172. številka. Ljubljana, v soboto 29. julija. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja v Bitk dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po :> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. U p ra v n i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlnvno p. n. občlnatvo uljudno vablnio m* ■ovo naroibo, tttnre gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meneča naroeninu, prosimo, da Jo o pravem času ponove* «1» poal-ljan|e ne preučim in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja sa L|nbljHnske naročnike bres poillju- n|a na dom: Vse leto . . . gld. 1»*— I Četrt leta . . kIiI. 8*HO Pol leta ... 6-ftO | Jeden mesec. l*IO Sa poAUJnuJe na dom se računa lO kr. na mesec« »O kr. sa četrt leta. S poftlljanjein po posti veljat Vse leto . . . k Id. j Četrt leta . . . Rld. 4- — Pol leta ... || H*— I Jeden mesec . 1 -lo |C Nuročuje tte lahko s vsakim dnevom* a li kratu se mora poHlatf tudi naročnina, drugače se ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Fata morgana! V zadnjih dneh sklepali smo z iskrenim veseljem iz izvestnih znamenj, da se nekoliko jasni naše politično obzorje in da prodira zopet stara narodna zavest v one kroge, iz katerih jo je bila prepodila z visoko pomočjo v slovensko zemljo presajena ideja internacionalnega političnega klerikalizma. Danes pa se nain žalihog že dozdeva, da smo bili vsaj glede na nekatere per nef.is vodilne kroge prehudi optimisti v svojih vročili rodoljubnih željah in da se nam je le liki fata morgana kazala slika splošno slovenske sloge. Že preteklo soboto pokazala je „Slovencevau stranka v članku „Ti Kranjci!", da se kesa tistih spravljivih besed, katere jo bil izpregovoril list v treh prejšnjih člankih in da jej je ljubši boj, nego pošten mir. In tako je ostalo! Molče* je preziral list naš apćl na narodno slogo in ljubezen o priliki velike skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, molče je stranka zavrnila našo prijateljsko roko in tudi tistemu spravljivemu člankarju je menda že odklen-kalo, kakor je v katoliški tiskarni odklenkalo že LISTEK. Janu Kollarju v spomin. Kolarov glas zvoni : Do Odlogi sinja Jadra od mora do llvuliiiKkog — svuda jeka ječi .... Slava od radosti suze roni. Vila ostrožtnska. „Glej! Noč je strahovita, temna; burja tuli, groza povsod in celo zvezde zgrešile so pot. Divje zveri in ujede beže, polnočne ptice begajo Bem in tja, da je večji strah v tej tmini, da je grožnja Btrahovita; vsaka živa duša i u rod slavjannki sedi ko uspavan v tesni zibeli, da se lažje kujejo svobodi težki okovi. Vse zlo nas je bilo obkolilo! — A glej čudo! Sredi motne, mrkle, burne noči utrue Be zvezda predhodnica novega dneva, koja posije v tisočletno noč jasnim očesom. Sredi slovaškega naroda, v strmečih zelene Tatre visočiuah porodi se Jan Kollar, prorok slovanske vzajemnosti. Minulo je celo stoletje od te dobe, ko se je v malem mestecu Mošovcib na Slovaškem v Ogrih porodil doc 29. julija I. 1793. veliki peanik Jan Kolar, vzvišeni iu iskreni buditelj ljubezni do na- vsakomur, kdor jo govoril o spravi. Za ponudbo sloge in ljubezni naša škofovska gospoda nima odgovora! „Slovenčeva" stranka kot taka se velike skupščine naše dično šolske družbe ni udeležila in besede o slogi in bratstvu, ki so odmevale v sredo na kršnem Krasu iz ust posvetnih in duhovnih skupščinarjev, izvestno niso segale do srca gospodi v „katolički* tiskarni Ljubljanski, kajti inače bi jih ne bili prezrli in zamolčali. „Slovenčevo" poročilo o letošnji veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki je v narodnem pogledu brezdvomno najvažnejše naše letno zborovanje, je sila poučno. Poleg kratkega telegrama, katerega uredništvo najbrže ni tipalo obsoditi v koš, privoščilo je to n a-r o d n o glasilo le v sinočni številki, tedaj stoprav drugi dan po zborovanji, na zadnjem mestu in tesno tiskano v rubriki, kjer priobčuje običajno ve-selične programe, celih 3G (!) vrst veliki skupščini vsosloveuske šolsko družbe. Baš tolik«* prostora je tedaj imel „Slovenec" za družbo sv. Cirila in Metoda, kolikor ga ima za vsako večjo — nesrečo, dočim je v isti številki na dolgo in široko premleval siamsko in španske, rimske in ameriške zadeve. To številko „Slovenca" naj si da za zrcalo vsak rodoljub — ki še dvomi! Narodnjaštvo ? Fata morgana! A še nekaj druzega nas uči to postopanje škofovskega glasila Ljubljanskega — nekaj veselega. Rekli smo, da „Slovenčeva" stranka ni bifa zastopana na veliki skupščini. To je žalostna resnica a vesela resnica je na drugi strani tudi, da je bila v Sežani jako častno in impozantno zastopana vseslovenska duhovščina in da se je ta duhovščina v slogi in ljubezni z nami navduševala za ideje cirilo-metodijske, da je bila soglasna z nami. Iz tega pa sledi z logično gotovostjo sklep, da „Slovenec" ni., kakor se tako rad ponaša, glasilo slovenske duhovščine iu da tudi stranka, stoječa za njim, ni stranka slovenske duhovščine. Hvala Boga I — Saj ta stranka tudi narodna, odločna in v prvi vrsti narodua ni. Evo dokaza iz najnovejšega časa! V četrtek — torej isti dan, ko je popolnoma preziral veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda iz prejšnjega dne! — člankaril je „Slovenec" o odkritji Hasnerjevega spomenika v Ischlu Vsakdo ve, da je bila to v prvi vrsti nemška, v drugi vrsti nemška in v tretji vrsti nemška slavnost, o kateri je naš list že 22. t. m. tedaj skoro teden dnij poprej povedal svoje mnenje. „Slovenec" pa se v celem svojem dolgem članku skrbno izogibljo besede „ nemški P ter dosledno piše le o „liberalcihu pur et simple kot slaviteljih Hasnerjevih Man merkt die Absicht! .... „Slovenčevi" inspiratorji delujejo trdovratno na to, da bi ljudstvo naš slovenski liberalizem v blagem pomenu besede konfuudiralo z nemškim laži-liberalizmotn in zategadelj dal je list tudi svojemu označenemu članku tako obliko, da bi nerazsoden človek utegnil sklepati, da smo tudi mi slavili spomin Hasnerjev. Kako podla in nepoštena pa je taka nakana, razvida najbolje iz nastopnega citata naše ocene Hasnerjeve slavnosti. Pisali smo dne 22, t. m. doslovno: 9Mi Slovani gotovo nimamo povodu i>roslavljati spomin Ilasncrjer. lianjki llns)itr je bil tovariš HerbstoV in BrirtZOV ter je brez obzira in brez usmiljenja preganjal vse, kar je bilo slovansko. Slavnost v Išlu nas spominja samo na krvave krivice, katere so nam storili Ilasner in njegovi tovariši v y dcera" v petih spevih je najlepši plod novodobnega pesništva in je učakala že mnogo izdaj. Kollar se nam v vseh svojih duševnih proizvodih pojavlja kot navdušeni Slovan, in zdi se človeku, da skoro pretirava. Znameniti so njega spisi: „Razpravy o jnae-uech naroda slovanskćho (I. 1830.); „() literarni vzajemnosti slovanskih plemen" ; .Hlasy o potrebo jeduoty jazyka českćho" (1846); „Narodni zpe\dnky Slovaku v Uhrach"; .Sava bohjLe" (1839 ); .Ne delni, avatečnf a \iiležitostne kasne" (evangeljske propovedi, 1832.); „Staroitulia alavjanska" (1853); „Custopia do borni Italie, se slovnikem alavjanskych umelcu všteh kmouu* (1843). Poleg tega je Kollar prispeval v mnoge časopise. Sedemdeset let je že minulo, odkar je izšla „S'av^ dcera", lirično-epiška pesen nesmrtnega pesnika Jana Kollarja, in je uajznameniteje novejše pesniško delo že zbok tega, ker je na prebujenje češkega naroda bolj uplivalo, nego vsak drug pesniški umotvor. Glas njegov je gromovito odmeval od Dunava do Krkonoških gor, vneraajoč iskreno ljubezen do naroda, budeč zaupanje v lastno moč, vžigajoč vsako