SI. 103 MM |WlHlwMMinw»lH 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX LtHBetga It 90» L /titoi Oirbtc — iBBb u mtMc L 7.—, 8 aHM L II £t lnoRnstvo umucod 5 lk rti. — u pd iMt L ax— la mednlltvfl In i O* teto l «b. vb it tust EDINOST številke v Trsta la okolld po 20 ccat — Ogisd m rabnujo a M fcotoos (73 m.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ccat Mfavalc, posUntca la vabila po L t-, ogla* denarnih uvodov mm po L Z — Mali oglaai po 30 ccat beaeda, najmanj pa L 1 — Ogla* naročnina la reklamacij« so poširjsjo izključno oprav* Edinosti, v Trate, rika s* Fcančilka Hcv. 20t L nadstropje. — Tcftefoa mnđmOtn la ugcaso 11-07. pravosodstvo Te dni je slavil sedemdeletletnico svojega rojstva dr. Franc Klein, bivši avstrijski minister, najodličnejši jurist bivše in sedanje Avstrije, mož in učenjak, ki je sijajno izvedel reformo civilnega pravdnega reda. To veliko delo je izvršil na vodilnih nače-Kh: postopanje bcx# neposredno, sodrfik občuj s stranko ustmeno, bodi kratko, enostavno in čira cenejše z ozirom na ne-iirovito ljudstvo! Ni se menil za narodne in jezikovne boje. Dr. Klein je mož širokega obzorja in stikov s potrebami in zahtevami resničnosti. Taka je osebnost ira. Franca Kleina kot človeka, kot pravo-ilc ca, kot uradnika in kot politika, in naš fwik iz »odrih dvoran. Kar mi zahte.i vičnosti, koHkor tudi po iffl0"^ m ** vroj Jezik, je oprto na nauklsolace 4--4 --- ramo ca srot tezik, le opno na muk i some« - ,, ,. učitelja z dr? KUvo avtoriteto na polju Poleg Gentilejeve «preuredbe» na polji pravosodstva, ki zahteva, da bodi to na- šolstva je .takozvana J^t^T posredno in ustmanol Naša borba za pra-1 stva v naših krajih vc™ vico našega jezika je toroj — glasom tetfaild no jo mogli zagrešiti naši drfavmkina nauka Kleinorvega — sankcijocirano toli-1 škodo našega ljudstva In — pravosodstva ko po načelu narodne in jezikovna pra-1 samega!_____ Radikali in prlblčeucl upalo aa oolllal mandat Pa Hi odpotoval v Bosno BEOGRAD, 28. (Izv.) V političnem položaju je radi pravoslavnih velikonočnih praznikov zavladalo pravo mrtvilo. Bilo je nekaj konferenc in zborovanj. Odločitev pade tekom tedna, ko se bo odločilo, ali dobi Pašič mandat za sestavo volilne vlade 2. maja, aH pa da se razpusti skup- ves tisk se je klanjal v globokem spoštovanju pred njim ob sedemdesetletnici nje-_________# _ ...... guvega rojstva. Naglašal je, da sloves ščina šele kasneje. Velika važnOst se pripisuje konferenci zastopnikov hrvatske seljačke stranke z Radićem na Dunaju. BEOGRAD, 28. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je odpotoval z glavnim odborom radikalske stranke in v spremstvu velikega števila radikalskih poslancev s posebnim parnikom v Bjelino v Bosni na shod radikalske stranke, kjer je tudi imel govor. Pred svojim odhodom v Bjelino je bil Pašič pri kralju v avdijenci. Radikali smatrajo, da je ta avdijenca v zvezi z vladno krizo in da dobi Pašič mandat za sestavo vlade. Opozicija pa trdi, da se ni o tem skoro nič govorilo. Uradna poročila trdijo, da je šel Pašič h kralju v uradnem svojstvu, da ga obvesti o svojem potovanju v Bosno. iorista Kleina sega daleč v široki svet. To je pdlika, da primerjamo Kleinovo /zorno preuredbo avstrijskega civilnega