance. Odbor je pripravil kar 30 glav te drobnice. Jagnjeta bodo pekli na ražnju, kakor to znajo samo bratje Hrvati, in ko bodo pečena, se vam bodo kar stopili v ustih. Poleg jagnjet bo pa pečenih tudi deset mladih prešičkov. Za pijačo bo seveda kar najboljše preskrbljeno. Kdor želi dobro zabavo, imeniten prigrizek, ali pa tudi korajžen ples, naj pride v nedeljo na piknik Hrvatskega društvenega doma. Igral bo tam-buraški orkester.
-o-
K gozdni armadi Tekom meseca julija bodo poklicali k CCC gozdni armadi 600 mladih fantov iz Clevelanda. Stari morajo biti med 17. in 23. letom. Prednost imajo oni fantje, katerih družine so na relifu in ki sami nimajo dela. Oglasiti se je treba v uradu relifne komisije.
Obletnica
V spomin osme obletnice se bo brala sv. maša v pondeljek 5. julija ob 8:30 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete za pokojnim Antonom Slovenec. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
* Vojvoda Windsor se je s soprogo vrnil iz "počitnic" zopet na grad blizu Dunaja.
še vedno prava španska vlada. Anglija bi s tem le priznala, da se "uradno" vrši vojna v Španiji.
Včeraj je laška vlada slovesno izjavila, da ni zapustil Italije en sam laški prostovoljec, ki bi šel na špansko fronto, odkar je nastal nekak mednarodni sporazum med evropskimi velesilami 20. februarja 1937.
Valmaseda, Španija, L julija. čete nacionalistov ao zasedle danes to važno špansko mesto. Naletele so le na irialenko-sten odpor. Valmaseda pdptra vrata za važno špansko pristanišče Santander, ki j<* še v rokah Baskov.	' '
Novi delavski nemiri v Cantonu
Canton, O., 1. julija. C. I. O. unija kot tudi American Federation of Labor sta včeraj skupno zahtevali od šerifa Nista, da napoti governerja, da odpokliče narodno gardo iz Cantona. Unije trdijo, da je navzočnost vojaštva prava nevarnost za obstoječi mir. Sinoči so bili trije avtomobili napadeni in obmetani s kamenjem in dvajset piketov je bilo aretiranih, ko so se člani C. I. O. upirali, da bi Republic Steel Co. tovarna v tem mestu odprla vrata. -.o-
Na obisku
Včeraj so nas obiskali v uredništvu Mr. in Mrs. Paul Trnovec iz South Chicaga, 111., doma iz škocjana. Nahajajo se pri družini Zivoder, 1068 E. 67th St. Z njimi je prišel sin Paul s svojo'
soprogo in sinčkom. Tu osta-jnejo preko nedelje. Iskreno dobrodošli !
Iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na dom iz Glenville bolnišnice Mrs. Josephine Jakos, 708 E. 156th St., iz Womans bolnišnice pa Mrs. Frances Kovač, 16405 Arcade Ave.
"črički"
Seja staršev mladinskega pevskega zbora "črički" se vrši nocoj, v petek, 2. julija, ob 7:30 zvečer v šolskih prostorih v Newburgu. Jako važno je, da ste vsi navzoči.
Vesli ii življenja ameriških Slovencev po mnogih naših naselbinah
Številni novi grobovi med ame- j riškimi Slovenci. V Mulberry,1 Kans., je preminul Joseph Lek-j ša, star 56 let, rojen v Lazah pri Bučki na Dolenjskem. V j Ameriki je živel 37 let, in zapu-; šča ženo, sina in tri hčere. — V i Nokomis, 111., je umrl rojak; Frank Cugmajster, star 56 let,' doma v Koblu pri Ločju na štajerskem. Zapušča ženo, tri od-' rasle sinove in brata v Pennsyl-vaniji, v starem kraju pa brata j in dve sestri.
V De Kalb, 111., je umrla Micka | Komovc, ki zapušča moža in dve j hčeri. — V Little Falls, N. Y., je ! preminul Frank Kolar. Eolehal! jo dalj časa. Zapušča ženo in dve j hčeri. Doma je bil iz Dol. Logat-; ča. — V Frontenac, Kans., je ': preminula Mary Bogataj, stara' 57 let, doma iz Račove vasi pri,' žirih. V Ameriki je živela 28! let in zapušča tu moža, tri sinove j in hčer.	- ]
V	Canon City, Colo., je umrla Mrs. Marija Rožman, stara 71 let. Doma je bila iz vasi Spodnja Straža, fara Prečna na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Mary čampa. Zapušča sina m stin hčere. — v bolnišnici v Waukeganu je zatisnila oči Mary Zaveršen, stara 52 let. Pokojna Je bila doma iz fare Horjul pri Vrhniki. Ranjka zapušča moža, dva sinova in hčer.
V	Calumetu, Mich., je umrla Mary štukelj, sinaha starega naseljenca J os. štuklja. Stara je bila 41 let in je podlegla raku. Zapušča moža in pet otrok. — V Chicagu je umrla v bolnišnici Mary Divjak. Podlegla je ponovni operaciji. Stara je bila 32 let m rojena v Chicagu, kjer zapušča mater, brata in sestro. — V Cicero, 111., je umrl rojak John
Vuksimč, star naseljenec. Doma ie bil iz Svržakov pri Metliki. Ranjki zapušča družino.
Chicaska policija je morala primati, da
je brutalno nastopala proti sfavkarjem
i Washington, 1. julija. Ko so bili včeraj zbrani časnikarji v i Beli hiši in se pogovarjali s predsednikom Rooseveltom, so ga pr-; vič direktno vprašali, če misli kandidirati za tretji predsedniški termin.
i Prvi se je oglasil za Roosevelta, da kandidira tretjič, go-iverner države Pennsylvanije. Ko £0 vprašali predsednika kaj je njegovo mnenje o izjavi gover-nerjf; Earle, se, je predsednik nasmejal. Odgovoril ni ničesar.
Neki drugi časnikar ga je Vprašal, če bi sprejel nominacijo,1 če bi mu bila direktno ponudena. i Lice predsednika je zardelo in odgovoril je, da je v Washingto-| nn precej vroče, časnikarju je1 pa '"eke!, naj gre za kazen v kot in naj si zakrije obraz.	!
Zahteve železniške družbe v Clevelandu
Družba cestne železnice v Clevelandu, The Cleveland Electric Railway Co., ki ima že dalj časa z mestno zbornico prepir, je včeraj poslala mestni zbornici ultimat, v katerem zahteva pogajanja med mestnimi zastopniki in kompanije, da se dožene, če je r'ompanija upravičena, da zniža postrežbo v vožnji. Obenem je kompanija že imenovala svojega posredovalca v osebi odvetnika Boy da. Kompanija tudi pravi, da rpdi trdovratnosti mestne zbornice ni mogla plačati delničarjem obresti na delnice, kar se je zgodilo prvič v zfeodovini obstanka te družbe. Mesto bo sedaj moralo imenovati svojega zastopnika in pogajanja se bodo glasom pogodbe med mestom in kompa-nijo morala začeti.
Sicer je prišlo preteklo sredo do nekakega začasnega premirja med kompanijo in županom, toda councilmani nič kaj lepo ne gledajo na to premirje. Vnel" se bo hud boj, predno se bo kompaniji dovolilo znižati kvantiteto voženj po mestu.
-o-
Urad bo zaprt
Opozarjamo ponovno, da v pondeljek 5. julija "Ameriška Domovina" ne izide, in da bo naš urad zaprt od sobote od 4. popoldne do torka zjutraj. Poročno dovoljenje
Poročno dovoljenje sta dobila Mr. Jim Gjurasin 5415 Homer Ave. in Miss Mary Knafelj, 5415 Homer Ave. Bilo srečno!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00. Za Ameriko In Kanado pol leta »3 00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta W.60. Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto, $5.60; pol leta, 13.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.B. and Canada, »3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $6.60 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 190«. at tba Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 154, Pri., July 2, 1937
Roosevelt in jeklarski štrajk
Dočim je v prvih dnevih jeklarskega štrajka pri neodvisnih kompanijah vse kazalo, da bo štrajk jeklarjev dobljen, kakor je bil dobljen štrajk jeklarjev pri jeklarskem trustu, pa se je danes položaj popolnoma spremenil. Jeklarski delavci, ki so na poziv svojih voditeljev 26. maja odšli nekako radostno na štrajk v trdnem pričako\$anju, da bodo zmagali, so začeli omahovati.
Vzroki so številni. Prvič C. I. O. unija ne plačuje nobene štrajkovne podpore, dočim plačujejo delavci gotove ases-mente za pripadnost k uniji. Drugič, v mnogih mestih so odrekli štrajkarjem podporo na relifu. Tretjič, tisočerim družinam je zmanjkalo potrebnih sredstev za preživljanje in videti ni, da bi konec štrajka kmalu prišel. Četrtič, tisočeri delavci so se vrnili na delo kljub štrajku. Dasi vrnitev delavcev na delo ni tako številna, kot trdijo kompanije, pa unije priznavajo, da je šlo "precej" delavcev na delo.
V državi Ohio je governer Davey mobiliziral 5,000 mož močno armado, da je v prvih dnevih mobilizacije skrbela, da so ostale tovarne, kjer je bil štrajk, zaprte. Toda governer Davey je kmalu spremenil svoje stališče, ko je slišal o nezadovoljnosti med delavci. Odredil je, da vojaštvo skrbi, da vsi oni delavci, ki bi radi delali, morajo dobiti pomoč od vojaštva, da lahko nemoteno hodijo v tovarne in se vračajo domov, a obenem mora vojaštvo čuvati tudi štrajkarje, da niso napadeni.
Odločilna beseda glede jeklarskega štrajka je pa padla koncem preteklega tedna, ko je predsednik Roosevelt spregovoril značilne besede, ko je izjavil, da je jeklarski štrajk "kuga za obe stranki." S tem je hotel povedati, da so krivi enako kompanisti kot voditelji delavcev, da se jeklarski štrajk že prej ni poravnal. Roosevelt pripisuje to odlašanje trmi kompanistov in delavskih voditeljev.
To so značilne besede predsednika, ki je velik prijatelj voditelja C. 1. O., John L. Lewisa. Lewis je v zadnji predsedniški kampanji preskrbel za izvolitev Roosevelta $500,000, kar je darovala premogarska organizacija. Ne zme-nivši se za to, je predsednik Roosevelt sedaj obsodil tudi Lewisa, očitajoč mu trmo, ker ne zna štrajka poravnati.
Roosevelt je prvotno čakal, da se štrajk poravna med kompanijami in delavskimi zastopniki. Vse to je bilo brezuspešno. Na to je dal Roosevelt na razpolago obema strankama vladni aparat, ko je imenoval posebno vlado komisijo za poravnavo štrajka. Komisija je zborovala tri dni, poklicala delavske voditelje, poklicala je eksekutivne uradnike jeklarskih druižb. Toda niti prvi niti drugi niso niti za las odnehali, nakar se je komisija razšla. "Kuga za obe strani!" se je izjavil pri tem predsednik Roosevelt.
