Izhaja vmak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. -— Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 25—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. Kr.
ŠT. 56
TRST, ČETRTEK 16. JUNIJA 1955, GORICA
LET. IV
PRED SESTANKOM V ŽENEVI
Ali se bosta vzhod in zapad sporazumela?
Grožnja iz Varšave: Moskva popušča tudi pri razoroževanju
Od konca vojne ni bilo mednarodno politično življenje še nikdar tako razgibano, kakor je danes. Ves svet ima občutek, da se bližamo nekakemu prelomu naše zgodovine.
Posebno zadnji meseci so bili polni pomembnih dogodkov. Ljudje, ki se na politiko ne razumejo, se težko znajdejo: na eni strani vidijo, kako se državniki trudijo' za mir, na drugi, kako čedalje odločneje nadaljujejo z oboroževanjem.
VARŠAVSKA VOJAŠKA POGODBA
Tako je Sovjetska zveza 14. maja podpisala v Varšavi važno pogodbo s Češkoslovaško, Poljsko, Ogrsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo, v kateri so sklenili ustanoviti skupno vojsko. Za vrhovnega poveljnika so' določili ruskega maršala Konjeva, enega najsposobnejših in najodločnejših vojskovodij v zadnji vojni. Skupni glavni stan bo imel svoj sedež v Moskvi.
Komunist i so tako- ustvarili v Varšavi nekaj, za kar so Se 'žapadnjaki leta in leta zaman trudili. Vsi se še spominjamo, kako je zaradi odpora Francozov in Angležev propadel načrt o skupni evropski vojski: ti stari, ponosni narodi se niso hoteli odpovedati pravici, da samostojno razpolagajo s svojimi oboroženimi silami. Neznosna jim je bila že misel, da bi mogel tujec poveljevati njih vojakom. Francozi so se povrhu bali, da bi v skupni vojski zadobili vodilni
vpliv Nemci.
Z ustanovitvijo Zapadnoevropske zveze so se sicer zapadnjaki izvlekli iz krize, Nemčijo so vključili v svojo skupnost, toda kar so ustvarili, je v bistvu le tesno politično in vojaško zavezništvo, je le medel začetek Združene Evrope s skupno vojsko. Ta se bo lahko šele polagoma in v teku časa začela porajati.
Popolnoma drugače so ravnali komunisti. Najprej so sklenili, da se oddelki skupne vojske lahko razmestijo na katerem koli ozemlju zavezniških držav. Odločilne so samo vojaške potrebe. Ruske čete se lahko pojavijo na Češkem, v Bolgariji ali kjer koli dru-god. V vojaškem pogledu ni torej vec državnih mej med zavezniškimi deželami. Od nevernega do črnega morja se razteza pn",pn pas, na katerem se Sovjetska vojska lahko svobodno giblje. Iz Albanije lahko ogTaža Jadran in Italijo.
Vse to je za mnoge dokaz, da Moskva nima miroljubnih namenov. Zakaj zbira in organizira vse oborožene sile podlozniskih dr* žav, če se želi z zapadom pobotati?
KAJ HOČE SOVJETSKA ZVEZA?
Če se hočemo približati resnici, moramo najprej upoštevati, da Moskva doslej namenoma ni vključila v skupno vojsko vzhodne Nemčije. S tem si je hotela držati odprta
vrata za zedinjenje vseh Nemcev. Najvažnejše pa je, da je Moskva pripravljena vsak čas pogodbo razveljaviti, če bi medtem prišlo do splošnega sporazuma z zapadnjaki. Vojaška pogodba torej ni dokončna in nepreklicna, je danes le nekaka grožnja, je samo sredstvo političnega pritiska.
Da bi dokazala »vojo dobro voljo, je Moskva vtem vrnila Avstriji neodvisnost ter začela iz nje umikati svoje čete. Nato je šel Hruščev v Beograd prosit Tita oproščenja za krivice, ki mu jih je prizadel Kominform. ter priznal Jugoslaviji popolno ideološko in državno samostojnost.
Istočasno ponujajo Sovjeti sporazum Japoncem. na Švedsko so poslali kot pomirjevalca sposobnega diplomata Gromika in posebno rusko trgovsko odposlanstvo se je pojavilo celo v Madridu, da se pogodi z osovraženim »fašistovskim samodržcem« Frankom. Sovjetska zveza je razstavila prvič po vojni svoje industrijske proizvede in kmečke pridelke v Argentini in Braziliji.
Najnovejši dogodek pa je, da so povabili »klerikalnega« voditelja zapadne Nemčije Adenauerja na prijateljski obisk v Moskvo.
Ko so azijski državniki opazili, da je Kremelj voljan se pogajati z zapadnjaki, so se brez odlašanja podali na pot. Načelnik indijske vlade Pandit Nehru je obiskal najprej komunistično Kitajsko, sedaj se nahaja v Sovjetski Rusiji, kjer je bil sprejet s častmi kakoT doslej še noben tuji državnik. Dovolili so mu, da si ogleda kraje, ki so sicer ino-zemcem nedostopni in da dobi vpogled celo v sovjetske atomske zavode.
Nehrujeva desna roka Krišna Menon je obiskal medtem London in se nahaja sedaj v Združenih državah. V Evropo je prišel tudi ministrski predsednik Burme U Nu. Mudi se v Jugoslaviji, kjer je imel dolge razgovore s Titom in Kardeljem. Beograjsko vseučilišče ga je imenovalo za častnega doktorja in prebivalstvo ga je povsod pozdravljalo z viharnim navdušenjem. Iz Jugoslavije pojde v London in nato v Washington.
Azijski narodi hočejo živeti v miru
Ti azijski potujoči državniki niso bili od nikogar uradno naprošeni, da posredujejo med komunističnim in zapadnim taborom. To delajo, ker se boje nove svetovne vojne in nujno potrebujejo miru.
Saj so stomilijonske množice v Aziji komaj izšle iz krvavih revolucij in meščanskih vojn in se komaj osvobodile kolonialne odvisnosti od tujih velesil. Sedaj hočejo učvrstiti svojo državno samostojnost ter se gospodarsko osamosvojiti. To je njihova prva in poglavitna skrb.
Da to> uresničijo, jim je potreben mir v Aziji in v ostalem svetu. Ker vprašanje Foi-može lahko zaneti požar v Aziji, posredujejo med Pekingom in Washingjtonom, da bi preprečili splošen svetovni spopad, posredujejo med Kremljem in vsem zapadom.
Značilno pa je, da jih ravno tako komunisti kot antikomunisti zelo upoštevajo. To pomeni, da je njihovo posredovanje obema taboroma koristna.
Prav posebno pa še Sovjetski zvezi, katere glavni cilj je danes ta, da se izvleče iz osamljenosti, kamor jo je pognala Stalinova politika. V Kremlju so končno sprevideli, da je Stalinova hladna vojna Rusiji le škodovala: njej se morajo zahvaliti, da so bile ustanovljene Atlantska, Zapadnoevropska in Balkanska zveza, da je zapad začel oboroževati Japmsko in Nemčijo in da se je Amerika vrgla v atomsko oboroževanje. Okoli Sovjetske zveze se je začel ustvarjati velikanski obroč preplašenih in nezaupnih držav,
ki gre od Evrope preko Azije do Amerike.
Da se prebije iz obroča in pridobi spet zaupanje nekomunističnega sveta, je za Moskvo življenjskega pomena. Prav dobrodošlo ji je zategadelj, da se azijski.državniki zaradi lastnih koristi tako vneto zavzemajo za po-mirjenje obeh taborov. Beseda Azijcev je poleg tega zelo tehtna, ker stoji za njimi približno 1500 milijonov ljudi. Takih posredovalcev ne more nihče omalovaževati. Njim se je pridružila, kakor vidimo, Jugoslavija. V tem tiči politični pomen Titovega potovanja v Indijo.
SESTANEK V ŽENEVI
Posredovanje med obema taboroma je postalo sedaj lažje, ker je to pot Sovjetska zveza dokazala z dejanji, da se želi pomiriti z zapadom. Tako’ dejanje je avstrijska mirovna pogodba in obisk Hruščeva Jugoslaviji.
Največje dejanje je pa Kremljevo popuščanje v vprašanju razorožitve.
Molotov je že leta 1946 predlagal »splošno znižanje oborožitve«, toda ni povedal, kako si to predstavlja. Zato je sovjetsko zamisel razložil dve leti pozneje Višinski: zahteval je, naj vse države zmanjšajo svoje vojske za eno tretjino.
To je zvenelo zelo pametno, a je pomenilo dejansko tole: Sovjetska zveza bi znižala svojih 175 divizij sicer za eno tretjino, a ostalo bi ji vendar še 118, zapad, ki jih je imel tedaj 30, bi pa obdržal 20 divizij. Taka »razo-Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
SCELBOVA VLADA SE MAJE
Prišel je čas, ko bo' treba spore, ki so nastali med štirimi vladnimi strankami, poravnati ali pa bo Scelba odstopil.
Demokristjani so pooblastili Scelbo, naj se poskuša z zavezniki sporazumeti, toda postavili so mu dva pogoja: najprej se mora držati programatičnih načel, ki jih je Kršč. demokracija proglasila za temelj svojega javnega delovanja, in prepričati zaveznike, da jih tudi oni sprejmejo. Razen tega naj dobi Kršč. demokracija več ministrov v vladi.
Mnogi trdijo, da se bodo ob teh dveh pogojih pogajanja razbila in da bo Scelba moral iti.
Važen je tudi sklep, da je le vodstvo stranke poklicano odločati o tem, ali je sporazum, ki ga bo morda Scelba sklenil z zavezniki, res v skladu z obema pogojema. To se pravi, da je vsa oblast prešla v roke tajnika stranke Fanfanija.
Večje zahteve, ki jih sedaj stavi Kršč. demokracija zaveznikom, so baje posledica zadnjih volitev v pokrajinsko skupščino na Siciliji. Na njih so kršč. demokrati povečali število svojih poslancev od 30 na 37, njih zavezniki so pa v glavnem nazadovali in ravno tako komunisti. Le Nenni1 je močno napredoval.
Volilna zmaga je predvsem zasluga Fanfanija, ki je imel v enem dnevu 16 shodov.
V prihodnjih dneh pade odločitev: Scelba bo sestavil novo vlado ali šel z oblasti.
ALI JE TO ENAKOPRAVNOST?
Letošnja procesija sv. Rešnjega telesa je vzbudila med slovenskimi verniki pri Sv. Jakobu zopet mnogo nevolje. Zavedli so se iz-nova, kako je cerkveno oblastvo' pred 3 leti prepovedalo prepevanje slovenskih pesmi pri svečanem sprevodu. Prepoved je prišla v tejle obliki: v procesiji se sme peti samo po latinsko.
Ta ukaz je še vedno v veljavi, vendar se ga italijanski verniki ne držijo, temveč prepevajo po mili volji v svojem jeziku. Prepoved velja le za Slovence!
Ali je to pošteno in pravično? Cerkveni predpisi bi morali biti obvezni enako za vse vernike. Škof bi moral pozvati na red Italijane ali še bolje svoj odlok preklicati ter dovoliti vernikom, da prepevajo vsak v svojem materinem jeziku. Taka je bila njihova večstoletna navada in pravica, ki jim je ni do pTed 3 leti nihče kratil.
Sedanje neenakopravnosti Slovenci ne bomo mirno prenašali!
NEREDI V ARGENTINI
Peronovi proticerkveni ukrepi so izzvali med katoliki prestolnice silen odpor. V ponedeljek opolnoči se je zbralo pred stolnico v Buenos Airesu okoli 6000 katoliških mladincev, ki so že prej več ur demonstrirali po ulicah. Proti njim je nastopilo 1000 pero-novcev in nastal je divji pretep, v katerem je bilo 24 oseb ranjenih. Nasprotniki so streljali drug na drugega iz samokresov.
Policija je brizgala na množico vodo. Medtem so se katoliki umaknili v cerkev in od tam vdrli v nadškofijsko palačo. Poziv policije, naj pridejo ven, so odbili, in zato so orožniki šli s silo v nadškofijo ter tam iz-
vršili podrobno preiskavo. Pri tem so prijeli 250 mladincev iz Kat. akcije ter jih odvlekli v zapor.
Drugi dan so peronovci priredili protide-moustracije. Sedaj so izbruhnili neredi tudi v drugih mestih in Peron je odstavil dva pomožna škofa, kakor da bi bil on papež.
Svet je radoveden, kako se bo spor končal.