pravdnega reda s sedanjim «preurejanjem* pravosodstva v naši Julijski Krajini. To preurejanje* pomeni naravnost zanikanje iiaćel, po katerih je veliki jurist dr. Klein izvedel svojo reformo. On je hotel neposrednost in ustmenost sodnega postopanja. Prvi pogoj za praktično izvajanje tega edino pravilnega in za res koristno pravosodstvo neogibnega na-i2la je pa v tem, da more sodnik direktno govoriti i stranko. Iz te potrebe pa izhaja neizbežno druga: da sodnik pozna jezik ljudstva Tvojega *?odroČjal Kako pa naj sodnic govori neposredno in ustmeno s Človekom, ki išče pri sodniji svojo pravico, če pa ne pozna jezika tega človeka, Iz ga ne more razumeti?- Pri na9 pa so izključili iz sodnega postopanja jezik večine prebivalstva in so osobje sodnikov skoro popolnoma poitalijančilL Kmalu ga ne bo v področju naših sodnij sodnika, ki bi mogel z našim človekom neposredno in mtmeno občevati. In še tisti, ki bi morda še mogel — ne sme! Poatalijančenje je prvi namen vsega «preurejevanja» našega pravosodstva. Kako naj naš človek z zaupanjem pričakuje, da se n.u bo krojila pra\ica, ko pa sodniki niso razumeli njegovih izjr.v in se morajo zanašati na prevajanje tolmačev, ki more biti točno, ali pa tudi ne- Od ko i n^j jemljejo naši ljudje tisto, kar je in mora biti vsakemu pravo-socstvu v ponos in dolžnost: zanesljivost pravosodstva?! In to vse radi namena, ki £a veliki jurist Klein odločno odklanja. On je priredil svojo reformo z visokih vidikov in jasnim pogledom na pravo nalogo pravosodstva brez ozira na jezikovne in na-rodne boje. V našem slučaju: na jezikovni pohlep in narodno prenapetost enega dela drugorodne javnosti. Dr. Klein zahteva čim enostavnejše in čim cenejše pravosodstvo. Pri nas pa se sodno postopanje komplicira in zavlačuje s tem, da irorajo tolmači razlagati sodniku, kar je govorila stranka, in da se morajo prevajati vsi spisi, sestavljeni v jeziku na-iega ljudstva. Mari postaja s tem sodno postopanje krajše, enostavnejše? Koliko izgube časa povzroča to sodnijam samim, koliko sitnosti in neprilik za slovenske stranke — to je jasno in ni treba še le pojasnjevati, ali dokazovati. Saj občutijo to naši ljudje dan na dan na svoji koži in v svojem — žepu.. Moderni jurist in odlični sociolog dr. Klein zahteva, naj bo pravosodstvo čim cenejše, da more tudi neimovit človek iskati tvojo pravico pred sodnikom. Tu pa se nalagajo našemu ljudstvu občutni stroški za prevajanje često številnih in obsežnih spisov. Ne glede na to, da so že troški za kolke in razne pristojbine tako porastli, da se mora neimovit človek naravnost bati poti k »odmji. Tako mora oravosodstvo zgrešiti svojo pravo in veliko nalogo kot zaščitnik raznovrstnih interesov JHidstva. V tem pogledu so tožbe splošne tudi iz vrst drugega plemena. Pritožujejo se stranke, pritožujejo se njihovi pravni zastopniki in trpi tudi vesten sodnik sam, ker se mu kopičijo akti in ne more vršiti svoje službe s tisto točnostjo, kakor bi hotel v svoji vestnosti. Hude posledice sedanje «preuredbe» pravosodstva v naših krajih so tort;j kompliciranost, počasno postopanje in pa njegova draginja. Pri tem pa trpi naše ljudstvo še drugo veliko krivico: odrekajo se mu neoporečne jezikovne in narodne pravice, kar je v kričečem