In predsednik Roosevelt ima prav. Ameriški narod je po mnenju predsednika doceloma sit neskončnega prepira in rabuk, ki prevladuje sedaj pri neodvisnih jeklarskih družbah. Ameriški narod je sit razbijanja in pobijanja, sit je Tom Girdlerja, ki nima možatosti dovolj, da bi se vsedel h skupni mizi z delavskimi voditelji in priznal unijo ter se pobotal. Ako delavci kršijo postavo, jo na isti način in še bolj kršijo delodajalci. Prvi dejansko, drugi pa nalašč in premišljeno. Položaj postaja neznosen za amerško vlado in za ves ameriški narod.
Odgovorni delavski voditelji nikdar ne priznavajo ali odobravajo dinamitiranja, pobojev, poškodovanja lastnine in drugih nepostavnih dejanj. Phillip Murray, načelnik organizacijskega jeklarskega odbora je obsodil vsako nepo-staVno akcijo od strani svojih privržencev. Enako so jo obsodili vsi razumni delavski voditelji. Ti delavski voditelji dobre vedo, da nikdar še neben štrajk ni bil dobljen z grožnjami in nasiljem.
Do danes je bilo ubitih 13 delavcev in policistov v jeklarskem štrajku. Stotine jih je bilo ranjenih, posamezna mesta pa imajo milijone dolarjev škode radi najemanja policistov, šerifov in celih regimentov vojaštva. Pri tem pa še ni vračunana škoda, ki jo trpijo štrajkarji, ker so brez zaslužka.
Ali v resnici ni nobene postave, ki bi prisilila obe stranki, da se zlepa pobotati in narediti izrednim razmeram konec? Ali vlada, ki je sicer skoro vsemogočna, v resnici ne more vpostaviti reda? Roosevelt ne bo moge1 ostati pri besedah. Nastopiti bo moral druga pota.
« ■ « . .—. . . . ._. i i j . . ............
Newburske novice
■
—.——......♦ .———.—— -—. . .....—■—•«-—
Kaj pravite!
Vsak Amerikanec je ponosen na našo zvezdnato zastavo in ves svet ima rešpekt pred njo. Pa vendar nihče ne ve, kdo je prvi napravil ameriško zastavo, ki je bila leta 1777 sprejeta kot .ameriška narodna zastava. Nekateri sicer trdijo, da jo je napravila Betsy Ross, vendar gotovega ni nič.
* » *
Najbolj slavni ljudje -so imeli najslabšo pisavo. Tako je še danes nekaj Shakespearovih del, ki jih še niso mogli dobesedno prebrali radi njegove slabe pisave. O Napoleonu je znano, da je imel tako pisavo, da so nekateri mislili, da je narisal zemljevid, ne pa spisal pismo. *.
Oborožen s Kernovim, Jane-žičevim in Websterjevim besednjakom sem se vsedel k moji kaus mišini, da napišem zopet nekaj za newburške novice. Saj bi ne bilo težko pisati, če bi imel človek gmah, po domače: mir. Pa od zunaj poka, kakor bi bili nekje na španskem. Saj nisem proti temu, da ima mladina svoje veselje, le to me vznemirja, ko nekateri, ne mali ampak odrasli, tako nespametno delajo s to rečjo. Zadnjo nedeljo je malo manjkalo, da ni nekdo dobil strel ravno v oko. Bral sem prav pred nekaj urami, da je eden oslepel radi takega strela. Povejte, starši, svojim otrokom, naj ne mečejo po-kalic (crackers) drugim v glavo. četrti julij bo kmalo mimo in mimo bo vse to pokanje.
Kar lepo je pogledati po naselbini, tako splošno popravljajo ljudje svoja stanovanja. Joe Perkotovi na Mansfield so svojo hišo popolnoma prenovili zunaj in znotraj. Jako lično in prijetno stanovanje imajo. John Win-tei-jevi na 81. cesti bodo istota-ko vso hišo prenovili in popravili, da bo kot nova. Takoj zraven Supanovi so na delu za isto. Malo naprej so Cesarjevi, ki izboljšujejo dom. Na 80. cesti so Šemetovi naredili novo hišo iz stare. Frank Mulh se je postavil s krasno barvo na hiši. Ignac Godec je hišo povečal in obil z asbestos deskami. Jakob Filipovič je vse prebarval in prenovil. Zoretovi so storili isto. Cvitkotovi so kar čez noč naredili iz lesene zidano hišo, ali vsaj vidi se kot zidana. Pa to je samo to, kar sem videl okoli cerkve. Koliko je še novega na 82. cesti, na Prince in Reno in drugod. Tako je prav. To kaže\ da im^jpJj^U? malo korajže zopet. Da bi'to le ostalo.
Pa ne samo domovi izgledajo lepo. Vse okrog hiš je lepo zeleno, nasajeno, cvetlice in trava in grmičevje, da je veselje za pogledati. Med najlepšimi vrtovi je Žagarjev (Mrs. Žagar). Potem bo najbrž Cvitkotov, dočim je Mrs. Stepic na Mansfield Ave. takoj za njimi. Kar pa se tiče trat, ali lawnov, ima pa naš mežnar, John, najlepšo. Pa to ne rečem zstto, ker je ravno naš, ampak zato, ker je resnica. Kdor ne verjame, pa naj pride pogledat. Ne smem pa pozabiti Antona Suhadolnika, ki bo koncem leta najbrže dobil prvo nagrado za najlepši vrt. Če pa vzamemo celo cesto kot tako, potem bodo pa skoraj gotovo na 82., od Union pa do Crofoot, zopet imeli prvo nagrado. Seveda nisem še videl vseh krajev. Te dni enkrat pojdem pogledat na "Jutrovo," da bom videl, kaj tam delajo glede olepšave in drugih napredkov. Tam gori spremembe toliko ni opaziti, ker nišo nikdar imetli plotov, kot smo jih tukaj okoli pred nekaj leti, ko je izgledala naša okolica kot Chicago Stockyards. Veliko se da napraviti z malim delom in trudom, če se ljudje pravočasno potrudijo. Ponekod bi se dalo še izbol jšati, če bi nasadili drevesa ob cesti, kot so po 82. cesti. Vse to je vredno priznanja in pohvale.
"Adijo pa zdravi ostanite, podajte še enkrat roko." Tako so zapeli Anton Boldin, Anton škufca, Pavlina Zupančič, Joe Miklič in Frances Lupšina, ko so odpotovali proti New Yorku v stari kraj zadnjo sredo. Ko to človek gleda, bi kar vzel peroti in se vzdignil proti krasni Sloveniji. Bog daj srečno pot, prav veselo snidenje s svojimi sorodniki tam, potem pa zopet srečno povrnitev. Nekateri imajo še starše žive tam, drugi pa imajo brate in sestre, ki jih bodo prav gotovo veseli, zlasti, če bo ostalo kaj v roki ob slovesu.
Tom Martinšek iz Maple Heights se je zopet oglasil in povedal, da je sedaj "Editor in Chief" malega lista, ki ga izdaja CCC Camp v Agness, Oregon. Saj smo vedeli, da bo Tom še kam prišel, ker je bil vedno marljiv in pameten. Go right at it, Tom!
če je kdo bil na šivankah zadnjo nedeljo, so bile društve-nice društva sv. Rešnjega Telesa, ko je neprenehoma dež padal celo dopoldne. Popoldne se je vršil piknik. Ženske znajo. Naravnost izmolile so dobro vreme za popoldne. Takoj popoldne se je prismejalo sonce tako prijazno, da ni bilo moč ostati doma in ves svet je vrel v Maple Gardens na piknik. Te-ško je bilo povedati, kdo se je bolj sladko smejal, sonce, Mrs. Gliha, predsednica, Mrs. Zida-nič, tajnica, če ni morda vse prekosila Mrs. štepic, blagajni-čarlca. Piknik je bil polni uspeh. Saj pravim, žene znajo.
V	nedeljo pa ima hrvatsko društvo sv. Juraja broj 31. svoj
| piknik tam. Kdor se bo hotel peljati s trukom, naj si zapomni, da bo prvi truk odpeljal od 78. in Broadway že ob 11. in potem vsako uro do 4. popoldne. Prav tako bo truk vozil nazaj in sicer tja in nazaj zastonj. Vabljeni ste vsi na ta prijazni izlet.
Zadnje čase je zopet ena izmed naših dobrih deklet dovršila vse potrebne šole in vaje za bolniško postrežnico. To je Miss Mary Vičič iz Rosewood. Mary je pred leti hodila v šolo sv. Lovrenca in potem nadaljevala v Holy Name High School. Congratulations, Mary!
Med onimi, ]ri so to pomlad praznovali svojp 25-letnico poroke, sta bila tudi Peter in Terezija Bizjak. Pred 25 leti, ko je Bizjakov Peter zagledal lepo Knificovo Reziko, se je tako zaljubil vanjo, da je sklenil si jo pridobiti, ali popustiti vse in se podati v puščavo. "Reziko ali pa nič!" je rekel Peter in šel na delo. Ker pa tudi sam ni bil kar tako, ampak je bil čvrst in fejst fant, ni imel ravno prevelikih težav. Saj se še dobro spominjam, kako je bil oče, ko sem ga pred 12 leti obiskal v Viž-marjih, ponosen na "našega Petra',' pa tudi Pavla. Zelo ponosen je bil na oba in mi malo po tihem povedal, da mu večkrat pošljeta kaj za priboljšek. No ja, ker je bil tudi Peter fant od fare, in ko je Reziki svojo ljubezen odkril, se ga ta ni branila. Na dan njunega praznovanja je, prišla vsa družina v cerkev Se zahvalit Bogu za vse dobrote skozi 25 let. Bog jima je dal tri otroke, katere sta lepo krščansko vzgojila, da so jima sedaj v veselje in pomoč. Najlepše pa je bilo slišati od njiju to, da se celih 25 let nista niti enkrat "dodobrega" skregala. Bog jih ohrani še mnogo let v tako lepem soglasju.
V	soboto sta se poročila William Ponikvarin OlgaHrovatiz Maple Heights. William je sin Joseph Ponikvar.ieve družine, tam kjer imajo trgovino z gro-cerijo. Olga je pa hčerka Mike Hrovatove družine, tudi iz Maple Heights ali, če primerjamo naselbino s kako vasjo v starem kraju, bi rekli, da je iz "Velke-ga Gabra." Olga je bila vedno zelo dobra in pridna učenka pri krščanskem nauku, toliko se spominjam in zato bo gotovo tudi dobra, varčna in verna krščanska žena. Novemu paru želimo vse najboljše za časno in večno življenje.