ADENAUER V AMERIKI
Nemški kancler je prispel v Združene države kot gost predsednika Edsenhovverja. Preden odgovori na sovjetsko vabilo, naj pride v Moskvo, se hoče posvetovati z ameriškimi zavezniki.
Prvi sklep je bil ta, da Nemčija nevtralnost v kakršni koli obliki odklanja.
»MORALNA VREDNOST DELA«
Predsednik Gronchi je obiskal kraj Pon-tedera, kjer se je pred 67 leti rodil v hiši zelo revnih staršev. Silno1 so morali garati, da so živeli.
Močno se čutim vezanega na kraje — je dejal poglavar republike — ki so videli moje žalostno in težko detinstvo. Že tedaj sem spoznal, kaj se pravi, če ti in tvoji dragi nimajo zagotovljenega niti skromnega obstanka. Od tistih dob sem se naučil ceniti moralno vrednost energičnega dela in primernega poguma v borbi za življenje.
NEVERJETNA NESREČA
V soboto se je v mestu Le Mans na Francoskem pripetila ena najstrahovitejših nesreč zadnjih časov. Pri avtomobilskih dirkah sta med blazno naglico 260 km na uro trčila drug v drugega dva avtomobila. Eden se je razpočil, drugi se pa zaletel v množico gledalcev. Drobci razbitih vozil so kar glave sekali in mečkali trupla ljudi. V nekaj sekundah je ležalo na kupe mrličev. Doslej je 82 mrtvih in še več težko ranjenih. Neki časnikar, ki je bil na korejski fronti, je dejal, da tako strahovitih prizorov niti v vojni ni videl. Še bolj neverjetno pa je, da so dirkači kljub nesreči nadaljevali dirko.
U NU V JUGOSLAVIJI
Voditelj Burme je že teden dni v Jugoslaviji, kjer vodi politična in gospodarska pogajanja. Obiskal je tudi Slovenijo. Bil je v Ljubljani, na Bledu, v Postojnski jami, v Kopru.
V Kopru je imel govor, v katerem je rekel, da je v zgodovini človeštva malo narodov, ki bi se bili tako pogumno borili za svojo neodvisnost kakor Jugoslovani.
Pred odhodom bo dal v Zagrebu časnikarjem izjavo o uspehu svojega obiska. Med Burmo in Jugoslavijo je bil sklenjen sporazum o skupni zunanji politiki in o povečanju medsebojne trgovine. Jugoslavija bo izvažala v Burmo stroje, dobila pa od tam 50.000 ton riža na leto.
To je eden praktičnih uspehov Titovega potovanja v Azijo.
POROKE IN ROJSTVA
Na Tržaškem je bilo lani 2387 porok, od tega v mestu samem 2173. Največ jih je bilo
1.	1948, potem vsako leto manj. Na vsakih 1000 prebivalcev pride približno 8 porok, v
Italiji pa 7. Največ zakonskih zvez v Evropi beleži sedaj Jugoslavija: letno 10 na 1000 prebivalcev.
Enako je glede rojstev. V Jugoslaviji se rodi na 1000 prebivalcev vsako leto 28 otrok, v Italiji le 17.
SAMO Z ENIM ČEVLJEM
Pri volitvah na Siciliji imajo* veliko besedo bogataši. Volivec si skušajo pridobiti tudi z raznimi darili. Tako je bilo tudi pri zadnjih pokrajinskih volitvah.
Eden izmed voditeljev monarhistov je dal vsakemu volivcu po 1 kg testenin in škatlo paradižnikove mezge, po vrhu tudi en par čevljev. Pravzaprav le desnega, levega je pa obljubil za po volitvah. Ker je pa prišel v hlevček le eden njegov poslanec, sumi, da so ga »zvesti volivci« prevarili in jim noče dati levega čevlja. V znak protesta nosijo ti sedaj na eni nogi rumenega, na drugi črnega.
BORBA ZA URAN
Združene države pripravljajo veliko ekspedicijo ali odpravo med večni led na južni tečaj. Vodil jo bo admiral Bynd, znani raziskovalec severnih pokrajin. Odprava bo o-premljena z najmodernejšimi sredstvi ne samo za preučevanje vremenskih Sprememb, temveč tudi tal, kajti okoli jiužnega tečaja je mnogo ležišč najvažnejše sodobne rude — urana. Uran je neobhodno potreben za pridobivanje atomske sile.
POSEBEN POKLIC
V Italiji živi gospa dr. inž. Viotta, ki je poseben strokovnjak za ugotavljanje krivd pri železniških nesrečah. Napravila je izpite za strojevodjo na vseh vrstah lokomotiv. Po vsej Evropi jo kličejo, ko je treba dokazati, kdo je zakrivil to ali ono* železniško nezgodo.
NASPROTNIKI TRSTA
Odkar sta se Italija in Jugoslavija pomirili, se gospodarstveniki vse Italije trudijo, kako bi povečali kupčijo s sosedom. V ta namen so ustanovili v Milanu jugoslovansko-italijansko trgovska zbornico, ki naj bi sedaj imela podružnico v Padovi. Enako zbor-nico so ustanovili tudi v Beogradu. Laški in-dustrijalci so obiskali Jugoslavijo in ugotovili, da bi se dalo tja mnogo prodajati.
Že danes uvaža Italija več ko Nemčija ali Anglija in je med uvozniki na prvem mestu.
Le Trst je skrajno brezbrižen: tukaj niso še ustanovili niti zbornice, niti ni še stopil v veljavo* sporazum, po katerem naj hi se kupčija z jugoslovanskim zaledjem dvignila na 4 milijarde letno. V zadnjem času je celo nazadovala.
Medtem opravlja Milan trgovske posle, ki bi jih moral opravljati Tret; namesto tega raste pri nas brezposelnost in naši ljudje se sele v Avstralijo*. Človek ima vtis, kakor da so se tukajšnji uradni gospodarski krogi zarotili proti lastnemu mestu in prebivalstvu.
JE MORAL ODSTOPITI
Na Saksonskem v Nemčiji so imenovali za ministra prosvete g. Srihliiterja, ki je bil znan po svojih nacističnih idejah, čeprav je hil vpisan v liberalni stranki. Imenovanju se je najprej uprlo vseučilišče v Gottingenu. Slušatelji so stopili v stavko, akademski senat profesorjev je sklenil odstopiti.
Protestom so se priključila vsa večja vseučilišča zapadne Nemčije in mnogi evropski znanstveniki. Schliiter je moral odstopiti. Tako bi morali povsod ravnati z oblastniki, ki so še danes fašistične miselnosti.
Ali se bosta vzhod i
Nadaljevanje s 1. strani rožitev« bi bila imela za posledico, da bi bila Sovjetska Rusija vojaško šestkrat močnejša od zapadnjakov.
Slično je bilo z atomskim orožjem. Gro« rniko je 1. 1946 predlagal, naj se atomsko o-rožje prepove in obstoječe zaloge nemudoma uničijo. Tedaj je atomske bombe imela le Amerika, Sovjetska zveza je bila še brez njih. Če bi bil sovjetski predlog sprejet, bi bila Amerika razorožena.
Razumljivo, da se zapadnjaki niso hoteli na taki podlagi z Moskvo' razgovarjati.
Pretekli mesec je pa Sovjetska zveza tudi v tem pogledu iz temelja spremenila svojo politiko. Malik je predlagal naslednje: A-merika naj vzdržuje vojsko s poldrugim milijonom vojakov, enako vojsko naj imata Sovjetska zveza in Kitajska. Angliji in Franciji je treba dovoliti armado, ki bi štela vsaka po 650 tisoč mož.
Malik je predlagal, kar so zapadnjaki leta zaman zahtevati! Moskva je torej na celi črti popustila.
Isto je naredila v vprašanju atomskega o-rožja: vse države — je dejala — naj se za se-
H NOVICE H
ČAS SE JIM JE USTAVIL
Na zgubljenem otočku Tihega oceana so odkrili posadko japonskih vojakov, ki niso še vedeli, da je konec vojne. Živeli so kot Robinzoni in streljali na vsakogar, ki se je skušal približati.
Skoro nevnerjeten je pa primer SS vojaka Friderika St angl a. Ko so zavezniki predrli nemške vrste v Normandiji, se je skril v samotno klet, kamor mu. je domača hči Ivanka nosila hrano. Le ponoči je prišel nekaj minut na zrak. Od strahu se mu je moralo zmešati, kajti nihče ga ni mogel prepričati, da je vojne konec. IVetekli teden se je končno vrnil domov v Avstrijo.
POZABLJIVCI
stanejo tržaško tramvajsko družbo 2 milijona na leto. V tramvajih najdejo povprečno 15 predmetov vsak dan. Ljudje pozabljajo v vozovih vse mogoče stvari. Zgodilo se je, da so pozabili tudi radio aparate in celo kolesa. Vse to pride v skladišče, ki družbo precej stane, ker je treba osebje plačevati.
Danes čaka v tem skladišču nad 1000 dežnikov, več sto kovčkov, torbic, plaščev in rokavic.
Najbolj po-zabljive so ženske, med moški-mi pa uradniki in posebno sodniki.
KOLIKO JIH JE ŠLO?
V coni B je 1. 1947 živelo po uradnih podatkih 53.317 Italijanov. Odkar so se pred poldrugim letom začeli seliti, jih je prišlo čez mejo (do 1. maja) 10.972 ali skoro ena petina. Večina je zapustila rojstne kraje samo zaradi lažjega življenja.
SPET PONEVERBE
V Italiji se zadnje čase množe poneverbe in sleparije kot gobe po dežju. Ta teden iščejo po Rimu nekega dr. Caranzana, ravnate, lja velikega podjetja in obenem veljaka v socialistični stranki. Ugotovili so, da je vtaknil
zapad sporazumela?
daj svečano obvežejo, da se ne bodo posluževale atomskih bomb, razen če jih kdo napade. Postavila se je na enako stališče kakor mesec prej papež Pij XII.
Šele tedaj — je rekel Malik — kadar bo znižanje vojsk do 75 odstotkov že izpeljano, naj se uporaba atomskega orožja na splošno in brezpogojno prepove.
Šele popuščanje v vprašanju razorožitve je Amerikance in Angleže prepričalo, da sovjetski voditelji res potrebujejo in želijo sporazum z zapadom. Ali je izvedljiv, se bo pokazalo na sestanku Eisenhovverja, Edena, Bulganina in Faura, ki so ga sklicali za prihodnji mesec v Ženevi.
Razgovori bodo gotovo zelo trdi in težki. Veliko preglavice bo povzročalo predvsem vprašanje Nemčije. Sestanek v Ženevi more zato biti le začetek dolge vrste novih pogajanj. Če pride med obema taboroma končno vendar do sporazuma, si bo vse človeštvo oddahnilo, če se pa pogajanja razbijejo, bo stopila v veljavo Varšavska pogodba, med vzhodom in zapadom se sproži še hujša tekma v oboroževanju in živeči rod bo doživel tretjo svetovno vojno in vse njene atomske grozote.
v žep nič manj ko 90 milijonov.
Socializem je mož pojmoval čisto po svoje.
KAM GRE DENAR?
V nobeni evropski državi ne zapravijo ljudje toliko denarja za kino, gledališče in športne tekme kot v Italiji. Lani so za to potrošili 110 milijard lir. Ogromna vsota! Še več pa zakadijo in popijejo. Za pijačo so dali lani 476 milijard, za tobak 358.
Pri tem se še čudijo, kam gre denar!
PO PODPLATIH IZ GUME
Francoski zunanji minister Pinay je prejšnji mesec obiskal Nemčijo'. Ko je bil v Bonnu, je opazoval nemške vojake na 6traži. Videl je, da imajo gumijaste podplate. »Prihodnjič jih pa niti slišali ne bomo, ko pridejo k nam,« se je pošalil s svojim spremstvom.
NAJDALJŠI PREDOR
Švicarski inženirji so izdelali načrt za najdaljši predor na svetu. Speljan bo skozi Alpe pod vrhom Sv. Gotharda iz Tieina do sredine Švice. Dolg bo 40 km, torej malo manj kot znaša pot iz Trsta v Gorico. Visok bo 20 metrov in imel bo dve nadstropji: spodaj bo. tekla železnica, v prvem bo cesta za avtomobile, v drugem pa vse potrebne električne in zračne napeljave.
Delo bo stalo 200 milijard lir.
ZAHVALA PREDSEDNIKA GRONCHIJA
Brž ko je bil Giovanni Groncbi izvoljen za poglavarja države, mu je dr. E. Besednjak v svojem in v imenu Slov. kršč. soc. zveze v Trstu poslal v Rim prisrčne čestitke.
