QolCt Gorenjski časnik od leta 1947 P«VI PkSDHODNIK TEbřJIK GOftfNIEC lETA 1000 PETEK, 07. OKTOBRA 2005 Leto LVlIl, št. 80, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčjak V« • prostor Včeraj zvečer so na Savski ulici v Kranju uradno odprli Mega center -središče dobrega počutja. Simon Šubic Mega center v treh etažah jogo, ples, biljard klub. svet ....................................... obsega 5.200 kvadratnih me- savn, solarije in masaže. Po Kranj • Mega center je nalož- trov površine, V njem so na napovedih investitorja bo v ba ljubljanskega podjetja Al- enem mestu združene raz- naslednjem letu poleg Mega bis. Center so na območju lične dejavnosti, katerih po- centra na 2.000 kvadratnih obrtno industrijske cone v nudba je ta trenutek razprSe- metrih zrasel tudi bowling Kranju (nekdanji Intex) zače- na po vsej Gorenjski. "Cen- center. Skupaj 2 njim bo li graditi sredi marca in ga ter se sicer nahaja na območ- Mega center zaposloval okoli zgradili konec septembra. Po ju nekdanjega íntexa. a se od 25 ljudi. besedah direktorja podjetja njega loči tako vizualno kot V nekdanjem Intexu je po Aieia Šubica je Mega center po vsebini, " so nam pojasnili lanski spremembi namemb- največji center dobrega po- v Albisu, ki je lastnik celotne nosti zemljišča sicer edina čutja na Gorenjskem in dru- obrtno industrijske cône, obrtno industrijska cona v gi največji v državi. Na otvo- Vrednosti naložbe niso Želeli Kranju, ki je po prihodu pod- ritveni prireditvi, ki jo je po- razkriti. jetja Albis poleti 2003 uspeš- vezoval igralec lurij Zmec, je Novi center bo ponujal šte- no zaživela. Če je biJo v coni spregovoril tudi kranjski žu- vjlne dejavnosti • fitness, tedaj le okoli 50 najemnikov izkaja ob torkih in 00 petkih naklada: 22.000 izvodov SI pan Mohor Ekmtaj. badminton, skvoS, aejobiko, prostorov, je teh danes sto. Mega center v Kranju je z dnevi odprtih vrat zaživel že prejšnji teden. / Fet«; t,m ook Obnovili ulico Suzana P. Kovačič ulico, za njuno obnovo bomo župan Mohor Bogataj, ki je strovega trga. Dostavna vozi-...................................... kandidirali za evropska sred- obenem opozoril na proble- la pogosto presegajo dovolje- Kranj • V torek so odprli pre- stva," je v nagovoru povedal^ matiko že obnovljenega Mai- no težo, zato se na trgu uni- novljeno ReginČevo ulico v starem mestnem jedru, na kateri so uredili tudi potrebno komunalno infrastrukturo. Investicija je bila vredna 60 milijonov tolarjev, izvajalec gradbenih del je bil Gradbinec GIP» arheološka izkopavanja je izvedlo podjetje Magelan. Z deli bodo zaključili v celoti, ko bodo namestili še svetilke za javno razsvetljavo. "Z načrtno obnovo ulic starem mestnem jedru bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. V osnutek proračuna za leto 2006 smo vključili Tomšičevo ulico do Gasilskega trga in Jenkovo čujejo tla. poleg tega dobavitelji vozijo na območje za pešce zunaj dovoljenega časa dostave, najpogosteje med 10. in 13. uio. Župan zato napoveduje večji nadzor inšpekcijskih služb. Preglavice povzročajo tudi odvrženi žvečilni gumiji, ki jih z navadnim čiščenjem ne morejo odstraniti, zato razmišljajo o nakupu posebnega stroja za njihovo odstranjevanje. A Če se že sprehodite skozi mestno jedro, potem boste videli, da tudi vodnjak na Maistrovem trgu služi drugemu namenu, košu za smeti. Kie pa £ je več javnih košev? PRISTOPNINA BREZPLAČNO vi tLKK rRO\Slfe\ BAN Danes nova priloga NA POTEP S to številko gremo po vinskih poteh, po ti pi čno vinorodni h in eni gorenjski,.. c-P L) u B dana Kranj brez škofije Na zasedanju Slovenske škofovske konference, kî je bila konec septembra v Ljubljani, so obravnavali tudi vprašanje novih Škofij. Kot možne nove Škofije na Slovenskem so ponovno navedli Celje, Mursko Soboto In Novo mesto. Škofije s sedežem v Kranju ni med predlogi. Zagovornikom gorenjske škofije je v tolažbo stavek iz uradnega sporočila škofovske conference, da "možnosti za morebitne dodatne nove škofije v prihodnje Še vedno ostajajo odprte". J. K. 80 GORENJSKA « Zaprta cesta do pokopališča Krajam Blejske Dobrave so zagrozili, dd bodo I, novembra zaprU cesto, it občina ne bo povedala, kda| bo asfaltirano patkirlife pred pokopa- li$(em. Žjpan je odgovoril, da prvega novembra parkirišča ni v mogoče uredili. 4 SNOVANJA * Moji učenci so mi bili kot lastni otroci Rado jan fz Žiro v. profesor sveto vn« književnosti, Solník in kulturni dela* vcc, bo imel jutri So. rojstna dan. Ne poznajo gd le rojak r iz Žiro v in škofje toke, ampak številni SlovencL Za nivn ]( bogato življenje* 12 KMET1)STV0 Varovalna vlc^ gozdov Vlada je na Gorenjskem razglasila okrog 31 (isoč hektarjev varovalnih gozdov in osem rezervatov, ki merijo nad 1600 hektarov. Razgla» sitev gozdov za varovalne ne oitiejuje uživar>ja lastninske pravtce. prav tako pa bo država sofinancirala varovalna dela. 20 RAZVEDRILO Iz vesolja In nazaj Prešernovem gledallSču v Kranju je zarimiva plesno g eda lika predstava 2 naslovom Mikroorganizmi, v kateri so nastopili n^ladi plesalci plesne skupine XS pod vodstvom Saie Lončar. Nastopajoči so poten• Cialni rr^ladi umetniki, ki so vadili tudi petri jre dnevno. / 32 VREME Do sobote ho k več oblačnosti in občasne krcyevne padavine, v nedàjo pa ho su/u> in deloma tudi sončno vreme 10/15 jutri: oblačne in padavine m in o VD 02703520 2 POLITIK da n ica. za vrl (?) g-gias, s i GORENISKl GLAS petek, 7. oktobra ^005 kranj Srečanje ravnateljev gradbenih šol Na Srednji poklicni in strokovni šoli Kranj je bilo minuli konec tedna n. srečanje ravnateljev in učiteljev srednjih gradbenih šol iz Slovenije in zamejstva. Letošnje Gradbeniade se je udeležilo sto povabljenih iz petih slovenskih gradbenih íoínost izkor st I za šol in gradbene šole iz Trsta, ki so to izmenjavo mnenj in obravnavo problematike gradbenih Šol. Poudarek je sicer na druženju, zato so se udeleženci porne-rtii tudi v številnih športnih disciplinah, M. R. Pripravljajo se na obisk vlade Predsedniki občinskih odborov SDS na Gorenjskem so ta teden analizirali rezuitate»referenduma o RTV zakonu, Po oceni predsednika Bojana Homana je Gorenjska dosegla nadpovprečen rezultat (53 odstotkov), absolutno najboljšega pa v Corenji vasi. SDS se pripravlja na obisk vlade na Gorenjskem prihodnji teden, ki ji nameravajo dati pobudo o samostojni univerzi na Gorenjskem. D.2. ROCftA r SpmuBf taaů* * iU O U K N UJ S a le Î3 NOVEMBRSKE POCITNICE v Unninu 29. tfo 06.11. VUjučeno: ^aJi 5x polpenzion, kopanje v termdlnlhbasenlh, 1x obisk Savna vasi (zaodrMi«], ix ali 2* vs^opv fiinâs center v Termah Zreôe ju odnii»i, 1x vt>žnja po Zlođejevem ns Roflll, animaci(a po tedenskem programu 3-dndvnt program že od 32.500 SIT/o$ebo dalje 5-dnevni program že od 52.000 SIT/osebo dalje VhljuČ^rto: 3z ali Sx polpenzion, kopanje nn Rogli ali v Termah Zreče, aavna na RogTi |tj oaraU], 1x vožnja po Zlodejevem na Rogll, ugotovimo kako smo lit - merjenj» teigne kondici)e animacija po t» imajo pa izdelane tiko, v zadnjem času poveča- zagotoviti. Na Gorenjskem, njih fleksibilna, zakon pa je nekatere projekte (denimo le. Zakon §e ni določil, koli- kjer se nagibamo v prid treh verodostojna podlaga za Ev- turistična cesta Kupljenik - ko bo v Sloveniji razvojnih kohezijskih regij, pa bi vsaj ropsko unijo, ki na osnovi Jelovica), za katere bi želeli, regij (12 ali 14) in koliko ko- za manj razvita območja že- razvitosti regij deli sredstva da bi jim pomagali tako drža- hezijskih r^j (2 ali 5), pač leli, da se jih vključi v vzhod- svojih skladov. Gorenjci bi va kot Evropska imija. Zave- pa so poslanci to prepustili no regijo, Kaj posebnega pa bili seveda radi v regiji, ki bi da pa se, da bo pogoj za to si od novega zakona o sklad- bila deležna razvojnih pomo« tudi lasten delež sredstev. Kakšna so pričakovanja nem regionalnem razvoju ne Či, vendar tudi vprašanje raz* kjer se občinam z večjim za- glederegionalizacije Sloveni- obeta bohinjska županja Ev- vitosti regij ni povsem eno- dolževanjem odpirajo tudi je in prihodnjega črpanja ev- genija Kegl Korošec, Češ da značno. Niti ljubljanska, ki v nove možnosti. CORÉN|SKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 AKTU; LNO i n/o@g-elas. si 3 Zupan pričakoval polne žepe še brez odgovorov, ali so občine finar^čno sploh sposobne sofinancirati ambulanto nujne medicinske pomoči. Suzana P. Kovačič i Kranj • Novo ambulanto nujne medicinske pomoči bodo v Zdravstvenem domu Kranj predvidoma odprli na občinski praznik, 3. decembra. Na povabilo kranjskega župana so si včeraj ogledali prostore nekateri župani sosednjili obćin. "Zdravstvene storitve so namreč na voljo pacientom iz vseh občin, ki so na-stale iz bivše kranjske, zato pričakujemo, da bodo občine vsaj delno sofinancirale ambulanto," je povedal kranjski župan Mohor Bogataj. Vred- * « nost te investicije je ocen)ena na 255 milijonov tolarjev. "Nekateri želiio, da bi plačevali samo opravljene storit- V novi dežurni ambulanti: od leve Mohor Bogataj, dr. Peter Štular, Ivan Stular TiriA Doti ve, tako kot na primer velja Milan Kocjan in kranjski podžupan Stefan Kadoič. /^cic za gasilce, ki pogasijo požar. Ampak zdravnik mora bid v svoje barantamo. NaSa obči- partnerji udeleženi pri jav- Zdravstveni dom Kranj po- tej ambulanti prisoten ves na naj bi vložila 25 milijonov nem razpisu in nadzoru del. časi dobiva preobleko, v nov čas» " je povedal Mohor Boga- tolarjev v ambulanto, razmiš- ne da na koncu dobimo k iz- prizidek, v katerem bodo tudi taj, ki se mu zdi smiselno, da ljamo o tem, da bi naše del* stavljen račun. Želim pouda- dnige ambulante, so investi- se finančni vložki razdelijo nice, ki jih imamo v Zdrav- riti, da nismo proti sofinanci- rali tudi zasebniki. Celotna in» glede na Število prebivalcev stvenem domu Kranj, zame- ranju, smo pa proti načinu, vestidja je ocenjena na nekaj po občinah, Župan občine njali oziroma prodali v ta na- kako so do tega projekta pri- manj kot 1,3 milijarde tolar- lezersko Milan Kocjan je re- men. Tudi mi smo Imeli ve- stopili v kraniski občini. Tudi jev, obljubljenih deset odstot- kel: "Nekaj bomo že prispw- liko investicijo, zdravstveni v Cerkljah smo zgradili novo kov pa država še ni nakazala, vali, zagotovo pa ne predvi- dom v Naklem." Župan obči- ambulanto, ki je stala slabih Na stari stavbi je še vedno sa- denih 3,5 milijona tolarjev, ne Cerklje Franc Čebulj je bil 42 milijonov tolarjev, zdaj pa lonitna streha, ki vsebuje az- saj jih nimamo kje vzeti. Več Se bolj odločen: "Prvič so nas nal bi za ambulanto nujne best. Kdaj jo bodo zamenjali. kot 30 milijonov tolarjev smo seznanili s projektom leta investirali v zdravstveno in 2002. Takrat sem predlagal zobozdravstveno ambulanto sestanek z ministrom za v naši občini." Župan občine zdravje, na katerem bi se po- pomoči prispevali 36 milijonov. Kje je tukaj pravo razmerje?" Na kranjski občini na očitek odgovarjajo, da so ne vedo niti i^a občini, saj, kot pravijo, je takšnih streh Še nekaj, tudi na šolah. Prav tako je še nerešeno, kako bodo zago- Naklo Ivan Štular je pove- govorili o vložkih občin in fi- Pismo o nameri poslali Že tovili dovolj parkirnih mest, dal:"Država bi morala poma- nančni pomoči države. Po- leta 2003. a ga občine niso saj jih že v tem trenutku ob- gati pri tem, ne da vsak po membno je tudi, da so vsi podpisale. čutno primanjkuje. Obisk narašča, promet pa tudi Obisk romarskih Brezij narašča, vsi poskusi za izboljšanje prometne ureditve pa niso dali rezultatov CvetoZaplotnik vitev javne razsvetljave v Pe- rafíd in uresničitev projekta Brezje • V krajeVTÛ skupnosti Sončna pot. Ob naraščajo- Brezje bodo v nedeljo s po- čem obisku romarskih Bre- hodom na Dobrčo v spomin zij se vse bolj zaostrujejo na nekdanjega predsednika prometni problemi, vsi dose- krajevne skupnosti Rudija danji predle^ občine in kra- Praprotnika sklenili letošnji jevne skupnosti pa niso dali kiajevni praznik, ki so ga to- rezultatov. Med pomemb- kiat tretjič praznovali ob obletnici blagoslovitve brezjan- nejSe naloge uvrščajo še lu^- ditev ceste od Črnivca do ske cerkve, praznovanju ro- meje s tržiško občino, iz- ženvenske nedelje in sema- gradnjo cestnega priključka njem dnevu. Kot je ob praz- za Brezje s krožiščem na hi- niku dejal predsednik kra- tri cesti, izrabo preostalega jevne skupnosti Jakob Lan» dela hitre ceste za obvoznico % gu5, je letošnji največji dose- in parkiranje vozil Ln izgiad- žek obnova ceste in komu- njo ka:ializadje v vseh vaseh. Na osrednji proslavi, ki je I « e u nalne infrastrukture na Dobrem Polju v skupni vredno- bila hkrati t\idi srečanje ma-sti več kot petdeset milijonov lih inštrumentalnih skupin vi Potočnik z Brezij za do- na Brezjah in pripravili gasil-tolarjev, v kratkem pa bodo občin Radovljica, Bled in Bo- sežke pri ekološkem kmeto- sko vajo, na kateri so gasilci ob cesti za Dolene končali hinj, so podelili priznanja vanju, županu Janku S. Stu- iz društev Brezje, Mošnje, tudi izgradnjo opornega zidu. Za naslednja leta načr- tamburaškemu orkestru šku pa so podarili leseni grb Ljubno, Podnart in Radovlji Kulturnega društva Brezje krajevne skupnosti. V okviru ca prikazali gašenje gospo tujejo obnovo Se nekaterih za dolgoletno uspešno delo, praznovanja so že odprli ob- darskega poslopja na Do- cestnih odsekov, sanacijo usada na cesti Vošar, posta- Stanku Praprotniku s Cmiv- novljeno cesto na Dobrem brem Polju in preizkusili ca za glasbene uspehe in Sil- polju, se zbrali pri sveti maši nov hidrantni sistem. Muslimani se postijo Ramadan bo končan 2. novembra. JožeKošnjek dom hi zahodom vzdržati ..............................................................................hrane in spolnih odnosov. Med petimi stebri islama Predvsem morajo veliko moje post ali ramadan za vero- liti, brati njihovo sveto knjigo vanjem v Boga in obvezno koran, premišljevati o sebi in molitvijo tretji. Za njim sta svoji veri. Ramadan bo letos darovanje za uboge in roma- uradno končan v xredo, 2. nie v muslimatisko sveto novembra, naslednji dan, 3. mesto Meka. Ramadan je novembra, pa bo bajram ali ime devetega meseca po praznik. Na ta dan so običaj- muslimanskem koledarju, ne množične skupne moUt- ki se je začel po preselitvi ve. Največja bo v Ljubljani v preroka Mohameda iz Medi- športni dvorani na Kodelje- ne v Meko. Letos poteka vem, ki se bo začela ob šestih 1426. leto muslimanskega koledarja. z j utraj, Predstavnik Islamske Muslimanski post nima sk'upnosti v Sloveniji Nevzel stalnega datuma. Letošnji se Porič je povedal, da potekajo je začel v torek, 4. oktobra. ramadanskeprireditvetudiv Med postom se morajo mus- islamskih skupnostih na |e- limani med sončnim vzho- senicahinv Kranju. OOMŽALE Domžalčani imajo novo knjižnico v prostorih nad trgovskim centrom Mercator so po enomesečni zamudf le odprli povsem novo knjižnico. S to težko pričakovano pridobitvijo bodo bralci sedanje občutno pretesne prostore zamenjali za kar 2000 mz novih površin. Poleg osrednjega knjižničnega prostora bo v novi knjižnici tudî čitalnica, večnamenska dvorana, skladišče gradiva in pisarne. V prostorih, ki naj bi nudili udobno domačnost, je velik poudarek namenjen sodobni multimedijski in računalniški opremi» predvsem uporabi osebnih računalnikov za brskanje po spletu. Investicija je vredna skoraj 750 milijonov tolarjev. J. P. Roclio Tfiglov® p rrl jAe^ Pfvi ^IQ/^II ^ke RaM Ingisv JeM^iin. d e.o. TJÎKAODCOVORNE UREDNICE jože Koin^ek Cveto Zd plotní UREDNIŠWO -UREDNIKI: Sottjan Sogatâj, Aieokâ Srur, Igor Kdváč, joře Koinjdc, UrU Petemel, Stidan Sdje. Viíma Stanob^nik. Cveto Zapk^ník, Danka ZâvH Žl^ir, Suzana P. Kovačtč. átefen Žargi; stalni sodelavci; jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, MaQaž Cre^orić, Msieja Rant, Mendi Kokot, Miha Nagi)^ Milena Miklav££, Renats Škrjanc. Simon Šubic, Dominik Frelih, IgorŽei^av OBU KOVMA ZASNOVA Jernej Strtar, Trtclkel TEHNIČNI UREDNIK Cr?ga Flajnik . FOTOCRAFIJA Tlna Dokl, Corazd KavČiČ, Gorazd žinlk LEřCrORiCA Maijetd Vozlič VODjA OC LASNEGA TRŽENjA Mateja Žvif aj VOD]A MARKETINGA F^traKeižar C0R£N|SK1 CtA$ 19 bldgcvna ir> itorilvena ^nemk^ po^ it 977196) pri Uredbi fiS mt^kktualoo ia&lnmo* Usunovitelj in izd^iaielj. C^rt^i^ki gU^, d-o.o., Krani / OtniiWnu M4rija Vgl^âb / Na^bv: Z^iSOVđ 1.4000 Kur>| / Tel.: 04/2OI 42 00. 42 1;. e mali infp^s^gUrsI; m^li ogUli In p^mrtni^c: tcL O4/201 4^ 47 {spftfcm nd dvtómatikep^ ôdxw/iikkJ ur dntvoc), uradn« ure: v$8k delovni ddn od 7. dó ty vft / COTtnfikt \t polfçdn^k, uKdjd «b Wkth m pe^krh, v rtdktad» 22.000 eîvodov f Rtáfi^ pnfo|e: Lflopis CDreri|$Vd (enkrat Irlrio)Na pùltp in sedem lokdinih prrlóg / Tisi' SET, d.d.i Ljobf|ana / Nar^nina («I.: 04/201 42 41 / Cer>» Izv^ór. torek 20o SIT« petek; 300 SfT: letnd rtaro^nina. sS.ooo SIT; red^ii plAfml«^ imajó 20 % popust j. lefni popust^: nsro^nioa zd tujino: 100 EUR preračunano v to]ar|e po srednjem lečajbi Bunke Sioven% v DV p« il^pnji H; r^ar^^nmi n vpcSicv« U^oi« itevSIke <»sopist do pisnega preklicj^ ki vfl)t od z^itikè nasledniega obrtiunsk^ga obdobjt C^ld^nt storrtver po statinu tretjega tisočletja. R. IMOtMltltiĎ »HdDtJCtS COODYEAft CNCINECtEO MODJcrs eufto^e. Oruibft tè preltvodrifo tehničnih Izdelkov, d.0.0., Kraol Zaradi razSirItve sodelavce za DM: proizvodnje k sodelovanju vabimo nove 1) KROJNI VZDRŽEVALEC 2) IZDELOVALEC CEVI Pogoji pod 1: - najmanj poklicna izobrazba strojne smeri, - zaželene delovne izkuSnje na podobnih delih, primerne psihofizične lastnosti oz. sposobnosti. Pogoji pod 2: zaželena poklicna Izobrazba, primerne psihofizične lastnosti oz. sposobnosti. Delo bo potekalo v 3 izmenah z menjavo ritma prostih dni. Pi&re prijave z dokazili in tel, Številkami pričakujemo v S dneh po objavi na naslov: COODYEAR ÍPB, d.o.ç., KADRI, Skofieloáka c 6, 4000 Zaprta cesta do Ker parkirišče še ni asfaltirano, krajani Blejske Dobrave prvega novembra grozijo z zaprtjem ceste » uráapetxrnel razmišljajo o zapori ceste, tako da prvega novembra ni- Blejska Dobrava • "Če danes hče ne bo mc^el na pokopane poveste dneva in ure, kdaj UšČe. boste asfaltíraJi parkirišče. "Torej bo cesta i. novem- bomo 1, novembra zaprli ce- bra zaprta," je na Čemetov sto do pokopališča!" Takole ultimat odgovoril župan Boje na zadnji seji jeseniškega ris Bregant ter pojasnil, da občinskega sveta župana po- parkirišča niti finančno niti zval občinski svetnik z Blej- tehnično ni mogoče urediti ske Dobrave Andrej Čeme v tem Času. Denarja v letoš- in s tem ponazoril razburie* njem proračunu namreč ni. nje, ki vlada na Blejski Do- "Če pa boste občinski svetni-bravi. Krajani že vrsto let po • ki v planu za leto 2006 temu leg ureditve pločnika zahte- asfaltiranju dali prednost vajo tudi ureditev parkirišča pred drugimi projekti, ga pri pokopališču. Cesto in bomo izvedli prihodnje Vidmar pa je povedal, da ta- zgodilo prihodnje leto. parkirišče uporabljajo vsi ob- leto," je dejal in ob tem opo- kojšnje asfaltiranje parkiriš- "Bomo najprej asfaltirali in čani Jesenic, stanje pa je že zoril, da je že zdaj predlogov ča niti ne bi bilo smotrno, potem kopali za kanalizaci- vrsto let neurejeno, je opozo- za investicije vsaj za dva ce- kajti prej je treba urediti me- jo?" je zahteve po takojšni Čeme. Zato je krajanom iotna proračuna. Direktor teomo kanalizacijo, kar naj njem asfaltiranju komenti-zdaf vsega dovoij in resno Komunalne direkcije Tomaž bi se po predlogu proračuna ral Vidmar. Dodali čebelarski dom V poslovni coni Lesce - vzhod bo poleg skupnega Mercatorjevega in Merkurjevega trgovskega centra tudi čebe arski dom. Cveto Zapiotn t k živel" nekatere spremembe. Čebelarskega društva Ra- močju občutno povečal pro- ..............................................................................največja je ta, da bo na tem dovljica in regijske čebelar- met, bodo posodobili križiS- Radovljica • Radovljiški ob- območju namesto §tirih ske organizacije prostori za če z regionalno cesto Lesce- Činski svet je septembra na možno zgraditi pet novih predelavo Čebeljega voska. Kamna Gorica • Upnica ter izredni seji najprej sprejel objektov. Poleg skupnega polnilnica medu, skladišče, lokalnocesto v Rožni dolini, osnutek sprememb in do- prodajnega centra Mercator^ polnitev odloka o zazidal- ja in Merkurja, katerega in- prodajni in pisarniški pros* tori ter konferenčna dvora- ob kateri bodo na obeh straneh uredili tudi pločnik. Za nem načrtu za poslovno vestitor je podjetje Gradiš na. Ob upoštevanju nekate- območje sedanje Merkurje- cono Lesce - vzhod, na redni skupina G iz Ljubljane, treh rih pripomb na osnutek od- ve trgovine Kovina v Lescah seji pa potlej Še predlog. 2a- .trgovskih in poslovno proiz- loka so lokacijo avtobusnega je že vložen predlog za spre- zidalni načrt, ki se nanaša vodnih objektov in dopolnil- postajališča prestavili na- membo zazidalnega načrta predvsem na območje Še ne- ne gradnje v območju Žita sproti Žita Gorenjke, v po- Lesce - center, predvidena zazidanih površin zahodno Gorenjke načrt omogoča slovni coni pa bo bodo po- namembnost naj bi bila trod ceste v Rožno dolino, je tudi izgradnjo veínamen- skrbeli tudi za zelene povrŠi- govsko stanovanjska (Merca-med prvo in drugo obravna- skega čebelarskega objekta» ne. Ker se bo z izgradnjo tr« torfev Hiira diskont in več-vo na podlagi pripomb "do- v katerem bodo za potrebe govskega centra na tem ob- stanovanjska stavba). Pločnik postal parkirišče Renata Škrtakc zato so kritike domačinov in obis kovalcev povsem upravi - prometnega nereda. Ena od delnih rešitev bi bila morda teden na Cesti svobode namestila prometni znak, ki bo Bled • Na Cesti svobode velja čene. Pločnik ne služi svoje- tudi zamisel, da bi zvečer med 7. in 9. liro prepovedo- narobe svet Na pločniku so mu namenu, hoja po cesti sprostili parkirišče, ki je se- val parkiranje na pločniku. vse od tržnice do Šmona pa je zaradi bližine avtobus- daj namenjeno avtobusom. parkirana vozila, pešci pa hodijo po Ccsti. Po slednji se ne postaje ztlo nevarna. Nered in nekultura voznikov slednji pa bi parkirali na pri- slednje pa bo dovoljeno na cesti. Stanislav Čeme. sveto- mer pri Vezeninah, vendar valeč na Občini Bled, je po- mimo V07Í1 prebijajo tudi motita tudi gostince. W ima- to ne pomeni selitve avto- jasnil, da je to le začasna re-starši z otroškimi vozički, jo m tej ulici svoje lokale, busne postaje," je pojasnil šitev, s katero bodo pločnik nad neredom pa se poleg zato sem se sredi poletja se- blejski župan Jože Antonič, spet namenili pešcem, v pri- pešcev jezijo tamkajšnji go- stal z njimi in obljubil, da bo ki je kot kaže držal obljubo, stinci. "Stanje je nevzdržno, občina poskrbela za ureditev Občina bo namreč prihodnji hodnje pa bodo poiskali traj no rešitev. Potrdili direktorja javnega zavoda Mekdi Kokot vod za turizem in kulturo vodi mirani upravni oiganizator in tiebuje. Poleg povezovanja ....................................... Janez Dolžan z Brega pri Ži- je doslej delal na Generalni ca- kulturne in turistične dejavno- Žirovnica • 2irovmšld svetniki rovnid. Novi direktor bo na- rimki upravi v Ljubljani. Prija- sti v občini in navzven je med so na septembrski seji občin- stopil funkcijo z novembrom, vi na razpis za delovno mesto dlje zapisal tudi željo» da po- skega sveta soglašali s predlogom komisije za mandatna ko poteče podaljšan mandat vršilcu dolžnosti žirovniške- je predložil obširen preoram stanejo profesionalna marke-dela za obdobje prvega man- tinška instikidja za globalno vprašanja, volitve in imenova- mu podžupajiu Izidorju |e- data, kar zavod, Id kk začenja trženje turistične ponudbe ži- nja, da naslednjih pet let Za- kovcu. Janez Dolžan je diplo- z delovanjem, nedvomno po- rovniške občine. GORENJSKI GUS petek, 7. oktobra 2005 GORENJSKA 5 do konca leta V Ribnem so zgradili 600 metrov kanalizacije, do konca leta jih bodo ie 400 metrov. Lokalne čistilne naprave ne bo. R l n ata âxaj an c Soisko in Partizansko ulico ..............................................................................ter Pujigartom, kar o občino Ribno • Na Bledu so nedav- stalo Se 35 milijonov tolar- no začeli graditi centralno jev, "V Ribnem manjka še čistilno napravo, ki bo stala tlačni vod od BodešČ in Din« več kot 3 milijone evrov. loti- dola do centralne čistilne 11 pa so se tudi gradnje kana- naprave, za katerega naj bi lizacijskega omrežja, ki je poskrbeli naslednje leto;" je nujno za priključitev objek- pojasnila Staričeva. tov na omeni eno napravo V vaseh Ribno, Kontno in Letos so v Ribnem, med Iz- Bodešče kanalizacijskega letniško in Gorenjsko ulico omrežja ne gradi koncesio- že zgradili 600 metrov ka- nar • podjetje WTE Wasser- nalizacijskih vodov ter asfal- technik, ampak Občina tirati posamezne odseke Bled, oziroma blejsko pod- cest. Na Gorenjski cesti so jetje OGP Grad, ki je bilo obnovili tudi vodovodno na- leta 2003 izbrano z javnim pel j a vo in j a vno razs veti ja vo. razpisom. Slednje bo letos Romana Staríč, vodja oddel- dokončalo ttidi posamezne ka za gospodarske javne službe in infrastrukturo na V Ribnem bodo zgradili še 400 metrov kanalizacilskeea om reži a. odseke kanalizacijskega čistilne naprave, ki pa je se-omrežje na Bledu, in sicer daj, kot je povedala Stariče- odpadne vode na Bledu in v okoliških vaseh. Njena Občini Bled, je povedala, da na Prešernovi, Mladinski in va, ne bodo gradili. Objekte zmogljivost bo 14.000 po- so dela stala 50 milijonov to- Črtomirovi ulici ter na Gri- v teh vaseh bodo priključili pulacijskih enot, do konca larjev, do konca leta pa bodo ču. Občina Bled jeza Ribno, na centralno čistilno napra- leta ^007 pa bo zgrajeno zgradili še 400 metrov ka- Koritno in Bodešče spn/a vo, ki bo začela obratovati tudi celotno kanalizacijsko nalizacije med Izletniško, načrtovala gradnjo lokalne prihodnje leto in bo očistila omrežje- Pevci in godci vabijo Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič organizira daines ob 19. uri v OŠ Križe Priznanja za urejenost Stojan Saie áánčur • šole. Ponovimo naj, da so po urejenosti zmagali Škofja Loka med srednjimi mesti, Šenčur med manjšimi na kateri je večina dobit- mesti, Lesce med turistični- ................. nikov priznanj. Poleg pred- mi kiaji. Preddvor med izlet- torek smo stavnikov tmističnih društev niškimi kraji. Sonca med imedobmočno srečanje pev- poročali o 35. srečanju turis- iz nagrajenih krajev, dveh hribovskimi kraji in Duplje cev ljudskih pesmi in god- ^^ druStev Gorenjske, ki dolgoletnih turističnih deiav- med drugimi kraji. Od stare-cev ljudskih viž z naslovom jç^j]^ 1. oktobra v Šenčuiju. cev in vodstva Gorenjske tur- jših šol je najlepša OŠ M. En godec nam gode. Pred- Predstavili smo tridi rezul- istične zveze sta mdi župan Valjavca Preddvor, od nove-stavill se bodo pevka Ofga tate akcije Moja dežela - lepa in podžupan Občine Šenčur, jših OŠ Tržič, od drugih pa šola za gostinstvo in turizem Bled. Vaijavec iz Tržiča, harmoni- gostoljubna. Tokrat ob- župan Občine Preddvor in javljamo še skupinsko sliko, ravnatelj tržiške osnovne kar Franci Resman iz Za- puž, citrarka Tanja Kozjek iz Kranja, godci FS Sava Kranj, glasbena in pevska skupina KUD Triglav Slovenski Ja-vornik Jesenice, Ženska pevska skupina KD Domžale, KUD F. M. iz Krašnje, ^ mm fflíB ljudski pevci Podlimbarskl pevci in godci FS Karavanke iz Tržiča in pevki iz Rateč. Po prireditvi bo ocenil nastope mag. Igor Cvetko iz Etnografskega muze/a Slovenije v Ljubljani. S. S. Tržič Nova diabetološka ambulanta Včeraj so v tržiškem zdravstvenem domu odprli novo diabetološko ambulanto. V zdravstvenem domu so poskrbeli za prostore, v ambulanti pa bodo enkrat tedensko delali specialist diabetolog in specializirane medicinske sestre iz Bolnišnice Golnik. Pobudo za odprtje ambulante je dalo tržiško društvo diabetikov, ki ima 210 članov, sled • 4 pa so morali doslej hoditi na redne preglede v kranjski zdravstveni.dom, DruStvo je dobilo tudi napravo za delovanje ambulante aparat za gfl' kiran hemoglobm. R. Š. f ûtrôsniôki k«edm Mf Dan k a.Sl «v w w .a ba n k at. fti Abafon 060 1 UAO GiniGlGlGlGl GIGIGIGIGIGI Izkorisih» posebno ugodno ponudbo z obrestno mero 6,5% za komKente In nekomttentd: do 31.10.200S boste za kredita do 500.000 SIT z ročnostjo tfo 3 let plačali le polovico strošKov obdeldve vtoge In odobritve kredHa. Informativni F?račun goto^nnski kredit v vièini 500.000 SIT 2 dobo vračanja 3 leia po obrestni meri 6,5 %: • obrok: 15.325,00 SIT • EOM-: 9.52 * v \viitjr\tj COM $0 ^aiotd obi^. na9o(«i«$tilo za o . r ^ r » / » « _ y Preprosta odločitev Žlahtna naložba • novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih instituciji, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu. Mininidluo vplaciio v enJ^íáinerTí znesku, 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na ddn vpisčild. Câstrâjdnja zavarovanja: od s. nov«mbra 2005 do 30. novembra 2015 • Vpis. od 3. oktobra do 4. novembra 2005 z možnim predčasnim zsključkon^. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. ljubljanska banka řé^^é UubtUnskê b9i>k9 ú IhbH^nt » Zdváfov^loicai ki îkttpn uvdfovdnj«: Niâ VjI^i. IMf^k^ dd UuH^oa • Zav»rovdnt« trži; Nov^ Mubipr^kd («m ri«siop4 Koi 2«yârov4lni ^ MhtrM naložb» 'n m v^ 2â|dmfQnlh vloç 2tdhtr\d nd(o2bd jt r^élo^ro uvdrovàdj«^ pe^ kinorem jc (foriM v ocvis^n od qit>dn|i) vredWiti «nCH ^nvfitiCiiSk^a $kL>dd Vr^ůlo nđjnnarii deiO ^Câne pttfn\\e oO utcku lůvúwór^f^ J« naložbeni (ilj upra^M» invniKiidf^^klddd ObSUp^ i^pia^'ê tM.řn^k^ UHko mtii odT>fLOypia(éno (vM^^ifi kiM^ce^ {«vv^v^i^i zn^rigi« K6C V^^^kvocim^V • v • v* povpreca S podelitvijo spričeval se je končalo §olsko leto za 51. generacijo maturantov škofjeloške gimnazije. Vilma Stanovnik Skofja Loka • S prisrčno slovesnostjo se je na zadnji septembrski dan minuli petek končajo šolsko leto za dijake Gimnazije Škoiia Loka generacije 2005. Potem ko jim je gimnazijski dekliški pevski zbor pod vodstvom zborovodje faneza lodfa zapel Ca-udeamus Igitur in ko so svoj program zaigrali gimnazijci zbrani v godalnem triu, je napočil slavnostni trenutek za 154 dijakov, ki so dobili maturitetna spričevala. Kot je povedal tajnik SMK Jože Bogataj, je bil uspeh loških gimnazijcev na maturi kar g8,7'odstoten, osem maturantov je bilo zlatih, Tina povprečja. Verjamem, da bo- sreče, " je sedaj že Studen-Šinkovec pa je na maturi ste tudi vi znali ceniti znanje, tom zaželel loški župan Prav vsi maturantle Iz 4. d so se na koncu leta veselili uspeha na matur). Med njimi so bile tudi tri zlate maturantke» Tina Šinkovec (v prvi vrsti druga z leve) pa je osvojila naj» večie možno število toČk. osvojila vse možne točke. Idsmovamgadali.inprepri- Igor Draksier. Razredniki "Ste enainpetdeseta gene- Čan sem, da ste dobili dobro Lili Mravlja, Nika Marenk, racija dijakov, ki zaključuje popotnico," je ob čestitkah Barbara Osolnik RajŠek, loško gimnazijo. Doslej je to poudaril ravnatelj Marjan Peler Hafner» Minka Rovtar uspelo 4530 dekletom in fan- Luževič. in Nevenka Bertonceij pa so tom, kar je lepo število za "Gimnazija Škofia Loka Še zadnjič po abecednem škofjeloško regijo. Dijaki, ki ni Teden", je ustanova, kj redu poklicali svoje dijake so v preteklosti končali našo uči za življenje. Kako boste ter jim ob maturitetnem Šolo, do dobili dovolj znanja, izrabili svoje potenciale, pa spričevalu v rokah zaželeli da so bili lahko uspešni tudi je odvisno od vas samih, veliko sreče pri Studiju in v pri študiju in bili boljši od 2eliin vam obilo uspeha in življenju. Gorenja vas - pogane Fantje na poziv Kamnik Kamničani za mestno občino Na zadnji seji občinskega Občina Kamnik bo v državni zbor že drugič po letu 2C0^ sveta so svetniki sprejeli vložila predlog za preoblikovanje v mestno občino. Pridobi- tudi prediog odloka o usta- tev tega statusa, ki prinaša več pristojnosti in finančnih novitvi, organizaciji in delo- sredstev, bi po besedah direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika Kamniku, ki je eno najstarejših mest na Sloven* skem • kot kraj se prvič omenja že leta 1143, omogočilo, da vnem področju medobčinskega Inšpektorata. Medob- činski Inšpektorat naj bi po« ohrani status mesta, ki je geografsko, prometno, kulturno, eg njihove občine pokrival gospodarsko in upravno središče. Kamnik izpolnjuje kriterij še občine Škofja Loka, Žin in Železniki. V vseh štirih o Številu prebivalcev, ne pa tudi tistega o številu delovnih mest, a po besedah Pristovnika naj bi bila poglavitna pred-občinah je bilo glede njego- nost Kamnika pri pridobivanju tega statusa prav dolga in ve ustanovitve kar precej pomembna zgodovina, ki jo ima mesto. J. P. pomislekov, predvsem glede razmejitve pristojnosti- Tudi v gorenjevasko'poljan« Komenda ski občini je svetnike skrbelo, kako bo inšpektor lahko Izvajal svoja pooblastila v vseh Štirih občinah hkrati. Kardio mobil tudi v Komendi Občina Komenda in KO Rdečega križa Moste organizirata danes, 7. oktobra, pred Športno dvorano Komenda akcijo Čemer so domnevali, da zdravstveni pregled in po nasvet. Ta preventivna akcija, bodo prikrajšane predvsem P skupaj vodijo farmacevtska družba Pfizer, Društvo za bolj oddaljene občine - sedež inšpektorata bo na- zdravje srca tn ožilja Slovenije in Zveza društev diabetikov, bo potekala v t.i. kardio mobilu, posebnem vozilu, v mreč v Škofjf Loki. Zato so katerem vam bodo izmerili krvni tlak, maščobe in sladkor v predlagali, da bi bili inšpek- '^^vi. Na vofjo bo tudi strokovni posvet z zdravnikom in torji dosegljivi na poziv. Ko bi jih rabili, bi jih pač poklicali. Zato je nekdo v šali pripomnil, da bi bili to potem kar fantje na poziv. M. R. brezplačna izobraževalna gradiva o zdravem načinu življenja in boju proti kajenju. 1. P. Železniki WWW.CORENjSKiGLAS.SI Namesto Lotriča sedaj Krajnik Občinski svet občine Železniki je v sredo za novega svetnika do konca tekočega mandata potrdil Marjana Krajnika iz Železnikov iz nestrankarske liste Svet pod Rotitovcem. Ta je sedel na izpraznjeno mesto občinskega svetnika Marka Lotiiča iz Selc, ki je na junijski seji podal nepreklicno odstopno izjavo zaradi poziva Kosove protikorupcíjske komisije. Za Lotričem bi moral občinski svetnik postati Viljem Rakovec iz Dolenje vasi, ki pa mandata ni sprejel. Občinska volilna komisija je nato komisiji občinskega sveta za mandatna vprašanja predlagala v potrditev Krajnika. B. B. GORENJSKI GIAS petek, 7. oktobra 2005 té •• ••••J* J J Wl o vn ill @g-glos.si 7 Niso ponosni na jeseniški župan Boris Bregant )e v sredo popoldne v prostorih Kosove graščine sprejel uspešne jeseniške športnike, ki so ime kraja ponesli po Sloveniji in v svet. Vilma Stanovnik jesenice • Kljub temu da se sedaj že tradicionalnega srednja jeseniškega župana s športniki niso udeležili prav vsi povabljeni, saj so biii nekateri na pripravah in tekmovanjih, pa dvorana je bila Kosove zgornja raŠČine polna do zadnjega kotička. "Vsako leto znova me prijetno presenetite s svojimi vrhunskimi rezultati, vaši uspehi pa dajejo še dodaten pečat k ugledu in prepoznavnosti naSe občine Jesenice. Zagotovo smo vsi ponosni, ko Športniki ob uspehih povedo, da so z Jesenic. Zato vam vsem Med številnimi športniki je čestitko župana Borisa Breganta za srebrno kolajno na iskreno čestitam in želim, svetovnem pn/enstvu prejela tudi ekipa kegljačev na ledu. dom da se danes pogovorimo med seboj, da se med seboj spoznate jeseniška športniki denarja, kot jim ga je doslej. Čuiibrku, ki je bil srebrn z nosilni hokej, periodično pa različnih panog, ki se na Najuspešnejšim športnikom reprezentanco Slovenije uspevajo tudi drugi. Prob- treningih in tekmah sicer ne je nato izročil tudi priložnos- kegljanju na svetovnem pr- lem je, da se takrat skokovito srečujete," je množico tna knjižna darila, Najprej venstvu mladincev, nato so povečajo stroški, ki pa jim z zbranih jeseniških šport- so jih prejeli člani reprezen- bili na vrsti hokejisti, ju-nikov in njihovih trenerjev tance Slovenije v kegljanju doisti. Športni plezalci, na sredinem srečanju na ledu Milan Radonič, plavalci, drsalci, strelci, denarno pomočjo ne moremo slediti, Poleg tega je treba poskrbeti za množični nagovoril župan Boris Bre- Borut Berčič, Branko Štefe- odbojkarji, kegljači, taek- šport, saj moramo vsakemu gani, nato pa jim je Še oblju- in Matjaž Kocjan, ki so wondisti, smučarji... občanu omogočiti špormo bil, da bo občina tudi v pri- osvojili drugo mesto na sve- "Na Jesenicah skoraj ni aktivnost," je ob srečanju hodnje športu in šport- tovnem prvenstvu. Prav tako športa, ki bi ga ne gojili. Res tudi poudaril župan Bre- nikom namenila vsaj toliko je župan segel v roke Mariu je med ekipnimi športi gant. HOKEJ Jescnícb Danes derbi na Jesenicah Hokejisti so bili med tednom delavni, saj so bile na sporedu tekme mednarodne iige in državnega prvenstva. V med- narodni ligi je nov uspeh zabeležila ekipa VTZ Slavlje, kî je v Budimpešti z 2:4 premagala Ujpest, ZM Olimpija pa je bila doma s 4:3 boljša od DAC fnvitela. Alba Volan je s 4:2 premagala MedvešČak, Acroni Jesenice pa so bifi prosti. So pa v sredo Jeseničani odigrali tekmo državnega prvenstva z ekipo HS Olimpije in zmagali kar z 0:20. Že v ponedeljek je ekipa HIT Kranjske Gore s 4:$ izgubila s Triglavom. Mariborčani so bili z i:s slabši od ŠD Alfe, Zagreb in Mladost pa sta se razšla z rezultatom 4:4, V državnem prvenstvu je včeraj ekipa HlT-a gostovala pri Mladosti, danes ob 19. ur» pa bosta tekmi med VZT Slavijo in Triglavom v Zalogu, ter HS Olimpijo In PD Alfo v Tivoliju. Danes se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v mednarodni ligi. Ekipa Acroni Jesenic se bo v Podmežakll ob 18. uri pomerila z ekipo ZM Olimpije. V nedeljo Jeseničani odhajajo v SzekeifeheHiřar k AIbi Volan. V. S» ĆE STE MLADI, AMBICIOZNI IN KOMUNIKATIVNI VAM NUDiMO DELO KO 1. BUGAJNIK (m/Ž) 2. RECEPTOR (m/ž) 3. NATAKAR (m/ž) Poçojk Pod 1. ' V. stODnjd Ki 2nanje tujega Jezikâ Pod 2. - V. stoprja. snanje tu>ega ie2ikd. Komunikabvnosi, resnost Pod 3. - 90$tinslu tehnik, natakar, criiaznosl Razgovon v t&neK. 11.10. 2005, ob 17. jn v prc«torlh igralnega salcna Kratek žMjenJapb in dokaalo o izobrazb s seDoi. Igralni salon Casino Max. Koroška c. 5. 4000 Kranj DAMA. KRANJ. d o.o.. Ul. Nikole Tesle 1. Kranj Gorenjski Glas www.gorenjskicus.si Gorenjski Glas VATERPOLO kftan) V Kranju spet dober vaterpolo v začetku tedna so se v klubu naših državnih vaterpolskih prvakov, kranjskem Triglavu, razveselili vesti iz Rima, saj so dobili organizacijo turnirja drugega kroga kvalifikacij pokala LEN. "Nad dejstvom, da bo turnir v našem bazenu, sem navdušen, saj je v Kranju le ie malo zanimivih Športnih tekem» na katerih nastopajo domači Športniki. Kljub težkim nasprotnikom iz Italije» Madžarske ân Rusije upam, da se nam bo s podporo gledalcev uspelo uvrstiti na eno od prvih dveh mest, ki vodita v nadaljevanje tekmovanja," je bil po žrebu navdušen kapetan Triglava Primož Troppan. Turnir se bo začel v petek, 21. oktobra, ko bo najprej ob 19, uri tekma med ekipama madžarskega Szegedi V.E. in italijanskega Slssolati Cremona, ob 20.30 pa se bo Triglav pomeril z ekipo CSK AM F iz Moskve. V soboto, 22. oktobra, bo ob 19. url najprej srečanje med ekipama CSK VMF in Sze-geni V.E., ob 20.30 pa se bodo naši prvaki pomerili z ekipo BisscIatI iz Cremone. Zadnji tekmovâlni dan bo nedelja, 23. oktobra, ko bo ob n. uri tekma med Italijani in Rusi> ob 12.30 pa se bo ekipa Triglava pomerila z madžarskim moštvom Szegedi V.E. V. S. kran) Derbi v Kranju in Ljubljani jutri bodo z državnim prvenstvom začeli vaterpolisti. Že v prvem krogu se nam obetata kar dva derbi srečanja in to med ljubljansko Olimpijo in edinim predstavnikom iz Obale, Koprom, ter kranjsko Kokro in celjskim Posejdonom. Brarkik naj ne bi imel večjih težav 2 drugim ljubljanskim moštvom Slovanom, na Reki pa se bosta pomerila kluba, ki v državnem prvenstvu nastopata zunaj konkurence, a le v prvem delu, kljub temu pa bodo vsi doseženi rezultati, tako z Rečani kot tudi Dunajčani, veljali za končno razvrstitev v prvem delu. Kranjski Triglav bo v prvem krogu prost. J. M. VABILA PRIREDITVE Košarkarski spored • Jutri se začne tekmovanje v 1. B košarkarski ligi. Ekipa Triglava bo v dvorni na Planini ob 20.15 gostila ekipo Radenske Creativ. V II. ligi • zahod bo v 1. krogu ekipa Šenčurja jutri gostovala pri ekipi Plama Pur v Ilirski Bistrici, ekipa Tinexa Medvod pa pri Portorožu v Luciji. Ekipa Jesenic se bo v dvorani OŠ P. Voranca jutri ob 18.30 pomerila z ekipo Vrhnike 96. V. S. Trim liga v košarki ' Na Športni zvezi Tržič bodo tudi v novi sezoni pripravili trim ligo v košarki za moške. V njej lahko nastopajo tudi tisti, ki ne živijo v občini Tržič. Prijaviti se je treba najkasneje do ponedeljka, 17. oktobra, na naslov ŠZ Tržič, Cankarjeva cesta 1, Tržič ali po telefonu 59-23-640, faxu 59-23-641 ali po e-pošti sportna.zveza.tr2ic(g)siol.net. V. S. Vaterpolski spored • Vaterpolisti jutri začenjajo z ligaškim tekmovanjem. V 1. krogu bo v Kranju ena tekma, na njej pa se bosta jutri ob i8. uri v olimpijskem bazenu pomerili ekipi Kokre in Posejdona. Triglav je prost- J. M. Rokometni spored • V krogu v 1. A ligi za moške bo ekipa Terma jutri, v soboto, ob 19. uri v domaČi dvorani na Podnu gostila ekipo Adrie Mobil - Krka, v 1. A ligi za ženske pa bo ekipa Loka kave KSI v nedeljo ob 18. uri doma igrala z ekipo Celeie Žalec. V 1. 6 ligi za moške bo ekipa Cerkelj jutri go* štovala pri Sevnici, v 1. B ligi za Ženske pa bo ekipa Save Kranj jutri ob 14. uri gostila jadran Hrpelje, ekipa Vita cen-tra Naklo bo gostovala pri Krki, ekipa Loke pa pri Ketingu. V . ligi za moške bo ekipa Kranja gostila Duplje, ekipa Alple-sa pa odhaja k Mokrecu. V. S. Nogometni spored - V z. slovenski nogometni ligi bo v 9. krogu ekipa Supernove Triglava v nedeljo ob 1S- gostila Livar Ivančna Gorica, ekipa Tinex Šenčurja pa bo gostovala pri Aluminiju v Kidričevem. V SNI - zahod bo ekipa Rolteka Oob že danes v Dobu pri Domžalah ob 19.30 uri gostila moštvo SC Sonfike. jutri ob 15. uri se bosta v Radomljah pomerili ekipi Kalcer Vodoterma in jadrana, na igrišču Zarice pa bosta igrali ekipi Zarice in Ihana. Ekipa Jesenic bo v nedeljo gostovala pri Kolpi. V1. in 2. gorenjski članski lig) bodo vse tekme na sporedu jutri, v soboto, z začetkom ob uri. Pari v 1. ligi so: Velesovo - Lesce, Kranjska Gora * Naklo, Bled Hirter - Alpina Žiri, Britof- Železniki, Sava • Visoko, v 2. ligi pa: Trboje - Pcd- brezje. Polet - Bohinj, Ločan • Kondor, Preddvor - Bitnje. V torek, 11. oktobra, bodo na sporedu tudi tekme drugega kroga v pokalu Gorenjske. Začele se bodo ob 16. uri, par! pa so: Lesce - Naklo, Trboje • Kranjska Gora, Železniki - Zarica, Bohinj • Ločan, Britof - Tinex Šenčur. Velesovo • Supernova Triglav, Preddvor • Sava in Bitnje • Jesenice. V. S. Državno prvenstvo in pokal Cocicta za mlade skakalce - Smučarski klub Triglav bo to nedeljo, 9. oktobra, pripravil tekmo v smučarskih skokih za dečke do 10 let. Začela se bo s poskusno serijo ob 10. uri na Gorenji Savi. V. S. Druga članska šahovska liga v Kranju-V gostišču Stari Mayr v Kranju bo od 14. do 16. oktobra potekala druga Članska liga zahod, ki ima status odprte lige. Informacije: Primož Kokalj: 041/666-746, Vinko Bavec: 031/363-740, Vid Gazvo- da: 031/419-305; www.sah-2ve2á.si/rez/o5io/sio5ig2z. Vsi ljubitelji šahovske igre vabljeni na brezplačen ogled. O. O. 11. rating turnir ciklusa ŠK Stari Mayr - ŠK Stari Mayr Kranj vabi na enajsti turnir ciklusa, ki bo potekal v klubskih prostorih v Kranju. Tekmovanje bo v torek, n. oktobra, ob 17.00 uri. Prijavite se lahko do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske Šahovske ure. Na desetem turnirju je prepričljivo zmagal Dušan Zorko (ŠSTomo Zupan Kranj), drugi je bil Ivo Podržaj I (LŠK Metalka Trgovina), tretji pa Matej KerŠiČ (ŠK Stari Mayr Kranj). Informacije: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911, E-naslov: mrak.matevz@gma- il.com. O-O. NOGOMET Brdo pri Kr.an/u Z deževne Gorenjske v sončni Palermo Našo nogometno reprezentanco, ki je od ponedeljka večinoma trenirala na Brdu in v Šenčurju, jutri Čaka nova kvalifikacijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu. Varovanci Braneta Oblaka, med katerimi je tudi jalen Pokom iz Svetega Duha, so zaradi slabega vremena Imeli kar nekaj težav pri treniranju, na pot proti Palermu pa bodo 2 brniškega letališča odpotovali danes ob 9. uri zjutraj. V Palermu jih po napovedih čaka lepo vreme, tekmo z ekipo Italije pa bodo odigrali jutri ob 21. uri. V. S. 8 ^^ J:: •• tt vilma.stanovnik@g-^as.si ^ ' GORENJSKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 CORENISKi SEMAFOR KOŠARKA Rezultati turnirja za Pokal Kranja: Zagorje • Loka kava 6o:6S, Triglav • Postojnska jama 60:63; tekma za 3. mesto : Zagorje • Postojnska jama 92:80; finalna tekma: Triglav • Loka Kava 53:62 V. S. NOGOMET 1. gorenjska nogometna liga ta dane» 9. krog, 10.: Sava ' Železniki 1:0, Visoko • Velesovo 0:0, Bled Hirter • Naklo 0:2, Kranjska Gora • Lesce ko. Britof in Alpina sta tekmo preložila na 19.10 ob >5.30. Pokal Gorenjske zs Člane, 1. krog; Loćan • Visoko 4:0, Preddvor • Polet 2:1, Kranjska Cora • Bled 6:5, Alpina Žiri - Lesce 3:4, Sava • Podbrezje Bitnje - Kondor 2:1. Pokal Gorenjske za mladince, 2. krog : Sava • Naklo 2\ :o, LoČan • Břitof 0:3, Velesovo • Goodyear£P Triglav 0:2, je- senice • Šenčur 7:0. V. S. TiK Markov tek na |avorČ • zmagovalci po kategorijah - ml. deWicer Katja Stanonik, ml. dečki: Benjamin Mlakar, st.. dečki: jaka Podobnik, mladinci: Matevž Spori$, veteranke: Katja RakuSček, člani: Peter Lamovec, veterani: janež Carman, st. veterani: Danilo Pudgar, super veterani: Lojze Kovič, st veteranke: Sonja Pudgar - absolutno - moški: 1. Pet^r LamOvec (18.15}, BOřut Malavšič (l8:S^)> 3. Jure Kosmač (19:53) • ženske; 1. Katja Rakušček (23:58)^2- Uf5a Trobec (24.23), 3. Mirjam Tavčar (26:37). V. S. ŠAH 1. Epic h itropotez n i tu m I r, Postojna krogov, 3 minut, 62 igralcev Vrstni red: 1. George Mohr VM 12 (ŽŠK Maribor LANCom), 2. Luka Lenič MM n (ŠD Vele Domžale), 3. Marko Tratar MM 10,5 Ptuj • Veplas Velenje), 4. Oskar Orel FM ^0,5 (ŠS Tomo Zupan Kranj)... 28. Simona Orel svM 8 {ŠS Tomo Zupan Kranj) - najboljSa ženska, 36- Vesna Rožič wFM 7 (ŠS Tomo Zupan Kranj) - najboljša mladinka. V. S. HOKEJ V DVORANI 1. kolo DP 2a kategorijo U 19 in ženske: FBK Galaks Oomel - FBC Borovnica K19, FBC Loka Spiders • FBC Loka Spiders, ženske 14:5- V. S. Mesnâ industnja MESO KAMNIK, d.ď. Ki je pršila 9vo|o delavnost v n&ve. modeme poslovne prostore ozjr^TDa v TWO kJavnkx>. vabi k sodelovanju več delavcev v razsekovalnici in klavnici izobrazba, ki )0 priôaXjjemo od kar>didatov. je kvalificiran mesar ali kuhar, lahko pa tudi priučen mesâr oziroma kuhar z dalj^ d6k>.rno prakso Pogodbo o zaposIrM bomo skJenili za doioćen čas 4 mesecev, kas- pa bo možno sklenrti pogodbo za ned^oóen àa&. Pnjave naj kandxiiati pošljejo na naslov; Meso Kamnik, d.d., Korenovk cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik. Ta razpis veija 15 dni po objavi. Vsahogar, Hi bo poslal prijavo, bomo ook/ioali na razgovor in mu predstavili delo ter driige oogcje, potrebne za sklenitev pogodbe o zaposlitve. Slovenska športna revija ŠPORT - OKTOBER! f pomembnoHlh prtspevMh it pradstatrilalo: Branko Oblak. Josip Uno Gntovti, MHe) Prologi, Kalji NytMro. BoiQ» Fridrih. Nik ZipiNČJá. Jasoa Dvsenik. Greoor Monk la BoitUn Bo^, un» Jazoritk. Alei Hlad. MIlan ipeiidil. Anica Korplt. Robtfto Mem. JnUn GaOin. Nicky Hyiton... Izpostavfiano aspeha koiarkarlov aa EP tar veslačsv StslBi nbrIN: NBA. iïL ÍAH. fotoaktaaino Pradstavflaaio Hlrt kudhMfca a Kl$$ IPORTA 2006: Belma. Janla. Tlaa, Mala, (prljave: .iilt$-ioona4ll Oktobrska itnllka prasUzoe ciovenske ravl)a IPORT (na naslovnici )• Bra ako Oblak), vas èaka pri vaiem prodajalca Opisov, na rtvllo pa st lakko naročita tadi na 01/S41 78 48 an na Mpoft^slolJiat) Pokal odnesli Ločani Košarkarji Loka kave TCC so na finalni tekmi za Pokal Kranja premagati večne rivale iz vrst Triglava, obe najboljši gorenjski ekipi pa sta zaigrali v letos prenovljenih postavah. Vilma Stakovnik stojnske Jame), pa so si viso- ............................................................................kt dlje zastavili tudi v ekipi Kranj • Potem ko je Član Triglava, ki bo po izpadu Í21. uprave Triglava Goran Valič A Uge letos nastopala v l. B motii pokal la drugo mesto ligi. Kranjčani bodo prvo tek-na ttimirju domačemu kape- mo pred domaČimi igralci tanu Juretu Eri^u, je viso- zaigrali jutri, v soboto, ob ko v zrak pokal za zmago 20.15 v dvorani na Planini» dvignil igralec Loka Kave pomerili pa se bodo 2 ekipo TCG Marko Kamičar. Ločani so namreč na finalni tek- Radenske Creativ. "Mislim, da smo letos se- mi za Pokal Kranja (po zrna- stavili posrečeno ekipo. V gi na prvi tekmi nad Zagor- Kranj sta se iz Škofje Loke jem) agnaJi ekipo Triglava. vrnila Jure Eržen in posojeni "Dobro se sliši in lepobču* Jaka Hladnik, po enoletnem tek je, da smo LoČani Kranj- odmoru je znova začel igrati čanom odnesli "njihov" po- Sinila Drobnjak, iz Ljublja- kal, vendar pa je bilo zame ne je prišel izkušeni Boštjan tekmovanje za Pokal Kranja Šuštaršič, z ekipe Olimpije v prvi vrsti dober trening in mladi je prišel Boris Jeršin, pomembna okrepitev pa je tudi mladi reprezentant uigravanje za novo sezono, do katere je Še dva tedna. Verjamem, da smo dobro Aljaž Urbane, ki je priSel iz trenirali, zadnje tekme so Radovljice oziroma Postoj- pokazaJe, da se forma dvigu- ne. kjer je igral lani. Ostalo je in verjamem, da bomo že so naši igralci, precej jih je iz na prvi tekmi v ligi nevaren mladinskega pogona, " pravi nasprotnik ekipi Elektre. Si- sedaj že bivši trener Triglava Košarkarji Triglava (na sliki M ens ud Julevič) so morali priznati cer pa glavni dlj naše ekipe Franci Podlipnik, ki je v klu- premoč novim prvoligašem Iz âkof)e Loke. ostaja obstanek v elitni slo» bu pred kratkim prevzel venski družbi," je po prvi funkcijo športnega direktor- rati klub, privabiti nove spon- upam, da bo popularnost ko- osvojeni lovoriki v novi sezo- ja kluba, na trenerskem me- zorie in morda zaigrati šarke v Sloveniji vplivala tudi ni razmišljal trener Loka stu pa ga je zamenjal Dali- Goodyear ligi. V upravo klu- na boljše čase košarke v Kra- kave TCG Gažper Potočnik. bor Damjanovič. Kljub porazu v fînalu do- II ba je prišlo nekaj novih ljudi, nju," dodaja Franci Podlip-Naš dlj je zagotovo povra- med njimi Marjan Žura in nik, ki je bil na letošnjem ev-mačega turnirja (v prvi tek- lekvi.Aligo, poleg tega pa si Goran Valič. Trenutno pri- ropskem prvenstvu pomočmi so premagali ekipo Po- želimo v parih letih stabilizi- pravljamo občini zbor in nik selektorja Aleša Pipai^a. SANKANJE NA KOLEŠČKIH PooMUBsg Gorenjci uspešni na avstrijskem pokalu S 3. in 6. tekmo poletnega pokala v sankanju na kolešČk<íh v avstrijskem Stadu in Kinderbergu se je minuli konec tedna končal letošnji poletni pokal Avstrije. Tekmovanj so se udeleževali sankači iz Avstrije, Poljske, Nemčije, Švice, Italije in Slovenije. Našo ekipo so sestavljali sankači iz SAK Podljube- ja, SAK Jesenic in SD Domela \z Železnikov, ki so se na vseh tekmah uvrščali med najboljše. V končni razvrstitvi se je v kategoriji šolarjev na 3, mesto uvrstil Tadej Dragičevič (SAK Podljubelj), 4. mesto je osvoji Luka Bemik {SD Domel - Železniki), 5. mesto pa Matic Dra- gičevič (SAK Podljubelj). Med mlajSimi deklicami je 2. mesto osvojila Petra Dragičevič {SAK Podljubelj), med mlajiim dečki pa je bil Matic Nemec 5., jure Ramouš (SD Domel • Železniki) je osvojil 6. mesto, Gašper Vilman (SAK Jesenice) 12. mesto, Gašper Egart (SD Domel Železniki) pa 17. mesto. Med mladinkami je bila Živa )anc v skupnem seštevku na koncu 2., Nina Bućinel (obe SAK Podljubelj) pa 3. Med mla- dinci je bil Matic Dovian 4., Ervin Marn (oba SAK Podljubelj) 7., Jure Potočnik (SD Domel Železniki) je osvojil skupno 10. mesto, Luka Svab (SAK Podljubelj) je bil ii., 17. mesto pa sta si razdelila Gašper Potočnik in Žiga Solar (oba Domel Železniki). Med člani je 3. mesto osvojil Boštjan Vizjak (SAK Pod-ljube])], med starejšimi člani pa je bil 4. Coran Dragičevič, 7. pa Darko Neme (oba SAK Podljubelj). V. S. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. RADIO SORA Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka tel.: 04/506 50 50 .fax: 04/506 50 60 e-mail: info@radioí ora. si 89.8 91.1 96.3 BASEBALL Škof)a Loka' Lisjaki na pol poti do naslova Minuli konec tedna so se na igrišču v Škofji Loki začeli finalni obračuni za naslov letoSnjega državnega prvaka v baseballu. Ekipa K/anjskîh Lisjakov je na pn/i tekmi Zajčke iz Ljubljane premagala s 7:6. na drugi tekmi pa so bili Lisjaki boljši kar z 11:1. Do naslova prvakov Lisjake ločita še dve zmagi, priložnost pa bodo imeli že ta konec tedna, ko bosta na igrišču Zajčkov v ljubljanskem Polju dve tekmi. Prva bo na sporedu jutri ob 14.30, druga pa v nedeljo ob 11. uri. Ljubitelji softballa pa bodo jutri, v soboto, na svoj račun lahko prišli v Škofji Loki, kjer se bodo na zadnjem turnirju jesenskega dela pomerila dekleta, med njimi tudi Kranjske Lisičke, ki so si že zagotovile 2. mesto v državnem prvenstvu v softballu. Turnir na igrišču bivše vojašnice se bo začel ob to. uri. V. S. ^LESARSTVO Dunaj, Kosaríd Knopf pri rekordu, Bonča pri jubileju Michael Knopf, Avstrijec v dresu kranjske Save, je na zaključni kolesarski dirki za pokal Chibo na Dunaju zaostal le za Stanislavom Kozupekom in si tako ob koncu sezone privozil letos najboljšo uvrstitev. Skupaj je štartal zgolj na petih etapnih dirkah in na nekaterih enodnevnih, glavni del sezone pa je zaradi zloma obeh rok moral izpustiti. Na dirki, kjer je bil postavljen nov rekord proge (80 km je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 47,8 km/h), j e bil Grega Bole (Sava) io. Kolesarji Save so zaznamovali tudi jubilejno 30. kolesarsko dirko iz Kobarida r^a DrežniŠke Ravne. Veteran Valter BonČa je bil skupno 2. (zmagal je Član Radenske Roga David Trat- nik), precej mlajši Kristjan Koren pa 3, (t. med kolesarji do 23 let). Sebastjan Bauman (vsi Sava) je bil najboljši med mlajšimi mladinci. M. 8. Hofer sporoča iz naše ponudbe Make-up • - biserni lesk ali • -Soft- - nafïwni lesk 30 ml Šminka dli glos za ustnice različne barve. 4,6 g oz. 8 ml Hofer Seniilo za veke razllóne baA^e kombinacije. 12AÛ www.hofer.at Hc^fi KG.A-:^ Samedi iio>er s:ra>> 1 Hofer Prodata samo Končnim kupcem. Vse cene se na ^zctelke brez deKorâojske^a materiala, Tiskovne r^apake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne oO valcrtnih razmeni MOŽNOST PLAČILA Z BANKOMAT KAJTTlCO (BA) Trgovine Hofer v vasi bližini: D Feriach/BoTOvfje Q KlagenfurťCefOvec Q ViflMh/BeVak □ Sbemdorf/Dobfla vv Q VbIkennaHct/Vefikovec Odprto: pon.-âet, 8.30-18.30 pel. 8.30-19.00 sob. 8.00-17.00 REMIND, d.o.o Savska c. 34, Kranj tel. 04 / 2361 970 fax 04 / 2361 971 JEKLENE KONSTRUKCIJE - nadstreški - stopnice - montažne garaže - jekleno stavbno pohištvo zakon VI Vlessmann, đ.c.o, C. XIV 55 50.lel9faks: Brez 116, 20DO Maribor. 55 eo. Iji;.: .s: T 1 ViTOObNS 333 • koinpal^îerf iî'msKi komiewzœr . z :'iie(^f]i:inirn iwnilnikíím toule s.Miitarne tf com Posebna značilnost novega kotla Vitoclens 333 je. (^a na majhnem prostoru združuje veliko storilnost in udobje. Postavi se lahko celo v niše alt pod streho in ph tem nudi obilo udobja in to za privlačno ceno. Kotel Vitodens 333 v modulni i2vedbi sestavljata plinski kondenzacijski kotel Vitodens 300 In hranilnik tople sanitarne vode (prostornina 66 I). Vse potrel>ne hidrasHićne Korr^ponente so v celoti predmontirane v enoto, in celota tvori oUikovno zelo privlačen dizajn. To pomeni preprost vnos kompletno montiranega ogrevalnega centra, malo montažnih korakov in s tem velik prihranek časa. Kfjub kompaktnim meram v kuhinjskem rastru nudi center Vrtodens 333 preprosto servisiranje, ker so vse komponente dosegijrve s sprednje strani. 2 uveljavljenim plinskim gorilnikom Matrix compact so emisije kotla Vitoctens 333 nižje od mejnih vrednosti znaka zaščite okolja 'Modri angel". 