Velika nesreča se je pripetila pri družini Joseph Blatnik na 81. cesti, ki jfe*zahtevala očeta, starega 63 let, kot žrtev. Ne bom opisoval podrobno. Toliko pa naj bo rečeno, da je pi-
jača kriva vse nesreče. Pijačo, kakor vse drugo, je Bog ustvaril človeku v korist, kdor jo zna rabiti. Močna pijača pa je, in' bi morala biti rabljena vselej le kot lek. Današnja mladina pa prepogostokrat misli in se ravna, kot bi bilo vse to v nekako zabavo. Za mladino je žganje pravo prokletstvo, ki danes ugonablja dušo in telo marsikaterega. Marsikateri fant in dekle se napoti k vragu radi žganja danes, in ne malo teh raz-drapanih duš so krivi brezvestni gostilničarji, zlasti pa takozva-ni "night klubi." Prišli bodo tudi oni enkrat v roke pravičnega Sodnika, kateri se ne da podkupiti, da bodo na večno poslušali pijani krik pogubljenih duš, katere so oni sami spravili v večno pogubo, ker jim je bilo več za par centov, kot pa za časno in večno srečo mladine. Ne samo pijani sin ima na vesti to dušo, pač pa tudi oni, ki mu je dajal pijačo brez mere. Koliko avtomobilskih nesreč je kriva edino le pohlepnost in lakomnost brezvestnih salunarjev in drugih prodajalcev po. pravici imenovanih "blind pig-ov," ki brezvestno napajajo mladino do skrajnosti. Račun za vse to bo prišel, nikar se ne motite, in nebolahak. Bog bodi milostljiv očetu— in tudi njegovemu sinu, ki bo celo svoje življenje nosil težko vest kot morilec svojega očeta, četudi je storil to v pijanosti.
-o--
Josephine Praust, Cleveland, O.
Mesecu juniju v slovo
Vrtnic pestrih bujno cvetje in potonke zale kraS, junij mesec kot kraljevič zrl je na ponosen stas.
Nagelj živordeči vedro dičil prsi oni dan, kot svetinja duše hrabre,
očke srečne odlikval.
• \ • < •fdyHPVii- i"!' "-i >" •"■"
Vso lepoto mesec junij dal je cvetki tej v spomin, znal, da ž njo simbol ljubezni skaže atku — hčerka, sin.
V duše srečnih graduantov junij mesec zida grad, v svet mladenka šolska gleda, sinko zrasel, poln je nad.
Parčkom novoporočenim poje pesmico sladko čudoviti mesec junij, tihosrečno in ljubo:
"Lepša ko cvetlic vseh cvetje, dražja ko zlato sveta, slajša kakor slavčka petje, je ljubav prijateljstva."
čuda ni, da ta mamljivi mesec junij ko magnet veže nase to življenje, vztraja, da obstoja svet.
Ce verjamete al' pa ne
Prijatelj Gašper, najstarejši lovec in ribič med Kanado in Mehiškim zalivom, od newyor-ških nebotičnikov, pa do San Francisca zlatih vrat, je nekoč doživel izreden dogodek na lovu. V svoji veliki skromnosti pa tega
rejati posebne demonstracije za odjemalce, da ljudje lahko proučijo delovanje tega čudovitega mehanizma.
"Meter-Miser se dobi samo v električnih ledenicah, ki nosijo ime Frigidaire," pravita gg. Jerry Bohinc in John Susnik od firme Norwood Appliance & Furniture Co., pooblaščena prodajalca Frigidaire izdelkov.
"Mi želimo, da vsakdo vidi ta mehanizem v delu, zato smo pa vprizorili demonstracijo, kjer si to lahko vsak ogleda. Ker je sicer meter-miser mehanizem na dnu ledenice, smo jo za demonstracijo obrnili narobe, da si to lahko zdaj vsak ogleda.
"Popolna demonstracija tega mehanizma se lahko vidi v naši prodajalni in tedaj lahko vidite vsi 'skrivnost' električne ledenice, kako ta dela led. Ta me-' hanizem je popolnoma enostaven, brez jermenja in zobovja in vendar je edini te vrste in samo v električni ledenici Frigidaire. Pridite v našo prodajalno na'6104 St. Clair Ave. in oglejte si to moderno čudo. Videli boste, zakaj porabi Frigidaire tako malo elektrike za izdelavo ledu."
ZANIMIVOSTI O FRIGIDAIRE
Ljudje so že toliko brali o ta-kozvanem "meter-miser," da so začeli trgovci z ledenicami pri-
Hrvatje vabijo na piknik
Društvo "Hrvatsko kolo" in podporno samostojno društvo "Hrvatski sinovi i kčere," bosta imela svoj prvi piknik v nedeljo 4. julija na cerkvenih prostorih v Maple Gardens, na Raymond Ave. Vabljeni ste vsi, od blizu in daleč, da nas posetite tisti dan Hrvatje, Slovenci in Srbi. Za žejne bodo skrbele prijazne natakarice, za lačne pa dobre kuharice. Za plesaželjne bodo igrali pa hrvatski tamburaši "Hrvatski sinovi," ki igrajo vsako nedeljo na hrvatskem radio programu na WJAY. Truk bo vozil zastonj na piknik in nazaj in sicer od E. 78th St. in Broadway. Prvi truk odpelje ob 11. dopoldne in potem vsake pol ure do štirih popoldne.
Ne boste se kesali, ako nas obiščete na tem pikniku. Za vse bo dobro preskrbljeno, da bo fina postrežba in najboljša zabava. Pozdrav in na svidenje. Andy Tumbri, tajnik.
-o--—
Visoki renti
Tudi v Clevelandu se je začelo gibanje med najemniki, da se znižajo renti, ki ,so zadnje čase precej narastli. Pridružile so se delavske unije in razne podporne organizacije. Organizacija ima svoj glavni stan v Prospect-Fourth poslopju.
.........t
Rainbow Hunting & Fishing Club j » ■ » « .....................k
Prosim vse člane našega kluba, da pridejo gotovo vsi na strelišče v nedeljo popoldne, da še enkrat poskusimo, kdo ima boljše oko, predno gremo v Barber-ton. Takoj po zaključku streljanja bomo imeli sejo, na kateri boste slišali zelo važne stvari, kar se tiče kluba. Obenem boste pa s svojimi priporočili pripomogli, da bomo prišli do zaključka. Torej da se vidimo v nedeljo.
Na našem zadnjem izletu smo inleli nekakšne vaje, kdo je bolj uren v sukanju kastrole. Po mojem mnenju bo dobil prvo nagrado J. Umek. Upam, da bomo tc v nedeljo razsodili.
Pri zadnjih vajah smo takole streljali:
Russ J. „ ........16
Jazbec st........... 13
Papeš L..........................16
Glavič J......................18
Hočevar........................15
Fortuna........................15
Umek............ ..	14
Globokar....................16
Gliha L...........16
Zabukovec....................19
Zrimsek ..........15
Kic................................14
Miller............14
Krecic............15
Plut J.............15
Shuster........................16
Knaus L......................15
Zupančič M..................14
Lovski pozdrav vsem skupaj Fred Krecic, tajnik.
ni hotel obešati na veliki zvon in jaz sem zvedel za vso stvar po velikih ovinkih. Meni se zdi stvar dovolj važna in zanimiva, da jo pribijem v tole kolono, zamera gori ali doli. Sicer je pa prav lahko mogoče, da prav zdajle Gašper draži postrvi za kakimi vrbami in bo šlo tole mimo njega, kot je šla oni dan toča mimo Clevelanda in potem se ne bo treba odzvati raportu.
Torej pa začnimo v božjem imenu. Ko je bil Gašper še mlad, je bil nekega leta na divjem za-padu. Tam je porabil vsako priliko, daje plašil divjačino po prerijah in šumah. Vse mu je prišlo na muho in strel, samo ene stvari pa ni mogel dobiti na strel, dasi je koprnel po nji ko junijska vrtnica po jutranji rosici in to je bil bivol ali bizon. Samo enega naj bi, si je obljuboval naš lovec, potem pa če tudi nikdar več.
No, končno mu pa prijateljski farmer svetuje kraj, kjer bo gotovo dobil bivola na surprise party. Farmer mu posodi konja in naš nimrod zagolopira v prerijo. Ves dan je taval Čez drn in strn, pa nobene take stvari ni uzrl. Ampak trmast in vnet lovec ni odnehal. Mraz je bilo in pomalem je začel naletavati sneg. Skoro se je že mračilo. Naš lovec je že mislil obrniti proti domu, ko zagleda na obronku gozda lepega bivola, ki si je drgnil ušesa ob mogočnem hrastu.
Gašperju je zaplalo srce 75 milj na uro, stisnil je konjiča s petami in v diru je pognal proti bivolu. Ta ni bil nič kaj pri volji za avdijenco, pa jo je vlil po preriji, da se je kar kadilo. Pa je bil konjiček urnih pet in kmalu je prinesel našega lovca bivolu za vrat. V diru je Gašper sprožil in bivol je napravil eleganten salto mortale, pa obležal. V istem hipu je pa Gašperjev konj stopil v neko kotanjo in si zlomil nogo. Uboga žival! Gašper ni mogel drugače, da ga je s kroglo v glavo rešil bolečin, ker znano je, da si konTzlomljene noge nikdar ne. popravi.
Potem se pa lovec spravi na bivola in ga hitro oderfe. Ko je bil s tem gotov, se šele domisli, kako bo prišel domov. Silen mraz je v tem pritisnil in do doma ponoči si ni upal. Počakati mora do drugega dne. Kje pa naj prenoči v takem mrazu? Pa mu šine v glavo dobra misel, da bi bivolova koža prav dobro služila za prenočišče. Brez nadalj-nega se Gašper spravi v bivolovo kožo in se dobro ogrne ž njo. Ker je bila še gorka, je kmalu zaspal.
že proti jutru ga pa zbudi silno tuljenje. Pokuka iz kože in vidi, da se je zbrala okrog bivola čreda gladnih volkov, ki so vohali okrog kože, da so Gašperju stali lasje pokonci, kot vojaki na paradi. Ampak ponoči je bila koža zmrznila in Gašper je bil varen za nekaj časa.
Fa kaj bo zdaj ? Ven iz kože ni smel, tukaj pa tudi ni mogel ostati vspričo nepovabljenih gostov, ki so prišli na banket. Misli in premišlja in zopet mu pomaga iz zagate njegova bistra glavica.
Pri odprtini kože čaka na ugodno priliko. Ko prideta dva f velika volkova prav do odprtine, kjer prijazno trkata za vizite, pograbi Gašper vsakega za rep in močno stisne. No ja, volkova pa v divji beg. Gašper trdno drži za repa in ker je bil padel svež sneg, je koža, v kateri je Gašper pečlaril, kaj lahko drsela po snegu. šlo je ko Elija. Ker je imel Gašper v roki dva repa, je to uporabil kot vajeti in zdaj enega, zdaj drugega močneje potegnil k sebi in tako je naravnaval te sani, v katero smer je hotel. In naravnaval je sani tako, da so drsele naravnost proti domu. Tako se je Gašper pripeljal domov s to elegantno kočijo ravno za zaj-terk, ki mu je kaj dobro teknil, bi rekel.
Kaj se je zgodilo z volkoma? Well, to sem pa pozabil vprašati, to naj pa Gašper sam pove.
Poveljnik luksuznega parnika. REX, kapitan Attilio Fru-gone, eden najbolj odlikovanih častnikov trgovske 'mornarice. Kapitan Frugone je bil poprej poveljnik parnika Roma.