protislovju z na-čclcm Kleinovim, da bodi pravosodstvo urejeno le z vidikov njegove prave m edtne naloge: brez ozira na namene kake politične borbe in kak jezikovni pohlep. Seveda utegnemo dobiti od kake strani "odgovor*, češ, saj ste vi, ki zanašate jezikovno vprašanje v sodno dvorano! Odgovor je lahek. Nam gre res tudi pri tem za brambo jezikovnih pravic našega ljudstva. Ali ta borba služi naravnost tistemu namenu, ki ga Klein nalaga pra-vosodstvu, načelu, da bodi sodno postopanje neposredno in ustmeno. Naša borba za pravico narodovega jezika pred sodnikom je- t->rej v polnem skladu z zahtevo slovečega -jčirelja na polju pravosodstva, je naravnost predpogoj, da more pravosodstvo res vršiti svojo nalogo! Nismo mi torej, ki zanašamo v sodno dvorano nacionalistično politiko in jezikovno borbo, m-rveč tisti, ki v svoji nacionalistični prenapetosti in v svojem imperialističnem «>ohJenu v iezikovnem notfledu izganiaio cerkve v onem obsegu, v katerem so Srbi za časa Avstrije uživali samoupravo. KraJju je bila poslana brzojavka, v kateri Nemci izražajo lojalnost jn vdanost dinastiji hi monarhiji. Popoldne ob 3. uri je bil na glavnem trgu velik shod nemške stranke, katerega se je udeležilo okoli 4000 ljudi Na shod je prišlo tudi mnogo radikalov in demokratov. Med govorom poslanca drja. Moserja »o prišli «Srnao-ci» oboroženi in ao napadli Nemce. Nastal je zelo hud pretep «Srnao-ci* so začeli tudi streljati m biti Nemce s palicami. Prebili so se do velike tribune, kjer se je nahajal odbor stranke, poslanci in delegati. Pozvali predsednika shoda, naj razpusti zborovanje ter vpili « Živela Velika Srbija!*. Nemci so odgovarjali s svojimi vzkliki, nakar je nastala pravcata bitka. Nemci so zahtevali od varnostnega oblastva pomoči; oblastvo jim je odgovorilo, da ima premalo orožnikov na razpolago. Pretep je trajal precej dolgo. Končno pa so prišli orožniki in razgnali pretepače. Kasneje je bil shod zaključen, nakar so se Nemci razšli. Ranjenih je bilo več oseb, med temi 3 težko; izmed teh je eden umrl za za-dobljenimi ranami. SlDdlkaliio gibanje v J&sishroOi Kongres ▼ Beograd« BEOGRAD. 28. (Iz*.) Včeraj se je vršil v Beogradu kongres delavskih sindikalnih zvez, na katerem so biH tudi zastopniki inozemskih org. Govorniki so govorili proti komunizmu, posebno pa so napadali ruski boljševizem ter se zavzemali za II. amster-več Nemci sodelovati z radikali, češ da damsko internacijonalo. Kongres se je vlada ni izpolnila njihovih zahtev. Nemška' danes nadaljeval; podana sobila razna stranka ostane pri svojem programu in bo poročila in izvoljen je bil širši odbor, bkle-pobijala vsako vlado, ki bo nasprotovala njeno je bilo, da bodi v Beogradu glavna njenim kulturnim, gospodarskim in na^ I delavska sindikalna zveza, kateri naj bodo rodnim potrebam. Nemci se bodo potego- podrejene pokrajinske zveze v Ljubljani, vali še naprej za samoupravo v področju1 Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu in okopiju. Jrnnocr razbili neinSKI sbod BEOGRAD, 28. (Izv.) Včeraj je imel v Novem Vrbasu pri Novem Sadu glavni odbor nemške stranke svojo sejo, kateri so prisostvovali vsi nemški poslanci in delegati iz vse države. Sprejeta je bila resolucija, ki omenja razne gospodarske, finančne