TRST, sreda 19. decembra 1956 Leto XII. - Št. 288 (3526) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 jt. 6, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA št. 28 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur. -FLRJ: Izvod 10,o venile' »t.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zai ZQZ.Trst’ višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdata Založništvo trias eg . Zadovoljstvo v uradnih krogih z razgovori Hehrn-Eisenhowor Nehru se je i/čeraj razgoi/arjal tudi z Hlixnnnm in Dullesom - Dulles poudarja, da /DA nimajo namena izkoriščati položaja v V ziniti ni F.i/ropi proti Sovjetski zvezi - / veliko simpatijo se proučuje možnost Titovega obiska WASHINGTON, 18. — Ei-senhower in Nehru sta se danes vrnila z avtomobilom 'Z Gettysburga v Washington. Iz Gettysburga sta odpotovala zjutraj. V Washingtonu sta nadaljevala razgovore. Včeraj sta oba državnika v Gettys-burgu govorila skupno 12 ur, danes zjutraj pa drugi dve Uri v Washingtonu. Politični opazovalci poudarjajo, da so ti razgovori prispevali k razjasnitvi odnosov med obema državama. Razgo-varjala sta se sama brez navzočnosti izvedencev ali strokovnjakov in pregledala vsa važna mednarodna vprašanja. V indijskih krogih poudarjajo, da je bil Nehru zelo zadovoljen z razgovori, in e-r.ako zadovoljstvo izražajo komentarji funkcionarjev Bele hiše. Čeprav niso v programu novi razgovori, ne izključujejo v uradnih krogih možnosti novega sestanka obeh državnikov, preden bo Nehru odpotoval V New York, t. j. v četrtek zjutraj. Opazovalci zatrjujejo, da si je predsednik Eisenhower skušal zagotoviti čimvečjo podporo Nehruja pri ureditvi številnih vprašanj Srednjega vzhoda v okviru OZN. Izrekel je baje tudi željo, naj bi Nehru posredoval pri Naserju v zvezi z rešitvijo sueškega vprašanja. Baje sta govorila tudi o ameriških dobavah orožja Pakistanu in o Kašmiru, glede katerega še ni urejen spor med Indijo in Pakistanom. Kar se tiče indijskega petletnega načrta, se zdi, da se bodo v kratkem začeli razgovori izvedencev v zvezi z določitvijo ameriške pomoči* Kar se tiče Kitajske, niso izključeni novi koraki za zbli-žanje med tema dvema državama. Vendar pa je Dulles na svoji današnji tiskovni konferenci ponovil, da se ameriško stališče glede kitajskega predstavništva v OZN ni spremenilo. Toda to še ne pomeni, da se pozneje ne bo spremenilo, in ne izključuje možnosti postopnega zbližAnja med obema državama. Podpredsednik ZDA Nixon jc danes priredil kosilo ^ na čast Nehruju in ob tej priložnosti se je Nehru razgovarjal z vidnimi predstavniki ameriškega kongresa. Med kosilom se je Nehru privatno razgo-varjal tudi z N>xonom. Poleg tega se je razgovarjal z visokimi funkcionarji ameriške Vlade- Zvečer je bil Nehru gost na večerji, ki sta mu jo priredila državni tajnik Dulles ih njegova soproga. Niti Eisenhower niti Nehru nista povedala, katera vprašanja sta obravnavala med svojimi razgovori. Svoje tiskovne predstavnike sta pooblastila, da izjavijo samo, da sta med razgovori obravnavala «številna vprašanja z mednarodnega področja«. Ameriški državni tajnik Dulles pa je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco, odkar se je vrnil iz bolnišnice. O NATO je izjavil, da ni načrtov za zmanjšanje vojaške sile v tej organizaciji. Dodal je, da so o tem izčrpno govorili na zadnji konferenci v Parizu iri da so sklenili, naj sile NATO ostanejo na sedanji višini. Prav tako ne bo predviden noben načrt za revizijo vojaških načrtov, dokler bo Nemčija razdeljena z demarkacijsko črto. O pariškem sestanku NATO je Dulles izjavil, da je ta pomagal izboljšati odnose med čta- nicami organizacije. «Nočem s tem trditi, je dejal Dulles, da ne obstajajo brazgotine ali nasprotna mnenja, toda najboljši način, aa se pozabi preteklost, je. delati načrte za prihodnost.# Kar se tiče zmanjšanja števila ameriških oboroženih sil, je Dulles izjavil, da je mogoče, da bodo ZDA v bodoče zmanjšale obseg svojih divizij, toda ta dolgoročni program bi se moral izvesti na celotnem vojaškem kompleksi« in ne samo v Evropi. V zvezi z odgovorom Ei-senhowerja na Bulganinovo pismo o razorožitvi je Dulles izjavil, da ne more točno predvidevati vsebine tega odgovora in je d^dal, da načrt odgovora sedaj proučujejo v svetu NATO. Dulles je izjavil tudi, da je naklonjen morebitnemu obisku maršala Tita v ZDA. Dejal je, da ni bilo poslano še nobeno vabilo, dodal pa je, da se z veliko simpatijo proučuje ta možnost. Omami je, da se je novembra lanskega leta sestal s Titom in da je bil ta obisk zelo koristen in pozitiven. Dullesa so novinarji vprašali tudi, kaj misli o vesti iz Moskve, da se Sovjetska zveza boji, da ZDA želijo obnoviti hladno vojno. Odgovoril je, da ZDA nimajo nobenega takega namena. Dodal je, da se je ozračje, ki je nastalo po konferenci načelnikov vlad v Ženevi julija 1955, ((spremenilo zaradi sovjetskih akcij« in je pripomnil, da se Sovjetska zveza ni držala niti ženevskega sporazuma o združitvi Nemčije. Zatem je izrekel zadovoljstvo, ker se je skupščina OZN izrekla za sprejem Japonske v OZN in je izrekel upanje-, da bo ta sprejem prispeval k okrepitvi te organizacije. Ponovil pa je, da ZDA nasprotujejo sprejemu Kitajske v OZN in da se ameriško stališče glede tega ni spremenilo. Dulles je tudi izjavil, da so imele ZDA stike s poljsko vlado, da vidijo, ali bi sedaj ameriška gospodarska pomoč lahko koristil« Poljski. Na vprašanje, ali bo v bodoči proračun vključen »majhen Marshallov načrt« za Zahodno Evropo, je Dulles izključil tak načrt. Dulles je zatem poudaril nujnost čimprejšnjega očiščenja Sueškega prekopa in je dodal, da se bo delo lahko pospešilo po umiku francoskih in britanskih čet.' Dalje je Dulles izjavil, da ZDA nimajo nobenega namena okoristiti se s položajem v Vzhodni Evropi proti Sovjetski zvezi. Dejal je, da ZDA ne mislijo spremeniti vzhodnoevropske države v zaveznike ZDA in tudi ne mi- SOGLASEN JAPONSKE^ Dr. Bartoš izvoljen za člana komisije za mednarodno pravo NEW YQRK, 18. — Glavna skupščina OZN je danes s 77 glasovti sprejela priporočilo Varnostnega »veta o sprejemu Japonske v OZN. ki tako postane 80. članica te organizacije. Proti sprejemu ni glasoval noben delegat. Japonski zunanji minister Sigemicu je po pozdravnih besedah predsednika in podpredsednikov skupščine poudaril važnost OZN za ohranitev miru in razvoj gospodarskega sodelovanja. Priporočal je realistično gledanje na azijska vprašanja. ((Arabska in azijska nacionalistična gibanja je treba z razumevanjem spodbujati, je pripomnil Sigemicu. a je treba tudi preprečiti, da pride do skrajnosti.