•JUTRA
Maribor, sreda 19. septembra 1928
msmmssmm
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Ogiaoe eprejema tod! oglasni
mm ~	"------------* rvk
Poštnina rrffl&nna V aotavfnt
Cena 1 Bfn
Izhaja razun nedelje i
Račun pri poStriaro ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom
redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Napoveduje se inicijativa krone
Četvorna koalicija se umakne neutral-ni viadl?
Vsa naša javnost je te dni nestrpno upirala svoj pogled proti Beogradu, kamor je odšel z Bleda kralj tako nenadoma, da so spravljali njegov odhod v zvezo z znanim odprtim pismom velikega angleškega prijatelja naše države W. Steeda. Vse je pričakovalo, kaj bo na to pismo storil drugi ustavni faktor, vse je pričakovalo kake izjave vsaj iz njegove najožje okolice. Nedeljsko beograjsko »Vreme« je res tudi objavilo vest svojega dopisnika, ki je imel na kolodvoru v Ljubljani razgovor z osebnostjo, ki je zelo biizu dvoru. Ta oseba je na vprašanje, kako je bilo v dvoru sprejeto Steedovo pismo, izjavila, da je kralj z velikim interesom prečital to pismo uglednega prijatelja našega naroda in države, da je popolnoma pojmoval besede iti veliko skrb Steedovo za bodočnost Jugoslavije ter da je razumel korak g. Steeda, da v tako težkem času za naš narod in državo -govori prijateljsko in iskreno: Krona si Je popolnoma svestna težiue dansšnjega položaja in svoje naravnost historične uloge v tem čas«. Zato bo zastavila vso svojo ogromno au-toriteto, da privede do sporazuma vse narodne deie države in usmeri državno življenje v pravcu, ki bo zadovoljil vse dele našega naroda, vse naše pokrajine, in bo s tem osigural sijajno bodočnost jugoslovanske države.
Značilno je, da je ta vest dobro odjeknila v vsej beograjski in ostali javnosti, izvzeinši seveda najožje kroge vla-stodržcev v okviru četvorne koalicije. To je znamenje, da danes tudi že širša javnost v Srbiji uvideva, da je nemogoče vztrajati na dosedajni poti zakrknjenosti in kljubovalnosti nasproti ogromni večini prebivalstva države. Svetozar Pri-bičevič je včeraj popolnoma pravilno povdaril na izjave g. Davidoviča, ki hoče, da bi četvorna koalicija stavila Kmečko-demokratski koaliciji ponudbe za sporazum, da Kmečko-demokratska koa lici ja ne smatra niti Davidoviča niti njegovih tovarišev na desni in levi za merodajne v današnji politični situaciji, da ničesar od njih ne zahteva in ničesar od njih noče sprejpti. Izjavili smo že — povdarja g. Pribičevič — da smatramo, da je situacija samo v rokah krone. Ne more Uiti nikakega izgovora, da ul moment za intervencijo krone, ker je tu pariamentarna večina, katere ml ne priznamo, ker ni Izraz svobodne volje naroda, nego je po Izjavah samega g. Davidoviča ta večina stvorjena »hajdučkim otimanjem slobode narodu«, in ker je ta večina s svojo politiko dovedla do 20. junija, po 20. juniju pa šla preko krvi mučenikov in nadaljevala svoje tako. zvano delo ter se ni ustavila niti pred smrtjo Stjepana Radiča, zato je naša zahteva, jda se najprej provedejo čiste in svobodne volitve, da bosta krona in narod mogla vedeti, kdo predstavlja pravo in nepotvorjeno voljo naroda.
V	zvezi s tem danes zopet vedno jačje prihajajo v javnost vesti o pripravah za spremembo situacije, o neutralni vladi, ki naj izvede volitve in ki bi pripravila tla za bodoče uspešno delo nove narodne skupščine. V beograjskih krogih, ki so posvečeni v intimnosti političnega položaja, se trdi, da se je kralj po svojem povratku v Beograd točno informiral o razvoju položaja v njegovi odsotnosti in da ne gleda z dobro voljo na današnjo si-
Vukičeviceva zvezda na zatonu
POPOLNA IN NEPRIČAKOVANA KAPITULACIJA PRED GLAVNIM ODBOROM. — V ZNAMENJU BLIŽAJOČE SE KRIZE SEDANJEGA REŽIMA IN SISTEMA. - ZA ENOTNOST STRANKE.
BEOGRAD, 19. septembra. Danes se je vršila seja radikalnega klubskega odbora, ki je imela biti začetek definitivnega razčiščevanja v radikalni stranki- Četudi je ta seja končala brez rezultata, pa je vendar zelo značilna za situacijo, ki je nastala v Beogradu in priča, da je nastopila za Vuki-čevič-Koroščev režim zelo kritična doba. Današnja seja, zlasti pa Vukiče-vičev nastop, sta najboljši dokaz, da računajo beograjski krogi s skorajšnjim padcem sedanjega režima in iz-premembo celokupnega sistema v državi.
Seja se je vršila v prostorih radikalnega poslanskega kluba- Od 58 članov odbora je bilo navzočih samo 36. Od članov glavnega odbora se ni udeležil seje nihče.