in kulturne zahteve Nemcev. Resolucija * zahteva, da se prekliče ukaz o razpustu «Kultur Bunda*. Dalje navaja resolucija vzroke, radi katerih ne morejo Gen. Diaz podal ostauko Gen. Di Giorgio novi vojni minister RIM, 28. Že dolgo časa se je širil v političnih krogih glas, da namerava Mussoli-ni izvesti v vladi važne izpremembe. Bržkone je s tem načrtom v zvezi podal danes ostavko vojni minister gen. Diaz; v pismu na ministrskega predsednika pravi Diaz, da podaja osrtavko iz zdravstvenih ozirov. Ministrski predsednik je ostavko sprejel. Na Diazevo mesto je bil imenovan za vojnega ministra general armadnega zbora on. Antonino Di Giorgio, poslanec v parlamentu. Državni podtajnik na vojnem ministrstvu, on. Bonardi je vsled demisije vojnega ministra stavil svoj portfelj na razpolago. Ministrski predsednik si je pri-držal odločitev. Pred pogajanji zspollttf en sporazum med Italijo In Cehoslovaško? mošnje univerze. Delegati se bodo morali na obmejnih postajah ali pri pristojni1* pristaniških uradih legitimirati ter dokazati, da potujejo v lastnosti delegatov v Napolj. Italijanski vojaki, padli v Macedoniji, spet t domovini TARANTO, 28. Danes je tu-sem prispela vojna ladja «Lussin», na kateri je vkrcanih 158 trupel italijanskih vojakov ki so padli na macedonski fronti. Jutri ob 10. uri bodo trupla izkrcana. Nitti ▼ Švici BERN, 28. Švicarska brzojavna agencija poroča, da je prispel on. Nitti v Ženevo na obiske k svojim prijateljem. OMni zbor „Creflto MnJ" Zvišanje delniške glavnica GENOVA, 28. Na današnjem občnem zboru delničarjev banke «Credito I ta liano* je bilo sklenjeno, da se poviša delniška glavnica od 300 na 400 milijonov lir potom P 1 - t, ___■ •___ RIM, 28. Iz Pariz« se brzojavno potrjuje »zdanja ««ua.pan. 200.000 debuc, izmed ve^dk pride Benei prve dni majav Rim, katenh bo 100.000 drafavv opa*> drfme«-ker bi Čehoslovaika £da sklenila z Italijo 1«? d™«* 000 bo »zpečamh na sporazum po vzorcu iUlijansko-jugosloven- prizadevale upra^a sveta. Obcm zbor skega dogovora. Vest je napravila v Beo- 1® bd izredne važno*. ^ed6TO.OOOdel-gradu kafnajboljši vtiJTokoli 18. maj. bo, Z*™™. Beneš odpotoval v Ameriko. Po poročilu iz verodostojnega vira je BeneŠ že pred časom izrazil željo, da bi šel v Rim; potovanje pa je bilo odloženo radi italijanskih volitev. Kar se tiče ha-menov tega potovanja, je znano, da visijo med obema državama vprašanja gospo- stopanih 470.794 delnic. Poleg tega so se udeležila tefe občnega zbora ugledne osebnosti iz bančnih in finančnih krogov. Predlogi upravnega sveta so bili sprejeti s 470.000 proti 794 glasovom. Soglasje med zavezniki napram predlogom izvedencev PARIZ, 28. Odgovori zavezniških vlad reparacuski komisiji soglašajo med seboj v glavnin potezah ker se razlikujejo le v gotovih podrobnostih. Sicer ima vsak teh odgovorov svoj poseben ton, vendar se lamto trdi, da je glavni korak storjen na praktični poti rešitve reparacijskega vprašanja, po kateri hrepeni svet v vsesplošnem interesu. Tako bo reparacijska komisija že jutri začela ukrepati potrebno za izvrševanje programa, ki so ga na tako srečen način izdelali izvedenci. Teh dobrih znakorv, pod katerimi se začenja nova doba vprašanja, ne zakrivajo francoski listi, ki hočejo