Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upruvnlštvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah 8t. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 249. У Ljubljani, v soboto 30. oktobra 1897. Letnil* XXV. Praznik vseli svetnikov. Na jesenskem nebu vise sivi oblaki, goste megle se kar ne ganejo ne, in le redko kedaj se vkrsde solnčni žarek skozi to žalostno zagriojalo ter posije na zemljo. Tudi ta izgubila je svojo lepoto in krasoto, ki je naše oči razveseljevala pomladi in poleti. Skoraj pade zadnji orumeneli list z drevesa in kmalu bo skrita narava pod mrzlo sneženo odejo. Vse to dela človeško srce otožno, in le zavest, da pride za jesenijo in zimo zopet vesela, cvetoča pomlad, nas potolaži. Ta podoba žalostne jeseni je prav živa. natančna in resnična podoba naše žalostne dobe, katere posebno znamenje je zanikanje in razdiranje. In kaj se vse zanikava in razdira ? Temeljne resnice, na katerih ni zidano samo krščanstvo in katoličanstvo, temveč spodkopujejo se resnice, s katerimi se jemlje čast človeku, s katerimi se razdira človečanstvo. Ko je krščanstvo nastopilo svojo misijonsko pot, vnel se je hud odpor zoper krščanstvo kot tako ; pozneje, zlasti v srednjem veku, pojavil, se je boj zoper katoličanstvo, a dandanes hočejo narediti iz katoličana ne samo nekatoličaas, iz kristjana ne samo nekrist-jana, ampak narediti hočejo iz človeka žival. Drugače ni moglo priti! Kajti če so hoteli možje dosledno ravnati po načelih, katere so priznavali, morali so zabresti tako daleč. Jedna najimenitnejših temeljnih resnic, katera je dandanes predmet hudega boja, je ta, da je človek družabno bitje, da človek sam sebi ne zadostuje, ampak da je navezan tudi na druge ljudi, da mora živeti v družbi. Te resnice se prav živo spominjamo prihodnji praznik, kateremu je podlaga verska resnica, da tvorimo s svetniki v nebesih jedno družbo. No, o tem nam niti govoriti ni, da se moderna veda temu le posmehuje kot srednjeveškim bajkam, a govoriti hočemo danes vsekako o tem, da tvorimo tudi mi zemljani veliko družbo, človeštvo imenovano. Liberalizem, ta črv, ki je do zadnjih časov razjedal narode in države, ta krivi nauk drznil se je prvi postaviti proti tej resnici s tem, da je proglasil Človeka avtonomnega. Grobokop prave sreče človeške je dejal, da organičua, živeča in z življen-skimi silami opremljena družba niti obstajati ne more. Revolucija zapisala je na svoj prapor: „Svobode, jednakost, bratstvo". Nje sin, liberalizem, pač drugega ni mogel pripoznati ko to. Toda kako metafizična neresnična da je že njegova zahteva : jednakost, to nam menda ni treba še dokazovati, ker je i revolucija i liberalizem v praktičnem življenju vse preje vpeljal ko jednakost in svobodo, marveč uvedel je suženjstvo in tlačanstvo ne samo duha ampak tudi kapitala. Liberalizem zašel je tudi na socijalno polje, a iz resničnih pravih temeljnih resnic nastale so pod njegovimi rokami le spake in fraze, pretirane in neslane do skrajnosti. Revolucija je imela vedno polna usta „človeških pravic", a o človeških dolžnostih ni govorila : isto je delal in še dela liberalizem. Ko je Gregoire v narodnem zboru francoskem prediagal, naj se govori tudi o človeških dolžnostih, nastal je silen vihar, in predlog bil je odklonjen s 570 proti 430 glasovom. (Weiss, Sociale Ordnung, I. 86.) Ravno tako loči liberalizem soodnosnost pravic in dolžnostij, ter v tem spodbija temelj vsaki družbi, ki vendar sloni na odnošajih dolžnostij in pravic med posameznimi udi. Ce ima pa človeic samo pravice, če je tako autonomen in svoboden, pič ne bo rabil te pravice v to, da bi se nasproti drugemu na kakoršenkoli način zavezoval. Ako tako ločimo dolžnost in pravico, potem razpade družba v atome, katerih vsak sam zase živi in skrbi. Družb» je in-dividualizovana, atomizovana, razbita : sploh, družbe ni več, ampak le množica osamljenih bitij, evota „jaz"-ov. Potemtakem ima vsakdo prostost v mišljenju, v vesti, v veri, a nima nobene dolžnosti ne v vesti, ne v veri, ne v mišljenju. S svojo pravico in opirajoč se nanjo vsakdo potem naredi, kar mu drago. Na druge se mu ni treba ozirati, čemu neki ? Saj nima do njih nikakih dolžnostij. Le sila zamore napraviti med njima razmerje gospodarja in sužnja. Vsak, kdor zaseže v njegove pravice, mu jih ruši, dasi ima tudi k temu pravico, ker ima sploh vse pravice, a dolžnostij nobenih. Kaj ne, tako žive živali ! In k takemu življenju moral bi dosledno privesti liberalizem. Le sreča, da liberalizem ni izvajal vedno zadnjih posledic, da je ostal često na pol pota in postal sam sebi nezvest. Pa kako brezmejno gorje je zanesel v človeško družbo, ko je provzročil, da so države kar čez noč razrušile in razgnale zadruge in cehe, ki so še ostale iz dobrih časov. Res, ljudje so bili pijani nove svobode in niso vedeli, kam jih vodi duh časa, a ko so se streznili, lotil se jih ni samo glavobol, ampak telo družbe človeške bilo je bolno v vseh svojih udih. S tem, da je bila prostost dana v vsem in vsem, pričel se je tudi boj za obstanek, divja konkurenca z ogromno množino zlih posledic za človeštvo. In kar je še najhuje: Izginil je čut celokupnosti; tako se je zajedel liberalizem, da nam je skoraj postalo nemogoče misliti še na to. Manjka nam čuta, pravi apologet Weiss, za velike odnošaje posamnika do vseh in do celote, z jedno besedo, manjka nam pomen besede: družba. (L. c. 5.) Priznati moramo, da je pred nastopom liberalizma hiralo človeštvo na mnogoterih ranah, a liberalizem mu ni opomogel, marveč ranil mu jedno nogo, da je le še šepal naprej. Liberalizem se je staral, njegovo mesto zavzel je socijalizem, ki je z živahnostjo in odlrčnostjo skusil človeštvu ozdraviti rane. Pa ni šlo. Socijalizem prerezal je še drugi nogi žile in kite, tako da človeštvo ne more sploh nič več naprej. Atomizovano družbo hotel je spraviti vkup, a ne organizovati, ne združiti, ker pro-glasivši jednakost prav do skrajnosti, izpodbil je že s tem temelj družbi, v kateri nikakor ne morejo biti vsi udje jednaki, ampak morajo biti različni, kajti ne morejo niti vsi gospodovati, niti vsi hlap-čevati. LISTEK. S političnega dirkališča. (Izvirno poročilo.) Velika dirka vrši se na političnem dirkališču. Darilo zmagovalcu je nemško-narodna glorijola. Razni klubi poslali so v boj najboljše svoje dirkače. Najbližji cilju je tandem kluba nemško-narod-nih-antisemitov (k. n. n. a), barva : črno-rudeče-žolta in črno-bela, gonita ga Scbonerer in Wolf. Schonerer pa je ravnokar izgrešil pedal ter se zvalil v pesek, natančni opazovalci trdijo, da ga je malo sunil tudi Wolf. Ta sedaj sam na vso moč brca in piha, da bi spravil svoj tandem dalje. Dohaja ga že kolo nemško-narodne zveze (n. n. z.), barva: črno-rudeče žolta, ki ga gonita Stein-wender in Kindermann. Koj za tema gonita svoje kolo Russ in Funke, (n. n. z ) nemška-napredna zveza ali nemški liberalci brez barve. Za njimi s silnim hrupom drvita Da^ynski in Berner, barva: rudeče, rudeče in zopet rudeče, z velikimi rudečimi kokardami, sncijalna demokrata. Tudi Lueger in Steiner sta že na kolesu in krepko pritiskata na pedale ter vabita k dirki tudi Dipaulija in Ebenhocha, ki s svojim tandemom še neodločna stojita ob strani. Wolf, ki zaostaja, sa strašno huduje in zmerja svoje tekmece z „izdajalci" in drugimi lepimi priimki. Gledalci, ki s krepkimi besedami podžigajo dirkače, so samo gospodje v lepih suknjah s svitlimi cilindri, nekateri izmed njih imajo tudi široke so-cijalno-demokratiČne klobuke in rudeče kravate. Nemžkega naroda zaman iščeš pri tej dirki. Nemški Mihelj spravlja svoje poljske pridelke in zdihujoč računa, koliko od njih mu vzamejo davki, koliko sinovi, ki v mestu gledajo dirko, in pa oni sinovi, ki dirkajo. Tak šport je drag. Mihlju ne gr6 v glavo, čemu vse to, njegova pamet ne more umeti teh modernih športov, katerih stroške mora naposled trpeti le on. Ne čisto sam 1 Tudi drugi avstrijski narodi segati morajo globoko v žepe, da plačujejo stroške te politične dirke. Wolf hoče napraviti povse nov rekord. Njemu ne zadostuje dosedanji cilj. Zapustil je dirkališče, ter s krikom: „Moj cilj je Nemčija!" maha jo proti črno-belim mejnim kolom. — Gledalci mu ploskajo. Že stari Beust je rekel: „Oesterreich muss Fiihlung mit Deutscbland halten". Sadovi take politike, ki je dolga desetletja pri nas gospodarila, kažejo se sedaj. Njega dnij rekel je Metternich, da je Italija samo geografičen pojem. Isto bi se dalo trditi z opravičenjem o sedanji Nemčiji. Kako nasprotujoče si težnje imajo Bavarci, Saksonci in Prusi 1 Nemčija je le po imenu združena, vnanje razmere so tisti obroč, ki jo drži še skupaj. Tega nečejo ali ne morejo uvideti naši neodrešenci. Tudi Avstrijo bi radi ti možje položili k nogam zjedinjeni Germaniji, ko bi v Avetriji ne bilo Slovanov in, hvala Bogu, še dosti p8tnetnih Nemcev. Dirka vrši se dalje, toda postaja čedalje bolj nezanimiva. Razun dirkačev samih, ne zanima žive duše več. Dirkačem pa je dan prekratek in nadaljujejo sedaj že tudi po noči dirko. Kaj pa hoče soeijalna demokracija prav za prav? Uvesti hoče skupno last in odpraviti zasebno, uvesti hoče tudi skupnost vseh delavskih močij in sredstev, proizvajanja in razdeljevanja gospodarskega premoženja. S tem pa, da odreka ta sestav človeku vsako zasebno pravico do imetja in do dela, s tem razruši njegovo osebnost in ga hoče vpreči le v jarem dolžnostij, katerim ne odgovarjajo druge pra-vice, kakor pravice živeti, živiti in ploditi se: te pravice pa imajo tudi živali. Ce je pa osebnost človekova uničena, potem ne stvarjajo ti ljudje več organizma, ampak le mehanizem. Celo fizični organizmi, pri katerih se vpliv življenjskega počela razteza do zadnjih delov, imajo v teh svojih delih svojo lastno delavnost, ki