« Poudaril je zatem važnost, ki jo Japonska pripisuje razorožitvi in odpravi a-tomskega orožja, ter je zaključil s poudarkom, da je Japonska «most med V/ hodom in Zahodom«. Skupščina je danes izvolila slijo ustvariti okoli Sovjetske I tucii 21 članov komisije za zveze pasu držav, ki bi bile sovražne Sovjetski zvezi, kakor si je to zamislila Francija po prvi svetovni vojni. Poudaril je, da sta on in Eisenhower večkrat omenila, da je ameriška politika v tem, da prispeva k mirnemu razvoju vzhodnoevropskih držav v neodvisne države. mednarodno pravo. To mesto bodo zavzemali pet let od 1. januarja 1957. Med izvoljenimi je tudi jugoslovanski predstavnik dr. Milan Bartoš. Na včerajšnji seji skupščine »e je angleški delegat izrekel za latinsko-ameriško resolucijo o zvišanju števila nestalnih članov Varnostnega Objavljen sovjetsko-poljski sporazum o pravnem položaju SI Cyrankiewicz je izjavil, da je navzočnoat sovjetskih čet na Labi v sedanjem položaju edino jamstvo za varnost sveta. Uprl pa se je, da bi to vprašanje povezali z vprašanjem kitajskega predstavništva v OZN. Indijski delegat Krišna Me-non je zahteval, naj bodo a-zijske in afriške čržave zastopane v večji meri v Varnostnem svetu. Dejal je. da načrti za razdelitev nastalih sedežev gredo v korist Evrope in v škodo Azije. Poudaril je, da mora Varnostni »vet upoštevati prebivalstvo držav članic in s tem v zvezi rešiti vprašanje kitajskega predstavništva. Razprava o tem se bo nadaljevala jutri. Argentinski delegat je predložil posebnemu političnemu odboru resolucijo, s katero predlaga sklenitev konvencije o sistemu posvetovanja, če nastanejo take okoliščine, ki ogrožajo mir in varnost. U-stanovil naj bi se poseben odbor 15 članov, ki naj proučijo načrt konvencije in «druga sredstva in pravita i-ke, ki naj okrepijo vlogo organizacije kot orodja za pogajanja pri reševanju medna, rodnih sporov.« Posebni politični odbor je sinoči z 39 glasovi proti 9 (Sirija in sovjetska skupina) in 14 vzdržanimi (med kate. rimi Indija) sprejel na dnevni red kot zadnjo točko sovjetski protest proti ZDA ((zaradi vmešavanja v notranje zadeve držav ljudske demokracije in prevratnega delovanja v teh državah«. Jemenski minister v Egiptu pa je sporočil, da bo njegova država predložila OZN protest proti zbiranju angleških čet v protektoratu Aden. Minister je izjavil, da s« angleški tanki in motorizirane čete zbirajo na področju Da-leh in da reakcijska letala letijo nad jemenskim obmejnim ozemljem. Britanske vojne ladje pa prihajajo v je-menske teritorialne vode. VARŠAVA, 18. — Sovjetsko-poljski sporazum o pravnem položaju sovjetskih čet na Poljskem se v uvodu sklicuje na sovjetsko-poljsko izjavo od 11. novembra lanskega leta. V prvem paragrafu je rečeno, da «začasno bivanje sovjetskih čet na Poljskega ne more nikakor kršiti suvere ski vojaki na poljskem ozemlju povzročili materialno škodo državi, ustanovam in poljskim državljanom. Poljska vlada pa v štirinajstem paragrafu prevzema iste obveznosti do sovjetske vlade v primeru. da poljski organizmi in državljani povzročijo škodo sovjetskim četam. nih pravic poljske države in j Petnajsti paragraf določa, da V Pori Saidu prvi egiptovski policisti PORT S A ID, 18. — Uradno Javljajo, da je danes zjutraj Prišel prvi oddelek 350 egiptovskih policistov v Port Said, da vzdržuje red po odhodu hapadalcev. Druga skupina ?50 policistov bo odpotovala »z Izmailije jutri zjutraj. Pre. bivalstvo je policiste z navdušenjem pozdravilo in priredilo manifestacijo. Medtem se - v Port Saidu govori, da bo umik napadalcev končan v prihodnjih 48. Urah, v vojaških krogih pa ta je izvedelo, da bo ta^ odhod zaključen v petek ali soboto. _, ., Danes so iz Port Saida odplule štiri francoske ladje z Več tisoč francoskimi vojaki, 260 tujimi državljani in 127 egiptovskimi vojnimi ujetniki. Medtem sta prišla v P0,t Said poveljnik varnostnih sil OZN general Burns in strokovnjak OZN general Whee-ler, kjer sta se, razgovarjali z angleško - francoskim poveljstvom, v zvezi s čiščenjem Sueškega prekopa. Eli še nepotrjenih vesteh je baje prišlo do sporazuma o uporabljanju angleških in francoskih ladij pri čiščenju prekopa. Sporazum določa baje, da bo Posadka na teh ladjah prizna-ha kot osebje OZN. fe ladje Pa bodo lahko obdržale samo Orožje majhnega kalibra in hodo morale izkrcati težko o-zožje. I.adje bi ščitile, sile OZN. Na njih bi dvignili zastavo OZN, osebje pa bo civilno oblečeno in bo imelo na tokavih trak * barvami OZN. ne more povzročiti vmešavanja teh čet v notranje zadeve Poljske«. Drugi paragraf določa, da bo število sovjetskih enot na poljskem ozemlju in kraji, kjer bodo te čete razmeščene, določeno na podlagi posebnih dogodkov med obema vladama. «Za premikanje sovjet-kih čet na poljskem ozemlju, je dalje rečeno v sporazumu, bo vsakikrat potreben pristanek poljske vlade ali poljskih oblasti, ki jih bo določila vlada. Vežbanje in manevri sovjetskih čet izven določenih krajev bo dovoljeno na podlagi načrtov, ki bodo pripravljeni skupno s poljskimi oblastmi ali potem, ko bodo te oblasti dale svoje privoljenje.« Tretji paragraf pravi: ((Člani sovjetske vojske, ki so na Poljskem, in prav tako njihove družine, morajo spoštovati poljske zakone in se po njih ravnati.« Četrti paragraf določa, da bodo sovjetski vojaki na Poljskem nosili uniforme in orožje, kakor določa pravilnik sovjetske vojske. Avtomobili in motorna kolesa morajo imeti evidenčno številko ter jasno vidno evidenčno številko in znak. , . Peti paragraf se glasi; ((Poseben sporazum med obema vladama bo določil pogoje, .v katerih sovjetske enote in prav tako tudi posamezniki, ki pripadajo sovjetski vojski, in člani njihovih družin, lahko potujejo na Poljsko ali zapuščajo to državo, ter vpra. šanja, ki so povezana z njihovim bivanjem na poljskem ozemlju in izdajanje odgovarjajočih dovoljenj«. Sesti paragraf določa, da bodo pogoji, v katerih bodo sovjetske čete uporabljale vojašnice, letališča, vežbališča, ‘strelišča in razne naprave, poslopja in prevozna sredstva, določeni s posebnim sporazumom med pristojnimi organi obeh strani. Sedmi paragraf izjavlja, da »zidanje poslopij na krajih razmestitve sovjetskih čet, pripravljanje letališč, cest, mostov naprav za radiofonske povezave in določitev jakosti teh so podrejene privoljenju pristojnih organov poljskih o-blasti«. Osmi paragraf govori o svo-ječasnem povratku naprav, ki jih bo uporabljala sovjetska vojska. , Deveti paragraf govori o pravnih vprašanjih, ki nastajajo z navzočnostjo sovjetskih čet na poljskem ozemlju. »Zločini in prestopki sovjetskih vojakov in članov njihovih družin spadajo v pristojnost poljskih sodnih oblasti,» je re. ceno v tem paragrafu. Te določbe pa ne veljajo v slede-čih primerih: če je kak zlo-čin naperjen izključno proti Sovjetski zvezi; če je zločin izključno naperjen proti sovjetskim vojakom ali njihovim družinam; če zločin izvrši zločinec pri izvrševanju svojih funkcij. V tem primeru bodo pristojna sovjetska sodišča. Paragrafi 10, 11 in 12 govorijo o koordiniranju sovjetskega in poljskega prava, kar se tiče sovjetskih čet na Poljskem V trinajstem paragrafu se sovjetska vlada obvezuje, da bo plačala odškodnino poljski vladi, če bodo sovjet- bo