srce, koje ni še zgubilo povsem zmožnosti do plemenitejših čuvstev. Njega ideje, čuti in uapori postali so skupni vsemu narodu, pesni ujegove bodo na veke živele mej narodom! .Sla*y dcera* je obraz slavnih iu tožnih dob vseh slovanskih narodov, slavec navdušeno vse, česar je znamenito, iu neizprosno kurajoč vse, kar je podlega in uičemurnega. Podstavn* ideja izborni pesni aSlavy dceraa je: čut ljubezni do domovine in Mine. O tem pripoveduje Kollar v prvem napevu (.Sala*), ko ga dubovi vprašajo o polnoči, ljubi li Mino. Na to odgovarja Kol ar: „Mlfilm, vahatn, razam rukou v nadra sabnu, srdce vyrvu, na dve rozlouifm: Na rku jednu vlasti palku, drubou Mino". „Slovenčeva" označena trdovratna nelojalnost zoper nas na jedni in plemenito in rodoljubno postopanje slovenske duhovščine v Sežani na drugi strani nam je konečno vesel dokaz , da stoji za „Slovencem" sploh le neka čestihlepna, ne8pravljiva, vse zmerne elemente dosledno odbijajoča klika, ki se po vsej krivici identifikuje s slovensko duhovščino ter tako slepi tudi neizkušene svoje tovariše po deželi, kažoč jim fato morgano — domačega brezverstva. In za tem goljufivim znamenjem drvi tudi nerazsodna masa ter bo drvela morda tudi še pri kakih volitvah, liki Hamelski otroci za piščalko „Rattenfiingerja". — A tudi te slave bo nekoč konec, takrat namreč, ko si bosta preko glav sedanje „Slovenčev e" hujskane in podpirane klike podala povsod bratsko roko p o s v o t n j a k in duhovnik slovenski. In da se ta trenotek bliža — v to nam je veselo znamenje letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 29. julija. Državni zbor. Dunajski dopisnik klerikalnega lista , L in zor V o 1 k s b 1 a 11" javlja iz baje jako zanesljivega vira, da misli vlada v kratkem razpustiti dr žavni zbor. Ministerski predsednik je bolj bolan, kakor se misli, vrh tega pa so odločilni krogi osve-doćeni, da na jesen z državnim zborom ne bo več izhajati. Nemškoliberalna stranka bo pri novih volitvah izgubila sila mandatov. Najmočnejša Btranka bodo konservativci in kot taki tudi svojega moža posadili na predsedniško mesto. Na mesto levičarjev sicer ne pride v zbornico jednotoa stranka, pač pa poslanci, kateri se bodo v gospodarskem oziru potegovali za ohranitev srednjih stanov. — Odgovornost za to vest prepuščamo imenovanemu listu. ,,Na prikope". Praški magistrat dal je na nekaterih trgih in ulicah napraviti samočeške javne napise. Nemci rohne, ker tega niso mogli preprečiti. Obrnili so se Le svoj čas na namestniŠtvo, ali dobili so odgovor, da jim vlada ne \o pomagati, ker se naprava sam o čeških javuih napisov ni sklenila v ubč. Bvetu, ampakvmestnemsvetu, torej vlada ne more sistirati nikakega ukrepa, ker ga ni. Nemci, vide, da nič ne opravijo, dokazujejo sedaj krivičnost tega sklepa, upirajo se mu na podlagi § 19. o jednakopravnosti, sklicujejo se na nemško manjšino v Pragi :u na Češkem, na gospodarsko in prometno važnost dvojezičnih napisov, skratka, s sto in sto razlogi dokazujejo, da bi v češki Pragi s češko okolico morali biti dvojezični napisi. 'Ti isti razlogi veljam pa v Se dosti večji meri za druga mesta, tako za Brno, za Liberce, Opavo, a tudi za Celje, Maribor, Celovec itd. itd., in vender se Nemci niso ua to spomnili, ko so v teh mestih napravljali samonemške napise. Nemške grožnje. Ko je odločnost mladočeškib poslancev preprečila sklepanje dež zbira češkega o punktacijah, izprevideli so levičarji, da bres vladne pomoči ničesar ne morejo doseči. Vedoč, da bi tudi vlada 1« težko brez njih izhajala, jo hočejo prisiliti, da bi postopala tako, kakor ugaja njim. Koj po zaključenju češkega dež. zbora je levičarska stranka iz- dala parolo, da je sklicevati volilske shode in se pripravljati za skrajno opozicijo. Bojeviti češko nemški poslanci ao se točno držali tega ukaza in preparirajo voliice za opozicijo, ali nemški volilci na Češkem niti s tem niso zadovoljni, ampak zahtevajo, naj poslanci sploh zapuste državni zbor. To je zadnji korak, katerega morejo levičarji storiti. Nekaj levičarjev je zelo unetih za ta korak, a večina, velika večina, neče o tem nič slišati, ker se boji za svoje — mandate. Madjarski izgredi. Rumunski shod v Sibinju je silno razdražil gospodujoče Madjare. Nemški in madjarski listi so na nečuven način napadali zborovalce. Psovali ao jih z gadjo zalego, z lopovi, veleizdajalci in razbojniki, neki oficijozoi list pa je bahato rekel: „Še stoji dovolj hrastov, na katere moremo po bes iti ru-munske izdajalce, vrani pa že sedaj krokajo, ker hrepene po rumunskih kadavrih". Da je tako in jednako pisanje uplivalo na tiste madjarske obeše-njake, ki so predvčerajšnjim v Tordi uprizorili krvave izgrede zoper Romune, je naravno, čim je odvetnik Vladarju, pnšedši od konference v Sibinju, stopil iz kupeja in se zahvalil za ovacijo, prirejeno mu na kolodvoru od rojakov, napadlo je več sto Madjarov z noži in batinami mirne Rumune. Ti so zbežali na vae strani. Madjarska druhal je potem šla pred hišo Vladariujevo in jo bombardirala s kamni. Isto se je zgodilo tudi na drugih mestih. Madjari bo poškodovali vse rumunske hiše, a orožniki so jih vselej pregnali Šele tedaj, ko je bilo delo pri jedni hiši že končano. To je brez dvoma sami slučaj, da so madiarski orožniki dohiteli iz-greduike vselej prepozno. Zaključil se je ta večer z malo prasko mej orožniki in izgredniki. Ti so namreč na potu od hiše do biše pokradli tudi nekaj žganja in vina ter se do dobrega pijani lotili naposled žan-darjev samih, na kar so ti odgovorili z orožjem. Prav idilične razmere to! V n a nje države. Poljaki v Pruski. Javili smo že, da jo nemški cesar obljubil pruskim Poljakom, ker so glasovali za vojaško predlogo, ne samo svojo hvaležnost, ampak tudi nekaj drugih koncesij. Kmalu po glasovanju vedeli so nemški listi povedati, da se bode na ljudskih Šolah v poljskih krajih uvedla poljščina kot učni predmet ali celo učni jezik. Mi smo koj takrat rekli, da se nam stvar ne vidi verojetna in novejša poročila uemških listov potrjajo to naše domnevanje. »Post", ofieijozen Berolinski list, pravi, da vlada ne misli ua to, da bi uvedla poljščino kot učni predmet v ljudske Šole, češ, da je v Pruski nemščina državni jezik in da torej ni smeti nikogar siliti, naj bo uči kak drugi jezik. Vlada misli le poskrbeti, da se bodo otroci naučili poljski čitati toliko, da bodo mogli brati poljske molitvenike. To je krvava ironija, izbruh nemške oholosti, katero naj si Poljaki zapomnijo! Volitve tia Bolgarskem* Jutri, v nedeljo, se bodo v B>lgarski vršile volitve za novo sobranje. „Opozicija" se baje volitev ne bo udeležila, vsaj oficijelno ne, zato pa vender ni misliti, da ne bo zastopana v sobranju. Jeden ali drugi menih voditeljev bo že kje kak mandat dobil. Vlada je že v vseb okrajih postavila svoje kandidate in pričakuje brez strahu volitve, dobro vedoč, da je vse točno napeljano za „zmagoa. JFra ncosko-si j a mskt ko nftikt Angleški minister vnanjib del, lord Rosebery, pojasnil je v angleški zbornici francosko - siiamski konflikt in precizoval angleško stališče v tej zadevi. Iz njegovega govora je bilo vidno, da se Angleška ne ho vtikala v to stvar, tudi če bi se Francija z orožjem priborila vse to, kar je zahtevala v ultimatumu. Ta izjava je naredila v Parizu dober utis in listi priznavajo, da je lojalna in nedvoumna. V tem pa nadaljuje Francija začeto blokado. Danes zapuste inozemske ladije blokirani okoliš. Francosko brodovje se je pomnožilo, vrh tega pa je vlada odposlala več tisoč mož dobrovoljcev, takozvano „legion des etran-gers* v Bangkok. S jamska vlada bo menda odnehala, videvši da ne najde nikjer materijelne podpore. Francoski poslanik Pavie se je sicer že ukrca I na vojno ladijo, a sijamska vlada poslala je za njim pismo, v katerem izreka svoje obžalovanje, da je poslanik odpotoval in ga prosi posredovanja, da se koiiH kt iz lepa poravna. Dopisi. H Krasta, 23. julija. [Izv. dop j (Dodatek k poročilu o 8. skupščini družbes v. Cirila in Metoda.) Ko je vlak odpeljal večino skupščinarjev in ž njimi tudi vašega posebnega poročevalca v Divačo, zbrali so se ostali gostje iznova na Ma-horčičevem vrtu vsi okrog glavne mize, kateri je predsedoval veleč. gosp. Fran Kodrič, vikar na Trnovem nad Solkanom. In s poročilom o zabavi, ki se je sedaj razvila, dopolnim naj jaz vaše posebno poročilo.