je povsem drugačna od one, ki daje celemu organizmu življenje. Koliko bolj samostojni so tedaj posamezni udje v nravnem organizmu, v družbi; formalno počelo družbe je avtoriteta, ki združuje vse osebe v jedno družbo. Socijalizem pa zanikava i osebnost, i avtoriteto, zato socijalizem ljudij ne more združiti v organizem, temveč le v mehanizem. Človeška družba pa ni mehanizem. Zato je socijalizem sovražen družbi in družabnosti. Tako tedaj stoje stvari. Družba je v nevarnosti. Liberalizem nam pač več ne more škodovati sam na sebi, ker njegovo sleparstvo je očito in le neza-vedneži in neznačajneži se ga še oklepajo. A nevaren je v svoji logični posledici, v socijalizmu. Socijalizem nastopa brezobzirno, pa tudi mikavno, godi človeškim strastem in željam, zato drvć za njim množice. Kje je rešitev človeštvu in družbi? Le v krščanstvu. To je jedino pravo solnce, solnce luči, ljubezui in resnice, h kateremu se bodo prav gotovo povrnili vsi tisti dobromisleČi, katere je sedaj preslepil zunanji sijaj liberalizma iu prazne, neizvedljive obljube socijalizma. Ko se bodo vsled mrzlega objema in pritiska te silovite moči zavedli, prekanjeni sicer in goljufani, a izmodreni po žalostnih skušnjah, obrnili se bodo nalik cvetici, ki pomoli svoj cvet proti solncu, do krščanstva. Saj ima le to jedino ono združujočo moč in oblast. Le poglejmo predmet prihodnjega praznika. — Oni, ki so že zmagoslavno dostali svoj tek in vži-vajo nebeško slavo, oni po verski resnici naše sv. vere prosijo za nas in nam tako pomagajo: to dovolj jasno dokazuje razodetje in zdravi, dosledno misleči razum. Svetniki tako rekoč niso slekli svoje človeške, po združenosti težeče narave, marveč ostali so še v tej družbi, seveda odtegnjeni nepri-likam. Iu pogled na to in razmišljevanje tega dejstva mora nam vriniti misel, da smo tudi mi zemljani jedna družba. Nehote nam pride ta misel, ki je povsem resnična. Nebeška družba je vzor zemeljski: vrhovni glavar, razne stopinje med podložnimi, po zaslugah in močeh, med vsemi posameznimi pa vez ljubezni in čuta celokupnosti. Pa ne ozirajmo se pri tem samo na razodetje, ne govorimo toliko o veri in milosti, katera nas spaja s čudovito močjo in tvori v jedno veliko družino. Že krščanski nazori sami o svetu, Bogu in člo?eku privedejo nas po golem umovanju do sklepa, da smo vsi ljudje jedna velika družba, človeštvo imenovana. Cim samostojnejši in odličnejši po stanu, rojstvu in učenosti je kdo, tembolj mu vedno zabi- Pozni rodovi bodo gotovo še v bajkah in povestih spominjali se te velike dirke. Pripovedovali bodo pa tudi, kako je znorel hrošč, kako si je začel domišljati, da je divji volk, ki bode požrl vse Slovane pa tudi mnogo Nemcev, da varuje in ščiti uboge Pruse. Bes, ubogi Prusi, ako imajo samo take brani-telje in oboževalce, kakoršne imajo v našem parlamentu. Ubog pa je tudi socijalizem, ako nima boljšega branitelja, kot je novomeški „Narodov" socijolog, glasoviti S. K. Tudi ta mož spustil se je v dirko in hoče tekmovati s samim Marksom in Engelsom. Hud, strašansko hud je, ker smo ga v sobotnem listku prijeli malo trdo. Pravi, da sicer se v naših listkih piše samo o svetnikih in čudežih, in se čudi, kako je on prišel v naš listek. Da ga pomirimo, povedati mu hočemo to. — Tudi on je namreč svetnik, seveda čuden svetnik, njegovi spisi pa so čudeži v socijologiji. Sedaj upamo mu je jasen vzrok, zakaj smo ga deli v listek. čava krščanstvo, naj ne zabi svojih dolžnostij ozir občnega blagra. Koder je cvetelo in evete krščanstvo, tam cvete tudi zadružnost, tam se ustanavljajo zadruge, ki zjedinjujejo ljudi istih teženj pod isto oblastjo v jednako korist. — Boj zoper krščanstvo spremlja pa povsod boj zoper zadruge. Krščanstvo določuje človeku pravo mero pravic in dolžnostij, varuje mu in čuva osebnost in samostojnost, krščan< stvo pa ga tudi opozarja na njegove slabe moči, katere pa združene premorejo vse, kar je človeku sploh dosegljivo. — Tako skrbi krščanstvo za to, da se družba krepi, utrjuje in množi. Ni se nam bati za krščanstvo, ni je podrl niti liberalizem, niti je ne bo ugonobil socijalizem. A nam je za one, ki se dado slepiti ter verujejo raje laži ko resnici. Ti naj premislijo, da le krščanstvo dela človeka v družabno bitje, oziroma, da mu to pripoznava, socijalizem in liberalizem pa delata iz človeka žival, iz družbe mehanizem. Ce bodo ljudje to spoznali, tedaj jim bo po mračni temotni zimski megli posijalo solnce krščanstva ter jih ogrelo za novo delovanje v dušni in telesni blagor Človeštva. Državni zbor. Dunaj, 29. oktobra. Anarhija. Prototip političnega Pavlihe, Karol Wolf, je predsinoči na nekem tukajšnjem shodu pretil, da mora parlamentarizem razpasti v kosce, ako — hotel je menda reči — ne zapr6 v temnica vseh ministrov in članov desnice. In ta mož uganja burke pod krinko germanskega Aristida ter strahuje s svojo nepopisno surovostjo vso zbornico. Tacih ostudnih prizorov, kakor nocoj, menda ni bilo nikdar v nobeni zbornici. Časniki so že včeraj razbobnali, da bode v zbornici obstrukeija vprizorila najzanimivejše dejanje svoje komedije. Ze proti večeru so zbornico oblegale množice radovednega občinstva. S silo so mnogi udrli skozi vrata ter se utihotapili na galerije, ki so bile natlačene do zadnjega kotička, in sicer celo, dolgo noč. Pero je preslabo, da bi mogel naslikati le približno podobo današnje seje, ko so levičarji položili v temno jamo sedanji parlament ter nametali na-nj skalovja in težkih klad. Ob 7. uri sinoči je podpredsednik Abrahamo-wic» zopet otvoril sejo, ki je bila pretrgana ob uri pop. in sedaj je že l/tll. ura dopoludne, a še ne vemo, kedaj bode konec te za Avstrijo „večno nečastne" seje. Vse je razburjeno in razdraženo, vsak trenotek izbruhnejo strasti, kakor iz globocega žrela razpaljenega ognjenika ; kot bučeči morski valovi se lomi in peni anarhija razljučenih in razbrzdanih divjih elementov. Parlament, ki bi moral biti duša države, srce državnega organizma, postal je karikatura ljudske avtoritete. Toda čemu bi iskal primer 1 Sodite sami po stenografskem zapisniku : Najprvo se štajerski Hofmann ujeda, zakaj je nagodbeni provizorij na dnevnem redu. Predsednik odgovori, da mu pojasni koncem seje. Dr. Funke zdihuje, ker desnica Nemce obeša in ustavo ruši. Levica ploska, Wolf mu stiska roko. Daszynski preliva solze, ker desnica še vedno obstaja. Dr. Stein-wender vpraša, kedaj se vrne dr. Kathrein. Dr. Buss se huduje, zakaj ni omenjeno v zapisniku, da nekateri poslanci pretiho, drugi preglasno govore. — Dr. Pommer više svoje rujave brke ter naglaša, da je največji divjak. Kaiser za kratek čas zahteva glasovanje po imenih, Turk ploska, Gliickner smehu poskakuje. Wolf kliče predsedniku: Vi ste poljski žlahčič, pa od vlade zahtevate napojnino za nagodbo. Pred sednik d& ob s/49. uro besedo dr. Lecherju, ki je oglašen kot prvi protigovornik. Wolf zapusti svoj sedež ter se postavi v prvo klop z desko v roki, pripravljen za vse slučaje, in zahteva konec seje. Velik nemir v zbornici. Predsednik pokliče Wolfa k redu, ter poživlja Lecherja, da govori. Burno ploskanje in krik. Wolf: Videti hočemo, ali imajo Nemci ali Poljaki trše buče. Dr. Kronawetter se zbudi, skoči po konci in zahteva konec seje. Dr. Lecher giblje ustnici, kakor da bi govoril. Grozen vrišč. Wolf: Ce znate brati, berite poslovni red. Dr. Lecher : Predsednik, naredite mi mir, da morem govoriti. Wolf bije z desko ob klop. Na desnici velika nevolja. Predsednik Wolfu : Vedite se dostojno, pomislite, kje ste. In tako je škandal trajal nad dve uri. Dr. Lecher je imel besedo ter narekaval svoj govor stenografom; razumeti ga ni bilo mogoče. Wolf razbija v taktu, smeh in krik. Predsednik za deset minut pretrga sejo. Po odmoru govori dr. Lecher stenografom, Wolf pa z desko v roki kriči in zahteva konec seje. Predsednik: G. Woif, ako ne daste miru, bodo reditelji naredili red. Wolf: Zakaj pa ne redarji ? Reditelj dr. Lang hiti proti Wolfu, da bi mu iztrgal desko. Tflrk, Kittel in drugi hite proti Langu. Krik, vrišč, pesti se vzdigajo, gruče se zbirajo. Wolf: Ne mirujem, in če me ubi-jete 1 Zal mi je, da razsajam, pa ne morem drugače. Jaz zahtevam konec seje, ker sem v nevarnosti. Smeh in krohot. Dr. Lecher govori dalje, Wolf bije z desko, predsednik zvoni, prosi, roti, vse brez vspeha. Wolf: G. plemeniti Abrahamowicz, če skočite iz kože, vse zaman. Zaspite raje, pa svojo vest položite pod glavo. Jaz vem, da postopam bedasto, toda dovolite mi besedo, da predlagam konec seje, in neham ropotali. Dr. Lecher govori dalje in morda jato osoljeno, ker se bližje stoječi vedno emejajo. Nekdo Wolfu potisne v roke tiskano poročilo o shodu v Hebu. Wolf odpre knjižuro ter glasno čita in dela neslane dovtipe. Dr. Lecher zahteva konec seje, zbornica predlog odkloni z veliko večino. Ko skuša Wolf še dalje razgrajati, prinese mu sluga zapito pismo, v katerem ga nekdo prosi, naj se dš, svojemu tovarišu, živinozdravniku Tilrku preiskati, ali je še zdrave pameti. — To je pomagalo, sram je bilo norca, desko spusti na tla ter krevlja na hodnik, odkoder ga ni bilo nazaj do 5. ure zjutraj. — Mejtem je dr. Lecher počasi in mirno nadaljeval svoj govor ter ga končal danes ob */49. uro dopoludne; torej je govoril s kratkimi presledki 12 ur. Mož je seveda udrihal po vladi, večini, Slovanih itd., a dokazal navzlic temu veliko znanje in —■ zdrava pljuča. Mej govorom je pil črno vino in kavo ter prebiral list za listom, katerih je imel celo kopico pred seboj na mizi. Hrup v zbornici se je polegel, Wolf in Tiirk sta zaspala na hodniku, zbornica se je izpraznila, le 80 do 40 poslušalcev se je usedlo okrog Lecherja, ki je drobil svoje „gradivo", kakor miš gloda skorjo kruha. Vsi ostali poslanci so polegli po klopeh na hodniku, v