poseoen sporazum urejal uporabljanje poljskih komunikacijskih sredstev po sovjetskih enotah. Šestnajsti paragraf pa določa poseben sporazum za izvajanje davčnega sistema, carinskih in deviznih predpisov, kar se tiče sovjetskih čet. Sedemnajsti paragraf določa, da bosta obe vladi imenovali pooblaščence, ki se bodo bavili z vprašanji, ki se tičejo bivanja sovjetskih čet na Poljskem. Osemnajsti paragraf določa, da sovjetski civilisti, ki delajo pri sovjet- paragraf določa imenovanje mešane šestčlanske sovjetsko-poljske komisije, ki bo urejala vprašanja o tolpačenju in izvajanju tega sporazuma. Sedež te komisije bo v Varšavi. Na podlagi dvajsetega paragrafa bo sporazum stopil v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin v Moskvi. Enaindvajseti paragraf določa, da bo sporazum veljaven, dokler bodo sovjetske čete ostale na Poljskem in se bo lahko spremenil sporazumno. Na sinočnji večerji je predsednik poljske vlade Cyran-kievvicz izjavil, da pomeni sporazum «odločilen preobrat v odnosih med obema narodoma v smeri sp » ovanja suverenosti in ei vopravno.vti med obema državama.« «V sedanjem položaju, je nadaljeval minister, ko na e-ni strani ni niti mirovne pogodbe ali kolektivne varnosti, na drugi strani pa smo skih enotah, veljajo za pri- preč napadalnimi težnjami padnike teh enot. Devetnajsti | revanžističnih krogov, je na- Širi se razpoka med palačo Chigi in KD vzočnoit sovjetskih čet na Labi glavno jamstvo varnosti tako na Poljskem kakor tudi na vsem področju miru. To je tudi vzrok začasnega bivanja nekaterih 'sovjetskih enot na poljskem ozemlju« tmal funkcionarjem ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V FRANCOSKI NARODNI SKUPŠČINI Mendes-France zopet predlaga sklicanje konference petih Za ustanovitev severnoafriške federacije povezane s Francijo - Obsodba napada na Egipt - Pineau napoveduje gradnjo naftovoda po izraelskem ozemlju (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Napetost med palačo Chigi ta večinsko stranko ne pojenjuje. Tako se govori, da je Krščanska demokracija pripravljena tudi na eventualne spremembe v zunanji politiki; te spremembe ne bi bile toliko italijanske spremembe kot ameriške. Zaradi tega se v Rimu z velikim zanimanjem zasledujejo razgovori med Eisenhower-jem in Nehrujem. Pri tem ee računa, da se bosta ali da sta se že predsednika razgo-varjala tudi o LR Kitajski. In čeprav vsaj v bližnji bodočnosti ni pričakovati kake spremembe ameriškega stališča do LR Kitajske, pa s tem ni rečeno, č a bi do te spremembe le ne moglo kakega dne priti- Demokrščansko glasilo posveča danes članek odnosom med ZDA in Indijo. V tem članku pravi, da ee A-merika na inteligenten način trudi, da izpopolni praznino, ki se je ustvarila ne samo na Srednjem vzhodu, temveč po vsej Aziji, s tem, da se vrača k antikolonialističnim tradicijam Rooseveltove dobe. List sicer tudi poudarja, da ZDA zaradi tega niso žrtvovale «tradicij in prijateljstev z Evropo atlantskega pakta«, vendar postaja jasno, kakšna bi bila izbira, če bi bila KD postavljena pred dilemo, ali sentimentalni evropeizem ali širša perspektiva vvetovne u-reditve, v kateri bi imela A-zija odločilnejšo vlogo. Ni torej izključen pritisk na palačo Chigi za priznanje LR Kitajske. ki postaja končno vedno bol] neizogibno v okviru politike, bi naj bo realistična. Pri tem se z demokristjanske »trami vedno bolj postavlja vprašanje zamenjave vodje v zunanjem ministrstvu, kajti za tako spremembo zunanje politike se vsaj demokristjanom Martino ne zdi najbolj primerna oseba. Opazno je tudi. da se tajnik KD Fanfami vte bolj vmešava v področje zunanje politike. Sedaj je namreč . že nekaj časa v inozemstvu. V Londonu je govoril z laburisti, nakar se ni vrnil domov kot se je pričakovalo, temveč je obrnil Je v Zahodno Nem-ivtavil člane svoje reprezen-čijo. Ker se je izognil tako tance. Ko bo to končano, bo konservativcev kot francoskih I sledila zakuska. socialistov, je očitno, da išče podporo za svojo antikolonia-listično smer pri manj kompromitiranih evropskih gibanjih. Martino pa je danes priredil kosilo na čast veleposlanici ZDA Luce pred njenim odhodom iz Rima. Izrekel ji je prav prijazne poslovilne besed e. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o zakonskem načrtu poslanca Vlile za vojne pokojnine. Včeraj je poslanska zbornica z večino 27 glasov odbila popravke vlade k temu zakonskemu načrtu. Danes pa je bil zakon pri tajnem glasovanju z veliko večino odobren: 298 glasov za. 110 proti, 1 vzdržan. Ker so včeraj pri glasovanju o popravkih vlade prav demokristjani zahtevali tajno glasovanje in je potem predlog vlade propadel, čeprav je bil predlagatelj demokristjan, je bilo jasno, da so proti vladi glasovali tudi demokristjani. Se tem bolj pa je to postalo opazno danes, »aj zna ša razlika med glasovi za in proti kar 188. Odobrili so tudi pristop k »International Finance Corporation«, in sicer tudi s tajnim glasovanjem v razmerju 244 proti 165. A. P. Gestitke Gronchiju RIM, 18. — V dneh 20. in 22. decembra bo predsednik republike sprejemal novoletne čestitke. Prva mu bosta prišla čestitat ob 11. uri in ob 11.10 oba bivša predsednika republike De Nicola in Etaaudii, nato pa 07 116 poselnih delavcih in delavk, v oktobru 1955 17.827 in v oktobru 1954 17.119. Pri gibanju brezposelnosti pa je treba po drugi plati tudi upoštevati izseljevanje Tržačanov v Avstralijo in druge države, saj je dobro znano, da se je v zadnjih dveh letih izselilo okrog 8.000 oseb, kar je seveda za približno toliko znižalo število brezposelnih, odnosno če je šlo za take osebe, ki so bile prej zaposlene, omogočilo zaposlitev drugih ljudi. jo, kjer so objavljeni statistič ni podatki «o stanju po drugem letu italijanske uprave«. 2e sam naslov te publikacije govori o polemičnih namerah sestavljalcev, ki so skušali tako grupirati statistične podatke, da bi jih čim laže izkoristili za propagandistične učinke. Zaradi tega je omenjena publikacija mnogo izgubila na svojem pomenu, sai ne odraža povsem objektivno realnega tržaškega gospodarskega in socialnega položaja. Vendar pa nekateri objavljeni podatki zaslužijo večjo paž-njo. Prva tabela objavljena v omenjeni publikaciji se nanaša na gibanje prebivalstva v tržaški m ostalih podeželskih občinah. V oktobru 1956 je stalno prebivalo na Tržaškem ozemlju 312.756 oseb, od česar: 288.020 oseb v Trstu. 