videti potrditev tega svojega optimizma v prihodu belgijskih ministrov v Pariz, kjer se bodo v pogovorih s člani francoske vlade pojasnile gotove še nejasne točke v stališču napram poročilom izvedencev. Tudi Anglija za sankcije proti Nemčiji Kočljivo vprašanje sankcij se prikazuje danes v ugodnejši luči, ker je angleška vlada dala razumeti Poincareju, da bo pristala sporazumno z zavezniki na najstrožje ukrepe, ako bi Nemčija po sprejetju načrta izvedencev s svoje strani ne izvrševala svojih dolžnosti. To pomeni, da je padla zadnja bistvena razlika med na-ziranji Londona in Pariza tudi v tem vele-važnem vprašanju. Pri proučevanju besedila odgovorov posameznih vlad se «Temps» na kratko bavi s pismom italijanske vlade ter naglasa prikrito namigovanje, ki ga to pismo vse-juje z o žirom na medzavezniške dolgove. To previdno izražanje — pravi Temps dokazuje, da bi se italijanska vlada le nerada pridružila skupnemu nastopu izvedencev, ako bi se ji ne izpolnile posebne želje, ki so ji na srcu. Mogoče pa pretiravamo in hočemo pripisati tem razlogom jrevelik pomen. Na vsak način dokazujejo odgovori zaveznikov, da obstoja pri vseh dobra volja, ki jo je treba za časa izkoristiti. cJournal des Debats» vidi najblagodej-nejšo posledico poročila izvedencev v tem, da se je s tem ponudila zelo ugodna pri-ika za vzpostavitev enotne fronte zaveznikov, katera se je zrušila pod vrsto obžalovanja vrednih dogodkov. Današnji francosko-belgijski pogovor zna pomeniti začetek boljših odnošajev med zavezniki. ^Neobhodno potrebno je — pravi omenjeni list — da se najprej spravita mec seboj Francija in Belgija. Ne Francija niti Belgiia ne bi mogli sami zase vzdrževati v vpiašanju reparacij svojo posebno politiko. Spor med Parizom in Bruseljem bi Nemčija in Anglija takoj izkoristili. Na drugi strani hoče biti Belgija plačana kakor Francja in morajo tedaj vladati med obema državama odnošaji največjega zaupanja. Tudi Italijani zahtevajo z isto energijo, da se jim plača, kar se jim dolguje. Istotako se širi v Angliji prepričanje, da more Nemčija in da mora plačati. Kot načelnik laburistične vlade se čuti Mac-D o na Id dolžnega, da priporoča prizanesljivo postopanje z Nemčijo in da je treba nanjo prepričevalno vplivati. Vendar je v svojem zadnjem govoru izjavil, da se bodo zavezniki še bolj strnili, ako Nemčija ne bo zadostila svojim obvezam. Angleški ministrski predsednik je le mnenja, da ni treba v naprej groziti Nemčiji z morebitnimi sankcijami in da se morajo zavetniki le med seboj sporazumeti z o žirom aa te sankcije. Glavno je, da se ščitijo pravice enih in dragih.» Splošni čut optimizma, ki ga je ustvaril razvoj položaja po nastopu izvedencev, motijo še posamezni glasovi iz vrst nacionalistov, ki se ne morejo otresti svojega nezaupanja napram Nemčiji, obtoženi, da se pripravlja skrivaj na revanšo. Francoska nacijonalistična glasila nočejo verjeti niti besedam angleškega ministrskega predsednika, ki da je bil prevelik germanofil tekom vojne, da ne bi danes hotel ponovno izkoristiti Nemčije proti FrancijL Pričakovanje za ta občni zbor je bilo v darskega znanja. kojihreHtev zStTva indus^jskibban^ tatrgov^h kjotfh Beneševo navzotno* v Rimu; četudi se pa "redno veUW V=adn|em času so se