Prejšnji poveljnik parnika Rex je bil pa kapitan Francesco Tarabotto, pod katerega poveljstvom je dobil parnik Rex odlikovanje za najhitrejšo vožnjo.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
SLOVENSKA MLEKARNA Jos. Glavan, lastnik
1166 EAST 60th STREET
IIEnderson 5832
Se toplo priporoča gospodi njam za vse mlekarske izdelke

1DRUŽABNIi
1 PilvNiK I
| Andrej Gerlova družina \ \
* vljudno vabi za 4. julija !; % -vse svoje prijatelje in I! t znance na PIKNIK, ki ga I! + priredi na svojih farmah
I v Wickliffe, Ohio.	t
»•
I Vozite po Euclid Ave.,
| in pazite na znamenje ob
T cesti.	f
+	v
.;<	A.
| Kdor se hoče peljati s f | trakom na farme, naj se | f zglasi od ene ure naprej t
| 756 E. 200lh St.
I	Ž
Ž Vožna brezplačna T
| Pečena jegnjetina in ? t druge jeslvine ter naj- f | boljša pijača se bo ser- f | tirala.	f
+ i m M uiiii i-tn-tn-tm* Ji
l/SAD^A OTVORITEV
dne 3. julija, 1937, bodo uradno otvorjeni prenovljeni prostori KLUBA DRUŠTEV S. N. D-
OKUSNA VEČERJA!	MINA U U L> a A •
Naš novi pogrebniški dom
Cenjenemu občinstvu danes ] podajamo par besed o našem no-vem pogrebniškem domu, ki je < izdelan v namenu, da bo služil ; vsem onim, ki se ga bodo hoteli ! posluževati c prilikah, kadar bo v njih hišah zagospodarila smrt.
Ničesar nočemo omenjati, kak-' žen je ta pogrebniški dom, to prepuščamo publiki, katero vi ju-1 dno vabimo, da si ga sama ogle-! da in sedi o njem ter c tLtih, ki i sc si ga zamislili.
Kar naj mi pripomnimo je to, da poudarjamo, da je bil pogrebniški dom tako moderne zamisli' potreben in sicer iz tehle razlogov: Kadar zagospodari v hiši smrt, takrat nastane v hiši nered. Ljudje se vsipljejo v hišo, prostora zmanjkuje, hrane ni ob j času in nikakega počitka ni za več dni. Stotine in stotine ljudi pa niti v hišo ne more, ker ni hiša ali stanovanje narejeno za publiko, pač pa za stanovanje družine same. Mnogokrat se nahaja stanovanje v enem ali drugem | nadstropju, kar povzroča še večje težave za družino in za obiskovalce, najtežje pa za pogrebce ob času pogreba.
V Ameriki pa, kjer gremo tako točno za vsem, kar je modernega in za družino komodnega, iznajdejo vse pripomočke, da si olapšajo bremena celo v tugi in žalosti, ko nastopi smrt v družini. Celo takrat si znajo Ameri-kanci pomagati ali vsaj ublažiti tugojn žalost s tem, da ložje prenesejo težke in žalostne dneve.
Ko umrje družinski član, ga po navadi Amerikanci takoj izro-če pogrebnemu zavodu ali domu za oskrbo vsega nadaljnega. To store iz več vzrokov, prvič, da ostane v njih hiši red in mir, ki sta za uteho najpotrebnejša. V to spada tudi hrana in počitek. Kjer ostane truplo v hiši do pogreba, tam se ne more ohraniti red, se ne more imeti počitka, niti hrane ob času. Vse to je pa za vsakega že itak potrtega človeka naravnost bolezen in muka.
Drugo je to, da se na ta način da publiki priliko, da rajnega lahko vidi in obiščp pri pogreb-niku, kjer so prostori obširni, moderni in primerni za razgo-, vor in vasovanje.
Slike našega pogrebniškega doma na zadnji strani današnjega lista prikazujejo, da je tudi naš pogrebniški dom urejen kot nalašč v ta namen, da se bodo pogrebi od tukaj odpremljali, kot zgorej omenjeno, kar je za družine najbolj ugodno. Vsaka družina, ki bo poverila truplo umrlega nam v oskrbo, bo družina v dneh do pogreba lahko ostala doma v svoji hiši v istem redu in brez skrbi. Imela bo lahko počitek in vse drugo, ker bo truplo ta čas lahko ležalo v nasi kapeli, ki je nalašč v ta namen pripravljena, kjer se lahko vrsti stotine ljudi na razgledu m razgovoru. Družina lahko pride m odide vsak čas, kakor ji drago m bo pri tem vse oskrbljeno tudi za one, ki bodo med tem časom prišli na obisk. Po končanem pogrebu bo družina prejela zapisnik oseb, ki so obiskale truplo in mu izkazali zadnjo čast.
Tako in na ta način smo uredili naše nove prostore, da bodo
služili publiki'in prizadetim, da
bodo ložje prenesli bridki cas med smrtjo in pogrebom ranjke-ga, in da si bodo pri tem tudi ohranili zdravje, ker bodo imeli potreben počitek in hrano.
Mi se zahvaljujemo
številni naši ljudje so nam zadnje dneve, ko so videli vse Predrugačen naš pogrebniški dom, čestitali in se nam naravnost zahvaljevali, kakor da je to njim v veliko uslugo in vese-
lje, da smo tako preuredili naš pogrebniški dom. Mi pa vse to j obrnemo v kredit onim, ki so to povzročili, namreč, da je vse ta-( ko moderno in prijetno urejeno, j Mi smo sicer želeli, da je urejeno' tako, toda idej pa nismo imeli j sami, marveč so jih nam nasve-tovali eni, ki se v tem razumejo iz prakce in učenja.
čitatelji vidite slike arhitekta Mr. Geo. Vojnoviča, Mr. Joseph Demsharja in Mr. Vic Suhadol-nika. Ti so nam dali zamisel, kako urediti naš pogrebniški dom, da bo odgovarjal vsej modernosti zunaj in znotraj, pa da ne bo ramo moderen, ampak tudi ko-moden. t
Goc. Vcjnc/ič
Mr. Vojnovič je naš vrli, še mlad, toda priljubljen in zmožen arhitekt in pri tem navdušen Jugoslovan. Pred leti si je izbral za svojo življensko družico Slovenko, hčerko iz spoštovane dru,žine Bernotove na Holmes Ave. On je napravil tudi načrt za prizidek v SND. On je napravil tudi načrt za poslopje pri cleve:,andsk;em i z r ajk ci plovnem: pristanu in še mnogo drugih važnih načrtov, ki mu vsi delajo čast.
Mi se Mr. Vojnoviču zahvaljujemo, ker nam je dal ali izdelal tak načrt za nove prostore, katere odobrava in pohvali vsak, ki pride na ogled. Mladega in nadarjenega moža priporočamo vsakemu, ki bi nameraval kaj zidati, ker on vam bo dal vselej dober načrt.
Da je pa stavba po načrtih tudi dobro narejena, mora to delo izvršiti sposoben kontraktor z izkušenimi delavci. To delo je
|
Joseph Demshar	j
oskrboval Mr. Joseph Demshar/ med nami že dolgo poznan kon-vra..tor, ki nedvomno zasluži pri-1 znanje, da se razume na delo in' gospodarstvo pri delu. On noče,' da bi kdo pozneje s prstom kazal n?. luknje v stavbi, ali jia druge' pomanjkljivosti. Mr. Demshar1 je znal poiskati najboljše delav-' ce, ker je vedel, da le delavec, ki se razume na delo, bo napravil delo dobro. pri tem ne moremo prezreti zlasti dveh izurjenih in pridnih delavcev, namreč bratov — Mihelich, ki sta stavbinska in mizarska dela skoro vse sama
tako mojstrsko napravila. Ako| hočete imeti delo prav dobro narejeno se obrnite na Mr. Joseph Demsharja. On je pokazal sedaj in že mnogokrart prej, da se razume na svoj stavbinski posel popolnoma.
Da pa je dom še krasnejši, je pripomogel še tretji mojster in
Vic Suhadolnik
sicer Mr. Victor Suhadolnik, ki jo" napravil načrte za zelen in cvetoči vrt. Dom brez tega ne bi bil popolen, četudi bi bil znotraj še tako fino urejen. Mr. Vic
Suhadolnik je bil v tem svojem delu že večkrat odlikovan. On je torej zamislil tudi vrtnarski na-{črt za naš dom, kjer bo vedno nanovo zelenelo in cvetelo, kjer se bodo lahko ob večerih hladili zunaj in se razgovarjali obiskovalci. Vrt pri pogrebniškem domu je v veliko uteho. Saj vsakega umrlega krasijo cvetlice in tako bo tudi naš dom vedno okrašen, ker se nahaja sredi vrta. Hvala Mr. Suhadolniku za tako dobro pogodeni načrt; priporočamo ga še drugim.
Prostori so sedaj popolnoma urejeni za sprejemanje pogrebov. Publiko vabimo, da si prostore ogleda, da vidi, če je res vse tako, kakor zgorej omenjeno ter da se da priznanje tem, ki so si prostore zamislili. Dozdaj smo ze jodpremili tri pogrebe iz teh novih prostorov in vsak, ki si je se prostore ogledal, je odobraval ta napredek.
Lahko pridete vsak čas in si prostore ogledate. Najlepše je pa ob večerih, ko se radi posebne razsvetljave vidi še vse lepše. Priporočamo se v naklonjenost.
A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62nd St. ----o--
Naročite He na dnečnik
Ameriško Domovino 1 -O-
Društvo samomorilcev v Tokiu
Tokijska policija je pred nekaj tedni odkrila tajno družbo posebne vrste. Vsi člani družbe so se morali pri pristo-| pu zavezati, da se bodo na dan, j ki jim ga bo določilo vodstvo ! družbe, sami umorili. Policija | je na truplu mladega človeka, j ki je postal žrtev -zločinskih ' pravil družbe, našla pravilnik te čudne bratovščine. Glavni določili tega zakonika sta:
"Društveniki simpati z i r a j o med seboj in soglašajo, so istega mnenja o izviru vsega hudega na svetu, ki tlači človeka. Zato se zavezujejo, da bodo naredili samomor, da zapuste ta j nesmiselni svet in njegove skrbi ker so prepričani, da bodo tako našli srečo na drugem | svetu.
"Društveniki, ki nameravajo 'svojo obvezo glede samomora 'izpolniti, naj pravočasno obve-ste svoje tovariše, ker je potrebno, da se samomori vrste zaporedno v presledkih šestih mesecev."
Policija je ugotovila, da je društvo imelo samo v Tokiu na tisoče članov . . .