5.641 v Devinu-Nabrežini, 581 na Repentabru, 11.991 v Miljah 5.192 v Dolini in 1.331 v Zgoniku. Število prebivalstva se je v PRVI DAN SPLOŠNE STAVKE USLUŽBENCEV ACEGATA POPOLN USPEH VČERAJŠNJE STAVKE OB 100-ODSTOTNI UDELEŽBI OSEBJA Slavka se nadaljuje - Na zborovanju so uslužbenci ponovno odobrili akcijo sindikatov in sklenili, da se danes zopet sestanejo Stavka uslužbencev podjetja Acegat je včeraj popolnoma uspela, od 2400 uslužbencev so prišli na delo samo 3. Vozili niso. niti tramvaji niti filobusi niti mestni avtobusa. Dobava plina pa je bila omejena. Vse to dokazuje, da se vsi uslužbenci s proglasitvijo stavke popolnoma strinjajo. Prevozna sredstva AceSata so nadomestili z avtobusi zasebnih počjetij, ki pa niso mogli popolnoma zadostiti zahtevam mestnega prometa. Razen tega, pa^tape }i?tek na teh avtobusih 30 lir. to je 10 lir več kakor na vozilih Ace-gata. Sinoči jč vladini komisariat sporočil, da bodo vozili tudi danes zasebni avtobusi na progah tramvajev, filobusov in avtobusov, ki smo jih omenili v včerajšnji številki našega lista. Seveda ta pomožna prevozna služba ublažuje posledice stavke za mestni promet, to pa še ne pomeni, da bi s tem upognili uslužbence. Kako borbeno razpoloženje vlada med njimi, dokazuje poleg strnjene udeležbe v stavki tudi njihova udeležba na včerajšnjem zborovanju, ki sta ga sklicala oba sindikata v prostorih krožka u-službencev Acegata. prostori so bili tako natrpani, da s« morali uslužbenci stati na stopnišču in celo na ulici. Na zborovanju so sindikalni voditelji orisali navzočim polo- 5 moral ouhusm ovc, it.,,- ,, ito proučiti celotno upravno žaj in jim pojasnili, zakaj eo _ . ‘ , • , • • j „ i • l:__:11 : nnonirnHoti ctatr. iolitiko tega podjetja m da e nujna obnovitev upravne-a šteta, v katerem mora bb i zastopana tudi opozicija, 'ričakujejp, da bodo začeli azpravljati o celotnem polo-' aju v ACEGAT na seji 27. . m. Svetovalec dr. Pincherle UP) je v imenu leve opo-licije vprašal župana, k.la) lamerava postaviti na dnev-li red izvolitev predstav ni-cov občinskega sveta v raz-le javne ustanove, kjer naj ij bila zastopana tudi opozi-uja. Bartoli se je izgovoril, *»• d*"* *-- ’ bili prisiljeni napovedati stav-ko. Vsi uslužbenci so ponovno izjavili, da se popolnoma strinjajo e stavkovno akcijo. Danes ob 8 45 se bodo u-službenci Acegata zopet sestali, in sicer tokrat na sedežu stare Delavske zbornice CISL v Ul. Duca D’Aosta, kjer je več prostora kot v krožku. Na zborovanju bodo še enkrat proučili nastali položaj in sklepali tudi o mo-rebiitni zaostritvi stavke. Včeraj so sindikalni predstavniki uslužbencev šli k občinskim svetovalcem PSI, PSDI Uslužbenci ACEGAT zbrani pred svojim krožkom v Ul. Crispi pred začetkom zborovanja in MSI. Lonza, Teiner in Morelli so jim obljubili, da bo-čo stvar načeli v občinskem cvetu- Stavka se torej nadaljuje in ni še rtič znanega, kdaj se bo končala, potrošniki naj zlasti pazijo na plin, za kar veljajo predpisi, ki so bili že večkrat objavljeni. sekati kakršno koli smolnato drevje. Lastniki, ki bi hoteli sekati, morajo vložiti naprej prošnjo na gozdarsko nadzur-ništvo, Ul. Monte Grappa 3-1., v kateri morajo navesti kraj sečnje, naziv in mere drevesi. ter za kaj se namerava porabiti. Kršilci tega ukrepa bodo strogo kaznovani. Skupščina pekov V petek ob 17.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev z naslednjim dnevnim redom; 1. Poročilo o zahtevi po spremembi pokrajinskega dopolnilnega sporazuma, ki so jo sindikati enotno postavili združenju pekov. 2. Predložitev načrta za ustanovitev paritetske podporne blagajne v korist vseh pekovskih delavcev v primeru brezposelnosti, bolezni in u-pokojštve. 3. Smotri bližnjega kpngresa sindikalnih zvez pekovskih delavcev CGIL. O Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča, da je od 1. decembra do 6. januarja najstrože prepovedano JUTRI VOLITVE NOTRANJIH_KOMISIJ V OBRATIH CRDA VSAK GLAS ODDAN ZA FIOM-CGIL JAMSTVO ZA ZAŠČITO DELAVSKIH PRAVIC Volitve se pričnejo jutri ob 7.30 in se jih bo udeležilo okrog 6.500 delavcev in uradnikov obeh ladjedelnic, Tovarne strojev in osrednjega ravnateljstva oktobru 1954 komaj 297.116 oseb, medtem ko je v oktobru 1956, kot že rečeno, znašalo 312.756 oseb. To povečanje prebivalstva gre, kot poudarja omenjena publikacija, na račun vpisa ezulov v spiske stalnega prebivalstva, kar se seveda ni odrazilo :amo pri celotnem številu stalnega prebivalstva, temveč je močno vplivalo tudi na gibanje zaposlenih in brezposelnih. Publikacija deli statistične podatke o zaposlenih na dva dela: na one, ki so zaposleni v gospodarskih sektorjih in na one, ki so zaposleni pri javnih ustanovah. Ta delitev je razumljiva, saj je bilo v Trstu po vojni izredno visoko število zaposlenih v javnih ustanovah, kar je nenormalno in nikakor ne more prispevati k zdravemu gospodarskemu razvoju. Letos v oktobru je bilo tako zaposlenih v gospodarskih sektorjih 64.152 oseb, v javnih ustanovah 23.030 oseb in pri SELAD odnosno prekvalifika-cijskih 1.612 oseb. Oktobra 1955 je biio zaposlenih v gospodarskih sektorjih 59.396 oseb, pri javnih ustanovah 24.409 oseb, pri SELAD in tečajih 2.387 oseb. Oktobra 1954 je bilo zaposlenih v gospodarskih sektorjih 55.849 oseb, pri javnih ustanovah 27.814 oseb in SELAD ter tečajih 3.203 oseb. Gornje številke izražajo^ v prvi pogled ugodnejši položaj, saj se je znižalo število zaposlenih v javnih ustanovah, znižalo število zaposlenih pri SELAD ter tečajih in istočasno povečalo število zaposlenih v gospodarskih sektorjih. Vendar pa so ti podatki nezadostni in ne nudijo celotne slike, ki pa je v bistvu manj ugodna. V zadnjem letu je namreč ladjedelniska industrija preživljala izredno konjunkturo, saj se povsod po svetu izredno hitro grade ladje, kar je privedlo do polne zaposlitve ladjedelnic tudi v Trstu. Ta ugodna konjunktura se je odrazila tudi v nekaterih drugih manjših industrijskih in obrtniških podjetjih in je privedla do tega, da je letos dosegla skupna zaposlitev v industriji lekorden obseg. Istočasno pa se položaj v vseh ostalih gospodarskih sektorjih ni prav nič izboljšal, zaradi česar povečana zaposlitev v ladjedelniski in sorodni industriji še zdaleč ni mogla absorbirati številne delovne sile, ki se je med tem časom vselila v Trst. Iz tega razloga je brezposelnost ostala še vedno zelo O Županstvo sporoča, da hosta od petka 21. t. m. dalje zaprti za promet Ul- Vasari m Ul. Toti v onem delu, kjer se križata z Ul. Oriani. Cene gorilnemu olju Pokrajinski odbor za cene je na svojem zasedanju, ki je bilo 17- decembra, loloč’1 sledeče cene za gorilno olje že ocarinjena, vključno IGE fran-co stanovanje potrošnika; .1. Težko gorilno olje Za pošiljke najmanj 7 ton 22.400 lir za tono, z« pošiljke do 4 tone 22.800 lir in za pošiljke od 4 do 7 ton 21,600 lir. V primeru, da se pošilja gorivo v posodah, za katere se plačuje kavcija, je dovoljeno povečanje cene za 1500 lir, ah za manjšo posodo 3 lire pri kg. 2. Tekoča gorilna olja se plačujejo 2000 lir dražje pri teni Ni dovoljeno nobeno dtu-Odbor je tudi predpisal, da mora biti v vseh dokumentih, ki se nanašajo na prodajo gorilnih olj točno napisano, za kakšno kvaliteto gre in da ni dovoljeno nobeno povečanje zgoraj navedenih cen. ge povečanje cene za izredno tekoča olja. Jutri ob 7.30 se pričnejo v idjedelmci Sv Marka, v lad-idelnici Sv. Roka v Miljah. Tovarni strojev in na sred-jem ravnateljstvu CRDA vo-tve notranjih