Takoj po otvoritvi seje je imel Vu-kičevič daljši govor, ki je zelo značilen in pomeni njegovo popolno kapitulacijo pred glavnim odborom,radikalne stranke. Uvodoma je naglasa!, da iioče storiti vse, da ne pride do razce* pa radikalne stranke, ki ima zlasti v sedanjem usodnem in zgodovinskem trenutku izvršiti veliko nalogo. V bližajoči se vladni krizi mora biti stranka močna in enotna.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je Vu-kičevič ob veliki pozornosti in na splošno presenečenje svojih pristašev naglašal, da nima nič proti glavnemu odboru kar je razvidno že z rezoluci-je, ki naglasa sodelovanje z Aco Stanojevičem. Če klubski odbor sklene, da naj se ukine strankin politični sekretariat, ki ga je ustanovil on, nima nič proti temu.
Končno je Vukičevič prečital pismo Ace S t a n o j e v i č a. v katerem sporoča, da pride v Beograd šele 22. septembra.
Vukičevičcv nenavadno pomirljivi govor je napravil zlasti na one. ki so se zadnje čase zelo eksponirali zanj in nastopali proti glavnemu odboru, silno mučen vtis, ker vidijo v tem popoln Vukičevičcv umik in zmago glavnega odbora stranke.
Ta vtis je še poglobil govor poslanca Miše T r i f u n o v i č a, ki je nenavadno ostro napadal Vukičeviča in njegovo politiko, naglašajoč, da je bilo vse dosedanje Vuklčevičcvo delovanje naperjeno proti glavnemu odboru. Vukičevič za svoje postopanje nima nobenega opravičila in tudi ne more več popraviti škode, ki jo je s tem povzročil ndikalni stranki. Njegov današnji nastop. ?e novdarjal Miša Trifunovič, je nač n^jbeljši dokaz, da hoče Vukičevič razčiščenje v radikalni stranki zopet odgodlti in prelo-
žiti na poznejši čas, ko bi bila zanj situacija ugodnejša. Proti temu pa morajo nastopiti vsi pošteni in pravi radikali, ker je treba enkrat za vselej napraviti konec takim osebnim ambicijam ?n političnim pustolovščinam.
Dr. Lazar M a r k o v i č, ki skuša že dalj časa posredovati med Vukiče-vičem in glavnim odborom, je tudi tokrat skušal ublažiti nasprotja med Vukičevičem in glavnim odborom in se je zavzemal za pomirjenje. Naglašal je potrebo kompromisa, češ da bi bil sedaj razcep za stranko usoden-Videč, da v klubskem odboru nima one večine, kakor je upal. je Vukičevič potem preprečil nadaljno razpravo s tem, da je kratkomalo zaključil sejo z izjavo, da se bo nadaljevala dne 22. septembra, ko bo navzoč tudi Aca Stanojevič-
V	vrstah Vukičevičevih pristašev je bila po seji opažali velika poparicnost. Nasprotno pa naglašajo pristaši glavnega odbora, da je potek današnje seje radikalnega klubskega odbora najboljši dokaz, da je Vnkičevičeva zvezda na zatonu in da bo s	Ko-
roščevega režima izghiil ž njim za vedno tudi on s površja.
Beograjski listi o Korošče-uem položaju
BEOGRAD. 19. septembra. Trgovinski minister dr. Spaho je včeraj nepričakovano zagrozil z demisijo, ako se ne u-godi zahtevam muslimanov, nanašajočih se na občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Čeprav do demisije ni prišlo, ker se je Spaho zadovoljil z obljubljenimi koncesijami, pa vendar prevladuje v političnih krogih prepričanje, da je Koroščeva vlada pravzaprav že v krizi. V tem smislu piše tudi ves današnji beograjski tisk, ki je soglasen v sodbi, da Koroščev režim krize, ki je nastala z 20. junijem nikakor ni rešil, temveč jo le še poglobil. »Politika« naglasa, da pomeni včerajšnji nastop dr Spaha pričetek dogodkov, ki bodo morda že v par dneh končali z oficijelno otvoritvijo vladne križe in odstopom celokupne vlade.
morilec Škorjanca pobegnil proti mariboru
ZAGREB, l‘>. septembra. V zvezi s preiskavo umora branjevca Alojza Škorjanca je policija ugotovila, da je usodnega dne ob 9.15 zvečer menjal v trafiki na kolodvoru v Zagrebu neki Slovenec okrvavljen bankovec. Osumljenec je odpotoval potem z vlakom proti Mariboru. Poizvedbe se nadaljujejo sedaj v tej smeri.
tuacijo. Šaj je značilno, da ministrski predsednik dr. Korošec, do danes še ni bil niti sprejet v avdijenco, ampak še hodi vedno poročat samo ministru dvora in komandantu kraljeve garde. Govori se tudi o tem, da bo glavni odbor radikalne stranke tokrat na seji 24. tm. vendarle nastopil odločnejše, da bo izrazil nezaupanje sedanji vladi in s tem presekal situacijo.