Ernest Jerman:
Moji doživljaji v Španiji
Dne 25. julija so prišle prve rdeče predstraže v Albacete, kjer sem, kot sem v prvem članku navedel, imel v najemu eno največjih kavarn v mestu. Ne bom mogel popisati vse si-rovosti in vse krvoločnosti, ki so se posebno prvih 14 dni v mestu dogajale, ker mi spomini tonejo v krvi in vsakdanjem strahu. Do zadnjega, ko sem moral Albacete zapustiti j —pred par tedni kemaj — nil bilo v to mesto še nobenega inozemskega časnikarja, vsaj opazil ga nisem. Zato je vse, kar pripovedujem, v e č j i d e 1 javnemu mnenju še neznano. Prva žrtev, ki je v Albaceti padla, je bil 23 letni zdravnik, ki se je ravno peljal k nekemu bolniku. Pred policijskim poslopjem so ga naenkrat miličniki zadržali, ga vrgli na cesto in ga z drogom zastave dobesedno preluknjali. Bil sem priča tega strašnega dogodka in še danes slišim živalsko vpitje rdečih tolp, ki so se napajale ob prvih še toplih curkih nedolžno prelite krvi. Kakšna ironija. Na drogu, s katerim so ga prebadali, je visela rdeča zastava, na njej. pa geslo proletarijata: Enakost, Svoboda, Bratstvo!
Zatem je legla čudna, strašna, zlo obetajoča tišina riad vse mesto. Otopeli smo čepeli po svojih stanovanjih in čakali, kaj pride. Živci so nam vsem trepetali. Smrtni molk je trajal do kakšne 5 ure popoldne. Potem so zamolklo padle prve salve iz pušk, ki so nepopisno odmevale po mestu in po srcih. Toda bile so v nekem pogledu odrešitev, boljše kot ta smrtni molk. Sedaj smo vedeli, da se je smrtni ples začel. Živci so popustili. Miličniki so čez dan polovili vse, ki so jih imeli na listi zapisane kot "Veleizdajalci," to je vse duhovnike, advokate, zdravnike, kulturne delavce, lastnike trgovin in podjetij ter vse one, ki so svoje dni sodelovali v režimu generala Pri-mo de Rivere, ter jih odpeljali v vladno poslopje. Ob 5. popoldne se je začelo čiščenje. Zaporedni, streli iz pušk, ki so jezno odjeknili po mestu, so nam oznanili, da so ti ljudje bržkone že vse mrtvi. Takoj potem se je sprostil po mestu sam satan. Iz cerkva in samostanov so švignili zublji plapolaj očega ognja, drhal, ki je tekala po ulicah, je divje rjovela. Do prvega splošnega klanja je prišlo v poslopju Kazine, kjer so se nameščenci na dogovorjeno znamenje vrgli na lastnike in Člane igralnice ter jih poklali, če niso mogli pobegniti. Ni minulo pol ure in Kazina je bila v plamenih. Ogenj se je potem med divjim tuljenjem množice širil tudi na sosedna poslopja. Prvi pokol j v Kazini je zahteval 150 smrtnih žrtev. "Viva la Libertad," "Viva Russia" so vpile množice, ki so valovale po ulicah in sejale okrog sebe trepet in razdejanje. Ker je moje stanovanje poleg vladne palače in v neposredni bližini Kazine, sem prvo prelivanje krvi na debelo gledal z lastnimi očmi in ga imel strašen privilegij tudi vse poznejše mesece. Inozemci smo rao-J rali oviti okrog rokava trak i v državnih barvah. Ker je jugoslovanski enak francoskemu, so me imeli spočetka za Francoza in sem se zato lažje gibal in tudi takoj dobil posebno legitimacijo, ki so jo rdeči dajali inozemcem, da jih milice niso pobijale.
Šele proti večeru, ko se je pocestna drhal zdivjala in v krvi poravnala obračune s svojimi osebnimi ali političnimi nasprotniki, so vkorakale v mesto redne rdeče čete. Najprej so morale mesto gasiti, ker sicer bi jim. bilo zgorelo.i Gasili so vso noč in šele proti jutru so požare omejili. Sest cerkva, pet najlepših in naj-| večjih palač, v mestu je bilo ! popolnoma porušenih. Manj-hiš sploh nismo šteli. Gasilci so imeli najtežji posel. Drhal jih je s kamenjem in z revolverji odganjala. Ko so požar zaustavili in je ropanje in plenjenje ter streljanje posameznih že ponehalo, je bil ustanovljen pokrajinski revolucionarni odbor, ki je prevzel vrhovno oblast. Toda sedaj se je šele začel pravi teror, ki ga vse življenje ne bom mogel pozabiti, tako strahotno je legel na mojo dušo. Revolucionarni odbor je popol-. dne izdal proglas na ljudstvo, zvečer pa se je vrgel na svoje edino delo, na lov za političnimi nasprotniki. Že isti večer jih je bilo veliko aretiranih in že isto noč so bili brez nadaljnjega ustreljeni. Rdeči so to na rafiniran način uredili. Proti polnoči so se ustavljali avtomobili miličnikov pred zasebnimi hišami. Zaznamovana žrtev je bila povabljena, naj se takoj javi na policiji. Sprva nič hudega sluteč so ubogo žrtve takoj šle. Potem je avtomobil odrdral v temno noč in zjutraj so pobirali mrliče po cestah in travnikih izven mestnega območja. Paseito—sprehod—so to rdeči imenovali in se pri tem ironično posmehovali. Izraz "paseito"—sprehod—je postal potem splošna last rdeče Španije in je danes vsakemu znan, da pomeni smrtno obsodbo. Na sprehod sem povabljen. Z Bogom žena, z Bogom otroci, prijatelji. Viva Espana. . , . !
Naslednje jutro je bilo pobranih 134 mrtvih—samih mešča-j nov—ter 102 mrtva, ki so jih privlekli iz okoliških vasi ter jih tudi na "sprehodu" pobili.
Kdo so bili morilci? Od 16 do 20 let stari fantalini, ki so dobili vsak po dva revolverja ali revolver in puško in ki so pobijali in klali ter streljali kar tako tje v en dan iz samega veselja, da sinejo in morejo. Vmes so bila tudi mlada dekleta, mlade frklje, cl j sem jih še pred par dnevi po- j prej videl vse nečimrne in na-šopirjene po albacetskih ulicah. . . . Kaj vse strast naredi iz mladega dekleta. V moji kavarni so se potem pomenkovale med seboj, koliko so jih ena in druga, in kako so njihove žrtve umirale. ... Ali zares komunizem napravi iz človeka divjo žival? Zakaj še človeštvo potem, pa bolj junaško ne brani proti komunizmu? Ne morem in ne morem jih pozabiti, ta španska dekleta, ki so se) ponašale, da so kri prelivala, pa jim v očeh še ni ugasnil otroški sijaj.
Naslednje jutro so ustanovili takoimenovani "Ruski odbor" ali Odbor "Rdeče pomo či" ki pa seveda ni nikomu; nič pomagal, ampak je Ime. samo to nalogo, da organizira pobijanje nasprotnikov, odnos no, da izpelje povelja "Revo lucionarnega odbora." "Rdeč: pomoč" je zasedla Mestno hi šo in od tam razvijala svoj: grozodejstva. Člani tega odbora so bili v veliki večini sami mladi fantje, otroci še. Pc krvoločnosti pa so nadkril stare in mlade. Vsi so imel vso oblast nad vsemi. Bre; razlike spola in starosti. Revolver, streljanje. To je bilo pravilo vsakega odbornik? "ruske rdeče pomoči." Boljše-viška propaganda jih je že prej dobro izvežbala za ta posel.
(Dalje prihodnjič)
-o-
* Mrs. Houser, Santa Cruz, Cal., 14 let stara, je včeraj po-J rodila 8 funtov težkega sina.
Vsaka država naše Unije in tudi mnoge tujezemske dežele so zastopane z obiskovalci naše Velike jezerske razstave. Ljudje prihajajo nco razstavo z avtobusi, vlaki, zrakoplovi in ladjami. In vsi se izražajo, da je razstava popolna v vseh ozirih. Vsak dan se vršijo zanimive predstave. Razne narodnosti imajo svoje dneve in tako bo tudi slovenski dan na razstavi na 22. avgusta.	_
V Madison!
Kdor se hoče peljati na farme v Madison ali Genevo v nedeljo ob 10:30 zjutraj naj se zglasi pri
John Oblak
1161 E. 61st St.
Telefon HEnderson 2730
7 do JUGOSLAVIJE
BREMEN-EUROPA
Bral vlak ob Bremen in Europa v Brcmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parn-iki:
COLUMBUS HANSA DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizcje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vpražajte lokalnega agenta ali
Se priporočamo
Stanovanje
se odda, 5 lepih, modernih sob, parna gorkota, gorka voda; cena $35 na mesec. Poizve se na 6414 St. Clair Ave. (155)
HAFFNER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
Posebnosti za soboto!
Lepi piščanci za pohanje, 21/2 funta težki, po 26c ft.; kokoši, 4-6 funtov, po 26c ft. Lepa zaloga doma prekajenih šunk, plečet, suhih jezikov, suha rebra, izvrstne domače suhe klo base po 32c ft. Imamo tudi pristno mlado jagnjetino. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
HAMBURG-AMERICAN LINE * NORTH GERMAN LLOYD m
1430 EUCLID AVE. CLEVELAND, O. ^^^^^
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. G612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 29TR_
J. BONCHA
GRELNI INŽENIRJI	-
GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst bollerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLAČANJE
Postavite si grelni sistem in začnite 4;
plačevati v septembru	^
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE
6105 St. Clair Avenue
Tel. HEnderson 4149
POSEBNOSTI!
Gold Cross mleko,
10 za___________69c
No. 2 grah, 3 za____29c
Sladkor, 25 lbs. __$1.33 Red Star moka,
241/2lbs--------$1.09
Breskve, No. 2l/2,
2 za____________35c
Catsup, 14 oz., dva_ _ 10c Najboljše olje, prinesite posodo, gal. $1.05 Očiščeni piščanci, ft. 33c Očiščene kokoši, ft. 25c Baloni, narezane, ft. 18c Teletina
za pohanje, ft.---23c,,
Najboljše suhe
klobase, ft. _ ------29c
Se priporočamo vsem cenjenim odjemalcem.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Svete's Flower Shoppe
>	MISS FRANCES SVETE, lastnica ,
>	6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
* CVETLICE ZA VSE NAMENE ' ^ Tožna postrežba—zmerne cen«. '
715 East 103rd Street
GLcnvillc 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
NAZNANILO
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
mmmo f palal "logi. PotllluM tudi P« poiU.
Mandel Dnu Co.
10701 Watarlo* M. CUvalaai, •.
POSTAVNI PRAZNIK
v pondeljek 5, julja, 1937
(praznovanje dneva neodvisnosti)
Clearing House Banke ne bodo odprte za poslovanje na ta dan
THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
The American Savings Bank	The Lorain St. Bank
Company	The National City Bank The Bank of Cleveland of Cleveland
Central National Bank	The North American Bank The Cleveland Trust Co. Company
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR •" 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in cfrva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST, CLAIR AVE.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
POZOR!