komisij. Skup- 0 bo voulo nad 6.500 delav-ev in uradnikov. Na ravna->ljstvu CRDA bo volilo 86 elavcev in 320 uradnikov, v idjedelnici Sv. Marka 2870 elavcev in 540 uradnikov, v 'ovarni s. rojev 1729 delavcev 1 353 uradnikov, v ladjedel-ici Sv. Roka pa 615 delavcev o 70 uradnikov. Na volitvah astopata FIOM-CGIL in sin-ikat kovinarjev stare Delavke zbornice CISL vsak s svo-o listo. Položaj v sedanjih notranu i omisijah je bil naslednji: na srednjem ravnateljstvu so v totranji komisiji 4 uradniki n 1 delavec, vsi člani stare Jelavske zbornice; v Sv. Maral ima HOM 6 predstavnikov vsi delavci). Delavka zbor-lica pa f predstavnikov (J lelavce rr. 2 uradnika): v To-rarni strojev ima FIOM 4 iredstavnike {vse delavce) Delavska zbornica pa 5 (tri lelavce in dva uradnika); v adjedelnicl Sv. Roka ima ŠTOM 4 predstavnike (vse de-avce), Delavska zbornica pa J (dva delavca in enega uradnika). Mea delavci je bila se- daj FIOM povsod v večini razen na osrednjem ravnateljstvu, kjer pa je število delav-cev neznatno Pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo v ladjedelnici Sv. Marka sprejetih na novo okrog 600 delavcev, na osrednje ravnateljstvo pa okrog 20 uradnikov in delavcev. Število volivcev pa se je znižalo v ladjedelnici Sv. Roka. ker so jih zaradi pomanjkanja dela precej premestili. Glede lezultatov volitev bi bila seveda vsa prerokovanja negotova. Videli smo, da se je na zadnjih volitvah v CRDA v Tržiču FIOM ponovno opomogla, ker so delavci uvideli da se odločneje bori za njihove pravice kot CISL in UIL. ki ju pri nas predstavlja stara Delavska zbornica. Th je v poslednjem času skušala izolirati FIOM z ločenimi pogajanji, ker pa ji m uspelo, ket delavstvo ne mara poglobljanja razkola, ki bi koristil le delodajalcem. Zato bodo pač volili za FIOM vsi tisti delavci, ki jim je delavska enotnost res pri srcu, to je delavci z razvito razredno zavestjo. Sindikat kovinarjev stare DZ pa ni le sklepal ločene sporazume, marveč je v zadnjem času skušal izkoristiti madžarske dogodke, kakor da bi bila to glavna stvar za delavce, ne pa številna nerešena vprašanja v ladjedelnicah In Tovarni strojev. Volitve bodo pokazale, koliko je vodstvu tega sindikata uspelo žeti sadove svoje razbijaške politike. Dosedanje diskusije med delavstvom vsekakor ne kažejo, da bi šla razbijaška politika v klasje, ker se delavci zavedajo, od kod jim preti nevarnost. Danes rb 12. uri bo v ladjedelnici Sv Marka zborovanje, ki ga sklicuje FIOM. Na zborovanju bodo obravnavali jutrišnje volitve ter sporočili delavcem, kaj je odgovorilo osrednje ravnateljstvo CRDA na zahteve FIOM. Kar se tiče resnega vprašanja pogodb na določen rok, ki so jih de-lavsi podpisovali za tri mesece, je ravnateljstvo sporočilo, du bodo te pogodbe posamič preklicali, ko zapadejo. Ravnateljstvo je sprejelo tudi zahtevo po prehodu kvalificiranih delavcev v kategorijo specializiranih delavcev in prva skupina delavcev je ta prehod že dosegla, druge pa ji bodo sledile. Frav tako je ravnateljstvo ugodilo zahtevi FIOM po zvišanju odstotkov za a-kordno deld varilcev, ki so zaposleni pri kovaški delavnici. Pošlna služba za praznike Poštno ravnateljstvo tiporo-ča, da bodo 25. decembra in 1. januarja vsi poštni uradi upoštevali praznični urnik. 26. trn. bodo poštni uradi odprti samo dopoldne, ko bodo tudi raznašali pošto. Brzojavni urad bo posloval normalno. Izpiti za uradnike Tržaška prefektura je razpisala izpite za trošarins0 plesi naredov Jugoslavije; 14-35 Želeli ste — poslušajte!: lato Utrinki iz literature — M. H Ilaikal: Zanaibina smrt; 16.0“ Koncert po željah: 17.10 Ses-a-,nek ob petih: 17.30 Zabavna i* plesna glasba: 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Pesmi slovenskih i skladateljev po.ie Mariborski komorni zbor: 18.30 Zunanie-PO11" tični feljton: 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov: 19.3" Eugen d’Albert: Nižava, opera v 2 delanjih. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: 20.43 Vesti: 21.00 Vincenzo Bellini- «Mesečnica», opera. Razna obvestila SEJA SGKZ Danes ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Roma 15 redna seja izvršnega odbora SGKZ. » * » SLIKE z mlkiavževanja, ki Je bilo 5. t. m. v Ul. Monteccbi 6, so na ogled pri vratarju. v * • SLIKE z mlkiavževanja, k! Je bilo 5. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maja, so na ogled v TržaSki knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Prometna nesreča Žrtev precej hude prometne nezgode je včeraj zgodaj zjutraj postal 20-letni težak Sergio Ridolfi iz Ul. delle Docce, ko pe je okoli 6. ure vozil s svojim skuterjem proti Sv. Soboti. Mlačehič je ob izhodu predora na Largo Ba-iamonti hotel ugasniti luč na vozilu, a pri tem n,i opazil, da je bil nedaleč od njega na cestnem tlaku precejšen oljnat madež. Prav na tega je mladenič zavozil, pri čemer mu je prednje kolo zdrsnilo in tako se je Ridolfi naenkrat znašel skupno z vozilom na tleh, kjer je outal, dokler ga niso odpeljali v bolnišnico. Zdravniki, ki so ga pregledali, so takoj ugotovili, ča so njegove poškodbe, in sicer hud udarec na glavi in možganski pretres, precej resne, zaradi česar So ga poslali na prvi kir. oddelek, kjer so ga specialisti, pa čeprav še niso obupali nad njim, sprejeli s pridržano prognozo. Usoden padec Medtem ko je 50-letni upokojenec Franc Černigoj z Vr-dele Timinjana bodil včeraj zjutraj po L°njerski cesti, mu je zelo verjetno postalo slabo, zaradi česar je padel na tla. Bolničarji Rdečega križa, ki eo po telefonskem obvestilu prišli ponj, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga izročili v varstvo zdravnikom Ti so si zaradi resnega stanja moža Dridržali Droanozo. BOHCNA in NOVOLETNA VOŠČILA akad. slikarja Lojzeta SPACALA dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 37338 00 VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. decembra se ie Trstu rodilo 13 otrok, oorok je bilo 5. umrlo ie 9 oseb. POROČILI SO SE: študent James Thomas Cooper in uradnica Liliana Benedetti. finančni stražnik Emrico Lorenzut in uradnica Melitta Tramontin. težak Romano Machnieh in šivilia Nlvea Cjbjak, risar LuIeI Corbattl in šivilja Margherita Cerbone. karabinjer Mariaro Pocusta in šivilja Nidia Pe.:. UMRLI SO: 53-letni Josto Hrovatin, 54-letnl Pasquale La-monacea. 64-letni Guglielmo Ca-jola, 71-letni Ernesto Giraldi, 66-letna Amalia Pipan vd Severi, 76-letni Gastone Salfaro, 82-1 et-na Maria Bon por. Mokovich. 75-letna Paola Fontanot vd. Millo, 40-letna Livta Frausln por. Zuolo. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Codermatz, Ul Tor San Plero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42: Depangher. Ul. S. Glusto 1: Alla 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43: Harabaglia v Barkov. Madonna del Mare. Largo Piave Ijah in Nicoli v Skednju. Excelsior. 13.30: «VoJna in mir*« A. Hepburn. H. Fonda. Fenice. 