Seveda je treba za enkrat vse take vesti, ki se ponavljajo vsak teden najmanj enkrat, sprejemati z veliko rezer-
Strahotne žrtue tornada
NEWYORK, 19. september. Šele sedaj prihajajo podrobnejša poročila o strahovitih posledicah tornada, ki je divjal te dni v zapadnih pokrajinah Amerike- V Palm Beachu se je porušilo sedem 10—12 nadstropnih poslopij in potopile so se vse ladje ameriških milijonarjev, ki so bile zasidrane v ustju reke Halifax- V splošnem ni ostala nepoškodovana niti ena hiša, škoda pa znaša 'več milijonov dolarjev. V Bovtonu so potegnili izpod razvalin porušenega šolskega poslopja 40 otrok V Florid1' je zahteval strahoviti orkan 10 človeških žrtev. okoli 100 oseb pa je bilo težko ranjenih- Gospodarske posledice opustošenj na otoku Portoriku so tako katastrofalne, da je le težko misliti na obnovitev. K sreči so bili večji parniki na odprtem morju še pravočasno obveščeni brezžičnim potom o tornadu in so se tako umaknili iz nevarne cone
Položaj v ponesrečenem ozemlju se je poslabšal še vsled tega, ker je uničen vodovod in so razpoložljive zaloge vode okužene. Oblasti so ukrenile obsežne varnostne odredbe, da zatro kugo in lakoto' Podeželsko prebivalstvo se seli v bližnja mesta, da dobi tamkaj živila. Pričakovati je, da bo proglašeno v ponesrečenem ozemlju obsedno stanje in vsa živila zaplenjena, da se tako prepreči neprestano navijanje cen. Koliko je pravzaprav človeških žrtev, še vedno ni ugotovljeno. Manjše naselbine so mnogo bolj trpele kakor mesta. Naravnost neprecenljiva ie škoda na žetvi.
Po najnovejših poročilih je orkan najbolj divjal na francoskih Antilih. Mesto Pointe a Pifre na otoku Gua-delounu je povodenj popolnoma uničila. Vsa javna poslopja so se porušila. predmestja pa so sploh izginila. Skupno število mrtvih se ceni na 300. Dosrdai so na^li 235 trupel. V devetih drugih krajih je postalo 182 oseb žrtev orkana
vo, zlasti še tudi vesti o postopanju ra-dikalskega glavnega odbora. Eno pa je gotovo. Danes smatra ne samo naša prečanska javnost, kakor je to na sobotnem shodu v Mariboru povdaril gosp. narodni poslanec Košutic, da je situacija edino v kraljevih rokah in da je danes kralj še edina vez med Srbi, Hrvati in Slovenci, danes gleda tudi že velik in najbolši del javnosti v Srbiji in drug. v kralju edino možnost, da reši situacijo in s tem državo. Prepričani smo. da se narod ne bo varal.
Zrtue francoskih maneurou
PARIZ, 1~. septembra. V bližini Con-stantina v’ Alžiriji so se vršili te dni veliki manevri francoskih kolonijalnih čet-Poveljujoči general je izdal v nasprotju z ministrsko odredbo, ki je prepovedala vežbe v najbolj vročih dnevnih urah od 9 dop. do 3. popoldne, ukaz, da čete nikakor ne smejo biti nezaposlene. Posledica tega ukaza je bila, da je pri manevrih 11 vojakov podfeglo solnčaricl.
Težka železniška nesreča
MANILA, 19. septembra. Pri mestu Catuz Negro je skočil vlak s tira. Pri katastrofi je bilo ubitih 16 potnikov, 15 pa jih je bilo težko ranjenih.
Tragična smrt španskega letalca
MADRID, 19. septembra. Popularni španski letalec, major Molas, se je dvignil v Guadalajari z balonom »Hispa-nia«, da potolče svetovni višinski rekord 10.600 m. V nedeljo so našli njegov balon v provinci Murcia. V balonu je ležalo truplo Mojasa, ki se je najbrže zadušil.
NEWYORK, 19. septembra. Parnik »Manasoo«, ki je prevažal potnike in blago, se je v jezeru Huron potopil s posadko 17 ljudi in 4 potniki.
S«.'ar i.
Ob desetletnici velikega junaštva
SREČNO SO UMRLI, KER NISO VEDELI, KAKO JIH BODO SLAVILI.
Maribor, 19. sept.
Slavi se desetletnica velikega junaškega dela — proboja solunske fronte, ali prehoda preko južno-srbsko gora, ka tere so držali Bolgarci, Nemci in Avstrijci.
Napad je bil razdeljen in izveden ta-, ko-le: I. srbska armija z drinsko, du-navsko in moravsko divizijo na fronto Lešnica—Soko, II. srbska armija s šu-madijsko, jugoslovansko, timočko in 17. in 122. francosko divizijo na fronto Soko—Sušica, angleško-grška vojska na vardarsko in franoosko-italijanska vojska na bitoljsko fronto. Druga dva dela sta bila — kakor se pravi vojaški — radi linije, najtežji je bil drugi in če bi tu odreklo, bi bil ves poskus ponesrečen.