držijo v tem oziru italijanski diplomatski j ^jf ,gi zeio rezerviran«, se ne izključuje, toteU PolaMiU banke m vodi čehoslovaškega zunanjega ministra čeli kupovati <«ron»w Število delnic talijo želja po tesnejših odnoSajih med »e banka .Cre&io Itahano- »a V krogi zelo rezervirano, da v Italijo___„ . , _. obema državama in to tudi izven izključno gospodarskega polja. Novi fa&stovski direktorij pri Mussoliiiiju RIM, 28. Popoldne ob 18. je ministrski predsednik sprejel člane direktorija faši-stovske stranke, kom. Cesare Rossija, kom. Giovannija Marinellija, kom. Roberta Forges-Davanzatija ter skom. Aleksandra Melchiorija. Navzočen je bil tuđ ravnatelj urada za propagando on. Mauri-zio Maraviglia. Direktorij je poročal o delu, izvršenem v teh dneh, in o smernicah, katerim namerava slediti v svojem nadaljnjem delovanju. Mussolini je odobril z zadoščenjem to poročilo direktorija, popusti na železnicah za jnbiftef napoljske univerze RIM, 28. Izredni komisar za železnice je dovolil 60^ popusta na vozno ceno za vožnje od obmejnih postaj ali italijanskih pristanišč do Napolja in nazaj vsem čUu nom uradnih delegacij, toliko vladnim kakor akademičnim, ki pridejo v Napolj na proslavo sedme stoletnice ustanovitve ta» Ker izmet največjih italijanskih bank in so pri njej zainteresirane širše plasti italijanskega naroda, je država sama posegla vmes. Vlada je z odlokom odpravila pravico eskompta, t. j. pravico, da smejo kupci delnic zahtevati kupljene delnice pred koncem meseca. Na to način niso mogli kupci priti pred koncem tega meseca do delnic, medtem, ko -je upravni svet sklical občni zbor na 28. t. m. Tako se je upravnemu svetu posrečilo doseči, da je občni zbor z ogromno večino sprejel predlog, da se zviša kapital. Poljski ditorai dohodki VARŠAVA, 28. V prvem četrtletju 1904 so ^ tz davkov na mm polih 195 milijonov frankov v zlatu, t petkrat toliko, kakor v istem časa prejšnjega lata. S tem so oelokupni dohodki prekosili trn 33 milijonov predvidevanja državnega ZEMUN, 27. Tn-sem sta prispeli italijanski vojni ladji topničarka «Giovannim» in torpodovka «75 O. L. T.» MM proglas državne vlade aa nemikT narod Za sprejetje predlogov izvedencev BERLIN, 27. Sinoči je državna vlada izi dala proglas na nemški narod, kjer kličsl v spomin delo, ki ga je izvršila in ki je rešilo državo pred katastrofo. Vlada pov-« darja tudi svoje uspehe, ki jih je dosegla glede finančne ozdravitve in pri pobijanju brezposelnosti. «Vsaka oddaljitev — zaključuje proglas — od poti, kateri smo sledili, more povzročiti propast nemške države. Le z delom in s samozatajevanjem se bo lahko premagalo točasno pomanjkanje, le na tej poti bomo prišli zopet do svoje svobode. sprejetjem zaključkov izvedencev moramo rešiti reparacijsko vprašanje ter osvoboditi svoje brate v Porenju in v ruhrski kotlini. Gotovo bodo predlogi izvedencev zahtevali od nas velikanske žrtve, vendar pa bomo dosegli velik uspeh že s tem, ako se bo na izključno gospodarskih pogajanjih posrečilo dobiti nadomestilo za sedanjo vojaško kontrolo. Morejo nam li nasprotniki take politika pokazati kako drugo pot za rešitev države? Kritizirajo delovanje vlade ter huj-skajo stranke proti predlogom izvedencev. Ako bi nemški narod sprejel njihove