15.00: «Očaran|e». K. Novak-., T. Power. Nazionaie. 15.30: »Pekoči dolarji«. S. Cocbran, I. Lupino. Filodrammatico. 16.00: «Pacifisk‘ vragi« K. VVagner. T. Moore- Supercinema. 16.00: «PaCifi*K‘ vragi«. R, VVagner. T. MOore- Arcobaleno. 15.30: «Carski sel« (Mihael Strogov). C. Jurgens. S. Kpsclna. .. Astra Rojan, 16.00: ((Samodrz^ Hobson«, C. Laughton. Capitol. 15.30: «Jokala bom lu' tri«, S. Haywara. Cristallo. 16.00: «Obrežje strahu«-K. Rorv. H. Maresch. , Grattacielo. 16.00: «Naiveč.ia koborba«. M. Ray. Jtano n Al: barda. 16.00: »Revizor«. Ka.ve. u Ariston. 16.00: «Gola strast«, Felix. C. Thompson. Armonia. 15.00: «Cloveška džungla«, G. Merrill. J. Sterlin*. , Aurora. 16.00: «Dolga roka«. Havvkins. , Garibaldi. 16.00: «Krimlna*lni °T delek, primer 24». M. WindK>r' J. Arsher. r Ideale. 16.00: «Veseli skavti«. Webb. E. Gwen-n Impero. 16.00: «Prodana ženska«-J. Russell, C. VVilde. „ Italia. 15.00; «Srnica», G. P'cK' J VVvman. ,, S. Marco. 16.00: »Človeški vrb' lla-k«. . Kino ob morju. 16.00- «BraJtl” mesto!« W. Pidgeon, A. Totter-Moderno. 16.00: »V deželi kerl' gurujev«. Savona. 16.00: «Tlsta. s kate(? bi se bil moral poročiti«. Stanvvvck, F. Mac MurraV- „ Vlale. I6.00r »Brez izhoda«. n' Tavlor, J. Leigh. h. Vitt. Veneto. isoO; »Zadnii ltu^ bimec«. A. Nazzari, M. Brlh-Belvedere. 15.30: »Okno na dv>r rišče«. J. Stevvart, G. KebT; Marconi. 16.00: ((Pozdravljen. apelj«, T. I.ees. A. Checchl.. » Massimo. 16.00: «Rumena vrtnic iz. Texasa», J, Erlcson. M B** (bard. . Novo cine. 15.30: «Sedmero m; glavnih grehov« M. Morgan. v-Romance. . - Odeon. 16.00- «RazSvečen dtllWY nik«, P. Fresnav. Radio. 16.00: »Princ z krinko«. F Latimore. M F*£,/k Skedenj. 18.00: «Car južnih tno-rij«. Mati oglasi Pri MOTO GUZZ1 - RAZSTAV^ Cardelllno 73 kub., Zigoll Galletto 192, poltovornlkt nost 350, tovorniki n»Pf*Ž? Je u tev glav, bati, nadomestni < 2; PLI 7; PSI 20; PNM 3: PRI-RAD —; I.NS 186. VoRšče št. 38. UL V.rgilio: KD 231, MSI 76; SL 30; KPI 14, PSDI 35; PMP 5; PLI 14; F Sl 9; PNM 20; PRI RAD 11; LNS 6. Volišče št. 39. Ul. Leopardi: KD 313; MSI 55; SL 21, KPI 9; PSDI 55; PMP 7; PLI 35; PSI 15; PNM 21; PRI-RAD 12; LNS 3. Volišče št. 40'. Ul. Orzoni: KD 240; MSI 34; SL 76; KPI U: PSDI 55; PMP 7; PLI 23; PSI 16; PNM 15; PRI-RAD 3; LNS 34. Volišče št. 41. Ul. Codelli: KD 281; MSI 66; SL 20; KPI 6; PSDI 45; PMP 14; PLI 29: PSI 16; PNM 19; PRI-RAD 6; LNS 5. Volišče št. 42. Ulica Zara: KD 118; MSI 11; SL 119; KPI 3-, PSDI 37; PMp 5; PLI 3; PSi 24; PNM 4; PRI-RAD 11; LNS 144. Volišče številka 43. Ločnik: KD 196; MSI 18; SL 3; KPI 39; PSDI 77; PMP 2; PLI 11; PSI 30; PNM 6; PRI-RAD 4; INS —. Volišče št- 44. Ul. Colonia: KD 293; MSI 76; SL 30; KPI 20; PSDI 58; PMp 15; PLI 6; psi 17; PNM 11; PRI-RAD 3; LNS 15. Vol. št. 45. Trg Med. d’oro: KD 187; MSI 50; SL 17; KPI U, PSDI 67; PMP 15; PLI 9: PSI 14; PNM 10; PRI-RAD 5; LNS 14 Volišče št. 46. Ulica Croce: KD 270; MSI 78; SL 45; KPI 18; PSDI 39; PMp 18; PLI 11; PSI 15; PNM 17; PRI-RAD 7; LNS 7. Cravos, toda zdi se, da bi bili stroški za gradnjo novega bloka previsoki prav glede na Vrtojbco, ki bi jo bilo treba pokriti. Italijanski predstavniki nameravajo po prejetih poročilih predložiti jugoslovanskim oblastem v odobritev svoj načrt, po katerem naj bi se ves dvolastniški promet usmeril skozi blok na Rafutu. Vsekakor bo jugoslovanska delegacija ta predlog morala šele pregledati. Danes bo mešana komisija pregledala vse možnosti, ki jih daje blok na Rafutu in morda prišla tudi do potrebnih zaključkov. Sestava goriškega občinskega sveta Po neuradnih podatkih, ki so jih izračunale nekatere stranke, bo občinski svet v Gorici sestavljen iz sledečega števila svetovalcev; Krščanska demokracija “>3; Socialni demokrati 4; MSI 4; Slovenska lista 3; Komunistič. na partija 2; Lista naprednih Slovencev 1; Socialisti I; Liberalna stranka 1; Monarhisti 1. Skupno 40 svetovalcev. Sestava pokr. sveta Pokrajinski svet za Goriško pa bo sestavljen tako; KD 15 svetovalcev; KPI 4; PSi 1; PSDI 1; MSI 1; SDZ (Lipa) 1; LNS 1. Skupno 24 pokrajinskih svetovalcev. Seja upravnega odbora občinskega sveta v Gorici Včeraj zvečer se je sestal upravni odbor občinskega sveta, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Slavnostna otvoritev sedeža IiMPS v Gorici Novi sedež INPS na Travniku je bil šele včeraj do-Vol. št. 47. Ul. Cappuccini: : poldne svečano otvorjen, KD 347; MSI 48; SL 17; KPs Slavnosti so poleg predutav- 31; PSDI 37; PMP 11; PLI U; PSI 22; PNM 4; PRI-RAD 1; LNS —• Volišče št. 18. Ulica Roma: KD 233; MSI 52; SL 38; KPI 3; PSDI 37; PMP 9; PLI 38; PSI 15; PNM 14; PRI-RAD 6; LNS 14. Volišče št. 49- Bolnišnica dobrodelnih bratov; KD 82; MSI 2; SL 5; KPI 3; PSDI 2; PMP —; PLI 2; PSI 2; PNM 2; PRI-RAD —; LNS 2. Volišče št. 50. Bolnišnica Rdeča hiša; KD 28; SL 1; PSDI 1; PSI 1; PNM 1; LNS 1. Volišče številka 51. Sanatorij: —. Volišče št. 52. Umobolnica: KD 4; PSDI 1; PSI 1. Skupno: KD 12.621; MSI 2-592; SL 1.801: KPI 1.067; PSDI 2 405; PMP 453; PLI 898; PSI 875; PNM 723; PRI-RAD 368; LNS 989. mikov tega socialnega zavoča prisostvovali tudi predstavniki goriških oblasti. Nagrada kurije Kurija je sporočila, da je pripravljena izplačati veliko denarno nagrado tistemu, ki bi vrnil dragocene predmete, ki so bili ukradeni v goriški stolnici. Volilni rezultati v nekaterih drugih občinah DOBERDOB: Lista občin- ske enotnosti 413 glasov, li-parji 300. SOVODNJE: Lista občinske enotnosti 489 glasov, liparjt 465. STEVERJAN: Lista občin- ske enotnosti 213 glasov, li-parji 229. TRŽIČ: KD 6.797 glasov. KPI 2.504, PSI 1.958, PSDI 1456, MSI 1.091, PLI 549, PNM 351, PRI 293. RONKE: KD in neodvisni 2.424, KPI in PSI 2.388. Nezgoda kolesarke Ko se je 20-letna Marija Devetak iz Dola peljala s kolesom z dela, je na ovinku pri Devetakih zavozila na gramoz in se prevrnila. Pri tem si je verjetno zlomila nogo. Nezgoda na delu Nogo si je poškodoval tudi 50-letni delavec Luigi Bataz iz Gradiške. Nezgoda se mu je pripetila ob 16. uri na delu v pocgorsk.i tekstilni tovarni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ulica Carducci štev. 12, tel. 22-68. — KINO — CORSO. 17.00: «Plašč iz vizo-na». VERDI. 17.00: ((Junaki so utru jeni«, 'ves Montand. CENTRALE. 17.00: «2ene Casanove«, Gary Cooper, T. resa Vrig. MODERNO. 