*
Pozabljivost je spremljevalka vsake proslave — tudi onih, ki se vršijo takoj po delu, kaj šele pri onih po desetih letih. Slavo si kaj radi prilastijo tudi nevredni, ko pri proslavah silijo v ospredje. To, kar lahko zadene in kvari vsako proslavo, je prišlo sedaj pri nas do posebno mučnega izraza po zaslugi režima. Svoje hegemonistične narave režim tudi sedaj ni mogel prikriti. Vse osnutke, ki so jih izdelali za proslavo pravi soudeleženci proboja, domači in zavezniški, je zavrgel ter prevzel vse v svoje roke. V prvih proslavnih vrstah so ljudje, ki niso samo živi in zdravi, temveč celo bogati izšli iz dobe žrtev in krutega trpljenja. V ospredju so celo ljudje, katerim se že 15 let očita, da so delali sijajne kupčije na račun izmučenega srb skega naroda. Nerešene so še vedno zlo činske afere sleparskih liferacij za vojsko, nabave pokvarjene hrane, čevljev s papirnatimi podplati itd. V proslavnih odborih so ljudje, ki so se iz Krfe' ifl, Soluna vozili v francoska letovišča tia ta način, da so na zavezniških ladjah zasedli mesta, namenjena srbskemu vojaku, ki je hiral in umiral pod šotorjem ali v mizerni baraki.
*
Od sobote že prinašajo beograjski listi dolge opise iz junaških dni pred desetimi leti. Pri lepih besedah na narod in vojsko, pri poveličevanju junaških
žrtev in pri vsem, kar je v duhu junaške proslave, se pa s težkimi in bridkimi občutki sprejemajo marsikatere niz ke geste režimovcev. Udeležba jugoslovanskih dobrovoljcev — nacijonalnih revolucionarjev se skuša ne samo znižati na minimum, marveč celo prikriti in zatajiti. To je že stara metoda gotovih beo grajskih politikov in krogov, a tako očitna in cinična še ni bila nikdar.
Zakaj je sedaj? — Odgovora ni treba dosti iskati. Popolnoma jasno se izraža iz današnjega političnega položaja.
Beograd s svojo hegemonistično družbo je dolga leta varal prečansko srbstvo in tudi jugoslovanske nacijonaliste je hotel z obljubami uvesti v svojo službo. Vsem je prisodil ulogo žandarja nad narodom, ki išče pota iz nezaslužene bede in krivice. Prečanski Srb pa noče biti žandar nad Hrvatom in nacijonalno najčistejši možje so se združili v borbi za svobodo, pravico in enakopravnost proti družbi, ki smatra narod in državo za svojo domeno, ali z drugimi besedami, ki priznava državo le pod pogojem, da sama v njej gospodari po svoji volji. Kdor take koncepcije ne mara, ni deležen pri vseh svojih zaslugah nobene ga priznanja od današnjega režima.
‘ *
Ob smrti na bojišču ni nobene sebičnosti, niti trohice vsega tega, kar vodi človeka skozi življenje z merilom lastnega »jaz«. Niti eden od izkrvavelih Sr bov, Hrvatov in Slovencev ni mislil na današnje proslave. V največjem trpljenju, v največjih svojih mukah so vsi mislili na skupnost, na svoje potomstvo, naj bi bilo njemu dobro, naj bi imelo mir in v prvi vrsti — naj bi mu bila pravica in svoboda.
Upirli so in umolknili. Kaj bi bilo, če bi danes govorili. Do zmagovitega prodora pred desetimi leti je bilo mrtvih 1,500.000. Ali ni umestno vprašanje, ko liko od teh, če bi bili Še živi, bi dal danes režim gospoda dr. Korošca pod ■ obznano?
*
Mnogo je danes vnetih za proslave edino radi tega, ker so preko in po — mrličih prišli do ministrskih stolov.
Mariborski	in
Zbori KDK v mariborski oblasti
V nedeljo 23. septembra se bosta vršila velika okrajna zbora KDK: ob pol 9. dopoldne za kozjanski okraj v Kozjem
v	prostorih gostilne Kuželj, ob 3, popoldne za šmarski okraj v Mestinju pri Smehu.
V nedeljo 30. septembra bo v Slo-venjgradcu ob 10. dopolne v dvorani hotela Goli velik okrajni zbor KDK za slovenjgraški okraj, popoldne ob 2. pa v Mislinju pri g. Iršiču okrožni zbor.
Na vseh teh zborih bosta govorila narodna poslanca dr. Kramer in Pucelj.
V nedeljo 14. oktobra velik manifesta-cljski tabor KDK v Žalcu; govorila bosta oba predsednika KDK gg. PribJčevič in dr. Maček ter razni drudi narodni poslanci iz vse države.
Prvi jetnik po novem tiskovnem zakonu.
Urednika »Volksstimme« g. Eržena so včeraj odvedli v sodnijski zapor, da obsedi enomesečno kazen. Obvestilo, da mora nastopiti kazen v roku dveh dni, so mu dostavili v pondeljek zjutraj in je čudno, da so prišli že dan pred tem rokom ponj. Za nastop kazni se daje navadno rok 8 dni. Erženova »custodia honeste« je v celici št. 18 v I. nadstropju. Istočasno bi moral nastopiti 10 dnevni zapor tudi urednik »Slovenskega Gospodarja« g. Januš Goleč, a je šel ravno te dni nekam na dopust.