*) Pozdravivši na novo zbrano „ skupščino", poživljal je gosp. predseduik po svoji predsedniški oblasti razne govornike izmej gostov, češ, naj pove vsak, kar ima na jeziku. Prvi se je dvignil gosp. Lipe Kandut, obč. tajnik v Šmihelu pri Pliberku ter opisoval kaj do-vtipno in drastično nezmiselni pouk na koroških šolah — slovenske dece z nemškim učnim jezikom. Naslikal nam je tudi križev pot ustanavljanja slovenske šole v Globasnici. Njega poljudni, s primernim sarkazmom zabeljeni govor jo končal s povabilom, da bi družba sv. Cirila in Metoda prihodnjič zborovala kje na Koroškem, čemur so pritrdili vsi navzočniki. Za njim je pozval gospod predsednik gospod dra. Gustava Gre gor i na iz Trsta, da pove svoje želje. Ta je nazdravil premarljivi blagajnici ženske podružnice Sežanske, dražestni gospici Mahorčičevi, kar je vzbudilo burno odobravanje. Potem je napil, „poklican na besedo", gosp. Ivan Hribar rodoljubni slovenski duhovščini, katera se je v toli obilnem številu udeležila letošnje skupščine, izražujoč nadejo, da se vrnejo zopet oni časi, ko bodemo — kakor do nedavno — delovali zavedni duhovniki in posvetnjaki v bratski slogi in ljubezni združeni za blagor in srečo svojega naroda. Gromoviti klici: „Živela sloga in bratska ljubezen!" zaorili so pri teh besedah po vsem omizji, da se je razlegalo preko vrtne ograje daleč na okrog po Sežanskih ulicah. Za g. Hribarjem je nazdravil gosp. dr T r e o iz Celja rodoljubnemu ženstvu, s posebnim ozirom na Sežansko žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, katera se je baš danes pokazala v toli sijajni luči. Oduševljeno pritrjevanje odmevalo je tej napitnini. In zopet, je neusmiljeni gosp. predsednik „vzel na piko" druzega govornika in sicer Prostoslava Kretanovega, rekši, naj I strese i on kaj iz *) Hvala na Vali ljnbeznjivoBti! Uredništvo. Dalje v prilogi. Mimogrede bodi omenjeno, da je bila Kolla--jeva soproga — Nemka, a nad vse je spoštovala in čislala Bvojega soproga, „velicega Slovana", ki nikoli ni zahteval od nje, da bi bila postala Slo-vanka, — ljubil jo je, kakoršna je bila in mislila, in radi tega je bilo srce DJeno v obče naklonjeno Slovanom. V začetku seznani nas peBnik s svojo ljubo, iu v krasnih stihih opisuje nje duševno in telesno krasoto. Ona mu je vzor VBeh slovanskih devojk. Najboljša svojstva Slovanov bo v nji utelešena, v tej, koja je cvet na grobeh pobitih polabBkih bratov. Poslovivši Be z ljubo, odrine na potovanje; spremlja ga amor (bog ljubezni) in mu pojasnjuje vse staro-slovanske spominke. Vkupe potujeta po nekedanjih krajih pobaltiških Slovanov, obišče Arkono in propadlo Vineto. Tu silno tuguje pesnik nad krivicami, koje sta prizadela Slovsnom Karol Veliki in Henrik Lev. Amor mu imenuje vsa slovanske Bovrage, kakor sta bila Vihing, Egil in drugi. Užaljen vsled teh spominov raduje se pesnik, prišedši v kraje, kjer ee glasi slovanski govor, na češko zemljo: ...l.iku plaveč radoatlivi* tleska k In -1.■ i m \iiui minul nuaouclai, kiir- bo IndiiB roucheua kvetouchu sati co chot' kmentein ho/k i: luk lufm bladce rozkoft mnohobloskA srdcem proletela tf.smcim, kdvi JHciii hlaa tviij uchein žadouciun ibjrltl opet, mila feči čeBka". S temi besedami pozdravlja Češko in se veseli, ko ga ljubek vodi po znamenitih krajih, kažoč mu i.' i p (gora), Melnik, Prago z njenimi spomeniki. Odtodi kreneta na sosedno Moravo, kakor je označeuo s pesnikovimi besedami: „MehodSk, dim potom memu mladku VKHvfiiiuu zas lidakou poatavu, navštivnie tod' už Moravu, ouu važno u slavsk^cb bibll umi k u : Ona, ač jeat avnf dSjoprazdna, drulidv byl* v panatvl široka, Slavske foči pilna, v boji razna". Tu ugleda JaroBlava z Šternberga, premagavši Tartare, grob Dobrovskega, in konci se Bpominja slavnega Ž-rotina Z Moravč dalje potujeta na Slezko in Poljsko, konci pa na Rusko, kojemu prorokuje slavno bodočnost. Se jedenkrat se ozre po vseb krajih, toguje zbok nesloge Slovanov, kuji bo — dasi tako mnogobrojni — pretrpeli toliko be le in zla, jadikuje nad nebrojnimi krivicami, koje se gode in se še dogajajo Slovanom, ter opominja k slogi in jedinosti vse. Ko tu zve pesnik, da mu je umrla Mina, prestavi jo v pesni v nebesa, v raj Slavo, kjer uživa i i! -tAt ie-»/!iu70i8 tn .o/isu iavid ob nhiojabO, neskončno radost, sam pa potuje po slovanskih krajih in hrepeni po nji. Z nebes poseti pekel in je opisuje groznimi bojami, razpisuje kazni, kake zaslužijo izdajice in odpadniki domovine. Vso pesen pa završuje s pozivom do Slovanov: ,,Učre Be narod milovati! Ilufite Tatry, hlaa ten k horaui Certijm, hučte Krkonoše k Uralu: Peklo zradciim, nebe Slavuua v6rnymu. To je nadrobna vsebina BS'avy dc;;ry". Tu se pričenja s „Predspevom", koji je prouzručal pravo oduševljenje. Posamični napevi so: „SaU", „Laba", .Rena", „Veltava", „Dunav"; „Ltftbe* in „Aberon". Hrepenenje po združenji narodov in vseobčnem miru prevevalo je i KollaVja, ki je ustanavljal bodočnost slovanBtva pri njega delu za vse človeštvo, k čemer imamo zmožuont in moči. Kolla-jeva vzajemnost je imela epohalni pomen za njega dobo in ni zgubila važnosti ni za bodočnost. Tudi danes bi nam ne mogel poslati druzega lista z nebes nego tega: „Pozdrav moj vsem Slavom! Tu vam pošiljam tajnost K narodni velikosti in pravom; Pogini nadutoBt, aebifiaost, nevera, Spoj vse vse ljubezen, vzajemnost, S tem ue dobro imejte! S)avy Dcera". * * * -iw ulj lu.vidm! (lalibud mei^i .., io v v rm b, Priloga .»Slovenskem« Narodu" ftt 172, dn6 29. julija 1893. svoje potne torbe. Le-ta je — na temelju vseh današnjih govorov Bo slogi in ljubezni" — priporočal delo in sicer rodoljubno in složno ter praktično delo za razširjenje družbe sv. Cirila in Metoda, da bode iz besed in govorov postalo plodonosno dejanje na korist našemu narodu. Da je ta opomin izzval občno odobravanje, razume se pač samo ob sebi. Na to je gosp. Miha Kamuščič, učitelj na družbini šoli pri sv. Jakobu v Trstu, v jedrnatem govoru v imenu svojih učencev izrekel presrčno zahvalo na dosedanji podpori ter priporočal hvaležne svoje gojence i nadalnji naklonjenosti slavne družbe sv. Cirila in Metoda. In tako so se vrstili različni govori, katerih tu ae moremo navesti vseh po njih vsebini. Mej govori in napitnicami pa so kaj marljivo in vztrajno prepevali pevci Ljubljanskega „Slavca", kar je privabilo mnogo poslušalcev z vseh stranij na lice mesta. Tako nam je minolo prekratko popoludne, da nismo niti vedeli, kedaj in naposled smo se morali s silo in v naglici ločiti od zavednih Sežan-cev, kateri so nas izpremili na kolodvor. Da je vladala ta dan i po vseh ostalih gostilnah Sežanskih živahna dobrovoljnost in radost, o tem smo se prepričali na svoje oči in ušesa, kajti povsod je bilo vse polno veselih gostov, večinoma