17.00: »Psi in mačke«, A. Lualdi. * i . K .sili s PRIHOD ZADNJE SKUPINE JUGOSLOVANSKIH OLIMPIJCEV «OIimpiada v Helsinkih je zapustila boljši vtis...» Predsednik jug. olimpijskega komiteja zadovoljen z uspehi jug. atletov - Incidente med vaterpolo tekmo med Madžarsko In SZ so izzvali Madžari s provociranjem LJUBLJANA, 18. — V so- zelo fair. V nekem trenutku i jih morali prepeljati v bol- je Gyermati udaril ruskega igralca. Sodnik ni reagiral. Kaže pa, da so ruskim vaterpolistom zaradi neprestane grobosti le popustili živci, tako da je Makarov udaril Za-dora. Le-ta se je takoj začel zvijati, čeprav poškodba sploh ni bila huda. Občinstvo je to zagrabilo in je začelo žvižgati Rusom«. Mihalič, ki je dosegel edino kolajno za Jugoslavijo v maratonskem teku, je dejal: «Mimounova zmaga je popolnoma zaslužena. Sam nisem hotel doživeti istega kakor Mugoša, zato nisem forsiral tempa, čeprav bi ga lahko. Kaže, da sem samega sebe podcenjeval. Bal sem se, da ne bi izdržal hitrega tempa, ker je vladala neznosna vročina, proga pa je bila precej težavna. Forsiranje tempa se je marsikomu osvetilo, saj so mnogi odstopili, nekaj so boto zvečer se je vrnila preko Nemčije v domovino tretja — zadnja — skupina jugoslovanskih športnikov in voditeljev, ki so sodelovali na olim-piadi v Melbournu. V njej so bili vaterpolisti, plavalka Je-ričevičeva, atlet Mihalič, kolesar Petrovič, rokoborca Vukov in Simič, predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora Boris Bakrač in drugi člani vodstva. Atleti in člani vodstva so dali novinarjem v Ljubljani zanimive izjave, ki jih v naslednjem posnemamo: Predsednik jug. olimpijskega komiteja Boris Bakrač je dejal: «Pred odhodom v Melbourne sem izjavil, da sem optimist, kar se tiče plasmaja naših tekmovalcev. Izkazalo se je, da sem imel prav. Zadovoljen sem z rezultati, ki so jih dosegli naši tekmovalci na tej olimpiadi. Še več, pričatkova-nja smo presegli. To velja predvsem za plasma Račiča, Lorgerja, Mihaliča in Jeriče-vičeve, medtem ko bi nogometaši ir. vaterpolisti — čeprav s pomlajenim moštvom — lahko dosegli več. Ce primerjam melbournsko olimpiado s prejšnjo v Helsinkih, moram reči, da sem bil v Helsinkih bolj zadovoljen. V Melbournu je bilo precej trenutkov, ki so razbijali celovitost te velike prireditve. Tu mislim predvsem na psihozo in razpoloženje občinstva, kakor tudi razpoloženje med člani posameznih reprezentanc. Piav tako je bil slabo organiziran prevoz na oddaljena rr.esta. Menim, da je XV. olimpiada v Helsinkih zapustila pri skoraj vseh udeležencih pojem harmonije in športnega duha, kar za Melbourne ne bi mogel trditi.« Član vodstva Jožo Bakič je dejal: «Vse udeležence olimpijskega vaterpolo turnirja lahko razdelimo v dve skupini: prva (Jugoslavija, Rusija in Italija) je igrala čist vaterpolo, medtem ko je vaterpolo druge skupine bil predvsem bogat z raznimi triki, ki niso bili vedno športni. Izmed vseh reprezentanc so najbolj napredovali Italijani, medtem ko so Ruse zaustavljali pov«od, kjer so le mogli,« je zaključil Jožo Bačič. Njegove izjave je dopolnil trener jugoslovanske vaterpolo reprezentance Bozo Grki-nič: «Naši igralci so izpolnili obvezo, ki so si jo zadali pred odhodom. Vedeli smo, da bojo tri (jprve violine« v Melbournu Madžarska, SZ in Jugoslavija, ni pa bilo moč predvideti, kdo bo zmagal. Po u-spehu v predtekmovanju, ko smo premagali Sovjetsko zvezo, smo imeli črn dan v igri I rim, l*. — Švicarska nogo-z Nemčijo. Na tekmi z Ms-! me.tna zveza je diskvalifičira-džari smo imeli več od igre. | ja za ,jve mednarodni tekmi r.išnico, vsi pa, ki so prispeli na čil j, so shujšali. Jaz na primer kar 5 kg.» Plavalka Vinka Jeričeviče-va, katero smo pred odhodom na Olimpiado videli tudi v Tistu, je o svojem nastopu izjavila: »Konkurenca je bila zelo močna. Menim pa, da bi dosegla še večji uspeh, če bi Madžarka Szekely plavala zraven mene. Imela je progo št. 5, jaz pa št. 2. Tik pred ciljem sem se obrnila, da vidim katera sem. Tako je šel zaveslaj v prazno. Mislim, tako so rekli tudi drugi, da m) je zaradi tega splavala po vodi bronasta medalja. Vendar sem zelo, zelo zadovoljna. Ce bi se lahko pripravljala v miru, če me ne bi zmotila v sezoni angina in če bi imela pred olimpiado več tekmovanj z močnimi nasprotnicami, potem pa . . .» NOGOMET Csibor k Romi za 70 milijonov lir RIM, 18. — Iz Rima poročajo, da je Roma po celodnevnih pogajanjih angažirala madžarsko levo krilo Csibora, ki je član Honveda. Csibor bo igral za Honved do konca tekmovanja za pokal prvakov, nato pa se bo preselil v Rim-Baje mu le Roma plačala 70 milijonov lir. Csibor seveda vsaj še eno leto ne bo mogel nastopiti za Romo, ker mu to onemogočajo pravila FIFA. BOKS NAVDUŠEN SPREJEM ATLETOV OB POVRATKU V BUDIMPEŠTO Na postaji jih je sprejela več tisočglava množica ter minister Marosan v imenu vlade BUDIMPEŠTA, 18. — S po-ima za atletske zasluge« zaradi sebnim vlakom so danes prispeli iz Beograda v Budimpešto madžarski atleti, ki so nastopili na olimpiadi v Melbournu. Kljub prepovedi združevanja oseb v večje skupine, je na postaji pričaka'a atlete več tisočglgva množica in policija je intervenirala le v toliko, da je atlete zavarovala pred izbruhi prevelikega navdušenja množice, kateri se je kljub temu uspelo polastit: najbolj popularnega madžarskega atieta boksarja Pappa in ga na ramenih v triumfu odnesti po ulicah. V imenu vlade je atlete pričakal minister Gyoergy Marosan, Ifatpri jim je izrekel čestitke za uspešen nastop med športno elito vsega svela Kot znano se del madžarskih atletov ni hotel vrniti v domovino in se je raje odločil za profesionalno športno življenje v raznih evropskih in predvsem južnoameriških državah. Zelo verje*no pa je, da se bo del teh vrnil v domovino. ko se bo položaj v njej povsem normaliziral. To mnenje so izrazili ob prihodu v Budimpešto številni atleti med katerimi tudi Papp, ki je istočasno dejal, da bo zaprosil za dovoljenje za legalno profesionalno delovanje v inozemstvu za dobo 1-2 let. NOGOMET Sicer pa sem nadvse zadovo. Ijen, saj se našemu vaterpolu obeta še naprej lepa prihodnost, ker imamo dovolj dobrih igralcev«. O grobi igri na tekmi Madžarska - Sovjetska zveza je Grkinič dejal; ((Incidente so povzročili Madžari, del krivde pa leži tudi na sodniku, ki je očitno kazal svoje simpatije do madžarskih igralcev. Predvsem pa m točno, da bi bili Rusi tisti, ki so začeli izzivati. Madžari so začeli z grobo in brezobzirno igro ter neprestano z nešportnim obnašanjem izzivali ruske igralce, ki so bili nogometne reprezentance i-gralca Uasalija, katerega ie sodnik zaradi nekorektne 'gre izključil ob priliki tekme Švica - Italija. Pol kazni je Ca-sali že prestal, ker ni igral v reprezentanci na tekmi proti Nemčiji, ki se je končala z zmago Sv ce. Odlikovanje najboljših italijanskih lahkoatietov RIM, 13 — Predsedstvo italijanske lahkoatletske zveze je objavilo seznam atletov, katerim je bila podeljena »pal- rezultatov doseženih v letu 1956. V seznamu odlikovancev z »palmo« — najvišje stopnje — so Ba’aldi. Cavalh. Dordo-ni, Galbiati. Gnoccm, Lievo-re, Pamirh in Volpi. S »palmo« druge stopnje je bilo odlikovanih 18 atletov, s «palmo» tretje stopnje 37 atletov. TENIS PARIZ. 18. — Zadnji dan teniškega dvoboja med Francijo in Norveško, ki se je končal z zmago Francije s 4:1. so bili doseženi naslednji izidi: Darmon (Fr.) - Sjovvall (Nor.) 6:2 6:2, 6:1. Jagge (Nor.) - Perreau - Saussaine (Fr.) 6:1. 3:6, 3:6. 6:3, 8:6. HOKEJ NA LEDU OSLO, 18. — Finska je premagala Norveško z rezultatom 5:3 v drugem meddržavnem srečanju obeh reprezentanc. V prvem srečanju je zmagala Norveška z 9:4. Loi se pripravlja MILAN. 