Zopet bo treba nakupiti mesa za dva dni skupaj. Pridite k nam in boste gotovo zadovoljni. Nudimo vam sledeče posebnosti: Suhe šunke (majhne in
lepe), ft...............................21c
Okusne vinarice, ft...............19c
Teletina za ajmoht, 2 ft.......25c
Teletina za filo, ft...............15c
Za, točno in prijazno postrežbo ter nizke cene se obrnite do nas. ■
Matt Križinan
6424 St. Clair Ave. poleg Fisher Bros. 1132 E. 71st St.
Išče se
Aleks Ban. Išče ga hči Mrs. Ana Strgar iz Indianapolisa, ki se nahaja pri Mrs. Mary Salomon, 1152 E. 63rd St._
V najem
se da stanovanje pet sob, kopališče ,garaža, spodaj. Vprašajte na 1471 E. 65th St.	(155)
ženska srednje starosti
želi dobiti službo pri vdovcu ali samcu. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu tega lista. (154)
Lastnik mora prodati
Skoro nova hiša za dve družini, blizu cerkve sv. Kristine, na E. 212th St. in Lindbergh Ave., Euclid. 5 velikih sob za vsako družino. Velik lot, dvojna garaža, nizki davki. Dohodki $50 na mesec. Cena hitremu kupcu samo $4 .250. Takoj $900, drugo po $36 na mesec. Vprašajte na 595 E. 185th St. KEnmore 1115.
(Jul. 2. 6. 8. 10. 13.)
i j Dr. Vincent Opaskar f
I; ZOBOZDRAVNIK—X-RAY J
i! 6402 St. Clair Ave. |
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. J
BEROS STUDIO
Ali bi nelhoteli
vročo vodo, kolikor jo želite, kadarkoli jo želite in v gorkolif ki jo želite
To je, kar vam da avtomatični plinov grelec vode in vse to za par •pennijev na dan.
Dovolj vroče vode prihrani čas pri čiščenju, stori pomivanje posode lažje, doda k radosti zdrave kopeli vsak dan. In nobenega načina ni, da bi imeli vročo vodo tako lahko in poceni kot z modernim Ponovim avtomatičnim grelcem. Stane malo — udobnost je velika.
Oglejte si nove modele danes pri vaših trgovcih ali pii plinovi družbi. Katerikoli je lahko vaš za nekaj dolarjev takoj in majhno vsoto vsak mesec ne boste nikdar pogrešili.
Plin kuha hrano hitrejše, boljše, ceneje. Da tiho, enostavno zamrznenje. Da neomejeno vročo vodo in čisto, brez truda gorkoto v vaši hiši.
V najem
se da hiša z 2 sobama. Vprašajte pri Mary Blazek, 1167 E. 74th St.	(156)
6123 ST. CLAIR AVE.
bo zavrt od nedeljah
v mesecu juliju in avgustu
#
KRIŽEM PO JUTROVEM
To namik« livtrmllra K. Kara
Strel je počil in puška mu je zletela iz rok. Zadel sem točno v celin, kamor sem meril. Njemu samemu se ni prav nič zgodilo, le kopito ga je sunilo v obraz, ker je udarila krogla trdo pred njegovim nosom, in roke so ga menda bolele od udarca.
Grdo je zaklel in zatulil: "Ali ste videli, da je streljal na mene—? Umoriti me je mislil! Morilec je! Primite ga, zgrabite ga, zvežite ga!"
Sklonil se je, pograbil polomljeno puško, zavihtel kopito in planil nad mene.
"Nazaj!" sem svaril. "Sicer te ustrelim!"
Obstal je in se zakrohotal: "Dvakrat boš ustrelil—? Le kar poskusi!"
Njegova puška je bila eno-cevna. Dvocevke navaden človek na Jutrovem vobče ne pozna, kaj šele repetirko. Prepričan je bil, daje tudi moja puška samo enocevna.
Seveda sem spet ustrelil in pomeril topot v cev. Krogla mu je izbila puško iz rok. še dvakrat sem ustrelil, pa v zrak, da bi ga preplašil in mu pokazal, kaj premore moja puška.
Zinil je, zakleti je mislil, pa ni spravil glasu iz sebe od začudenja. Z odprtimi usti je zijal v mene.
"Začarana puška—!" je sunkoma hlastnil.
"čarovnik—!" so strahoma pravili hlapci. "Čarovnik je!"
Držal sem puško pripravljeno za strel in nisem nič rekel. Armenec pa je pobral svojo puško, jo ogledoval in zabavljal: "Sramota—! Pokvarjena je! Uničena,!"
"Zaenkrat je pokvarjena samo tvoja puška," sem ga svaril. "Namenoma sem streljal na puško in ne na tebe. če ne boš miren, če stopiš le korak bliže, pa bom pomeril na tebe. In prepričan bodi, da te bom zadel!" "Ne drzni se!" "Prav nič ne tvegam. Prišel si s puško nad mene, meril si na mene, ustreliti si me hotel. Pravico imam, da branim življenje, ustreliti bi te smel!"
"Saj si tudi ti mene mislil
ustreliti!"
"Ne. Le tvojo puško sem hotel uničiti.!"
Nasmejal se je. "Na mene si meril! Puško si le slučajno zadel! Kdo si upa reči, da bo zadel celin, če je moj obraz trdo ob vizirju!"
"Še pač nikdar nisi videl dobrega strelca, kaj?"
"Razen tega si me prejle z
bičem udaril!"
"Tudi ti si meni z bičem grozil!"
"Vseeno. Pa udaril te nisem! Ali veš, kaj pomeni pri nas udarec z bičem? Da pomeni sramoto, ki jo le kri opere? Nihče mi ne more braniti, če te ustrelim."
"Tudi ti si dal dekleta bičati! Kdo pa bo z njene časti opral sramoto?"
Odurno se je zakrohotal. "Tako dekle nima nobene časti,!"
"Prav toliko in še več je ima ko ti!"
"Kaj te brigajo moje domače, razmere! Svojega služabnika lahko kaznujem, kakor in kadar se mi ljubi. Kdo te je postavil za zagovornika moje dekle?"
Po nazorih Orienta je bilo žal čisto res, kar je povedal. Služabnik na Jutrovem, tudi na Balkanu, ni mnogo več vreden ko suženj.
Pa nisem se smel vdati. Začel sem, postavil sem se za dekletovo čast, do konca sem moral vzdržati, izlepa ali izgrda. S poudarkom sem povedal: "V pričo mene ubogega, brez-Ibrambnega dekleta ne boš bi-
čal.! To ti odločno prepovem! In z bičem sem te udaril, ker si bil nevljuden. Kdor meni grozi z bičem, ga prvi dobi! Tako je v navadi pri nas. Grožnja z bičem je razžaljenje, ki se opere, le samo z bičem!"
"Kdo pa si pravzaprav, da tako ošabno govoriš? Koliko konjskih repov pa ti je podaril padišah? Koj bomo zvedeli, kak lopov si in odkod si se pri-tepel."
Obrnil se je k hlapcem.
"Ne pustite mu oditi! Koj se vrnem!"
Stopil je k vhodu.
"H kjaji pojdeš?"
"Da! Izročil te bom sodniku! Pokazal ti bo, kaka lepa stanovanja ima pripravljena za take ljudi."
"Le kar pojdi h kjaji! Zvedel boš, kdo sem! Rad počakam na njega in prav nič ni treba naročevati hlapcem, naj pazijo na mene. Bi mi tudi ne mogli braniti, če bi hotel oditi. Pa ne bom, dokazal ti bom, da si sam zrel za tista stanovanja!"
Odhitel je po blatu in gnoju ter izginil skozi vhod.
Sam pa sem stopil k vratom, kamor je odšlo dekle, in jih odprl.
Zagledal sem nekako kolar-nico, polno poljskega orodja, koles in vozov. Dekle je jokalo na kupu slame v kotu. Zinil sem, da bi jo vprašal, zakaj so jo kaznovali, pa me je nekdo zgrabil za rame.
Obrnil sem se.
Armenčeva žena je bila, krčevito se je trudila, da bi me spravila nazaj na dvorišče.
"Kaj počenjaš tu? Kdo ti daje pravico, da pregleduješ našo hišo? Poberise! Ven!"
Bala se je, da bi dekle povedalo stvari, ki niso bile za tujca—
Naredil sem se kar moč jeznega in srdito zarohnel:
"Ti se poberi, sicer—"
Prestrašena se je umaknila.
«Uh—! Cel ljudožer—!"
"Da, ljudožer,! Že lepo število ljudi sem požrl, moških in ženskih, ti pa si mi premalo
okusna!"
Čisto prestrašena me je gledala in odšla na dvorišče.
Obrnil sem se k dekletu.
"Rad bi ti pomagal. Toda povedati mi moraš, zakaj te je mislil gospodar kaznovati."
"Če ti povem, me bo še huje kaznoval."
"Poskrbel bom, da se ti ne bo nič zgodilo. Povej odkritosrčno, kdo je bil tisti tujec?"
"Neki effendi iz—iz— Pozabila sem odkod."
"V gostilno je prišel?"
"Da. Prenočil je pri nas."
"Ali je povedal, kako mu je ime?"
"Madi Arnaut mu je ime. Rekel je, da se bo vrnil."
Zanimivo! Madi Arnaut je bilo ime tistemu potujočemu avstrijskemu trgovcu, ki je kovača Šimena razveseljeval s svojim petjem. Hočeš nočeš sem sledil stopinjam svojega bližnjega rojaka po Jutrovem.
"In z njim si bila prijazna? In zato te je dal gospodar bičati? Zakaj pa ga je tvoja prijaznost tako ujezila?"
"O, saj me ni radi tega kaznoval! Jezen je bil radi tiste denarnice."
"Radi denarnice? Čigave?" "Tujčeve. Izgubil jo je, našla sem jo v gospodarjevi spalnici in jo mislila tujcu vrniti." "In gospodar ti ni dovolil?" "Ne. Zaprl me je in me šele izpustil, ko je tujec odšel." "In denarnico je obdržal?" "Da. In ko sem mu očitala, da ni njegova, me je dal bičati."
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Zlata valuta v Franciji postavno odpravljena
Paris, 1. julija. Vlada mini-sterskega predsednika Chau-tempsa je dobila diktatorske pravice nad francoskimi financami. Prvi korak, ki ga je naredila je bil, da je postavnim potom odpravila zlato valuto v Franciji. Kabinet ima do 31. avgusta čas, da spravi francoske finance v boljši red. Namen odprave zlate valute je, da se zniža cena franku in da se tako odpravi prihajanje zlata v Francijo iz drugih držav, in da se poživi francoska mednarodna trgovina. Približno bo francoski frank po novi odredbi vreden 4 cente.
-o--
Novi ameriški submarini so nevarni
" San Diego, Cal., 1. julija. Ameriška mornarica ima danes najboljše submarine na sve+u, ki so bolj nevarni sovražniku kot submarini katerekoli druge države. Ti submarini se lahko pogreznejo do 600 čevjev v vodo, brez vsake nevarnosti. To je za 300 čevljev bolj globoko kot drugi submarini. Ameriški submarini so delani iz neke nove vrste kovine, ki je mnogo . lažja in ki povzroča, da se sub-marin z večjo gibčnostjo premika po vodi in pod vodo.