Službo dobč » IPotom borze dela: brusač za brušenje listov pri žagi pri nekem lesnem podjetja ,v Dravski dolini, dober sodar in ključavničar. Reflektanti naj se takoj javijo-
Prošnje za stanovanja.
Iz prošenj za stanovanje, ki jih pre^ jema mestna občina mariborska nepre stano, je razvidno, da mnogo stanovanj' ski najemniki ne vedo, da mestna občina ne razpolaga s stanovanji v zasebnih hišah. Interesenti se radi tega opoznr jajo, da po novem zakonu o stanovanjih z dne 30. aprila razpolagajo hišni,gospodarji s svojimi izpraznjenimi stanovanji sami, radi česar naj se obračajo radi stanovanj neposredno na nje. V mestnih občinskih hišah sedaj ni na razpolago nobenega praznega stanovanja, v mest nih zasilnih stanovanjih pa se morejo upoštevati samo prošnje deložirancev, opremljene s potrebnimi sodnijskimi li stinami. Glede na pomanjkanje stanovanj se stanovanjski najemniki obenem opo-zarjajo, da so pred sklepanjem poravnav Pred sodiščem previdni.
Prošnje mestnih ubožcev za podporo.
Mestni ubožci, ki prosijo za podporo, se opozarjajo, da se morajo osebno zglasiti pri okrajnih ubožnih predstojnikih (I. okraj g. Ivan Pelikan, II. okraj g. An-tom Stepic, III. okraj g. Vid Murko, IV okraj g. Matko Seršen, V. okraj g. Alojzij Černovšek) ali pa v mestnem socijal-
no-političnem uradu, Rotovški trg št. 9, kjer se izpolnijo posebne vprašalne Pole in se točno ugotovi njihovo dejansko stanje. To pa ne velja za one ubož-ce, ki ne morejo hoditi, oziroma so na' vezani na posteljo, za katere zadošča prijava potom sorodnikov ali znancev. Druge prošnje, kakoršne se v zadnjem času vlagajo s pomočjo tretjih oseb, brez potrebnih podatkov, se ne bodo .upoštevale.
MaHfflBBaMaiiiBMi« s=a—a—
Dr. Janko Bezjak — zadet od kapi.
Znanega šolnika, šolskega svetnika in ravnatelja v pokoju, je včeraj okrog 6. zvečer pred poslopjem okrožnega sodišča zadel mrtvoud. Rešilni oddelek, ki je bil na telefonski poziv takoj na mestu nesreče, je 651etnega g. ravnatelja odpremil na njegovo stanovanje v Tattenbachovi ulici 27 v domače leče-nje. Zaslužnemu pisatelju šolskih knjig in vzornemu pedagogu želimo skorajšnje okrevanje..
Dobrovoljci!
V Mariboru se bo vršil v nedeljo, 30. septembra ob 10. dop. v Narodnem domu ustanovni občni zbor dobrovoljske organizacije za mariborsko oblast. Vabimo vse dobrovoljce, da se ga udeleže. — Klub dobrovoljcev v Mariboru.
Smrtna nesreča.
Dne 12. trn. je umrl v bolnici v avstrij ski Radgoni znani trgovec Janez Rogan iz Večeslavcev. Dne 7. tm. se je odpeljal z doma s kolesom proti Domajincem. Med potjo je po nesreči padel s kolesa in se udaril v trebuh tako močno, da je obležal na tleh in so ga morali prepeljati v bolnico v Radgono, kjer je poškodbam podlegel. Prepeljali so ga v domači kraj, kjer so ga položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru!
Kotanje z lužami na cestah,
ki so nastale vsled vedno bolj naraščajočega avtomobilskega promeja, so prava nadloga za pasante. Cele kepe blata ,ti letijo od avtomobilskih koles v obraz in si še vesel, če te drveči avtomobil »samo« poškropi od pet do temena.
Koncert. Rupel.
Opozarjamo ponovno na koncert domačega umeinHca, ki se bo vršil jutri, četrtek, v veliki kazinski dvorani. Bogat spored "Vsebuje -zastopnike iz svetovne violinske literature kakor tudi domačega skladatelja Kogoja. Obeta se nam torej lep utrietniški jižitek in priporoča se kar hajobiinejši poset.
Drava naplavila truplo mlade Slovenke.
V Varaždinu je v nedeljo naplavila Drava nedaleč od mosta truplo neznane ženske. Komisija je ugotovila, da je morala, biti utopljenka v vodi 3—4 dni. Na sebi je imela kratke^kopalne hlače, visoka je 1 m 80 cm, zdravih zob, lepega okroglega obraza, dolgih las, stara 15--19 let. Z vso gotovostjo se domneva, da je utopljenka rodom iz Slovenije. Vsled deževja je Drava zelo narasla in je prišlo ravno radi tega truplo tako naglo do Varaždina. Identiteta utopljenke pa še ni dognana.