4 i * i Udobje tople vode, ki ga nudi center Vitodens 333. izhaja iz kombinacije zmogljivega pioščnega prenosnika toplote in hranilnika tople vode $ prostornino Ô6 litrov. Ta kombinacija zagotavlja, da je ob odvzemii takoj r^ razpolago topla voda z želeno temperaturo, ki ostaja enaka tudi pri odvzemu ve^e k(^ičine tople vode. IO si mo n .su bic GORENJSKI GLAS petek» 7. oktobra 2005 KRiniNAL K ran) Avto najela z ukradenim dokumentom Kriminâlrsti Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj bodo podálí kazensko ovadbo zoper 3>-letnega Jeseničana in neznano osumljenko, ker naj bi izvedla goljufijo. Jeseničan in zaenkrat neznana ženska naj bi 23. septembra letos v popoldanskih urah priSla v podjetje Alpetour Remont, kjer sta sklenila najemno pogodbo za enodnevni najem osebnega avtomobila znamke renault laguna. Za sklenitev pogodbe je neznana ženska predložila osebni dokument druge ženske, ki so ji dokumente ukradli pred mesecem dni. Z laguno se je par nato odpeljal in je do sedaj ni vrnil. Podjetje se je tako obrisalo pod nosom za pet milijonov tolarjev. |£semce Ničesar ni plačal Neznani storilec je v noči na ponedeljek vlomil v mini marke! Andreja na ulici Staneta Bokala na Jesenicah in odnesel več zavojev cigaret različnih znamk, več pločevink energijskega napitka RedbulI in steklenic alkoholnih pijač ter nekaj gotovine. Z dejanjem je oškodoval lastnika za okoli SOO-OOO tolarjev. kran; Ljubitelj računalnikov Neznani storilec je minulo sredo med 12. in 12.15 vstopil v nezaklenjeno pisarno podjet/a Elektro Gorenjska na ulici Mirka Vadnova v Kranju in z mize vzel prenosni računalnik HP in digitalni fotoaparat Cannon. S tem dejanjem je podjetje Elektro Gorenjska oškodoval za okoli 450.000 tolarjev. kran) Ponarejeni evri v eno od bank v Kranju ]e lastnica nekega gostinskega lokala prišla zamenjati 6$ evrov. Uslužbenec banke je šele po opravljeni menjavi ugotovil, da je bil bankovec za 50 evrov ponarejen. Kot je kasneje ugotavljala gostinka, je najbrž nekdo s ponarejenim bankovcem plačal pijačo natakarici v lokalu. Slovenski Javorník Nezahteven tat Neznani storilec je v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah izpred stanovanjske hiše na Slovenskem Javorniku odpeljal osebn avtomobil znamke volkswagen golf, serija \\, temno sive barve, reg. štev. KR 52'14P. Avto je v pogon spravil z originalnimi ključi. Policisti lumpa še iščejo. S. Š. VreiÉ dsUiria đrakbM Iz moUtoUl owl 4 26 GG Za vas beležimo čas WWW.CORENJSKICLAS.SI heroina V Kranju sodijo 49-ietnemu Branku Kostadinovskemu, ker naj bi organiziral prevoz dobrih 10 kilogramov heroina iz Kranja v Neapelj. Obdolženi trdi, da je nedolžen. SîMON ŠUBíC fona večinoma usmerjal ..............................................................................prav Kostadinovski, deloma Kranj • Ta teden so na okrož- pa tudi neki Milenko Iz Beo-nem sodiSču v Kranju začeli grada. Kot je tedaj še izjavil, soditi 49-letnemu makedon- mu je avto kupQ Kostadinovskemu državljanu Branku ski. Laguno je Parežanin Kostadinovskemu, ki sicer kasneje prodal, kar naj bi živi v Kranju. Obtožnica ga razjezilo obdolženega, zato bremeni, da je konec sep- ga je znova kupil nazaj. Prav tembra 2004 posredoval pri obremenilne besede Gorana prevozu 104Í kilograitia he- Pâreianina So okrožnega dr- roina iz Slovenije v Neapelj. žavnega tožilca iz skupine V Italijo naj bi drogo, skrito v tožilcev za posebne namene osebnem vozilu, po njego- Harija Furlana navedle, da vem naročilu peljal 3a-letni Kostadinovskemu očita, da Goran Parežanin iz Kranja, je organiziral prevoz dobrih ki so ga italijanski organi 28. desetih kilogramov heroina. septembra lani prijeli, še Obdolženi, ki mu grozi preden je heroin predal na- kazen najmanj pet let zapo- ra, na prvi obravnavi ni odgovarjal na vprašanja, je pa pre|. V avtomobilu Parežanina, ki je bil v Italiji zaradi tega velikemu sodnemu senatu, dejanja že obsojen na tri leta ki ga vodi sodnica Andreja zapora, so našli dvajset za- Ravnikar, dejal, da vztraja vojčkov heroina, ki so bili pri povedanem na pred- skriti v prirejenem prostoru hodnih zaslišanjih. "Sem Kostadinovski trdi, da je nedolžen. med sprednjo masko in mo- nedolžen in s prevozom torjem renault lagune. Na droge nimam ničesar," je Snežana Parežanin, Go- njegovih besedah pa je zaslišanjih v Italiji je dejal, tako izjavil v preiskavi. Nje- ranova žena, je sodišču naj- Italijo moral odpeljati neke- da je bil Kostadinovskemu gov zagovornik Anton Šu- prej dejala, da v svoji bližini ga bolnika. Zaposlen je bil dolžan &.300 evrov, ki naj bi bic je poskušal doseči, da ne trpi obdolženega Kosta- namreč kot voznik reševal- mu jih izplačal s potjo v Ne- sodišče ne bi upoštevalo dinovskega, ki ga osebno negavoziia. apelj. Kaj jevozilvavtomobi- Parežaninovega zagovora v sicer ne pozna, je pa o Nada Kostadinovski je ob- lu, se mu ni sanjalo, je izjavil Italiji, in predlagal, naj ga njem marsikaj slišala. Prav dolženega opisala kot dobre- italijanskim sodnim obla- raje neposredno zasliši A zato je bila pogosto jezna ga moža in očeta ter zelo ob- stem. Naročeno mu je bilo, Kranju in tako preveri nje- na svojega moža, ker se je z čutljivega Človeka, ki ni imel da mora v Neaplju nekomu govo verodostojnost. Ker je njim družil. Da bi mož kdaj slabih razvad. "Ne verja- izročiti ključe avtomobila in sodni senat predlog zavrnil, počel kaj sumljivega, ni mem, da bi bil moj mož spo- počakati toliko časa, da jih je odvetnik Šubic zahteval opazOa. 26. septembra lani, soben storiti kaj takega, za ne dobi nazaj. Kaj mora po- izločitev predsednice sena- večer pred odhodom v Ne- kar je obtožen." Četi in kje naj bi ključe izro- ta, vendar je senat zavrnil apeli, je oimila, da je mož Sojenje se bo nadaljevalo čil, pa da ga naj bi preko tele- tudi to zahtevo. nervozen in zamišljen, po 25-oktobra. KRATKE NOVICE Kranjska Gora Navdušen kolesar Neznani storilec je prejšnj teden vlomil v več kletnih prostorov apartmajev Razor Stroji, kupljeni v Zagrebu. v Kranjski Cor!, tako da je z neznanim predmetom odtr- Simon Šubic gal vložke cilindričnih kiju- ....................................... Porezana električna napeljava V nadaljevanju vnovičnega sojenja nekdanji direktorici BPT Tržič Doris Tudor so priče morale pojasnjevati» v kakšnem stanju so bili sporni tkalski čavnic. Iz kleti je vzel dve Kranj - Na vnovičnem soje- gorski kolesi, ki ju oškodo- nju nekdanji direktorici trži- renjsko, invkakšnemstanju električnih inštalad), je po- so bili, preden so jih derrjon» vedal, da ni bil pri??oten pri Jasne- demontáži strojev v Zagre- nat še bu, jih je pa videl, ko so pri- izvili /ioH n i vanci cenijo na 150 tisoč to- škega BPTDorisTudor,kije ni slišal, čeprav je do sedaj speli v Tržič. Vedel je le, da larjev. S. S» obdolžena, da je zlorabila predenj stopilo že devet prič, so stroji dolgo stali, ne da bi svoj položaj ali pravice, saj naj bi oškodovala podjetje za hodîsi odgo- jih vgradili v prostor, ki je irnele bil Že pripravljen, nazadnje več kot devet milijonov tolar- neposrednih zadolžitev v pa so jih odpeljali na od- CESTNO PODJETJE KRANJ, dmžba za vzdrževanj» in gradnjo cest d.d. KAAHJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: (M) 2B0 W 00 • T^LBfÂXl (04} 204 23 30 • WMt.eplm|.iÍ OBVESTILO O ZAPORI Ce$tno podjetje Kranj, d.d., obvešća, da bo zaradi nadaljevanja izgradnje kanalizacije v kraju Britof fn sicer od nadvoza nad avtocesto do priključka 2a tovarno Oljarica popolna zapora ceste od 10. 10. 2005 do 15. 12. 2005. Obvoz je označen. Voznike prosimo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo in z razumevanjem upoštevajo, da r^vedenih del ni mogoče izvajati med prom^m. jev in tako sebi in drugim protipravno pridobila premoženjsko korist, so v sredo na okrožnem sodišču v Kranju nadaljevali z pojasnjeva- tako >ljenimi stroji, bo-le spominjajo vei TáWař olavna ra. pad. Nekdanji mojster Franc Hroval je pomagal le pri raz- čunovodkinja Lucija Gnn tovaijanju strojev in si jih je ni znala povedati, ali ie ogledal le bežno. Povedal je, njem razmer, v katerih je no- novo vodstvo BPT plačalo da je bila električna napel ja-vembra 1999 v Tržič prispe- stroje ali ne, saj je bila po od- va na strojih porezana, saj lo 32 tkalskih strojev. Prav hodu Tudorieve premeščena niso strokovno opravili de- tako poskušajo razjasniti, v na mesto knjigovodje, kakšnem stanju so bili stroji, Simon Gorjanc, ki montaže. Dodal je še, da so zalo tedaj v Tržič prišli servi- ko so jih pripeljali na Co- lal v BPT kot vzdrževalec seri i iz Italije. Priloga Gorenjskega glasa urednik: MlHA.NAGLIČ@5rOl.NET Ste vedeli, daje Prešernov spomenik v Ljubljani, ki so ga postavili pred sto leti in ga te dni obnavljajo, skoraj povsem gorenjsko delo? Gorenjec je bil pesnik, ki mu je spomenik postavljen, Gorenjci so bili tisti, ki so ga postavili in odkrili: župan Ivan Hribar, kipar Ivan Zajec, slavnostni govornik dr. Ivan Tavčar in ne nazadnje škof Anton B. Jeglič, kije postavitvi nasprotoval. Edinole podstavek je delo arhitekta Maksa Fabianija, kije bil Kraševec... Ííí vse to ic bilo ^^^ P^ neverjetnih 71.000 vejico nad pesnikovo glavo. glasja. Tisto lepo nedeljo je čutil poklicanega, da na- J ^ J ....................................... Wnní lírtli^n ía Iiilr» tn rwvf» OK «frani «ta v nriHçtavpV nrpH Qtn l^ri na ip hiln vfW. «tnr^i "Unt nftVIiran vanih delo naših gorenjskih rojakov! Zdaj pa kron! Koliko je bilo to, pove Ob strani sta v podstavek pred sto leti pa je bilo veli- stopi "kot poklican varuh o. da se ne bi primerjava. Dobra krava, ki spomenika vgrajena dva častno. Zbralo se je 20.000 krščanske morale" in v ime- preveč hvalili: je bila takrat še visoko ce- bronasta reliefa; na enem je ljudi» večina je priSla počas- nu "vseli poštenih Ljubi fan- tisti, ki so pri njena žival, je veljala kakih upodobljeno Slovo Črtomi* titi pesnika, nekateri Še bolj Čanov, posebno v imenu postavitvi Pre- 500 kron. Če bi bil okoli ra in Bogomile, na drugem sami sebe. rahločutnih gospa in sra- šernovega Tromostovja travnik, bi se Ribič. Samega sebe polni Ljub- mežljivih gospodičen ljub- spomenika odigrali glavne lahko na njem namesto le Arhitektiu'o spomenika je Ijančan poljanskega rodu je Ijanskih ter v imenu nedolž- ie slišati da Gorenjci "le" spomenika pasla čreda 142 oblikoval Maks Fabiani. ro- po rodu, sicer pa najbolj krav! jen v Zgornjem Kobdilju pri v slavnostnem nagovoru kar prekipeval. "Tako bode ne mladine". No, spomenik so vseeno postavili in še danes sloji, pohujšal iii niti frančiškanov niti semenišč- SVOie škofije nc ^^ ^^^ ^^ p^' gorenj- je prejel Ivan Zajec, sin tudi lokacijo, Marijin trg Stražar bode slovenskega nikov. Knezoškof sam pa je sko mesto, v tistih predelih, Franca Ksaverja, rojenega pred frančiškansko cerkvi- značaja teh pokrajini Ne čas že enajst dni pozneje, zi. Gorenjska niti ^gl^^^ meSčanl ^ubijane. Na natečaj se je odrvalo Štanjelu, takrat že ugledni stal spomenik Franceta Pre- Ljubljana sama je bila takrat šest kiparjev, prvo nagrado dunajski arhitekt. Izbral je šemavsrcu naših pokrajin! bo dobila ker je ^ danes poznamo kot na Sovodnju v Poljanski do- Šiško in Bežigrad, pa pov- lini. (Njegovega Prešerna so jo. Ker so tej izbiri po stari slovenski navadi nekateri ne rja ga ne smeta razgloda» septembra 1905, odprl vrata ti! Kot sveto dediščino ga za- svojega zavoda v Šentvidu Kranj VrebliZH sem gorenjsko. Začelo se je odkrili šele 3- decembra oporekali, je v govoricah na- puščamo svojim potom- nad Ljubljano, takrat še pov- tako, da je odbor, ki mu je 2000 v Vrbi, oče je torej pri- stal kompromisni predlog: ceml In ti naj ga obdajajo sem gorenjski vasi. Tam, Ijllbljane, Scu načeloval župan Ivan Hri- šel na vrsto šele 95 let za si- "Pa na kola ga denimo in po kakor bojna četa» katera od- sredi njiv in travnikov, mož- bar, rojen v Tmovčah nad nom.) V Ljubljani rojeni mestu ga vozimo!" A bi ga bija vse naskoke na očetno nosti za pohujšanje skoraj- reS' kakšna pa bi Lukovico, že leta 1899 raz-. Ivan je takrat živel in delal le težko. Spomenik je na- zemljo tako od severa kakor da ni bilo in v tem mogoč- pisal natečaj in začel zbirati na Dunaju. Kipe je modeli- mreč visok 10 metrov, Pre- od juga! Bil je pesnik in za- nem zavodu se je do 1941 bila ljubljanska sredstva. "Za nobeno stvar ral v ateljeju slovitega Han- šeren sam pa tri in pol. Ta- tegadelj je bil prerok! S pre- izšolal dobršen del sloven- se ni pri nas s tako lahkoto sa Makarta, odlili so jih v krat je bil to največji sporne- roškodušose jeoziral vpri- ske duhovne elite. nadskoflja, Č6 bi zblralo ko za ta spomenik, bližnji Kruppovi livarni, nik na Kranjskem. Rok na- hodnost in svojemu narodu Ja, vse to je bilo delo naših Ni fraza, ampak gola istina. Osrednji je celopostavni kip tečaja je potekel 20. decem« je zapustil izročilo, da se gorenjskih rojakovl Zdaj pa ji ostalo IC mesto ako rečem, da so ljudje kar pesnika s knjigo v roki, ob- bra 1899, odkritje je bilo 10. mu nekdaj usoda razvedri, je slišali, da Gorenjska niti tekmovali, da prinesejo svo- raz ima po Goldensteino- septembra 1905. Pet let je Časi tega razvedrenja še svoje škofije ne bo dobila, samo m je prispevke," je v spominih vem posmrtnem portretu, bilo potrebnih, da so kljub niso napočilil Obilo je še ker je Kranj preblizu Ljub- t ff^ zapisal župan. Predračun jç Nad njin^ lebdi gola muza že zbranemu denarju pre- temnih oblakov, ki črnijo Ijane. Saj res: kakšna pa bi Notranjska!? znašal 48.000, končni stro- pesništva in dviga lovorovo m aga I i vsa mogoča nes o- nebo nad nami. Slovenska bila ljubljanska nadškofi j a, telesa, slovenska duša, vse če bi ji ostalo le mesto samo se še zvija v sponah! Nekdaj in Notranjska!? Ne, Ljubljaše izvijemo iz njih, nekdaj na brez Gorenjske pač ne bi bode jasno med nami in bila, kar je. (n kje bi se iive- nad nami! Da se ti časi k Ijavljala gorenjska elita, če nam Čimprej oglase, to je ne bi bilo Ljubljane? Škoda želja, katero izrekam globo- je le, da v prestolnici države ko iz svoje duše v vzviše- Gorenjci še zdaleč ne dosegamo vloge, kakršno so imeli naši rojaki v času. Ne, Ljubljana brez Gorenjske pač ne bi bila, kar je. nem trenutku, ko naj pade zagrinjalo raz spomenik, ki smo ga postavili sebi v čast, so postavili sebi in Prešernu Francetu Prešernu pa v sla- spomenik in zgradili Škofo- vo in t II ve zavode v Šentvidu ... Odkritje Prešernovega spomenika na Marijinem trgu v Ljubljani, 10. septembra 1905 Tavčar (se) je navduševal, škof Jeglič hudoval. Najbolj ga je menda motila "nesramno odgaljena ženska podoba". Gola ženska tik pred cerkvijo, vidna tudi iz bližnjega semenišča! V Begunjah na Gorenjskem rojeni Anton Bonaventiu'a se 12 GORENISKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 POGOVOR Snovawa Profesor Rado Jan ima jutri rojstni dan. Pa ne katerikoli, temveč že osemdeseti po vrsti. Poznajo in spominjajo se ga mnogi; zlasti njegovi nekdanji učenci, slovenski kulturni delavci, pa rojaki Žirovci in Ločani, med katerimi je preživel največ svojih let. V pogovoru z njim smo skušali obuditi nekaj spominov na njegovo bogato življenjsko pot. V ucenci so mi lastni otroci Rado Jan, profesor svetovne književnosti, šolnik m kulturni delavec M t ha Naguč teije sem imel rad in sem jih stih zjutraj zaslišal himno ia- Vaša osebna izkušnja s šolo Hraj z ranljivimi otroki ali spoStovaJ. V Šestem razredu dransldh stražarjev, ki so od- je gotovo vplivala na Vaše mladostniAd za dosego lastne pogovoru ob vi- pa se mi je zgodila v nebo hajali na mone. sokem življenj- vpijoč krivica. Ko smo zaključevali osmo deJo, ko ste sami postali uči tel j? slave in ciljev. Ne obračunavaj z otroki zaradi ideoloških skem jubileju je Za učence • dane ladran- Šolsko leto, po šestih rednih Kâj iebilomojevodilo^ko ali političnih prepričanj, ki najbrž prav, najprej obudiva da ske Rtraže so v počitnicah in dveh dopolnilnih razre- sem prevzel vodenje gimna- se ne ujemajo s tvojimi. S6 pripravili štiridnevuj izlet na dih, sta bila učitelj Hribemik zije v škofji Loki? Omogo- ti zlasti nezaščitene otroke... spomin na Vaše rojstvo. Kje otok Rab. Za to so plačali 105 in župnik PeČnik žalostna. Čajmo vsem sposobnim V Gimnaziji Škofia Loka so v in kdaj se je œodiJo? V kakš- din. faz nisem upal doma Zakaj? Vedela sta, da smo učencem nadaljevanje šrudi- "mojih" letih obiskovale šolo nih posebnih Poljščinah ? niti vprašati, saj je naša biU generacija pred zaprtimi ja! Poskrbimo, da bodo dobi- Moia življenjska pot se za- mama s takim denarjem trûH. Naj si bil dober, odli- li štipendije najsposobnejši, tako sirote 12 partizanskih in domobranskih družin. Vsi čenja 8. oktobra 1925 ob Četr- družino preživela pol mese- Čen ali slab učenec, pisalo se tudi iz krajev, oddaljenih od so ml bili otroci." Ú uri zjutraj v Žiieh Pri Kle- ca. A učitelj mi je kot pover- ti je isto: srečen si moraJ biti. osnovnih in srednjih šol menu. Meljculja, tako so rekli jeniku ]S obljubil nagradno da si dobil kruh kot hlapec v tedanji babici, je imela ta dan letovanje, če bom včlanil v JS Žireh ali bližnji okolici, naj- Omogočimo vsem. da se bodo lahko udeleževali eks- Celo desetletje ste bill profesor in ravnateij na dveh gim- veliko opraviti, saj je pomaga» la na svet dvema fantoma: vse učence. V želji, uspeti, bolj pa» če si imel srečo in kuizij in izletov, ki tudi ne- nazijah, škofjeloški in šenl- sem se potrudil in včlanil vse dobil učno mesto kot Čevljar- kdaj niso bili zastonj. fV ta višld, Ste v tem času izživeli Stanetu Isteniču, sinu mami- učence višjih razredov v ski vajenec. Tak srečnež sem namen smo kar nekaj let za- svoj pedagoški eros? Vam je ne prijateljice Francke Trpi- omenjeno organizacijo. Sem bil med desetimi tudi jaz, pored z gimnazijci in njiho- bilo pedagoško delo kdaj nove, poročene Istenič, in morje videL šel na izlet? Ne. Od generacije 1925 je nada- vimi profesorji pobirali tudi v breme? mene, Rodil pa sem se res v Ko sem izročil spisek član- Ijevalo pouk v gimnaziji s krompir na posestvu Kmetij- "Tudi na ta čas me vežejo posebnih okoliščinah in stva in pobrano članarino, in pomočjo staršev, raznih do- ske zadruge, pogozdovali lepi spomini. Škofjeloška letu velike povodnji. Po Žkeh iz mamine skledice celo za natorjev ali s pomočjo šti- smrečice po hribih Poljan- gimnazija je bila razmeroma je takrat razsajala tudi neka 26,50 din več denarja, kot je pendij le pet sošolcev, seve, ske doline, izkupiček pa na- majhna, zato sem poznal nalezljiva bolezen. Na tehtni- bilo članov, je učitelj pozabil fantov, čeprav so bile med menjali za šolske, zlasti za- skoraj vse dijake osebno, in d sta bili dve življenji: moje na obljubo. Dne 30. junija nami tudi zelo bistre deklice, ključne ekskurzije - po ta- vsak problem lahko tudi do Iz moje boleče in sesbnno. Smrt je izbrala 1937 sem odSel čez počitnice ki bi si to želele In tudi zaslu- kra tni Jugoslaviji. mojo dve leti staro sestro Ani- služil za pastiria. četrtega ju- žile. Le dve sta šolanje nada- IJudskošolske co in mi tako vzela ne le se- nija pa sem od cerkve ob še- Ijevali." potankosti spoznal. V vsem Iz moje boleče ljudskošol- obdobju mojega ravnatelje-ske izkušnje pa: Ne manipu- vanja se ni zgodilo toliko kri- stro, ampak po letih naravno izkušnje pa: otroško varuhinjo." Ne manipuliraj Se vam je kak dogodek iz Z ranljivimi spomin otroštva še posebej vdsnu v 3 II otroki ali Posebej mi je ostal v spominu lep poletni dan; star sem bil tri leta. S ŠemonČko- mladostnikl za vim sunkom sva se igrala na dvorilču vojake. Njegov dosego lastne stari oče je bUgasHec. Doma , je imel trobento in čelado. slave m ciljev. stanko je trobil s čelado na glavi in pozival v napad, jaz Ne obračunava pa sern na njegovo povelje stekel čez cesto v trenutku. Z otroki zaradi ko je tja zavila v dmcu priha- jajoča konjska vprega z vo- luCOlOSKln ah zom. v hipu se znajdem pod , ^ nogami konj, kolo lojtrnika političnih gre čez mojo glavo, od nekod , priteče mama. Se danes sli- prepnčanj, im njen krik • to je moj prvi , , spomin nanjo-in me kotan- kl se ne ujemajo gel varuh vzame v naročje..." S tvojimi. Kako se ko» poznejši šolnik Ščiti zlasti nezaščitene spominjale ljudske šole, v katero sle hodili v predvoj-nih Žireh? "Na ljudsko šolo me pravzaprav vežejo najlepši spo- otroke... mini. Svoje učiteljice in uči- Zakonca Vladka in Rado lan, nekdanja ravnatelja gimnazije Skofía Loka na svojem vrtu v Žireh. / muu eiid^tm GORENISKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 POGOVOR Snovanja vic, kot se jih morda na velikih zavodih zgodi en sam dan, ne da bi ravnatelj sploh zvedel zanje. Zato sem še vedno pristaš srednje velikih ici in z veliko skrbjo za telesno in duhovno rast ter dozorevanje učencev. Pedagoškega dela nisem, dokler sem bil zdrav, doživljal kot breme, Težko pa Je, ko le začne zapuščati zdrav, je, ko ni več moČi ali je je premalo; tedaj je lahko tudi breme. Tako težo sem obćii-tiJ v dneh priprav na ioo»let- nico vižmarskega tabora {1869-1969) in po proslavi. Ko sem ob prehodu v šestdeseta leta (1959/60) prevzel vodstvo škofi eloške » h gimnazije, je za gimnazije veljal pojem: učitelj • tabla in kreda, učenec • klop in stol Tako je biJo več ali manj po vsej Sloveniji. Znanje je bilo glavah profesorjev in v njihovih zasebnih knjižnicah, s Javnih knjižnic za pedago- | Sko • znanstveno rabo ni s bilo, razen v Ljubljani, Kra- 1 nju in drugih večjih mestih. | Sodobnejši pouk pa je zahteval tudi tehnološko posodab- sta govorila; op. p.) Sever pa mu je odgovoril: ia, Ser- govoriti. Če se neprestano gej. Res je. Ampak jaz sem aktivno prilagajaš gibanju imel boljše tekste. " "O kakšnem zlomu ne gre Q JcakŠnem zlomu ne gre ostajaš vedno isti. Zato sploh ni bilo zloma v dobesednem á ê govonti. Če se neprestano prilagajaš pariai z nacionalnim vpr.. mhamU, OStujaŠ samem in seznama 7 mim O J ' J V politično burnem začetku pomenu besede. Že leta sedemdesetih ste bili na za- 1989 smo se v Sloveniji časnem delu v Be<^radu. odrekli političnemu moiiiz- Kako se z današnje dislance mu v prid pluralizmu. Zlom ClktlVtlO in po vsem, kar se nam je ne- so doživljali tisti, ki so do- kdanjim Jugoslovanom me- gmatično vztrajali na starih dtem usodn^ zgodiJo, spo- pozicijah. Veliko sem se min jal e tistih let? "Beograd je začel dobivati Šanjem in seznanjal z njim podobo velemesta in je bil na predavanjih velik del Slo- VcdVlO isti nekakšna tretja metropola venije in leta 1971 tudi na sveta. Tja sem odhajal z javnih zborih v Beogradu ter ZutO SVlôH flí mnogimi iluzijami. Spoznal Banja Luki (1979). Bil sem sem, da )ugoslavija. kakršno deležen na njih mno^ pro- IjUn zlofflCl sem nosil v sebi, dejansko ne vokativnih vprašanj in pod- obstaja. Slovenci smo bili vsi cenjevanj. Preslišal sem jih. . t ^rxUpçp^yipyyy od kraja ob tem, kar smo bili. Zato sem povsem svobodno ^ UUVC^CUncm tudi Jugoslovani. Ko pa začu- doživel potrebo in nujnost ÍJOlfieHll heSčde tiš, da je to samo tvoje obču- prehoda v samostojno in ne- ^ tenje, da je to na neki način odvisno republiko Sloveni vsem v napoto, in ko te "izob- ]<>. Že leta iq8q raženci" vprašujejo, ali Slo- žen ski in narodu ne od- venci govorimo "jugoslovan- pustimo, če bo ob uri, ko naj ski" jezik, pa se domisliš, da ima še pes pravico» da laja, mu pustolovcu, ki pride mačka, da mijavka. Zaveš mimo, da ji stori silo. V tase, da si živel v zmoti. Po- kem položaju sta se znaála tem skušaš ljudem okrog slovenski narod in njegova sebe dopovedati, da smo federalna državnost leta smo se v Ijanje šole in opremljanje s gimnazija dala. Ko so vod- vence, razen porabskih, ki ta- Slovenci prav tako narod kot novimi učno-vzgojnimi pri- stvo občine prevzeli nekda- krat še niso imeli svojega Srbi ali Hrvati, da se svoje- bi rodil/a dopusta/, prve- sioveniH odrekli rtîii nnstolovrn ki nriHp J političnemu monizmu v prid pluralizmu. 1991. Narod je dozorel, da postane nacija, tj. narod 5 pomočki v laboratorijskih učilnicah in kabinetih. V do- nji gimnazijci - prvi loški zbora, Nastopili pa so (prvič v mu jeziku in kulturi nemo- svojo državo ali državni na- SO gimnazijski maturanti, tedaj zgodovini!) na predvečer ob- remo in ne smemo odreči... rod, in neodpustliivo bi bilo, očenih krogfc v Škoiii Loki že diplomirani in preizkuše- letnice tabora Beneški Slo- Ko vidiš ali občutiš, da je vse če tega trenutka ne bi izkori- dozivUali tistl in morda tudi izven nje pa ni ni strokovnjaki, pa so se vra- venci s svojim pevskim zbo- eno samo Čakanje, kdaj boš stil. To pa ne pomeni, da bi J ' bilo naklonjenosti za gimna- ta na stežaj odprla, zijski študij. Češ da ustvarja družbeno elito. Dokazoval zem znanja! Zato sem kot ravnatelj in hkxati kot predsednik Sveta rom Rječan v Škofii Loki in nehal biti to, kar si, fx>lem nujno morali iz federacije, J^j (^QmyidtipflO V Šentvidu so za mojega naslednji dan zapeli skupa] s postane jasno, zakaj je vse Če bi se ta çwsodobiJa, torej 6 ravnateljevanja {ob 100. ob- petstotimi pevci Zdravljico. svetovno časopisje nepresta- spremenila, da bi kot celota PZtraÍalÍ nCl Iptn jri 7iakr>rja a nhvpzni nrinravlialnî r>Hhr>r îe Qf^ no odniralo vnrašanie v tvp- v^toniífl v Fvron^Wn 7VP7n. A -/ Starih pozicijah. pa sem, da nam gre za eliti- letnici zakona o obvezni Širšipripravljalniodborjese- no odpiralo vprašanje v zve- vstopila v Evropsko zvezo. A osemletni šoli) dobili prizi- stavljalo 15 predstavnikov ob- zi z obstojem SFRJ, komen- to, kot vemo, ni bilo mogo dek h gimnaziji s prvim pokritim šolskim bazenom na čin nekdanje Kranjske. (Se- tiralo srbsko-hrvaški spor stal se je le enixat.) Z njimi je glede Bosne in Hercegovine če. Morda se še spominjate, ko ste me obiskali v Marksi- za prosveto in kulturo (in Slovenskem. Bazen pa ni bil delo koordiniral Drago Lipič, ali kosovsko vprašanje. Tola- stičnem centru v Ljubljani, včasih tudi za šolstvo) občine namenjen le gimnaziji, pač predsednik Socialistične zve- žlš se z mislijo, da se bo vse da sem na tezo "en človek -Skofja Loka dâjal pobudo za pa tudi vsem učencem šent- ze mesta Ljubljane. Dušan rešilo, ko bodo vsi predeli en glas", reagiral s protitezo, razvoj knjižničnega sistema viških osnovnih šoL" v občini Skofia Loka (Skofia VoglarjeskrbelzaCisk, jazpa Jugoslavije bolj razviti... De- da je v tem primeru edina za program. Režijo je nare- jansko pa so bili odnosi, tudi obramba • plebiscit, če noće- Loka.Trata, Gorenja vas, Že- Kolikor vem, je eden Vaših koval program sam. Sceno- na hodnikih in v razpravnih mo postati narodna manjši- lezniki. Žiri), prav tako tudi Ivigov tistega časa tudi za- graf inž Janez Suhadolc je dvoranah, vse bolj napeti, in na. Takrat o plebiscitu Še ni za razvoj glasbene Šole in snova in režija velike prosla- zasnoval izredno domiselno ko so v Času mas • poka (ma- hče ni razpravljal. Razprav njenih podružnic v teh kra- ve ob stoletnici proslave Ta- ureditev prostora. V tabor- sovnega "pokreta" naciona- Ijalo se je o pravici naroda jih (tudi žirovske!), Čeprav Žiri niso bile sestavni del ob- bora v Vižmarjah, 17. maja skem duhu je izenačil mno- lizmov) začeli moji sodelav- do samoodločbe, odcepitve 1869, ki velja za največje po- žico in voditelje, Le dva ste- ci iz zveznega CK ZKJ hodi- ali pridružitve drugim. Zato čine. Poleg tega je svet pod- litično zborovanje Slovencev bra je dvignil: eden je pred- ti po navodila za politično sem po eni strani afirmacijo piral tudi nastajanje muzej- v 19. stoletju. Kako je bilo na stavlja! slovensko politiko, na delovanje v CK ZK Srbije, slovenske državnosti blagro- njem je govoril predsednik mi ni biio težko razumeti, val, zavedajoč se, da v Evrop- "Veličastno! S Triglava je skupščine, Sergej Kraigher, da se bo zgodba končala "na ski skupnosti kot otok sredi skih zbirk v Železnikih, Pol- "reprizi", 5. oktobra 1969? janah in Žireh. Skrbei, da so vse šole v občini skupaj od- prihajala štafeta z bakio in drugi pa sloverisko kulturo, s velikosrbski način" in da je oceana ne bo mogoče ohra- kupovale ceîome opeme in simbolično vžgala v veliki katerega je ognjevito recitiral pripoved o "bratstvu in eno- njati socialistične družbene dramske predstave v Ljublja- žari plemenski ogenj. Iz me- igralec Stane Sever. Program tnosti" funkcionirala samo ureditve. Ost^e pa bodo pri- iii in s lein pri5>pevale k širit- glenega jesenskega (utra se je bii zasnovan na zgodovin- dotlej, dokler se je ustvarfe- dobitve osvobodilnega boja vi kulturnega obzorja učencev in dijakov. Včasih smo je rodil nepozaben, lep, sončen dan. Množice so se zbi- sko-kritični ravni z recitacija- na vrednost lahko prelivala in socialne revolucije, ker so mi Jenkove pesmi Na izbira- na način veznih posod. Pri- le-te, če že ne skladne, mor- povabili tudi učence žirovske rale na prav istem, Severje- nje, 44. soneta iz Stritarjevih lagajati'hitrost najpočasnejSi da celo boljše od tistih v de- os novne šole. vem travniku v Vižmarjih, sonetov Molčanje, Prešerno- ladji v konvoju pa je pome- mokratičnih evropskih drža- Na gimnaziji smo S profe- kot pred 100 leti, le da so ta ve Zdravijice in Cankarjevega riilo: zaostajati za razvitim vah. Seveda nisem gojil ni- koli nobenih iluzij, ker so mi bile v tem oziru izkušnje sorji posameznih področij dan prihajalepešvdolgihvi- besedila/oz, pa vem za svetom. " zelo posodobili pouk, čeprav stah in brez kmečkih vpreg, domovino. Program se je modemi2acija zaradi