Te dni se je predsednik republike zahvalil za dobre želje organizaciji in dr. Besednjaku.
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Laški časnikarji so objavili več člankov, v katerih so razlagali javnosti, da »protidržav-ne« politike južinili Tirolcev niti avstrijska vlada ne more odobravati. Tako da je baje rekel časnikarjem sam kancler Raab, ki je
Politično izrabljanje mrtvih
Ni dolgo od tega, kar smo v listu ožigosali nedostojno politično manifestacijo, ki so jo zaradi deportirancev priredili italijanski nacionalisti pred cerkvijo Sv. Srca v Gorici. O-značili smo jo za izrabljanje svetih žrtev vojne in revolucije v nedovoljene politične namene.
Prav isto moramo danes po vesti storiti z manifestacijo, ki jo je trmoglava skupina zaletelih goriških slovenskih katolikov priredila dne 5. junija v dvorani Brezmadežne na Placuti.
V vabilu na žalno proslavo so rekli, da se prireja »v spomin vsem žrtvam vojne«. V resnici so se pa omejili na. pretragične žrtve Kočevskega Roga. Zakaj so to storili? Zakaj se niso spomnili tisočerih in tisočerih žrtev v nacističnih in fašistovskih taboriščih, zlasti umrlih v Dachauu, Mauthausenu, Gonarsu in na Rabu, pa tudi premnogih naših žrtev na Goriškem, Tržaškem in v Istri.
Ni pametnega človeka, kaj šele kristjana, ki bi se ne strinjal s pokojnim De Gasperi-jem, ko je medsebojno klanje med Italijani v zadnji vojni označil za »temno stran laške zgodovine«, o kateri si lahko le to želimo, da gre »eimprej v pozabljenje«.
Morda se ne motimo, ako sodimo, da se tragičnega zločina v Kočevskem Rogu dane9 kesajo tudi vsi oni, ki so ga zagrešili. Toda težko in krvavo dejanje ne daje nobenemu resničnemu kristjanu pravice, da vpije po maščevanju nad lastnimi brati, ki jim je revolucionarna strast zatemnila razsodnost, da niso več vedeli, kaj je vsaj razmeroma še dovoljeno in kaj v nobenem: primeru dopustno.
In slavnostni govornik v Gorici 'e kljub temu zaključil svoja izvajanja s klicem po maščevanju! To ni niti človeško, še manj pa krščansko. Saj krščanstvo ni zgrajeno na naravnih gonili, temveč na nadnaravnih idejah in vrednotah.
Edino pametno, kar vsi zamejski katoličani lahko naredimo, je, da ne odpiramo iz-nova ran, ki jih je preteklo težko zgodovinsko obdobje usekalo v globinah vseh zdravih slovenskih duš, temveč da o preteklih žalostnih dogodkih molčimo.
Dolžnost pravih kristjanov je, da molijo za vse žrtve na eni in drugi strani, ne pa da vpijejo po maščevanju. Le tako časti svoje žrtve zrel in zares krščanski narod!
baje svetoval južnotirolskim voditeljem, naj se odslej obračajo v vseh zadevah na Rim. Avstrija se za južno Tirolsko ne more več zanimati.
Sedaj je pa Raab izjavil, da »ni nikoli kaj takega rekel,« in dodal, da bo vedno »branil pravice južnih Tirolcev« v duhu De Gasperi-Gruberjevega sporazuma.
Bilo bi tudi čudno in sramotno, če bi se matična država ne brigala za svoje manjšine onkraj meje.
ZNA SI POMAGATI
V mestu Fiirth na Nemškem je neka gospodinja prišla na posebno misel. Preskrbela si je stroj za lupljenje krompirja in se je postavila na trg. Ko kupijo ženske krompir, jim ga za majhen denar kar tam olupi. Zdaj se poslužujejo njenega stroja že bolnišnice in drugi zavodi. Pravijo, da bo v kratkem obogatela.
SL&pibi & T‘tznb ltt*rj tt
RICMANJE
Ricmanjci nismo krivi, če se moramo ponovno spotikaifi nad ravnanjem naših o-blastnikov. Zadnjič smo se pritožili, da je policija delala velike težave našim šolnikom, ki so pripravljali zaključno prireditev. Danes je spet policija na vrsti.
Ko smo pretekli torek ob približno 6. uri zjutraj odhajali na delo, smo začudeni zagledali dva kamiona, ki sta prisopihala v vas. Na enem tovorniku so se pripeljali delavci (pozneje smo zvedeli, da spadajo k Se-ladu), na .drugem pa policisti in orožniki v bojnih opravah. Radovedni smo bili, kam jo mahnejo. Nekaj časa so oklevali, potem so se vendar odločili in krenili h Kovačevim. Začela se je hišna preiskava!
Pregledali so najprej stanovanje, nato so se podali v hlev, v svinjak in h gnojnici. Niso sicer povedali, Jiaj iščejo, vendar se je po orodju, ki so ga imeli s seboj, dalo sklepali, da stikajo za orožjem. Medtem so delavci pridno sukali krampe in lopate in seveda prizadeli hišnemu gospodarju občutno škodo.
Na koncu preiskave se je izkazalo, da je bilo vse delo zaman, ker niso ničesar našli.
Policijsko početje je vzbudilo v vusi silno mučen vtis. Nehote so se ljudje spomnili preiskav in čistk, ki so se dogajale za časa druge svetovne vojne ter sc mnogokrat krvavo zaključile.
To pot ni bilo tako huido, vendar je ravnanje policije ljudi silno razburkalo in razsrdilo. Oblastva morajo biti previdna, sicer bodo imela vse prebivalstvo proti sebi.
Kar morajo najprej narediti, je, da takoj popravijo vso storjeno škodo!
Kakor smo zadnjič napovedali, je bila v nedeljo zaključna šolska prireditev. Učenci so nastopili na šolskem dvorišču, ker je društvena dvorana še vedno zaprta.
Spored je bil bogat in pester ter srečno izbran, ki je od učiteljev prav gotovo zahteval mnogo truda.
Osrednji točki sta bili igrici Abeceda in Sestrica gre, ki sta ju izvajali učenci nižjih oziroma višjih razredov. Mnogo odobravanja je žel duet Kuret-Živec, ki je bil za našo šolo nekaj novega.
Tudi na tem mestu se našim učiteljem za trud in požrtvovalnost toplo zahvaljujemo.
DEVIN
Že večkrat simo v listu napisali, da so lesene barake ob poti v portič prava sramota za našo vas. Kaj si morejo o nas misliti tujci, ko pridejo k nam in zagledajo kup razvalin in nesnage!
Upali smo, da bodo to poletje barake odstranili, a vse kaže, da ostanejo še naprej na starem mestu. Ne razumemo, čemu toliko odlašajo z zidanjem ljudske hiše, v katero bi nastanili ljudi, ki danes živijo v barakah. Zadruga sedemnajstih je občini v ta namen že odstopila zemljišče, denar je tudi nakazan in delo je že šlo na dražbo. Manjka samo še pristanek tehničnega urada iz Trsta, ki pa iz nam nerazumljivih razlogov zadevo zavlačuje. Bojimo se, da bo poletje šlo mimo, ne da bi se to vprašanje Zadovoljivo rešilo.
Naše hotelirje in gostilničarje silno zanima, ali bodo oblastva odobrila vsoto 4 mili-
jonov, ki jih je občina določila kot prispevek družbi Telve, da razširi telefonsko omrežje. Težko si je prizadevati za razvoj tujskega prometa, če manjka v vasi eno izmed najosnovnejših sredstev, kot je telefon.
Če oblastva zadovoljivo rešijo vprašanje barak in telefona, bomo lahko rekli, da je narejen lep korak naprej v razvoju tujskega prometa in našega celokupnega gospodarstva.
ŠOLSKE PRIREDITVE
V NABREŽINI
V nedeljo nas je povabila osnovna šola na svojo zaključno prireditev. Učenci so uprizorili Skalarjevo trodejanko Princesa pastirica. Igra, ki je preprosta, a zanimiva, jc takoj vzbudila v gledalcih zanimanje in vsi so ji napeto sledili.
Otroci so odigrali vloge izvrstno in zares ne hi mogli od njih več pričakovati. Princesa (Barbka Gruden) se je poeuitila na odru kar domačo; igrala je neprisiljeno in naravno. Odlično so igrali tudi: pastirica (Caha-rija Sabina), kraljica (Milena Fuks), kralj (Martin Venier), dojilja, guvernanta (Neva Godnič), ki je bila brezhibna, in minister (Antonini Milan).
Poleg teh je nastopila še kopica zajčikov, žab in vil. G. ravnatelju, učiteljstvu in otrokom smo za njihov trud hvaležni!
Ravnateljstvo Industrijskega leča ja v Nabrežini vabi vse, da se udeležijo razstave šolskih izdelkov, ki bo cel dan v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. v šolah v Nabrežini in Sv. Križu (»Lega«).
MAVHINJE
V nedeljo nas je iznenadila šolska mladina z zaključno prireditvijo. Precej obširna učilnica je bila natrpana radovednih staršev in prijateljev otrok. Bogat spored je vsestransko zadovoljil. Najbolj pa sta ugajali rajalni točki Cvetke in žarki ter Sukaj, sukaj dreto ...
Prisrčna hvala učiteljstvu za trud in požrtvovalnost in vse priznanje našim malčkom.
SLIVNO
Tudi naša majhna vas je imela zaključno šolsko prireditev. Žalostno je le, da šolski prostori ne odgovarjajo današnjim zahtevam. Ker so nekateri glavni igralci pred prireditvijo oboleli, jih je naša g. učiteljica morala nadomestiti z drugimi. Razumljivo je, da je prireditev zaradi tega trpela, a mali ko're-njaki so se vseeno dobro izkazali in starši so se zadovoljno razšli.
ŠEMPOLAJ
Na vnebohod nas je šolska mladina razveselila z zaključno prireditvijo. Obsežni šolski hodnik ni mogel sprejeti vsega občinstva. Otroci I. in II. razreda so ljubko podali prizor Moja mamica, ki je vse prisotne spravil v najboljšo voljo. Tretji razred je izvrstno prikazal rajalno vajo s pisanimi robci. Tudi šaloigri Dve teti in Vedež, ki so
ju podali učenci raznih razredov, sta vzbudili mnogo smeha in odobravanja. Med spored vpletene deklamacije so tudi zadovoljile. Prav pogumno pa so zapeli še šoli v slovo Prav vesel iz šole grem. Našim šolarčkom kakor tudi našim učiteljem čestitamo in se jim zahvaljujemo za prijetne urice, ki so jih nam s svojim trudom pripravili.
BARKOVLJE
Starši in prijatelji mladine so se v nedeljo v velikem številu udeležili zaključne prireditve naših šolarjev. V šolski dvorani ni bilo prostora za; vse občinstvo, tako da so nekateri morali ostali kar na hodniku.
Na sporedu je bilo zborno petje, prizori in igrice, ki so jih izvajali učenci posameznih razredov. Prisotnim je ugajalo predvsem lepo in ubrano petje, kar potrjuje znano glas* beno nadarjenost Barkovljanov.
Občinstvo je nastop učencev nagradilo z burnim ploskanjem in se je zadovoljno razšlo.
RAZSTAVE
Učenci in učenke nižjega strokovnega tečaja v Dolini priredijo razstavo risb, ročnih del in kuharskih izdelkov. Razstava bo odprta V soboto, nedeljo, ponedeljek -in torek od1 9. do 13. in od' 15. dio 19. ure. — Vljudno vabljeni!
• * *
Učenci in učenke industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega leta razstavo svojih izdelkov.
Otvoritev razstave bo v 'Soboto, 18. junija, ob 11.
Razstava bo do vključno 19. t. m. nepretrgoma odprta od 9. do 19. ure. — Vabljeni vsi!
* * #
INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA V ROJANU, ul Montorsino 8, Nil, je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliških ročnih del ter gospodinjskih izdelkov.
Razstava bo odprta do vključnoi nedelje 19- junija 1955 v.sak dlan od 9. do 13. ure in od 15. do 19.
Ravnateljstvo najvljudneje vabi, k obisku razstave vse dijake in njihove starše ter vse prijatelje naše mladine.
PRIREDITVE
V nedeljo, 19. t. m., bodo šolske prireditve na sledečih šolah:
V Stivanu in Medji vasi priredita skupno predstavo v medvejski šoli ob 16. uri.