bralni in vsprejemni dvorani, vse je zasedeno in poleženo, posamni poslanci dremijejo na sedežih ali pa preganjajo spanec s kavo, čajem in tinom. — Zbornica je podobna vojnemu taboru v pozni noči. Na ministerski mizi leži pola papirja s prošnjo za prostovoljne darove Wolfu, ki igra ulogo Mi-heljna Kohlhaasa v komediji „Obstrukeija". Danes je vse utrujeno in zaspano. Le soc. demokratje, Wolf in zapisnikarji dramijo poslance, ki večinoma z nevoljo prenašajo težki, svinčeni dež. Ko je dr. Lecher med burnim, dolgotrajnim odobravanjem svojih somišljenikov končal svoj govor, pričela so se zopet bedasta glasovanja po imenih. Ura je dve, a še ne zremo obrežja ob povodnji. Desnica želi, da se že danes konča prvo branje nagodbenega provizorija ter predloga izroči proračunskemu odseku. Govornikov je oglašenih do 40, a govorila bodeta le dva pred glasovanjem, dr. Lueger proti in Jedrzejowicz za predlogo. Potem govorita še generalna govornika. Ker pa hočejo jutri zjutraj poslanci domov, utegne današnja seja trajati v pozno noč. Interpelacija dr. Kreka in tovarišev na ministra notranjih stvarij: Dne 6. novembra se volijo odborniki „zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo." Pri pripravi za to volitev so se baje pokazale velike nepravilnosti in nezakonito postopanje. V javnih listih in v zasebnih poročih, ki smo jih dobili, sd zatrjuje, da se po preteklem reklama-cijskem roku še vedno vpisujejo imena v volilski zapisnik, da delajo zavodovi uradniki z vso silo za laško stranko, da se odpirajo došle glasovnice od strankarskih uradnikov m se jim tako daje prilika, primerno urediti svojo agitacijo, da se od posamnih volilnih komisarjev naravnost agitira za omenjeno stranko itd. V skrbi za volilce in zavod, vprašamo : „Ali hoče minister priprave k volitvi v omenjeni zavod temeljito dati preiskati in prirediti, kar je treba, da se bo zakonito volilo. Na Dunaju, dnč 28. oktobra 1897. Slaba obramba nagodbe. Iz Zagreba, 24. okt. Hrvatska vladna stranka se ne more nikdar dosta nahvaliti nagodbe sklenjene med Hrvatsko in Ogersko leta 1868. Ta nagodba jim je neki palladij, 8 katerim se morejo braniti pravice hrvatskega naroda v vseh zadevah. Moramo priznati, da nagodba zares ni tako slaba, kakor bi kdo sodil po onih borbah, katere je vodila proti njej najpreje stranka prava, ki ni te nagodbe nikdar priznala, zdaj pa sedanja zedinjena opozicija, ki deloma priznaje nagodbo, ali ob enem zahteva, da se točno izpolnuje od mažarske strani. T» nagodba ne bi bila pri hr-vatskej opoziciji nikdar tako omražena, da se je vedno točno in pošteno vršila od vseh državnih faktorjev. Ia ravno tega ni bilo precej od početka do dandanes, marveč so se razne točke te nagodbe kršile leto za letom, če tudi se je od hrvatske strani pritoževalo radi take nepoštene prakse ogerske vlade. Seveda pritožbe niso do zdaj nič pomagale, Mažari postajajo čim dalje bolj agresivni, kar nam dokazujejo dogodki na Reki, poraba mažarskega jezika pri zajedniških uradih in domobranstvu, razobešanje mažareke zastave ter financijalni naši odnošaji. Vse to, kar sem tukaj v kratko navedel, je proti omenjeni nagodbi, a hrvatski poslanci na ogerskem saboru vendar le niso nikdar toliko pogumni, da bi se zares uprli krivemu tolmačenju nagodbe in potožili na krivice, ki iz tega izvirajo za hrvatski narod. Pač se bere po vladnih listih, kako so se zedi-nili hrvatski poslanci zadnji čas v svojem klubu na ogerskem saboru za obrambo hrvatskih pravic, ali v istini niso storili nič in ne bodo storili, ker jim manjka pravega poguma in odločnosti. Morda se spregovori kakšna beseda prav pohlevno že za to, ker so v novejšem času začeli proti takemu malomarnemu zastopanju hrvatskih koristij govoriti in pisati sami mažaronski njihovi privrženci. Ali tudi to ne bode nič pomoglo ; le ko bi se naši poslanci postavili čisto odločno proti samovoljnemu tolmačenju nagodbe ter bili pripravni tudi izstopiti iz ogerskega saboia, ko se njihove pritožbe ne bi uvažile, moglo bi se zabrniti na bolje. Kakor pa se zdaj ponašajo naši poslanci, ne moremo pričakovati nobene spremembe na bolje pač pa na gorje. O tem smo se prepričali zopet zadnje dni. Ni temu dolgo, kar smo brali po ogerskih časopisih, da so se potožili budimpeštanski trgovci, da dobivajo od hrvatekih sodnij rešitve o tožbah, katere imajo oni z nekimi trgovci v požeškej županiji, pisane le v hrvatskem jeziku brez mažarskega prevoda. Veled te pritožbe pravijo isti časopisi, a med njimi prvi „Pester Lloyd", da je minister trgovine odločil za te trgovce tako, da oni niso dolžni sprejemati hrvatske odloke od hrvatskih sodnij. Taka rešitev pa je popolnoma protivna nagodbi, kajti po njej je Hrvatska avtonomna v sodnijskih zadevab, in nobeden ogerski minister nima pravice mešati se v hrvatske sodnijske zadeve, a najmanje še odločevati glede jezika, kajti ta je za vse urade na EJrvat-skem le jedino hrvatski. Pa tudi ni verjetno, da bi bil ogerski minister odgovoril v tem smislu, kakor to poročajo mažarski časopisi. Bržkone je opozoril budimpeštaneke trgovce na ono naredbo ogerske in hrvatske vlade, po katerej morejo hrvatske stranke zahtevati od svojih sodnij, če dobe iz Ogerske kakšno razsodbo v mažarskem jeziku, hrvatski prevod, in ravno tako zopet mažarske stranke na Ogerskem od svojih sodnij mažarski prevod, če dobć od hrvatskih sodnij hrvatske odloke. To je čisto pametna in dobra vredba za stranke. Poročilo mažarskih listov je tedaj tendenci-jozno in naperjeno proti Hrvatskej, pa se čudimo posebno vredniku „Pester Lloyda", dr. Falku, in pa glavnemu sodelavcu tega lista, poslancu Gjurkoviću, katera se smatrata za najboljša poznavalca nagodbe, da jo tako krivo razumevata in na škodo Hrvatske tolmačita. Kako more biti mažarsko občinstvo pod-učeno o naših zadevah, če glavna poznavalca (I) naših odnošajev tako krivo sodita o njih. A v zadnjej sednici ogerskega sabora, ko se je razpravljalo o predlogu gledć financijalne nagodbe med Ogersko in Avstrijo, da se podaljša za jedno leto, vzdignila se je mažarska opozicija proti onej točki v zakonskej osnovi, katera omenja tudi Hrvatske, češ, da tukaj ni treba omenjati Hrvatske, kajti med njo in Ogersko se more skleniti financi-jalna nagodba brez ozira na nagodbo med Ogersko in Avstrijo. Poslanec Polonyi je napadal mažarsko vlado eelo radi tega, kar se je godilo pred nedavnim na Hrvatskem, češ, da ne zna braniti svojih državljanov, da tukaj ginejo Mažari. Ta poslanec mora biti zares slab geograf, ker ne da na Hrvatskem ne ginejo Mažari, ker v omenjenih krajih, kjer so se godili nemiri, ni žive mažarske duše, pač pa ginejo Hrvati ravno radi nesrečne mažarske politike. Kar se tiče pa financijalne nagodbe med Ogersko in Hrvatsko, se more po postavi od 1. 1868 sklepati še le potem, ko je bila sklenjena med Ogersko in Avstrijo, kajti po točki 12. te postave se ima opredeliti prinos Hrvatske za splošne zadeve na temelju istih službenih podatkov, po katerih je bil odmerjen prinos Ogerske in Avstrije z ozirom na davčno moč Hrvatske. Tako se glasi postava, ki se more pa spremeniti le po regnikularnih deput&cijah, izvoljenih iz ogerskega in hrvatskega sabora, nikdar pa ne po samovolji mažarske stranke. In vendar ne pomeni ta razprava v ogerskem saboru nič druzega, nego nasilno in krivo tolmačenje omenjene postave. In kaj mislite, je-li je kdo zavrnil te napade na na-godbeno postavo ? Kaj še. Sam ogerski minister je potegnil z mažarsko opozicijo, a hrvatski poslanci so molčali, razven glasovitega (!) Gjurkovića, ki je odobraval take nazore. Zdaj pa recite, če je mogoče pričakovati od takih poslancev kake pomoči za Hrvatsko, ko popuščajo Mažarom celo kršiti državne temeljne postave, ki bi morale biti spoštovane jeduako od vseh strank. Iz vsega se pa vidi, da vlada zdaj na Ogerskem moč jačega; a to bode trajalo tako dolgo, dokler se temu ne uprejo odločni in pogumni možje in probujeni narodi na Ogerskem. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 30. oktobra. Zadnja seja avstrijske poslanske »bornice, ki se je pričela, kakor znano, 28. oktobra po sedmi uri zvečer in ee zaključila 29. oktobra po osmi uri zvečer ter je torej trajala nad 25 ur, je pravi unicum v avstrijski parlamentarni zgodovini. Nekaj podobnega je bilo sicer že 1. 1848, ko je nekak permanentni odsek avstrijskega državnega zbora zboroval nepretrgano mesec dnij v dunajski zimski jahalnici. Toda tedaj se je govorilo in razpravljalo vse drugače in so vsakemu članu privoščili dovolj potrebnega počitka. Do sedaj najdaljša seja poslanske zbornice se je vrSila 15. jun. 1895, v kateri so mladočeški obstrukci-jonisti hoteli preprečiti davčno preosnovo. Ta seja je trajala 16 ur. Pol ure je bila krajSa 19. dec. 1880, ki je trajala od 10. ure dopoldne do pol-Stirih zjutraj. Na dnevnem redu je bila verifikacija volitev iz gorenjeavstrijskega veleposestva. Tudi takrat se je odlikovala levica s sedaj navadnimi predlogi na glasovanje po imenih. Toda takih Škandaloznih, otročje-bedastih prizorov, kakor se pojavljajo sedaj, posebno pa v zadnji nočni seji, dosedaj Se ni poznal avstrijski, in menimo, tudi noben drugi evropski parlament. Dosedaj najdaljša seja, kar jih pozna svetovna zgodovina, je bila sicer v angleškem parlamentu 1. 