Otrok pod tujimi imen!.
Da se zreli in premeteni pustolovci in zločinci poslužujejo tujih imen, je običajna stvar, redko je pa kaj takega pri otrocih. Policija in tudi sodnija se bavi z dečkom, ki šteje komaj 10 let, a je uganjal že marsikaj pod — štirimi tujimi imeni. Dom nesrečnega otroka je v pravem pomenu besede — na dnu. V kleti stanujejo: mož, žena in kopica otrok, katerih mož že davno ne more več razločevati, ali so od prve ali druge žene, ali nezakonski njegovi ali pa ženini. Nekaj se jih je že razkropilo po svetu, drugi pa čakajo, da bodo godni za beg iz pravega pekla. Desetletni dečko se je pod krivim imenom že marsikje potikal.
Drava izročila svojo žrtev.
Včeraj popoldne je izplavila Drava pri Sv. Marku nižje Ptuja truplo 121etnega Srečka Omana, ki je utonil v Mariboru že na praznik dne 15. avgusta. Ker ni bilo prič njegove smrtne nesreče, se je dolgo sumilo, da je postal žrtev kake ga zločina. Nesrečnega dečka bodo po kopali jutri popoldne na ptujskem okoliškem pokopališču.
Mariborski gledališki abonma.
Priglasi se sprejemajo do sobote, 22. septembra. Abonma je cenejši kot lani in se lahko plača v osmih mesečnih obrokih. Rcflektantom se priporoča v njihovem lastnem interesu, da se pri-glase čimpreje, ker bodo dobili na ta način prostore, katere si žele.
Šolske knjige in šolske potrebščine v bogati izbiri in po zelo ugodnih cenah se dobijo v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandro-
vi	cesti št. 13.
Na zavodu »Vesna« v Mariboru se otvorijo 1. oktobra kuharski tečaji za meščansko kuhinjo. Pojasnila daje ravnateljstvo zavoda dnevno od 10.—12 ure	1757
Kaj nam prinaša jesen?
Himna na dobro mamico jesen.
Na obraze vedno dobro razpoloženih Mariborčanov je zadnje dni legla nekam čudno tmurna megla. Vsi se drže resno, a rekel bi brez olepšanja kar naravnost: čislo. Vspričo teh čemernih obrazov je pač pravično in hvalevredno, da seže-mo po umetnem sredstvu v svrho razvedrila teh žalostnih, obupnih lic; kajti žalost je nalezljiva in kam bi prišli s svojimi mefistovskimi grimasami, ki prav nič ne spremenijo krutega stanja stvari? Takale godrnjanja so se slišala izpod »marel«, v vežah, v natrpanih avtobusih in zakajenih vinskih kleteh:
»Ob petih je že tema ... Blato do glež njev.. Prokleti avtomobili!.. Sukenj in čevelj bo treba; kje vzeti denar?... Kriza... Povsod puščoba... Nič nimamo od življenja ...« itd. itd.
Vspričo tako kritičnega mišljenja in razpoloženja naše »purgarije« bi bil pač neodpustljiv smrtni greh, ako ne bi segli po nujni potrebni tolažbi in predočili vsem prizadetim vse dobrine, katere nam prinaša blatna in mokra toliko okle-vetana jesen.
Čujte, vi obupanci nad modrim stvarstvom božjim in si zapišite na dno svojih godrnjajočih src!
Jesen, kakor se nam je po vseh predpisih dostojno predstavila, nam prinaša osajene peči, ki nočejo goreti; avtomobile, ošabnejše kot poleti; meglo, ki zastira tvoj pogled v grešni svet; sočna jabolka in novo vino, zelje, repo in koruzo fino; na vrtovih zadnje rože in cvetače, — penzijonirane kopalne hlače; med možmi bodočnosti proroke, v damskem svetu kritizirajo poroke in zaroke ob mizah, polnih kave, čaja, da pred prstanom te strah navdaja; veselje lovcem, zajcem strah, — včasih pa narobe:	gonjačem lovskim šibre na
bedrah...
Ljubezen novo, (morda prvo?) — dobra ti jesen prinaša.. Kri ti nadomešča drvo; — plamteč pogled gorečo peč prekaša... — Oglašajo se ti tatovi src, prenesti moraš mnogo brc in tepsti tvoje »zlate« kavalirje, ki ob dežju kradejo krompirje... Jesenska je ljubezen brez besed, — vsak zaljubljenec je paten tirani poet — in četudi on posluha nima, ob mrtvem glasovirju važno kima, pošilja v meglo svoje serenade in ruši src dekliških barikade... Velo listje v blato pada, v jesenskem fantu vstaja nova nada. — V vlažnem mraku kino in teater, opereta; v vinski kleti »kvargel«, cviček — Zeta. — Nahod, kašelj, kihec in angina — tud’ jesenska je dobrina. Sestre, bratje! Veselice so jeseni, norec tisti, ki zanje se nič ne zmeni; gaj preš. mentani denar ni poglavitna stvar...Na zimske hlače pridejo zaplate in če jesenskih niso sukenj molji snedli, lahko priti bo iz te zagate... Muhe in stenice so se zatopile v dolge sanje, smejo se »Flitu«, »Zacherlinu«, ofenzivi nanje... Zato pa goske, piške in purani — so prišli na vrsto, da v usodo svojo vdani zlezejo v trebuha krsto... Vsega, vsega dala nam jesen bo radodarna. Po blatu, lužah šepajoča darove in veselje nosi, — tolažbo žalostnim šepetajoča še zadnje barve na poljane trosi in samo daje, nič ne prosi... Lepa res, jesenskega je dneva zarja, četudi v megli na stmišča slana pada in četudi v žepu ni denarja, podle-sek cvete v naših srcih: Nada ...