Kraševcev iz vse širne okolice. In kamor koli si prišel, vzprejelo te je radostno petje in šumno govorjenje. Kakor smo videli, napravila je vsa svečanost kaj blagodejen utis na vse udeležence ter bode ostala v trajnem spominu ondotnemu ljudstvu. In posebno je treba naglašati, da se je marsikateri narodni mlačnež razgrel dne 2G. t. m. v Sežani, kakor je tudi ta ali oni Savel, ki je prišel, da bi hote ali nehote razdiral družbino slož-nost, spreobrnil se v Pavla. In tako je prav ! Saj bi bil tudi vsak razkolnik „pogorel" mej občnim oduševljenjem, ki je vladalo ta dan tu na kršnih kraških tleh . . . Iz Zadra 26 julija. [Izv. dop.] (Posledice Gunduličeve slav u osti. — Združenje hrvatskih strank. — Senzačna vest. — Zakaj se dalmatinski Hrvati upirajo združenju z Bosno iu Hercegovino.) Z ustanovitvijo „brvatskega kluba" postal je razpor mej dalmatinskimi Hrvati akuten, Hrvatski klub postavil se ie na jedino pravo stališče, katero more zavzeti narodna Htranka, ua stališče državnega prava hrvatskega ter vse svoje sile koncentroval na zjedi-njeuje Dalmacije z banovino. Tudi stara narodna stranka stoji prav za prav že od nekdaj na tem stališči ali taktični ožin, nesrečni oportunizem, ljubezen za grofa Tasffea, pritisek Hohenwarta in še marsikaj drugega, kar bodi pozabljeno, zapeljalo je brez dvoma velezaslužne voditelje narodne stranke, da so na kardinalne točke avojega programa pozabiii. Valed tega nastali so hudi prepiri in srditi boji, ki so bili samo nasprotnikom hrvatske ideje v korist. Pri Gunduli6*vi slavnosti pokazalo se je posebno jasno, da stoji velikanska večina hrvatskega prebivalstva odločno na struni pravašev, za-htevajočih združenja z banovino, in ta manifestacija narodove volje je napotila narodno Btranko, da se je jela približevati stališču hrvatskega kluba. Splet-ski .Narod" priobčil je kmalu po Guodul cevi slavnosti znamenito izjavo, v kateri je bilo čitati: „Po narodni slavuostt v Dubrovniku se nam je z mnogih strani) svetovalo, naj ustavimo polemiko a Zadarskim „Narodnim Listom" (glasilom hrvatskega kluba). Tej zahtevi ustrezamo toliko raje, ker vidimo, da izkoriščajo naši vkupoi nasprotniki neslogo Hrvatov pri vsaki priliki. Priznavamo, da nam je v borbi ušla iz peresa marsikaka ostra beseda, a primerilo se je to pri zagovarjanju tiste stranke in tistih mož, kateri so za prispevanje hrvatske stvari gotovo mnogo storili. Ce ne bomo naravnost izzivani, ne bomo več polenu/ovali ter svoje stališče objektivno zagovarjali." — List je zaključil to vfelevažno enuocijacijo s pojasnilom o nekih osobnih uasprut-■tvih in se sedaj po tem načelu tudi ravua. — Glasilo hrvatskega kluba Zadarski „Narodni List" ponatisnil je to „Narodovo" izjavo v številki z dne 19 t. m. a pristavkom, „da bo vsi patrijotični krogi že davno želeli, naj poneha neplodna polemika. Pri slavnosti v Dubrovniku in mnogih drugih narodnih manifestacijah se je jasno pokazalo, da je hrvatski narod z oduševljenjem odobril program združene opozicije v banovini in hrvatskega kluba v Dalmaciji. Hrvatska ideja prodira povsod zmagonosuo, a najboljši dokaz za to zmago je „Narodova" izjava Polemike ni treba več, sedaj je treba složuo delovati za to „"to Bog dade i sreča junačka." — Ti izjavi odločilnih listov, za katerima stoje odločilni možje, naredili sta v vseh hrvatskih krogih najboljši utis in splošno se pričakuje popolno združenje obeh strank tudi v deželnem zboru dalmatinskem in v državnem zboru, kar bo brez vsakega dvoma največje koristi ne samo za narodno stvar v Dalmaciji, ampak tudi za združenje trojedne kraljaviue. — Ta zloga bo pa še v nekem drugem, za narodno stranko v Dalmaciji in za združenje 8 Hrvatsko velevažnem vprašanju odločilnega pomena. Že večkrat se je sprožila misel, naj bi monarhija anektirala Bosno in Hercegovino in ta misel je, ako je sicer vestni in zanesljivi Goriški „Rin-novamento" dobro poučen, prišla zopet v razgovor. Imenovanemu listu javilo ae je z Dunaja iz verodostojnega vira, da so se kompetentni krogi odloČili za aneksijo Dosne in Hercegovine, da je Rusija natajnem v to že privolila, zagotovivŠi si izvestoe koncesije na Balkanu, in da je tudi Nemčija za to namero že pridobljena. Črnogorskemu knezu se baje iz IV-terburga Bvetuje, naj se ne zoperstavlja, o Srbiji pa Be nič ne govori. Obe okupirani deželi se bo deta adminiBtrativuo združili z Dalmacijo. To se je neki sklenilo iz raznih uzrokov, osibitc da bo paralizira uspeh ideje za oži-votvorjenje hrvatskega državu* ga prava, a prisiljeni so bili v to Dunajski krogi po pritisku in grozbah Madjarov. To je jako seuzačna vest, ali ker se je to vprašanje v tem zmislu že večkrat pretresalo, zlasti takrat, ko je cesar po- t I Dalmacijo, in tudi lani v deželnem zboru dalmatinskem, je lahko urn-Ijivo, da Be ž njim bavijo VHi hrvatski krogi. Stvar je velikanske politične važnosti. Nihče ne misli, da bi se Avstrija kdaj odpovedala s tolikimi žrtvami pridobljenima deželama; da se misli naaneksjo, je brez dvoma, dasi je— ako bi bili tudi Rusija iu Nemčija Že privolili — jako malo vero-jetno, da bi v to dovolile druge velesile, Anglija, Francija, Italija iu Turčija, ki so tudi podpisale Berolinsko pogodbo. Toda to so diplomatične zadeve, glede katerih nimajo navadni j>oaianci nikake sodbe. Hrvati ae tudi ne zanimajo toliko za vprašanje, ali so privolile velesile v anekBiio, uakor to, da namerava vlada Bosno in Hercegovino priklopiti Dalmaciji. Hrvatje reklamirajo Bosno in Hercegovino za hrvatsko državo in to na podlsgi hrvatskega državnega prava, ali o združenju Bosne in Hercegovine z Dalmacijo v sedanjih razmerah nečejo dalmatinski Hrvati nič slišati. Razlogov za to imajo jako mnogo iu to zelo tehtnih; najvažnejši je ta, da bi bili v administrativnem okolišu, Bestavlienem iz Dalmacije , Bosne in Hercegovine , Hrvati v manj šini, Srbi, muhamedauci iu Italijani pa bi bili vladi vedno pokorna večina in s • izvestno z vsemi silami protivili združeuju z banovino v samosvojo, neod visno Hrvatsko. Ker pa je dalmatinskim Hrvatom najprej na tem, da se združi trojedna kraljevina, imajo največji interes, preprečiti vladno namero, kar se bo tudi /godilo. V ,lt iiiiu-vamentu" naznanjena namera vlade ie mrtvorojeno dete, je absolutno neizvršljiva. Vprašanje o aneksi)! Bosne in Hercegovine se da res ti samo ustavnim potem, a če bi tudi delegaciji to odobrili in velesile v to pritrdile, tako stvar še ni dognana. Bosna in Hercegovina se ne more priklopiti Dalmaciji le s privoljenjem dalmatinskega deželnega zbora. V tem pa imajo Hrvati veliko, trdno in nerazrušljivo večino, a Hrvati ne bodo nikdar privolili v to združenje Dalmacije z Bosno in Hercegovino, če se zajedno ne izvrši združenje z banovino, na kar pa v sedanjih razmerah še misliti ni. Iz popolnoma zanesljivega vira morem zagotoviti, da hrvatske deželnozborske večine nikakor ni pridobiti za vladno, v BRinnovamentu" naznanjeno akcijo. Domače stvari. — (Zanimiva izjava.) Oficijozna stara „Presse" bavila se je te dni s kranjskimi razmerami ter je poročala — kakor trdi — iz zanesljivega vira, da je deželni predsednik g. baron Hein iz vsega spočetka odločno obsojal podlo pisar-jenje našega uradnega lista o sokolski slavnosti in o onesnaženji Zelenčevega spomenika in da je takoj potrebno ukrenil, da bi se taki slučaji ne ponavljali. Kot dokaz navaja „Presse" to, da je uradni list pozneje odločno zavrnil sumničenje Dunajskih in Graških listov, ki so označeno onesnaženje hoteli podtakniti Sokolom. — Mi lojalno zabeležujemo to očividno inspirirano izjavo, ki izvestno ni brez zveze s krizo v uredništvu uradnega lista, vender pa ostanemo v tej zadevi glede na izvestne izkušnje in znamenja slej ko prej hudi pesimisti. Vede-remo! — Z zadoščenjem pa konštatnjemo, da mora celo današnja „Neue freie Pr.", ki je prva skušala javno fruktificirati slučajno nezgodo dra. Noe-ja, skesano priznati, da se je motila in da je dr. Noe ponesrečil zgolj iz lastne neprevidnosti. Želeti bi bilo, da bi tudi naše uradno glasilo stvar avtentično pojasnilo ! — („Laibacher \Vo c h e n b 1 a tt* f.) Današnja številka tega humorističnega lističa jemlje slovo od svojih somišljenikov, češ da je zadnja! V precej elegičnein tonu pripoveduje, da čutijo kranjski Nemci potrebo „t'iir eine vollkommenere nnd inten-sivere journalistische Vertretung" in da so se že storili potrebni koraki za ustanovitev večjega lista, ki bo pričel baje izhajati v jeseni. Pozitivnega o tem umirajoči organček ne ve povedati in to kaže, da gospodje Schrey et cons. še niso jedini — z upravo dispozicijskega fonda. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Škof ji Loki nabral je g. dr. A. Frauko 10 kron v veseli narodni družbi v g. „Balan-tovi" gostilni, naraontu obligatne pijače. (V izkazu daril v št. 170 urinila se je pomota, ker v dotičuem piBmu ni bilo ime kraja pošiljatve navedeno, g. A. Lavrenčič je namreč poslal 30 kroa od rodo-ljubkinj in rodoljubov iz Št. Petra na Krasu a ne iz Postoj ine, kar s tem popravljamo.) Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I — (Odlikovanje.) Kakor znano, so lani tudi uekateri Slovenci udeležili se Plovdivske razstave iu to po inicijativi velezaslužnega našega rojaka g. prof. Bezenšeka. Mej razstavljalci je bil tudi vrli naš umetnik, slikar g. Ljudevit Grilc, kateremu je mejuarodna jury prisodila veliko srebrno svetinjo. Včeraj je g. prof. Bezenšek kot pooblaščenec bolgarske vlade izročil v krogu njegovih prijateljev g. Grilcu s primernim nagovorom svetinjo in diplomo. Čestitamo doraačinu-umet-niku, ki v svoji stroki tako lepo napreduje, prav iz srcu. — (Promocija.) Doktorjem medicine bil je ta teden promoviran gospod Alojzij Praunseis, sin znanega rodoljuba v Št. Jurju ob južni železnici. Ves čaB svojih studii bil je uzoren „Trigla-vau". — Čestitamo! — (Narodne veselice v mesecu avgustu) Ker je za bodoči mesec naznanjena cela vrsta narodnih veselic iu se često dogaja, da si prav po nepotrebnem narodna društva delajo konkurenco, naznanjamo poglavitne bodoče veselice, ksr nam jih je dozdaj znanih, da se druga društva vedo ravnati. V četrtek 3. avgusta jour-tixe „L ju b 1 j a n h k e g a Sokola" v restavraciji .pri Lloyduu; dne 4 in 5. avgusta ab i t u r i j e n ts k a veselica hrvatBkih in slovenskih gimnazijskih abiturijentov v Zagrebu; v bo bo t o 5. avgusta od hod na veselica podčastnikov domačega polka wpri Viraotu"; v nedeljo 6. avgusta velika pevska slavnost v Mariboru, h kateri se odpelje poseben vlak iz Ljubljane in se je udeležil korporativno delavsko pevsko društvo „Slavec"; iatt dan priredi v Ljubljani pevBko veselico društvo „Ljubljana" .pri Virantu" ; v nedeljo 13. avgusta slavno*t tridesetletnice narodne čitalnice v K ran ji, katere bo udeležita korporativno društva „Sokol" in „Ljubljana" in droga diu^tva po deputacijah; dne 15. avgusta (praznik) veselica Ljubljansko Št. Peterske podružnice sv. Cirila in Metoda v Hafnerjevi pivar ni; dne 16. in 17. avgusta zborovanje učiteljske zaveze v Mariboru; v nedeljo 27. avgusta stoletnica fare v Koprivniku in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika; v nedeljo 3. septembra izlet društva „Pravnik" na Bled. — (Dolenjsko okrožje akad. fer. društva „Save") priredi v teku meseca avgusta slavnost z koncertom v Kostanjevici. Tega Čina naše akad. mladeži vesele se vsi tukajšnji odločno narodni krogi — b kojim žalibože ne moremo prištevati vse tukajšnje meščane io nemeščane. — Čujemo tudi, kako pridno se vadijo tukajšnji vrli narodni pevci in pevke vsak večer, in ker so obljubili sodelovati pri koncertu, kakor čujemo, tudi nekateri drugi Omenjen« trgovinska zbornica dovolila je v to svrho 100.000 frankov. * (Pasja hvaležnost.) V Rimu padla je nedavno desetletna deklica v Tibero in bi se bila gotovo utopila, da ni skočil v vodo pes iz bližnje tovarne, ter izvlekel deklico na subo Oče deklice delal je v tovarni in je deklica dala včasih od odstankov koaila. ki ga je nosila očftu, psu kako drobtinico. 2 val skazala se je hvaležno in redila deklici živlienje. KnjitGvnost. — „N arodna biblioteka" snopiči 46, 47., 48., 49., 50., 51., 52., 53. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poljski spisal H. Sienkievvicz. Poslovenil Podravski. Novo Mesto 1893. Tiskal rn založil J. Krajec. — Že lani smo naznanili, da je v Krajčevi zalogi izšel prvi del slovečega tega romana. Sedaj sta izšla v štirih zvezkih tudi drugi in tretji del. O romanu samem govorili smo že obširneje, ko je izšel drug prevod v zalogi „Matico Slovenske*. Ker je Krajčeva „Narodna biblioteka" jako cenjena, seglo bo občinstvo gotovo po teh knjižicah, prinašajočili najznamenitejše delo genijalnoga poljskega romanopisca. — „Argo", Zeitschrift fiir krainische Lan-deskunde, ima v št. 7. naslednjo vsebino: Reise-skizzen aus Italien; — Die Situla vom Gradišče am Magdalenenberge bei St. Marein; — Munzfund in Brunndorf; — Das Werk eines Laibachers iiber „Hvgtene" aus dem Jahre 1692; — Verkaufbrief einer Bauernhube v. Jahre 1799; — Literatur; — Das Kupferbild der Schlacht von Sissek im Laibacher Museum; — Mittheilungen aus dem' Museum. — Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti slavno uredništvo tega listo, da se tudi v nemščini navadno rabi slovenska oblika „Triglav", in je torej povsem nepotrebno, uvajati znova smešno pisavo „Terglou". Pa brez zamere ! — Gundu I i će v a himna, katero je zložil za hrvatske pevske zbore naš rojak F. S. Vi I h ar izšla je v t sku in se dobiva pri sklmUtehu (Marije Valerije ulica br. 4) po 20 nove., poštnine prosta po 25 uovčičev. Naj bi pridno segali po njej tudi slovenski pevci in prijatelji domačega petja. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Monako VO 29. julija. Princ-regent podelil je nadvojvodi Jožefu Avgust-Humbertov red. Carigrad 29. julija. Egiptaki khedive je včeraj odpotoval v Aleksandrijo, Pariz 29. julija. Volilni boj so je že začel. Dan na dan se vrše volilski shodi. Za 57 r> mandatov ae je oglasilo 1600 kandidatov. Jako težavno stališče imajo pananiisti Flo^uet, Clemcuceau, Kouvier in Reinacb Madrid k2(J. julija. Cast-elar se misli umakniti iz političnega življenja. Berolill 29. julija. Zavezni svet je privolil, da se zvišajo carine na blago iz Rusije za pet odstotkov. Rusija bo vsled tega maksimalni tarif še povišala in določila, da je po njem računati tudi vse množine, ki so se tran-sitno poslale čez Nemčijo. London 29. julija. Reuterjev bureau javlja iz Bangkoka: Pogajanja mej sijamske in francosko vlado tečejo ugodno, da se je nadejati popolnega porazumljenja. Povsod vlada mir. London 29. julija. Angleška vlada anektirala Salomonske otoke v velikem oceanu. London '29. julija. Posestnik premogo-kopov v okrajih Leed, Normanton, Nastleford in Althof odpustili vse premogarje. 