1882, ki je trajala celih 32 ur, toda takih brezplodnih komedij gotovo niso uganjali zastopniki angleškega naroda, kakor naSi nemSki »olikanci". Le Skoda za dragi čas in pa ogrome svote, ki jih morajo plačevati avstrijski davkoplačevalci za take prismodarije. Legitimacijski odsek je v svoji drugi seji predvčeranjim dopoludne razdelil zopet nekaj volilnih aktov mej posamezne člane odseka. Akte o izvolitvi pesi. dr. Bulata je izročil odsek posl. dr. La-ginji, one o izvolitvi poslancev poljskega kluba pa vse klubovim tovarišem v smislu sklepa prve odse-kove seje, o katerem smo že izrekli svoje mnenje. Posl. Barwinski je poslal „N. Fr. Presse" popravek z ozirom na njeno poročilo o prvi odsekovi seji, v katerem izjavlja, da je neresnično poročilo poslanca Daszynskega, češ da so se za volitve v okraju posl. Barwinskega dogajali umori in poboji in da je to sodnijsko dokazano. Posl. Barwinski ne pravi, da je omenjeni list napačno poročal, marveč le, da je neresnično, kar je izjavil njegov nasprotnik v legiti-macijskem odseku. Ako torej temu ni tako, bi bila večina odseka kaj lahko glasovala za javnost pri od-sekovih razpravah, kajti tu bi se bili lahko prepričali o neresničnosti trditev nasprotnikov poljskega kluba. Sicer pa je celemu svetu znano, da se povodom volitev ne zgodi nikjer toliko nepravilnostij in nasilstva, kakor ravno v Galiciji, in ako se morda ravno v Barwinskega okraju niso zgodili taki zločini, dogajali so se v okrajih nekaterih drugih zastopnikov poljskega gospodujočega stanu. Zunanji minister grof Goluhovski poda se prihodnji teden, kakor smo omenili včeraj po poročilu „Agenzia Štefani", katero potrjuje tudi du- najski „Framdenblatt", v Italijo, da obišče kralja Umberto kot zaveznika Avstro Ogerske, kar mu dosedaj še ni bilo možno storiti. Vsprejem našega zunanjega ministra pa se ne vrši v Rimu, marveč v Monzi iz čisto jasnega vzroka. Do sedaj namreč še ni noben član katoliške avstrijske vladarske hiše po-setil italijanskega kralja v Rimu, ker pripoznava vsak katoličan, da Rim ni prava stolica Umbertova, marveč po pravici še vedno pripada vrhovnemu poglavarju cerkve, akoravno ga je italijanska vlada oropala te posesti. Pruski Nemci *a avstrijske „zatirance". „Koln. Zeitg.« poroča, da priredi vseaemška zveza dnč 12. novembra v Berolinu shod, na katerega bodo povabili več avstrijskih nemških poslancev, da jim poročajo o „neznosnem" položaju Nemcev v Avstriji. Po teh poročilih se bodo nemški prijatelji natančno poučili o razmerah v Avstriji in vedeli potem uravnati svoje korake v pomoč „zatiranemu nemštvu" v našem cesarstvu. Najbrže pa iz te moke ne bo nič kruha, kajti z druge strani se poroča, da bo pruska vlada napela vse moči, da prepreči nameravani shod ter pokaže našim Miheljnom, da onostran meje ni prostora za take stvari. Srbski ministerski predsednik o domačih razmerah. Novi načeluik srbskega kabineta Gjorgjević je izjavil v nekem pogovoru sotrud-niku mažarskega lista „Bud. Hirlap" mej drugim tudi nastopno: Evropsko časopisje se zelo moti, ako trdi, da je provzročitelj krize v Simicevem kabinetu razkralj Milan. Jedini vzrok je bila prejšnja vlada sama, ki je izgubila popolnoma vse zaupanje kralja Aleksandra. Neizmerno se veselim, pravi kabinetni načelnik nadalje, da me je kralj pozval na to mesto in sicer ne na priporočilo Milanovo. Zagotavljam, da razun kralju nikomur ne bom dovolil vtikati se v moje posle, ker hočem s svojimi tovariši napraviti zopet jedenkrat red v Srbiji. Zboljšati hočemo drž. finance, red in pravičnost uvesti v upravo in pravosodje ter preveč s politiko se pečajoč srbski narod navajati k častnemu delu. Nadalje izjavlja ministerski predsednik, da se prav nič ne ozira na pisavo domačih listov, z vso strogostjo pa bode zasledoval onega, ki bi se predrznil napasti kralja ali njegove stariše. V zunanji politiki ne nastopi nikaka sprememba, ker ni potrebna, napram vsem velevlastim hoče njegova vlada gojiti najboljše razmere. O kakem tajnem nalogu pa, kakor pišejo razni listi, ne more biti govora, kajti kar se tiče Milana in Natalije, spada vse v domačo kraljevo zadevo. S tem je torej Gjorgjevie razložil svoj načrt ter hotel a pri-ori odbiti od sebe vse napade na njegovo osebo in njegovo vlado. Da se mu bo to posrečilo, o tem je sam najmanj prepričan. Nekaj statistike o elektrarnah v Nemčiji. Ker si Ljubljana ravnokar gradi svojo veliko elektrarno, utegnili bi mnogim bralcem ustreči, ako jim v kratkem navedemo, kako napreduje električna razsvetljava drugod. V nastopnih vrstah objavljamo nekoliko podatkov o številu in obsegu elektrarn na Nemškem, to je v onem ozemlju, ki spada sedaj k nemškemu cesarstvu. Te podatke smo posneli v Berolinu izhajajočemu strokovnemu listu „Elektrotechnische Zeit-schrift", kateri že več let zaporedoma svojim bralcem podaja kolikor največ natančno statistiko o stanju električne razsvetljave in o številu elektrarn. Zadnja v letošnjem letniku objavljena statistika se naslanja na stanje dne 1. marcija t. 1. Glasom te statistike je ob tem času delovalo na Nemškem 265 večjih elektrarn, t. j. takih javnih električnih central ali naprav, ki oskrbujejo po cela mesta ali kraje z električno eneržijo za razsvetljavo ali za elektromotorje. V tem številu pa niso zapopadene one elektrarne, iz katerih dobivajo po raznih mestih električne železnice svojo gonilno silo, prav tako tudi ne one manjše centrale ali elektrarne, ki služijo razsvetljavi jedino le posamnih poslopij, in svojih tokovodov nimajo napeljanih po javnem svetu, čez ceste in ulice. Število takih privatnih elektrarn pa je zelo veliko, ker ima n. pr. večina večjih tovarn svojo lastno električno razsvetljavo. Izmed teh 265 javnih elektrarn je 41 lastnina dotičnih mest ali občin, v katerih se nahajajo, druge pa so lastnina ali posameznih podjetnikov ali delniških družb. Najmanjše mesto, ki ima svojo elektrarno, je mesto Diedolshausen, ki šteje le 1051 prebivalcev, največja mesta pa so Monakovo, Vratislava in Draždane. Kot gonilna sila služi pri 151 elektrarnah vodena para, pri 45 voda, pri 6 svetilni plin, pri jedni stiskan zrak, pri drugih pa ali voda in vodene pare ob jednem, ali pa voda in plin, ali pare in plin. Posebno ondu, kjer služi voda kot gonilna sila in je ob času suše primanjkuje, stoje za tak slučaj parni stroji ali plinovi stroji v rezervi. Ako se stroji pri vseh elektrarnah popolnem izkoriščajo, dobiva se 28.236-6 kilovatov ali 78,236.600 vatov električne eneržije. Ce se računi, d* troši normalna žarnica s svetlivostjo 16 sveč 50 vatov, potem dajejo vse nemške javne elektrarne električne eneržije za 1,668.587 ob istem času svetečih normalnih žarnic. Kakor je pač lahko umevno, razlikujejo se posamezne elektrarne zelo po svoji velikosti. Največje elektrarne so: v Berolinu, Mauer-strasse, za 5486 kilovatov, v Hamburgu, Zollvereins-niederlage, za 4760, v Hamburgu, Poststrasse, za 4182, v Lipsiji za 2300, v Stuttgartu za 2130, v Draždanih za 2088 kilovatov, najmanjše je v že omenjenem Diedolshausenu za 4 kilovate, s katero je sUknenih 60 normalnih žarnic in 8 obločnic po 10 arapezov. V obče prevaguje število manjših elektrarn število velikih, kajti čez 200 elektrarn daje skupaj manj kakor 1000 kilovatov. Kar zahteva sistem električnih tokov, nahajamo pri 163 elektrarnah istomerni tok in akumulaturje, pri 41 istomerni tok brez akumulatorjev, pri 26 izmenični tok, pri 16 vrtilni tok, pri 11 mešani sistem, namreč vrtilni tok, katerega pred uporabo pretvarjajo v istomernega, pri 3 pa izmenični tok, katerega pred uporabo istotako pretvarjajo v istomernega, pri 5 elektrarnah pa sistem toka ni označen. Akumulatorji so na Nemškem zelo razširjeni, navzlic temu, da so dragi in da gre pri njih okoli 20% električne eneržije v izgubo, kajti nahajamo jih pri 177 elektrarnah. Dne prvega marcija 1897 je bilo s temi 265 elektrarnami zvezanih 1,025.785 normalnih žarnic, 25.024 obločnic po 10 amperov in elektiomotorjev, ki činijo skupaj delo 21.809'3 konjskih sil; od teh pripada na Berolin 187.071 žarnic, 7131 obločnic in elektromotorjev za 6449 konjskih sil. Najstarejša elektrarna je v Berolinu v Mark-grafeustrasse ter funkcijonira od meseca avgusta 1. 1885 ; vse druge so nastale pozneje in njih število se množi progresivno od leta do leta. Do konca leta 1888 je bilo delovalo le 18 elektrarn, do konca leta 1893 je njih število naraslo na 109, leta 1894 se jih je prometu izročilo 36, 1895 leta 53, 1896 leta 50, in 1897 leta do prvega marcija 10. Ob istem času se je gradilo ali vsaj že dtflnitivno sklenilo graditi še 82 novih elektrarn, tako da bode v kratkem času število elektrarn večje nego 300. Pa ne samo, da se gradijo nove elektrarne, zanimivo je tudi dejstvo, da se kaže malo ne povsod potreba že obstoječe razširiti in povečati. Bralčevo pozornost hočemo še obrniti na to, da se rabi, kakor smo že poprej omenili, pri 6 elektrarnah svetilni plin kot gonilna sila. Take elektrarne so v Bohumu za 124 kilovatov, v Dessau-ju za 124, v Hagenu za 52, v Neuwiedu za 24, v Radolfzellu za 90 in v Zehlendorfu pri Berolinu za 60 kilovatov. Pri teh elektrarnah se izdeluje iz premoga svetilni plin, a se ne rabi neposredno za razsvetljavo, ampak za gonilno silo pri plinovih motorjih, ki vrte dina-mostroje, iz katerih se dobiva električni tok. To dejstvo kaže, da mora plin v teh krajih biti prav po ceni, kajti sicer bi ta dvojna pretvorba eneržije iz jedne oblike v drugo bila predraga. Iz navedenih številk se da posneti, da električna razsvetljava v Nemčiji od dne do dne pridobiva več veljave. To se razvidi tudi iz nastopnih številk. Leta 1894 je bilo z elekrarnami zvezanih 493.081 žarnic, leta 1895 pa 602.986; obločnic je bilo 1894 leta 12.357, 1895 leta 15.396, in elektromotorjev je bilo 1894 leta za 5635, 1895 leta za 10.254 in dne 1. marcija 1897 že za 21.809 konjskih sil. Dočim se je od leta 1895 sem število elektrarn pomnožilo le za 47-2%, pomnožilo se je število žarnic za 70'1 %, število obločnic za 62 5% in število elektromotorjev izraženo v številu konjskih sil za celih 112-7% Gotovo lep napredek! Se. Tedenski koledar. Nedelja 31. oktobra: 21. pobink. Volbenk šk. evang.: Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. — Ponedeljek, 