pros- kot tedaj... Vse se je odvijalo sproščeno preDval iz nastopa Večino svojega dejavnega 2 jugoslovansko federacijo torskih danosti v celoti ni po zasnovi in kot je bilo pred» folklornih skupin v družab- življenja ste pripadali tiste- dovolj zgovorne." bila mogoča. Na šoli so delo- videno. Tabor smo iz pomla- nost in plesne melodije, ki so mu družbenemu gibanju, ki vala dijaška dmštva: športno, di prestavili na jesen. Iz pro- jih izvajali tudi takrat popu- je tako močno zaznamovak) Spoštovani profesor, ob va- kulturno in naravoslovno in gramske zasnove je nastalo lami Mladi levi, Spominjam 20. stoletje in ga navadno šem 80. rojstnem dnevu kar kakovostna samouprava pet ločenih programov. Eden se anekdote - dialoga med Imenujemo levo ali napred- Vam želim vse dobro, pred- učencev. Z leti je gospodar- od teh je bila "repriza" tabora Kraigherjem in Severjem, ko no oziroma kot komunistič- vsem pa zdravja, stvo loške občine spoznalo izpred sto let. S programom je Kraigher Severju šaljivo re- no utopijo- Ta se je po letu dragocenost kadrov in poka- sem zasledoval cilj, da vsaj v kel: 'Danes, Stane, pa sva bila 1989 nekako zlomila ali vsaj talo se je, da bi jih rabilo združenih pevskih zborih oba enako visoko.' (Mislil je zaŠla v krizo. Kako ste v sebi dvakrat več, kot jih je lahko simbolno združim vse Slo- na višino stebrov, s katerih doživeli ta zlom? pa pogovor jc le dalji^cgâ ^sedijâ, v Časnik. odlomek iz veUko bo v celod GORENJSKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 KNJIGE Snovam Kako velik, če sploh kakšen, vpliv imajo literarne nagrade na knjižni trg? O tem, ali se knjige, nagrajene s katero od uveljavljenih nagrad, prodajajo bolje, in ali bralci po nagrajenih avtorjih v knjižnicah povprašujejo pogosteje, sem se pogovarjal s Škofjeločanko Nino Kokelj, katere literarni prvenec Milovanje je bil nagrajen pred leti. fjClpTCli Kavč ić dvajsetih napisala ^ •• k < k ••• ^ 1*1*14 k » 4 • k < » 4 4 4 » * * * • • < » * ^y^AvJ mé A C« I AT roman je nekaj mesecev tako rekoč v zraku. kratko 2^odbo 2 naslovom Čudoviti animalo me je otroci. Ima jo za svoje prvo li- mnenje neka- teramo delo. Zgodba je bUa terih založni- z drugo nagrado nagrajena kov, ki Izdajajo na natečaju za študentsko dela, nagraje- zgodbo, "Pa me je na kavo na ali nomini- povabil Mitja Čander z Bele> DOVSOd ie ^^ nagrado kresnik, trine, zbirke, ki je tedaj rav* izpostavljen, na drugi strani pa sem po- no nastajala. Sama ne vem kukal tudi v knjižnice, kako^ sem Mitju obljubila rev Podatki o najbolj branih man. Čez nekaj let sem ga VOVSOd v središču (izposojenih) knjigah in pa oddak na disketi, zaviti v ča- ^ vrh lestvice prejemnikov sopisni papir. Za Salo. Tako DOZOmOSti here knjižničnega nadomestila mi je pravzaprav ta prva, ^ ' za leto 2004 naj bodo le za "mini" študentska nagrada se, izposoja m P^menavo. prodaja. Očitno Nagrade niso bistvene, odprla Širna prostranstva pisateljevanj. Za prvenec sem pomagajo pa "Pisanje je intimen pro- neje tudi nominirana za kresnika." Prav slednji se je v zad- ^ bralci zaupajo i^^bif^ kreSnikoVe ces.Vezanjenažívlíenie. Na njem desetletju izkazal za čustvovanje, na dogajanje. vodilno literarno nagrado pri Žiriie in radi ^ ^^^ mlsH, na okus hrane, nas, saj ravno nagrada kres- I ^ na sonce, na dež, na nasme- nik kot tudi samo imenova- VZameiO v roke P^sma ... Písanje ni nje zanj pozitivno vplivata s prvend, kjer je učinek sicer dišču pozornosti, bere se. iz- za redke knjige, za katere je nal/n1ilp/i manifi r\a >ti O/'il-n/^ infopoc /i«-»1 v nTort^ "odvisno" od nagrad." o lite- slovenski roman, nagradah razmillja na prodajo. V vodilnih slovenskih založniških hiSah so nekoliko manjši, dejstvo pa posoja in prodaja. Očitno interes dolgoročen, v glav- je, da smo vse nagrajen« pr- brald zaupajo izbiri kresni- nem presahne v pol leta. Skofjeločanka Nina Kokelj. mnenja, da celo bolj kot red- vence do sedaj ponatiskova- kove žirije in radi vzamejo v Dolgoro^o pozornost vzbu- ki se ie VOtrdil ^ ^^^^ ^^^^ Sloven- mo nagrada Prešernovega li," ie mnerïja Igor Brlek, di- roke slovenski roman, tó se dijo predvsem že uveljavlje- ^ skem knjižnem sejmu za ro- sklada. Nagrado podeljuje rektor Študentske založbe, je potrdil na tem preizkusu. na imena, kot so Kovačič, na tem MHovanJe prejela na- časopisna hiša Deb, zaradi ki ostalim bteramim nagra- grado za najboljši knjižni pr- česar je že od nominadj na- dam pripisuje precej manjši, Mediji spodbujajo VreizkuSU ^ nadaljevanju pa do- prej odlično medijsko pokri- ^ sploh kakšen vpliv. In mi- zanimanje bralcev daja: "Kljub temu ima na- ta. Za odtenek čezpovprečen mogrede, prva naklada prerada velik pomen. Je ne- braiec tako dobi občutek, da venca Nine Kokelj, romana Rebula, Jančar..., mlajši avtorji nekoliko manj. V nekaterih knjižnicah največkrat nagrajena dela posebej izpo- Raziskav, koliko literarne stavljajo, v vitrinah predsta- kakšno Svetilo, opord. in je peterica finalistov vrh slo- Milovanje, je bila 600 izvo- nagrade vplivajo na izposojo vi jo avtorjev opa^. na splet- moč. Prinaša potrditev, upa- venskega literarnega ustvar- dov, kar je bila pred sedmi- nagrajenih, pa tudi drugih nih straneh Knjižnice Otona nje, na neki način osmisli tí- janja v preteklem letu. Izbor mi leti običajna naklada za knjig iz opusov nagrajenih Zupančiča v Ljubljani pa slo, kar že ima smisel, a to je tako dober, dao njem celo roman, kije izšel vzbirki Be- avtorjev, se slovenski knjiž- najdemo celo seznam, kjer morda še ni odlno." Sporni- dežurni cinik doslej še ni letrina. Kasneje so ponatis- ničarji doslej še niso iolevaJi. so naštete različne domače nja se, kako je v zgodnjih upal podvomiti. "Podobno je nili še 550 izvodov, današnji Kar nekako logično pa se in tuje nagrade in nagrajena pogled v spletno knjigarno zdi, da tako kot v knjigarnah zadnjih dveh let. pa nam da vedeti, da je knji- tudi povpraševanje v knjižni- 0 tem, kako pogosto o po- Prvih deset avtorjev izvirnih monografskih publikadj po g® razprodana. cah po določeni knjid na za- sameznih avtorjih biald pov- številu izposoj in tudi višini knjižnične^ nadomestila, izdelanega na podlagi izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2004 Avtor Število izi>osoj na avtorja 1. Desa Muck 2. janja Vidmar 3. Svetiana Makarovič 4. Bezdan Novak 5. Ivan Sivec 6. Primož Suhodolčan 7. Feri Lainš^ek 8. Maša Modic 9. Tone Pavček 10. Tatjana Kokalj 57.385,13 47.869,33 45.010,67 36.188,00 32.528,50 26.893,00 20.864.49 20.531.50 17.983,80 17.828,00 Soglasni v ocenah, da na- Četku spodbudijo predvsem prašujejo v kniižnicah, je od grada kresnik pozitivno vpli- objave v medijih. "Objavam preteklega leta sicer moč iz- va na prodajo romana, dej- v medijih ponavadi sledi več- vedeti iz seznama tako ime- stvo, da gre praviloma za za- je zanimanje bralcev po do- novanega knjižničnega na- htevnejSe branje, mu najbrž ločeni knjigi. Posebej za domestila, Med štiristo naj- preprečuje, da bi iz njega na- kresnika velja, da bolj, ko se bolj izposojenih avtorjev pr* stala uspešnica, so tudi v za- približuje datum raz^a$itve, vih šest mest zasedajo pisci ložbah, kjer so kresnikove več je zanimanja za vseh pet predvsem knjig za otroke in nagrajence založili. Romani, nominiranih romanov. Po- mladino, med prejemniki tako tistih nekaj, ki so se že večan interes velja vsaj še nadomestila v rubriki 'avtorji pred tem dobro prodajali, kot veČina tistih, za katere so mesec po razglasim zmagovalca, prav tako po nekaterih izvimili monc^rafskih publikacij" pa ob množici manj se brald dotlej zanimali nominirancih. Sicer pa o znanih imen najdemo tudi manj, so bili po nagradi v večjem povpraševanju za do- univerzitetne profesorje, ki glavnem razprodani, mnogi ločeno knjigo največ povedo so avtorji učbenikov, potreb- tudi ponatisnjeni. Nagrajeni rezervacije," ugotavlja Aljoša nih za izpit, avtorje priročni- roman je nekaj mesecev Grilc, vodja splošnega oddel- kov za uspešno duJiovno rast tako rekoč v zraku, povsod je ka Osrednje knjižnice Kranj, in podobno,.. Knjižnično na» izpostavljen, povsod v sre- da pa povpraševanje razen domestilo tako v marsičem GORENJSKI OAS petek, 7. oktobra 2005 KNJIGE Snovama Pet najbolj pogosto izposojenih knjig v nekaterih gorenjskih knjižnicah v mesecu avgustu Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica 1. Da Vincijeva šifra, Dan Brown 2. Zaupaj mi svoje sanje, Sidney Sheldon 3. Pilotova žena, Anita Shreve 4. Tuletí mlinar, Aito Paasilinna Angeli in demoni» Dan Brown spominja na sistem plačeva- se pojavi, kadar ni nagrajen namreč v velUd meri prodaja nja tantiem oziroma avtor- pisatelj, ampak sta to pesnik odvisna od zanimanja medi- skih pravic glasbenikom in ali dramatik, za katera je za* jev. Ob tem je povsem jasno« avtorjem glasbe, kjer ni vpra- nimanja manj»'' o izkušnjah da zbirka zagotovo ne bi iz- šanje, kdo je avtor, Z3 kaicšno založbe Didakta razmišlja hajala brez podpore Ministr- zvist gre in kako kvalitetna je njen direktor Rudi Zaman. stva za kulturo. Zaman, sicer skladba, ampak koliko fo Tako so pesniško zbirko tudi predsednik upravnega ljudje poslušajo. Pri tem je Mo^inw dcida irskega pes- odbora Slovenskega knjižne- jasno, kdo je v bitki avtorjev nika Seamuusa Heaneyja z ga sejma je mnenja, da je visoke književnosti z avtorji popularne literature potegnil odličnim prevodom Borisa A. Novaka od 800 izvodov ob nagradi kresnik najpomembnejši zmagovalec, ki daljši konec. Ali potem ta- prodali manj kot 150. Prav pobere tudi največ pozomo-kem knjižnično nadomesti- tako ni bilo zanimanja za sti bralcev. Je pa nagrada v Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič 1. Da Vincijeva šifta. Dan Brown 2. Panika, Desa Muck 3. Vihamo nebo, Chris Wooding 4. Angeli in demoni, Dan Brown 5. Parsif^ov mozaik, Robert Ludlum lo, kljub temu da na seznamu Štiristotih, avtorjev najde- Burkaški mistmj Dana Fo-ja. "Z Mestnim gledališčem primerjavi 2 ostalimi knjižnimi nagradami pri nas v ve- mo tudi skoraj vsa imena ak- ljubljanskim smo se celo do- liid prednosti, razmerje med tualne literarne produkcije, govorili, da v sezoni, ko so kresnikom in ostalimi nagra- vendarle lahko razumemo uprizarjali to delo, pred pred- dami je zagotovo vsal 1: 3. kot korak k spodbujanju pi- stavami v avli prodajamo Za Slovenijo je v nasprotju sanja popularrûh žanrov? knjigo, a smo prodali komaj z zahodnimi državami zna- Brala, h si Osrednja knjižnica Kranj 1. Vihamo nebo, Chris Wooding 2. Da V^djeva šifra, Dan Brown 3. Parsiiàlov mozaik, Robert Ludlum 4. Bo umova premoč. Robert Ludlum Zapeljevanje, Amanda Quick Nobelovci le s podporo v J • • zelijo ministrstva Knjižnica Ivana Tavčarja, Škoi^a Loka 1. Da Vincijeva šiŘa, Dan Brovm 2. Resnična mladost 3. Wharao nebo, Chris Wooding 4. Hany Potter, ]etnik iz Azakbana, |.R. Rowling « 5. Angeli in demoni, Dan Brown (vb pcxbtkov: CobÍs&) šest izvodov, vsega skupaj pa Čiino tudi, da se bolj kot pro- manj kot 250. Nekoliko več daja nagrajene knjige poveča sreče smo imeli s poljsko njena izposoja v knjižnicah. . . pesnico Wislawo Szymbor- Slednje je bržkone treba pri- iCVaiCOVOStnejSCgCl Očitno imajo v očeh slo- sko in njeno zbirko Semenj pisati dejstvu, da je cena . , , venskih bralcev spremenlji* A^dežn», najbrž tudi po zaslu- knjige v tujini podobna ali brUUja, VUJČ vo vrednost tudi knjižne iz- gi Društva slovensko-polj- celo nižja kot pri nas. hkrati , 1 » . , daje v zbirki Nobelovci, ki skega prijateljstva. " Izjema pa je kupna moč tam precej IZulfCUO YtlCCí zadnjih sedem let, potem ko je bil Gunter Grass z delom višja. V avgustu "rojen" 6. • • 1 • je Cankarjeva založba zbirko Mačka in miš, ki je pri nas že del Harrya Potterja, knjiga UVtOIJl, kl SO ZU opustila, izhaja pri založbi poznan avtor, prav tako je kakih 500 strani v trdi veza- . , • , Didakta iz Radovljice. "Bral- precej zanimanja požel ro- vi, v domovini Veliki Britani- SVOjC UčlO pVtJCll d, ki si želijo kvakovostnej§e- man Zapis o samostanu, por- )i stane 8 funtov, kar je sla- . . ga branja, raje izbirajo med tugalskega avtorja Joseja Sa- bih 3000 tolarjev. Bo prevod KMCVO Ou avtorji, ki so za svoje delo ramaga, Id je bil tudi medij- cene tako natančen kot pre- , prejeli katero od pomemb- sko bolj podprt kot piej ome- vod romana? A to je že zače- pOftV&ttluHCJSlrl nejših literarnih nagrad. To njena dela. Torej ne odloča tek druge zgodbe, tokratno ^ še posebej velja za Nobelove vedno ime nagrajenega av- pa končujem z mislijo: Na- IVtCYQTyïlri nagrajence. Problem, če torja ali posamezni naslov, grada pomaga, še posebej, če temu lahko tako rečem, pa tudi v primeru nobelovcev je ie podeljena na kresno noČ. nagrad. Stare meje Gorenjske z STARIH ČASOV atinjič smo videli, daje razvodnico med Savo in Savi- bila Gorenjska gorenja njo; na jugu pa po razvodnici Kranjska. Zdaj pa po- med Savo in Ljubljanico. Cisto Mmo kje so njene meje. kot bistra uoda, mar ne! Prvo merilo obsega Gorenjske Danes mnogi Slovenci in Miha NAguč ni aktualna upravna pripad- celo marsikdo med Gorenjci nost, primarno je zemljepisno da obsega Gorenjska le merilo. Gorenjska obsega vse teh pet upravnih enot, ki so bile ozemlje, ki ga odmaka reka do 2994 gorenjske občim: Sava s svojimi pritoki do Kam- Kranj, Radovljica, Jesenice, Tr- niške Bistrice na levem bregu, iič in Škofa Loka. Oziroma, na desnem pa do ježice oziro- da so Gorenjska samo sedanjih ma do proda pri Tomaćevem. 17 občin : Bled, Bohinj, Cerklje, kjer je utonil Matija Čop. (Še Gorenja vaS'Poljane, Jesenice, dlje, do pritoka Ljubljanice, ki Jezersko, Kranj, Kranjska se v Savo steka ravno nasproti Gora, Naklo, Preddvor, Ra- Kamniike Bistrice, seveda ne dovljica, Šenčur, Škofa Loke, smemo posegfUi. kajti Ljublja- Tržič, Železniki, Žiri, Žiravni- niča je po svojem peresu izra- ca. Gorenjsk i glas pa berejo žito notranjska reka.} To sta- tudi v občinah upravnih enot rodavno razmejitveno merilo, Kamnik, Domžale in Ljublja- Na tem zemljevidu je lepo razviden celotni obseg Corenjske. se rawna po tem, kam teče na. Zato so vsako leto obdelane voda, je v gorenjskem primeru tudi v Glasovem almanahu sto let nazaj vasi severno od kon Dravske banovine iz leta svojili Nemci, Ljubljano pa zelo jasrto in uporabno. Na- Gorenjska. Teh občin je S: deželnega glavnega mesta 2937, vidimo, da je občina Italijani. Pol stoletja pozneje • ravne m^e Gorenjske potekajo Domžale, Kamnik, Komenda. Ljubljane čisto gorenjske, tako Šentvid nad Ljubljano obsega- po osamosvojitvi Republike po njenih razvodnicah: na se- Lukovica. Medvode, Mengeš, po govorici kot po obČ u^u svo- la naslednjih j 6 naselij: Brod. Sloven ije in usta novitvi Mest- veru po razvodnici med Savo Trzin, Vodice. Sk upaj bi tor^ jih leda r\jih prebivalcev. Spod- Doln ice. Dvor. G linica, G un- ne občine Ljubljana - je ta go- in Dravo, po grebenu Kara- vseh gorenjskih obàn bi/o kar nja in Zgornja Šiíka^ Šentvid clje, Kamna Gorica, Medno, renjski konec del slednje, v vank; na zahodu po razvodni- Neuradna meja med kranj- nad Ljubljano, Dravlje, Kose- Peržanj, Podgora^ Podutik, njem pa ob redkih staroselcih, ci med Savo in Sočo, ki se v sko in ljubljansko skupino ob- ze m druga nekdanja ruiselja Poljane, Stanežiče, Šentvid ki se še zavedajo svojega go- k glavnem ujema z nekdanjo de-želno mejo med Kranjsko in čin pa poteka približno po črti Tošč . Medvode • Komenda - Coriiiko, manj pa z rapalsko Krvavec • Grintovec. mqo med kraljevinama Jugo- so danes del mesta LJubljana, nad Ljubljano, Toško čelo, renjskega porekla, prebiva vse- V časih Šiškarja Valentina Trata in Vižmarje. Vse to Je slovenska ynešanica. Kje so že Vodnika so bile samostojne bilo do 2. svetovne vojne še "či- časi, koje bila Ljubljana še Danes se na Gorenjskem ko- vasi oziroma naselja nad r>jo. sta " Gorenjska. Po okupaciji najveće gorenjsko m kranjsko slavijo in Italijo; na vzhodu z maj Se kdo zaveda, da so bile Če pogledamo v Krajevni leksi- IÇ41 so si šentviško občino pri- glavno mesto! i6 GORENJSKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 USODE J GODOVI Snovama Neka Žirovka, kije stala ob razdeljevalcuje dejala, daje Slavko kmečki, da njemu kruh ne pripada. Ko so ubili kralja Aleksandra "Nc cvetno nedeljo, 6. aprila 1^41, sem nesel v cerkev butaro. MIUNAMIKIAVČÍČ íaJ naprej. Tudi Italijani so drugačni luči kot takrat, ko pri tem nismo slišali niti so bili oblečeni, to se tudi ....................... bili do otrok zelo prijazni. so se smejali in šalili, ko enega strela. Na veliki četr- spomnim. Ker je biJo vmes Uvko je skupaj z Celo Šalili so se z njimi ali sem jih srečal sam, " nada- tek pa so začeli streljati s to- tudi nekaj koroških Sloven- očetom nosil pa jim včasih stisnili v roke îjuje s pripovedovanjem povom z Mrzlega vrha. cev, smo se z njimi lahko tem delavcem kakšno slaščico. Na Brezni- Slavko. vsak teden d je živela Slavkova sorod- Vmes se je slišal tudi mitia« pogovarjali tudi po "naše". Potem si prižge cigareto, Ijez. Na Golem vrhu, kjer Ti bodo naredili red, so ko- meso, ki ga je niča, ki mu je veóaat stisni- dvakrat ali trikrat potegne so stanovali copaiaijï, je za- mentirali v množici, ki je dobil od Andrejca BahaČe- la v roke kakšno pomaran- dim. se nasmeje, in med' Čelo goreti. Od naše hiše se Medtem ko smo vega. včasih su pn Andrej, čo. tem ko pokramljava to in je lepo videlo tudi proti bila okoli mene. Italijani pa so samo kradli kokoši in lo- cu dobila tudi kaj za pod zob. "Tudi na Vrsnik smo jo ono o lepo urejenemu vrtu, Vrhu treh kraljev, Iqer je vik mačke." radi mahnili. Vsaka vas je spet povzame besedo: bilo veliko hiš v plamenih. Spremembe so prihajale "Nekoč nama je gospodi- imela majhno trgovino, in "Na cvetno nedeljo, 6. Na veliki petek smo opazili, po tihem in neopazno. bili pri maši, je zunaj strašno postregla z okisamm ko me je tamkajšnja trgov- mesom. To je bilo prvič, da ka zagledala, je takoj stopila počilo^ Zatresle ^^^ podobnega, bliže in mc posvarila, naj smo bili pri maái. je zunaj otroci, radovedni, kot smo v pekami vsak dobil kruh, i ^ T 1 ^ * __^ J _ __J » ^^ h 1 Ť^l» • 1 J^* IT TT» ^ 1 1 aprila 1941, sem nesel v cerkev butaro. Medtem ko kako se z Březnice valijo Nemci so že v maju izdali cele kolone vojakov. Mi, odlok, da bo na dan X lahko Nekoč sva nesla meso gra- rem domov, ker le v bliži- SO se šipe in ničnem na Mrzlem vrhu. ni veliko italijanskih voja- Italijani so očeta ujeli, ga kov. Menda je sam Musso- strašno počilo. Zatresle so se šipe in ljudje okoli mene so v molitvi zadržali dih. Že bili, smo jo ubrali v dolino, le kmetje ne. Ko je Slavko v Žiri. Morali smo jih vide- več ur potrpežljivo Čakal v ti, kaj pa drugega! Ko smo vrsti, duhal vonj po pravkar ljudje okoli mene odpeljan v I dri j o, kjer je bU lini prišel na ogled kasarn. kmalu smo izvedeli, da so pritekli do cerkve, smo opa- pečenih dobrotah, je konč- nekaj časa zaprt. Ko je to iz- Zadnjo pustolovščino sem razstrelili starovaški most žili, da so medtem podrli no le prišel do pulta. Neka SOV molitvi vedel najin mesar, se je ne- doživel 7. decembra 1940 čez reko Račevo. Domov tudi Tinetov most. Iz kozol- Žirovka, Id je stala ob razde- mudoma odpravil na itali- zadrzali dih. Že ionsko komando in posre- na Breznid. Ozračje je bilo že zelo naelektreno. Z me- smo jo morali ubrati po ca so Italijani nosili trame Ijevalcu, je dejala, da je Slav-stranski poti, mimo Petri- in deske, da so naredili čez ko kmečki, da njemu kruh kmalu smo suvko. dovál Za ôieta." pripoveduje noj je bila hidi mama. Do ča. Z enim ušesom sem po- Soro brv. Proti večeru se je ne pripada. Otrok se je za- Osojnice, kjer so vojaki pre- slušal mimoidoče, ki so go- vrnil domov tudi brat, ven- čel jokati, toda nič ni poma- , t 1 • I Sploh je bila meja, na ka- gledovali dokumente, sva jo vorili o tem, da bi se morali dar ne sam. S seboj je imel galo. Lačen in osramočen izvedeli, da so so stražili Italijani, pri- dobro odnesla. Potem pa so vsi Žirovd odseliti na varno puško in nekaj bomb. Ži- se je moral obrniti in oditi vlačna za mulce. Nekoč jo se italijanski vojaki zapičili v Dobrovo pri Ljubljani, rovd Italijanov niso marali, domov. Sele junija so po- razstrelili je Slavko skupaj s prijate- v mamino dovoljenje, ki je Mojim staršem kaj takega zato se je nekaj domačinov tem dobili karte za vse do- - , Ijem Francem ubral proti že preteklo. Odpeljali so niti na kraj pameti ni padlo, odločilo, da gre na Trebijo mače in potem so laže prišli starovaški most starim Žirem. Pri Lengarju naju v kasarno. Menda je V kozolcu smo izkopali po Nemce. 6. maja so res do hrane. Na mesec so do- - sta menjala dinarje v Ure, pravv tistem času nekdo, ki jamo in vanjo skrili žito in prikorakali v Žiri, nanje bili po 30 kg moke, pol bele CeZ reKO potem pa sta se povzpela se je pisal enako kot midva, skoraj ves krompir, ki smo sem skupaj s prijatelil Čakal in pol ržene, 5 kg masti, 20 — y ,, čez Tabor proti Pavlaču. nekaj zagrešil in vojaki so ga imeii pri hiši. Po cvetni pred Pečelinom. Spredaj, kg sladkorja, nekaj škatlic HaCeVO» Tam je bival financar, ki je mislili, da smo si v sorodu. nedelji so se začeli tudi ju* pred kolono, je vihrala margarine, sira, kave. Vse kontroliral mimoidoče, Bilo me je strah, saj so se goslovanski vojaki umikati nemška zastava. Ljudje so skupaj je stalo 9 RM. toda otroke je zmeraj pui- mi tokrat vojaki pokazali v proti Gorenji vasi. Vendar jim ploskali, pa Še zelo lepo / nadaljevanje / Prazniki in godovi Dionizij, zavetnik Frandje ložB Koškjík Danes, 7. oktobra, je praznik Rožnovenske Matere Čaščenja tega svetnika, tudi pa je živel 200 let kasneje in zavetnika vojakov. Demetrij je bil prvi škof v Parizu, ki se bo praznik redovnika Fra íe najpogostejše ime v Rusiji je takrat imenoval Lutetia Pa- Ška Bona (1510 -1527}, špan- V torek, 11. oktobra, bo praznik §kofa Emilljana in nadškofa Bruna Kdlnskega, ki velja za velikega verskega obnovitelja. Še posebej je skrbel za izobraževanje in V poneddjek, 10. oktobra, moralo ljudi, tudi duhovnikov. Pokopan je v Kolnu. V sredo, 12. oktobra, bo in Srbiji, pri nas pa je znana risiorum. Prd pariški škofje ca iz znamenite družine Bor- dan spomina na Slovencem Božje, kot spomin na zmago skrajšana oi^lilca Mitja. Zani- bil za tiste čase znamenita ja. Opustil je vodenje Katalo- bližnjega škofa in mučenca krščanskega ladjevja nad tur- miva je tudi zgodba o Pelagi- osebnost Najverjetneje je on nije in vstopil v jezuitski r^. Maksimilijana Celjskega, ki škim v pomorski bitki pri Le- ji Jeruzalemski, Id je umrla postavil prvo krščansko cer- Voditelj Ignadj Lojolski ga je se je rodil v nekdanji Celei. pantu 7. oktobra leta 1571, pa- leta 457. Bila je igralka in ple- kev na otoku sredi Seine, najprej imenoval za general- Najprej je bil Škof v Lorchu v peža Marka L in mučenca salka, ki ni živela pretirano Leta 285 je bil skupaj s tova- nega komisarja vseh redov na Zgornji Avstriji, nato pa v Sergija. zgledno. Pridiga tamkajšnje- riši obglavljen na Montmar- Pirenejskem polotoku, nato Celju, kjer so ga obglavili, |utri, 8. oktobra, so na ko- ga škofa pa jo je tako pretres- trn. Dionizija, ki je eden od pa za vrhovnega predstojnika ker se ni hotel odpovedati kr- ledarjih in v pratikah zapisa- ta, da je šla živet v samoto na 14 zavetnikov v sili, upodab- reda. Umrl je na poti iz Spa- ščanski veri. legenda pravi, ni spokomid Pelagija in Taj- Oljsko goro. Nadela si je mo- Ijajo v Škofovskem oblačilu z nije in Portugaliûce. Vjer je da je na kraju, kamor je pa- da. mučenka Benedikta in ška oblačila in se zaprla v odsekano glavo v rokah. Je skušal nagovoriti dvora za mučenec Demetrij. Ime De- meniško celico, ki je do smi- eden od zavetnikov Frandje zvezo proti Turkom, v Rim. dla njegova odsekana glava, začel izvirati studenec z metrij izhaja iz grškega Ime- ti ni zapustila. in Pariza in priprošnjlk zo- Tudi Daniel Comboni. rojen zdravilno močjo. Pokopali na Demetrios, kar pomeni V nedeljo, 9. oktobra, bo per davobol. Ime Dionizij iz- leta 1831 v Italiji, bo imel so ga na mestu, kjer je danes sin Demetre, boginje polje- praznik svetopisemskega haja iz grškega imena Dioni- praznik v ponedeljek. Znan cerkvica sv. Maksimilijana, delstva in rodovitnosti. Naj- očaka Abrahama, duhovnika zos. Tako se je v grški mito- je zaradi ustanovitve misijon- V četrtek, 13. oktobra, bo verjetneje je bil visoki Častnik Janeza Leonardija in prvega logiji imenoval bog vina. po- ske družbe Dobrega pastirja, praznik angleškega kralja rimske vojske, ki je bil leta pariškega èkoh Dionizija ter mladnega cvetja in opojno- ki je širila krščanstvo v A^ila 304 usmrčen v tedanjem Sir- tovarišev. V zgodovini cerkve sti, kar je bilo značilno za Danes deluje v družbi nad Edvarda, ki je obnovil znamenito westminstrsko kate- miumu, današnji Sremski sta dva pomembna Dionizi- njegova praznovanja. Najbolj 4000 misijonarjev. Comboni dralo, ki je narodno svetišče Mitrovid, pokopan pa v So- ja: prvi je Dionizij Areopagit. znani sta francoski obliki jeunulletaiSSivKartumuv in v kateri kiona j o angleške lunu, ki je postal središče učenec apostola Pavla, drugi imena Denb in Denise. Sudanu. kralje. Dnevi odprtih vrat! Na Prlmskovem pri Zaitnižnem domu so na razpolago se 4 mit stanovanlsKIh dvojčkov. V L^hovčah pa » končuje gradnla trefi stanovanjskih tiis. ^ vraiici bt]^ tn y<'dno bodo* Majhne, vcbke» hluv, $amo/ovesiac, smo pri Vplkswii^u ustvariK kar 6 a%t{)rDobi]ov, katere ?UM\, Pa&&oi Vjineni IIIF^L PrrlJvii« VolLfwaitnove lUi^vt odprtih vrai me4 leRtnduniit OblMte v petek Iji Ín8.ukt9hrd2005* l^mlerno wn bomopre<}<(4vlll VolkAwicnove novoiid; Ptwî VâMâJii kna* !>0>CJll n^so v^rv'.iraM r^a ^ C ' r ^ f^tf n^f ni ^ooLitJUt ne^sHvivu i^n Ot)mf> ptiyrnU |l< \ p/ilu m fn^RÍNtn^ PQprasHa %q breiplaoru«P nmnp«k Arrtřx» m hr^K» «a i® hilrt nrftrivanni cp mn ip tii.