20.000 rudarjev je brez dela. London 29. julija. Angleški misijonar Swanti piše Londonski „Times" iz Knrouge ob Nyansa-jezeru, da so črnci ustrelili Emin-pasb blizu Kitonga-Longa. Narorino-gospodarske stvari. — Postaja za preiskavauje semena. Pred nekoliko dnevi dovolila je dež. vlada v Zagrebu, da se na kr. kmetijskem i gozdarskem učilišči v Križevcih otvori „postaja za iztraživanje sjemenja11, ter imenovala g. kr. profesorja Andr. Lenarčiča predstojnikom te postaje. Ker je tak zavod zelo važen za kmetijstvo in ker na Kranjskem sličnega do sedaj še nemarno, opozarjamo kranjske in sploh »lovenske kmetovalce in druge posestnike na to, da morejo kmetijsko in gozdno Beme na izkušnjo pošiljati v Križevce, kjer se jim bode za neznatno odškodovanje pregledalo. Trgovci, kateri hočejo o po- stajo pogodbo narediti, naj se le obrnejo naravnost do vodstva postaie, ki jim bode poslalo pravila, iz katerih so razvidni pogoji take pogodbe. Taki tr-govci, ki bi hoteli le čisto in dobro klijavo robo prodajdti, in za njo jamčiti, pridobili bi si brzo dober glaB (Postaja se bode odprla najkasneje do 1. septembra.) — Romanski konzulati. G kr. pomorska oblast v Trstu javlja vsled ukaza c. kr. trgovinskega ministarstva z dne 30. junija 1893 št. 31.714 tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je kral|. romunsko ministerstvo za voanje stvari uradne okoliše rumunskih konzulatov sledeče določilo: 1.) Glavni konzulat na Dunaj!: Nižjeavstrijsko, Gornieavstrij. sko, Solnngrašk", Štaiarsko, Koroško, Tirolsko in Predarelsko, Češko, Moravsko, Š'-ez'jsko. 2 Konzulat v Črnovicab: Galicija in Bukovina. 3. Konzulat v Trstu: mesto iu okolica tržaška, Istriia, Goriško in Gradiška, Kranjsko in Dalmacija. — Konzul v Trutu je J;mi. Ant. di Demetrio in njegov namestnik Konstantin di Demetrio. i i i ni tmmn LJUBLJANSKI ZVON" ea vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri i;:ra!i in »tavali, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. TUJCI: 28. julija. Pri Malici: Haas, liettelheim z Dunaja. — Brand-stšitter. Jeglič iz Trsta. — Tcrpotic iz Trbovelj! — Lede-jer Iz Prage. — Steiner iz Gorice. — Dr. Maver iz Bero-liuH. — Seidl iz Kudotfovega. Pri Slonu: Vitez pl. Kropatseh'k, Parmnn, Miiller iz Gradca. — Lavrtn. SobiOtS, Wo8try, Soilner iz Trata. — Dr. Msjaron. (Jlaaser, Braun, Pekarok z Dunaja. — Milankovie iz Zagreba. — Paul i/. Pulja. Pri huvnrakem ilvurn : Grundner iz tlradca. — Maider z Dunaja. Pri nvt*lri|Mkem reNHrJn: Zalokar s Krškega. — Premscdak rz Celja. — Battistic iz Gorice. Umrli so r LJubljani: _'7. julija: Karol Pogačnik, gostilničar, 81 let, Krojaške ulice št. 1, otrpnjenie možgan. v d e i e I □ i bolnici: 26. julija: Elizabeta Franc, gosfija, 7-1 let. marasraus lenilts. 26. julija: Katarina ilostuik, kajžarjeva hfii, 3 leta, perltonitie. Meteorologično poročilo. a,- . btan e Las opa- . J. ~ barometra zevanja Tem-peratura Vetrovi Neb«. Mo-krina v in m. 7. /.jutraj 3» 8. popol. e* ;t zvečer 7850n 784*9 ai 16 8° C brezv. megla loioj« 2ft*4*C si. zah. obl. r.M't; »!. zah. obl. i i'lju iu rimiMii. Želodčna tinktura IrL.it jn G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspeanO dietetično sredstvo, katero terepča in zdravi /.e-io«i«'«', kakor tudi o|»ruviltt prebtsvu t s« orgtsmov izborno pospt.'.uje (17,"}-25) l/.delovatelj razpošilja j<> proti povzetku zneska v zabojih po PJ steklenic sa l gld «li> Li , po 56 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za >r> gld. 26 kr. — Poštnino plača vedno naročnik. Cena jedni steklenici 10 tr, 'W » % J : : t l l Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPE1lLER). pripraveny v Riohtrove lekarne v Praze, všeobocuč ;jnain^, bolesti uušuji- E domači Iok k mazani, jest na skladč ve včtSinč lokaren, lahov po 1 zL 2ti kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupo-viini tfftba se miti dobro na pozoru a prijmouti jen labve s oehran-nou znamkou „kotvou" jakožto prave. TJatredm santlatelstvi: Rlchlrova lekarna „11 zlatšho Iva" v Praze. 10 gg. pevci iz bližnjih krajev, upamo, da se bode slavnost prav dobro obnesla, akoprav se jej skušajo delati nepričakovane zapreke. — (.Slovensko planinsko društvo") je te dni zazoamenovalo (z modro barvo) jako lepo pot od postaje Laze, to je Dolsko-Sv. Helena -Osredki - Hrib - Jemčevo znamenje • Sv. Trojica-grad Krumperk-D o m Ž a 1 e. Ker je ta partija še manj znana, priporočamo to do štiri ure dolgo pot že zaradi tega, ker pelje od cerkve Sv. Helene po gozdu mimo' skrilišča, ker je razgled od „Jemče-vega znamenja" (400 m) in od Sv. Trojice (526 m) jako zanimiv, hoja po gozdu Krumperške grajščine pa prav prijetna. Pri Sv. Trojici se dobi VHelej kruh in pivo v steklenicah, kar rad priskrbi on-dotni cerkovnik iz bližnje gostilne. V bližini je izvrsten studenec, ravno tako tudi pri Krumperški grajščini. — (Posebni vlak k pevski slavnosti v Mariboru) bode vozil dne 6. avgusta iz Ljubljane ob 4, uri 45 min. zjutraj (cene za tja in nazaj: I. razr. 8 40 gld., II. 6 30 gld, III 4 20 gld.); iz Litije ob 5. uri 31 min. (6 80 gld., 510 gld., 3 40 gld.); iz Zidanega mostu ob 6. uri 29 min. (5 40 gld., 4 10 gld., 2 70 gld); iz Celja ob 7. uri 12 min. (4 gld., 3 gld. 2 gld.); s Pragerskega ob 8. uri 50 min. (120 gld., 90 kr., 00 kr.) Vatavil se bode na vseh postajah in ju odhod in vozna cena razvidna iz plakatov. V Maribor došel bode posebni vlak ob 9. uri 20 min. zjutraj, odhajal bode pa iz Maribora v noči od 6. do 7. avgusta ob 1. uri zjutraj ter došel v Ljubljano ob 5. uri 43 minut. Vozi se pa lahko nazai tudi z VBakim poštnini vlakom v 14 dueh. Tudi nazaj voze se bode posebni vlak vstavil na vseh postajah. Vsem udeležnikom torej naibolj kaže, da se poslužijo tega posebnega vlaka in Hi oskrbe pravočasno vozne listke v potovalni pisarni g. Jos. Pavlina v Ljubljani iu pri pooblaščencih slov. pevskega društva v posamičnih krajih. — (V M ar i j i n o Celje in n a D u n a i) bode vozil posebni vlak dne 11. avgusta m bode, kakor Be nam poroča, udeležba jako ž vabua, ker so cene izdatno znižane, posebno one do Dunaja in nazaj več uego na polovico. Tudi je vzpored prav ugoden. Podrobuejša, pojasnila, listki itd. se dobe pri potovalnem odboru, Marijin trg št. 11. — (Korist vodovoda pri požarih v mestu) pokazala se je pri zadnjem ognji v Kra-kovem. Preduo je še čuvaj z grada s strelom na znanil ogenj iu je moglo prihiteti ognjegaauo dru štvo, bil je že škropilec mestnih ulic s svoiim vozičkom na pogorišči ter je ta prva pomoč došla prav dobro. Ker je pritisk iz hidranta pracej močan, je posebno pri malih požar.h uporaba škropilnih pevij, ako se slučajno nahajajo v oblsžji pogorišča, prav umestna. — (P r o m e u a d u i koncert.) Jutri ob 12. uri svira vojaška godba domačega polita v glasbenem paviljonu v „Zvezdi". Na programu je mej drugim fantazija iz Verdijeve najnovejše opere „FalstbM" in Dvoiakovi »Slovanski plesi". — (Odhod vojakov.) Danes zjutraj odšla je tukajšnja topu.Carska divizija na Krško, kjer bode imela običajne strelne vaje. — (Mestna policijska straža) hode oskrbljena S kratkem vsa z jednakim orožjem (sabljami), kur ,,e bilo pač že treba in umestno. (Potres.) Včeraj zjutraj proti polu i. uri ., je \ Trstu valovit potres, ki je bil tako močan, da so zužveuketuli hišni zvonci. Tudi pri nas v Ljubljani čutili so nekuteri potrus posebno živo v hišah ua starem trgu, kakor nam je poročal prijatelj aašega lista že včeraj po sklepu lista. ^ Šolska poročila.) Danes sklenilo se ;. Solako leto ua tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah *a lesno industrijo in za umetno voženje in Šivanje čipek. Letnemu i z vestjo prve šolo povzamemo, da je bilo v njej koncem Šolskega leta v 4 letnikih >.'> in v javni risarski šoli 17 Itokvenian-fcov, skupaj 102. Iz mej 7 1 pridelkom h'<;» v l let-lukih vpisanih učencev je bilo <>'.