Sola v Zgoniku na cerkvenem dvorišču! ob 19. uri.
Na sporedu Goljeva igra »Jurček«.
Sola v Gabrovcu priredi v vaški dvorani Ob 17. ' uri Igrico »Miačeha in pastorka«.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Zaključni nastopi gojencev glasbene šole bodo:
17. junija, oib 20.30 v kino/ dvorani v Skednju.
19.	junija ob 16, v kino dvorani v Nabrežini
21.	junija ob 20.30 v1 ul. Montecchi 6, IV.
Poleg solistovi bodo nastopili še pomnoženi šolski orkester, šolski pevski zbor ter mladinski pevski zbor iz Nabrežine.
Sporedi se dolbe v šoli Glasbene matice v ul. R. Manna 29, telefon 29779 ter eno uro pred pričetkom prireditev.
=Zl o p !,b i iz (}
ŠTEVERJAN
Tudi letos je bila pretekli četrtek ob prelepem vremenu v naši vasi procesija sv. Reš-njega Telesa. Vendar moramo javno pribiti malomarnost, ki smej jo vaščani ob tej priliki pokazali. Niti toliko se nismo pobrigali, da bi primerno okrasili cesto z mlaji. In še nekaj: v zadnjih letih se je pri nas razpasla grda razvada, da ljudje skrunijo nedelje in praznike. C°ln na tako velik praznik, kot je sv. Rešnje Telo, so premnogi posestniki delali v sadovnjakih. V tem času imamo kmetovalci zares veliko dela, a vendar ni lepo, še manj pa vzgojno', vzpodbudno in zgledno za našo mladino, ako se zlasti močni posestniki ne udeležijo največje in najlepše procesije v letu. Danes pošljejo k njej le kakega otroka, hlapca ali pobirača češenj. Prav bi bilo, da bi nedelje in praznike tako praznovali, kakor so jih naši predniki, ki jih niso nikdar oskrunjevali s hlapčevskim delom. Do globine duše »mo bili tudi užaloščeni, ko smo« morali gledati, kako grdo so se pri procesiji obnašali naši šolski otroci, ker so bili brez nadzorstva. Kako lepo bi bilo, če bi se učitelji vsaj ob tej priliki žrtvovali in se udeležili procesije, čeprav jih šolski predpisi na to ne obvezujejo.
Ker se občinski uradi v kratkem izselc iz šole, opozarjamo županstvo, naj odstopi stanovanje v šoli takemu učitelju, ki bo vestno izvrševal svoje vzigojne dolžnosti do1 otrok tudi izven šole in se udejstvoval tudi v ljudskem kulturnem delu.
Naša za kulturno delo vneta dekleta in pridni fantje se že več časa pripravljajo za »praznik češenj«, ki bo, a>ko Bog da lepo vreme, v nedeljo 19. julija. Pričakujemo, da ta dan obišče naš Steverjan veliko G-oričanov in Tržačanov.
PODGORA
Pred 14 dnevi se je vaš dopisnik ponovno hudo pritožil nad nepojmljivim zavlačevanjem zgradnje brvi oziroma mostu čez Sočo iz Stražic v Podgoro. Saj morajo delavci napraviti velik ovinek čez pevmski ali pa loč-niški most *kar nj za delavce le izguba dragocenega časa, marveč tudi občuten strosek. Če bi škodo obračunali za vsa leta nazaj, bi videli, da znaša prav lepo vsoto. Celo vrsto let so nas tolažili, da se bo zgradila nova brv in da je za njeno zgradnjo že določenih 15 milijonov lir. Sedaj upamo, da bo nov most, ki bo dolg 120 in širok 3 metre, morda v kratkem vendar zgrajen. Načrti se trenutno nahajajo pri tehničnem uradu v Benetkah in bodo najbrž v kratikem odobreni. Most bo baje podoben onemu, ki veže Gradiško z železniško postajo. Županstvo tudi ob tej Priliki pozivamo, naj pohiti, ker se bojimo, da bosta morda prej zgrajena nova cesta čez Livado in velik most čez Sočo. Za to delo se namreč potegujeta zveza bojevnikov v Gorici in tudi maršal ter senator Messe.
SOVODNJE
Sodnik v Gradiški je smatral za svojo pravico in dolžnost, da vtakne noa v poslovanje naše občine. Pritožil se je nad dvojezičnim vodenjem naših matičnih knjig. Nadzorstveno oblast nad občinsko upravo ima po za-konu le prefektura. Zato moramo pohvaliti občinske svetovalce, ki so sklenili, naj se
matične knjige vodijo dvojezično vse dotlej, dokler prefektura tega ne prepove. Sklep je še toliko bolj utemeljen, ker je naša občina skoro stoodstotno slovenska. Enako bi se morale držati vse slovenske občine: »Saj i-mamo Slovenci pravico to zahtevati celo v vseh narodnostno mešanih občinah.
JAMLJE
Pred kratkim smo zopet pokopali žrtev starega streliva, in sicer že tretjo v enem letu. To pot se je ponesrečil 28-letni brezposelni mizar Pahor Jožef iz Jaimelj št. 34. Ker je brezposelnost v kraških vaseh še vedno zelo občutna, se pri nas mnogi prisiljeno ba-vijo z iskanjem starega streliva in orožja. Vojaška oblastva bi morala temeljito preiskati vsa naša zemljišča, posebno polja v vaseh in v njihovi bližini, da bi se preprečile prepogoste nesreče. Najmanj pa, kar bi morala državna uprava v korist prebivalstva storiti, je, da se prizadetim poškodovancem ali njihovim preostalim prizna vojna pokojnina.
Pokojnik naj v miru počiva. Materi vdovi, ki je izgubila edinega sina, izrekamo prisrčno sožalje.	v
ŠTMAVER
Kot bi nas kdo udaril s kolom po glavi, smo Stmaverci in tudi drugi sadjarji občutili v zadnjih dneh muhavost goriškega trga. Nekaj dni se je cena češenj še kar dobro držala. Saj je Novi list v zadnjem dopisu iz Števerjana pisal, da so šle predpreteklo nedeljo celo po 140 lir kg. Potem je pa cena kar iznenada zdrknila tako nizko, da nam je sTce kar zatrepetalo. V zadnjih dneh smo jih prodajali po 30 in celo 25 lir! Pri taki ceni se pa nam pobiranje češenj ne izplača.
Ta udarec je za Štmaverce hujši kot za
ŠEMPETER SLOVENOV
Nevihta, ki je na vnebohod razsajala po vsej Furlaniji in v sosednih Brdih, je povzročila veliko škodo tudi v nekaterih naših vaseh. Tako je v Črnem vrhu, Erbecu, Kalu, Ofijanu, Srednjem, Gor. Tnhiju toča po.pol-noma uničila pridelek. Zaporedne slabe letine silijo naše ljudi k izselitvi. Naše gorske vasi se obupno praznijo. Samo iz podbone-ške občine je šlo pred dnevi na zdravniški pregled v Treviso 70 fantov, ki so se javili za delo v rudnikih zlata v Južni Afriki. Od teh pa se jih bo izselilo le 13.
IZ REZIJE
Starodavni lipi, ki se ponosno dviga k nebu na trgu pred županstvom v Ravenci, OTozi smrt. Hočejo jo namreč posekati, češ da to zahteva načrt za olepšanje občine. S to lipo je povezan dolg in lep kos zgodovine vse naše doline. Saj so se v njeni senci zbirali v preteklih stoletjih naši očanci, ko so naše občine uživale pod Beneško republiko in Avstrijo samoupravo. Ponosno so tu razpravljali člani rezijske »banke« o upravnih zadevah doline. Liberalna Italija pa je takoj po letu 1866 prekinila večstoletne prekorist-ne običaje naše deželice. S tem da je ukinila
kmetovalce drugih briških vasi, ker so češnje naš glavni pridelek.
O SLAVJE
V zadnji številki smo Oslavei pozvali županstvo, naj vendar uvidi našo mejno gospodarsko potrebo, da se vožnja novega avtobusnega podjetja podaljša do »kostnice. Že večkrat smo v časopisih pojasnili, zakaj je podaljšanje zlasti v poletnih mesecih potrebno. Pravijo, da se temu upira Ribijevo podjetje. Ni naša naloga, da se vtikamo v spore med dvema podjetjema in županstvom, ki je, kakor sodimo, brez nujne potrebe, prelomilo pogodbeno razmerje z Ribijem. Za nas je pa končno vseeno, ali vozi eno ali drugo podjetje do okostnice. Oelavski sadjarji in vrtnarji moramo vsak dan prevažati pridelke na goriški trg. Prometna sredstva so tu in zato naj se vožnja tako uredi, da ne bomo trpeli hude gospodarske škode. Ker pa je spor med Ribijem in ATA odvisen od pristojnega urada v Benetkah, naprošamo prefekturo, da se to važno prometno vprašu nje hitro in ugodno reši. Saj je prva dolžnost prefekture, da varuje koristi državljanov.
ŠTANDREŽ
Pretekli torek smo v, Štandirežu pokopali 74-letno gospo Brajnik Ivanko, skrbno mater in pridno gospodinjo. Pokojnica je bila vse življenje narodno zavedna Slovenka in plemenita krščanska žena, ki je znal« tudi lepo vzgojiti svoje otroke. Kratek govor v slovo ob odprtem girdbu je imel č. g. Butko-vič.
Pokojnica je bila mati znane gorišike sopranistke Brajnik Mire.
Udeležba pri pogrebu je bila izredno številna.
Poikojnici v slovo sta ziaipela tri žalostinke pevska zbora iz Štandreža in iz Gorice.
Plemenita pokojnica naj v Bogu počiva, preostalim sorodnikom, zlasti užaloščenemu možu in otrokom, naše globoko sožalje.
I naše samoupravne svoboščine, je škodovala sebi in nam.
Mnenja smo, da bi za ureditev trga ne smeli žrtvovati to še zdravo in živo drevo. Nihče namreč ne more trditi, da ni mogoče trga drugače preurediti, kakor da se starodavna lipa poseka. Zato pričakujemo, da bodo oblastva prizanesla temu živemu ostanku naše preteklosti. Vsem je znano, kako oblastniki skrbe, da se z novimi zgradbami ne oskrunijo' niti mrtvi, kaj šele živi zgodovinski spomeniki.
ŽARNICE
Pred kratkim sem se zopet enkrat dvignil na Svete Višarje. Mislim, da ni sredstva, s katerim bi človek lahko vsaj delno izrazil, kar občuti ob divnem razgledu, ki ga nudijo li kraji na doline in vrhove naših gorskih velikanov. Sneg in razno cvetje vseh barv, teloh, resje in encijan se čudovito prelivajo v eno snmo pisano preprogo, ki odeva vse gričke in gore. Kmalu se bodo zopet pričela romanja. Vreme leipo kaže, doslej smo imeli že precej dežja, sedaj pa nas že ogreva toplejše sowe in bliža se lepo poletje, ki bo zvabilo v naše vrhove tisoče izletnikov in romarjev. Že danes jim vsem želimo obilo sreče, 7ndovolistva in globokega užitka v naši prelepi prirodi.
LUetie£f*c*	*	ličili	c*	Ih	li	u	tinllita
Churchillov osebni policist pripoveduje
Zanimivo je, kaj pripoveduje Thompson o Churchillovih stikih s Stalinom:
Ko smo med vojno šli prvič v Kremelj, so nas sedemkrat preiskali, preden smo dospeli do Stalinove sohe. Churchill je vstopil, a se je že po nekaj minutah vrnil. Z naglimi koraki je hitel po hodnikih, ne oziraje se ne na levo ne na desno. Z žveplenko je podrsal po zidu, si zapalil cigaro in besno1 puhal dim. To je bil njegov prvi spopad s Stalinom.
Pozneje je bilo vse britansko odposlanstvo povabljeno' na pojedino v Kremelj. Večerja z napitnicami je itrajada ure in ure in okoli polnoči so se gostje preselili v »sobano za šampanjec«, kjer so se začele spet zdravice. Churchill je sedel tu iznova tri ure, vendar njegov poglavitni namen je bil, da reši nekatera nujna državna vprašanja.
Postajal je nemiren in upiral oči v Stalina, ki se je delal, kakor da ne razume. Tedaj mu je Churchill dal sporočiti po tolmaču Pavlovu, da želi govoriti z njim na štiri oči, in sicer brez odlašanja. Stalin je pa odrinil tolmača vstran in pil dalje.