nasvete, bi prišel kmalu po poniževanjih polom in potem vojna proti celemu svetu.» Proglas zaključuje s pozivom na ljudstvo, da naj voli za svobodo in za mir. Nov nastop Marxa proti skrajni desnici PARIZ, 28. Listi poročajo iz Dusseldor-fa, da je včeraj Marx na volilnem shodu izjavil, da bodo prihodnje volitve zgodovinskega pomena za Nemčijo, Kancler je dostavO, da upa, da bo centrum podpiral politiko izvršitve predlogov izvedencev ter tako deloval za francosko-nemško zbli-žanje. Prihod skrajnih desničarjev na vlado bi po Marxovem mnenju pomenil katastrofo za Nemčijo in bi pogubno uplival na vso Evropo. Propaganda za fanatičen patrijotizem je zločin proti nemškemu narodu in tisti, ki nastopajo proti spravi, pozabljajo, da ne more vlada brez vojaške sile postopati tako, kakor bi hotela. Opažam — je rekel Marx —, da je prebivalstvo tem razsodnejše, čimbolj se približujemo zasedenemu ozemlju. Radoveden sem, kaj bi rekli vroči nacijonalisti v Miinchenu, ako se bi par polkov zasedbe-ne vojske ustanovilo na Bavarskem, Kancler Marx je nastopil proti vstopu Nemčije v Društvo narodov v njega sedanji obliki ter postavil kot predpogoj za izvršitev zaključkov izvedencev vzpostavitev gospodarskega in upravnega edinstva na vsem ozemlju Nemčije. Govoril je končno za povratek izgnancev in za osvoboditev jetnikov. Hindenburg nevarno bolan BERLIN, 27. Hindenburg je nevarno obolel. Zdravniki niso mogli še dognati bolezni. Bolnika zapuščajo moči od dne do dne. , _ Pomorsko mm med Trstom in Odeso ODESA, 28. Parnik «Adria», ki je last tržaške paroplovne družbe «Lloyd Triestl-no»» in ki je prispel v Odeso 20. aprila, js odplul včeraj zopet proti Trstu, kamor dospe dne 11. maja. Pred odhodom parnika se je vršila pojedina, katere so se udeležili člani poveljništva ladje, zastopniki družbe .— švicarski franki...... . . . .895.— 899.— angleški funti papirnati . . .... 97.90 98.15 Poslano*) Podpisani Mihael Voh iz DoL Zemuna it. 54 preklicu jem ii obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel 21. 4. t 1. Ivanki Potepan iz Dol. Zemuna št. 29. (420) Miho Vuh. *) Za Člack« pod tem naslovom odgovarja ue>dl Blitvo le toliko kolikor mu rak on veleva. Mali oglasi PISALNI stroj «Remington 10» s slovenskimi črkami, čitljivo pisavo, zadnji model, prodam. Kurei, Settefontane 1. 500 POGREBNO DRUŠTVO V ROJ ANU ima svof občni obor v nedeijo, dne 4. maja 1924, ob 10. uri zjutraj v prostorih Konsumuega društva v Rojanu* 499 SLUŽKINJA za domača dela in prenašanje mleka se išče. Via Commerciale 16. 498 V MESTU Slovenska Bistrica, Jugoslavija, Štajersko, ob južni železnici, se proda eno-nadstropna hiša na vogalu glavnega trga, z električno razsvetljavo, z gospodarskim poslopjem in VTtom, s pohištvom ali brez istega, radi preselitve. Hiža je pripravna za vsako trgovino. V I. nadstropju je 6 velikih sob, kuhinja s številnikom in shramba za jedila, 5 sob je parke tiranih. V pritličju so pekarna, 2 sobi, i kuhinja, 3 kleti in 2 pralne kuhinje. Hiša je zelo trgovca. Ponudbe pod tuhinje. Hiša je zelo pripravna za kakega bert. Trst, via Mazzini 46. 2! dunajsko, navadno in fino v velikanski izberi pri ^odolfo Haffner Trst, Via Id StegKna Efena 15 (prej Via Miramar) W Ker občni zbor, sklican za 2