325
„Oni dan se ti je posrečilo. Vsako pot    Saksoncev   na   razuzdanega,  samoglavega,
se ti pa ne bode. Preveč jih je teh sosedov-    oholega kralja. Torej na obeh straneh srd,
nasprotnikov,  ki jim  diše lepa, sočna bo-    šumenje, vrenje, kipenje.   Prej ali slej,  en-
driška jabolka."                                                krat mora ta vrela voda izkipeti. In to bode
„Nas je pa tudi dosti. Zlasti če se zdru-     nam le v prid. Voda  na naš mlin; kjer se
žimo z drugimi sosednimi nam Sloveni, smo     prepirata  dva, tretji  dobiček ima.   Ti tretji
nepremagljiva  moč.   In  ravno   sedaj  bode     smo lahko  mi Sloveni  in pred vsemi dru-
pravšen inpri-ličen čas, da se vzdignemo
vsi severni Sloveni   proti
skupnemu
svojemu    ne-
prijatelju
Nemcu in Dancu.     Mar meniš, Slavica,
da je Krut kratkoviden in se ne zna ozirati po svetu in spoznavati in umevati časovnega položaja? Poslušaj,
Slavica, kaj sem  zasnoval v  svoji   glavi na potu semkaj:
Tam doli pod Labo je za Nemce voda vedno kal-nejša, kar je seveda v prvi vrsti    nam   v
prid. Mladi nemški     kralj
PORTRET STAREGA MOŽA.
L. GROHAR.
gimi Sloveni mi Bodriči. Smo lahko, pravim; pa tudi bodemo s pomočjo viš-njih bogov.— Poslušaj dalje: Rujanci so kot moji rojaki tako na naši strani, z dušo in s telesom. Treba je pridobiti le še Ljutiče in Pomorce. In tudi te pridobimo zlahka. Glas o moji zadnji zmagi nad Saksonci bode hitro priletel k njim, hitro preletel ves  slovenski
sever pa vzdramil   Slo-vene iz narodnega spanja.
In vstali bodo    onkraj Odre reke Po-
Henrik smrtno  sovraži saksonske kneze in     morci, ki so se takisto kot Bodriči nemškega
mejne   grofe,   ker so  mu še otroku stregli    ravnokar otresli tujega, sovražnega jim krščan-
po življenju. Njegova nevolja in jeza na nje     skega ižesa poljskega. Vstali bodo in meni
pa je  zavrela in   prikipela  do vrhunca, ko     drage volje podali roko. In roko mi bodo
je moral zlasti na  njihovo zahtevo  s svo-     prožili v pozdrav in prijateljsko, pobratimsko
jega  dvora  odstraniti  in odposlati svojega    zvezo  tudi Ljutiči,  ki  so že od pamtiveka
vzgojitelja-ljubimca, bremenskega nadškofa    najhujši nasprotniki križa in še niso pozabili,
Adalberta. Nič manja pa ni nevolja in jeza    da se je pred leti bodriški nadknez Gotšalk,