To je bilo1 Churchillu preveč. Vzdignil se je in se napotil z dolgimi koraki proti izhodu. Z njim so vstali vsi njegovi spremljevalci. Ko je Stalin videl, da gostje odhajajo, ee je tudi on dvignil.
Churchillu se je zdelo>, da mora nekaj napraviti. Nastopil je trenotek, ko je potrebno, da politik zgubi potrpežljivost in se ne premaguje več. Zato se je Churchill obrnil ves razjarjen k Pavlovu in ga prosil, naj pove Stalinu naslednje: če želi maršal razpravljati o čemerkoli z Angleži, bi bilo dobro, da se odloči pred nedeljo. Ta dan zarana bo namreč Churchill odpotoval z vsem spremstvom v Kairo, četudi bi medtem ne bil skle-
Migotajoči plamenčki trepečejo na.starih oljnatih portretih v pozlačenih okvirih. Strmo bolščijo s sten v mrak predniki Habsburžanov v španskih žametnih oblekah z na-škrobljenimi čipkami okrog vratu; tam so alegorije habsburških dežel in zmag; tu visi sitari Franc Jožef; ondi gleda mrtvi prestolonaslednik Rudolf; malo naprej zabodena cesarica Elizabeta; nad vse žalostno pa zre nesrečni cesar Maksimilijan na podobo na nasprotni steni, ki kaže mehiško cesarico Karloto, njegovo ženo, preden se ji je um omračil.
še večjo grozo vzbujajo v pramenih dogorevajočih sveč podobe v salonu cesarja Maksimilijana. Tu so se zbrale skupaj slike »slavnih mrtvecev«. Na eni je francoska kraljica Marija A nit oni e t a pod giljotino; druga kaže, kako so zarotniki zabodli v rimski kuriji diktatorja Julija Cezarja, tam drži Judita za lase odsekano, še krvavo glavo Holo* ferna. In tako se vrsti galerija smrti okrog in okrog, prav kakor da bi habsburški nadvojvoda in poznejši mehiški cesar vabil smrt k sebi in k vsem v gradu.
V prestolni dvorani prižigajo lestence iz beneškega kristala, zraven je usodna soba številka 203. Velikanska sobana v dve nad-
njen noben sporazum s Sovjetsko zvezo.
Drugi dan je dal Stalin zelo spoštljivo prositi Churchilla, naj blagovoli priti na zaupen razgovor in večerjo v Kremelj.
Razume se, da so težki napori vojne s časom rahljali Churchillu živce. Ko je bil slabe volje, se je znesel nad prvim, ki mu je prišel v bližino. Ker sem mu bil jaz vedno blizu — pripoveduje Thompson — sem bil največkrat predmet njegovih izbruhov. Karkoli sem naredil, mu ni bilo prav. Sel sem mu stalno na živce. Bil sem obupan in hotel pustiti službo. Nekoč me je divje opsoval pred generalom Hastings Ismay-em, tajnikom vojnega kabineta.
»Ravno tako ravna z mano« — me je potolažil general. »Toda če si s tem olajša breme, ki leži na njegovih ramenih, se izplača potrpeti.«
»Se res izplača!« sem se umiril.
SKOZI TRPLJENJE DO ZMAGE
Kdo bi se čudil, da so Churchillu moči popuščale? Delo, ki ga je vršil, bi bilo zrušilo vsakega mladeniča, ni pa skoro 70-letne-ga starca.
Po sestanku z Rooseveltom in Stalinom v Teheranu je hotel obiskati Eisenhowerjeve čete v Afriki in iti nato na italijansko bojišče. Tedaj ga je iznenada zgrabila bolezen in so ga morali prepeljati v Tunis.
»Thompson, izčrpan sem na telesu, v srcu in na duhu,« je potožil.
Lotila se ga je visoka vročica in začelo se mu je blesti. Zdravniki so se bali za njegovo življenje. Težko j*j dihal in žila je čedalje šibkeje utripala.
»Kje se nahajamo?« je vprašal.
stropji z visokimi okni je polna podob iz slavnih dni cesarja Maksimilijana in njegovih prednikov v Mehiki. Krištof Kolumb stopa na mehiška tla; za njim pride španski zavojevalec Femamdo Cortez; nato alegorija oblasti mogočnega Karla V., ki je vladal kot najmočnejši Habsburžan polovici sveta. V žarki luči se sveti podoba, ki kaže tržaškega župana Karla Porento, ko se 10. aprila 1864 poklanja Maksu ob odhodu v tujo deželo. Na sredi čez vso steno je p« apoteoza Maksimilijana, ki se v škrlat oblečen kot mehiški cesar sredi alegoričnih skupin podložnih mu mest dviga v nebo.
Ves ta sijaj je ugasnil, kot ugašajo zdaj sveče v lestencih.
Generalni major je še v delovni sobi. Strmi v podobo, ki kaže grb nesrečnih mira-marakih gospodarjev. Po viseh stenah je razstavljen. Kaže bel ščit z modrim križem, povezan je z mehiškimi znaki: ananasov sad in sidro, spodaj pa drži orel kačo, zvijajočo se v njegovih krempljih. Okrog se pa vije čuden latinski napis: Spes fruetus lucis (Tipanje sad svetlobe).
»Povsod to sidro, kača, križ,« se grbanči čelo generalu. Nerazpoloženje se mu dviga, sam ne ve čemu. Nejevoljen se zavije v po-
»V Tunisu pri generalu Eisenhowerju,« je odvrnil Thompson.
»Tunis? Tunis — Kartagina starih Rimljanov. Kje bi mogel bolje umreti kot tu?«
Toda Churchillova priroda je bila močnejša od bolezni in mož je ozdravel. Pred koncem vojne ga je zadel še en hud udarec. V petek 13. aprila 1945 ob treh zjutraj — pripoveduje Thompson — me je prebudil Churchilloy zvonec. Pograbil som samokres in tekel v njegovo' sobo. Z dolgimi koraki in sklonjeno glavo je hodil gori in doli.
»Ali ste slišali strašno novico, Thompson?«
»Ne, gospod!«
»Roosevelt je -umrl. Bil je naš veliki prijatelj. Brez njega in ameriške pomoči bi bili utonili. Milijoni tudi izven Amerike so ga ljubili, mnogi pa sovražili, kakor vsakega moža, ki nekaj ustvari.«
Churchill je jokal, se smehljal in govoril, da si prežene bolečino.
»Vse bo treba nanovo začeti,« je poudarjal.
Vendar to ni bilo potrebno, kajti že 8. maja so zavezniki končali vojno v Evropi.
Na dan zmage je bil Churchill v Londonu. Nepregledne množice so nanj pritiskale: vsakdo ga je hotel videti, se ga dotakniti, mu stisniti roko in čestitati. Če ga tedaj niso zmečkali, ga ne bodo nikoli več.
Ljudje so se tako drenjali, da ni mogel v avto. Tedaj je splezal na streho in se po vseli štirih privlekel na rob ter sedel z navzdol bingljajočimi nogami.
Množice so vriskale od navdušenja. Nanovo ril jih je z nekaj besedami in nato začel peti narodno himno Rule Britannia. Stoti-soči so potegnili za njim in kmalu je od pesmi donela vsa prestolnica. (Konec)
vršnik in švrkne z jahalnim bičem po zraku.
Pokliče adjutanta. »Pojdiva v klub. Tu je nekam tesno.«
Odpravita se po peščeni stezi. Grad se pa še sveti. Tudi v sobi 203 še trepeče plamenček.
Na morju love Križani. Menda so iz stare ribiške zadruge »Bibcev« in »Angležev«. Na grad se ozirajo in se menijo:
»Ho, že spet plaši, kaj!« Mreža pa klokne v vodo, ki pljuska med skalami pod Mirn-marom in pripoveduje zgodbo o zakletvali pred sto leti.
— o —
Dolgo časa svet ni poznal čudnih grajskih zgodb. Zdelo se je, da se vse naravno razvija. šele po drugi svetovni vojni so nekateri tuji opazovalci začeli misliti na neka u-sodna naključja, ki vise nad Miramarom. Začeli so jih spravljati v neko vzročno zvezo, posebno odkar so tudi ameriški generali zašli v ta usodni krog.
Dandanes ljudje vse preradi verjamejo v usodo. Kdor je ohranil vero, pa ve, da uravnava pota človeška tudi prst božji. Vendar se pa človeška življenja večkrat na take načine prepletajo, da se res začnemo bati, kot da visi težka usoda nad mano ali teboj.
CIGANSKA OSVETA
Nekaj takega je nad Miramarom, kjer se je križalo dvoie zakletev, izrečenih nad njegovimi cesarskimi stanovalci.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Eli GR
AKLETi GRAI
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
GOSTOVANJE SNG IZ MARIBORA:
li/ana vz Zommm
Vsakdo pozna zgodbo Device Orleanske, tega čudežnega dekleta iz male vasice ofoi francosko-nemški meji, ki se je na prigovarjanje božjih glasov odpravila zdoma, da osvobodi Francijo od Angležev. Osvobodila je Orleans, a še predlen je bilo njeno poslanstvo končano, je postala žrtev1 spletkarjev, ki so uprizorili proti njej čarovniški proces in jo postavili na grmado. Po skoraj pet sto letih jo je Cerkev proglasila za svetnico.
Zato ni čudno, če je njena zgodba zamikala celo vrsto literarnih ustvarjalcev tja do sodobnega ameriškega dramatika Maxwella Andersona, čigar igro pod naslovom Ivana) iz Lorraine je uprizorilo SNG iz Maribora na svojem tržaškem gostovanju.
Igro smo gledali v natrpano polni dvorani na Opčinah. Da je bila posebno za naše občinstvo problematična, srno videli ob živih diskusijah med
V prvi polovici maja so v Cannesu zaključili osmi mednarodni filmski festival. Na njem je tekmovalo 42 držav s 30 umetniškimi in 100 dokumentarnimi filmi. Festivalsko razsodišče je soglasno priznalo za najboljši umetniški film ameriško delo Marty. Prisodilo mu je »zlato palmovo vejico« predvsem zaradi njegove zanimive zgodbe, ki jo je spisal Chaiewski, zaradi uspešne režije Delberta Manna ter odlične'igre Ernesta Borgnineja in Betsy Blairove. Vsebina je podana v novorealističnem slogu ter obravnava življenje neke italijanske družine v Bronxu. Drugo nagrado je prejel italijanski film Izgubljena celina. Pohvalili so zlasti lepoto in poezijo njegovih slik in mojstrsko uporabo zvoka. Nagrado za najboljšo režijo sta dobila sovjetski režiser Sergej Vasilijev za uspešno umetniško vodstvo bolgarskega filma Junaki Sipke in Američan Jules Dassin za odlično režijo francoskega filma Obračun med banditi. Za najboljšega igralca so proglasili Arnerikanca Spencerja Tracyja, in sicer za njegov nastop v filmu Prokleti dan v Black rocku; za najboljšo Igralsko skupino so pa priznali igralce, ki nastopajo v sovjetskem filmu Velika družina. Nagrado za dramatični film je prejelo a-meriško delo Vzhodno od raja, ki ga je režiral Elia Kazan; za najboljši glasbeno lirični film je pa bil proglašen sovjetski balet Romeo in Julija. Pohvalili so zlasti nastop ruske prve plesalke Galine Ula-nove.
Razsodišče za kratke filme je podelilo »zlato palmovo vejico« kanadskemu kratkemu filmu Blinkity Blank, katerega je pripravil režiser Norman Mac Laren. Ostale nagrade so prejeli italijanski kratki film Otok ognja, francoski Veliki ribolov in sovjetski Zlata antilopa.
Festivalsko občinstvo ni bilo popolnoma zadovoljno z ocenitvijo razsodišča. Po njegovem sovjetski režiser Vasilijev in film Romeo ini Julija nista zaslužila nagrade. Pač pa bi bilo moralo razsodišče nagraditi francoski resnično umetniški film Crni dosier, delo slovitega režiserja Andreja Cayattea. Film zaključuje veliko trilogijo, od katere sta bila prva dva filma, in sicer Pravici je zadoščeno in Vsi smo morilci, že pred nekaj leti posneta. Mnogi so tudi menili, da je bil premalo nagrajen film Vzhodno od raja, čigar zgodba je povzeta iz romana ameriškega pisatelja Steinbecka.