-_o-
Nova svetovna mirovna konferenca na vidiku ,
Washington, 1. julija. Posle- , dica pogovorov med predsedni- , kom Rooseveltom in med belgijskim ministerskim predsednikom Van Zeelandom je, da se je oživila ideja o svetovni konferenci narodov glede izboljšanja splošnega položaja. Zedi-njene države so pri volji .;ode-lovati pri obnovitvi mednarodne trgovine, stabiliziranju denarne valute in pri prizadevanju, da nastane razoroženje med narodi. Najbrž bo prišlo v kratkem do ustanovitve mednarodne komisije, ki bo študirala svetovne ekonomske probleme, in ki naj določi, kdaj se naj skliče mednarodna konferenca v prid miru, boljšega delavskega položaja in sporazuma med narodi.
—-o-
Vojaštvo obdolženo brutalnega nastopa
Canton, O., 1. julija. C. I. O. unija v tem mestu je obdolžila narodno gardo brutalnega nastopa proti štrajkarjem. Vojaštvo da je baje štrajkarje s pa-icami napadlo in metalo med nje plinske bombe. C, L O. unija dolži narodno gardo, da je vpeljala strahovlado v Cantonu. Včeraj je bilo v Cantonu aretiranih 103 oseb, ker se niso hotele umakniti izpred tovarne Republic Steel Co., katero nameravajo odpi-eti za one, ki želijo delati. Unija nadalje dolži vojaštvo, da je nekega moškega do smrti preteplo. Toda ko je koroner ogledal truplo, je izjavil, da nima niti enega udarca, pač pa je umrl radi srčne hibe. Vojaštvo je včeraj vdrlo tudi v masno zborovanje štrajkarjev, katere je pognaftfTz dvorane.
železnica na licitanti
Na licitanti v Clevelandu je takozvana Rapid Transit železnica, ki vozi iz Public Square v Shaker Heights.	_
MALI OGLASI
Mi brusimo
nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. Se vljudno priporoča
John Mostečnik
1017 E. 66th Pl.
Zavarovalnina
VSEH VRST
WOLFF HEATING CO.
THE CAST OHIO /MAŽrCOMPAM*
■•, ■ '■" I I :' ■ ■■" i ■ H! s SI > ' ... '____
zveri. A konji so hrskali, nosnice so se jim širile, upirali so se z vsemi štirimi in niso hoteli v votlino, pred katero je bil neprijeten duh.
"Morda so bili šakali notri," je rekla Masuda. "Privežimo jih zunaj."
Zakurili so ob konjih ogenj z dračjem. Brata sta se vsed-la k ognju; ker pa je bila noč vroča, se je Masuda ulegla kakih petnajst korakov proč pod cedro, ki je rastla skoraj pred vhodom v jamo in kmalu zaspala, utrujena od dolge ježe. Tudi Wulf je zaspal, Godvin pa je stražil po dogovoru do polnoči.
Nekako eno uro je sedel blizu konj in opazil, da so nemirni jedli in se niso hoteli vleči. Kmalu pa se je zatopil v svoje misli, in ker ni več čul levov, je razmišljal o čudni poti, o Masudi, kdo da je in kako da je toliko vedela, zakaj je bila tako prijazna ž njima, če jima je v resnici prijateljica in o drugih stvareh — vedno bolj se je izgubljal v svojih mislih in zaspal. Da, spal je na straži, in oči tam v temi niso bile ženske oči. Ženske oči niso bile zelene in zlate, niso se povečale, zmanjšale in izginile.
Godvin prestrašen skoči pokonci. Nobenih oči ni bilo nikjer. Sanjalo se mu je, to je bilo vse. Vzel je cedrinih vej in jih vrgel na ogenj ter se vsedel ob ognju.
Noč je bila temna in tišina
tako moreča, da ga je težila kakor kamen. Ni je mogel prenašati; vstal je in začel hoditi
/V/ »ahtv \v>N
Vfie/ or vour
Pripisane obresti 30. junija 1937
po 3%
Nove vloge pred 15. julijem bodo vlekle obresti od 1. julija
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE.
POSOJILA ZA NOVE ZGRADBE REFINANCIRANJE NIZKE OBRESTI NA VSA POSOJILA
Novi "SUPER-DUTY" FRIGIDAIRE
Z METER MISER
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki in v stari domovini naznanjamo, da je Vsemogočnemu Bogu dopadlo, da je s tega zemeljskega življenja in trpljenja poklical k sebi v večno življenje našega, od naju srčno ljubljenega soproga oziroma očeta.
Zmanjša stroške obratovanja
CENE NIZKE KOT
$113.00
lahki plačilni pogoji TRI LETA ZA PLAČAT
Daje sijajno kompletno 5 postrežb
Za ledenico v domu:
1.	VEČ LEDU
Notranjost so uredi na. 9 načinov
2.	VEČ PROSTORA ZA ŽIVEŽ
Prekine primanjkljaj ledu
3.	VEČJA PROTEKCIJA
Obvaruje živež bclj varno, bolj sveže in dalj
L VEČJA ZANESLJIVOST
Pet-Ietni protekeijski načrt, jamčen pa General Motors
5. VEČ PRIHRANKA
SAMO FRIGIDAIRE IMA
Frank Duša
..m aianMI TB^1
kateri je umrl 28. maja 1937 po 6 let trajajoči bolezni, star 47 let. Hčerka Margaret, ki je umrla pred letom dni, se je gotovo razveselila svidenja, naju pa navdaja tuga nad tako težko izgubo. Pogreb pokojnika se je vršil 1. junija z mašo zadušnico iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče.
Srčno se želim zahvaliti našim vsem trem čč. gg. duhovnikom za obiske v bolnici ter za vse molitve, ki so jih opravili za pokojnim. Hvala Mr. M. E. Rakarju za zapete krasne žalostinke. Posebno iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, da se bodo brale za mir njegove duše. Srčno lepo se zahvalim vsem, ki so darovali vence ter jih položili na krsto. Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali brezplačno avtomobile za pogreb.
Nadalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit in onim, ki so ga spremili na zadnji poti na mirodvor. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za, vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno ter izvrstno vodstvo pogreba.
Ker v času velike žalosti nisem mogla dati pozornosti in da vas, številni prijatelji, ne morem imenovati z imeni, kar bi srčno rada storila, upam, da mi boste oprostili. Naj vam bo tukaj na tem mestu še enkrat izrečena vsem skupaj moja srčna zahvala.
Ti pa predragi ter ljubljeni soprog in oče, pa želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku v ameriški zemlji in večna luč naj ti sveti.
Žalujoči ostali:
Anionia Duša; soproga Frank Duša, ml., sin; Anton, brat v Ameriki, v stari domovini pa' oče, dva brata in sestra.
Cleveland, O., 2. julija, 1937.
"An Electlric Refrigerator Pays for Itself"
ZNIŽA CENE DO KOSTI! '^C^WjgPJV^q Najbf.lj enostavni mehanl-	xC^sxoSfofri
zc;n v lcdenicah. Samo 3 kosov 'Se pregibljt vštevši motor ... za vedno namazan »n zapečaten, da ne pride notri mokrota '•'i prah, Da io VELIKO POSTREŽBO za sijajno malo ceno. Vidite dokaz z električnim merilcem.
Kupite samo z dokazi
Fowcww
I m>rtcno\
Tc je ledenica, ki jo lahko zapi-ete kadar hcietc
Gotove ledenice vam daja par postrežb ki ;ih rabite. Toda Friffidairc vam da z * dokazi vseh 5 postrežb! To jo I K I TSZS-gj sijajno! Bodite gotovi! jfflO-j-3 Kupite samo z dokazi.
■UMEI-LATI
v 1 PIKNIK
na MoČilnikarjeve farme
Streljanje na lončene golobe — najboljša postrežba fina godba.
*
Hoža fdela,
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: II. R. HAGGARD Prevel: I. M.
"Prišla sem, da govorim z vama," je rekla in se ozrla kviško. "Ali imata še vedno namen, obiskati šejha Al Dže-bala?" Odgovorila sta, da na to še vedno mislita.
"Dobro. Imam dovoljenje za vaju, da smeta iti. Svetujem vama pa, da ne gresta, ker je nevarno. Bodimo odkritosrčni drug proti drugemu. Jaz poznam vajin namen. Vedela sem, zanj eno uro prej, ko sta stopila na to obrežje; in to je tudi vzrok, zakaj da smo vaju pripeljali v mojo hišo. Vidva bi rada šla iskat pomoči gospoda Sinana proti Saladinu, ker bi rada iz njegovih krempljev rešilo neko gospico njegove krvi, ki je pa tudi vajina sorodnica in ki jo vidva obadva želita—poročiti. Vidita, izvedela sem tudi to. Vesta, v tej deželi kar mrgoli vohunov, ki potujejo v Evropo in nazaj in ki poročajo vsakovrstne stvari vsakemu, ki jih dobro plača. Tako n. pr. je' tak ogleduh trgovec Tomaž, ki sta se z .ujim sešla v moji hiši. To zdaj lahko povem, ker ga ne bosta več videla. Ta je izvedel vajino zgodbo od drugih vohunov na Angleškem, on pa jo je povedal meni."
"Torej ste tudi vi vohunka, kakor vas je imenoval nosač?" vpraša Wulf naravnost.
"Jaz sem, kar sem," odgovori hladno. "Morda sem tudi jaz prisegla sveto prisego in služim, kot služita vidva. Kdo je moj gospodar, ali zakaj to delam, to vaju nič ne briga. Vendar imam vaju rada in jezdili smo skupaj—divjo ježo. Radi tega vaju svarim, čeprav bi nemara ne smela toliko reči, da je gospod Al Dže-bal človek, ki ni izbirčen v svojih sredstvih; zato je tam vajino življenje v veliki nevarnosti."
"Svarila si pa naju tudi pred Saladinom," reče Godvin, "kaj nama pa je potem storiti, če se ne smeva nikamor
premakniti."
Zmajala je z ramami. "Stopita v službo pri enem velikih, frankovskih gospodov- in Ča-kajta ugodne prilike, ki je nikoli ne bo. Ali še boljše pri-šijata nekaj školjkinih lupin na svoj klobuk, pojdita domov kot sveta moža, ki sta romala v Sveto deželo, vzemita za ženo najbogatejšo žensko, ki jo najdeta pozabita na vdovo Masudo in Al Džebala in Sa-ladina in gospico, o kateri se mu je sanjalo. Seveda morata pustiti tukaj tudi konja Plama in Dima."
"Od konjev se jaz ne ločim,' \dvrne Wulf veselo, Godvin pa se srdit oglasi:
"Videti je, da poznate najine skrivnosti in nalogo, ki sva jo prisegla. Kakšna viteza pa sva po vaših mislih, da dajete svete, ki so primerni le ogle-duhom, ki ste o njih zvedeli o naju? Glede smrtne nevarnosti, ki ste o njej govorili, vedite, da midva paziva na svoje življenje, pa se tudi ne braniva darovati življenja, ako to od naju zahteva dolžnost."