Eto, bratje in sestre v Kristu Gospodu, tako je z mislijo toliko oklevetane jeseni. Kogar koli lomi jeza na drobni dež, preluknjane podplate, ošabne avtomobile, preklicane krojaške račune in na pokvarjeni nogobrc, naj prečita to himno na dobro mamico jesen in toplo mu bo pri srcu, kakor da čuje sferni spev objema ljubice svojega srca. Nič namreč ne pomaga kremžiti svoj lepi obraz in skruniti ustna, s kletvicami proti dežju in blatu ali pa celo proti praautorju teh dobrot; kajti star rek, (po tradiciji naših prapradedov do danes že neokrnjen) je: »Vse dobro pride od neba...«
Radoveden sem, ali bo kdo za to iskre no tolažbo vsem, zaradi jesenskega vremena žalostnim hvaležen. Satyrus _
Saj gre, če se le hoče...
Predvčerajšnim smo na prošnjo občinstva omenili preperelo ograjo pri postajališču avtobusov na Glavnem trgu, danes Pa so že navozili materijala za novo, sicer leseno, a močno ograjo.
V *,L a r 11; o r u, ene 19. IX. 19^3.
Mariborski V F C c H N I K Jutra
Slian 5.
V polme soremenjenl priimki
HAVELOK, GROG, MANSARDA IN DRUGE VSAKDANJOSTI. - KAKO SO
DOBILE SVOJA IMENA?
Zgovoren dokaz velikega pomena posameznikov v skupnosti, v družbi in v življenju so pojmi, ki so nastali iz imen in priimkov.
V	splošno znane in uporabljive pojme so se spremenila zlasti imena mož, ki so kaj važnega iznašli. Tako so v tehniki in fiziki imena iznajditeljev: Ampere, Volt, Ohm ostala za strokovne izraze in pojme, ki jih rabijo tudi oni, ki le malo ali celo ničesar ne vedo o nastanku ali izvoru. Podobno je v meteorologiji, ki računa s stopnjami Celzija, Reaumur-ja in Fahren-heit-a.
Za te primere pojmov, ki so nastali iz priimkov, se dobi razlaga v šolah, je pa mnogo pojmov, ki so nastali na isti način, .a je potrebna posebna naobrazba in raziskovanje za ugotovitev izvora. Tako n. pr. rabi ves svet besedo bojkot, vedo pa le nekateri, da je začetnik tega pojma Anglež Charles Cunningham Boy-kott, ki je bil nekdaj veleposestniški u* pravitelj na Irskem v grofiji Mayo. Mož se je domačinom tako zameril, da so prekinili z njim vse zveze; nobeden ni hotel z njim trgovati, od njega kupovati ali mu kaj prodati, pred njim so se zapirala vsa vrata in tako se je največje in najstrožje izobčenje označilo z besedo — bojkot. Mož je moral I. 1879 Irsko zapustiti.
Bolj znano je to, da izhaja beseda linčanje od občinskega sodnika Johna Lyn-cha, ki je v 17. stoletju v Severni Karolini v Ameriki dovoljeval množici, da je sama sodila in »justificirala« zločinov o-sumljene zamorce. Francoski način justi-fikacije pa ima svoje ime od zdravnika Jožefa Ignaca Guillotin, ki je 1. 1791 pred lagal konventu, naj mori ljudi rajši s strojem kot pa s sekiro, da se ne bodo toliko mučili.
Splošno je znana beseda »talmi« — t^lmi — zlato, talmi — inteligenca itd.,
malokaterim je pa znano, da je to besedo zapustil svetu sleparski pariški tovarnar Talmi, ki je z veliko reklamo prodajal slabe ure za dobre.
Strup v tobaku ima svoje ime od francoskega zdravnika Nicot-a iz 16. stoletja. Pastile so iznajdba italijanskega kondi-torja Pastilla, ki je Mariji Medici, soprogi Henrika IV. pripravljal sladkarije in zdravila.
P"1 svetu se pije mnogo groga, začetnik te pijače je pa popolnoma pozabljen. To je bil angleški admiral Grog, ki je hotel svoje mornarje na ta način odvaditi pijančevanja, da je rum mešal z vodo.
Havelok je sicer starinsko, a vendar še dovolj znano oblačilo. To modo in ime je pa uvedel angleški general sir Henry Havelock. Prijateljica Ludvika XV. Pom-padour je pa zapustila poznim potomkam ročno torbico.
