Razne stvariIz domačib krajev. MiL knez in škof so se v nedeljo vrnili nekoliko bolehni od Skofijskih zborovanj na Dunaju v Maribor. Imenovanje. Sv. O6e so imenovali pre6. g. stolnega prošta Lavrencija Herg apostolskim protonotarjem. Imenovanje. Gimnazijski učitelj na gimnaziji v Mariboru g. dr. Leopold Poljanec je dobil naslov c. kr. profesorja. Poročil se je dne 24. t. mes. gospod Adolf Rosina, učitelj okoliške Sole ormoške z gospico Anko Schonwetter, učiteljico ženskih ročnih del ravno tam. Čestitamo! Ljubljansko meščanstvo priredi v nedeljo dne 1. decembra t. 1. ob J/a 11 uri dopoldne v veliki dvorani «mestnega doma» velik javen shod, na katerem ho6e krepko zahtevati slovensko vseu6iliš6e v Ljubljani. Gotovo je, da bo ta shod najve6jega pomena za celo Slovenijo in za to apelujemo na narodno zavest svojih cenjenih 6itateljev, da pokažejo tudi oni na ta ali oni na6in, kako živo 6utijo potrebo po slovenskem vseu6ilišču ter da ta shod Ijubljanskega meS6anstva vsaj pozdravijo ter dajo tako duška svojemu prepri6anju. Za vseučilišče v Ljubljani. Delavsko podporno društvo v Celju je sklenilo v seji dne 23. t. m. 1901 za slovensko vseu6iiiS6e v Ljubljani sledečo resolucijo, katera se je poslala akademi6nemu društvu «Triglav» v Gradec: Delavsko podporno društvo v Gelju uvažuje irneniten pomen slovenskega vseučilišča, na katerem se bodo vzgojile tudi mo6i, ki se bodo posvetile delavsko-socijalnemu vpraSanju, za to se podpisano društvo tudi pridružuje vsem drugim druStvom in korporacijam z opravi6eno prošnjo: Visoki državni zbor naj blagovoli skleniti, da se ustanovi v najkrajšem 6asu za povzdigo in pospeševanie kulture slovenskega naroda v Ljubljani slovensko vseučiIiš6e. — Delavsko podporno druStvo v Celji. Ivan Rebek, t. 6. predsednik. Josip Kmecl, t. 6. tajnik. Iz šole. Nadu6itelj v Negovi je imenovan ondotni učitelj g. Mihael Vre6a. Šolski vodja pri Jerneju nad Muto je postal gosp. Josip Peitler. Stalni učitelji oziroma učiteljice so postali gg. in gce.: Josip Kosi pri Sv. Jnriju ob Š6avnici, Friderik Bernard pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Ljudmila Poljanec pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Katica Pirc na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Ida Stedry v Koprivnici, Marija Vavpoti6 v Olimju, Marija Kos pri Negovi, Kristina Šuler na Starigori pri Sv. Juriju ob Š6avniei, Matilda Bernad pri Sv. Petru v G. Radgoni. Učiteljica ro6nih del pri Mariii Velki ga. Avgusta Kos. Deželni odbor štajerski — propadel. V soboto dne 23. t. m. se je vršila v Ptuju sodnijska obravnava proti Franceljnu Girstmajerju. Tožil ga je deželni odbor štajerski, ker je baje Girstmajer pri zborovanju ptujskega obrtnega društva dne 28. oktobra 1.1. imenoval vzorne viaograde, ki jih da nasajati deželni odbor, «vinograde propalosti». Pred sodnikom je izrekel Girstmajer, da omenjenih besed ni govoril, dve pri6i sta potrdili isto. Francelj je bil oproš6en, deželni odbor je propadel. Sklepi kmetskih zborovalcev v Makolah se glasijo: I. Na shodu katol. polit. družtva za Slov. Bistriški okraj dne 24. nov. 1901 v Makolah zbrani slovenski kmetje navdušeno in enoglasno naiodlo6neje zahtevajo, da vis. c. kr. vlada na Dunaju brez vsega odlaganja vse potrebno vkrene, da se kar najbrž mogo6e ustanovi v Ljubljani vseu6iliS6e s slov. učnim jezikom; opiramo pa se na 61. 