> Slpvencev in 2 Nomca, vsi rimsko-katol. vere, iz Ljubljane 10, s Kr.uip u» -a .-.ploh vi m 2/. drugih dežel. Povoljen uspeh jih je imelo 38, nepovoljen 8. ponavljahu upit >lelajo 3j neizprasan 1, odhod no spričevalo je dobilo 10. Poučevalo je poleg direktorja gosp. Iv. Ž u bi ca 8 učiteljev in delovodij in 1 katehet. Iz-vestje prinaša na čelu podobo in popis starih vrat v Kranj) iz t 1638. od direktorja g. Ivana Kubica iu draga šolska poročila. -— Izvestjn šole zn umotno vezenje in šivanje čipek povzamemo, da je bilo v 3 letnikih koncem šolskega leta 30 učenk in 22 hospitan tinj, skupaj 52 obiskovalk, po materinem jeziku 45 slovenskih, 13 nemških, 1 hrvatska, 2 poljski, razun 1 Židinje, vse rimsko-kat. vere. Iz Ljubljane jih je bilo 42, izven Ljubljane 19. Povoljen uspeh je imelo 26, nepovoljen 2, ponavljalni i£pit dela 1, neizprašana je 1. Poučevali sta 2 strokovni učiteljici, 1 asistentinja, 2 učitelja in 1 katehet. Vodja bil je tudi tej šoli gosp. Ivan Ž u b i c, pod katerega spretnim vodstvom sta obe šoli prav lepo napredovali. — (Dolenjske železnice.) Na progi Grosuplje-Kočevje uporablja se zadnji čas sem gramozni vlak z veliko lokomotivo, ki je dosedaj vozila gramoz iz Ljubljane do Škofeljce. To delo bode opravljala sedaj na navedeni progi še kakih 14 dni j; mej tem časom pa se rabi tukaj za potrebno prevažanje raznega materijala mali parni stroj. — Dela pri poslopji kolodvora pod „zelenim hribom" so do malega že dovršena. Te dni se polaga na peronu nov tlak (chamot-pflaster); stanovanja v prvem nad stropji (za postajinega načelnika in druzega uradnika) bo Že do cela izvršena in pripravljena, spodnji prostori (čakalnice I. in II. ter III. razreda) določene, vsi lokali z nemškimi iu sloveuskimi napisi označeni, ter istotako stanovanja za slugo in stražnike dodelana. — Sedaj polaga se tudi žica in aparati za železne menjalnike („\vechsel"), kar vse bode kaj praktično urejeno itd.; čez jarke, mostičke in ob škarpi pod Golovcem pa so se pritrdile te dni železu« ograje. Pri pregraji čez dolenjsko cesto postavlja se zdaj tudi mala stražnica. V obče vsa dela vidno napredujejo, proga pa se sproti pregleduje in nedostatki na njej in na tiru popravljajo, ter odstranjujejo. — S časom dobita baje oba železna mostova tudi hrastova tla, kar bi bilo pač želeti da Be tako prepreči vsaka event. nesreča. — (Na Rodinah,) Brezniške župnije, bo ponedeljek 31. julija t. 1., zjutraj ob 6. uri, obletnica z bil jami po prof. Ivanu Zupanu, ki je vlaui 1. uvgusta zamrl v Ljubljani. — Kanjki se iskreno priporoča v molitev. — (Častno priznanje.) PoveljniStvo pro stovoljnega gasilnega društva v S k .-l; i Loki prejelo je sledeči dopis: „Št 95/fr. Prostovoljno gasilno društvo v Skofjiloki odlikovalo se je dne 30. junija t. I. pri velikem pežaru v Skofjiloki in je s svojim brzim in previdnim ravnanjem uničilo ogenj ter tako zabranilo razširjenje požara. V ča&t mi je, česti tein u gasilnemu društvu za požrtvovalno delovauje izreči svojo najtoplejšo zahvalo. Kranj dne 24. julija 1893. L. S. C kr. okraini glavar: Dr. Gatetten-hofer s. r." — (S I o v o n b k i talenti.) Prijatelj našega lista opozarja nas v dopisu ua nekatere slovenske talente, ki so pa nepoznani in se ue morejo razvijati zbog pomaukauja materijelnih sredstev in zanimanja merodajuih slojev. V okolici Litijski je cela rodbina tacih talentov, to je rodbina Andr. Rov-seka iz Gabrija pri Moravčah. Starejši sin gosp. Andr. Itovšek, znan je že nekoliko slov. svetu po nekaterih svojih izdelkih, a skrb za precej številno družino zavira razvoj njegovega talenta Brat njegov g. Davorin It. popel so je kot samouk do dobro znanega fotografa, čegar dela so znana na Kranjskem in Štajerskem. Mlaji njih bratje so vsi bistrega duha in bi zaslužili, da se jih jiodpira. Druga taka rodbina biva v IlotiČu pri Litiji Janez Bajde, sin organista in malega posestnika, izumel je kot navaden delavec citre na klavijaturo in dobil patent za svojo iznajdbo. A skrb za družino prisilila ga je, da je jfrodal svoj patent za neznatno ceno. Zdaj dodelal je nov instrument na godalu, ki se igra b klavijaturo, na katero delu opozarjamo slovenski glasbeni svet. O prvi njegovi iznajdbi pisali so mnogi tuji časopisi. Naj bi se naši veščaki v glasbi preverili o novem delu našega rojaka in mu naklonili prepotrebno podporo, da Re more razvijati ujegov talent. — (Vabilo k slavnosti,) katero priredi „Sloveusko pevsko društvo v Ptuji" v nedeljo dne 6. avgUBta 181)3. leta v Mariboru. Vspored slavnosti: A. 1.) Prihod v Maribor s posebnim vlakom ob 9. uri 20 min. dopoldan. Častita društva in gostje se podajo takoj na slavnostni prostor pri „Gambriuusi", kjer bode sprejem in pozdrav. 2.) Ob 10. uri sv. maša v bv. Alojzija cerkvi. 3.) Ob pol 11. glavna pevska vaja v dvorani pri „Gam-brinusi". B. Skupni obed ob 1 uri; kuvert stane za osebo 1 gld.; mej obedom svira godba. C, IX. veliki zbor ob pol 4. uri popoldan v dvorani pri „Gambrinusi" s sledečim vsporedom: I. Posdrav predsednikov. II. Poročila tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Poročilo računskih preglednikov. V. Volitev aj predsednika, b) odbora in računskih preglednikov. VI. Razni nasveti. D. Veliki koncert s sodelovanjem polnoštevilne godbe ptuiakega glasbenega društva pod vodstvom kapelnika gosp. Franca Haringa. Vspored: 1.) Suppce: Overtura „Die Irr-fahrt ums GlU:kV 2.) a) Vek. Vaupotič: .Slovensko geslo", moški zbor. b) Hrab. Valarič: „Novinci", moški zbor. 3)Strauss: „ Akademieche Blirger*, valček. 4) Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 5.) Rubena: Arija iz opere „Le Domino noir" za log. 6) dr. Benj. I pa vic: „Kdo je mar", veliki moški zbor s tenor-, bariton-, bas-samo- in čveterospevom ter s spremljevanjem orkestra. 7.) StrauBs: nLouischenu, polka franc. 8.) Fran Gerbič: „Žitno polje", mešani zbor. 9) Meverbeer: Veliki potpourri iz opere „Hugenotti". 10) dr. Gust. Ipa-vic: „ Slovan na dan", moški zbor z bariton samospevom. 11.) Gleisner: „V daljavi", polka mazurka. 12) Ant. Foerster: „Ave Marija", šesteroglasni mešani zbor iz operete »Gorenjski ulavček" s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob 5. uri popoldan. Vstopnina: a) za neude 1 gld., obitelj: 3 osebe 2 gld., več 3 gld.; b) podpirajoče ude 50 kr., obitelj: 3 osebe 1 gld. 50 kr., več 2 gld.; e) kmete iu dijake 30 kr.; be in zobovja: x ustavi)«* hroz vnukih bolečin ter opravlja plomh«. J ^ vauja in VM ru1»ii«» operaui j«-, — odstranjuje * » ml..... Itoleelue z usmrtenjem Živca ♦ } zobozdravnik A. Paichel, t J polog čevljarskega moatu, v Kohler-jevi hisi, I. nadatr. * Za Kranjsko se razpiše služba okrožnega zdravnika v Ribnici z letno plačo ttOO gl«l. Prosilci za to službo naj ulože svoje prošnje pri deželnem odbotu kranjskem v Ljubljani do cklcvl in da bode imel v zulogi pivu Iz uij^inn-JM'. I. I*iltt. umIuiiovI jen«' U ru n j ■» U «■ piw»>urut' » M« n^l-n v Mo«lt'ili iu nIckI«— ii i culi. katero oddaja gg. gottUnioarjom tudi po tniiiuil ceni. Točil bode pristna tipiiVNku« «iol< uj-lut. IiiiiiIsI.ii in iNlrNka vinu ter stregcl z izbornim i goruimi in iiitkI iiui Jeilill. 