"Dobra si govoril," odgovori Masuda. "Slabo mnenje bi imela o vitezih, če bi govorili drugače. Cemu 'fca greste k Al Džebalu?"
"Ker nama je pred smrtjo
naročil najin stric, da nemudoma to storiva; nimava pa nobenega svetovalca, zato naju bo vodil njegov duh, naj pride kar more."
"Prav! Torej pojdita k Al Dzebalu in naj pride, karkoli hoče — nad nas vse tri!"
"Nad nas vse tri9" reče Wulf. "Kaj pa imate vi z nama?"
"Ne vem, pa morda več nego si mislita. Najmanje je to, da moram biti vajin vodnik."
Ali naju mislite izdati?" vpraša Wulf osorno.
Ona se vzravna in mu pogleda srpo v oči, rekoč:
"Vprašajte svojega brata, ako je on mnenja, da vas mislim izdati. Ne, nameravam vaju rešiti, če bo mogoče; dobro vem, da bosta potrebovala moje pomoč, vi ki govorite tako osorno."
"Romarita v strašno svetišče Al Džebala, ako vama je drago, odjezdimo, ko se znoči. Jaz pripravim vse, mi gremo sami in skrivaj. Vzemita seboj orožje in obleko, kolikor je potrebujeta; ostalo spravim jaz in vama dam pobotnico zanjo. Zdaj pa grem, da vse pripravim. Skrbita, da sta konja Plam in Dim ob solnčnem zahodu osedlana."
Ko je solnce zašlo, sta čakala v svoji sobi. Bila sta oborožena pod svojo raševo romarsko obleko.
V sobo stopi nenadoma mlad človek, oblečen v preprosto oblačilo iz kamelne dlake, kakor je na Jutrovem v navadi.
"Kaj želite?" vpraša Godvin.
"Vaju, brata Peter in Janez," odgovori, in opazila sta, da je bil ta vitki mladenič— Masuda. "Torej vidva me nista spoznala pod plaščem iz kamelne dlake?" je pristavila, ko ju je vodila v hlev. "No, tem bolje, ker je to dokaz, da je moja preobleka dobra. Bodita tako prijazna, pa pozabita odslej na vdovo Masudo m pomnita, da sem zdaj • do Al Džebalove dežele vajin služabnik iz Jafe po imenu David."
v hlevu sta bila konja že osedlana, poleg teh pa še en konj m dve obloženi ciperski muli. Pet minut pozneje so bili zunaj Bejruta in jezdili v mračni tišini po oni cesti, kjer so Preizkušali konja in hiteli Proti tri lige oddaljeni Pasji r ' do katere so hoteli priti Pred mesečnim vzhodom.
. Noc je bila vedno bolj temna m Masuda je jezdila ob strani, da jima kaže pot, govorili Pa niso dosti. Wulf jo vpraša, kdo bo skrbel za njeno krčmo, ona pa mu osorno odgovori, da je za krčmo že vse oskrbljeno brez njega. Počasnega koraka stopajoč po kameniti cesti so prejahali strugi dveh sedaj skoro suhih rek, in, prišli do morja. Masuda je velela, da se ustavijo. Tukaj so čakali meseca na nebu, ki jim je razkril široko reko, svetli ocean kakih sto čevljev pod njimi na levi strani, na desni pa velike gore, ob katerih je bila usekana ozka pot. Tako svitlo, je bilo, da je Godvin opazil čudne podobe vsekane v skale ob steni s čudnimi napisi.
"Kaj pa je to?" vpraša Masudo.
"Spominske plošče kraljev," odgovori, "njih imena so napisana v vaši sveti knjigi; to so vladarji Sirije in Egipta pred tisoč leti. Bili so slavni vladarji svoje dni, mogočnejši od Saladina, sedaj so pa ta znamenja, ki so jih urezali v to skalo, vse kar je od njih ostalo spomina."
Godvin in Wulf sta strmeč gledala od zoba časa razjede-ne podobe, in v skrivnostnem mesečnem svitu so se jima v duhu porajale podobe strašnih vojska različnih narodov, ki so se borili po teh krajih in iskali slavnega imena. A sedaj so vsi mrtvi in njih dejanja so skoro pozabljena. Malenkostna sta se zdela brata sama sebi vzpričo teh misli. Masuda je uganila, kaj se jima je gibalo v dušah; ko so dospeli do reke, je pokazala na mehurčke, ki so se pojavili na morju in izginjali.
"Taki smo," je rekla na-kratko, "ali ocean vedno ostane in novih mehurčkov bo vedno vse polno. Sedaj pa za menoj, kajti poznam brod in v tem letnem času reka ni globoka. Romar Peter, jezdite ob moji strani za slučaj, da me odnese voda raz sedla, vi romar Janez, pa stopajte zadaj in ako bi mule zostajale, jih zbadajte, da gredo urno na nami."
Prebrodili so reko in srečno dospeli do drugega brega, če-
prav jim je enkrat ali dvakrat voda segala do sedel in so se mule upirale v deroči reki. Odtod so se podali v gore; med tem je izšlo solnce in so bili v samotni deželi, kjer ni bilo videti žive duše. Ustavili so se v hrastovem gozdu, odvzeli živalim sedla, jih nakrmili z ječmenom, ki so ga imeli seboj in se okrepčali z živežem, ki ga je preskrbela Masuda. Privezzali so živali in polegli po tleh brez skrbi, ker je Masuda rekla, da se jim ni tod ničesar bati. Okrepčani so se vzbudili in jahali naprej.
Pot jih je vodila vedno navkreber po divji, gorati deželi, kjer ni bilo ne ljudi ne živali. Ob solnčnem zahodu so se zopet ustavili; ob mesečnem svitu pa zopet odrinili dalje in proti jutru, dospeli do nekih votlin. Tu jih je iznenadilo divje rjovenje prav od blizu. Plam in Dim sta začela vihati ušesa in se tresla, mule pa so silile naprej.
"Kaj je to?" vpraša Wulf, ki še nikoli ni slišal kaj takega.
"Levi," odgovori Masuda. "Bližamo se deželi, kjer jih je mnogo; radi tega bomo najbolje storili, da se kmalu ustavimo, kajti po tej deželi je najboljše hoditi podnevi."
Dospevši do široke votline, niso več čuli levov, razsedlali so konje in jih hoteli spraviti v votlino, da bi bili varni pred vsakim napadom divjih
pred votlino gori in doli, izdrl je meč in ga držal v roki po navadi stražnikov.
Brez dokazov vseh pet postrežb, ne morete dobiti polne vrednosti v 1937 ledenici. Oglejte si našo Frigidairc prodno kupite in prihranite denar leta in leta!
Mandel Hardware Co.
15704 Waterloo Rd.	KEnmore 1282
ODPRTO ZVEČER
Vlocje popolnoma Oalne
zavarovane do $5000
vas prijazno vabijo fantje od EUCLID RIFLE & HUNTING KLUBA V PONDELJEK 5. JULIJA
10067 St. Clair Ave
GLenville 9379
3741 E. 118th St.
WAshington 0270
LANDSCAPE ARCHITECT
6519 Euclid Ave.
HEnderson 7131
HEnderson 6200
ffiSRS

PRIDITE POGLEDAT ta najlepši pogrebnišKi dom
Pri delu se ni gledalo na stroške— stroški izgotovitve so bili skoro trikrat toliko kot originalni proračun. Toda rezultat, ki se je dosegel, je vreden mnogo več kot potrošeni denar.
Samo besede ne morejo pravično opisati tega doma. Slike tukaj so v namenu, da vam dajo idejo o njega ureditvi in krasoti. Namesto mrkih, temnih barv, predolgo v družbi z našim delom, so žive barve, simbolične novemu življenju.
Zgornja slika kaže zunanjost s per-fektnim načrtom vrtnarstva. Spodaj4, je velik, zračen parlor. Tukaj je največ za-popaden pogrebniški dom. Nič ni električnih pihal! Mesto teh je prezračevalni sistem in inzulirane stene spremenijo
vroče, zatohle poletne dneve v hladne in udobne.
Lahko bi pisal naprej in naprej, da bi z besedami naslikal krasoto tega novega pogrebniškega doffik. Toda besede ne zadostujejo. Morate ga sami videti.
Če ga še niste obiskali, vas vljudno vabim, da to storite vsak čas, kadar ste v tej okolici. Potem, samo potem boste vedeli, zakaj si štejem v tako čast, da pišem to poslanico.
Končno se hočem zahvaliti vsem firmam, katerih material ali izkušnje se je rabilo v zidavi tega doma. Njih material, delo in nasveti, so potrdilo njih visoke kakovosti.
ANTON GRDINA, 1. r.
Ambicije—želja—sanje, stare petin trideset let, so se uresničile ta teden.
V pondeljek, torek in sredo smo imeli "odprto hišo" v našem nanovo prenovljenem pogrebniškem domu — take vrste dom, ki sem ga imel v mislih od dneva, ko sem dobil svojo licenco za pogrebnika.
Da bi rekel, da je ta novi pogrebniški dom krasen, bi podal samo vaše mnenje. Jaz, seveda, mislim, daje najfinejši, naj-krasnejši v Clevelandu. Toda to ni samo moje mnenje, ampak je tudi mnenje tisočerih ljudi, ki so ga obiskali ta teden. Njih mnenje je, več ko moje, ki šteje. Sicer pa ta pogrebniški dom ni bil zidan nam v zadoščenje in udobnost, ampak v vašo.
Levo: Pogrebniški parlor, izgotovljen v svetlih, prijetnih barvah. Prezračevalni sistem v tej sobi jo napravi hladno in udobno tudi v najbolj vročem vremenu.
S.....®sS
Desno: Ena izmed obeh družinskih sob. Vsaka ima prezračevalni sistem ter je opremljena z vsem potrebnim, da se doda k udobnosti žalujočih.
GENERAL BUILDING CONTRACTORS 436 EAST 124TH STREET
Liberty 5627
DAVE KAHN
AIR CONDITIONING & TINNING
TONY DELIA
ORNAMENTAL PLASTERING
THE
HOMER-SEELBACH CO.
TILE
ART IN BRONZE CO.
1621 E. 41st St.
VICTOR SUHADOLNIK
A. GRDINA IN SINOVI, 1053 E, 62D STREET
DEMSHAR BUDDING CO, INC.
The Lake Erie Building Material Co.
LUMBER 5459 Hamilton Ave.
HEnderson 5080
Builders Structural Steel Co.
j •	H (>
IRON STEEL PRODUCTS
2880 E. 34th St.
Michigan 8310
Collinwood Shale Brick & Supply Co.
16220 Saranac Rd.
KEnmore 2200
Anton Pluth
PAINTING & DECORATING
21101 Recher Ave.
KEnmore 3934-R
Geo. Lorentz Co.
PLUMBING & HEATING 6203 Superior Ave.
HEnderson 5224
Lewi; Electric Co.
WIRING 14408 Elm Ave.
GLenville 1034
John Ellis & Son
CEMENT WORK
......* • • i
3552 Wf m St.
WOodbine 3361