19. osnovnih drž. zakonov, kateri izreka, da so vsi narodi jednakopravni. Od te zahteve ne odjenjamo nikdar in ne bomo mirovali, dokler se nam ne izpolni. — II. Na shodu zbrani kmetje 1. ugovarjamo proti temu, da bi vis. c. kr. vlada tako imenovani »Stallnerjev predlog», ki ga je Stajerski deželni zbor sprejel, predložila v najvišje potrjenie; 2. odlo6no pozivljamo naše deželne in državne poslance, naj ne odlagajo v tem oziru nemudoma storiti vse potrebne korake in 6e se jim vidi primerno, naj skupno v imenu slov. ljudstva stopijo pred Nj. Veličanstvi, naSega presvitlega in dobrega cesarja in prosijo, da odvrne milostno v nebovpijoee nasilstvo od vedno Mu udanega slov. ljudstva na Štajerskem. — III. Na shodu zbrani kraetje izrekajo i s k r e n o željo, naj se usta- novi za ves naS slo v. Štajer skupna z v e z a kat. slov. kmetov; ker le taka zveza bo mogla krepko podpirati delovanje naših poslancev; zato pozivljemo odbor katol. polit. društva Slovenjebistriškega, naj stori p o trebne korake, da se kme6ka zveza ustanovi pred volitvami v deželni zbor. — Na zborovanju sta med velikim navdušenjem govorila kmeta g. Onid in g. Mlakar. Zborovalcev je bilo okoli 300. Shod je bil veli6asten dokaz kmetske zavesti. Slavnost mladeničev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je v nedeljo tako sijajno obnesla, da nam je skoro ni mogo6e popisati. Mladeni6ev je prišlo od mnogih krajev velikansko število. Skupno Je junaško prikorakalo 20 mladeni6ev od Sv. Ruperta, skoro toliko od Sv. Jurija na Ščavnici, veliko od Sv. Ane in Negove, Sv. Trojice in celo od Št. Ilja. Ves vspored se je izvrSil gladko in natanko. Peli so doma6i mladeni6i vse narodne in druge uraetne pesmi, ki so bile dolo6ene. Jako dobro so sami domači kme6ki fantje in dekleta predstavljali igro «Ne vdajmo se». Cudovito lepo je 12 kme6kih fantov vprizorilo igro v petih dejanjih: «Sanje». Ginljivo so samo dekleta igrala «Sv. Nežo». Slavnostni govornik 6. gosp. Fr. Sal. Gomilšek je mogo6no povzdignil navdušenje. Gospod urednik! Če bi vi slišali, kako so vmes nastopali razni govorniki, namre6 kmetski fantje, ter svoje tovariše navduSevali za vero, dom, cesaria, to bi vas polile solze veselja! Izvrstno je govoril doma6i mladenič Roškar, potem mladeni6i od Sv. Jurija in Sv. Ane, zlasti pa smo strmeli nad temeljitim, jako podu6)jiviin govorom mladeniča Krampergarja od Sv. Ruperta. Mladeni6 2ebot od Št. Ilja je pa vsakega ganil do solz in ko je končal, slišali so se vzdihi in klici iz ust stariSev: «0 sre6ni stariši, ki imajo takega otroka!» In kaj pa udeležba? Ljudstva je bilo toliko Stevilo, da polovica ni dobila prostora. Zunaj je bril mrzel sever,znotraj pa je bila neznosna vročina, a vroče je bilo tudi v naSih srcih. Toda več prihodnji6, kajti ta slavnost je velepomenljiva za naš narodni napredek. Sv. Pavel pri Preboldu. V tem kraju smo hvala Bogu obvarovani hudih viharjev in toče, tem bolj pa nam za to škoduje povodenj. Letos že tretjikrat. Pretekli teden je bila tolika, da se stari ljudje ne spominiajo enake. Po no6i so morali ljudje seliti živino iz hlevov. Koliko škode je naredila voda po kleteh! Posebno hudo je prizadet Št. Lorenc. Enemu