1 'riporočujoč su za mnogobrojni i»osćt , ■ • J z vclespoHtovanjem (776--2) ZET r siiin ITSem.Ic Najboljše železo prodaja A. C. AHCIN pri „alati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (Ua—25) rokodelce in poljedelstvo. Za pile in. vodne žage kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava it d. Zahvala. Jaz sem si roko na zarjavelem žeblju poškodoval v tej meri, da urnem mogel dlje časa nikaka dela opravi ihti. Za to nezgodo sem bil od prve »\s« rijsk«- oIm*im> Kuvarovalniee proti iae'*&gos^i< i 0 i I goldinarjev atane nri meni en morlroc na peresih (Fertermstratze) Ti uiodroei so solidno iz najholjSe tvarirn- narejeni, imajo po BO dohro vezanih, močnih j>eres iz najboljšega bakrenega drat«, so s finim afrkom tapecirani in močnim platnenim evilhom preoblečeni ter 10—15 let nol»«*nlh poprav ne zahtevajo. jšBf Pri naroČilih z dežele naznani naj He vselej nutnncnu mer« postelje v notranji luči. 'Vi; — Ako He torej dobi za 10 ifld. dober tapeciran inodroc na peresih, je pač neumestno knpovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, 1111 ■ - r i doltro pojtejo, iv ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgave ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, knpelij in zavodov popast od cene. Žicaste zimnice za uako posteljo na-vadm- velikosti po *■* t*0 Holdovi /. afrikom tapecirane in a cvilhmn j>reoblečene pu 1» (714—80) S I I mi o 'zm^zm<^zm^^z^^z^^^i^z9<^^zmzz^^^ rl I I I I I I I I i I I I I I I I I I I I I I I I Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine in jioljskega orodja in čas za zidanje je doSel. Pri nakupovanji vseh teh reči je |>a paziti, da se kupi dobro blago po -nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni holj&e bla4—«» in vseb v tO stroko spadajočih stvarij po iia|-nla|lu «•«nuli. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila s«i hitro izvršujejo po posti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko. Najboljše vrste piva ■v sod_il^_ in stel^lernJLcsil^ iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—25} Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne _a^g> M. Zoppitseh ^JrP^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Na plamene poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano. 7781 ^72487 Otročii jako elegantni, fini in močni dobivajo ne pri merit skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7, 8, 9, 10 gld. in vlAje po vsaki ceni do 80 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih Stefanlja-vozičkov za sedeti s streho in brez streho po 7 gld. in višje. (327—21) tapecirar, -v Hj5VL"tolja,X3.I, Šelenburgove ulice. £S0T~ Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vo/.ičkov ! Ilustrovanih časopisov „Buch fiir Alle", „lllustrirte VVelt", „Heimat und Fremde" so ravnokar došli prvi sešitki novega letnika ter se pošiljajo na ogled poštnine prosto. — NaroČila vzprejema J. GIONTINI t786"1' kn.jlgfotrzn.lca -v I_ij-u.Tolja.xiI. V neko tukajšnjo trgovino z deželnimi j>ridelki vzprejme se s 1"». avgustom ali s 1. beptemhroin spreten komptoirist. Zahteva se znanje slovenščine in nemščino ter so daje Italija nič) D 6 veščemu prednost. Ponudbe prevzema auoueni Hureiui Miiller-Jev v l.jnlil jitui. (181) ISaESSEZSaSSSSBBBjI Pravi zaklad S za nesrečne žrtve s a in o o a k r u m h o (onanije) in tajnih nizpašiiostij ju izborno delo I >i-at. T-C *>tit,n-*i, 9 (!«"iko izdanje po 80. nemški izdaji. S '27 podobami. Cona "J gld. a. v. t!«ta naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Doniva se v založni knjigarni „ V e r I a g s - M a g a z i n R. F. Blerov* v L i p-s k e in Saško;, Neuuiarkt 34", kakor tuui v vsaki knjigarni. (2yi—20) Trgovec izurjen in marljiv ima izredno dobro priliko, se takoj etablirati! Kje in kako itvo se v upiavništvu .Slovenskega Naroda". (739 — 8) IS 22 a, šolocLec (332—30) Trnlioezj-jev Cognac - grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic B gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno. vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. BB- Z a želodec. (789) Iščejo se nujno: Dve bol j Al Itrfilfil za Trst in Reko, plače 12—14 gld.; — Im»I|*u kuharicu za tu in drugod; — pestunj« (tudi začetnica ; — učenec za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom; Name IzvrMtne trajne službe. — Ve6 v posredovalnici G. F(ux, na Bregu št. 6. V hrvatski obitelji v nemškem Gradci »e vzprejeuiajo za Šolsko leto 1893/94 v stanovanje in oskrbovanje V hiši se govori hrvatski in nemški, a razen tega bo daje pouk v francoskem iu angleškem jo -ziku in v glasovirju. — Natančnej« v upravništvu »Slovenskega Naroda". (742—3) H 1 i i i I I Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ostavlja po najiioj ejftl in naJbolJAl liieloill umetne zobe in zobovja. Plouiblrn in izdira sobe v narkozi (umetno spanje) brv/, bolečin. (11H —13) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg* št. 4. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči \ kvarnemu uživanju iiemesaue ali z surogati mešane bobove kave 1 in da je moč prirediti mnogo h1h<1im')m . poleg tega z*lrnvel&** in IcCuejHo kavo. — Siejireliošena kot primerek k na-vikIiiI holMivi kavi. (417 — 15) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike Osobito se je čuvali slabih posnonioviinj Dublvn Me povMoil — t/a kile po 25 kr. ooeoooeoooooo Zaradi preselitve ki bode v kratkem, se bodo vse še v zalogi se nahajajoče spomladne in letne obleke za gospode in dečke, vrhnje suknje, haveloki, otročja oblačila in paletoti, kakor tudi plašči za gospe in deklice jaqueti, pelerini, ovratniki iz čipek in prašni plašči p0 (826—19) znatno znižanih, cenah razprodajali. ^ V novo izumljeni prekomorski prašek f^j jjn^ ugonablja prav sigurno: ■«*■■- ^| Sftp ionrke, molje, stenice, bolhe, žoharje, mahe, mravlje, preslčke ptičje priioe, sploh vae žuželke. Dobiva ae pristen povsod taui, kjer se nahajajo Andelovi plakati. Tovarna in razpošiljal niča pri J". UST ID "RT i-uT drogerija „pri črnem psu", v Prtili. (784—i) HiiNiiiH nlle* it. ta. Pristni prašek ne dobiva v LJubljani pri Albinu 8U6ar-jl, Dunajska ceata St. 9. Sričar <§ Sfllejač preje M. Neumann v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Prvo mo.-*to kjer au dobivajo brezhibna, ubrano se glaseča, najsolidneje izdelana Ivan Gross, Inomost. (Ustanovljeno I. 1832) Tirolske oltre Frim rspeoljaliteta) po gld. 8*—, 12—, IG — itd. Tirolsko koncertne ali clegljske cltre (specijaliteta) po ktd.M'—, l"v—, :6 — itd. Tirolska lesena in slamnata glasbila po glej ">0, 450, 6'—, 10'—. Tirolske gitare (specijaliteta) po gld. J-f>o, 4'BO, 5*50, T-— itd. Occarlno (pristno italijanska) po 60 kr., 70 kr., 90 kr. itd. Ustne harmonike (KnittiniSke s srebrnim glasom) po 60 kr., 70 kr do gld« (>'— Harmonike (mi j močnejši usnjsti mehovi) jm gld. B*—, 6'o , 10'—, .10 —. Trobila (le i ajbntjsu kakovosti) a srelirnimi obroči, najelegantniju opremljena itd. po tovarniških cenah. (777—2) Za vsako glasbilo popolno Jamstvo. 'ipff I logato iluBtrovHiii katalogi se noš Ijajo zastonj in poAlnino jirosto. — Izvrstne dolu za vsa glasbilu. — Največja zaloga cerkvenih miiAikalij. f □i 51 ooooooooooooo Feliks Toman kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26 ima skladišče izdelanib. piramid iz najlepšega, najtršega temnega sljenlttt in grmi i lit ter so pri|ioroča za izdelovanje najmanjših nagrobnik kauieuov, kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih nagrolMiifli spomenikov., Prevzema vsa (783—1) stavbena in umetniška kamnoseška dela katera ho kot doslej pO nizki ceni Dftjfiuejle Izdelujejo. V zalogi ima in jirodaja robne kamene in kocke iz granita za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih morah mestnega stavbenega urada, katera se po najnižji ceni dobivajo v vsaki iimozjui. □j I k Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".