18. — Duilio Loi vestno naoaljuje pod vodstvom svojega prokuratorja Busacca priprave za dvoboj, ki ga 1)0 imel 26. dec. s Spancem Her-nandezom in ki bo veljal za naslov. Loi trenira vsak dopoldan v športni palači v Milanu, popoldne pa trenira z boksarjem Petillijem in Pel" legrinijem. Za dvoboj Loi - Hernandez vlada v Milanu izredno veliko zanimanje in povpraševanje po listkih je veliko tudi iz inozemstva. Scortichinijeva zmaga NEW YORK, 18. — Italijanski bossar srednje kategorije Italo Scortichini je v dvorani Saint Nicholas v Nerv Yorku z lahkoto premaga) mladega kanadskega boksarja Wilfi* Greavesa. Scortichini je zmagal po točkah v 10 rundah. Greavesa je spravil na tla SI" cer že v prvi rundi z močnim udarcem nad oko. ki mu Je povzročil močno krvavitev, toda ta se ;e pri 2 dvignil kljub močni krvavitvi in vzdržal do kraja, izogibajoč se borbi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ‘zTT - T»* KINO SKEDENJ predvaja danes 19. t. m. ob 18. uri film: »ČAR JUŽNIH MORIJ« Tehnicolor KINO PROSEK-KONIOVEl predvaja danes 19. t. m. oh 19.30 uri film: «Umazane roke» Igra GLENN FORD CHARLIE CHAPLIN predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. urt film: OGLEJTE SI GA VAM NE BO ZAL! I ZABAVALI SE BOSTE lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCOOOOOOOOOOOOOUOOCOOOOOOOOOOOCOOOOGOOGOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ muc it sonci «Ej, Sila, me slišiš? Poj...« je ponovil Pavle. Spustili so nosila, da bi si odpočili. ♦Slavček, kako ti je?« ga je jecljaje vprašal Jevta, se sklonil nad njegov obraz in ga prijel za roko. Bila je mehka in hladna. «Umrl...» je zašepetal Jevta. Pavle se mu je zazrl v obraz. Njegove drobne oči so gledale nekam daleč in v prazno! Usta je imel odprta, ni dihal. Poslednji njegov dih je splaval s pesmijo. Šel mu je z roko v nedrje. «Ne bije... Umrl je...» Jevta se je obrnil, snel kapo in se skrivaj prekrižal. Pavle je vstal, snel čepico in rekel: ♦Tovariši, umrl je tovariš Sila.» Ostali so se zdrznili in stopili bliže. Tudi ti so sneli kape. Ranjenci so prenehali stokati. Goste megle polegajo v grape. Že zdavnaj se je zasvitalo. S kopiti so mu napravili v snegu grob in ga položili vanj. Vse so delali molče. Jevta mu je poskusil zapreti oči. Naglo so napravili belo, lahko gomilo. Bilo je skoraj poldne, ko so se privlekli do Medvedjih votlin. Pretreseni zaradi nenavadne smrti so ljudje ves ta čas molčali, in ranjenci niso kazali nobenih znakov življenja, šele ko so jih spustili pred pečino, so se nekateri uprli, ker jih bodo tu pustili. ♦Brez besede! Mora tako biti!« je strogo dejal Pavle. Bil je razburjen, a se je zbral in jim začel proseče pojasnjevati odredov položaj, obljubljajoč jim, da jih bodo čimprej spravili v vas. Mučilo ga je vprašanje,'koga naj poleg sanitejke Ruže pusti pri njih, da jih bo oskrboval s hrano. Edino Jevta je lahko uspešn > opravljal takšno nalogo. Pavle je to dobro vedel. Jevta je • ijdljiv, zvit, ima mnogo znancev in zvez po vaseh, pa L. ze nekako nabavljal hrano. Toda Pavle se nanj ni popolnoma zanesel. Ce bi prišel sovražniku v roke, bi se slabo držal. V odredu so ga imeli za bojazljivca. Partizani so govorili namesto »boječ kakor koza« — ♦boječ kakor Jevta«. Razen tega je zelo rad, kadar je prišel v vas, popil več, kakor pa je to dovoljeval nepisani partizanski zakon. Pavle se je zamislil; Ali sme Jevtu zaupati življenje ranjencev? Medtem ko so jih nameščali v pečini, je Pavle sedel zunaj in razmišljal. V tem trenutku so Jevtove slabosti postajale še večje. Toda drugega izhoda nima. Mora se sprijazniti s tem in tvegati. Kot človek, ki išče za vsako stvar opravičila in razloge, je Pavle pomislil, da bi si umiril vest: Jevta sodi med tiste vojake in borce, kakršni so po navadi kmetje, ki Jim disciplina in zaupana naloga pomenita svetinjo. Takšni gredo v nevarnost in smrt ne zato, ker se ne bojijo, temveč zato, ker vzamejo to kot nekaj nujnega, nekaj, kar se mora. Občutek odgovornosti in discipline je pri njih močnejši od vsega drugega. Razen tega je bil Jevta kmečko nečimrn. Zlasti mu je godilo zaupanje... Pavle je poklical Jevta k sebi. ♦Sam vidiš, v kakšnem položaju smo. Ranjence moramo začasno pustiti tu.» • ♦Vidim, kar sapa mi pojemlje! Ne vem, vraga, kako bomo.« ♦Najteže je najti človeka, ki jih bo oskrboval s hrano m čuval. Pogumen in zanesljiv človek mora biti...« ga je začel Pavle po ovinkih tipati. »Pomisli, kaj bi sovražnik z njimi delal, kako strašno bi mučil naše najboljše tovariše! Da ti naravnost povem, v tej ofenzivi je to moja največja skrb. To je najhujša naloga. Zaradi odreda in ljudi morajo ostati živi...« ♦Ne boj se, tovariš Pavle, ne boj se. Saj so menda vendar med nami takšni,« ga je prekinil Jevta, ki je razumel komisarjevo misel. Na koščeni obraz, poln peg in žilic, se mu je pritihotapil širok in blag nasmešek. Pavle si je zaželel, da bi ga objel, toda da bi bil razgovor čimbolj resen in da bi imel Jevta čim močnejši vtis, je svečano dejal: ♦Tovariš Jevta! štab je sklenil da tebi zaupa to nalogo. Popolnoma ti zaupamo.« «Bom, Pavle, pri moji duši, nič mi ne bo bolj pri srcu, čuval Jih bom kakor punčico očesa. Niti las jim ne bo padel z glave. Ej, ej, ti mene še ne poznaš! Jevta je stari hajduk!» Pavle se je zasmejal. Nasmejal se je tudi Jevta ter po* kazal pod brki nekaj rumenih, koničastih in zveriženih zob. ♦Prav, tovariš Jevta! Pazi na sled, hodi ponoči in nikomur ne razodevaj smeri poti. Po vaseh nabiraj hrano pri naših ljudeh in jim ne pravi, za koga je. Mi bomo za nekaj časa zapustili Jastrebac. Pazi, tega ne smeš nikomur povedati.« Stopila sta k ranjencem. ♦Tovariši, za vas je vojaško in politično odgovoren tovariš Jevta — ne glede na to, da so med vami vodniki in desetarji-Sedaj ste samo ranjenci in morate njega poslušati. Pazite na konspiracijo in nič ne skrbite, ne boste dolgo ostali tu.» Jevta se je skrivaj nasmihal v brke. ♦Naj te nič ne skrbi, tovariš Pavle. Lahko se bomo sp°" razumeli. Starešina je tisti, ki je pametnejši,« je poskušal skriti svoje zadovoljstvo. Pavle se je od vseh poslovil in odšel z Jevtom na prosto. ♦Poslušaj me no, nekaj sem ti pozabil reči: kadar bos odšel v vas, nikar, prosim te, ne pij. Saj veš, kaj se to pravi. Potrpi, da bo minila tale stiska, pa potem...« ♦Mili bog, Pavle, kaj vendar misliš o meni!... Nekaj soli v glavi pa le imam, pri moji veri,« ga Je užaljeno prekinil Jevta. ♦Vem, vem! Pa te vendar opominjam, da se paziš. Saj veš, kako je s temi...« ♦Jaz pa sem že upal, revež, da me boš po temle sprejel za člana, ti pa me imaš za pijanca,« je Jevta tiho dejal in zvito mežikal z drobnimi očmi. Pavle se je dobrodušno nasmehnil: ♦Vse se lahko zgodi. Potrudi se. Ko pa bomo ustvaril1 svobodno ozemlje, te bomo postavili za predsednika okrajne oblasti...» (Nadaljevanje sledi)