Poleg nagrajenih je pa bila predvajana še cela vrsta filmov, o katerih je treba priznati, da so dobra dela. Prijetno presenečenje so izvali grški film Stella, izraelski Kota 24 ne odgovarja ter češki Pa-sjeglavci. Pokazali so, da zmore tudi majhen narod z zavestnim umetniškim stremljenjem doseči v filmu lepe uspehe. Izvrsten je tudi indijski novoreali-stični film Snažilec čevljev, v katerem je občinstvo imelo priliko občudovati krasno igro malega, a •mnogo obetajočega igralca Babyja Naaza. Njegovo
Sovjetska zoložba »Geografska literatura« je izdala knjigo Priroda Jugoslavije. Delo je spisal A. Gracianski. V njem je orisal zemljepisni položaj Jugoslavije, sestavo zemlje, podnebje, rastlinstvo in živalstvo ter posamezne dežele.
odmorom po prvem dejanju. Na odru smo namreč videli dramo v drami — gledališko skupino, ki vam nastop igre, in igro samo. lin kakor nimatnio nič proti takšnemu dramatičnemu prijemu, ki je brez dvoma moderen in ploden na domislicah, tako moramo reči, da ga more ceniti le zrelo in izkušeno občinstvo, ki je bolj dojemljivo za odrsko iluzij oj kakor naše. K sreči pa je drugo dejanje le prine-> slo tudi zaželeni dramatski patos. Ivana pregovarja dauphina, pride pred sodišče, vržena je v ječo — torej igra, ki ji ie občinstvo napeto prisluhnilo. In igralci?
Najboljša, najbolj naravna Mira Bedenkova v vlogi Ivane. Zelo prepričljiv Janko Hočevar kot dau-phin. Prav dober Jože Mlakar kot ravnatelj gledališča. Prav tako dobri vsi drugi, ki jih je na, koncu občinstvo nagradilo s prisrčnim priznanjem.
nadarjeno igro je razsodišče posebej pohvalilo. Od ostalih del je treba še omeniti britanski film Konec zadeve, ki ga je priredil režiser Dmytryk po nekem romanu Grahama Greena, ameriški Dekle z dežele, ki je doma požel kar osem Oskarjev, ter jan ponski Princeza Sen, ki je z umetniškega vidika eno najpopolnejših del.
Velik uspeh je dosegel tudi italijanski povoreali-sični film Neapeljsko zlato, ki ga je priredil odlični režiser Vittorio De Sica. Delo prikazuje poseb nosti neapeljskega življenja. Včasih riše s prav pretresljivimi barvami usodo tamkajšnjega ljudstva Prav zaradi tega je neapeljski župan prepovedal, vrteti ga v Neaplju. Obdolžil ga je, da žali čustva Napolitancev. De Sica pa nasprotno trdi, da je film posnel iz ljubezni do svojega rojstnega mesta.
Jugoslavija je poslala na festival film Krvava pot, ki je zadnje čase doživel zelo velik uspeh na Norveškem in Švedskem. Delo prikazuje trpljenje jugoslovanskih internirancev v nacističnih taboriščih na Norveškem. Festivalski odbor je pa film izločil s sporeda, češ da bi njegova vsebina utegnila žaliti eno izmed sodelujočih držav na festivalu (Zahodno Nemčijo). Jugoslovani so protestirali ter poudarili, da nemškega ljudstva ni mogoče enačiti z nacisti. Zaradi prepovedi so morali film predvajati v nekem canneškem predmestnem kinu. Predstavi so smeli prisostvovati le časnikarji in ozek krog povabljenih izbrancev. Med temi so bili nemški časnikarji, ki so po predstavi izjavili, da ne vidijo v filmu prav ničesar, kar bi žalilo nemška nsrodpa čustva
Pijančevanje
Nobeno zlo ni pri Slovencih tako zakoreninjena kot pijančevanje. Pošteni smo, dobri, delavni in vneti za napredek, le vinsko kapljico preveč ljubimo. S tem pa ne mislim reči, da drugi, večji narodi ne ljubijo alkoholnih pijač. Kaj še. Statistično je namreč dognano, da evropski narodi zelo ljubijo vinsko kapljico; na prvem mestu so Francozi. Rekli bomo torej: vsi ga radi pijemo, saj gai nam je dal Bog. Vprašanje je samo, kateri narod trpi večjo škodo.
Ali alkohol uničuje našo življenjsko -silo, naše zdravje, naše premoženje? Prav gotovo! Koliko življenj je že uničil alkohol in koliko narodnega premoženja je že steklo po grlu! Nikakor nočem nasprotovati zmernemu, priložnostnemu pitju1 ali celo zagovarjati popolno vzdržnost od alkoholnih pijač. Ne, to ni moj namen. Pač pa želim prikazati) vse one grozotne posledice, ki jih zapusti pijančevanje v pravem pomfenu besede. Pijanec je namreč človek, ki je predan alkoholu tako, kot kadilec tobaku. Pravi kadilec ne more zdržati brez kajenja; če nima denarja, pobira po cestah tudi cigaretne ogorke. Tako tudi pijanec ne more zdržati brez alkohola, pa čeprav zapravi pri tem vse svoje premoženje in se povrh še zadolži.
Kulturne vestI
Na prvi znanstveni konferenci o uporabi atomske sile v miroljubne namene, ki bo pod1 okriljem OZN avgusta v Ženevi, bodo sodelovali tudi jugoslovanski znanstveniki, med njimi naš tržaški rojak dr. Jurko Glaser. Ti so že pripravili 22 referatov. Ljubljanski inštitut za jedrsko fiziko »Jože Stefan« je izdelal pet referatov. Mineralog Milan Ristič bo obravnaval ležišča atomskih surovin v Jugoslaviji. Znano je namreč, da so strokovnjaki našli urap y Jugoslaviji na približno 200 mestih in da bi bilo izkoriščanje na nekaterih donosno.
Orkester Slovenska filharmonije je pod- vodstvom izkušenih dirigentov Lovra Matačiča in Jakova Cipcija zmagoslavno zaključil svoje gostovanje po Italiji. Po uspešnih koncertih v Aquili in Sassa-riju je orkester nastopil še v Bariju, Bresci, Trentu, Trevisu in Bologni. Z njim sfa sodelovali dve znani italijanski pianistki in izvrstni švicarski klavirist Adrian Aeschbacher. Na sporedih so bila klasična in moderna dela ter,nekaj jugoslovanskih skladb, med katerima je bilo deležno posebnegia uspeha Gotovčevo simfonično kolo. Občinstvo je ljubljanske goste povsod z navdušenjem sprejelo, krajevni list; so pa priobčili zelo laskave ocene o nastopih. V Bariju so Filharmonijo povabili, naj v prihodnji sezoni gostuje s svojim zborom in orkestrom na Mozartovi proslavi z Requiemom. Ljubljanski filharmoniki so ponudbo sprejeli.
Društvo slovenskih književnikov ie podelilo denarne nagrade za tri najboljša književna dela v lanskem letu. Nagrade so prejeli: Peter Levec za zbirko pesmi Zeleni val, Beno Zupančič za zbirko novel Veter in cesta ter Lojze Kovačič z& Ljubljanske razglednice. Prvi dve knjigi je izdal Slovenski književni zavod, medtem ko so Ljubljanske razglednice izšle pri založbi Obzorja v Mariboru v skupni knjigi novel Lojzeta Kovačiča, Andreja Hienga in Frančka, Bohanca. Razsodišče, ki je ocenjevalo dela, je bilo mnenja, da so ta dela v razvoju naše povojne književnosti dovolj pomembna in svojska, da zaslužijo takšno priznanje.
11. junija se je v slovenski prestolnici začel tretji ljubljanski festival, ki bo trajal do 14. julija. Na njem bodo prikazali uspehe, ki smo jih Slovenci1 dosegi; Po osvoboditvi na glasbenem, gledališkem in folklorno-plesnem področju. Vsega skupaj bo 28 prireditev. Nastopili bodo ljubljanska Drama in Opera, Slovenska filharmonija, Ritmosimfontčni orkester ljubljanskega radia, Slovenski oktet, Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt«, SNG iz Trsta, Državni simfonični orkester iz Zagreba, beograjski Balet, folklorne skupine »Taneč« iz Skopja, »Kolo« iz Beograda, »Lado« iz Zagreba itd.
Se večja kot materialna, je pa moralna škoda, ki jo utrpita pijanec ib njegovo okolje.
Kako se počutijo pijamci-zapravljivci?
Pijanosti sledi »maček«, ki vedno globlje zasaja svoje kremplje v telo in možgane. Naši pijanci se ne počutijo srečne, vsaj trajno ne. Za njih vnanjost ni vabljiva: obraz je zabuhel, rdeč ali celo vijoličast, roke se jim tresejo in smrad prihaja iz ust. Navadno zanemarjajo tudi svojo obleko. Po večini se zavedajo slabega vtisa, ki ga delajo in se ga sramujejo. Reveži so. Zakrknjeni pijanec običaino zamrzi tudi svoj poklic inl izgubi veselje do dela in napredka.
Največjo škodo pa ima pri tem pijančeva družina. Mož-pijanec se ne briga dosti za ženo in otroke. Kadar prihaja pijan domov, obklada ženo in otroke z naj gnusnejšimi psovkami in očitki, grozi jim s smrtjo ali jih celo pretepa1. Koliko ubojev in umorov je že bilo izvršenih v pijanosti! Pravi mučeniki so svojci takega moža in očeta-pijanca. Zastrupljen in pogubljen je ves njegov rod! V kvar pa so tudi človeški družbi vobče.
Koliko solz in kolika gorja bi bilo prihranjenega našim družinam, če ne bi bilo toliko pijančevanja! Koliko manj bi bilo nesrečnih žena in otrok, koliko domov manj trhlih in koliko narodnega premoženja bi bilo prihranjenega! Zato boj pijančevanju!
VZGOJNI KOTIČJEK
REDČENJA SADNIH PLODOV
Premnogokrat se na sadnem drevju zarodi toliko plodov, da jih drevo na noben način ne more prehraniti in zrediti do zaželene debelosti. Plodovi ostanejo drobni, za prodajo in potrošnjo malo vredni, drevo pa kljub temu »šibi mnoigo bolj, kot če bi pozneje nosilo enako ali celo večjo težo redkih, a debelih plodov.
Zato pa je razredčevanje plodov nujno potrebno1, kjer je le mogoče.
Teoretično moremo danes plodove povsod razredčevati, ker so na razpolago neka škropila (hormoni), ki ,plodove razredčijo ali pa delujejo proti odpadanju. Taka škropila pa niso pri nas še vpeljana in zato moremo plodove redčiti samo na mizkem sadnem drevju, predvsem na breskvah, marelicah in jablanah.
Plodove moramo zgodaj razredčiti; najbolje takrat, ko so debeli kot fižol. Umljivo je, da bomo odstranjevali samo slabše razvite plodove in da bomo1 skušali puščati plodove na primerni razdalji na rodnih vejicah. Prav tako je umljivo, da bomo redčili s škarjami in ne s prsti. Plodov ne 'bomo odčesnili, da ne bi mladikam povzročali škodljivih ran.
Za tako delo je treba biti i^vežban, a ga moore opraviti tudi vsaik pameten sadjar. Sčasoma se boš sam izvežbal.
kokošereja v haterijah
Tudi v Italiji se zelo hitro širi reja perutnine v baterijah: kurnik vrh kurnika kot panji v naših čebelnjakih.
Seveda je taka reja mogoča samo »a piščance za zakol, ki morajo v malo tednih doseči zadovoljivo težo. Tako delajo v Združenih državah, o čemer smo že pisali.
Na letošnjem velesejmu v Padovi je bilo razstavljenih mnogo takih kunnikov in kaže, da je v Italiji mnogo zanimanja za ta način reje. Sploh je bila na velesejmu v Padovi najbolj zanimiva ravno razBtava perutnine: videl »i vse mogoče vrste in pasme ter pripomočke za rejo.
HRUŠKA »SV. MARIJA«
V italijanskih sadovnjakih se zelo hitro širi hruška »Sv. Marija«, katere je vzgojil pro-fe®or Morettini 8 križanjem sort Wi'lliiam (vr-tolaujka) in Coscia. Gojimo jo lahko kot veliko drevo ali pa v prisiljenih oblikah. Raščo ima močno, a uspeva tudi cepljena na kutino, na kateri se prav rada prime, za razliko od sorte Villiam, ki zahteva vmesno podlago.
Plod ima belo meso, topljivo in sladko kol košija, in je srednje debel. Zori v sredi med košijo in viljamovko.
100 TISOČ ITAL KMETOV V NEMČIJO
V Nemčiji zelo primanjkuje kmečke delovne sile, ker iščejo domači sinovi zaslužka v industriji, ki se je po vojni ponovno razmahnila.