posestniku \e naredila Skode okoli 2000 gld., ve6 drugim pa po ve6 stotakov, da res treba vladine pomo6i. Veleposestvo za okrajni zastop v Slov. Gradcu je zmagalo z 8 glasovi Te6iae. Slovenci in Nemci bodo imeli v zastopu enako stevilo glasov. Občina Št. Peter v Saviigski dolini je vložila po g. drž. poslancu Jos. 2i6karju prošnjo za slov. vseu6iliS6e. Blagoslovljenje šole v Gotovljah se jo izvršilo prav slovesno. V cerkvi je govoril doma6i g. župnik, v Soli župan gospod A. Antloga in okrajni Solski nadzornik. Sv. Ivan na Hnmu. Dne 19. t. mes. popoldan pogorela so tukai poseatniku Ivanu Lesjaku gospodarska poslopja blizu z vsemi že spraTljenimi pridelki. ReSila se ie živina in hišni hram po Ijudeh, ki so hitro prišli gasit. Sre6a je bila, da je pihal jug, drugače bi bila rečja nesre6a. Prar pridno so gasili moški, ker so ženske marljivo prinašale obilno vode, kar je posebne hvale vredno. Posestnik je bil le za malo svoto zavarovan. Sumi se, da so otroci užgali. Dobrotniki pomagajte, sila je! Sv. Ivan na Hnmn. V nedeljo, dne 24. t. m. popoldne blagoslovila se je na posestfu pridnega gospodarja kmeta Andreja Praprotnika pri mnogi vdeležbi nova kapelica z LurSko Marijo in drugimi svetniki. Kapelica je na lepem prostoru ob peipoti zadaj za hiSo. Slovesno blagoslovljenie so izvrSili pre6. g. župnik Gliube, primeren govor so pa imeli 6. g. kapelan o. Kubiaek o niogo6nosti in češ6enju preč. Dev. Marije. Podoba Lurške Marije je v Grodenu na Tirolskem izdelana ia je zelo lepa. Daj Bog in Marija plačilo časno ia ve6no vsem Praprotnikovim, da so humsko ob6ino olepSali s tako krasno stavbo na lastae stroike. Pred mesecem dnij dobilo je tudi pokopališ6e na Humu lep novi križ z lepim razpelom, katero je lepo izdelal podobar pri bližnjem Sv. Tomažu. Nov križ je darovala gospa dr. Erharti6eva, za razpelo se je nabralo po ob6iaah, ostanek so pokrili pre6. g. župnik Gliebe. Hvala vsem! Mozirje. Naš ob6inski odbor je poslal prošnjo za slov. vseu6ilišče v Ljubljani, naravnost g. posl. 2i6karju. Koliko časa potuje polovnjak vina iz Ptnja v Slovenjigradec? Dne 23. sept. t. 1. odposlal je neki vinotržec vino iz postaje Možganci v Slovenjigradec. Dne 27. sept. bila je žlahtna kapljica že v Spod. Dravogradu, 20. novembra pa v Slovenjemgradcu. Sedaj pa se ga vse brani. Odpošiljatelj, ker mu je prestaro, naročitelj, ker mu je prekasno in železniški uradniki, ker jim bo predrago. ;- Dnhovniške vesti. Minuli pondeljek je bil v Gradcu pokopan 6. gosp. župnik Armin Kapus, ki je umrl za plju6nico pri usmiljenih bratih, potem, ko je sre6no prestal nevarno operacijo na nogi. Pogreba se je vdeležilo šest duhovnikov, (dva iz dekanije Starotrške) dvanajst usmiljenih bratov, nekaj sorodnikov in drugega ljudstva. Rajni je bil v daljnih krogih znan radi svojega neusahljivega, šaljivega humora, ter je bil dobrodošel gost v vsaki družbi. Le žal, da je umrl tako mlad! (4^ let.) in tako daleč od svojih prijateljev. Svetila mu ve6na Iu6! — 2upnijo v Razborju bo oskrboval začasno 6. g. župnik t Podgorju Fr. Pe6nik. Iz Šmartina pri Šaleku je prestavljen 6. g. kapelan Rudolf Krener v Št. Andraž nad Polzelo. Ziče. Z veliko požrtvovalnostjo postavila je sicer mala ob6ina 2i6e, katera pa daleč na okrog slovi zaradi lepega kraja, še