1. novembra: Vsi svetniki. — Torek, 2. novembra: Spomin vernih duš. — Sred», 3. novembra: Just m., Hubert Sk. — Četrtek, 4. nov. Karol Bor. «k. — Petek, 5. nov.: Emerik, vojvoda ogerski. — Sobota, 6. nov.: Lenart sp. — Lunin spremili: Prvi krajec 1. novembra ob 3. uri 35 min. pop. — Solnce izide 5. nov. ob O. uri 53 min., zaide pa ob 4. uri 36 min. — D a n se skrči v nov. za 1 uro 14 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. oktobra. (Kdor več da, tisti me ima.) O agitaciji za deželnoiborsko volitev, za katero se je ogrel tudi dr. Tavčar, dobili smo več poročil, ki so posebe v tem jedina, da dr. Tavčar pri agitaciji povsod nastopa kot deželni odbornik, ter da govori, da bodo volilci vse dobili za svoje potrebe, ako volijo od njega priporočenega kandidata, nič pa da ne dobć, ako volijo klerikalca. Brez ozira na to, da vkljub intimni zvezi slovenskih in nemških liberalcev v dež. zboru, tudi dr. Tavčar ne more dati vsega, kar volilci zahtevajo, moramo reči, da je stališče, na katero se s tem postavlja dr. Tavčar, zelo nizko in kvarljivo za naš narod. Ako narod vzgojujemo na način dr. Tavčarjev, potem ga bi imel na svoji strani tisti. ki več ima, potem je našim narodnim nasprotnikom pot mej narod odprta na stežaj. Iz osebno-strankarskih ozirov mej narod sejati tako nizkotno naziranje, zdi se nam jako nevarno, a mi upamo, da zavedni narod ne bo šel na take limanice. (Z Notranjskega) smo dobili oklic brezimnega osnovalnega odbora, ki sklicuje za 31. okt. pri Vičiču v Postojni občni zbor, na katerem se ima osnovati politično in gospodarko društvo za Notranjsko. O tem novem društvu govorili bomo eeveda še le tedaj, ko so nam znani možje, ki bodo druStvo vodili, in pa pravila; že danes pa moramo reči, da se nam zdi jako sumljiv nastopni stavek oklica: .Prepuščati moramo рг» zajedno veakemu svoja načela in svoje nazore in ne odbijati nikogar iz naših vrst, kateri boče delati v prid naSemu narodu.« Taki stavki so največje nesmisli. Kdor tako misli, tak hoče hišo zgraditi brez temelja. Torej somišljeniki pozor! (Še vedno ljubljanske nnnej .Narod* se še vedno ne more potolažiti, da se mu ni posrečilo očrniti pred slov. svetom ljubljanske uršulinke. Mi smo „Nar.. neosnovane trditve po zasluženju odbili in tudi zasluge »Nar.« gospode za prospeh nemčurstva na Kranjskem in zlasti v Ljubljani postavili v pravo luč. Danes samo konstatujemo, da »Nar.* sam našim dotičnim z dokazi podprtim trditvam ne oporeka, ampak se v obnemogli svoji jezici zaletava v — knezoškofijski ordinarijat. kateremu očita, da se v njem skoraj izključno šopiri nemškutarsko nadutetvo. Strast pravijo, da slepi, in menda je res tako. Kajti drugače bi .Narod« vendar ne mogel tako grdo pačiti resnice. Knezoškofijski ordinarijat je za vladanja sedanjega knezoškofa čisto nemške napise nadomestil z dvojezičnimi in uraduje na slovenske uloge slovenski, na nemške pa nemški, uprav tako kakor — ljubljanski magistrat. Kaj torej gg. Tavčar in Malovrh od njega še «lotevata? Znosita naj se rajši nad evojim pristašem absolutno-narodnega kopita — ljubljanskim županom. (Slavnostni dnevi v uršulinskem samostanu v Škofji Loki.) Poroča se nam : Prošli teden je bil zelo vesel za samostan č. gospej uršulink v Škofji Loki. Prevzvišeni gospod knezoškof so že v nedeljo prišli v Skofjo Loko in naslednja dva dneva imeli kauonično vizitacijo v samostanu. V sredo pa se je vršila prelepa slavnost. Slovesno obljubo so storile č. korna sestra Mihaela S m i t e k in sestre lajike: Vincencija Težak, Pilomena M o h o r č i č, Alek-sija Dolar in Valentina Mrak. Slovesno pa so bile preoblečene in vsprejete v samostan : Leopoldina G r č a r za komo sestro, Ana Adamič in Alojzija L e g a n za sestri lajike. — V četrtek se je vršila volitev prednice. Zopet je bila izvoljena č. gospa M. Katarina M a j h n i č , ki je že doslej 6 let opravljala to težavno službo. Prevzvišeni gospod knezoškof so jo kot tako predstavili v ginljivih be- sedah zbranim gospem, omenili pa, da je treba še papeževega dovoljenja, da je izvolitev pravomočna, ker je omenjena gospa že voljena v tretjič. — Prot večeru so se prevzvišeni gospod knezoškof odpeljali v Ljubljano. (Novo mašo) obhaja na Vseh svetnikov dan v Rimu naš rojak g. dr. Mih. Opeka. Dobro znanemu slovenskemu pesniku — novomašniku: Na mnoga leta! (Slovensko gledališče.) Verdijeva opera „L» Traviata" je sinoči v slovenskem gledališču lepo vspela. Gdč. Sevčikova, gg. Raskovič, Nolli so se posebno odlikovali v svojih ulogah. — Tudi manjše uloge so drugi igralci prav povoljno izvrševali. Si-nočna predstava je pokazala, da je slovenskega gledališča opera res nekaj nenavadnega za pokrajineko mesto, kakor je Ljubljana. (Darilo za reSitev življenja) je priznala in 26 gld. 25 kr. izplačala dež. vlada Ivanu Crniču iz Erasinca, ker je 9. julija t. 1. rešil iz vode dečka Petra Pezdirca. (Posvetovanje v Žireh.) Ponedeljkov „Sloveneki Narod" ima kratko poročilo o poevetovanju v Žireh gledć deželnozborske volitve v idrijsko - vipavskem okraju. Ker poroča „Narod", povemo še mi. V nedeljo jutro je oznanil občinski sluga, da bode popoludne ob 3. uri v Zireh e h o d. Kje bode, sam ni vedel. Rekel je, da bodo to odločili gospodje, ko pridejo v Ziri. Govorilo in oznanjalo se je pa že preje več duij, da pride na shod dr. Tavčar ter predstavi tukaj kandidata. Popoludne ob 3. uri ee pripelje več gospodov iz Idrije. Gledali smo za vozom in videli, da so jo zavili v Novo Vas k županu g. Sedeju. Sklepali smo iz tega, da se bode vršil tukaj shod. Mej drugimi sta šla na „shod" tudi domača dva gospoda duhovnika ter vikar Hlad-nik iz Črnega Vrha in „kapelan" Oswald iz Idrije. Okolu ure pride dr. Tavčar v sobo, kjer je imel biti shod. Vikar Illadnik zahteva, naj se voli predsednik, ter predlaga gosp. župnika. — Dr. Tavčar pa vstane ter pravi: Predsednika ne bomo volili nobenega, ker nimamo shoda. Zbrali smo se le na prijateljsko posvetovanje, koga naj volijo Zirovci v deželni zbor. Tako smo ostali brez predsednika. Prvi se je pri naslednjem „posvetovanju" oglasil k besedi dr. Tavčar ter razlagal, da prihaja kakor deželni odbornik ; kot tak zastopa tudi koristi Zirovcev. Ako bodo 16. novembra Zirovci volili njegovega kandidata, dosegli bodo vse, ako pa klerikalnega, ničesar. Dobro naj torej pomislijo, gre se jim za novo šolo, urejenje vode in še mnogo druzega. On dobro pozna vse potrebe, bolj „kakor kak strgan duhovnik". Ker se je predrznil vikar Hladnik dr Tavčarju včasih vmes poseči, dobil je naposled olikan odgovor : Molčite, vi še tega ne veste, kar vaša kuharica! — Ko je dr. Tavčar končal, govoril je vikar Hladnik in pokazal, kako katoliško - narodna stranka dela v prospeh slovenskega ljudstva. Od poslancev zahteva, da so dobri katoličani, dobri Slovenci in so jim na srcu gospodarske potrebe slovenskega naroda. V nadaljnem govoru kaže Hladnik, kako se je narodna stranka, na Čelu ji navzoči dr. Tavčar, pregrešila proti ljudstvu slovenskemu s svojo zvezo z odpadnikom Schweglom in Nemci. — Celo v deželni šolski svet so narodnjaki poslali Nemca Schfcffdrja. Kazal je, koliko koristnih zadrug je že ustanovila kat. stranka, v tem ko liberalizem vse podira. Krščanske stranke nazor je : Ne ločitve, združitve zdaj so časi. Toraj postave o kmetskih domovih treba. (Dr. Tavčar kliče: Ko se vam tako smilijo ti ubogi kočarji, jih bo črnovrški vikar pa vsaj, ko umr6, zastonj pokopal I Hladnik: Veste, gospod doktor, več sem jih že jaz zastonj pokopal, kakor jih je dr. Tavčar zastonj zastopal.) Treba je deželne zavarovalnice, nadaljuje Hladnik. Kdo se ji ustavlja, kdo dela za njo ? Klerikalec Žitnik jo je sprožil iz nova, — prijatelj in somišljenik dr. Tavčarjev, Ivan Hribar, ji nasprotuje. Isto velja o mirovnih sodiščih, kakoršno je pred kratkim notar Gruntar priporočal. Katoliški shod 1. 1893 je prvi na Slovenskem stavil resolucijo, naj se snujejo mirovna sodišča. To bi bile obče potrebe. Pa tudi za krajevne potrebe ni doslej nič skrbela liberalna stranka. Dr. Tavčar se je n. pr. izognil novi cesti in popravi stare idrijsko ceste. In vendar je to vitalno vprašanje za Zirovce. Katoliška narodna stranka je vedno delala v tem zmislu in bode še nadalje, zato naj volijo moža katol. nar. etranke 1 Po kratkem premolku se oglasi Oswald iz Idrije in prav tako kratko s številkami pokaže, kako dela liberalna strauka proti koristim kmeta. Zato zastopnik kmečkega okraja uikdar ne sme sedeti v sedanjem kluba mestnih poslancev. Tudi trditev dr. Tavčarjeva : Naša stranka je najmočnejša, ne more nikogar speljati, ker je neresnična. Saj je vendar mnogo več katoliško-narodnih poslancev, če pa prišteva k svoji stranki Nemce, slobodno mu : Pošten narodnjak v tak klub ne vstopi. Dr. Tavčar je mej šumom odgovarjal na dolgo in široko najprej „učenjaku" Oswaldu, potem „poštenjaku" Hlad-niku. Vmes je marsikatero zvedel. Zlasti je zaropotalo, ko je vedno in vedno čvekal o kapelanih v deželnem zboru. Nismo mu pustili dalje, dokler ni popravil v toliko, da je rekel: No, so pa duhovni 1 Da je vmes vpletel seveda dr. Tavčar tudi „brata Jakoba" v Ljubljani, posebej še omenjati ni potreba. Končal je : „Zdaj pa nobenemu več ne odgovarjam". In tudi ni več odgovarjal, ampak kar zmanjkalo ga je. Prišlo ni do nobenega sklepa, predstavil se ni noben kandidat, predsednika so se bali: in to naj je poraz katol. narodne stranke? Mar je ona sklicala „posvetovanje" in ne dr. Tavčar ? „Slov. Narod" pripoveduje še o posvetovanjih v drugih dveh gostilnah. Uspeh teh posvetovanj je bil enak kakor v prvi. Mislim pa, da vendar le ne bom imenoval „posvetovanje" takega divjega vpitja, kakoršno je bilo vsaj v zadnji gostilni. Dr. Tavčar je moral biti tu nezadovoljen: Zabavljal je on, zabavljalo