Brž ko se bo začela Nemčija oboroževati, bo industrija zahtevala novo delovno silo in zato je pričakovati, da bo mlada (kmečka delovna sila spet zapuščala rodno grudo.
Zato potekajo sedaj med nemškimi in italijanskimi gospodarskimi politiki pogovori, po katerih bo v Nemčijo prišlo 100 tisoč italijanskih kmečkih delavcev.
KMEČKO ZADRUŽNIŠTVO V ZDA
V ZDA je danes komaj 5 in pol milijona kmečkih družin, kmetijske zadruge pa štejejo 7 in pol milijona članov, kar je mogoče zato, ker so mnogi kmetovalci včlanjeni v več kot eni zadrugi.
Kmetijskih zadrug za nakup in prodajo je 10.114.
KISELJAK — GROZDNI ČRV — GROZDNI MOLJ — GROZDNI SUKAČ
Ta imena zasluži več škodljivcev, ki uničujejo cvetoči zarod ter milade in razvite jagode. Pri nas nastopata samo dva škodljivca, ki nosita znanstvena imena »clysia ambiguel-la« in »polychrosis botrana«. Znanstvo ju strogo loči, praktični vinogradnik pa ne: k sreči to tudi ni potrebno, saj oba nastopata skoraj istočasno’ in ju tudi na enak način uničujemo.
Oba sta metuljčka-ponočnjaka, ker letata samo ponoči in ponoči odloži samica svoja jajčka navadno' na zarod. Iz njih se razvijejo ličinke, ki v prvem rodu prepletejo s svilnatimi nitkami nekoliko cvetnih popkov. Ličinka se usede v sredo takega zapredka in začne žreti. Preden doraste, si napravi do 3 zapredke. Doraščena ličinka prvega roda se zabubi pod trtnimi listi, pod luboin ali med skorjo trt ali pa tudi na opornih kolih. V začetku julija se razvije iz bube metuljček, ki začne polagati svoja jajčka že
med nekoliko debelejše jagode. Iz njih se zopet razvijejo ličinke, ki se zarijejo’ v jagode in jih od znotraj zrejo. Ko uniči eno, se zarije v drugo. Ob trgatvi je doraščena in ti poišče zatočišče za prezimovanje: skrije se med trsni lub ali pod skorjo, kjer se zabubi in kot taka prezimi; spomladi zleze iz bube metuljček in škodljivo delo se pričenja od kraja.
Večkrat je škoda znatna in v zadnjih letih vedno hujša, ker se vinogradniki premalo brigajo za uničenje škodljivcev. Če ne nastopimo odločno proti prvemu rodu, dobimo drugega veliko' bolj številnega. »Clysia« ima pri nas dva roda, »polychrosis« pa letno 3.
škoda, ki jo povzroča kisel jak, je dvojna: pridelek je bolj pičel in slabši po kakovosti. Ker ob trgatvi le redki izberejo od grozdnega črva uničene ali načete jagode, pridejo te z ostalim grozdjem v klet in tako kvarijo dobroto pridelka. Mnogi od kisel jaka poškodovani grozdi kar dišijo po kislobi.
Najvažnejše je, da uničimo že prvi kiselja-kov rod. Uničimo ga z arzenatom, navadno apnenim, katerega premešamo med škropilno brozgo. V 100 litrih brozge zmešamo po pol kg apnenega arzenata. Bolj priporočljiv kot arzenat je DDT v obliki »gesaroda«. Tega uporabljamo v obliki za prašenje ali pa v obliki raztopine; v tem primeru ga premešamo med škropilno brozgo modre galice ali »a sp or j a«.
Za uničevanje drugega rodu], to je od srede julija naprej ne uporabljamo arzenata, ker je strup tudi za ljudi, temveč samo ge-sarol, ki ljudem ne škodi.
ortni pregled
Jugoslovanska liga. Izidi predzadnjega kola: Kadriiički-Zeljezm&ar 1:1, IParti^alnt-Vojvodina 0.J, Dinamo-BSK 3:3, Sarajevo-Hajduk 3:1, Proleter-Spar 0*5.
Po predzadnjem kolu vodi Hajduk s 36 točkami Sledijo mu BSK (35), Dinamo (34) Crvena Zvezda (33),Partitoan (29), Vojvodina, (27) jevo (26), Spartak in Zagreb (23), Ra-dmžki (22,. Zeljezničar in Froleter (18), Vardar (15), Loko-
motiva, (9).	,	„	, _ . ,,
Vukasovo moštvo ga pal res, lomi! Ze zdavnaj bi lahko že bilo nabralo tisti dve točki, ki ju potrebuje za naslov državnega prvaka. Zdi! se pa, da si hočejo Splitčani osvojiti naslov prav v zadnji tekmi z Radničkim na domačih tleh. Sreča, dia BSiC ni zmagal proti Dinamu, če ne bi moštvi najbrž zaključili tekme za prvenstvo z enakim številom točk.
Italijanska liga. Izidi predzadnjega kola: Atalanta-Juventus 2:1, Bologna-Pro Patria 5:0, Fiorentina-Inter 3:3, Milan-Spal 6:0, Novara-Genoa, 3:1, Roma-Catania 3:1, Samipdoria-Napoli 5:2, Torino-Udinese 1:1, Triestinai-Lazio 1:3.
V lestvici vodi Milan -9 47 točkami. Sledijo mu Udi nese (42), Roma,, Bologna (39), Fiorentina (38), Niapoli (37), Juventus (36), fflnter in Torino (34), Sampdoria (33), Catania, Lazio, Genoa in Triestina (29), Atalanta in Nov ara (28), Spal (23), Pro Patri« (20).
Predvidevanji so se uresničila. Milan ie dobil »scudetto«. V Schiaffinovi režiji ie Nordhal z ostalimi člani milanskegal napada gospodaril po Spalovi polovici igrišča kot že prejšnjo nedeljo v Genovi. V dveth nedeljah je milansko moštvo dalo 14 golov, ne da bi klaterega prejelo. Res, zavidljiv rekord! To je petič, da je Milani državni prvak, drugič že po vojni. Zadnjič je Milan bil prvak leta 1951. Takrat je igrala v Milanu še srednja trojica napadalcev Gre-No-Li, To so Green, Nordhal in Liert-holm. Green je potem prestopil k Fiorentini, medtem ko je Liedholm pustil svoie mesto Schiaffinu in igral kot desni half. Svediski gasilec, kapetan moštva Nordhal je pa ostal na svojem mestu ter pridno pošiljal žogo v nasprotnikova vrata. Tudi letos je Sved najboljši strelec v ligi.
Poleg Nordhala, Schiaifina in Liedtiolma so doprinesli h končni zmagi še Ricagni in neutrudljivi Soerensen.
Od Italijanov pa prištevamo v moštvu k boljšim državnoi levo krilo Frignanija, levega halfa Berga-maischija in pa vratarja Buffona. Mladi Tržačan Mal d in i, ki igra srednjega branilca, je še mlad in bo s časom nedvomtno pridobili na gotovosti. Druga dva branilca. Zagatti in sitari Silvestri sta tudi po* Šterna opravljate svoj posel.
Udlnese je zasedla drugo mesto, kar je za Furlane sijajen uspeh. Poleg tega je igralo videmsko mc*-štvo 22 zaporednih tekem brez poraza, kar se še ni zgodilo v italijanski »Al« ligi. Tretje mesto še ni dodeljeno, pač pa sla znanil zadnji dve mesti, ki sta ju zaisedli Pro Patria in Spal. Prihodnje leto bosta ti enaijstorici igrali v »Bko ligi1.
KOŠARKA
Evropsko košarkarsko prvenstvo je v polnem teku. Moštva so bila razdeljena v štiri skupine, in sicer: A: Poljska, Jugoslavija, Francija, Avstrija in Anglija, B: Madžarska, Italija, Turčija in Finska, C: Rusija, Romunija, Svicia, Švedska in Luksemburg, D: Češka’ Bolgarska, Nemčija in Danska.
Vi finale je prišlo osem mloštev, in sicer prvi dve iz vsake skupine. Največje presenečenje ie bilo izločitev Francije, ki je doslej na prvenstvu vedno igrala eno glavnih vlog.
V finalu stia bili dtosleji odigrani dve koli:
1. kolo:	Rusiija-Italija	54:48,	Romunija-Poljska
69:56, Boligarska-Jugoslaviija 84:67, Ceška-Madžarska 75:65’.
2. kolo: Italija-Romunija 73:70, Jugoslavija-Ceška 52:49, Rusij a-B olg arska 82:62, Madžarska-Poljska 89:66
Tudi tu ni manjkalo presenečenj. Najprej zmaga Češke nad domačini (igrali so v Budimpešti), nato zmaga Italije nad Romunijo in naposled največje presenečenje: zmaga Jugoslovanov nad Cehi.
Borba za drugo miesto bo trda! Prvo je že nekaj let določeno Sovjetski zvezi1.
TENIS
Davis Cup. Četrtine finlala: Danjska-Italija 0:5, Aniglijarlndija 3:2, Svedska-Francija 3:2, Belgl.mr CilVe 2:3. V polfinalu se bosta srečali Anglija in Italija ter Švedska in CiLe.
BASEBALL
Izidi osmega kola: Rama CUS Milano 13:7, Firen-ze-Calzeverdi 9:10, Laeio-L. Inter 16:5, Giants-Neituno 10:16.	C. B.
ZA NASE NAJMLAJSE
MAAAAAAAAA/
ii.4 IT
W9 M W	/\VVVVVVVVV\VY\WVVVVYVVVVVVVVVVYVVYVVYWVVVVVVYVVYYVVVVYVVVVV\/VVWVVVVVVVVVVVVVV\ W7^7^A/^AAAA>vVy^vAA/-/AWAAjW /V7^/^W>/jWwWv\A\j\AA/VV\,VV\AAA/.AAAAAMAA/YW'AAJ
\
Copjrijht, 1929, hjr Edg«r Rico Burrough«, Inc. AH riglit* rniervt J.
25
Nekaj ur so se mirno plazili naprej. Zdajci pa je Tarzanov tenki voh začutil bližino slonov. Vzpel se je na drevo in nedaleč zagledal veliko čredo slonov. Začeli so v polkrogu obkoljevati mirne živali, ki Se niso slutile nevarnosti.
Tako je Tantor komaj utegnil opaziti, da je nasprotnik odskočil izpred njega, ko mu je Tarzan že porinil kopje za lopatico, naravnost v besno srce. To je storil taka hitro, da se je velikanski debeto-kožec pri priči zvalil mrteM po tleh.
V
Na znamenje so možje planili iz zasede in zalučali kopja proti dvema slonoma z najlepšimi okli. Eden se je takoj zgrudil na tla, drugi pa, ki je bil samo ranjen, se je zapodil proti Buzaliju. Tarzan je planil proti slonu.
t
Slon Tantor je hil še kakih osem korakov od svoje žrtve, ko je pritekel, kakor iz neba, predenj bel vojščak. Slon je divje zarjovel in hotel poteptati novega sovražnika. A jezni slon ni poznal bliskovite urnosti Tarzanovih miiišic.
flOpyright. 1929, bv Ed*« Ric« Bumroghi, frxv Ali rlgliU rw«rv«i
Tedaj je Tarzan skočil na truplo ubitega slona in zagnal strašen zmagoslavni krik. Glaivar in vojščaki so se z občudovanjem zgrnili okrog njega. Bili so prepričani, da jte hrabri Tarzan, ki je premagal slona, obdarjen z nadnaravnimi močmi.
2 L
tfrm.
Nihče ni mogel razumeti tega čudnega bitja, ki je skakalo po drevesih kakor opice. Lov na umika1-jočo se čredo se je znova nadaljeval. Tedaj pa so začuli za hrbtom oddaljeno prasketanje. Glavar je zavpil: »Arabci so prišli Po slonovino in ženske.«
Skrivnost
D FU-MANCUJA
ROMAN m Spisal: Sax Rohner • Prevedel: A. P.
P»govor je ponehal, dokler se taksi ni ustavil pred kolodvorom. Tedaj je dejal Smith: »Ali meniš, Petrie, da je bil lord Southery P'ryi ustvarjajoči inženir sedanjega časa?«
»Brez dvoma,« sem odgovoril.