bolj pa zaradi odlo6no narodnega mišljenja svojih vrlih ob6anov, novo šolo. Krasno poslopje stoji na ob6inskem zemljiš6u nasproti župnijski cerkvi in dela 6ast blagim ob6anom. Dne 19. novembra t. 1. blagoslovil je pre6. g. konzistor. svetnik in nadžupnik iz Konjic ob asistenciji domačega 6. g. župnika in dveh sosednjih 66. gg. župnikov novo šolo na izvanredno slovesni na6in. Po kon6anem blagoslovljenju šolske bandere in Sole je pre6astiti gospod konzist. svetovalec, nadžup. konjiški raz leco v cerkvi polnoštevilno zbranim župljaDom v krasnem gororu naznanil, da je Nj. c. in kr. risokost nadvoJTodinja Elizabeta, katera ta dan obhaja svoj god, na prošnjo g. nadu6itelja poslala za šolsko zastavo 100 K. Bandera je jako ukusno izdelana in okrašena s podobama D. M. in sv. Alojzija. V nadaljnem govoru je ore6ast. g. govornik razložil namen šole. — Šola naj razsvitljuje in vodi otroke do prave omike, naj pa tudi ogreva srca šolske mladine, ter jo blaži in vnema za dobro. Da se bo v novi šoli dosegel ta namen, porok so starišem dobri u6eniki te Sole, posebno še g. nadu6itelj, kateri 45 let neumorno deluje kot u6enik mladine, in kateri je ravno v spomin svojega 451etnega težavnega delovanja se obrnil na c. in kr. visokost, nadvojod. Elizabeto, da je v trajni spotnin darovala šolsko bandero. Slovesnost se je dostojno kon6ala s sv. mašo, katero je daroval pre6. g. konzist. svet. in nadžupnik iz Konjic z zahvalno pesmijo »Te Deum«. Tatovom je posvetil. Na Krapji pri Ljutomeru so si po no6i dolgoprstneži delali pot skozi okno v hišo, kjer ni bilo ljudij. Gospodar pa, ko se je bil že v temi prepričal, kakšni gostje bi radi k njemu priSli, je v doti6no sobo prijazno prinesel luč in jo tam pustil ter hladnokrvno odSel. A tatje so rajSe svoje orodje pustili na lici mesta, kakor da bi pri luči dalje delali. Drobtine iz Ščavniške doline. Dne 21. t. m. popoldne je za6elo pri Marini6u, na južaem, koncu Slaptinske vasi pri Sv. Jurju ob Ščavnici, v skednju goreti. Vlekel je malo južai veter in v par minutah je bilo že tudi poslopje soseda Rantaša v plamenu, ki se je vzdigoval do vrha paim. Neumorni trud Jurjevških in Kokoričkih glasilcev je mogel le toliko zabraniti, da sosedae hiše, ki so 6isto blizu, niso prišle v ogenj. Vzrok ognja še ni docela znan. — Plesalci pri P. pa so si pre z velikim zanimanjem ogledovali, kako navduženo se je dvigal mogočni plamen v zrak, potem so pa zopet blaženo in zadovoljno nadaljevali. — Naši modn in nam tako dragi bra6kianci se grozijo, da bodo napisali «eno prošnjo» na gnadlivega ministra, ali magari na samega cesarja, naj jim dovoli še enkrat voliti za državni zbor. Zakaj dr. Ploj pa6 ne sme biti naš poslanec in ne bo?! Ampak... ? Bog daj njim, ki imajo nago pamet, breguše, t. j. po slovenskem — norcem pamet! Sadjarski tečaj v Središču Z ozirom na okolnost, da se v naSem kraju, t. j. v SrediSču in v okolici prekoristna gospodarska stroka sadjereja še vse prernalo čisla in ker je pri nas še mnogo primerne prazne zeinlje, katero bi lahko krasilo sadno drevje, odločil se je tukajšnji u6itelj g. Anton Kosi, da priredi v letošnjem zimskem 6asu ob nedeljah po popoldanski službi božji v šolskih prostorih narodne Sole v Središ6u nekak s adjarski te6aj, v katerem bi zlasti mladeni6e in mlade gospodarje s primernimi pou6nimi predavanji in s prakti6nimi demonstracijami iz sadjarstva spodbujal za to velevažao kmetijsko stroko. Te6aj, ki se pri6ne v nedeljo, dne 1. dec. t. 1., ima ta-le vspored: 1. 