^» ni*». bi ne bilo mogoče prenesti, dročje in treba ga je bilo prerivanju se mu je tudi nje- in v temi ni takoj našel pros Bil je Se kar razgret in se- če bi se • bognasvaruj - hotel ubraniti. Komaj, komaj se ga gov korenjak napel in mini- tora. Slišalo se je samo smr- veda prepričan, da še zmeraj poljubljati. je še otepal, zato je sklenil maike so postale kar pretes- Čanje ter tu in tam pritajen leži pri dekletu. Nič kaj dosti In potem se je začel popol- zadevo počasi končati. Pustil ne. Njegov sosed je začutil. pogovor. Nekateri fantje so se td obotavljal, takoj je želel nj napad. Roke so bile takoj mu je še. da mu je slekel tre- da ni več ovire, in je segel v še prepričevali svoja dekleta nadaljevati z osvajanjem. pod srajco in treba se je bilo nirko m mu pri tem celo mednožje. Najprej mu je za akcijo. Počasi so se mu Naš prijatelj ga je hotel na- ubraniti, da ne bi prehitro malo pomagal Čutil je nje- roka zastala, potem pa je oči privadile na temo, a še hnjiti in odpoditi, potem pa ugotovil, da ima tale punca govo vročo sapo na vratu in • presenečeno zavpil. Seveda zmeraj ni videl praznega mu je prišlo na misel: "Naj preveč kosmate prsi in da Čeprav mu je obračal hrbet • je pričakoval vse kaj dnage- prostora. Na levi strani se je bo hec." nima nič joškov. Po brez- ga !e kar videl, kako uživa v ga, kot pa je otipal. Dvignil nekdo dvignil in odšel iz Odločil se je» da bo zaigraj uspešnem napadu na zgor- svojem zmagoslavju, se je in odšel iz prostora. Ni prostora. Najbrž je šel odto- osvajano dekle. Navidez se je nji del so zdrknile roke nav- Morda se boste spomnili, ga bilo več nazaj. čit. Naš prijatelj je izkoristil branil napadalca in mu obr- zdol, pod trenirko. Osvajač da smo takrat nosili mini- Vinko pa se je nato posve- priložnost in zlezel na tako nil hrbet. "Od zadaj le nismo mu je tako obdelal obe ritni- malke, ki so se zapenjale na til svoji sosedi. Kot se je kas- nastali prostor. Biio je zatoh* tako različni, da bi osvajalec ci, da ga je že skoraj bolelo, dva gumba ob strani. Tudi neje hvalil, ne brezuspeha... lo, zato se je slekel in si na- mogel hitro ugotoviti, pri Gladil mu je stegna in na naš prijatelj je imel takšne taknil samo spodnji del tre- kom leži, " si je mislil in mu vsak način hotel prodreti z spodnje hlačke. Ko mu je (n ^vtatjev« injig» &tic Kramijinj«-. f ' • ; r r > ' b bo izibteiMtr pn ulo2b> Mondena nirke. Nahrbtnik si je potiš- prepustil svoj zadnji del. Res rokami v mednožje. O, to pa bilo vsega zadosti, je sam od- a zitnupufi». V tarči SEDM ICA Marjeta Smoimixar once leta bo vlada Ja - je vete r obrnil in p ušči ce so Ijenih dom ačih pol itik ov. sti z Jasno Fiíer vred za radi Ijenko L icul, Ne reče m, da go-neza Janie upiknila začele leteti v ministra za kul- Vendar. Kolikor mi je bilo politične drugačnosti ni spod Lici^l, po poklicu obliko- prvo od štirih svečk. V turo dr. Voska Simonitija. dano spoznati ministrovo po godu In je imela hude teŽa- valeč, tako prestižnemu-mestu tem času je povolilna zasa* Prvič v no\ :jŠi slouensfci poli- nrav, ne verjamem, da se za- ve z zaposlitvijo. ne bi bil kos. Je pa res, da bo nja no5i v ja i^rtosf i pop u stila, tičn t zgodovi n i je postal mini« si ran tega sek i ra. državljanke in državljani so se nekoliko streznili in vladi Ster za kulturo center pozor' nosti vladajoče elite. Kar je Kolikor mije znano» se bolj kot minister za kulturo sekira Bolj kot minister za kulturo minister Vaško Simoniti dose-se predvidoma sekirata tudi danje nekulturne oziroma ne-brata Smrekar. Se pravi, rav- demokratične manire presegel je začela podpora padati. Kar prav tako dobra. Kaže na- dolgoletna direktorica InStitU' natelj SNG Opere in baleta le. Če bo pri imenovanju na je dobro. Nenazadnje ni no- mrei, daje kultura v narodu ta za novejh zgodovino dr. LJubljana Borut Smreka in visoke položaje presegel prija- bena vlada tako dobra, da bi pod Alpami močno navzoča. Jasna Fišer. Gospa, godna za direktor Narodne galerije dr. jo većina podanikov dlje Časa Čeprav je res, da v polemiki o upokojitev, je nameravala po- Andrej Smrekar, Oba sta na teljske okvire. In se po primernih kandidatih oziral tudi kovala v zvezde. Znak za zakonu o RTV ni Šlo za vse- klicno kariero, kolikor hi sejo položaju že toliko časa. da sta zunaj Ljubljane. Recimo, po preplah pa bi bil, če bi vladi pač pa za kadrovska dalo podaljšati, nadaljevati se z njim tako rekoč spojila. Gorenjski. Kar ne rečem zato, podpora padla pod petdeset vprašanja. kot vršilka dolžnosti direktori- Prvega je minister za kulturo, da bi bila všečna Gorenjkam odstotkov. Puščice, usmerjene v mmi Najprej je kazalo, da bo stra za kuUuro, ki seje v pre ce, nakar bi kot upokojenka na inštitutu zasedla svetniški ki je pra vi vizionar, da ne re- in Gorenjcem. To kultu^memu čem revolucionar, v svoji giavi ministru priporočam, ker bi opozicijska medijska javnost d referendumskem obdobju stolček. Kot Je bilo v preteklo- Že odstrelil, drugega menda še bili Slovenci brez velikih go- V sredino tarče postavila'no- vidno trudil biti kulturen, so tranjega ministra Dragutina delovale tako učinkovito, da sti pač v navadi. Ampak, to je bil račun brez krčmarice. Mi- bo. O Čemer sploh ne dvomim, renjskih upodabljajočih umet-saj je kandidatov za tako nikov v slikarstvu samo pol- Mateja in obrambnega mini- se revežu, torej Vasku Simo- nister za kulturo Je namreč ugledna mesta vedno dovolj, pismeni. Če se spoznajo na stra Karla Erjavca. Poleg Ji- nitiju, v Delovem političnem za novo direktorico zgodovin- Menda računa z direktorskim slikarstvo, se menda tudi na nančnega ministra dr. Andre- barometru ni uspelo zriniti v skega inštituta imenoval dr. stolčkom Narodne galerije to, kaj je in kaj ni umetnina ja Bajuka, kakopa k. Potem se Í; i wb dvajsetih najbolj pri lju h- J ero Vodušek, ki p rejšnji obla- t udi m in ist rov p rija te Ij Mi- nacionalnega pomena. GORENISKI GLAS petek, 7, oktobra 2005 EKONOMIJ sUfa n ,za rgi @g'das.si 19 nketa naj bi bila referendum Na Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da nimajo le odgovorov vzorca svojih članov, pač pa, kljub skromnemu odzivu, odgovor populacije. Zaveza za preobrazbo zbornice. ŠTEFAN Žargí podjetnikov. Po merilih veli- ..............................................................................kosti družb je struktura od- ' Ljubljana • V tořek so na Go- govorov zelo blizu strukturi spodarski zbornici Sloveni- Članstva, saj fe odgovorilo je, potem ko so dan prej z re- nekaj manj kot 3 odstotke iz zultati seznanili člane orga- velikih družb, dobre 3 od-nov zbornice, tudi za javnost stotke iz srednjih in kar 94 predstavili podatke in za- odstotkov odgovorov je priključke ankete "KakSno pri- šlo iz malih družb. Skoraj hodnost hočete" med član- dve tretjini družb (644 od- stvom te zbornice. Vsem stotka) je pritrdilo» da slovenska podjetja potrebujejo enotno in učinkovito zborni- več kot 56 tisoč svojim članom so poslali vprašalnik s sedmimi vpraSanji o tem. co, že pri vprašanju, aU naj p^s^dnik GZS |ožko Čuk, Bojana Leskovar iz službe za kai čiatistvo meni o predla- bodo vsa podjetja vWjučena ^ javnostmi ter doc. dr. Samo Uhan iz CRJMM K FDV. ganih spremembah gospo- v zbornični sistem, pa ob darske zbornice. Kot je zna- skoraj 12 odstotkih neopre- no, pripravlja ministrstvo za deljenih noben odgovor ni je s 57,3 odstotka odgovorov zbornice, To naj bi zavezova- gospodarstvo nov zakon o dobil večine. Ma vprašanje, većinsko mnenje, da naj se lo vodstvo GZS, da izpelje gospodarski zbornici, ki naj koliko poznajo predlagano ena k sis tem članstva uveljavi na organih GZS že potrjen bi korenito posegel v sedanji reformo zbornice, ki jo pred- v vseh zbornicah v državi. model strateške prenove in sistem, saj članstvo in člana- laga ministrstvo, so se odgo- Predsednik GZS ložko vizije zbornice, objavljen rina ne bi bila več obvezna, vori razporedili precej ena- Čuk je na predstavitvi rezui- spomladi v "zeleni knjižici". gospodarske dnižbe pa bi se komemo, na osrednje vpra- tatov ankete dejal, da ima 2e na prihodnji seji upra- prostovoljno povezovale v šanje: ali celovita refonna spričo izjemno velikega šte- vnega odbora bo predložen skladu s svojimi interesi v GZS, ali radikalna spre- vila odgovorov ta anketa re- načrt s kadrovskimi, organi- več zbornic. memba po predlogu gospo- ferendumski značaj in da ve- zadjskimi in drugimi ukre- Na anketo GZS se je med darskega ministrstva, pa je lika večina slovenskih podje- pi, je še dodal Jožko Ćuk, in 7. in 21, septembrom odzva- bilo za reformo 51,6 odstot- tij (52 odstotkov anketiranih, da je na ministrstvu dobil lo 9.177 članov, ali dobrih 16 ka, za radikalno spremembo 66 odstotkov zaposlenih, 75 zagotovilo, da bo predlog za- odstotkov, od tega 7.444 pa 484 odstotka prispelih odstotkov kapitala) podpira kona temeljil na rezultatih te družb in 1.733 samostojnih odgovorov. Bolj prepričljivo model enotne in učinkovite ankete. Brezovica pri Ljubmani Anketa GZS je manipulacija Le dan po predstavitvi rezultatov ankete GZS o spremembah pri zborničnem organiziranju gospodarstva smo dobili tudi prvi odziv na te rezultate. Iz Gospodarskega Interesnega združenja Transport ga je poslal direktor tega združenja Emil MIlan Pintar, znan najostrejši kritik Gospodarske zbornice Slovenije in tudi pobudnik drugačnega zborničnega or- ganiziranja. V njem trdi, da je anketa prava in resnična ma- nipulacija, ki prinaša povsem lažno sliko, oprto na prelnter-pretirane podatke. Anketi očitajo, da ni bila anonimna, saj je Imela Črtno kodo In davčno številko anketiranca, kar vse je pritisk In umazan poskus vplivanja na rezultat vprašanja pa da so bila skrajno nekorektna in zavajajoča. Obljubljeno celovito reformo obstoječe zbornice ocenjujejo kot običajno sprenevedanje, saj v spomladi predstavljenem predlogu celovite reforme nI bistvenih sprememb, so le "nova cesarjeva oblačila". Prepričani so, da je to le le en argument veČ ministru za radikalen poseg v sedanji sistem. S. Ž. HfîAKiINlCA LON <3 d Krar^ 04/2«»777^ vA^rw.lon.s najnižja p roui zija iBze 18a, 4000 Kran) V jesenski napovedi brez velikih sprememb V prihodnjih dveh letih naj bi bruto domači proizvod rasel s 4 odstotki. Stïfak Žargi Ljubljana - V petek so na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavili tako imenovano jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki je bila vlad; tudi osnova za pripravo proračuna za prihodnji dve leti. Kol je poudaril direktor urada dr. Janez Šušteršič, je« senska napoved v veliki meri potrjuje pričakovanja pomladanske napovedi, nekatere manjSe popravke je zahtevalo le gibanje cen naftnih derivatov, ki ostaja Še odstotka), zlasti na stano- vaTijskem področju, zasebna potrošnja pa naj bi se prihodnje leto nekoliko umirila (na 3,1 odstotka). Skoraj povsem enake kot v letu 2006 so tudi napovedi za leto 2007: rast BDP 4 odstotke, izvoz 8,1, uvoz 7,3, investicije 3 in zasebna potrošnja 3,1 odstotka. Letošnji ocenjeni primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance države v višini 1,6 odstotka BDP naj bi v prihodnjih dveh letih padel pod en odstotek. Nadaljevalo naj bi se povečanje zaposlenosti, naprej nepredvidljivo, ka) bo letošnja rast domače za letos predvidena realna UMAR je v svojih izračunih potrošnje zaradi upo^asnje- rast bruto plač na zaposle- za letošnje leto upošteval nih investicij, realna tast za- nega v višini 3,2 odstotka pa povprečno ceno sodčka naf- sebne potrošnje (3,6 odstot- naj bi se v prihodnjih dveh te v višini 58 dolarjev, za pri- ka) pa v vzdržnih okvirih. letih umirila na 2.6 do a,8 hodnje leto pa predvidevajo Jesenska napoved realne odstotka- Letošnja rast cen. povprečno ceno 68 dolarjev, rasti BDP za leto 2006 je 4 ki je na medletni ravni do- V letu 2007 pa 66 dolarjev, -odstotna, pri čemer priča- segla 3,2 odstotka, pomeni. Za letos napovedujejo 3,9 kujejo izboljšanje gospodar- da smo se za 0,3 odstotne odstotka realne rasti BDP, skih razmer v mednarod- toČke približali maastricht« kar je za desetinko več kot nem okolju. Zaradi letošnje skim kriterijem, ki naj bi jih spomladi, 8,6-odstotno real- visoke osnove naj bi biia dosegli prvi polovici no rast izvoza blaga in storitev in 6-odstotno rasti uvoza. Precej nižja (2,4 odstot- večjo investicijsko rast (4,5 2,3 odstotka. rast izvoza nekoliko nižja 2006, v letu 2007 pa naj bi »8 odstotka). Pričakujejo se infladia ustalila na ravni POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA ELEKTRONSKA BANKAH 950 srr) V uUet ZA OBČANE Pridružite se že već tisoć uporabnikom, ki z elektronsko banko (2iIIiI9 urejajo svoje denarne zadeve. ENOSTAVNO ♦ HITRO • PREGLEDNO • KADARKOLI • VARNO • POCENI i Î ř • Kontrolira sianja in prometa na osebnem računu 24 ur na dan • Plačevanje položnic in plačilnih nalogov za cekoći daiuin in 2 vaJuio za naprej • Opravljanje prenosov med računi v Gorenjski banki ♦ Vezava tolarskih in deviznih src ds le v • Trajna pooblastila za plac tlo obveznosti • Vloge za redni in izredni limit ♦ Naročilo čekov, plačilne kartice, gotovine • Spremljanje gibanja deviznih sredstev na osebnem računu * Pregled prometa in stanj v valutah • Nakup in prodaja lujih valut • Vpogled v depoziine in kreditne partije • o plačilu tudi neposrednonaclektronski naslov komitenta * Vse dodatne informacije vam boáo z veseljem |K>jasnlli bančni delavci v naših ekspoziturah, prek telefona 04/208-43-12, prek elektronske poi>te: skrbnikJinkiS'gbkr.sl ali pa tudi na spletnih ^ straneh www.ebkr.si. 1 s i v é Goren|ska-y Banka Ban ka poAahoni 1 I' 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik ^g-gias ,s i GORENISKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 Sejem in razstava rjavega goveda V Komendi bo od danes do nedelje kmetijsko podjetniški sejem, v soboto pa še razstava rjavega goveda. Cveto Zaplotnik turistično drultvo Komenda ....................................... in ustanova Petia Pavla Gla- Komenda • Predsednik kme- vaija, Sejem, ki ga je tudi le- tijsko gozdarske zbornice tos ob podpori občine pripra-Peter Vrisk bo danes, v pet- vil Konjeniški klub Komen- ek, opoldne v Komendi odprl da, bo trajal tri dni. Danes bo jesenski kmetijsko podjetni- odprl od 12. do 18. ure, jutri §ki sejem, na katerem se in v nedeljo pa od 9. do iS. bodo s svojo ponudbo pred- ure. stavili skoraj vsi Kmetijski inltitut Slovenije in kmetijsko svetovalna najpomembnejši slovenski izdelovalci in prodajalci kmetijske služba ljubljanskega kmetij« mehanizacije, podjetniki iz sko gozdarskega zavoda bo- ob6ne Komenda ter nekate- sta za uvod v sejem pripravi- re ustanove in organizacije - la danes dopoldne predava- kmetijsko gozdarska zbomi- nja o letošnjem pridelovanju ca, društva podeželskih Žena, jedilnega krompirja v Slove-_ niji in v Evropski uniji, o pri- delovanju semenskega krompirja pri nas ter o zgodovini pridelovanja krompir« ja na inštitutu in v Sloveniji, Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije bo jutri, v soboto, priredila peto državno razstavo rjavega goveda, na kateri bodo izbrali najboljše živali in šampionko. Razstavo bo odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. Naklo Opazovali ptice, videli tudi črno žolno Sedemnajst gorenjskih ljubiteljev ptic In narave je v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic v nedeljo kljub slabemu vremenu opazovalo ptice na poti od gramoznice v Bistrici do obrežja Save, ki je del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000. Na poti k Savi so s pomočjo ornitologov Druitva za varstvo in proučevanje ptic Slovenije lahko opazovali močvirske sinice, bele In sive pastirice, zelence, ca-rarje, Škrjančarja in sivo Čapijo, slišali pa so še oglašanje nekaterih drugih. Za udeležence je bila še posebej zanimiva črna žolna, ki za svoje življenje potrebuje ohranjen, pester gozd z debelimi debli za dupla In odmirajočim drevjem za hrano, V Sloveniji je zaradi prebiralnega gospodarjenja z gozdovi Še vedno pogosta, medtem ko je v večini zahodne Evrope zaradi goloseČenj in sajenja enoličnih s es to je v s kora jda izumrla. C. 2. Ukanc Gorenjsko srečanje kmečkih žena bo v Bohinju Društvo kmečkih žena v Bohinju In kmetijska svetovalna služba se že pripravljata na letošnje gorenjsko srečanje članic društev kmečkih In podeželskih žensk. Srečanje bo v sredo, 19- oktobra, v Bohinju. Udeleženke se bodo zbrale na obali Bo- hinjskega jezera v btižini hotela jezero ali cerkve Sv. janeža, odkoder jih bodo z ladjo odpeljali v Ukane. V hotelu Zlatorog jim bodo predstavili Bohinj in pripravili kulturni program, v katerem bodo sodelovali Klemen Langus in Samo Gardener tz KUD Bohinj ter dtrarka jericâ Kramar. Kmečke žene si bodo za konec srečanja ogledale še cerkev Sv. Duha. C. Z. Varovalna Vlada je na Gorenjskem razglasila okrog 31 tisoč hektarjev varovalnih gozdov in še osem rezervatov skupne površine 1.622 hektarjev. Cveto ŽIaplotnik območju skupno okrog 31 ti* ....................................... soč hektarjev ali več kol pet- Kranj, Bled • Zavod za goz- ino celote površine gozdov, dove Slovenije je že doslej v in še 9.791 hektarjev gozdov gozdno gospodarskih načr- s posebnim namenom, med katerimi j e tudi osem gorenjskih rezervatov • Savica- tih določil varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom (rezervate), večino rezervatov so 2 odloki zavaro- Ukane (522 hektarjev), Mala Pišnica Í652), Vršič (197). vale že občine, pred kratkim Zadnje stence (32), Mali vrh pa jih je vlada z uredbo tudi (7), Zaplata (132), Hude ste- uradno razglasila in enotno za vso državo določila režim ne (35) in Zminec (45). gospodarjenja v teh gozdovih ^réz omejitve lastninske in plačilo stroškov, ki bodo nastali zaradi posebnega re* žima. Med varovalne je uvi- pravice te s strožjim in blažjim reži' gozdov, v proračunu pa bo Razglasitev gozdov za va- mom. V rezervatih s strož- zagotavljala še dodatni deštila gozdove na zgomji meji rovalne ne bo omejila uživa- jim režimom bodo prepove- nar za odkup varovalnih gozdne vegetacije ter gozdo- nja lastninske pravice, am- dane vse gospodarske, rekre- gozdov Ln gozdov s poseb-ve, ki varu j e jo zeml j iiča pred pak bo zagotavljala izvajanje adjske, raziskovalne in dni' ním namenom ter za od-erozijo in plazovi, med goz- del, ki bodo krepila njihovo ge dejavnosti, razen naloge Skodnino na območju redove s posebnim namenom varovalno vlogo. Med takšna javnih služb in naloge, ki jih zervatov. Zakon o gozdovih (rezervate) pa t^te, ki so po- deiâ sodijo pravočasna obno- bo dovolilo ministrstvo. V ti- namreč določa, da lastnik za omejitev lastninske pravice lahko zahteva davčne membni za raziskovanje, va oz. posek starega drevja, stih z blažjim režimom bodo spremljanje naravnega raz- malo površinska se^ja, puš- dovoljeni obisk gozda po voja gozda ter za varstvo na- Čanje primemo visokih pa- označenih poteh s sprem- olajšave, odškodnino ali od ravne in kulturne dediščine, njev pri poseku drevja na ob- stvom delavca zavoda za goz- kup gozda. Za varovalne je razglasila močjih, kfer je nevarnost ze- dove ter vzdrževanje gozdne hektari juu.o/u lic^uli jcv guAuuv, meljskih in snežnih plazov, (ogledne) učne poti in Infor- od tega na kranjskem in blej- ročno spravilo in spravilo z macijskih tabel. Tako v vaio- skem gozdnogospodarskem žičnicami, pravočasna izved- valnih gozdovih kot v rezer- ba gojitvenih del in odstra- vatih bo prepovedana paša, z njevanje drevja iz hudourni- izjemo čebelje. Država je varovalne gozdove ških strug, in gozdove s posebnim na- Odkup, zamenjava menom kupovala že tudi v strožji in blažji rezervati ali odškodnina preteklosti, v obdobju 1996 • 2003 jih je kupila 507 hek- V gozdnih rezervatov bo Država bo izvajanje del v tarjev po povprečni ceni 306 omejeno uživanje lastnine, varovalnih gozdovih sofi- ti soČ tolarjev za hektar. glede na režim gospodarje- nancirala v okviru progra-nia se bodo delili na rezerva- ma obnove, nege in varstva Kranj Kran) Sladkorna pesa dobro obrodila Do konca leta bodo uplenili 23 medvedov v KŽK-ju so v soboto na njivah v Vascî pri Cerkljah začeli s Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo pravilnik o odvze- spravilom sladkorne pese, ki jo letos pridelujejo na 70 hektar- mu rjavega medveda iz narave, sestavni del pravilnika pa je jih. Kot je povedal vodja poljedelstva janež 6 erga nt, je pesa do- tudi načrt odstrela za obdobje od 1. oktobra do 31. decern- bro obrodila. Pridelek, ki ga z njiv vozijo na železniško postajo bra. Po tem načrtu bo možno odstreliti 23 medvedov, od Kranj oz. v Škofjo Loko, ocenjujejo na 55 do 60 ton na hektar, tega 17 v osrednjem območju in lest v robnem. Po oceni za- dosedanje analize pa kažejo, da bo tudi sladkorna stopnja več voda za gozdove živi v osrednjem območju od 405 do 485 kot i6,5-odstotna. Odkupna cena je 10,4 tolarja za kilogram. medvedov, v robnem od 35 do 50, v prehodnem sedem do Sladkorno peso so na Gorenjskem začeli pridelovati pred de- deset In v območju Izjemne navzočnosti od tri do pet. Na vetimi leti, takrat jo je bilo le Štiri hektarje» letos pa že 230 hek- ministrstvu so pripravili že tudi nov sistem za reševanje tarjev, Poleg KŽK-ja jo prideluje še več kmetov, janež Kuhar odškodninskih zahtevkov, v sodelovanju z drugimi ustanovami pa tudi nov akcijski načrt ukrepov za zmanjšanje navzočnosti medvedov v bližini naseljenih območij. Med takšne ukrepe sodijo vzpostavitev krmlŠČ za zadrževanje COftSNÍAVAS Dedek jaka in Babic^ jerca na tržnic* Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripravila naselij \n nameščanje za medvede nedostopnih zabojnikov na parkirišču pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico za odpadke. Agencija za okolje je do konca avgusta obrav- medvedov proč od naselij, odstranjevanje zarasti okoli ;metijskih pridelkov In izdelkov. Na tržnici bodo ponujal zdelke blagovnih znamk Dedek jaka in Babica jerca C. Z. navala 192 odškodninskih zahtevkov in odobflla za 14 milijonov tolarjev odškodnine. C. Z. Vwm vlafitMjem. U Mû v bMo^ od v^čno 19. 9. 2005 U vkljiKAo 14. M». 2005 ffvK pristopdi k »rtvUofli ««favtMt nêjnuwgi »àUtfi In ïâttt^ pfistûW Ir^a bo mmm tzpoloim. be KO InveitmMtt tf. a. 0. za vs» njilnv» enlirttM v ttfmiti Mid. hi Mo prisii*« m IraA&^ftekjtkf vz^enww tkUd* V bsv «115. 9. 2005 pe U. tirt N 10. ŽOOS tfo AifÊti» 12. art, v tm94mm úb»!^ 50 % >i»»$t pri wtoaib ^tfcft. ki 10 doloM « pr«rUiti uprt«1|afl(i vu|«immm ik\M. Hfosl nt vtij« u vstoMc str»ik* pn tMntm fpiwnM^, U ottm|o tmtnmtniěm. iUeíiJ n^à Mil)u£m u novf irlAfattlJ« v vtê^imi fkM, kJ prvič prirtopijo k pnvûii qprav^Mj« n^Nnm^i Oltda. Vs^in vJiqittUcn vp9tfskla««KO0«Ui.lulfTih VB«M|U o4 vk^tM IS 9. 200S «0 vk^oeno U. 10. 2005 pni^ sa p»s«6rU raion iite^MH) ttVdttN UnHtk KD ara, 4.0.0., Uí<2«nakMilrtAdHD(>eUi4dpftph$l(éB«nkill.b»K0 SPO. 1 «i o„v<«su traM« ikA itfé^iiêla 50% nto^ stnikpv. U M I Icstw«. 080 1208 -»M, www.kd-group.si www.financna-tocka.si KD J GORENJSKI GLAS petek, 7. oktobra 2005 FIN) NCE / PISM in/o (3)g-g/iis. si 21 pri za nove stranke Gorenjska banka je za imetnike osebnih računov in uporabnike Linka pripravila ugodnejša devizna stanovanjska posojila, posebno ponudbo pa tudi za nove stranke na področju plačilnega prometa. CvTTO Zaplotmik (litne pogodbe lahko znaša Informativni izračuni obrok do 55 odstotkov meseč- ce po odprtju računa ne bo zaračunavala stroškov vodenja Kranj - V banki so za stranke, ne plače ali pokoinijie. pri za- ^ ^^^ pripravili tudi ^čuna, vse njihove transakd- ki imajo kot imetniki oseb- varovanju posojila 2 zastavo izračunov. Pn izraču- p^ ^^ brezplačne. Upo nega računa poleg plačilne nepremičnin pa tudi do 60 obrestne mere, ki je rabnikom plačilnega prome- kartice Maestro še kartico odstotkov. Posojilojcrtiald. ki sesuvljena iz 6.mesečnega ta. ki se bodo vključili v elek- Activa MasterCard, uporab- posojiio najamejo za gradnjo m fiksnega dodat- tronsko banko, bo do konca Ijaio pa tudi elektronsko ban- ali prenovo stanovanjskih hiž ^^ ^^ upoštevali ó-mesečni ko Link, pripravili posebno ter za prenovo stanovanj, ga Euribor, ki za posojila, odo- leta zaračunala le polovico za zaščitno kartico in čitalnik za ponudbo stanovanjskih de- lahko do 70 odstotkov koristi- ^rena v septembru, znaša elektronsko banko Unk-K, ki viznih posojil. Ponudba velja jo v gotovini. Če ga zavamjejo 2,16 odstotka. Letna efektiv- tudi za vse posojilojemalce, z zastavo nepremičnine. Ob- na obresma mera je infomia-ki so pripravljeni postati nji- rastna mera je seštevek refe- ti^na. upošteva pogoje na obsegom plačilnega prometa, )e namenjena pravnim osebam in zasebnikom z večjLm hove s Iranke (komitenti). Večina posojila v gotovini renčne obrestne mere in ne- ^^n 20. september in koriš- ^er polovično ceno za pristop- s p remeni j ive ga obrestnega P^soj^ja v enkratnem „ino in certifikat za UnkC, ki pribitka za celotno odplačilno dobo. Stroški obdelave kredit- nega zahtevka znašajo po se- ^^^^^^^ \úpoteke. znesku zadnji dan v mesecu, pg namenjen tístim z ne vključuje pa dejanskih manjšim obsegom poslovanja. Kot zagotavljajo v Gorenjski banki, uporaba elektronskih bank Link+ in UnkC Gorenjska banka je pripra- omc^oča učinkovit, zanesljiv Posojilo je možno najeti za daj veljavnem ceniku storitev "popust" do konca leta obdobje od enega do dvajset 1.5 odstotka od višine odobre- let in ga zavarovati z odplačil- nega posojila oz. najmanj 70 no sposobnimi poroki, s pla- in največ 260 evrov, pri zava- vila posebno ponudbo tudi za in varen plačilni promet, pri âlom zavarovalne premije ter rovanju posojila z zastavo nove komitente na področju katerem banka plačilne naJo- z zastavo premičnin in nepre- nepremičnine pa plača poso- plačilnega prometa. Vsem, ki ge lahko izvede na dan narod- mičnin. S plačilom zavaroval- jiiojemalec dejanske stroške bodo do konca leta odprli la ali jiii sprejme za nafveČ 28 ne premile je možno zavaro- vknjižbe hipoteke. transakcijski račun, tri niese- dni vnaprej. vati le posojila z največ i5-let- no odplaâlno dobo, z zastavo sredstev in vrednostnih papirjev pa tudi posojila z odplačilno dobo do 20 let. Višina posojila je odvisna od odplačilne sposobnosti posojilojemalca in od nadna zavarovanja posojila. Ob sklenitvi kre- Znesek Vrsta Obrestna Odplačilna Stroški Višina Letna efekt posoj i la zavarovanja mera doba odobritve obroka obr. mera 5.000 EUR h i pote ka }0 et 75ÉUR 52 EUR 4.S4 % 10.000 EUR hipoteka 4.71% 20 let Î50 EUR 65 EUR 5,00% 50.000 EUR hipoteka 20 et 260 EUR 325 EUR 4,88% ÎO.000 EUR poroki 496% 20 • let 150 EUR 66 EUR 5,26 % 50.000 EUR poroki 496% 20 let 260 EUR 329 EUR 5.14 % PISMA Sveta trojica RTV" ni spustil na nivo avto- Grega Repovža. Glede njega ííi/ tako do njenega pisanja, rice, saj bi se s tem odrekel svoje lastno videnje posploši kot do nje same kot avtorica. osnovni kvaliteti, ki naj bi jo kar fia cele prihodnje rodove, avtor pri posameznem prispcf- novinarske seveda. Po njenem Stane SoštiančiČ ''jygfg" Marjfite ^^ spoštoval, očitek Juriju bodo bodoči rodovi novi- Smolnikar To imamo v GiiStinČiČu, da se le-ta laže na?jev v svojem zgodovinskem zato, da bi branil lastni ugleda spominu (kot avtorica svoje je deplasi ra n. U^cd, ki gaje m zajčke i n zob ne paste ) imeli J Ž Í H Í V petkovem (2^. Gorenj' to pri bralcih ter poslušalcih Grega Repovža zapisanega skem glasu sem prebral Članek "V imenu oteta in sina in sv. pridobil in ga še uživa, je tisti, kot navadnega novinarskega k i je onemogočal vsakokrat n i poballna, k i seje nekda nji pa r- Repovža". Članek ima gUde oblasti, da bi si ga podredila tijski eliti udinjal zaradi last- > ^^ Predoslje v Linhartovi na referendum, kijebiUs.sep' kot avtonomnega novinarja. nega udobja. Katero nekdanjo tembra 200$ več icoi očitno Če ta moja trditev ne drii. ruij partijsko elito, ali tisto, ki je se^ propagandistični rtam^ z ve- avtorica Maijeta Smolnikar daj v SDS, v NSi, v SLS ali v likim nabojem političnega pove, kdaj in oh kakšni prilož- Desusu, ali tisto, ki je v LDS sta reji ih s komedijo "To adrenalina, kije botroval Član- nosH je Jurij Gustinčič izražal ali SD, ima v miM, avtorica ^ " ku Marjete Smolnikar, Njen ^oja stališča drugače, kot pa je ne navede in je torej to vprc^- smo se do solz. kajti vsak drug ^icfl m Ooftne Radov raz veselilo cilj ni i>íí, kar bi bilo sicer pričakovati, referendum argumentirati bodisi s pozicije bil v to prepričan oziroma je deloval kot režimsko trobilo. Zgolj pavîalno natolcevanje nje prepuščeno bralcu, da se poslušam na Radiu in znajde, kakor ve in zna. Očii- "ZA" bckiisj' s ^ozidje "?R0- avtorice je na nivoju vailih noje avtorica Grega Repovža označila kot âoveka. ki služi poslanci z nami, to nas je re populacije". Saj radi Šli proč, pa ne TI". Njen cilj je bil napad na opravljivk, ki pa govori bolj o vsakokratni eliti in s tem več- ^^ neKaur, osebe, kaUrih stališča niso po avtorici kot pa o juriju Gustin- ino tistih, kisov Društvu slo- ^^ njenem okusu. Moram reči, da čiču. Trditev, da za Jurija Gu- venskih novinaçev Grega Re- P^ osebno ne poznam ne napa- stinčiča demokracija ne pred- povža izvolili za svojega pred- ^ ^^^ dalke Smolnikarjeve niti na- stavlja nobene vrednote ter po- sednika. raz^sHa za enako > P^ zdravja. Kaj ne da? --J...—____ n-..-,!,^ . • J. ____ťí.i.......................No, vČeraj va sledam na TV oddajo "Spet doma javi pevka s frizi padencev Grega Repovža in živi, da naj z medijskegfi pri' pokvarjene pobaline, kot je Jurija Gustinčiča. Nimam na- zorišča'izpne, kaže na to, da Gregi Repovž sam. saj ga več- mena polemizirati z njo o tele- bodisi avtorica *\e ve. kaj je to ina drugače ne bi izvolila in vizijskih zajčkih in o tem, kaj demokracija, ali pa, kar je še to, če se ne motim, dvakrat. Če ^ komediji sinu od ima avtorica v spominu in hujše, da to sicer ve. vendar jo bi pri tem Članku avtoriu Čh- cirkular", pa česa ne. Ne morem pa mimo dopušča le tistim, ki mislijo vek uporabil njeno logiko, hi jo ^^ ^^ ^^^^ osebnih diskvalijikacij kot na- enako kot ona. Po mojem lahko vprašal, med kaUresvel^ nasmejati. Torej. Vaša kome- čina pisanja M. Smolnikar, mnenju gre za slednje, saj nike katerega boga se uvršča '"'•««^^^^e/čani, n-as bo še Sodeč po člankih in nastopih takšno stal^ avtorica izrecno sama. Vendar Je takšno vpra- ^^ tako Jurija G U5tinčiča kot aplicira tudi na drugega svoje- šanje nepotrebno, saj smo braJ- Grega Repovža se nobeden od ga kolega, na predsednika ci Gorenjskega glasa dovolj *Tjiju pri razpravi o "Zakonu o Društva slovenskiH ruxviruiriev zreli sami, da se bomo oprede- spehai IV. KRATKE NOVICE K ran) Septembra dokaj visoka inflacija vledtem ko so bile septembra îani cene življenjskih potreb- ščin ceio nižje kot avgusta, so btle letos po podatkih državnega statističnega urada vflje za en odstotek. V prvih devetih mesecih so porasle za 2,6 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom za 3,2 odstotka, povprečna iz-mesečna rast pa je 2,7-odstotna. Po podatkih za avgust je konver-genčno merilo gîede stopnje inflacije, ki je pogo) za prevzem evra, znašalo 2,4 odstotka, kar pomeni, da ga je Slovenija pretekli mesec presegala za 0,3 odstotne točke. Septembrska inflacija je predvsem posledica skoraj za dva odstotka višjih cen blaga, cene storitev pa so se letos prvič znižale, v povprečju za 0,9 odstotka. Prihod nove jesensko zimske kolekcije oblačil in obutve v trgovine je povzročil podražitev oblačil za odstotka in obutve za 11,5 odstotka. Tekoča goriva so se podražila za 8,8 odstotka, plin za 4,6, trda goriva za 1,6, avtobusni prevozi in Časopisi pa za 4,3 odstotka- Septembra je bilo tudi nekaj pocenitev, cene počitniških aranžmajev so se v povprečju znižale za M,S odstotka In računalniška oprema za 1.2 odstotka. C. Z. LjuagANA Sprememba pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov Ministrstvo za finance je po burnem dogajanju na Ljubljanski borzi, ko so predvsem mali vlagatelji že hiteli prodajati vrednostne papirje, pridobljene pred 1. januarjem 2003, predlagalo vladi spremembo pri obdavčitvi kapitalskih do- bičkov. Ministrstvo predlaga, da bi iz obdavčitve izvzeli do-bičke, dosežene s prodajo vrednostnih papirjev in deležev. ki so jih zavezanci ili tri leta pred predvideno uvelja- vitvijo sprememb in dopolnitev zakona o dohodnini, to je pred 1. januarjem 2003. C. Z. Kamnik S«KIT iz prisilne poravnave v stečajni postopek Okrožno sodišče v Ljubljani je septembra ustavilo postopek prisilne poravnave za družbo S-KIT iz Kamnika, hkrati pa je začelo stečajni postopek. Za stečajno upraviteljice je imenovalo odvetnico Suzano Cale Robežnik iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnika pa k prijavi terjatev, za kar imajo dva meseca časa od začet* ka postopka. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 9. januarja prihodnje leto. C. Z. Hotel Bellevue Zaradi širitve programskih vsebin ir) povećanoga obsega dela ZAPOSLI NATAKARICE / KUHARJE / SOBARICE / RECEPTORJE In SODELAVCA V PRODAJI oSta; ipfo^fesst.si Za nij«m in u rraScup IS^emo ve< manjSih stanovanj I/i hí$ v Kranju In okolicr za mm snane stranke, JTANOVANV^ PRODAMa' KRAN| • župaflilfevA! enosobno kletno stanovar^je, v Izmeri 32,10 ni, I. vseljivo spril 2006. «na ^i.000.000,00 SÍT. KRAN) • 8«gunj$t;a ul.: dvosobrto «tanovarije, visoko pritllčj« stanovanjskega bloka. L 1959. v itmerl 47, So m2. cena 16,200,000.00 SIT. KtANJ • PLANiNA: enosobno Sta« novanje, II. nadstropje stanovanj* skega bloka, v Izmeo 39.10 m2. I. '>9S4> obnovljeno v I. 1997. cena 13 .900 000,00 S FT. mN) • PiANINA I: dvoinpolsobno sttnovanje, v izmeri 53,70 ma. VHl. nadstropje stolpnice. I, 1974. cef>a i7.to0.000.00 SIT. KIUNJ • Mlakar^vt: tn sobno stanovanje v Izmefî 7430 m2. pritličje. . 1967, cena 21.500.000,00 ÎÎT. POIŠČE: {^npoHobno starvovanje v ve&tanovinjsiu hili. pritlhčj«, mz, CK plin do vrat, CATV, telefon. vseljlvo takoj, cena 11.800.000.00 SIT. HISE KRAN) ' StruiM: 1 /a stanovanjske hiie v itmen 139 mz. v naravi dva dvosobna stanovanja, dvoreSče, ga-rata. 1.1955. obnovljeno v 2000, cena as.ooo.ooo.oo SIT. VIKCND ZC. eESNiCA: bivah) vikend. 31 ma, dvorílče 281 m2,1,19S0. cerva 16,900.000.00 SIT. ODDAMO V NA|EM: KRANf. DfiULOVKA: h\U, bivafne poviiir* T50 mz, I 1997, opremljena. ni^eninina 143.000,00 SlT/ime- sec * ^troiki. PARCELE: VODfCE pri Ljubliani: gradbena parcela. 949 mz, primerna 2a pod> jetniike proizvodnje in poslovne dejavnosti, cena 22.000.000,00 SIT. Mrw^ t^ Vi S GORENISKl GLAS pelek, 7. oktobra 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA Í nfo @g-gia$, si 23 Rdeča pesa prajte 1er kuhajte, da se se- tako, da zmeSate majonezo, stavine zmehčajo. Na koncu jogurt, jalx>lčni kis in sesek- primešajte še jabolčni kis, se- Ijan koper. Borjs Bergakt sekljan peterSilj in kislo sme-začinjeno vloženo sadje, so- tano ter po potrebi dosolite. kove in za kuhanje vina. Rdečo peso lahko jemo vse Mlade liste pa lahko uporab- Krompirjeva solata z «««i i«^*^ W 9 leto, na vrtu jo nabiramo ljamo kot bntvo ali ŠpmaČa svežo od junija do pozne jeseni, nato do marca uporab- BorŽČ ljamo gomolje iz ozimnice, praznino med marcem in ju- Telečji zrezki z rdečo peso in gorgonzolo Zû 5 oseh potrebujemo: 5 tó- te^ih zrezkov po 20 dag, sol, si^že mleti poper, 2 dag masla, 1 vc§o kuhano rdečo peso, 15 Za 5 oseb potrebujemo: 0,5 hani rdeči pesi, 1 jabolko, 1 Če- dag gorsonzole, z dl homogeni- rdečo peso Za 4 osebe potrebujemo: 60 dag kuhanega krompirja, 2 Ju- nijem pa zapohimo 2 vlože« kg rdeče pest, jo dag govedine bulo. 10 dag kislih kumanc, 20 ziran^ sladke smetane. 0,5 dl no rdečo peso. Rdeća pesa je (stegno brez kosti). 2 žlici olja, dag hladne pečenke, 4 žlice belega vina. na jbolj naravno zdravilo proti 1 ve^o čeb ulo, 1 o dag mesnate majoneze, 1 jogurt, j Žlice ja-slabokrvnosti, uničuje čre- slanine, lo dag krompirja, 10 bolčnega kisa, j žlico si^eže semne mikrobe, pospešuje ce- dag okrovta, 1 steblo pora. 1 sekljanega kopra ali peteršilja. prom. Na raztopljenem Telečje zrezke potolcite in začinite s solio in po- ljenje ran,... Hrani jo dodaja- žlico jabolčnega kisa, sol, sveže mo zaradi značilne barve in mleti poper, 1 žlico sesekljane- , sveže mkti poper. maslu jih z obeh strani pope- Kuhan krojnpir olupite m dte. Zalijte jih z belim okusa. V značilni britanski ga peteršilja, pol lončka kisle narežite na koloban'e, dodaj- vinom in sladko smetano ter solati, v zeleni, paradižnikovi smetane. ali radičevi, je vedno skuhana te olupljeno Ln na paličice na- dobro prevrite. Po njih nalo- V večji posodi na olju pre- rezano rdečo peso, jabolko in žite na kocke narezano rdečo in na lističe narezana rdeča pražite na kocke narezano čebulo. Dodajte še na trakove peso in gorgonzolo ter pokri- pesa. Kot k\ihana ali pečena zelenjava je zelo priljubljena govedino. Dodajte olupljeno in na kocke narezano rdečo narezane kisle kumarice m to §e nekaj minut dušite. pečenko, ki jo lahko nado- Postrezite s širokimi rezanci. v ZDA, v vzhodni Evropi pa peso, čebulo, krompir in na mestite tudi z gnjatio ali pe je osnovna sestavina ruske kocke narezano slanino, Čenimi ribami. Vse skupaj krompirjem. * ^^ M «A MB t** ^ poljubno solato ali kulianim juhe borŠČ. Sicer pa ]o uporabljamo za solate, indijsko ohrovt in por. ZaJijle z enim solite in popoprajte in prelij litrom vode, solite in popo- te s prelivom, ki ga napravite Sorbet iz rdeče pese Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag sladkorja, 2 dl jabolčnega soka, 60 dag kuhane rdeče pese, sok ene limone, o,J dl konjaka, i jajčn i beljak. Sladkor in jabolčni sok zavrite. dodajte olupljeno in naribano rdečo peso in kuhajte 10 minut- Zmes pretlačite skozi cedilo, dodajte limonin sok, konjak in sneg iz beljaka. Zmes v strojČku za pripravo sladoleda ali v ploskem kovinskem modelu med občasnim mešanjem pustite zmrzniti v zamrzovalniku. Sorbet ponudite kot osvežitev po ali med kosilom. ZELENO CVETOČE icor Pavlič sokim trajnicam, ali pa za za rezano cvetje in v zdravil- obrobke in škarpe. Ker je stvu. Ponekod ga sadijo cele zelo kompaktna rastlina, njive in ko zacveti, ga pore- skoraj ne potrebuje opore, žejo in celo nadzemno rastii- ampak je lepa tudi kot samo- no predelajo v farmacevtski stojen grm. Najlepše cveti industriji. Amenški slamnik na žgočem soncu, tu ima tudi najbolj izrazito barvo, Sorodne sorte ameriškega slamnika so tudi enoletne bolj bledo barvo cvetov ima, sorte, dlakave rastline, ki Če je posajen v polsenci. imajo cvetove različnih barv. Vrtnarji so razvili tudi belo Navadna rudbekija pa je živo Rastlina izhaja iz skupine na višino od 10 do 20 cm, jih in rumeno različico ameri- nimene barve, visoka 2 m in rudbekij, ki jih v naravi po- razdelimo na več rastlin in škega slamnika. Raste v vseh se je v Evropi tako razširila, znamo okrog 30 vrst. tako bomo v naslednjem vrstah zemlje, nima poseb- da je marsikje že razširjena Domovina je severna letu imeli veliko več cvetja, nih zahtev, najboljša pa je v naravi, predvsern ob teko- malo apnenčasta. Poleti ras-thno tudi redno zalivamo. Amerika, v Evropo pa so jo Sadimo ga na gredice, kot prinesli proti koncu 17. sto- stmktumo rastlino, kot barv-letja. Rudbekije so trajnice, no kombinacijo k drugim vi- Danes ga veliko uporabljajo stva. imajo večinoma globoko narezane liste, le ameriški slamnik ima jajčasto suliča- ste liste, zraste do 1 m visoko, gola stebla, na katerih so nanizani listi in cvetovi, zbrani na več ped jih, koški spadajo v skupino košaric. Barve cvetov je od nežno do temno roza, ponekod celo škrlatna, zato ima ameriški slamnik tudi ime škrlatna rudbekija. Zacveti v juniju in cveti vse poletje do pozne jeseni. Tudi cvetovi ne spremenijo v barve, Šele sedaj v oktobru ? potemnijo. Sedaj je tudi čas, -da prevelike grme porežemo I čih vodah, da postaja tudi sestavni del domačega rastlin« KUHARSKI RECEPTI Za vas iz8íra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z domačimi rezanci, telečja pečenka, krompir z dišavami, endivija s koruzo, rezine melone; Večerja: polenta po primorsko, paradižnikova ornaka s kaprami, česnom in baziliko, vino. Ponedeljek • Kosilo: zeljna juha, dušena govedina iz juhe, kruhov cmok z zelišči, radič s krompirjem; Večerja: rižev narastek z jabolki, jabolčni sok. Torek - Kosilo: paradižnikova kremna juha, mini zrezki iz ocvrtih sardelic brez kosti, endivija s krompirjem; Večerja: mlečna kaša, kakav. Sreda • Kosilo: rižota z zelenjavo in s pršutom, motovileč n endivija v solati $ trdo kuhanim jajcem^ grozdje; Večerja: masleni žličniki s parmezanom in s solato. četrtek • Kosilo: polnjene paprike s paradižnikovo omako. pire krompir, motovileč; Večerja: popečene skutne palačinke, sadni sok. Petek • Kosilo: fižolova juha, cesarski praženec, kompot; Večerja: skuše s pršutom, pečene v alu foliji v pečici, endi-vija s krompirjem, grozdje. Sobota - Kosilo: juha iz bučk, z mesom in zelenjavo nadeti jajčevci, zeliščni riž, jabolčni zavitek; Večerja: ohrovtova enolončnica s krompirjem \n kranjsko klobaso, kruh. Krompir z dišavami Za 4 osebe potrebujemo: 800 g krompirja, olje, po Sopek pe- teršilja in bazilike, 2 stroka česno, 4 saráelnifileti, poper, malo juhe. Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. V kozici segrejemo štiri žlice oija, stresemo nanj krompir in ga pražimo. Od Časa do časa premešamo. Medtem nasek-Ijamo peteršilj, baziliko In česen ter s tem potresemo rompir. Dodamo tudi zmečkane sardelne filete, popopramo, prilljemo zajemalko vroče juhe, premešamo, pokrijemo in 30 minut dušimo na šibkem ognju. Po potre-i še premešamo in dolijemo vroče juhe. GG Za vas beležimo čas WW.CORENISKICLAS.SI A ETOUR m mmtrn www.aipeflHjt. niMSKI STUDIO 6AVARIA V MUNCHNU $.n., benrrxe z otokz a.io^ boiocha s.iu KRAUE5TV0 TARTUFOV J5.10, KOSTANJEV PIKNIK IS.lOv NOČ ČAROVNIC V GARDALANDU 29.10.. PO POTEH BUČNECA OUA 30.10., VINORODNA AVSTRDA 29.10., 200 SAFARI 22.10., marttnovanja PQ SlOVPNUt 12.11.. M 7.100 STT! • kaan3 m/20 13 220, • šk. loka 04^51 70 30s, • radovuica m/53 20 44s, • tttžič {h / 7t 350. ■ uusljana 01 / 23 08 s05. • gostinske sforitve In trgovina, d.d rta loKacill S*AkâloKa 1, Kran) vam nudi specializirano gostinsko ponudbo novoletne zabave, praznovanja, poroke, poslovna srečanja, obletnice Za večje skupine, (do 400 ljudi) možnost organizacije žive glasbe. catering pogostitve finger food, kanapeji, sendviči, narezki, tople jedi, sladice. Brezplačna dostava do naročnika. Izposoja jedilnega pribora, krožnikov In kozarcev za različne prireditve. Najem prostora (dvorane za različne prireditve). ♦ ugodne cene 4 odlična hrana ♦ strokovno osebje prijeten ambient Poiščite nas na: WWW.REINA.SI. E-POŠTA: reina@reina.si. Tel.: 04/237-55-46 ; 24 MALI OGLASI i n/ô si GORENJSKI CIAS petek» 7. oktobra 2005 Ks KERN NEPREMIČNINE Maistrov t^ 12,400O TeL 04/203203 25 66 OSI /}30 700, tfr\iil POSLOVNI PRO^Rt: Oóitmo: ŠENČUR • poslovni prostor ccž.)00 m2 v I* nad*^ ob^ slan leto, varovano^ zunaj parkir^i^a. dvigab. « 1.920,00 ukoj na vdje. RADOVLJtCA * po$Covni prostor 115 mi (prodajalna, pi&arna m $kladll£«)e$iar id i«, cena • >20.000^00 SrT/mes. Prodamo: KRAN): poslovr^l prostof So m2 v pritličju ebi«kta z iziotbo» obnova po»tf>6 dejayno$tii galenj« ali razs* tav«, cena ■312000.00 srr/^mi HI^E: Prodamo: ilHCvn. Madcovo rušeče • 3; let nara stan* hiSa. pnlličr^a z martsardo. v celoti podkletena, mirna parc«(a 6oé m2, mima, urej«ru okoli* ca. vsdrte^ tako}. cena« 66^0 mio SIT. bližina^hi&o v IIL gr. v pritif^u 99 mansar* da 59 /ri2. podstreha m2. parcela S70 mz, cc^a» mio SIT* KRAN) » smef Krvavec, dvo$tanovar>r$« bj Hila v podaljiam i|l« gr. vel. <2 z 9,S rn, parcela 939 rru, c«na • 38.5 mio srt. TR2k! ftar). h^ia dvojček veL icxii m (klet. prilličjt in mansardaji letník 1990, parcfila 402 m2, cena ■ 36,0 mio Sit COLNIKi Séitíino • v Jépem naselju stanovanjska hiša vel. 10x11 m, kl«ti pritlk!j> in rnanurdai parcela 400 ma, urejena okolicSi stara 20 let^ 2 razgi«* dom na hribe, cena » mio S iT* TRŽkI, Prattva; pred 3 leti obnovljena vmna končna hl^, na parcelr 339 mi. cca. 70 m2 v ctèXK mima lokadja, cena • 43 J m io SîT TR2fČ (Mžinal: pr^ 2 Ml obnovljena hHa, ima z stanovanja po 100 mz, v vsaki etafi eno, na parceli ma, »n»«2S,5fnio SfT, ZEMgiSĆA: Prodamo: Bitnje « ïtavbna parcela ma, možnosi delitve^ cena « 24.000,00 SIT/mz. Zg. 8ttn)e • stavbna parc»4a 1*336 rra za slan. hiSo^ cena ^ 21.600,00 srT/m2 6led| pri j«Eerw: stavbna parcela 907 m3 po 42 000.00 Sn/ma Podbrez|ei stavbno zemljiSie^ ravrra^ kvadratr^a^ vel*«* MS7 m2 po 19*200,00 srr/m2. VIKENDI: Prodamo: BoHnp apartma 39 m2 v prttl^u ol> fckta, obnovljen pred 2 letoma, majh* na terasai lastna CK, lo^na spalnicai kletni prostor, cena v 14^9 mio SIT. STANOVANjA; dodamo: Novogradnjav KRANjU o stanovanjs* b enota, last K 3 KZRH 6.0.0.. Maistrov trg 12, Kranj trisobno v pritli^u z atrijem vel* ir\i 2a 31,62 mio SIT 2 ODV parkirno mesto, ki je vračunano v ceno in la?tnoCK na plfn* KRANIi Begunjska uL trisobno 72 mz v y nad./j.nadM letnik 1959, obnov* Ijeno pr^ 9 leti, cena « 20,3 mioSíT* KRANf, âorfijevo napelje* dvosobno $6 ms v 8. nad., ktnik ^965, cena » 19,8 mio SfT^ KRANI, Planina I: dvosobro ^ K ma v nad /7 nad, letnik 1976, za 20,0 mio SIT. KRAN|i Zljto polje dvosobno 77 m2 v pr^jjju vsi priključki ločenli pri* pda tudi vrt, lastna CK na olje, za zk6 /rnA ^IT KRANJi Koroika cesta « trisobno 9^,7 m2 V3. n)d.,zelo lepo p^iolnoma ot> r>ovl|eno leta 199S1 2 balkona, cena ■ 2iO mio SIT. KRAN)i Punina II: dvosobno mz v 1. nad77, letnik cena • 19,5 mio SIT* RADOVLJICA, Crsdnikova: enosobno Z9,6 m? v 3* nad., obnovljen leta 2005^ cena » 124 mio SIT« RADOVIJICA, Cradnikova dvosobno 49tn2 v prtt]i{ju/4 nad., obnovljen leta 2002, cfrna m 18,6 mio SIT. www Ar^kcf r^.si WWWXOReNJSKICLAS.Sl GRADNJA ZA TRC* UPRAVLjANjE IN VZDRŽEVANJE. ENERCn^KA VPIS V ZEMIJISKO KHUCOr POSREDOVANJE NEPREMIČNIN ACPOOM^ d*d., Radovljica. Canka/Jeva 4240 Radovljica Tel*T 04 537 4$ ia*: 04 $31 4211 e^poSta: alpdom^^alpdom.si STANOVAN|A PRODAMO LjU&UANA^ BEŽIGRAD: S9 m2, dvoifr potsoboo y tretjem nadstropju, leto izgradnje 1980, kuhinj» 2 jed^nicDi ánet^ na soba. sobi^ pred^ba, kopalnica. Cena 27000 000,00 SFT* L£SC€ • VODNIKOVA: 49.36 ma. enosobno v t^djem nadstro^u. leto fzgTadnie 2002, verand», kopafnio z V/C-fem, kuhlnjai bivalni prostori kon, Uetp wf prikljuđo* Vseijíve takej. Cena: 16.500.000.00 SFT, RADOVLJICA « PRESCRNOVA; mz, dvosobno v pntli^u. Ho czgr^ nje 1995. Predpfostof, hodmk, k^ak rHcaz\^ jem, kabinet soba* kuhlnía, klet Ceru z^.soo.ooo^oo SfT. STANOVANJA ODDAMO BLED * ALPSKA: $2 nu, dvosobno v trenem rudstropju, obn^jervo 2004 {pr^otUi kopalnfca z WC«jem, spaP nlca, kuhinja, dnevna s^a, balkon, klet}i opremljeno. Cena: 84000^00 sit/mese£no 4 stroiki - 3*meic^no pr^pb^to. KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupimo več manjSih starravanj na ebmo£}u obfifW Radovljica in BH. POSUDVN E PROSTORE PRODAMO : V pntliiju ncN^ dela trgovska poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 177 ma, \S )e nartienjen trgovski, storitveni, cobraže* valni in servisni dejavnosti. Listna nov^ gradnja. Cena: S3^co.oco.oo SfT (cena nevkljuàj]e DDV) wsViv lpc*lesce sj^ LESCE: V pritii^u r>ovega dela trgovsko poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 97*21 mz, kije namenjen trgovsid. storitveni, izobraŽ^ valni (n servisni dejavnosti* Lastna novo gradnja. Cena: 29.163000,00 SIT (cena ne vklju^je L£$CE: V novega de^ trgovsko-poslovnega centra v Lescah p^^amo poslovni prostor velikosti 78^96 nu, ki je namenjen trgovski, storrtveni. cobr^Žt valni in servisni dejavnosti^ Lastna novc^ gradn^. Cena 23.688,000*00 SIT (cena ne vkijuâjje DDV)^ Mvsy*tpc*lesce.si. LESCE: V priti^u novega dela trgcv^ poslovnega centra v Lescah p^amo poslovni prostor vetikosb 43.95 ^ Id je namenjen ffgovsb, stohfvierii, izobfaf^ vafnr in setvisni dejavností^ lastna novo- grvJnja Cena: 13.185x00^00 SFT (cena ne vUjučuje DD^, wwsv.tpc4esce^L LESC& V medeiaii novega àëâ tig?/* sko-poskMiega centra v Lfiscah proda* mo postovni prostor ve^Hto» 77^70 tni ki ie namen|cn trgovsJd, ston^en), izob-ražealni in servisni dejavrwsti. Lastna r>ovogradnja. Cena 2144^00,00 Srr (cena ne vključuje DDV), w^.tpc* lesee^^ L£SC£: V medetaži r>ovega dela trgov-skoposbvnega centra v Lesah damo poslovni prostor velikosti 24^10 mz, ki namenjen trgovski, storth«ni, ízobr^i^alní in sefv^ni de^ javnosti. Lastna novogradnja. Cena: 67.647.600.cc SIT (ceru ne vldji^u^ DDV)| vMw.tpc^esœ.si LESCE: V medetaži rxMga dela trgov* sko-poslovnega centra v Lescah pro^ damo poslovni prostor velikosti 107,83 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in seoTsni de* javnosti. Lastna novogradnja* Cena: 29.766.6oo>oo SIT {cena ne vUjiiCuje DDV), >sMiiwtpc*lesce.si. ÍÍSC& V medetaů novega dda bgovsk» ponovnega centra v Lesah prodal po^ slovnr prostor vehkostv 85,0$ mz* b na-meojcn trgovski, stontveni, sobraŽ^kir in sovini dejs^nnt. Ustna nov<^np Cena 23473^00,00 SIT (ana rwvldfuáh }e Où/i, Mw.lpc-tesce.sl LESCE: V pntli^u vhoda z Alpske ce-ste novega dela trgovskoposlovncga centra v Lescah, prodamo gostinski iokal velikosti 15545 ^ Lastna rwo- ^f^énjíi C^nx ^fi 635 SIT (cena ne vključuje OOV). v/ww.tpc- iesce.sii LESCE: V mansardi novega dda tr* govsk>poslovn^a centra v Lescah prodarrto pisarn lib prostor v velikosti 104,05 m2 Lastna novogradnja. Cena: 2S.717.80O1OO SIT (cena ne vklju^je dov)^%vnvw.tpc-lesce.si. POSLOVN E P9tOSTQK ODDAMO Radov^cK V1. r%adstropje stanovanj ske sta^ oddamo posili prostor * pisarno v izmen 24 mz (predproeter, sanitarije* pisama) 1 leto izgradnje 1^3. Cena: 48 000,00 sit 4 stm&ki* 3* mesećno pr^plafib. POSESTI PRODAMO POKUUKA: Meiam gozd ru Pokjjuki V velikosti 15.97) mz * prodamo. C^: 7 ooaooo^oo srr. Nudíme ugecfrio in hûliUUK pcvtd^ ^r^ pn nok^p^, pfoíký in najemu r^ pitmibm www.a Tavčarjeva ulica 22. P.E Stritarjeva ul. 4,4000 Kranj teb 04/2380 -4)0.04/2365-160 fee 04/2365-365, «•poita: infbiS^agentiirartj.si en0s06na stanovanja: tUPAN^IČEVA. prodáme enosobno stanovanje, 52,10 m2, staro 65 let, vsi pri- tdjudi. I&st^n vho^. bm CK. v^jivo po dogowni, CENA 11.000.000,00 SiT, ZLATO POiJE, prwlamo enosobno sta* novsnje. 4146 ma, 2. nad /4. staro 22 lA, balkon, vsi prikljuda, delrto opfeml}^ no, vpisno v ZIC, po dogovorv. CE^iA: 15.7co.ooo,oo Sn, dvosobna stanovanja: kran) • okouca. kupimo v«e dvosobnih stanovanj r^kniH vdíkostí. za nam že zna rte stranke. PfiJMSKOVO • jEZERSKA C. prod3rr>o obnovljeno In delno çprçmijerw dvosobno stanovanje v hiil, 43 rru, pritličje, CK-olje. obnovljeno 1.2001, vsi pnUjuČ* k), pomotni o^etl, poknt parami pros> tor, vseljivo po cbgovonj, CENA: m AU VEČSOBNA STANOVANjA: MUlOVKA, prodamo novo trfsobno Stanovanj« v stanovanjskem objelr- tu, 81 nu. 37 m2 pa;1(irr>ega prostora v gar^i. ki je zaprta, 13 m2 kleti, staro 1 leto,bfCzbalk«ia.CK*pIin, vsi pnUjudi, or»iiSi kuhinj« z belo tth.. jedi nîc^^ kompet opremljeni kopalnicti PVC • okns. vpisano v takoj* CENA' 36,500.000,00 SIT, lOKA • POOLUBNIK, prodamo trv sobno s^riovanje, 75 rn2, adaptirano L 2001, staro 17 I«, visoko pritl^e^ biV kon, kuhinja, vpisano vZK, vsip^UjuSo. vseljhro takq. CENA: 24.000*000,00 SfT. TKÎlC-RAVNCiprocbmo trisobno sta^ 79.70 rni. staro 19 visoko prittl4ja/3e balkon, kuhinja z bdo t*h., CK pnk^uđd, deljivo Avgust 2006. CENA 1 &700.000,00 SH. POSLOVNI PftOSTOfi KAAN) ' STRITARIEVA UL, pisarna, adaptivno l 200S. 1/2 hiše ns Stntar)o p damo v kompletu ali po ddih. Pte/wm v me&řcu januarju 2006, prodamo* Cena 92.300 OOo SÍT. Hf^E: PRUlOVKAi prodamo konàio vrstno hiSo jdovica, kj st^i na 172 m2 zemnil-i», velikost stanovarifske površine je 2^ m2(ldet pntli^, u nadstropje ter mar^ sar^), stara 13 let, vsi pnUjuďd, CK, bal* kon terasai loCcn pc^it parkhil prostor, vseljivo po dogovoru. CENA: 60 occ coo,oo SIT. PREDDVOR • MACE, prodamo zelo lepo enodružinsko hf§o, ki stoji rta tsoo m2 zemljiška, stanovanjske povriine 200 rnz» podkletertt^ stara 4 leta, lastno zafe^ za vodo. CK -dje, vsi prikfjudo, tri kopalnic», komplet opremi jena ObhiSi se nahaja manjši nbnik ter letno zimsko bazen, hi&a pa stop na robu zaselka Maće. Prevzem po dogovonj. CENA: 80.000.000,00 S(T. TK2>Č - SEBCNjE, prodamo starejšo kmeďco htio, stara 150 let ^rfsne povr* Iir>e70 rn2« zemljISča 2.700 mz, primer« no za nadomestno ^dnjo* CENA: 22.000.0001O0 srr, KRANj « ZLATO POgE, nmogjadnj& na 592 mz zeml^iSča prodamo enodružinsld stanovanjski dvojM» tlorisne dirnenz]|e 10 X 7 m, klet prítliQe in mansarda Primo* predala v y pcdal|ian; gradbeni hzu ki za* jema urejen* zunanje tense, ograje, fasa* de In vsi prikiju&i na iasadi. nn^î&ki plin, voda, elektnka, prodamo vei parce) različnih velikosti od 44^ nu do 8)7 m2, namenjena za gradnjo enc^ ali dv^ni* žin&ke hiie ali hie v nizu, prevzem po dogovoru, CENA: }6.000i00SrT/m2. MUKA PRI KRANJUi piodamosu^ Ijivih zefnIjIM {545 rra, 1x671 540 ma, 627 m2}* Ze^^SŽa so nvna. sončna in iepa, mirrui lokacija, vsi priMiuCki v nepos/^ni bltžjni, prevzem po dogov» rú. CENA 2&800.00 Srr/m2* KRANj • BU^NA BAZENA, prodamo lepo in r^vno zemljr^^ ki j* ddr>o stavb^ no delno kmetijsko zeniljiS^ y izmeri 1103 rn2. nahaja se rud kan]or>om reke Kokre, prevzem po dogovoru, CENA: 2^000 ooo.cc SIT. I L£SŒ - HLEBCE, prodamo 700 m2 za* zidljive parcele, voda m elektrika na oarc. nahaa se r\a robu va&l leoa jn rav* 16.800,ooSrr/m2. POSA^Cf prodamo zazidljivo parce* te s pomožnim objektom, 1421 mi, prevzern možen takoj. CENA; 22.000.000,00 srr. BiTNjE, prodamo zazidlfrvo zemljiSAe v Izmeri S64 rns, izdano pravnomoČ« no gradbeno dovoljenje za gradnjo enodružinske hiSe v tlonsni )zm«ri cca. (kfet 99.95 m2, pridig S4.65 mz ter rnansarda 94.60 mz), z^1(iS£e je ravno in sortćno, s pnkljućki na rotu zeml|i$ča. Oddaljeno od l^njs $ km t?r 7 km od Sk. loke. Vsa infrastnjktu» ra v bližini ter zelo dobre avtobusne pcvcave. Prevzem je moten takoj, prodamo. Cena: avcoo.ooo SFT, SKOfJA LOKA « SVFn DUH, proda^ mo 800 m2 zaz^j w parcete« z vsemi priključki, prevzem možen tako;. CENA: 28.800x0 Srr/mz. RA£XiVgiCA • LANCOVOp prodamo 4)60 mzzazidllh« parcele^ parcela je ravna, z vsemi phkIjuCid. prodamo v cdoti ali po delih, pre/zem po dogo' voru. CENA: 24000,00 SrT/mi KUnMCh KRANI « OKOUCA, kupimo več sta* novanj razlitih velikosti za nam že znarw kupce V KRAN|U )n njegovi okolici kupim već hii razliàiih velikost; za nam ie zrvane kupce. KRANj - CENTER» kupimo poslovni pfostor za r^eilvrlsko dejavnost, od Cl^usa do ccHcve v starem delu sta Kranja, cca. m2, obv«zno pri* tii^ei cena po dogovoru. VSfM PRODAJALCEM. Ki SÎODLO^ ClJO ZA PRODAJO STANOVANJA HIŠE AU DRVCE NFPff£MiĆNW£, NUDIMO ZMANJŠANO PROVIZIJO ZAAS^ www*agentkrani.si nepbcnicriinc fiCAL E^ATC svar M Ci|OT4 KMITJ ôlA^MjàVA diCA 12 400e KmAMi th.: 04^ai i 000 FAS.: 04/»n^4S4 Email: kranj9svet*nepremičnine*si http://stiet neprtm iCn i nt*s ! STANOVANjA PRODAMO Kran) • K«b«tova uU S 9 mz^ itirfsobno, 1 nad/4, nova okna, južna lega^ \. 1962« vsi priključki, vpisano v ZK, CK na piin. Cena 2$ mloSlT^ tkof^M l.olcâ • csnlan 75 m2, novo trisobno stanovanje v versta* novarrjskl mei&nski hi&i z galeri^^ nahaja se v mansardj od skupno 4. nad.^ CK - panterm, telef)n, krasen razgled na Sko(]o Loko. Cena 207 mio Sir Krmnj • cnrtcr 12S ms. Itirisobno stanovanje v mansardi nove poslovno stanovanjske Ki&ei 11991* Cena 30 mio Sa. Najemnina 2400 SIT/mz. Kranj « Savska <4 130 mz, oddamo tn pisarne, lahko tudi samo eno ali dve, za simbolično doplačilo tudi 8e ma skladii^a v kleli. Objekt je bi zgrajen 1989, |a ograj« n, varovan, ima dovoli parkiriSčg v ceno najema z^oo.oo SiT/mz so ^IjuČeni vsi stroški* POSLOVNI PROSTOR} PfiODAMO jasan« • Spodnji (^avfe 3) ma, p ro damo poslovne prostore * pisarno s sprejemnico in sanitarijami v bližini predora Karavanke. Urejen dostop, leta 19S8 zgrajena in lepo vzdrževana poslovna stavba^ parkir« li^a. zemljiškoknjižno Stanje ure* J eno* Cena 64 m^o SIT* Šančuft 43^ mz, možen nakup tudi po delih (minimalno 3o ma), I. 2005* poslovni prostori namen» jeni pisarnilki alf storitveni de* javnosti se naKajajo v 2. nad* stropju* Brezplačna souporaba stopniiča, hodnikov, sanitarij in parkirišč* Cena 3)2.000 SiT brez DDV-ia. w w w. s vet ♦ n tp rem rt fi I ne. s I domplan dnAbf IB r^arrtig, V lAanearri In enereMko, Q.0. hm. DÉekWao* 14 fe/.; 20 68 700 stanovanje prodamo Ptanina I*, trisobno ^f 2 K, radstr^, v izmeri 103,7 ma obnovljena leta 2004. I* rzgradnje 1979, cena 27,5 mfco SIT; Kran). Vodovodni stolp, dvosobno. \. nadstr., v izmeri $3,3 mi. CK, leto iz^ gradnjei965, delrtoobnovlJer>o2003. CCTia 17 mio SIT; Kranj, Vodovcdni stofp. trisobno mei^ ^nsko stanovanje, pritličje, izmere m ma, iasten vhod, centraírvo ogrwa* nje, visoki stropoví, dve garaži, cca 2^ ma vrta* feto izgradnje ^946, cena 31 mio SIT, Hl^^PftODAMO Golnik, visokopritlična, tlonsa lOm x &m: r>8 ^arcEll'T^ikosti 827 mz, dve garali.. l?to izg. obnovljena 1994, cena 39 mio SfT: bližina Cerkel) na Corenjskam, prrtlič^ na, Horha 12x11 ma. na parcdi $72 ma. staro 12 let^39 mio SiT; Vtsoko, pritirčna, tlorisa cca 150 m2. rta parceli velikosti 723 ms, starost 80 let, obr>ovljena 2001, centralno ogre vanje* cena 25,5 mro SÍT; Kranj ♦ Stražiiče • polovica Kiie. bival-r)e pcT^riirw ^cc mz. na parceli veJik» sticca a7om2, leto izgradn|ei923,oS novljcfia i9So^ cena 26,5 mio S Bted, enor^adstropna. ve, tlorisa 11 x 6 n\ na parteli velikostí cca 170 mi. leto izgradnja 1910, cena r6 mk> SIT: 2in, enonadstropna, dorrsa 12,5 mt$ m. na parceli velikosti S59 rm. ietoiz^ gradnje 2001, cena 52 mio SfT; turisdcno rekreativni kompleks • prodamo Poljanska dolina* 1 km od Gorenje vasi • gosriSče s kuhinjo, apartmaji> bazen), igniča, na parceJj velikosti 2.707 mZf skupaj s i< $.>40 mz zazid* jlve pjrcde z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali manjših počit* nii^di hKic leto izgradnje od 1975 da* ic postopoma, cena 16^ mio. SIT; poslovni prostor « prodamo Knnj, Planina lil, v trgovskem ontru Spar, L nadstrop^, >39,00 mi (UstTia novogradnja), stamt 3 te, cana mio SIT; Sko^ Loka; bl^na hotela * fransturrsC v liL fn IV» r^adstropju • posamezna etaža mz, dvrgalo, centralno ogre* vanje, leto radnja 1975. cena î8i500 SrT/m2; Krar^, biczu Zavarmlnice Triglav^ pn* meme za trgovir>o* banko ali podobr>o v skupni izmeri 332 m2, leto izgradnje 197S, ®7 mio Srf; POSLOVNI PROSTOR • OOOAMO V najem: KranjUr Cesta Staneta Žagarja, izmew 0340 mz, 116.300 SfT mesečno; Podnart glavni cesti, priti^e* iz^ merei79 mz< leto i^radr^ei9Q4, pre* novljeno leta 2oo2| primerrvo za trgo* vino afi mimo obrt, rujehinina i3oo Srf/m2 + stroiki; skladbi prostori ^ proiz^ vodne hal£ « pf^damo • najem Stegne pri Izubijani, velikosti $cc mi. Starost 30 let. cena 112,5 ^^^ možnost tudi najema • cena 1 rnlo SFT/mesec ^ strdki. parcela • prodamo Kranjska Gora - Podkoren, izmere 2500 m2, cena 14,000 STT/mz; Normale pri ikç^i Loki, izmere 349 mz, cena 25.300 SrT/m2; parceu za vikend ^ p«x>ama Pa^oviČe • Bistrica nad Triičem, v i meri 1.097 ni2. cena 6.000 SIT/ma; nevetr^A)«, đdimctit. venum,c= 6rHef 4), 4ÛOO Kfinj té.ftàxi 04/a}4*}0-S0 |STn; OîV«4777 STANOVANJE « NA|Eti« Kranji Zlato Pol^, Šoríijevo naseije, za znane stranka iSČemo eno- in dvosobru stanovanja za najem. STANOVANJE KUPIMO Kranj * Zlato Polje, Šorlijevo naselje, Planir^^ za znane stranke ličemp v în 2«sobna stanovanja za nakup, lahke potrebna obnove. PARCELE PRODAMO Zg. Besnica, S73 ma. zavidljiva par« cela, delno ravna^ delno 2 naklo* nem, sončna lega, asfaNiran dostop. elektrika in voda ob parceli. Cena: 13.000,000,00 SlT Hç6i pri 1rn2, «azkl- ljiva, lepa în sončna lokacija nad vasjo, veljavne gradbene dovoljenje, opravljen izkop, elektrika in voda ob parceli, prodamo* Cena: looo.oooSFT gekkoprojekti nepremicriinet finuf 7U, 40ÛO Km ] I mfo-riep69ey;oix»jrHs< I 04 2341 999 ^ 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANJA KRANJ • PLANINA I: 63.30 m2, dvosobr« s kabinetom, j6, delr^o obrt. 2CCO in S004. dobra lolđ^a. vu irrfraslAjkiura in priključki Cena: zo,6 mio SîT, KRANJ. OREIHCK: 81 m2. trisobno, 1. rad.. 1.2003, JZ lega, vsd infrsstTijktu* ra, delno mansard no s frisdaini, opreftii;ena kuhinja irr kopalnica, dvojna garaža tn shramba v kl^fí. Cena; 36.5 mlo S iT, KUPthlO KRANJ: ve^o man$ardo ali neizde-Uno podstrešje, nujno kupimo. KRANJ • VODOVODNI STOP, ZLATO POgE» PIANINA i: kupimo eno ali dvosobno stđni^vanje. takojšnje ptačto. KRANJ • ŠOm\ EVO NASEIJE: nujno kupimo dvo- ali tnsobno stanovanje« PRODAMO HiSO MEDVC»€ • COLO BRDO: 170 mz na parce m:, I. 1990, mirr>o naselje, možnost ireh stanovanj. Cena: 5S mio Srr. KUPIMO COftENJSKA; zapui^ene kmetije tn stavbe v vaSkem okolju PRODAMO ZEMgi^ 6RfT0F • VOC E: m2, &0'>čna, rav> na lega, razgled, možna tskojS<^ja gradnja. C«na t6,2 mio SiT. TRŽIČ: 593 m2. soočna lega» pnmer* noža vikend, ^rva: jmio SIT. BLED: 57& nu. zazidljivo, ravno, ob Savi 6chinjk>. razgled na julijce. Cena: 24000 srr/mz. ODDAMO POaXyVNE PROSTORE ŠENČUR: 200 im, I. 2004. odlianA loieacija, vsa Ininstruktura, možrvost vei delov. Cena: 2400 SIT/mz z v^ mi strolkL KRANJ z OKOLJCO: razilûw iokac^, kvadrature in r^amembnosU. Cena; 2 000 • 3.000 SfT/rtiž. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PftODAH Dvoinpolsobno, v AâOovtjici (Poljče), $4 m2. prsnovifeno. opr^mfjsno 11.Ô mio SfT, 00 17- url, « 031/788-973, Mp;// Jsers.^o^ja.r^Kuhaf/stano/anie SOH42 KRAN J • DRULOWA, 49 m2.1. 04, 2. nad. V9\ priUiu6ki. vsoUivo takoj. AR nâprerriiânlne. csru: 18.900.000,00 SiT. Dunajska l&e. Lj, ^ 041/608- 643 MM&dS KRANnI -'DaULOVKA. 71 m2. Û4. 2. nad. vsi priključki, vseljivo lakoj. AR nepremičnine, cena: 28.000,000,00 SIT. Dur^ka 138, Lj. « 041/608-843 &0SS64 MEDVODE, 3 SS 60 m2, obnovljeno, taKoj vdeljřra, Z t3alKor>om. vpisar^o v ZK prodam za 21.5 MIO SfT, 282 trisobno stanovanje, z dvojno garažo in shrambo. Zasavska c, 270, Or^h«k, Kranj. « 041/774-513, 041/732-^09 Mfl6?? trisobno stanovanje, Podtub- nik, « 051/362-816 V KRANJU, 50 m2, cen® 15.5 mlo SFT. 9 040/821 -400 soes« ODQAM SOBO. d souporabo kopa kuninje aamskJ osebi. ni&e in 041 /37 5-4 05 opremueno garsonjero, sni osebi, prednost imajo ženske, natemiv na 36.000 sit * atroéKI, 9 041 /526- 71d S0MT4 skopja loka. oddam garsonjero v btoKu 20 m2, daloo opremljeno, s tel«- lor>om. takoj vseljivo za 45.000 srt/mes.. « 051/212-262 enosobno, neopremljeno slanovarv fi. v Kraniu, neek bfôk, 2. nad., par\j brez otrok, cena 55000 sit, predpiač^ k) 2 rr>es&ca. enosobno stanovanje, v staraj« hidi v Kamni Goiici pri Radcvijick • 051 /2088^4 VJ96X OPRE MUE NO ENOSOBNO, stanovart)e na Planini, poltenim plaćnki^, BLED, Sp. Gorfe oddam opremllano dvosobno stanovanje. 50.000 SFT * sîroSKi. * 00417-86/591-232 SOMro i4r GORENÎSK] GLAS petek, 7. oktobra 2005 MALI OGLASI i nfo si 25 DVOSOBNO, opremljeno stanovanje v K<âriju, 2 vrlom ia uil^niin pcoslortKu. èluSerHorri ali družin», 8 031/647- fi23 Mfi&rs STANOVANJC. v 04/57-4S.2Ô4 6M09? HliE PRODAM HIŠO, I gospodarskim posloplem v Sritotu v izmeri 135$ m?» lepa (ok^cr- MfiMi STANOVANJSKI DVOJĆKI. Pnmsko-vo ob zadnižnQTTi domu, nasproli ceri(vd s podaljiano lil. grad, fazo z vsemi DfíklJuclO. zemeljski pfin. Inf. Uko. d.d,. Ubojo, • 041/1547-257 STARO, sfenovanjsko hiâo Z gospo-darsKim poaloptem, parcala vel. 3760 m2. Ravne podRatitovc«m. •04/51- 4d-7fi6 M94/2 V UHOVĆAH, snio zaćeli z gradnio treh ^mostojnih hl&. UKo, d.d,, Ubo- e. « 041/647-2S7 KUPIM HIŠO, hidi dvorćek do 44 mto SIT ftii zazidljivo D&fcelo do 16 mio SIT v (ikqitçi, «041/596^15 i ODDAM V RADOVUlCI. oddam pokMCO hide, vn. garaža, 9 041/663-335 V ŠKOFJI LOKI, oddamo novo kom-ionno opremlfôno hišo, popo dan, 041/277-393 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM ZIDAN VIKEND âk.Loka • Srart vrh, 60 parceld 1020 m2, 1.80, K*l+M, ceria 25,8 mfo SIT. Jelene Janez s o., Panizanska c. 40. ŠK. Uka, 9 041/675-123 íoqík POSESTI_ PRODAM DVS ZAZJDUlVI PARCELI Šk. Loka - Broda, €55 m2. ravni, voda naoarceN, oarcetacija, vrslne afi sasr». hiše, c«na 12.8 mio $rr/parcela. Janez Jelene s.p.. Pariizandkâ 40, Šk. Loka, 041/675-123 KRANJ • RUPA, sončno parcald 42,000 SrT/m2, prodam zazidljivo 506 m2. cena 04/236-46-00 iOSM RADOVU I CA • Lencovo, več sazidiiMt) parcel razi<čnin velikosti. 031/451-822 ZA2IDUIV0 PARCELO OolnlK -Senléno, 660 rn2, do&Tdp urêlèn, voda in elehtnka ob parceli, cena 29.000 SrT/m2. AR nepremičnine, Ounatska 158. U. m 041/608-843 ZA2IDUIV0 PARCELO Medvode - Sora. 1.005 ni2, voda tn ^ktrika rva parcaK. cena 29.000 Srr/m2. AR nepremičnine, Dunajská 158. LJ« 8 041/608-843 SOOU& KUPIM KRAHJ, In okolica kunm večje Knieli- lako zem lièôe« KRANJ, ŠKOFJA LOKA. ter okoHca Kupirro nadomesino gradnio ali zaz>dl]w parcelo. Liko. d.d., Uboje, tf 041/874-257 S0A44« ODDAM PROSTOR, za 2 Kamp prikolici alr drugo dejavnost, zeb ugodno, • 01/36- 11-132 609&J« MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP IN PRODAJA, od I. 97 dal^, pboio v GOTOVINI. Uredimo prenos Lasl-nlàKa. Adcia awto, Partizar^ 1, Ško^ Loka (Pivia vojašnica) www.ra2isK> valec.cWadnuvto, « 04/51*34-148, 041/632^77, adrie.as4o€^.net KSMI DOKUP. PRODAJA, PREPISI, rabljenih vozil, gotovina^ plačilo. Avto Krani. d.o.o.. Kranj. Sav«ka 34, Kmnj. « 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-359 B^lov Prvproirik 10 4202 NèMO Tfif ÍU/2S n dd6 PĚ KrániM CMta 4202 h8k\o PRODAJA IN MONTAŽA: • dmoritier; «mon»»? hiin servis vozi -aviooDiii^a vs« za poavozje vozil • izpusoi $ks;eiri kaTaii2ř)tor|i hřtj) Vwww Agqânt,ir,&i AUDI A4, I. 8/02, kovinsko srebrn, odlično 9 031/451-622 AUDI A4. I, 9/02, kovinsko srabrrt, odhčno oriranten, 0 031/451-822 DAEWOO NEXfA, I. 97. lepo ohran- len, garaziran m redno aervisiran, cena po dogovofu. 9 04/533*31-42, 040/747-535 «OU^O FIAT BRAVA 1.4,1.96, Mrvo volan, 1. Pa rva, lepo ohranjen, ugodno, • O3l/49C>OI2 WWU PUNTO 1.2 S. I. 96, SS.OOO km, modro barve, redno servisiran, cena: 550.000,00 srr, « 041/623-870 FORD ESCORT KAAAVAN 1.4,1. 97, 9po Ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, « 031/4 90-012. 60M76 FORD FIESTA 1.1, I, 95, 93.500 km, redno servisiran. 1, tasinica, cena: 280.000,00 srr, « 031/6 7M i s M9&5» FORD FIESTA 1,8. D, I. 91, sva kovlrv ska ban«3. reg. 12/05. Gobro ohrarv FORD MONDEO 1.9J. 60.000 km, 1. r©g. marec 02 ABS, klima, CZ, 1. lasIniK. « 041/745-688 «omi HONDA CIVIC 1.4, I. 97, kOv. srve barve, klima, lita platišča, Citroer>ZX, L 95, 9 031/347*752 MM» HYUNDAI ACCENT LS 1.3,1. 96, vreden ogleda. HYUNDAI EUNTRA 1.6 OL, I. 01, 41.000 km, 1. nag. 02, 1. lastnik, temno modre kovinske barv», reg. 3/06, cena: 1.600.000,00 SIT. « 04/51-85-201, 041/378-052 so«%i HYUNDAI LANTRA 1,6, I. 95< 85.000 km, karamboliran, 9 &O0«D7 HYUNDAI LANTRA kare van, I. 96, klima irt vsa oalaia oprema kepo ohrarv jen, možna menjava, gotovinski oust, 8 031/490012 ue«ao KI A PRtOE. I. 99, 40.000 km. 5 vrat. reg. 3/05, servisna knjiga * komplet Zrfnakih gum, R L^una, 1.96, avl. kle ma. S 040/614-630 OPEL ASTRO, I. 94. solidno ohranjen, cenar 160,000,00 SIT. « 04/598-282 . iOHV R S CAMPUS, I. 91, res, do rdeč, SV. cena: 90.000,00 SfT. 031 /387-290 RCLIO 1.2,1.99, 3vrata, lepo onran- jen, ugodno, v 03i/49(M)i2 bow?» R SENIC 1.6 RT, . 98. klima tn vsa oprema, oôrva: I.ISO.000,00 S R TWINQO. I. 86, fumene barve, stresno platno, ohranjen, 9 041/782- 475 RENAULT SENIC 1.6, L 97, lepo ohranjen, moina menjave, gofovinsXi popust. 8 031/490012 RENAULT TV^INOO. I. 98, elek. sfekla, CZ, cena: 390,000,00 Sfr, « 031/490-012 TWINQO PACK, I, 6/02. 56,000 km, Klima, čm, servisna kn)., el, slekla, eN ogledale. OCZ, MP3 in rvočniki, dodam zimske gums, cena: V050.000.00 srr, «031/602-966 1 SEAT leiZA, f. 93. malo Karamboli-rana. vozna. 9 040/625-847 «M&17 . 00, skoda felicia kombi, 50.000 km, servo volan, 1. lastnik, servisna Knjiga, lepo ohrar^jen. možna menjava, gotovinski popjst, 031/490012 ÔKOOO FEUCIA QLX 16, I. 99, dobro ohranjerta, 1. Lastnik, sefvisna knjh 04/25-03-4109 S09M1 ŽKODO OCTAVIA 1,8 SU^, U 97, klima in vea ostala oprema, cena: 1,090-000,00 srr, « 041/869-599 TOYOTA PREVtA, I. 96, 180.000 km, 4 VVD, Klima, A&5, fwkei, h mo^rg, regfstnran, ohranjer>, « 040/758- 000 »M02 VOLKSWAGEN cady bencin, I. 97, 260.000 Km, klima, radio, • 031/322-499 ima^ VW PASSAR VARtANT 1.9 TDI, srebrne barve. Odlično ohranjen, vsa oprema. B 051/354-904 VW PASSAT 2.0 QL 16V, U 82, karavan, ze lo d obro 040/698-189 VW POLO 60, I. 97. 5 vrat, odlično otiranien, kovinska b,, 2x air bag, 2. lastr>IK. 9 040/346-130 VW POLO, I. 95, lepo ohranjen, mozrta rrenjav?, gotosnnsiu popust, 031/49CWD12 KUPIM OSEBNO VOZILO, od 1.95 naprei, po možnosti lepo ohranjeno Clio, Punto, Polo. 9 041/398-674 11 OOLF DIZEL, II ali III. 9 031/604- 918 ssfKiJ DRUGA VOZILA PRODAM IVECO ML 7SE 12, I. 97, 68.000 km, 7,5 i skupr}« leže, 85 Kw, keson d. 4,8 m, nakladalna rampa Daulel (1000 kg), vojaško zelen, op. letni pregled tahografov, novi akumulatorji, Strelno okno, prip, za reg stracljo. MOTORNA KOLESA PRODAM KOLO Z MOTORJEM Tomos AT< 50, I. 96, generalno obnovljen, 8 091/20-63-52 MOTOR APRILIA, I. 03, 4.ODO km, 70 ccm, t. lastnik, ser, knjižica, cena: 450.000.00 srr, 9 04/513-16-9 8 AVTODELI IN OPRgMA PRODAM DVE ZIMSKI GUMI, in át1n laine za Ranaun r^e - 5, rabljeno, U90dr>0, 9 04/232-44-5? PLATIŠČA, 13' 4x100, 4 kom in 14" 4x100. 2 kom za VW Oolf. passai, polo, seat, 9 041/294-388 ZIMSKE GUME, 155/70R13 Esl^rmo stare 1 leto, proliia 6 mm, 9 04/531-23-74 aoMts KARA M BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi tolal- ka - ponujam nafveč. t&ko)Âdn odkup, prevoz. TEHNIKA PRODAM TELEVIZOR, Sameung 55, sfmbolič-nacena. 9 01/83-23-791, 040/353-444 « STROJI IN ORODJA PRODAM ZARAOI BOLEZNI, prodam SIrger , malo rabljen za 04/20-12-181 polovično ceno. QRADBBNI MATERIAL ORADBENI MATERIAL PRODAM OESKE • COLARICE. in plohe macesna ter smreke, vse zračno suho. STAVBNO POHISTVO PRODAM TRODELNA VRATA, pnmemai za delavnico ali garej» 2.5x2,8, cen^ po Estrih Be le & Co. d.n.o. Zg. Tuhinj 12/a, Laze Izdelava PVC oken in vrat. GSM 041 /621 295 Tej.: 01/3347 550 Železna vrata, za dvonáče, do. 5 m in vcà. 1 m, cena po dogovoru, 9 051/220-405 Í09e7f KURIVO_ PRODAM drva, metrska aliraziagana, možnost dostave. UGODNO PRODAM, kuf)avo, 74-25 lesne brikâte za . 040/88- STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM JEDILNI KOT, kuhinjsko mizo in «metnico )ogf. dim 200x90 cm, vse nerabljeno, 9 04/252-20-66 OMARO, za dnevno sobo po zeto ugodni ceni, 9 04/234-22-33 «on» OTROŠKO PO STE U ICO, ohranjena, z jogijem, bele barve, na kdeeih. 9 040/355^55 sces»? POCENI PRODAM, lepo ohranjeno oltoiko sobo, 9 040/576-622 V9uq GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNO SKRINJO, 120 I m hladilno omaro 120 1, C9nđ sKupsj 15.000 srr, 9 031/837-779 »««ot PRALNI STROJ, 80C OBR. IN HLADILNIK GORENJE, • 041/878- «MSI« ŠTEDILNIK. 2-'2 m sedežno gamrtuna s Kfubeko mizo, 9 04/204-54-49 SOM'O OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM OUNI KOm. Suderus Q115 21 KW z gonl&em, boiler LT 135 in regulator Euromatic 2000, rabljeno 6 sezon oz 3200 ur,«031/871-921 PEĆ NA OUE, 2â íe. moe 25 KW. ogrevan- goríleem Wels^fiupt, « 031/632-512 KUPIH POCENI KUPIM, rabljeno lermoaku-mutacijsko peč. VRTNA OPREMA PRODAM vrtní Šotor. 040/298-251 9x3 m, bel, QLASBILA KUPIM KUPIM PIANINO. B 041/597-119 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM SMUĆARSKE ČEVLJE, Nordica at. 46. skorá) nerabljene, cena 14.000 srr, 9 04/574-39-52 M9«n OBLAČILA PRODAM LEPA OBLAĆILA. za fantka od 62 do 92 In avtosedež od O do 18 Kg, 9 040/64-94-63 MMT) * OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROâKO OBUTEV, vel(kosli 24-34, MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM NOVE ORTOPEDSKE, rroi čevlje la d abei Ka st. 41-42 moderne (nepričakovana smrt 04/202-^1-81 M8M0 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM CIPRESE, sn^aragd, visoke 60-80 cm, 9 031/316-547 MMr za zri/o meio. LIGUSTIR. lepe 04/53-18-514. 040/295-312 PALMO, visoko za veliki isri, m. Kosaia, pnmema ter kaktuse agava. 031/621-858 aofiu? ifl PUŠPAN, • 04/25-11-063 MM« PODARIM PSA, starega ovčar. 4 mesece, nemški 04/516-50-55 DVA MALA. tigrasta mucKa, stara dva meseca, pripeljemo na dom, 9 04/59-55-061 »esn LJUBfTEUEM ŽiVALI, podahrrvo lajM mlade mucke, ki so vajeni tudi oasle družbe. * 040/994-338 soMez KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KOSILNICO VIKON, 165. zelo l&po ohran^no, s hidravličnim dvigom, S PUHALNIK TAJFUN, cena 5.000 SfT, 9 04/51-00-090 SM6S& SILOKOMBAJN, enovrstni Mengele 220. malo rabljen ter siioreznico špie 933, nizko korito, motor In cevi, 041/484-041 KUPIM CISTERNO CRNINA, 2200 I 2 nigno črpalko, 9 031 TRAKTOR, Unb/erzal. Zetor aN .štore od lastnika, plaôrlolakoj, 9 051/203- 387 »MUB TRAKTOR, dealz torpedo 75 4x4, lepo ohranjenega od 1. lasinikâ, 9 041/67-54^3 TRAKTORSKE VILE. za hl?^ gnoj, zadnje, mehanske, 9 04/514-11 -11 PRIDELKI PRODAM KROMPtR, za ozimnico, cena 30 Srr/kg, «031/811-855 0,2 HA, konjze za siiazo aii smje, Olâevek, 8 04/253-14-81 50M12 0,5 HA SILAŽNE KORUZE, rđ Sp. Dobravi po Kn»*, 9 031/504-658 93^97 DOBER HEKTAR, silazne koruze, Ćešnjevek 22, Cerklie. 9 04/2S-27- 360 fiOM^e JABOLKA, hruške, krompir, zelja, sladki n>o£t. jabolčni Kis in suho sadje. Matijovo - Jeglič, Podbrezje 192, 04/533-11-44 JABOLKA, krompir, jabolčni sok In zelje. Kmebja Jerala, Podbre^e 2i8, 04/530-66-44 JABOLKA, hruške, krompir, zelje, sladki moát, jabolčni kis in suho aadje, Ma^rjovc - Jeglič. Pcdbrezj« 192, 9 04/533-11-44 JABOLKA, hruške, kvaliteno domače, ugodno prodamo. Kmehia Pnnc, Hudo 1 {pri Kovorîu), Trtlč, • 041/747-623 SOMM JEDILNI KROMPIR, dezfre po 23 SFT n krmilni po 12 SIT. Olâevek 41, 04/26-31-095 JEDILNI KROMPIR, desire. 9 04/25-91-169 )0 KORUZO, za tilažo. 3 mernike, 04/252-32-73 5«MO KRMILNI KROMPIR, in 0,5 hasilažne koruze rta Brniku, 9 04/25-22-770, KROMPIR. edilnl In krmilni, soes?' KROMPIR, rdeči in bek 9 04/231- KROMPjR. za krmo. 04/23-32-527 ovka 41, S00634 IpINAĆO, po 400 SfT, B 031/553- 357 VARAŽDINSKO, m holandsko zelieter jedjjni krompir. 2aba«a 51, 9 041 /378-900 9CM2Q VARAŽDINSKO ZEUE, v glavah ter jedilni in krmilni krompir, beli in rdeči, ica 53, 9 041/860-207 • VZREJNE ŽIVALI PRODAM 2 ĆB TELIČKI, stari en h dva BIKCA, 120 kg s kravo ali brez, 04/514-11-14 &»6r2 BIKCA, težkega 2Û0 04/250-13-07 ir^ telle o. ĆB BIKCA, ĆBteričko. stara lOdni 031/584^61 ĆB TELICO, 040/7&-62.61 5 mes DVA Ć6 BIKCA, 9 04/25-61-649 KOBILICO, čistokrvno liprcanVo, staro etoinool 9 041/67-54-53 KOBILO, Ć6 barve, majijáe rast) in k> bllč p«ni veliko 90 Cffi. ob« br^ji t«r konja đakovskega lipicanca, starega 5 let, vajen lerenskega jahanja KRAVO, simentalko, visoko brejo. PRASJOE. lezke do HO Globočnik, Voglie, Letališka ulica 7, 041/745-685 SEDEM ZAJKEL, m zajca - lise popddan, 9 031/204-264 TEUCO, brejo 8 mesecev, križanka, • 04/574-34-97 TELIČKI, kržanki. stari 14 in4Sdnltef CB bikca in teličko stara 45 dni, • 041/378-913 MM91 TELIČKO, simentalKo, staro 10 dni. • 031/259-730 »MSe TELIČKO, mesne pasme, staro 10 dni, Pipanova 40, Šenčur .Staro 10 dni, TELIČKO, 031/432-299 TELIČKO, simentalko, staro 4 ledne, Voglje, Kotna pot 1, »04/25-91-178 5(»»U0 TELIČKO, simerTtalkp, çiarp 1í dni în kravo Z bikcem simentalcem, starim 10 dni, po 12. ur), 9 031 /710<05»9«6a TEUČKO. simemaiko, slaro 14 dni. J. Bobnana 2, Cerktje TELIČKO LS/RH, slaro 10 dni, 031/210-494 Mfifr» TEŽKO TEUCO, 04/255-17-61 io 7 mesecev VEČ PETEUNOV, doma vzrefenih. 040/951-707 6Ofi6?0 KUPIM BIKCA, sir?>entalca, 031/568-140 10 dni, Mft44? BIKCA, simentalea, starega do 10 dni, UMI« BIKCA, aimentaica, težkega od 120- 150 kg,«031/344-423 BIKCA, si do 14 drv, scesr« BIKCA, mesne pasme, težkega 150 do 200 kg, 9 041/821 -094 MM» BIKCA, simervtalca, dni. nad 14 bûOéAl ODKUPUJEMO, mlado pttano govedo, krave, teleta za zako 1,9 051/650- 975, Od1/650-975 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in goto* vinski krediti do 7 let za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit m ovira, če niste kreditno sposobni, r^udtmo kredite na osnovi vaSega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. Telefonske številke: 02/252-44.26, 041/750-560, 041/331-991, hjC 02/252-4S-23 ZAPOSLITVE MUDIM GOSTILNA AVGUŠTIN, v RaMjIci. r« Lrifeft>9m trgu 15 zaposi pniszno dekle âk lanta, ki bi postregel naže dobie gcete, 9 04/531-41-63,041/67&474 icte^i láČEMO OEKLE, za pomoč v sanku, zaželene izkudnje. Starost nas 23 let. Aviobit, d.o.o.. Z9. Bitnje 191, Žabni- oa, 9 04i/7s-n-56 V GOSTINSKEM LOKALU, v Medvodah zaposlimo dekle za strežbo. Pica- bar Hitri, Seékova ul. 23. Medvode. • Í09U4 V Ž^VfLSKI TRGOVINI, v Medvodah nonoran*io zaposlim Studentko oz, tr-govM). Mant - Co. d.o.o.. Ob potoku 19, tiri. 9 041/694-635 so»?6 ZAPOSUM NATAKAreCO. in Kuh^ ccfieka. aa terenu, območje Gorenjske. Fantom ntemational, M. Grevenbroich 13. Cene. • 070/786^74 26 MALI OGLASI, ZAHVALE i nfo @g-girt5 .Si GORENJSKI GiJiS petek, 7. oktobra 2005 AVTOMEHANIKA IN VOZNIKA, G ali E Kstagonje, $ p^^Jtdo v modn^rodi^oiri transporlo • Z Evropa, Vrba, d.0.0,, Struževo 4. Kranj. « 041/614-722 liĆEMO KOOPERANTA, zs obodno akjranie (esenih sedežev In nssfonov na r&2liine barve. Delo pnn^erno za dopolnilno obrí. MEMOAB. d.ó O.. PE Kidričeva 43 b, âkofia Loke. Nina Ano), « O4/51-1CM00 TAKOJ ZAPOSLIMO, gradbenega delavca za pomoć pn zidarskih Oeiih lr> zklaria ocivezno izpi 6 kal., QvseníK AJdé S.D.. Jezerska e. 7Sa, Kranj, 041/634-078 PODJETJE OREKEK. d.o.o.». zaposli raćunovođjo. 4 leta delovnih olujádn), ekonomska fakulteta. Poéljlld pisne Drošnje: Orehek. do.o., Ssvska loka 22. Kram REONO ZAPOSUMO. delo na terenu. zolec. Sp. 811 nje 031/325.44^ komorcieilsia Ko-Žabnica. 9 ZAPOSLIMO ORAOBENEÛA TEHNIKA, z op/avl^ntm sirokovnirn izpitom za vodjo gradbtsć, darvan|e napj§6ev. zidava dimnikov do 30.1. z 10^ popustom. Ac^r«r^ls. d.o.o., Tržaška c 2. Ljubljena. Jan. • 031/40&-930 ta^Mt NAJEM, đvižn« košare za deta na viái- nf (do 12 m> 2 uprevtiâicem eii brez. Iz» lok Kavciè s.p., f^et1)€va 19, 041/869-309 lićEM DELO, sestavljanje na dor^u. ahhp dolgoročno ter nega star^ših. • 040/756^09 vm» OD TEMEUEV, do sti^he. rtptranje omete, i^as^. adaptac^^ SKarpe. dakO' uar^ ri ureiar\)e z vašim al našim matenak)in. SGP Bytyql skala, d.n.o.. Stoće« 3a. Kranj. 9 041/222-741 sobmi l-ŠĆEM DELO. f ^rf I ^^ ^ * ^^ M ^ 60084« ZAPOSLIM KERAMIĆARJA. z izkušrh jami. Lojza MikJelj a.p.. Mil)9 39. Vk soKo. « 041/774-252 Msdsa ZAPOSLIM MIZARJA. Svetle Janez S.p., Žeje 16. Duplje. 9 041/887- 283 ÍCK94T léCEM DELO, pospravljanje, likanje, doma sem kz okolice 031/617-581 PODIRANJE. )n obr«2ovan)9 okrasnih m sadnih dreves 2 odvozom podrtega In obrezarvega materiala. Vincencij ših bic s.p., Zg. Bitnje 14. Žabnica. 051/41M73 ONE MAN BAND. Joio iáče deio, igranje za vse priloznosil tudi silvestrovanj. «031/4 42-4 24 »3ft«o ZAPOSLIMO, poiagaica Dodov, par- Keiarjd, možna pnuiitev, Flonanči^ Mirko s.p.. Goriče 33 b. Golnik. 041/705-234 STORITVE PREVZAMEM, vsa grvSxra «la 2 ma-terâlom ĎH bcBZ. OIĐ, d.o.o.. T, OQiKNe 5, Krar^. «031/42&-610 ueno SENČILA ASTERtKS, Rozman Peter s.p.. Sentčno 7. Križe, tel.: S9-5&' 170. 041/733-709: markize, tende. rolete, žaluzije. lamelne zavese, plise ZAvese, rpfoji, kprrwnilQ, swe» ZAPOSLIMO ^KA M/2, za določen čas z možnostjo podaiisanja. Orehek, d o c.. Savska loka 22. Krenj, 04/281-84.16 NUOIH AOAJTIRAMO, in obrtavljamo htše In stanovanja. Magamatrix, d.o.o., Stare* lova 39, Kranj, « 041/570-957 MBue &UK0Pi£SKA5^KA DCLA. ktenje no-nrjh porii^, beSenie, tervangs neouáčev r tased...PMC Kan s.p., Pocbrezje 179. h4aMo, 9 031/39.29C9 MMOS ZAPOSLIMO SLJKOPIESKARJA -FASADE RJA. izku^nega, Megame-Ifix, d.o.o., Slaretova 39, 041/421-820 BELJENJE, stanovanj, hliro In kvalitetno. Nahligal Roman s.p., Šorlijeva 19. Kreni. • 031/508-168 bovs's ZAPOSLIMO STROJNIKA tçm, z tzkuânjami, dobro plačtFo. redna za« posiitev Nataia Hafner Bošt^ančič s.p.. Sr. Bitnje 127, Žebmca, 9 031/667-440 »9611 IMAMO ZIDARSKO SKUPINO, delamo vsa zidarska dela m (asade ter notranje omete. Gradbeništvo Gashi m ostali, d.o.o., Struževo 3a, Kr^nj, 9 041/26S.473 50es4s TES NJEN JE OKEN IN VRAT, ijvožena lesnria do 30 % pnhrenka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni večl Zmanjšani hrup. tO let garancije. BE & MA. d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik, 9 01/83-16-067, 041/694-229 MCSI« ZAKUI^NA OEU, v gradbeništvu - Cfiaži. mansanle, kr^uf. mon. c^n, vrat irćada, nadstreški. Mikoš Stanič s.p.. Rdeče i09. šk. « 03^ /76^13 NAGROBNIKI IZDELAVA IN OBNOVA IL . «.. TEL.: oi.3627'j3t KAMNOSE^O STUPÁN STOjAN $ p DftACOC^AINA 4à. \3\f> SMLEDNIK sporočilo o smrti Svoio življenjsko pot je sklenila Majda Balderman roj. Čeme, 19^3 • 200$ Od nje smo se poslovili v soboto. 1. oktobra 2005, na pokopališču na Blejski Dobravi, Hčerka Majda v imenu vsega sorodstva Dedu v slovo Franjo Ladan Ostal bot v našem spominu. Vniiki Edl, Živa, Tina, Luka, lučka, |emei, Gašper, Kaja ZAKUUĆNA DELA SLOĐOM. stene. Stropi, Knaof. Armstror^g, izd. podstreh, adap. stanovanj, pleskarska deia. lami-natl, okna. vraia. str. okrta. Uarhotič Slavko s.p., SuàKa c. 28, i. Loka, 9 04/515-22-35. 041/606-761 2H3ARSTVO. - KfWVSWO - FASAOÊR- STW - P^ C»e«r Pogrebne stori tve Dvorje, d.o.o, DVORjEsl. 13,4207 Cerklje Toi.: 252-14-24,041/624-685 In v Kranju, Koroška 16 ZASEBNI STIKI ŽENrTNA POSREDOVALNICA ZAt> PANJE, posreduje za poátene zveze. ?a vse starosti po vsei SLO, Mnpgo se jih le ie spoznalo, nai se Vas ia večl. RAZNO PRODAM iftČfM IŠĆEM POMOĆ BOLNICI, na domu nekaj ur dnevno, iz okolice Brrtota. 04/204-22-7? iZOBRAZeVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, oomoč zavse iole m smen. ENAČBA IZOBRAŽEVANJE, Resnik S.p., MHje 67. 8 04/253-11-45, 041/564-991 ŠOLA LOGIKE, vpisujem učence. LogičnO' razmišljanje ta kJjuč do uso^ ha. Into: ENACBA IZOBFIAŽEVANJE. Resnik s.p.. Milje 67, 9 04/263-11-45. 041 /564-991 &0a21i CISTERNO, novo, A testirana, r)era' bijena. 2000 i, cena po do^ovru, 9 031/517-276 CISTERNO ZA OUE, 1100 I in brur^rico 2x3 rn. izolirano, za gostirv sko dejavnost, • 031/347-247 KLAVIRSKO HARMONIKO, melodija, mešalec za beton, (ehtn^cl 20 m 300 , itedilnik 2*2, 9 041/328-740 v spomina Mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Ciril Lukanc st. iz Orehovelj Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VS! NJEGOVI 2AHVALA Tiho in nepričakovano nas je zapustil naš dragi Alojz Jelovčan Zahvaljujemo se vsem sorodnikoin, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi osebju intenzivnega odd. jeseniške bolnišnice, g. župniku in podjetju Navček. Spomin nanj bo voíno živel v naših srcih. vsi njegovi Kokrica, i. oktobra 2005 Hvala, ti mama. za rojstvo, življenje, hvala zo Čast, za ljubezen, iferfci, hvola za bisere, vtkane v trpljenje. mami, naj veùxa ti luČka gori. zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre Minke Dolinar iz J a vonj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, vašćanom in znancem za izrečena sožalja, za po» darjeno cvetje, darove, sveče, molitve in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala di. Majdi Selanovi, osebju bolnišnice Pe* tra Držaja in Infekcijske klinike. Najlepša hvaJa gospodu župniku, pcvcem in pogrebni službi Navlek, Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA. Žalujofi vsi nieni sporočilo o smrti Umrla je naša Tani * Marija Ivec ro|. 1921 Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu včeraj. v četrtek, 6. oktobra 2005, na kranjskem pokopališču. Za njo žalujejo: hčerki Mija in Zdenka z družinama Britof» Hotemaže, 3. oktobra 2005 GORENJSKI GLAS petek, 7. oktobra 200$ ZAHVALE info(Si g-^s .si 27 osmrtnica Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil Franjo Ladan roj. 1929 iz Kranja Od njega sc bomo posloviJi danes, v petek^ 7. oktobra 2005, ob 12. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od o. ure dalje v mrliški vežici na řainkajSnjem pokopaJišČu. Žalujod: žena Milka, hčerka Cveta, sinova Edo m Ivko z družinami Kranj, 5. oktobra 2005 Ni smrt tisto, kar »đ5 íočí in iivljenjc ni. kar druéi nas. so vezi moCncjU. brez pomena zanje so razdalje, kraj in (Mila zahvala 56. letu je končala svojo življenjsko pot naša draga Žena, mami. hčerka, sestra, teta, nečakinja Marija Langerholc iz Sp. Bilenj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh ležkih trenutkih siali ob strani- HvaJa tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček za pogrebne storitve in pevcem. Vsem §e enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Spodnje Bitnje, )o, septembra 2005 zahva1a Glej, zemlja îi je vzela, ko r je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti, hi to, kar Je neskončno dragoceno, je večno tn nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Nismo se poslovili • le pospremili smo našega dragega Andreja Potočnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani ter nam z besedo lajlali neizmerno žalost in bolečino. Posebej se zahvaljujemo AMD ŠenČor, PGD Šenčur, Alpetour potovalni agenciji, pogrebnemu podjetju Navček ter gospodu župruku Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga s svojo prisotnostjo pospremili na njegovo zadnjo pot, ga imeli radi in ga spoštovali- Ohranite ga v lepem spominu. Nj^ovj najbližnji Šenčur Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvojejc življenje, nam ostane le praznina in feliko bolečina in pogled v nebo, 'er uporno, da lije lepo. zahvala i! v:) \cň Valentina Rozmana p.d. Galetovega Tineta iz Srakovelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem sa i?rç$1«dni« £t»vili> izvodov^. I Rdd bi sknvnoftne m n«-srecnih.s Več o knjigi: www.kako-Qbogateti.com ggi izleti Gorenjski Glas Grad na Goričkem encMJrieviii izlet: }0. oktobra 2005 Odhod avtobusa ob 7. uri iz Kranja izpred sedeža Gorenjskega Glasa na Zoisovi 1. Najprej gremo do Murske Sobote in Bogojine. Ker je Prekmurje znano tudi po dobri hrant, se bomo ustavili v dobri domači gostilni in si privoščili bograč in domaČo pogačo. Popoldne se bomo podali do vasi Grad v osrčju krajinskega parka GortČko^kjer vsako leto priredij znamenito "NOČ ČAROVNIC ". Zagotovo bo zanimivo... CENA: 4.';oo SIT pri udeležbi rtajmanj 4^oseb ZA NAROČNIKE CORENjSKECA GLASA -10% ■ ii.oi;o SIT Doplačila po želji: malica in vstopnine: ?ooo Cena vključuje: avtobusni prevoz, parkirnine, vodenje, osnovno nezgodno zavarovanje, DDV in organizacijo izleta. Prlekija enodnevni izlet: 12. novembra 2005 v dneh, ko se zaključuje jesensko delo, se mošt spremeni v vino. To je že od nekdaj dober razlog za praznovanje. Letos gremo v (eruzalem'sko-ormoike gorice. Potrudili smo se, da od tam ne bo Šel nihče lačen in žejen, Čez dan se bodo vrstile degustacije, ponudba mošta, vina, kostanja ... Obiskali pa bomo tudi predstavitve turističnih društev, koncert tamburašev, rogistov, od >9. ure pa nam bodo igrali Čuki. Ob doplačilu 3000 sit je na voljo tudi Martinova gosja večerja v hotelu Ormož in ples z živo glasbo, Odhod: ob Š.oo uri izpred sedeža podjetja Gorenjski glas na Zoisovi 1 v Kranju. CENA: K^oo SIT ZA NAROČNIKE CORENjSKECA GLASA > 10% » SIT Cena vključuje: avtobusni prevoz, vse cestnine, parkirnine, dnevnico Šoferja, degustacijo vina s prigrizkom, zunanje oglede, osnovno nezgodno zavarovanje, vodenje, DDV in organizacijo izleta. Informacije in prijave: tel.: 04/23^ 84 20 ali 041/51S 638 ali e-pošta: info(g)lindd.si POTUJMO Z LINDO KER JE DOBRO tN POCENI.., ■■a ,, sobota, 22, oktobra, ob 20»oo ' športna dvorana ■ p red prodajd vstopnic Šbfja Loka; $kof]a Loka: Krv)j; Ž«iuniki: Železniki: e^M» loinMnu OŮMA Í£LÍ>I>>I Turistično druiCvo, Mestni t/g 7 ITOBiegoi. Kidričeva 14 Gorenjski glas, Zoisovi 1 DisVonc blagovnice MerciCor športna dvorana L la [ I Ck I b SlIRraSlíňl vi • I .h ills M m Kina družina D D D D D Nd v^eh prodajnih mestih Dela Prodaje ir> v poslovalnicah Poiw Sfovenija Cena 1100 toiariev velja ob nakupu časopisa Corenjski glis. Naročniki Coren^^kega glas» lahko DVD>ie kupite na podjetja Ceren^ski glas, na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delovnik od 7. do ^^ ure n v pos fova I n 1 ca h Pošte Slovem* \d (predložile odrezek Gorenjski glas z vaio narečni» Ako itcviiko) Cena za naro^ncr)i min na nemškega generala Friedricka Von Steubna, Id je Kaj ste še počeli? pomagal pri boju za ameri- "SU smo le na Miagarske V ZDA so navajeni drugačnih inštrumentov v narodno- ško neodvisnost- Na tej para- slapove, potem pa v Oeveland zabavnih ansamblih. se bo tudi naša glasba v Cle-velandii bolj vrtela. Po radijskih postajah se sicer vrti v di vseh izseljencev v ZDA med slovenske izseljence, kjer "Oni to razumejo kot ples- glavnem stara glasba." smo nastopili pod nemškim smo zvečer v slovejiskemkJu- no glasbo ob dobri kapljid. okriljem. Organizirano je imeli koncert in ples. Tam Saj na koncu smo tudi mi za- V ZDA ste bili prvič. Kakšna bilo tako, da je imelo vsako je še namreč okrog 75.000 na- igrali Qiicken Dance, RaČke je razlika med Kanado, kjer podjetje tovornjak, ki se Ših izseljencev. Bil je to Čisto pri nas. Tam ie vse Šov. Vse ste igrali pred leti? pomika po Peti aveniji na pravi Slovenski večer. V slo- je zabava. Manhattanu in na enem od venščini. Organiziral ga je "Predvsem je Kanada bolj zelena In manj poseljena, teh smo nastopali tudi mi Nato smo Šli v Centralni Slovenska ura na radiu v Oe- drugačen? park, kjer smo igrali na Ok toberfestu. Ker smo Šli v reži Toni Ovsenik, urednik oddaje fe ameriški dasbeni tre zelo kot so ZDA, kar mi je bolj všeč. V ZDA imaš ves Čas velandu. Nato smo šli tudi v «I , je nekoliko. Če bi šli občutek, da ti primanjkuje Philadeîphio in Washington, živet dol, bi morali iti neko- zraka. Mislim pa tudi, da ji nemške agendje, smo tu<îi kjer smo bili pri naSem vele- liko ven iz kalupa, ki ga ig- Evropa živi hitreje in pri igrali predvsem za Nemce Popoldne pa so se nam pri družili tudi Slovenci in smo imeli Se slovensko zabavo." poslaniku Samuelu Žbc^arju. ramo Gašperji. Ampak na nas je vse bolj popolno. Povabil nas je, da bi prišli igiat koncu bi verjetno spet pri- Amerika je država iger, Ig-ob odprtju nove ambasade, stali pri Golici. Zdaj so nas rajo se vesolje, vojne in nekaj let morda/" ljudje spoznali in verjetno Hollywood." Avtor: Iilko Peternel; TO B0 Okovana v sijaj Pevka Sergeja je na eni zadnjih prireditev nosiEa zanimiv nakit oblikovalke Petre Bole, ki je pravzaprav gorenjskega rodu, razpeta pa med Celjem In Ljubljano. Petra s svojim nakitom 'opremlja' tudi voditeljico Tistega lepega popoldneva Anjo Toma-žin. Sergeji je Petrin nakit vleč, ker je opazen, zanimiv in kljub temu, da vsebuje določen pridih erotike, na dekietu ne deluje vulgarno. A. B. /Folo; Tina Ooiil Alma iz bara Devetnajst (etna Alma iz Ljubljane pravi, da se je v res* ničnostni šov Bar prijavila zgolj zaradi nastopanja v medijih, Marsikoga je 9 svojo pojavo spomnila na neko dekle. Potem pa se je zgodilo, da so ljudje, kf jih )e svetlo« laska na nekoga spominjala,' spomnili, da so jo videli na zadnjem finalnem izboru za Miss mivke, ki je bil v Domžalah. Dekle je v ekstremno kratkem krilu in visokih petah poleg dela hostese zelo nazorno zbranemu ljudstvu pokazala, kako se na ženski način opere avto - s krpo, vodo, erotičnim gibanjem in mačjim nasmehom ter s pomočjo ravno prav razkritega telesa. Novinarski kolegi in fotografi pa so si jo zapomnHi predvsem po tem, da ni Želela povedati imena. Ker pa naj bi po neuradnih podatkih ravno Alma (za ene najlepše dekle, za druge običajna devetnajst letni ca) s svojim obnašanjem v Baru dvigovala zanimanje za ogled Šova, lahko sklepamo, da je cilj nastopanja v mediifh dosežen, naloga vremenarke pa ji je pisana na kožo. A. 8. Lara ruši meje Zvok novih skladb Lare - B )e zrelejši in trŠi. Album 'Mind-hacker' je nadgradnja smer- nic, ki jih je nakazala tako s svojim prejšnjim albumom kot tudi s skladbami, posnetimi v obdobju med obema albumoma, Zanimanje za mlado glasbenico raste, k Čemur je nedvomno pripomogel tudi futurističen videospot za skladbo 'Meja v glavi' v režiji Miloša Srdiča, ki ga je konec poletja posnela v Beogradu. A B. Tina Debl Samosvoje občinstvo Franci Zabukovec (desno) in Aleš Klinar se velikokrat pojavljata v duetu. Med drugim kot avtorja pesmi, pa tudi kot soglasbenika v skupini Party-zanI, ki je nekoč dvignila na noge pol Križank. Žal pa so na uvodni žurki novega tabloida v eni izmed hal Gospodarskega razstavišča prve vrste ostale prazne. Kot ekskluzivni bend na zabavi niso prodrli niti s kako udarno. 'Visoke pete' in )ubitel)e dragih oblačil bi prej navdušil nastop Jana Plesrenjaka. A. B. /f^o Of>k\ 04 PETEK 7.10.2005 POP KULTUR/ KAJ DOGAJA Danes in jutri, 7. in 8. oktober • Metal festival - dvorana stacega zimskega kranjskega bazena ob 20. uri. Danes bodo nastopili Crlzzli Madamz, Mortifera, Dickiess tra» cy in Unholy Inquisition {HrvaŠka), jutri pa Violent Oe-votiens (Avstrija), Sfnbollc, Extreme Screaming Vagina in Mercenary Cockroach iz HrvaŠke. Danes, 7. oktober • Demolition Croup in Billy The Kid v loški Rđečf ostrigi. Demoiitioni imajo predviden nastop okoli enajste ure. Jutri, 8. olctober • hiša glasbe java v Lescah • nastop skjpine Mambo Kings. 15. oktober • Večer magije, glasbe in plesa • dvorana Gledališča Tone Čufar na jesenicah. Nastopili bodo pevka Rebeka Dremelj, plesna skupina V/anted, Magic Duo Luis, Magic Wladimir in čarovniško iluzionistična skupina Phenomena. Hospic in Janez Kožnik v Cerkljah na Gorenjskem bo jutri, S. oktobra« ob 20. uri v KuKumi dvorani Zadružnega doma prva med prireditvami» ki bodo promovirale dobrodelno akcijo slovenskega Hos- pica (8. oktober je tudi svetovni dan H o spi ca, ki pomaga ostarelim, bolnim, osamljenim in umirajočim). Projekt in (de;a sta delo Mita Trefafta, osem dni za prireditvijo pa bo na R^du Kranj Startala serija zabavno glasbenih oddaj z naslovom Zgodt>e iz Košnikove gostilne, ki bodo na sporedu od 16. oktobra do decembra. Zraven pa bo tekla akcija omenjenih prireditev v posameznih gorenjskih dvoranah. Za Cerktjami bo na vrsti Šenčur predvidena pa )e ena prireditev mesečno. Radijska oddaja naj bi zbudila spomin na lik janeža KoŠnika, ki ste ga pred leti lahko spremljali na televiziji. Čas j6 za '^Filmsko gledališče^ v četrtelc, >3. oktobra, se bo v Kinu Center začel ietoinji abonma za Filmske sladokusce, že skoraj trideset let znan kot Filmsko gledallSČe. Do 8. decembra (v Kinu V ponedeljek je bila na odru Prešernovega gledališča plesno-gledališka predstava z naslovom Mikroorganizmi, v kateri so nastopili mladi plesalci plesne skupine XS, pod vodstvom in koreografijo Saše Lončar. Igor Kavčič ako se počutite po nastopu? Glede na aplavz v dvorani ste opravili zelo dobro? "Super, dobro smo...," so v en glas veseli in hkrati utrujeni od dolgega "mikroorganskega" ponedeljka, po zadnji izmed Štirih plesno gledaliških predstav tisti dan zagotavijali mladi plesala plesne skupine XS (extra small). Ta deluje v okviru Kulturnega društva Quleriium in vodi izvrstna plesalka, kore-c^rafinja in plesna pedagoginja Saša Lončar. Razen najmlajše Ane, ki je v skupino priála letos, je današnja sestava devetih plesalk in dveh plesal« cev, veânoma osmo- in deve-tošolcev. skupaj že tri leta. Ples za hobi? "Mnoff> več. Gre 2a XS mikroorganizmi: Ana Kovačič, Ana Romih, Kim Ćadež, Maša jamnik, Lea Likar, Lea Stroj, Monika Ravnikar, TjaŠa Konec, Neža Hribar, lan Rozman in Beno Novak. / cor^Ka^ potenicalne mlade umetnike, na dan Intenzivno delali, razis- doosebn^ pristopa ksvojim v neskončnost. Izjemna med-glede na to, da pr^v vsi žeiiio kovali in vadili. Ne le gjbalno, vlogam, kar je dodatno ople- sebojna povezanost plesalcev. resno delaH in so odprti za naše skupno pksno astvarja- mikroorganizme smo raziskovali tudi kot učno snov. To- inoiitilo plesni dogoddc njihovo medsebojno prijatelj- Zgodba Mikroorganizmov. stvo in želja po skupnem nje," je na njih ponosna Saša krat ni šb zgolj za mehanične pl{?sni nastop je uvodoma in v uspehu je nedvomno svetla Sora škofja Loka bo abonma potekal dan kasneje, ob L^ndar, ki je že v okviru ples- ališabtenskegibe, ampak sem zaključku spremljala video- vodnica njihovega nastopanja. petkih) se bo vsak četrtek v abonmaju zvrstilo devet fiU mov, ki so zaznamovali zadnja leta v svetovni filmski produkciji. Tokrat le devet naslovov: OČcfrIjiuaJulijo. Ho tel Ruonda, Učinek metuljo, Teroristima, Odgrobadogroho, Vera Drake, Sveto dekle, Ognjemet m Ber\eški trgovec. VeČ informacij o Filmskem gledališču (najbrž zadnjim v svoji dolgoletni zgodovini) pa v obeh kinematografih. I. K. nih -delavnic na kranjskem skladu za ljubiteljice kulturne dejavnosti v svet plesa vpeljala v vsakem plesalcu bkala njihov lastni izraz." projekcija,sezačenjavvesolju, "Prijateljstvo je tísto, ki nas od koder se tí mali. očem ne- vodi. Le tako smo lahko ustva* Slednjega smo se v predsta- vidni, elementi pritajijo na pla- rili tako zahtevno predstavo, ki mnc^ mlada dekleta in fante, vi lahko dodobra naužili. Mla- net^ kjer potem nadaljujejo je vsakič nekoliko drugačna, sedaj pa to počne v svojem kulturnem društvu. "V zad- di akterji so znotraj siceršnje- svojo pot skozi dolg in ra^- odvisno od naše^ razpobže-ga koncepta predstave prav vsi ban življenjski proces. Mikro- nja, kraja, kjer nastopimo, pu- njem Času smo tudi po tri ure znali odlično izkoristiti svobo- organizmi se ddijo, spoznava- blike, ki nas ^eda...," razmiš- novo okolje, prilagajajo, inu- Ija eden od obeh moških ple- (è RADIODMEV 90.ft. B7.2, 9 <9.9. 103.7 M»n UlCV, ST Otta. rtDs Radio Cerkno, d. o. o, Plaliàeva ulica 39, 5282 Cerkno Tel.: 06/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 E-postâ. lnfo@radio-odmev.net Sola čustvene inteligence PREDAVANJA IN VPIS Kako Izboljšati medsebojne odnose? Ponedeljek, 10.10., ob 18. uri Kaj mi sporočajo čustva? Sreda, 12.10., ob 18. uri Zavod 29 varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7, Kranj Info: 01/433 93 03, www.cdk.si/sd "NaSa Saša ..." / p»» cc^zjkj»^,^ tirajo, so enostavni, zapleteni, salcevjan Rozman, se razvijajo v nove organizme Kako ste sprejele oba fanta, ... V tej mikroorganski celoti povprašam njune kolace, pa lahko začutimo mlade plesal- mi Jan in Beno v en glas odgo- Cê na odru, tó so v ob^iadova» vorita. vpraSajle, kako sva mid« nju različnih pîeî^ih elemen- va sprejela punce ... Splošen tov, od ponavljanj, medseboj- smeh. Prisrčno in prijateljsko, nih telesnih kontaktov do ba- Vsi kot en velik organizem, pa letnih elementov, prikazali ve- Čeprav mikro. Še preden za-liko plesnega znanja. Ob kore- ključim vprašanje, ali se bo c^rafiji Lončarjeve je potrebna kdo učil plesa tudi na srednje-dodati, da je pri oblikovanju šolskem nivoju, dobim skii- dramatui^je nastopa poma- pen odgovor, seveda, vsi bomo gal izvrstni Matej Kejžar, za šli na umetniško gimnazijo. glasbo je poskrbel Primož Še prej želijo s predstavo Mi- Renko, kostume Edita Dulić, fcroo^gonízmidmvečnastopa- za video pa Denis Lončar. ti. po Sloveniji pa tudi tujini. S V slabih štirideset minutah predstavo bi njihovemu ime- so nas plesala popeljali z veso- nu XS zlahka dodali še kakšno Ija na planet in nas vrnili nazaj številko. 1 Ugodnosti ^^ za bralce in noroinike Časopisa C cre njski gl" je Šel Gorenjec s svojim sinom na Celjski sejem, pa Vaša naloga je, da ugoto' vite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev 4- Ime In priimek na Gorenjec šipe umiva samo "Ne In tudi nebom Sel, jetre- sin zagleda štant s siadoiedi za ta velike prazriike» ker se ba preveč občini plačati." boji, da se ne bi znucale. Poglej, Gorenjka gre pa kar v Ena se je poročila na Oolenj* poročni obleki zâ moževim sko, druga na Štajersko, naj- pogrebom. |a, seveda. Danes mlajša pa je ostala doma. Ko je sobota in se bo s poštar- je oče umrl^ mu je hči, ki je em poročila, bodo ime pogrebščlno in ohcet kar krsto 1 milijon za primer, da skupaj, bo manj stalo, fletno bi na drugem svetu ne trpel bo pa ravno tako. in prosi očeta, naj mu kupi sladoled. Šele čez kake tri Gorenjec je imel tri hčere. ure, ko oče ni mogei več prenašati sinovega prosjačenja, mu je kupil pol kepice. Pa spet naslednje leto prideta na Celjski sejem, ko sin Gorenjca prosi za pivo, Gorenjec pa: "A si nor, saj veš, da pir po sladoledu ne živela na Dolenjskem, dala v pomanjkanja, druga, ki je gre živela na Štajerskem, mu je No. Štajercem jo pa še za* dala v krsto 2 milijona. " Kako pa to, da greš trezen I2 Številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za Tisoč ugank za odrasle.* Umazana od blata nos Iva soldata, on pa nosi naju, nelođjiva brata. zžrebali in nagradil bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru- solim. Povem jim, kako je bilo, ko so stari Slovani Tretja, Živeča na Gorenj- gostilne?" skem, pa je pobrala denar "ja, ne morem čakati ves naseljevali našo pokrajino. ven in napisala Ček za s mili- dan, da mi da kdo za pijačo!" Na Trojanah je stal kažipot z jonov in ga dala v krsto. K^manci Krm) Tudi vas, drage bralke In bralci, vabimo k sodelovanju. Med prispelimi vici, karikaturami, aforizmi, stripi in drugimi smešnicami bomo enkrat na mesec izbrali najboljšega in ga nagradili 2 lepim darilom. Vaše prispevke za rubriko HUMOR pošljite na naslov: Valerija PovŠnar KavČIČ, Gorenjski muzej, Tomšičeva 44, 4000 Kranj. gega, Ki ga bomo prejeli po poŠti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranj* ski bazen. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo za» stavili prejšnji teden, se glasi: jeza. Tokrat smo med prispelimi odgovori in SMS-si izžrebali Vido Bobnar in Erika Schauerja. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Obupana" ni direktorja, to okolje enostavno n za vas. V letu 2006 sveta, istočasno pa ga zavrača. Tudi če Sss odloči za delo Obe sta zelo samosvoji, kar ni nič povezano z vašo vzgo- Po dolgem i««, ko nnem do- ^^^^^ ^^^ ^^^^^ študenta, bo dokonča- jo. Zato se ne smete obsoja- bilû r^e prvega ne dogega od- ^-^^ol, ki je številka 7, oziro- la faks. Mlajša hčerka si dela ti, da ste karkoli naredili na- go^ora. uom ïe enkrat p:šem, ^^ ^ ^^^ ^^ ^^^^ ^ robe. Sta v fazi odraščanja in io^^o se me obup. soj kakor- ^^^^^ ^^ ^^^^^ Velikokrat se počuti zapo- ne pomislita, da s svojim ob- koh 5« obrnem, zame t), sreče. ^^^^ zamenjati službo, am- stavljeno in to brez pravega našanjem lahko tako zelo Odgovorim Čisto na vsako pak se vam bodo rešile čisto razloga- je v obdobju puber- prizadeneta ljudi, ki ju imajo pošto, ki pride do mene, edi- vse stare težave, ki vas žene- tete in ne sprejme nobene radi. Razmišljate, da bi se no. Če se zgodi, da se med jo v obup in hudo stisko. Z pomoči od zunaj. Sama šola pognali tja, od koder ni vrnlt- potjo ne izgubi. Obup je zelo vami ni prav niČ narobe, res ji v resnici ne dela posebnih ve, In bi s tem vse rešili. Ni huda stvar in ga ne smemo pa je, da vas je večkrat obis- težav, kar je, je to, da se res, rešili ne bi prav nič. Smrt jemati z levo roko. Vas je vse kala smola kot pa sreča. Sta- sploh ne potrud i in vzame na tak nači n ne prinese odre- to že pripeljalo v depresijo in rejša hčerka je zelo negoto- vse z lahkoto, Čeprav že v na- Šitve in miru, ne vam in ne ti- zadnjl čas je, da začnete va. Na zunaj se kaže precej prej ve, da ji na tak način ne stim, ki ostanejo. Obetajo se iskati pot iz nje. Ne bo od samozavestno, v resnici pa more uspeti. Tudi v tem Šol- vam zelo lepe spremernbe v ienju in splača se vam jih danes na jutri, saj se vam je je zelo ranljiva, kar seveda ne skem letu ne bo r^aredila no- tudi sama pot do sem vlekla bo priznala. Povejte ji, da se benih bistvenih sprememb, počakati. Imejte se radi in ne dolga leta. Kot prvo morate uči samo za sebe in da od Gimnazijo bo dokončala, Čakajte na druge, da vam to začeti reševati službo. Ne vas ni prav nič odvisno, kako brez da bi ponavljala letnik pokažejo. Včasih ne znajo In samo, da je zamera od stra- se odloča. Želi si vašega na- in se bo tudi vpisala naprej. ne da nočejo. Srečno! HOROSKOP TANJA in MARICA pe H ** à A Oven - 21.4.) Polni pozitivne energije In dobre volje boste cel teden. Ljudje bodo zaradi tega iskali vašo bližino, vam pa bo to Čisto odgovarjalo, saj s komunikacijo nimate težav. Neka oseba vam bo zelo polepšala konec tedna. Leza-caj? Bik (224. • 20.5.) v Sprostili se boste in ugotovili, da ste v bistvu lahko hitro zadovoljni in da ni potrebno veliko za dobro razpoloženje. V tem tednu se boste veliko ukvarjali z doma* čo okolico in tudi s samim seboj. Naučili se boste vzeti svojih pet minut. Dvojčka (21.5. - 21.6«) Ne gre za to, da boste obupali, le spoznali boste, da Če nekaj ne gre, pač ne gre. Navkljub trmi fn modrim besedam. Prišel bo čas, ko bo možno In takrat boste dali vse od sebe. To naj vam bo spodbuda v času, ko bo- ste najbolj jezni. Rak (22.6. • 22.7.) Po vsej sili boste hoteli reševati ljubezenske zadeve. Vse bi bilo Še dobro, Če bi se to vezalo na vas osebno, a kaj, ko ta ljubezen zadeva nekoga, ki vam je dober prijatelj. Prišlo bo do nerazumevanja določenih besed, a se k sreči na koncu vse dobro uredi. Lev (23.7, - 23»8.) Zaradi besednega nesoglasja oziroma napačnega razlaganja besed si boste naredili veliko slabe volje. Kar nekaj časa boste potrebovali za izhod iz kroga, naposled pa boste !e spoznali, da je Škoda vaŠe energije za nepomembnosti. Devica (24.8. - 23«9.) Nekdo od vas pričakuje odgovor, istočasno pa tudi od- pogovor. Na to se še nekaj Časa pripravl/ajte, tako da je že skrajni čas. Staro upanje, ki ste ga že zavrgli, pride spet na plan. Potrudite se in dajte vse od sebe, da vam sreča spet ne uide. Tehtnica {24.9« - 23.10.) Zunanji svet In niti vaša bližnja okolica vas ne bo zanimala. Ves prosti Čas, ki ga boste Imeli, boste posvetili sebi. Ker ste v preteklosti dali obljubo, še vedno nekdo čaka na izpolnitev le-te. Kljub pomanjkanju časa si boste vzeli svojih pet minut. Škorpijon (24.10. - 22.11.) če ne boste tratili energije tam. kjer to ni potrebno, vam bodo uspeli načrti, ki ste si jih zastavili še do konca leta. V ljubezni se vam bo Še marsikaj razpletlo, ne da bi vi na to vplivali. Potrebni ste sprememb in tega se boste dobro zavedali. Strelec (23.11. - 21.12.) Vedno znova sami sebi otežujete stvari, Cesta, po teri hodite, ima tudi ovinke oziroma bližnjice, ki jih ne izkoristite, ali pa vsaj ne dovolj. Korec tedna vam prinese nekaj lepega. Kozorog (22.12. • 20.1.) čustvena zmeda, ki jo lahko pričakujete v naslednjem tednu, vam bo na koncu koncev še koristila. Poslovno se vam bo dogajalo kot ponavadi - razpeti na več strani in seveda povsod uspešni. Nasvetom prijateljev se raje Izognite. Vodnar (2i;i. -19.2.) Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, ki ga Še dolgo ne boste pozabili. Vse to bo ravno ob pravem Času, saj nujno potrebujete malo pozornosti. Ker je delo na pn/em mestu, vse prevečkrat pozabite na razvedrilo, kar seveda ni prav. Ribi (20.2. - 20.3.) Preteklost in z njo povezani spomini bodo ujeli vašo prihodnost oziroma sedanjost In vaše življenje bo s tem postalo še bolj nemirno, kot je bilo do sedaj. Postavljeni boste pred več odločitev. Naglica - to r^i rešitev, zadevo vam lahko le še poslabša. PETEK 7.10.2005 NAGRADNA KR ZANK/ Viessmann, d.o.o. C. XIV. divizije 116 a 2000 Maribor telefon: 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 h ttp :/ / www. vie ssmann.com Brezpiač. it.: 080 10 11 klz@vlessmann.com kompaktno In kompletno Za Lzžre&ance prispeva nagrade VIcSmaNN 1. nagraďa: kotortiia tortrtca; 2. nagrada: dlgltm: 3. nagrada: malica: Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. fíe$iŤV6 križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z o§tevil6eniii p vpisano v kupon Iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede. 19. oktobra 2005, na Gorenjski glas, Zoisova 1. glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. VITODENS 333 - Najboljše ocene na call črti Prednosti proizvoda: Vitodens 333 • kondenzacijski kotel s firanilnikom tople vode in visokim udobjem tople sanltme vode: kompletno montiran kompaktna izvedba cenovno privlačen Koriščenje kondenzacijske toplote tudi za ogrevanje sanitarne vode v celotnem času ogrevanja zaradi elektronske regulacije ogrevanja Izredno nizke emisije škodljivih snovi s plinskim gorilnikom Matrix compact. Modulna sestava: Kondenzacijski kotel Vitodens 200» z ogrevalno površino Inox-Radíal in plln^im gorilnikom Matrix compact ♦ hranilnik tople vode. prostornina 661 > ploščni prenosnik toplote t integrirana raztezna posoda > tovarniško kompletno izvedeno ocevje Stranski sen/fsnr razmiki niso potrebni, vse komponente so dosegljive s prednje strani Avtomatska prilagoditev vleka dimnih plinov pri zagonu in stal o prilagajanje vremenskih pogojem Vnos kompletne prif»ave možen tudi pred poiaganjem estriha mooiNs 343 é » VIE^MANN-ovI partnerji pri montaži strojnih In plinskih InstalacU BiZJAN Pavel s.p^ Zaplana^ 33a. 1360 Vrliniki. 041/688-211 CEVOS, 6.0J).. Qoi\t9 15.4204 fiolBlIi, 040/295-711 ČEP ON Janez s.p.. ljubljanska cesta 101,1354 Horjil. 041/652-637 ABdovUci I.S.P,. d.0.0.. Bevkova ulica 42.1241 X 01/83W&e7 INŠTALACIJE KRUŠEC Tomaž s.p.. Štula 3.1210 mbl|af»ÍntvM. 01/512-0^2 JEKOV PrářK Jelene s.p.. DnžQoit 62.041/756-959 KOSEC Tomai s.p.. Vaiburga 56a. 1216 SdiMrIIl 041/666-365 MARTINJAK Sofis s.p.. Sre<]nja vas. Goriče 3,4204 fiolalk, 041/634^31 MONTER & 00 d.0.0.. Perovo 12c. 1241 boiDlIi, 040/653^50 OMAN Viktor $.p.. Pod Qozdom 26.4290IM. 041/744-167 PUNISTAL d.d. Industrijska ulica 1.4270 031/32N54 POTOČNIK Ivan s.p., Stirpnik 15. 4227 SUn. 041/630^87 ŠIVfC Zdenko s.p.. Podreber 12.4202 Mairto. 041/707-094 ŠTEe£ Lojze s.p.. Brniška c. 48.1217 041/850-956 TALCOM. đ,o.o.. Oemšapjava 14.4220 iMi» Uk». 041/615421 TRČEK Zdravko ml.. s.p.. Podpeška cesta 104.1351 »ruovlca. 041/622-059 VAVTAH, d.0.0., Biro Ljubfiana. Zvezna ulica 2b, 1ÛÛ0 UiARan, 01/520-7&60 VIST FIA. d.0.0.. je 3a, Rodica. 1230 OoaM. 041/236466 ZA P LOT NIK Anton. Seben^ 26.4294 Mi. 041/703404 Pooblaščeniservlsaril VieSMANtrooreine CFT - CERKOVNIK Frana s.p.. Čadovlje 6.4290 ÏÏW. 041/632-997 CORNER, d.0.0.. Testenovâ 72.1234 «enoei. 031/627493 R£A • Oblak & CO d.n.o., Ljubljanska cesta 45b. 1241 Kmill. 031/312-826 SOKLiC GvkSo s.p.. Prečna 10.4260 BM. 041/79^73 TRČEK Ma/ko s.p.. Podpeška c$sla 104.13S1 Braaflci. 041/63^03 Nagrajenci križanke podjetja Viessmann, objavljene v septembrski številki revije Moja Nagrajenci križanke Monika šport iz Kranja • Športno rekreacijski In beauty center Gorenjska: 1. nagrado - kolesarsko torbico, prejme: Andrej Kenda, Brezovica ^a, 4245 Kropa; Monika Šport i nagrada: darilni bon za fltnes in aerobiko - Miro NikoliČ, Planina 26, Kranj, 2. nagrado - digitron prejme: Janez Benedičlć. Podltibnik 153, 4220 Škofja Loka; 3. nagrado 2. darihl bon vrednosti 10.000 za fjtnes in aerobiko - Sebastian Bauman, Cubčeva 6, Kranj; - majico, pa prejme; Marjan Beton, Rupa 36 B. 4000 Kranj. Nagrade Gorenjskega glasa pa 3. nagrada trimesečna vstopnica za solárii • Stane Klančnik, Sp. Duplje 20a. prejmejo: jože Slapar, Po\\Če 9, 4275 Begunje; Caia Venician, Visoko 119 E, 4212 Visoko In Marjan Majes, Kropa 104, 424^ Kropa. Nagrajencem iskreno čestitamo! N a gra j e nce m čestita m o ! PETEK 7.10.2005 DRUZ/ BN/ KRONIK/ Pevke poleg kariere želijo osvojiti modne smernice damskih ušes. Vse pogosteje krasijo glave režiserjev basebaliske kapice, Triglavski narodni park pa ima znanstveno raziskovalno službo, ki združuje ljudi v naravi. Alenka Brun iTiina Filipoviča. Pri filmu pa so sodelovala tudi nekatera slo- za odprtje nove Osovine, posve- ^vskega narodnega parka, fi- Čene živalim iii vrtu Prireditev nančno pa jih je podprlo Mi- venska imena. Znano nam ob odprtju sta vodila Ana Be* nL«?trstvo za delo» dnjžino in so- Vised uhani, njihov čimbolj zvenita producentka Dunja šlerinTaijiTokuhisa, kista oba daine zadeve. Glavni namen nor izgled in vpadljivost priha- MemerK in direktor fotografije tudi velika ljubitelja živali. Za to popoldnevov je bilo spoznava« jajo zadnje Čase vse bolj doizra- Voi JcmeišiČ, ki se je v Saraje- priložnost so ju spremenili v nje in občudovanje narave Tri za. Modno je praktično vse od vu svetovne premiere filma pri)a2no muco in kužka, ki sta glavskega narodnega parka plute do stekla. V svoji kol^dji udeležil s sinom Umom, slo- se z veseljem slikala v družbi Poleg kolesarjenja oziroma modnili dodatkov pa si je po- venske pa s svojim dekletom, V Jureta Zmeca. zadnje delavnice so udeležene barvane rožice in žive barve o6 nas je v a\iiKoloseja najbolj V sklopu projekta petkovih spoznali še žMjenje v Bohinj omislila Pa ni edina 'out- zbodel 'jaguar' na njegovem popoldnevov je Triglavski na- skem jezeru, posebnosti ras sajderka', ki one ledino med pokrivala Njegova pripadnost rodni paik vabil na čvtrtoletoš- din in živaJj na bar^u Coieljek modnimi oblikovala. Vsaj po- avtomobilski zverini meji na njo delavnico, ki je bila konec ostro zarezanost Vrat-ene naj skuša. Rebeka Dremelj se oboževanje. Zakai? "fag^J^s septembra. Udeležena delav- lepéih doliii v AlpaK Letožnji ukvarja s perilom. Pevka skupi- vozim že osem let le pač avto s nice so s kdesom laziskali do- sklop delavnic je potekal že ne Tabu je tudi znana po svojih karizmo in ko ga voaš, postane lino Radovne od Zgornjih Go- drugo leto in ga želijo v prihod- modnih posebnostih, številne druge nosilke naslovov se pre- tvoj sopotnik- Sicer pa sem ^ vedno rad videl • že ko sem bil rij do jezerca Kreda. Ogledali so nje nadaljevati. si tudi kraáki izvir Upnik, Na Namesto kolesa pa se je dnj izkušajo v oblikovalskih vodah, otrok. Z jaguarjem se je vozil poleonov kamen, izvedeli, kaj »ina Sreda Štaprja. ki ga po V ži'idjenju pač morajo nekaj tudi moj heroj iz stripa Diabo- vse živi v reki ter pokukali v pre- organizaciji razliôiih glasbe- početi- Minuli teden je v slovoïske lik." teklost doline. S kolesai^enjem nih prireditev poznajo pred- Oktobra smo v BTC-ju nale- se je tako zaključil letošnji vsem študentje in Kranjčani, kinematografe prišel film Do- teli na pisano druščino, ki je sklop petkovih delavnic, ki so odločila za sprehod. Ko 'mladi- bro urejeni mrtved, ki je delo spominjala na pustne maske, potekale v organizadji Znan- na' zraste, pa bo tudi kolesarje- režiseria, Sarajevčana, Benja* pa se je izkazalo, da gre samo stveno-raziskovalneslužbeTri- nje prišlo na vrsto. Rožica Alva. / fo»; ai^ boHi Ven jemeršič in njegovo dekle Anka. i poc»; Air» coh Jurij, mucka Ana In kuža Taljlw^v^o^^^AnfCřCtvr Aleksander Suhinin s KoroŽke Bele In Andraž Zorman s Slovenskega javorníka sta spoznavala ekosistem. /Pe^o arti*vTNP Udeleženci delavnice so Kolesarili poddinl Radovne Srečko v prijetni družbi • z Žigom in janjo. t ^oto T.naOou VRTIMO GLOBUS ]odie razjezila stevardese jodle Foster je z novim filmom F ight-plan, ki v ZDA podira rekorde gledanosti, naletela na ostre kritike stevardes. Vloga matere, katere hči izgine na letalu, pri iskanju pa naleti na odpor letalskega osebja, je razjezila ameriške stevarde in stevardese, zato pozivajo k bojkotu filma. Menijo namreč, da fílm popolnoma sprevrača ,,resnico, saj je njihova glavna naloga prav skrb za varnost na letalu. Sindikati zaposlenih v letalskem prevozu trdijo, da film ruši zaupanje, ki mora obstajati med osebjem in potniki, jodie in ostali ustvarjalci filma pa na kritike niso odgovorili. Elizabeth obupava zgublja voljo dc Elizabeth Taylor zaradi bolezni srca enja, večji del dneva prespi in že nekaj Časa ni zapustila svojega doma na Bel Airu. Legendarna igralka je prijatelju potožila, da nima več za kaj živeti In mu s solzami v očeh zaupala, da bi Šla rada v nebesa, kjer ne bo več bolečine in bo spet skupaj s pokojnim možem Richardom Burtonom. 73-letn] hollywoodskt divi očitno tudi nova psička Oaisy ne pomaga, kljub temu, da je zanjo odštela več kot 700.000 tolarjev, saj je v krvnem sorodstvu z maltežanko Sugar^ ki je bila igralkina najboljša prijateljica. Katie je noseča Tom Cruise in Katie Holmes, ki sta aprila letos medijem zaupala, da sta zaljubljena do uŠes, pričakujeta na-raSčaj. Tomova predstavnica za tisk je potrdila, da sta igralca presrečna. otroka se veselita uni družini. 43-letni Tom, ki v javnosti ne skriva navdušenja nad 15 let mlajšo Katie» te dni snema tretji del Misije nemogoče, v kratkem pa načrtuje tud" poroko. Nicolas ima sina Supermana Ameriški igralec Nicolas Cage in dvajset et mlajša natakarica korejskega porekla Alice Kim sta se poroči