se je prav krepko ujemu ; smešil je nasprotnike, osmešil sam sebe (katol. narodni stranki šteje za neodpustljiv greh, da je bila za dvojezične napise ; v odgovor je dobil brž: Vi ste bili naš advokat!); imponirati in ustrahovati je hotel s svojim glasom, od nasprotne strani so ga skoro prevpili po geslu : bčt z betom. Iz Zirov je odhajal dr. Tavčar z zavestjo, da imajo tudi Zirovci še svoje glave, ki se ne vpo-gnejo pred njim, marveč tudi pri volitvah delajo po svojem prepričanji. (Izžrebani porotniki) 29. oktobra t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotne sodbe, ki se prično koncem novembra, nastopni gg.: Arko Franc, posestnik v Postojni; Bayer Mihael, trgovinski družnik v Ljubljani; Belec Anton, posestnik v Šent Vidu nad Ljubljano ; Dru-škovič Andrej, trgovec v Ljubljani; Detela Karol, posestnik v Dobu ; Frohlich Armard, hišni posestnik v Ljubljani; Florian Karol, knjigotržec v Kranju ; Frohlich Anton, hišni posestnik; Galle Anton, notarski kandidat v Ljubljani; Goričnik Franc, trgovec v Ljubljani; Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranju ; Hofmann Viktor, deželni računski svetnik v Ljubljani ; dr. Horvat Franc, odvetniški kandidat v Ljubljani; Hren Franc, veletržec v Ljubljani; Ja-neseh Janez, tovarnar v Ljubljani; Kapsch Jakob, zlatar v Ljubljani; Kuttin Franc, trgovec v Postojni ; Liuinger Janez, hišni posestnik; Pleiweiss Jožef, hišni posestnik v Ljubljani ; Pock Franc, graver v Ljubljani; Pintar Anton, trgovec v Kranju ; Peruzzi Martin, posestnik v Lipah na Barju ; Re-cher Viktor, hišni posestnik v Ljubljani; Sark Franc, krojaški mojster v Ljubljani; Schumi Luka, krojaški mojster v Ljubljani; Stedry Guido, hišni posestnik v Ljubljani ; Strehar Jožef, mesar v Ljubljani ; Sušnik August, posestnik v Skofji loki; Si-herl Janez, župan v Cevicah pri Logatcu; Serko Franc, posestnik v Oirknici; Stare Julij, pivovar v Mengšu ; Tonnies Adolf, tovarnar v Ljubljani; Tol-lazzi Tomaž, posestnik v Logatcu; Vizjak Vinko, deželni računski revident v Ljubljani; Verbič Jožef, posestnik na Vrhniki; Widmayer Ludvig, prodajalec pohištva v Ljubljani. — Namestovalni porotniki : Accetto Valentin, zidarski mojster v Ljubljani; Babnik J»nez, trgovski poslovodja v Ljubljani; Blaznik Lorenc, hišni posestnik v Ljubljani; Erjavec Alojzij, čevljarski mojster v Ljubljani; Ham Jožef, mesar v Ljubljani; Hren Jožef, hišni posestnik v Ljubljani; Kollmann Friderik, knjigovodja v Ljubljani; Rand-hartinger Emil, menjalnice blagajnik ; Vrhunc Ant., trgovski pomočnik v Ljubljani. (Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.) Za prihodnje nove volitve predstojništva in razsodišča te zavarovalnice sta se dogovorila ljubljanski in slovensko hrvatski tržaški volilni odbor glede kandidatov in razglašata listo, v'kateri so priporočeni : A. Za predstojništvo — izmed podjetnikov v kategoriji I. član Schiwitz Matija Valentin, inženir v Trstu; namestnik: Man koč Ivan, veletržec v Trstu; v II. član: Tonnies Viljem, tovarnični družnik v Ljubljani; namestnik: A c h t s c h i n A. C., ključavničar v Ljubljani; v III. član: Kosler Peter, tovarnični družnik v Spodnji Šiški; namestnik: Luckmann Anton, tovarnični družnik v Ljubljani ; v IV. član: Supančič Filip, stavb, podjetnik v Ljubljani; namestnik: Treo Viljem, stavb, podjetnik v Ljubljani; v V. član: G a s-s n e r Andrej, tovarnar v Tržiču; namestnik: Grilc Luka, tovarnar v Zgoši; v VI. član: K u-Sar Josip, lastnik mlina v Domžalah; namestnik: Verbič Josip, tovarnar v Bistri pri Borovnici. — Izmed delavcev v kategoriji I. član: Gherbiz Valentin, kotlar v Trstu; n a-mestnik: Borri Anton, delavec v Trstu; v II. član:Krečic Andrej, mehanik pri Lloydu v Trstu ; namestnik: Sadež Ivan, livar v Trstu ; v III. član: ,Skof Fran, delovodja v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani; namestnik: Z a v a š n i k Fran, delovodja v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani; v IV. član: Kolman Friderik, uradnik kranjske stavbene družbe v Ljubljani; namestnik: arhitekt Wolf Anton, uradnik kranjske stavb, družbe v Ljubljani; v V. član: R п t i n g Karol, faktor tiskarne Kleinmayr & Bam-berg v Ljubljani ; namestnik: Gostinčar Josip, paznik v predilnici v Ljubljani ; v VI. član: Novak Alojzij, ključavničar v Velški papirnici; namestnik: Plevnik Josip, delavec v Velški papirnici. B. Za razsodišče izmed podjetnikov prieednik: Hribar Ivan, župan ljubljanski ; namestniki: 1. Bamberg Otomar, tovarnični družnik v Ljubljani ; 2. K n e z Ivan, solastnik opekarne v Ljubljani; 3. P e t e r c a Janez, lastnik opekarne v Črnučah pri Ljubljani; — izmed delavcev prisednik: Zaton Josip, kalafat v Trstu; namestniki: 1. Moravec Maks, tiskar v Trstu; 2. Rizzi Anton-Cillo, kalafat v Miljah ; 3. Pock Anton, livar v Trstu. — V predstojništvo voli vsaka kategorija zase, v razsodišče pa volijo podjetniki vseh šest kategorij skupaj iu delavci oziroma uradniki vseh šest kategorij skupaj. Volitvam je določen 6. d a n no-vembra letos ; do tega dne ob 4. uri popoludne morajo biti poslane glasovnice volitveni komisiji za delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. (V letošnjem avansement-u) so med drugimi postali tudi častniki nastopni deželani: Ernest T h i e n e 1 (pešpolk št. 70), Ivan Zupane (pešpolk št. 35), Josip Paternoster (pešpolk št. 90), Frid. B u k v i č (pešpolk št. 35), Jurij D e i s i n -ger (pešpolk št. 36), Beno Putteany (pešpolk št. 11), Adolf S t a m p f i (pešpolk št. 16), R. Rii-ling (pešpolk štev. 91), Albin Svetec (ulanec št. 6). (Iz Semiča.) Dne 28. t. m. ob 10. uri zvečer izdihnila je svojo plemenito dušo gospica Ivana Si-gon, učiteljica v Semiču, v 27. letu svoje starosti. — Bila je vrla in marljiva učiteljica. Blag jej spomin ! (Iz Celovca), dne 29. okt. V Ljubljani не že veselite telefona. No, tudi Celovčani ne bomo dolgo zaostajali za vami. V kakih treh tednih ga že dobimo. Drogi po strehah se pridno postavljajo in delajo druge potrebne priprave. Naročnikov je oglašenih nekaj nad 60. — Na vernih duš dan dne 2. nov. imajo celovški socijalni demokratje zopet shod. Voditelj, žid. dr. Ellenbogen z Dunaja bode poročal o predlogih socijaldemokratične frakcije v državnem zboru. Zadnji shod jim je bil vladni zastopnik razpustil. — Nemška književna družba sv. Jožefa šteje letos nad 19.000 udov. Udje dobivajo po 5 knjig. * * * (Sejmi po Slovenskem od 1. do ti. novembra.) Na Kranjskem: 2. v Črnomlju, Zagorju, na Jesenicah, Mirni, v Cerknici; S. na Mirni; 4. v Preski pri Medvodah; 6. v Kropi, Velikih Lašičah, MengSu, na Vrhniki, v Šentvidu pri Zatičini. — Na Slov. Štajerskem: 6. v Brežicah, na Rečici, pri sv. Lenartu v Slov. Goricah, pri Novi Cerkvi, v Sevnici na Dravi, pri sv. Vidu, v Ponkvi. — Na Primorskem: 2. v Trstu, Drcnčini, Glemoni in Sežani, 6. v St. Lenartu pod Allano. Društva. (Odbor slovenskega katol. akad. društva „Danica" na Dunaju) sestavil se je za zimski tečaj 1897/98 sledeče: jur. Val. Levič-nik, predsednik; fil. Anton Vadnal, podpredsednik ; lil. Rad. Bergaut, tajnik; fil. Bogomil Remec, blagajnik ; jur. Ivan Šinkovec, knjižničar; med. Ivan Hubad, arhivar. (Pevsko društvo „Slavec") bode na vseh svetih dan ob ur' popoludne svojim umrlim Članom pelo tri zbore žalostinke, ob velikem križu na starem pokopališču. — Meseca novembra pa se otvori društvena pevska šola ter se vabijo vsi oui, ki imajo veselje in nadarjenost do petja, da porabijo to ugodno priliko. Pouk v petja je brezplačeu. Vpisuje se vsaki ponedeljek iu sredo od 8.—9. ure zvečer v društvenih prostorih v „Na-roduem domu" (I. nadstropje, na levo). (N d r o d n i dom.) Ker ima dnd 3. novembra t. 1. občinski 8»et svojo redno mesečno sejo, preloži se za isti dan sklicani izredni občni zbor „Narodnega doma" na ponedeljek, dnč 8. novembra t. 1. ob šestih zvečer. Odbor „N&rodnega doma". Darovi. ZaJerauovo dijaško mizo: Neimenovan iz St. Vida 2 gld. — Neimenovan župnik iz Notranjske 3 gld. in nekaj obleke. — G. J. Ažman, župnik gorjanski, 3 gold. namestu venca na grob gospe Brus Stefaove. — Iz Sorice 7 gld. 50 kr. — Neimenovan 7 gld. — G. Ant. Nemec, župnik v Kokri, 2 gld. nam. venca na grob župn:ka Jos. Ger-čarja. — Krajni šolski svet v L-iškem potoku 3 gld. — Dobljena loška stava 8 gld. — Po vsakoletni navadi namestu prešic neimenovan mokar 5 gld. Za „Pripravniški dom": G. Ivan Lavrenčič, dekan v Smurtnem pri Litiji 5 gld. mesto venca na grob župuiku g. Jos. Gerčarju. — B ig plačaj ! Za nagrobni spominek: Gg. ljubljanski bogoslovci so darovali 4 4 kron za nagrobni spomenik svojemu pokojueniu tovarišu g. Matevžu Jeseuovcu. Telegrami. Dunaj, 30. oktobra. Ob 6. uri zvečer so je zaključila tajna in pričela zopet javna seja. Takoj pričetkom javne seje se prično burni prizori na levici, ki je od vseh stranij oblegala predsedniški oder, vsled česar je podpredsednik Abrahamowicz pretrgal sejo za nekaj minut. Po otvoritvi je dobil besedo progovornik posl. Jedrzejovicz, kar je dalo levičarjem zopet nov povod k škandalom. Z vso močjo so tolkli kričači ob pulte in v jednomer kričali nad predsednikom. Ker postaja vrišč z vsakim trenutkom večji, pretrga podpredsednik zopet sejo in izjavi po otvoritvi ob 8. uri, da je seja zaključena. To izjavo je spremljevala levica z gromovitim ploskanjem. Seja je trajala skupno 25 ur. Prihodnja seja se vrši v četrtek. Dunaj, 30. okt. O parlamentarnih praznikih skušala bo vlada doseči potom dogovorov vsprejem nagodbenega provizorija. Ako se jej to ne posreči, bo pa razpustila ali vsaj za dalje časa preložila državni zbor. Drugi menijo, da Badeni v kratkem izroči cesarju ostavko kabineta. — Dr. Kathrein je izjavil, da ne vsprejme pod nikakim pogojem predsedniškega mesta. — Vsled prenapetosti v zadnji seji je zbolelo več poslancev. Obnemogel je podpredsednik Kramar in nevarno zbolel vsled kapi poljski poslanec vit. Gorski. — Obstrukcijonisti se neizmerno vesele sijajne zmage, katero so dosegli v zadnji seji z uma svitlim mečem (1). Dunaj, 30. okt. „Wiener Zeitg." objavlja imenovanje inženerja pri kranjskem dežel, odboru Ivana Vladimira Hraskega rednim profesorjem kulturne tehnike na češki tehniški višji šoli v Pragi. Dunaj, 30. oktobra. Najvišje sodišče je zavrnilo pritožbo bratov Sorškar, katera je celjsko porotno sodišče radi umora obsodilo na smrt. ter je potrdilo obsodbo. Karlsruhe, 30. oktobra. Vspeh z včerajšnjim dnem završenih volitev v deželni zbor je nastopen: 27 mandatov so si priborili nacijonalni liberalci, 21 centrum, 5 socijalni demokratje, 5 demokratje. 