»Večji ko von Homber iz Berlina?«
»Mogoče ne. Toda von Homber je že tri leta mrtev.«
»Tri leta, kaj ne?«'
»Približno.«
»Ah!« Prispela sva na kolodvor pravočasno, da sva si zagotovila poseben predelek, od koder je Sinith lahko skrbljivo nadziral potnike v vseh drugih vozovih. Zavil se je do oči in me opozoril, naj se ne pokažem iz kota predelka. Kar pokal sem od radovednosti, kaj pomeni njegovo početje. Ko se je vlak jel pomikati, je dejal:
»Ne misli si, Petrie, da te hočem kar na slepo voditi, zato’ da bi te pozneje presenečal s svojo bistrovidnostjo. Bojiin se le, da bo lov precej divji. Videti je, da se te misel, s kalero se pečam, še ni
polotila. Želel bi, da bi se te bila. Uvidel bi, da je pametna.«
»Za zdaj sem obupno na nejasnem.«
»Dobro torej, nočem vplivati nate, le preglej položaj in poskušaj priti do vzroka za tako naglo potovanje! Čisto gotovo me bo bodrilo, če ti uspe.« Toda ni mi uspelo in ker ime Smith po vsem videzu ni hotel razsvetliti, nisem hotel siliti vanj. Vlak se je ustavil v Ruigfoyju, kjer je Smith s posHajenačelnikom imel skrivnosten razgovor. V L. .. pa se je njun pogovor razjasnil, zakaj velik avlo naju je čakal. Hitro sva skočila vanj in, še preden je večina potnikov stopila na ploščad, naju je z blazno brzino odpeljal po mestnih cestah.
Po dvajsetih minutah nagle vožnje se je pred nama pojavila velika hiša, ki se je živo odražala od gozdnega ozadja.
»Stradwiek Hall.« je pojasnil Smtih. »Dom lorda Soaitheryja. Midva sva prva — toda dr. Fu-Manču je bil v vlaku.« Tedaj se mi je resnica zasvetila.
Grobnica	~~
»Vaš neobičajni predlog me navdaja z grozo, Mr. Smith!«
Majhen, gibčen mož v temni obleki, ki je bil podoben višjemu natakarju (a je bil pravni svetovalec hiše Southery), je ozlovo-Ijemo puhali svojo cigaro. Nayland Smith, ki ga je njegovo nemirno »prehajanje zaneslo na oddaljeni konec knjižnice, se je obrnil in z vso možatostjo pogledal nazaj, kjer sva pri ognjišču stala z odvetnikom.	____
RADIO TRST A
Nedelja, 19. junija ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera itn naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Jurček in gozdni maž; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Mladina pred mikrofonom: Zbor slovenske srednie šole v Trstu; 16.00 Mala za šalo — malo zla res; 17.00 Poje Sempolajski zbor; 20.30 Masoagni1: Prijatelj' F rit«, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 20. junija ob: 12. Poje ženski duet;
14.00 Igra pianist Franco Kuisso; 18.30 Poje tenorist Dušan Pertot; 19.15 Mamica pripoveduje; 20.30 Škerjanc: II. del Sonetnega venca; 21.00 Kaj moraš o streli in o gromu vedeti? 22.00 Predavanjie o italijanskem slikarstvu 10. in 20. sitol.
Torek, 21. junija ob; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Radijska univerza: Montalenti: Tečaj iiz biologije;
21.00 Igra: Gogolj »Revizor«; 22.30 Melodije iz revij;
Sreda, 22. junija ob: 12.55 Dalmatinski odmevi;
13.30 Duo Hairris-Primani; 18.30 Z začarane police: Samson in čevljarček; 20.30: Poje tercet Metuljček;
21.00 Predavanje: Demokratični in totalitarni socializem; 22.00 Ob izidu 25. Kranjčeve knjige.
Četrtek, 23. junija) ob: 12.55 Bizet: Lepa Perthova hči; 18.00 Bela Bartok: Koncert za violino; 19.19 Radijska univerza: Carnelutti: Kako poteka proces;
20.30 Poje moški kvintet; 21.00 Dramatizirana zgodba: Jože Lovrenčič: Duhovin; 21.40 Koncert violinista Karla Sancina.
Petek, 24. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Komcer tenorista Renata Kodermaca; 19.15 Sola m vzgoja: Theuersohuh: Naše preteklo delo; 21.00 Tržaški kulturni' razgledi; 22.00 Predavanje o sodobni norveški književnosti; 22.15 Pesem zemlje: Mahler
Sobota, 25. junija ob: 12.55 Operni dueti, kvarteti im zbori; 15.30 Pogovor z ženol; 16.00 Promenadni koncert; 17.00 Poje basist Jovan Antič; 19.15 Radijska univerza: Pojedin« starih Rimljanov; 21.00 Malo
šalo   malo za res:; 22.15 Massenet: Lp Cyd —
baletna suita.
TEDENSKI KOLEDARČEK
TOVARNA
P^mcic
KRMIN - CORMONS _ I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
VALUTA
TUJ DENAR
Dne 15. junija si dobil oz. dal za:
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlajto
napoleon
624- 628 lir 23,75—24,301 lir 87—89 lir 166—170 lir 146—149 lir 18—20 lir 145,75—146,751ir 712—715 lir 4100—4175 lir
19. junija., n e d e 1 j a : 3. pobinkoštna, Gevvazij
20. junija, ponedeljek: Silverijv Nenadej
21. junija, torek: Alojzij, Miloš
22. junija, sreda: Ahacij, Gositimir
23. junija,, četrtek: Agripina, Višeslav
24. junija, petek: Janez Krstnik, Janislav
25. junija, sobota: Viljem, Grlica
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta in deda
PETRA BREŠANA
naj gre iskrena zahvala če. gg. župnikoma, pevskemu zboru in vsem, ki so pokojniku stali ob strani med boleznijo ter ga spre mili na zadnji poti.
Pevma, 13. junija 1955
Žalujoča družina Brešan
MALI OGLASI
29-LETNA, rahlega zdravja, želi prijateljsko znanje s starejšo osebo. Naslov na upravi lista.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 116: Tri breskova drevesa sem lansko Jeto vsadil, ki so prav lepo zrasla ter pognala močne mladike. Letos pa imajo debele in velike liste, nenaravno zvite in enake poganjke. Listi so rdečkaste barve. Je to bolezen? Kako se zdravi?
Odgovor: Bolezen se imenuje kodra ali kodravost, o kateri smo že nekajkrat pisali v Noyem listu. Ozdraviti je ni mogoče. Oboleli listi bodo sami odpadli, če drevesa poškorpite s polodstotno raztopino modre galice in apna. Liste nato odstranite in sežgite. Ko bo jeseni s takih dreves odpadlo ostalo listje, morate drevesa takoj poškropiti z 2% imenovano raztopino, in sicer proti koncu novembra ali v začetku decembra, nato pa 6e enkrat V začetku marca. Najvažnejše je jesensko škropljenje. Ce pa bodo drevesa letos opešala, je vaša krivda, ker niste sledili navodilom.
Vprašanje št. 117: Imam 6 hi vina, ki diši po plesni. Se li da popraviti?
Odgovor: Plesen spravimo iz vina s kletarskim oljem (olio enologico) ali z razdišavljenjem. Olje je predvsem za črna vina. katerim me smemo odvzeti barvila. Da odstranimo šibkejši vonj, zadostuje 1/2 kg olja za hi vina, često pa ne zadostuje niti 1 kg. Kako se ravna s kletarskim oljem, vam mora povedati prodajalec olja. Seveda lahko uporabite to olje tudi, če hočete odvzeti duh po plesni iz belih vin. Za ta pa uporabljamo navadna razdiševalna sredstva (deodorante), kot je kemično čisto lipovo oglje (eponit), oglje iz žganih kosti itd. Oglje vzame vinu tudi nekoliko barve. Za hi vina vzamemo po 100 do 300, včasih tudi 500 gramov takega sredstva, katerega premešamo najprej v brentici z vinom, potem' pa zlijemo v sod, v katerem zopet dobro premešamo. Po 5 urah premešamo še enkrat v sodu. Ce je vino motno in plesnivo, uporabljamo predvsem kletarsko olje. To je namreč lažje kot vino in zato se zbere na vrhu vina. Z razdiževalnim
ogljem pa zdravimo predvsem samo čista vina. Oglje pade na dno in s seboj potegne plesen. Ce bi hoteli z ogljem odvzeti plesen motnim vinom, bi mo rali istočasno uporabiti čistilo. Uspeh zavisi tudi od tega, da neposredno pred dodatkom olja ali oglja vino pretočimo iz plesnivega soda v zdrav sod.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»Sem v vaših rokah, Mr. Henderson,« je dejal in se bližal temu, sive oči pa so mu sijale. »Razen dediča, ki je v inozemski službi, pravite, nima lord Southery nobenih sorodnikov. Ako se motim, a vi sprejmete mej predlog, ni nikogar, čigar občutljivost bi trpela r..«
»Moja lastna, sir!«	_
»Ako1 imam prav, pa mi vi preprečite izvedbo mojega načrta, postanete morilec, Mr. Henderson.« Odvetnik se je zdrznil in živčno pogledoval Smitha, ki je preteče stal pred njim.
»Lord Southery je bil samoten človek,« je nadaljeval prijatelj. »Če bi bil mogel zastaviti svoj predlog kakemu njegovemu sorodniku, ne dvomim, kakšen bi bil njegov odgovor. Zakaj se obotavljate? Kako to, da vas je groza?« Mr. Henderson je strmel v ogenj. Njegovo po naravi rdeče lice je bilo bledo-.
»To je nekaj čisto izrednega, Mr. Smith. Mi nimamo potrebnih pooblastil .. .« Smith je nepotrpežljivo hlapnil z zobmi, potegnil iz žepa uro in pogledal nanjo. »Imam vsa potrebna pooblastila. Dal vam bom-pisan ukaz, sir.«	t
»Širjenje poganstva! Tak postopek bi bil dovoljiv na Kitajskem, v Burmi.. .«
»Mar vi zastavljate eno življenje proti takim pomislekom . Ali menite, da bi, vzemimo mojo neodgovornost, dir. Petrie podpiral takole stvar, če bi dvomil, da je potrebna .''« Mr. Henderson me je z dostojanstvenim obotavljanjem pogledal.
»Saj so gosti v hiši — žalujoči, ki so danes prisostvovali svečanosti. Ti. ..«	i	i	c	•	i
»Ne bodo nikdar zvedeli, ako se motimo-,« ga je presekal bmitli.
»Za Boga, zakaj še odlašate?«
»Vi in jaz, Mr. Henderson, in dr. Petrie bomo zidaj šli. Drugih
prič ne potrebujemo-. Odgovorni smo edinole svoji vesti.«
Odvetnik si je z roko brisal potno čelo. »Še nikoli v življenju se nisem moral za tako važno stvar v take/ kratkem času odločiti.« je priznal.	1
Toda Smithova neukrotljiva volja mu je pripomogla, da se je odločil, nakar smo mi trije liki zarotniki pohiteli skozi park, ki ga je oblivala mesečina. Niti cn dih vetriča ni zganil listov. Popolni pokoj noči sc je zazibal v spanec. Vendar, ako je Smith imel prav (o čemer ne dvomim), so zelene oči Fu-Mančuja pogledale na to prizorišče; in sam pri sebi sem se začudil, da zaradi tega lepota narave ni pobledeJa. Celo ta čas je moral strašni Kitajec biti blizu nas.
Ko je Mr. Henderson odklenil starinske železne duri, se je obrnil k Smithu. Lice se mu je čudno nakremžilo. »Zavedajte se, da stoTim to nerad,« je dejal — »zelo nerad.«
»Odgovornost je moja,« se je glasil odgovor. Smithov glas se je tresel od živčne življenjske sile, ki je bila nabrana v njegovi vitki postavi. Negibno je stal in poslušal — in vedel sem, kaj posluša. Oziral se je na desno in levo — in vedel sem, kaj je pričakoval, a se je bal zagledati. Svečano so zrla drevesa na nas in čim bolj smo se bližali ko-ncu naše poti, tem mračnejši in nižji so postajali zeleni loki nad nami. Po tejle stezi, na kateri je tu in tam bila lisa mesečine, so ob sončnem siju nesli na nosilu lorda Sout-heryja; po- tej stezi je mnogo rodov Stradwickov šlo- na svoje poslednje počivališče. Lunini žarki so nemoteno padali na vrata grobnice. Nobena veja, noben list jim ni branil. Lice Mr. Hen-dersona je bilo zgroženo. Ključi, ki jih je nosil v roki, so- škrbe-tali. »Nažgite svetilko,« sem dejal z nemirnim glasom.
(Nadaljevanje)