0 pravilnem zasajanju sadnega drevja. 2. Kako ravnati s sadnim drevjem prva leta po saditvi? 3. Kako in kedaj je sadnemu drevju gnojiti? 4. Pomladitev in precepitev sadnega drevja. 5. Najnavadnejše bolezni in škodljivci na sadnem drevju in sicer: a) drevesnij rak in ožig, b) krvava ušica in sredstva, kako jo zatirati, c) poškodbe na drevju po zajcih, d) poškodbe po to6i in snegu. 6. Razgovor o sadnih vrstah, ki bi bile za naš okoliš najprimernejše. 7. Kako je sadje shranjevati in razni na6ini ga izkoristiti. Te6aj je vsakomur pristopen, in vabijo se k udeležbi vsi — bodi si mladi ali stari — katerim je mar ono nedolžno veselje, ona prisr6na radost, ki nam jo ponuja poleg gmotnega dobi6ka po raznih svojih opravilih — sadjarstvo. Društvene zadeve. Bralno in pevsko drnštvo nMaribor" priredi v nedeljo, dne 8. grudna 1901 »Miklavžev ve6er« v veliki dvorani ,Narodnega doma'. — I. >Dva gospoda pa jeden sluga«, burka s petjem v enem dejanju. — II. »Žabja kantata«, Saljivi prizor s petjem. — III. S'jajen nastop Miklavža, angelov, mefista, beleebuba, luciferja, krampeža in drugih poSasti iz Hada. Obdarovanje otrok. — Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Za6etek točno ob J/2 8. uri zve6er, konec ob 10. uri. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5. vrste po 50 kr., od 6.—10. vrste po 40 kr. in od 11.—16. vrste po 30 kr., stojiš6e v dvorani 20 kr., sedeži na galeriji po 20 kr., stojiS6e na galeriji po 10 kr. Otroci do 10 let s spremstvom so vstopnine prosti, vendar nimajo pravice do sedežev. Cisti dobiččk se porabi za dobrodelne naraene. Vstopnice in vabila se dobe od 1. do 7. grudna r tiskarni sv. Cirila, dne 8. grud. pa od 1. od 4. ure popoldne in od 6. do polu 8. ure zve6er pri blagajni v ,Nar. domu'. — Kdor se želi vdeležiti veselice, pa Se ni dobil vabila, naj se oglasi od 1. grud. naprej v tiskarni sv. Cirila, koroške ul. 5, v restavraciji ,Nar. doma« ali pa v odvetniski pisarni dr. PipuS-a, ker vstop je dovoljen le povabljenim gostom. Kdor ho6e komu kaj darovati, naj dar lepo zavije in na zavitku razlo6no napiše popolni naslov obdaroTanca. Darila naj se oddajo do 8. grudna popoldne pri hišniku v ,Nar. domu' ali  pa zve6er pri blagajni. — K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor.  Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 1. decembra, v Nar. domu ob 8. uri zve6er dve igri: >Gospod nadzornik«, veseloigro s petjem v enem dejanju in ob »Vrbskera jezeru«, koroško spevoigro. — Nadalje se uprižarja 14. decembra »Deseti brat«, na Silvestrov ve6er pa »Sre6no novo leto.« — Mnogo izbornih iger, kakor: »Rokovnja6i«, »Lanjevec kot vzgojitelj« je še na vsporedu letoSnje sezone. Eatoliško politič. društvo za Vranski okraj ima svoje zborovanje v St. Juriju ob Taboru dne 1. grudna t. 1. ob 3. uri popoldne. Siovenski možje, udeležite se ga mnogQštevilno! Citalnica v Konjicah priredi dne 5. decembra ob 4. uri zve6er v lastnih prostorih Miklavžev ve6er. Vsi stariši se prosijo, da oddajo darila, otrokom namenjena, vsaj en dan poprej v 6italniei.