2 konservativna stranka, 2 antisemitje in jednega slobodomiselna stranka. London, 30. oktobra. „Standard" poroča iz Carigrada, da je sultan naročil turškim pooblaščencem pri mirovni komisiji, naj se pogajanje dožene do prihodnje srede. Ekaekutivne dražbe. Franccta Poženela iz Prodgriž nepremakljivo posestvo (1373 gld.), terjatev 11 gld. ll'/i kr., dno 6. nov. in 11. dec. v Idriji. Jakoba Mi v ca iz Selc posestvo (2915 gld.) s pritiklino (73 gld.) dnu 8. nov. in 8. dec. v Cerknici. V «edanjem časa za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 53 1 W dorševo med. ribje olje 'W Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo, — Cena steklenioi 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefona št. OS je slav. občinstvu v poljubno porabo. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna. bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovosti.j in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poi to v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 33 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-14 2 Gosp. lekarnarju Piecoll-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piocoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-61 Provincijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. rs: najčistije lužne K1SELINE ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru. slabem želodcu. pomanjkanju slasti do jedi. zgagi itd., ter katarih v saplllh. zaslizenju, kašlju in (111.) hripavosti. 4 44 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnk-ah in trgovinah z jestvinami in vinom. I nirii h«»: 29. oktobra. Štefan Žužek, pekovski mojster in posestnik, 88 let, Florijanske ulice 12, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a 'jas opa-O zevanja Stanje barometra v :nai 2979" 4n| 7. zjutraj , 2. popol 746-4 7449 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 3 3 I sl. svzh.; jasno -06 46 sl. jzah. sl. svzh. megla jasno * * o 00 Srednja včerajšnja temperatura 3 7°, za 4-l° pod normalom .:•• . A? •»•• . ( V V: Zahvala. 738 1—1 O priliki prebritke izgube našega iskreno ljubljenega in najboljšega brata, strijca in svaka gospoda Ferdinand-a Kozak mesarskega mojstra, hišnega posestnika in corkvenega ključarja pri farni cerkvi sv. Petra došli so nam od blizo in daleč izrazi globokega sočutja. Prekrasni darovani venci in mnogobrojna udeležba pri pogrebu uteSili so vsaj nekoliko zadeta srca. Ni nam mogoče vsem častitim prijateljem, vsem preblagim sorodnikom in znancem rajneega zahvaliti se osebno, zato izrekamo tem potom svojo najglobo-kejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo visokočastiti duhovščini, v prvi vrsti preč. gospodu župniku M. Malonšku, kateri je preblagcmu pokojniku v zadnjih trenutkih njegovega življenja z iskrenimi molitvami na strani stal, častitim gospodom bogoslovcem za ginljivo petje, slavnemu telovadnemu društvu »Sokol«, slavni mesarski zadrugi, častitim šolskim in usmiljenim sestram, častitima zavodoma dečkov v Marijanišču in deklic pri Lichtenturnu in sploh vsem, ki so ranjcemu ska-zali zadnjo čast. Bog povrni! Ljubljana, dne 31. oktobra 1897. Žalujoči ostali. .S >- a s s a Л . S •Г! «* O- _ Zahvala. 737 1-1 Za mnoge in srčne dokaze odkritega sočutja, ki so nam povodom globoko žaleče ločitve našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata, deda in pradeda, gospoda Gašperja Achtschiiia, meščanu, hišnega posest., blvš. ključuv. mojstra, došli v tako obilni meri, kakor tudi za mnogoštevilno in tolažeče spremstvo pri pogrebu ter za krasne darovane vence izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem svojo najprisrčnejo zahvalo. LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1897. Žalujoči ostali. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a i i m no orna џ Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacesra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 19 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 47-38 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Cognac St. Julien najboljše tuzemske znamke prodaja samo tvrdka Kam & Murnih 734 3—1 špecerija in delikatesi*. Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hribolažki fluid). Z uspehom ga rabijo hribolazei, bieiklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici j gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo i mu okrožna lekarna v Korneuburgu 114 14 e pH Dunaju. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! m. Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušll-nloe za sadje ln zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperi, zboljšani sestav Vermolerov. — MHtllnloe, mlini za žito, stiskalnice (preie) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stlskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, H/g Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se Je posebno treba varovati! 182 li Zastopniki se iščejo. 265 20-16 Podpisana uljudno naznanjam, da sem se s svojo trgovino z umetnimi cvetlicami iz Slonovih ulic preselila ¥ barako Miklavčevo, za vodo ol> škofiji. Priporočam svoje izdelke: šopke, venoe itd. slavnemu občinstvu, zlasti prečastiti duhovščini za cerkveno porabo. 730 3-1 Razprodajaloem dovoljujem primeren popust. W® Hla&eifo ,Pri cvetlicah'. Ivan Kordik Prešernove (Slonove) ulice štev. 10—14, Ljubljana, priporoča svojo veliko izbero : norlmberškega ln galanterijskega blaga, zimskih čevljev, čevljev za telovadbo in gumi-čevljev vse velikosti; dalje jedilnega orodja: žilo, nožev in vilio s koščenimi in roženimi držali, tudi iz alpaka in alpaka-srebra, priznano najboljši proizvodi. 736 3—1 Za Miklavža: Veliko izbero igrač. Prodaja na debelo: ' tapetarje. Vsakovrstnega blaga za kramarje. Kadilne potrebščine za trafikante. ИГ Zunanja, nar-očiln se takoj zvršć. %athre»}?r; Usak kdor ljubi okusno kavo. hoče zdrav ostati ln si kaj prihraniti. 80420—17 Krčmarji in zasebniki, kateri žele kupiti «ЗГ pristna, naravna vina, ■se obrnejo naj se do 677 15-7 Pavla Sponza v Rovinju v Istri, kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzoroe belega in „mosoatO rosa", terana in belega Isterskega vina. Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. «5 i > S rQ QO >-. a CL, f 3 Si a « ^ Vi ■=> >J2 hJ o ~ > ^ a d »rt te o Ui O a. J3 O .o i— Ф " 2 rt tU N C " « > x ra £ u ^ И C h a m S 00 U ЈЛ as , □ a ф a S ts .— Ф i-" . i 8 * g i ° . a 1 -e M m > -g м^о) m U ~ "g § o'S J O. i- бОиЛ «S Д-š - — "m ® « Л Д > — -M a — j а O a >1B o rt v/l ce S o Ja -o ■ '3 rt bc oj » o -д a a 3 S. 55 л tit , • Tj ž ® JS C O s o ST— o n i .2 *"3 o I »N OJj u T-j л o. .o o a> rt ш C м £ a ** B c S-g'8 Ргеб. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico ZA slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken žametno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Arinenstraese 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam zahtevo. na M i d ■•«» Liniment. Capsici compos. 144 18 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—2 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Riohter-jeva lekarna pri zlatem leva v Prugi. ICH St. 36.855. 719 2-2 Razpis služb. V popolnitev obratnega оз< bja pri centrali mestne elektrarne ljubljanske razpisujeio se naslednje začasne službe: 1. služba II. strojnika z letno plato 700 gld.; 2. dve službi kurjačev z letno plačo po 600 gld.; 3. dve službi mazačev z letuo plačo po 400 gld.; 4. služba pomožnega delavca z letno plačo 400 gld.; 5. dve službi paznikov pri akumulatorskej pretikalnici z letno plačo po 600 gld. Z hteva se znioje slovenskega jezika v govoru in p savi. Pioti'ci za jedno ali drugo teh služb vlcže naj svoje redno kolkovane in pravilno opremljene proSnje — katerim naj prosilci za strojniško in kur-jaško službo priložč tudi nravnostuo spričevalo in dokazila o usposobljenosti — do dne 8. novembra t. 1. pri podpisanem magistratu Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 22. oktobra 1897. •c ZZSXZZZZZZXZZZZZ a* Ц Odlikovani 591 4—3 Ц M atelje za krščansko umetno slikarijo N N H N M H N M M N И N H Vilj. Jos. Lučke v Reichenau na Severo Češkem priporoča svoje priznano izvrstne posnetko najboljših in najslovitejsih del starejših in novejših slavnih laških, nemških, holandskih itd. mojstrov-umetnikov oljnato-slikarske smeri; izvršuje originalne kompozicije po naročilih na kositarju ali platnu v poljubni velikosti in najraznovrstnejših slogih posamnih umetnostnih dob za cerkve, sainostano, župnijo itđ. Izdeluje slike za bandera, kri zeva pota, oltarje, sliko Kristusa, Matere božje in svetnikov itd. Slike po dobrih fotografijah do naravne velikosti. Kristuse iz kositarja za poljske križe. Za slike preskrbljuje tudi slogu primerno okvire iz hrastovega lesa, pozlačene itd. od najpriprostejših do umetno izdelanih. Na Željo pošlje risbo in načrte za oltarne slike, za križeva pota pa vzorce z ali brez okvira franko na ogled. Najboljša priporočilna in priznalna pisma visokih dostojanstvenikov in korporacij so na uslugo. H И N M N K И M M И N N £ St. 35180. Razglas 710 3—2 mladeničem, ki stopajo y vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1898. 1., naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu bivajoči mladenči, kateri so bili rojeni 1877., 1876. in 1875. leta, se morajo osebno zglasiti v zapisan)e tekom meseca novembra t. 1. pri mestrem magistratu. Kedor po tej zglasitvi premeni stanovanje ali bivališče, mora to premembo istim potom nazuanjevati, dokler ni bil pri naboru. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti iu pristoinosti. sicer se zglasitev ne sprejme. 3. Ziičasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stanši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki so v mestno občino pristojni in si mislijo izprositi kako v §§: 31, 32. 33 i n 34 vnjoega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali januvarija in februvarija meseca 1898. leta podpisanemu uradu ali pa nejpozne.e na dan glavnega nabora naborni komisiji z listinami opremljene prošn;e izročiti. 5. Oni domači in tuji stavljenc.i. ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglaševanja za tO prositi in s stboj prinesti 50 kraicariev za kolek. Na pozneje vložene prošuje se sme le tedaj ozirati, ako tudi pogoji pozneje nastanejo. Istočasno se sme zglasiti in dokazati pravica do kake v §§ : 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa mi, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve v smislu tega razglasa in in sploh iz \o|uega zakoua izvirajoči dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel ?a ta poziv, »li pa i& dolžnosti Izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti propisauo zglasitev ali ne naznani poznejše premembe stanovanja ali bivališča, ako mu ni branila nikaka njemu nepre magljiva ovir», zakrivi prestopek § 35 vojn. zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventualno zaporni kazni od 1 do 20 dni. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 6. oktobra 1897. - OlTrtno iiiiznanilo. Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem pričel v novoustanovljeni delalnlol ЛГ na Opekarski oestl pod firmo FRANC KAIMT 8 izdelavati peči in lončarsko blago ter se priporočam za vsa v to široko spadajoča dola, kakor nove peči, itedllna ognjišča, potem za popravljanje starih pečij ln ognjišč. Prizadeval si bodem, da vsa naročila izvedem najbolje. Svoje novo podjetje najudaneje priporočujoč, beležim z velespoštovanjem JFranc KalmiiN, 709 3—2 bivši poslovodja firme A. Drelse. m ALOJZIJ KRAUT odvetnilc v Celovcu nazuatiju, da otvori dnć 2. novembra t. 1. tamkaj svojo odvetniško pisarno na Benediktinskem trgu št. 4. 735 J.-l Matko Malovič stavbeni in pohištveni mizar Dolenjska mitnica, Ljubljana, Hradeckega vas št. 1, se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v 6-54 5 mizarsko stroko spadajočih del, katera izgotovim solidno in po nizki ceni v najkrajšem času 100 dO 300 £11 na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopušiene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII. Deutschegasse 8 459 10-7 733 10-1 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. P.ežastite gospode prosim da se blagovole pri naročilih ozirati na donačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagolavliaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-44 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Gledališke ulloe 4. sezono V. ^ v. ■> % .-■ V- .-"v . , .V- - . > ^ T. . < .' •'..--•' •*•* / .: • -.rv-.v.;чаеиаГ ' ■. * J ^Чи priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na JTovo! P Xovo! ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo slrolio spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Velespoštovanjem Fran SevČik puškar v Ljubljani, Židovske ulice. 534 20-12 najzanesljivejša domača iz-delovalnica in prodajalnica Najstarejša, -ks® pristnih čebelno-voščenih sveč je tvrdka v i Frečastita duhovščina blagovoli naj se z naročili o priliki r£ bližajočega se adventa iu velicih božičnih praznikov obračati narav- Ц^ Lost na ozuačeno tvrdko. katera bode postregla z najboljšim blagom. Гф" V zalogi so tudi voščeni zvitki, najrazličnejše svečice k<( za božična drevesca in okraski. oso 6-4 [f Fr. Supevc v Ljubljani, v Prešernovih (preje Slonovih) ulicah. XJ^-fea».p%rIj©ix&. jo 'bil©, psed 60 leti. TJ h t »i ii ovij ii o leta. 1 H70. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. o S »4 ft O e) »—I 4> O Brajoe za groapoda, beli chiffon, gladko na prsih, brai ovratnika, brei mandat. 17 vrat jedna od gld. 110 do S'T» »cat „ „ e s5 „ 15 — Brajoe sa ЛеЛке, vi TelikoHtili, sicer kakor gorni« Jedna od gld. X'— do Г40' 4e»t „ „ 1S-7S ,. 7 T6 ■vltloa za goapode, 6 Trat Jedna 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-60 do gld. 7 50 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do 8 80. Dvanajat manšet od gld. 3 30 do 4 60. ia preciog: (VorhenJon) od gld. 3-85 do6 — -«•■»mm w umi 7л kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •X. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in c. in kr. momarloo. 3SJC Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. oli 42 Tiirnske ure! Prečast. cerkvenim in občinskim predstojništvom se priporočam za napravo novih ali popravo starih ur na stolpih. Moje cerkven? ure so iz najboljega in trajnega blaga, izdelane po najnovejšem načinu in ker matematično popolnoma natanko uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba vrejevati. — Cene zelo nizke. 652 6—6 Jamčim za-nje 5 ali več let. Proračune pošiljam na zahtevanje brezplačno. Matej Oblak • urar na Vrhniki, Kranjsko. 3R H N H u :sca soiuino i>it«tg<>. c: M M N s milil! I v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v Medjutovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega i n likauega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr.. pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—25 esc: :a Najnižje ceno, g: H M M » Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine _ iz različnega materijala. Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljno.it podpisanega prt-dstojništ\a. Predstojništvo župne cerkve na Ježici. dne 30. julija 1897. 505 52-14 V lekarni so tudi dobim : Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po UO in 40 kr.. med knnjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih conah. Želez-nato kinaško vino. aagrrada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina-železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 180, pol stekl. gld. 1 — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) v Ljubljani kateri naj se dopošiljnjo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 62—4S i\OVO ustanovljena in novourejena (loililjaiii z dnem 4. novembra 1897. leta. K b Oprt na svoje dolgoletne izkušnie v največjih tu- in iuozemskih ^ ; ................................ РЧ hišah, katere sem si pridobil na polju restavracijskega obrta, se bodem Mi potrudil postreči slavnemu občinstvu z najboljim, kar preuioreta п II kuhinja in klet. bri Ц Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi ^ s spoštovanjem ^ u 7313-1 Gabrijel Frolich, A L t. č. kopališki restavrater v Kamniku. A Primerna priložnostna darila! g Friderik Hoffmann, 11Г»Ж% 318 26—12 0 o na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vweli vrst jggr iepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih; stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijaliteto in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro iu solidno Izvršujejo. б ^ 1 > U 11 a s k m t> o r Dne 29. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 30 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......12i „ 20 „ Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 „ 55 „ Ogerska zlata renta 4°/„.......121 „ 80 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 80 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 950 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............354 „ - „ London vista...........119 „ 65 „ Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 58 „ 80 „ 20 mark............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 521/,,, Italijanski bankovci........45 „ 10 „ C. kr. cekini......................6 „ 66 „ Dne 2 9. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Hudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3°/0 . n n južne železnice 6°/0 . n „ dolenjskih železnic4°/0 161 gld. — 159 25 190 — 99 30 139 — 128 50 109 50 112 50 98 — 98 60 227 60 180 75 126 — 99 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 166 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 75 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ 60 „ Salmove srečke, 40 gld........74 „ — „ St. Genćis srečke, 40 gld.......79 „ - „ VValdsteinove srečke, 20 gld......57 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 50 л Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 163 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3305 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 402 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 „ 25 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 92 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....132 „ 7Б „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 16 > „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 50 „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjamićna delniška družba „II E It C U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Af PoJasnila">JK v vsoh gospodarskih in finančnih stvarei potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti Hkđ~ nnložontli jflnvnlc. *1S