Zanimiv je izvor besede silhueta. Francoski kralj Ludvik XV. je imel zelo varčnega finančnega ministra, ki pa na razkošnem dvoru ni mogel uvesti varčevanja. Ker se je razsipalo na vrhu državne uprave, je bilo tudi v splošnem v Franciji štedenje le na papirju, v brezuspešnih naredbah finančnega ministra, samo obris in senca. Ministrovo ime je bilo Etienne de Silhouette.
Mansarde so dobile iiiie od francoskega stavbenika Mansard-a, gobelini pa od pariškega tkalca preprog Gobelin-a. Karftenita podlaga cest se imenuje makadam ali ceste se makadominizirajo. Ime je zapustil angleški graditelj cest John Mac Adam.
Tako bi se še v drugih strokah našlo vse polno pojmov, id se nanašajo na o-sebnosti, ki so svojemu udejstvovanju zapustile svoje ime, Četudi so svetu prišle iz spomina.
f t
GAK—RAPID
V	nedeljo se predstavi v Mariboru odlična enajstorica Grazer Atletik Kluba, ki jo je povahil na svoje igrišče SK Ra-pid. Graški gostje so moštvo solidne tradicije in spadajo med najmočnejše klube avstrijske Štajerske. Trenutno so v izredno dobri formi, saj so odpravili preteklo nedeljo svojega najhujšega rivala — SK Sturma — v prvenstvenem boju v razmerju 3:1!
Kot predtekmo odigrata prvenstveno igro rezervi Maribora in Rapida. Rapi-dova rezerva je v nedeljo pokazala, da je v dobri formi, saj je gladko porazila kombinirano moštvo Svobode 5:0. Rezerva »Maribora« se bo morala pošteno potruditi, ako noče izgubiti dveh dragocenih točk.
Dopoldne ob 9. se srečata v prijateljski igri II. mlad. »Maribora« in mladina Svobode v Ljudskem vrtu.
MOLNP — službeno.
V	nedeljo se bodo vršile naslednje tekme: ob 9. na igrišču ISSK Maribora prijateljska II. mladina ISSK Maribora —mladina SK Svobode; ob 14. na igrišču SK Rapida prvenstvena rez. ISSK Maribor— rez. SK Rapid; ob 16. isto-tam prijateljska mednarodna GAK (Gradec)—SK Rapid. — Službujoči odborniki: dopoldne g. Ilovar, ki skrbi tudi za blagajno, popoldan gg. Kurnik in Nerat.
ISSK Maribor—nogomet.
Jutri v četrtek ob 18.30 obvezen sestanek vseh igralcev na igrišču. — Načelnik.
^	Občni zbor JNS
se bo vršil letos v nedeljo 21. oktobra.
Nogometnih sodnikov Imamo na teritoriju JNS 214. To so vsi izprašani seveda. Po razredih so takole razdeljeni: prvorazrednih je 55, drugorazrednih 59 in tretjerazrednih 49. Ostali so začasni sodniki. Najjačja je beograjska sekcija, sledi ji zagrebška, za tem Subotica, Sarajevo, Ljubljana, Osjek in Split«
Tekme za pokal JNS so odgodene!
Predvčerajšnja seja JNS se je pečala s predlogom zagrebške podzveze, naj se odgodijo tekme za zlati pokal JNS. Spočetka so nameravali odgoditi le tekmo Zagreb—Split, toda prevladalo je mišljenje, da je splošni interes za ta pokalna tekmovanja minimalen ne le v Zagrebu, ampak tudi v ostalih športnih cen trih. Radi tega je bilo sklenjeno, da se odgodijo vse pokalne tekme. Sklep JNS se glasi: »Na nedoločen čas se odgodijo razpisane tekme za zlati pokal JNS iz razloga, ker so te tekme spojene z veli kimi izdatki in radi slabega zanimanja ni zasigurano pokritje teh stroškov.« — Ta ko torej v nedeljo ne bo treba v Suboti co naši reprezentanci.
Občutno izgubo je utrpel naš SK Železničar z odhodom dvojice svojih dobrih nogometašev iz Maribora. Igralca Konrad in Ronjak sta odšla v službo k mornarici.
Sokolstvo
Starejše članice pričnejo
s telovadbo 21. tm. Redna telovadba se bo vršila vsak torek in petek od 19. do 20. ure v telovadnici na Zrinjskega trgu. Razpored o telovadbi vseh ostalih oddel kov izzide v prihodnjih dneh.
M
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Cirkuška.
Na sporedu cirkusa je tudi senzacijo nalna točka: psiček, ki zna čitati. Pr: večerni predstavi pričakujejo tisoči gledalcev z izredno napetostjo tega fenomena. Končno privedejo psička in mu pomolijo novine pred oči. Živalica buli v papir, in ne da glasu od sebe. Občinstvo je nervozno in prične kričati: »Pes naj že ekrat čita!« Krotilec napravi z roko važno gesto, naj ljudje utihnejo, nakar jim mirno odgovori:	»Ljudje	božji,	saj
psiček vendar čita, samo govoriti ne zna...!«
Pri hipnotizerju.
— Sedaj ga bom uspaval in dosegel, da zgubi spomin.
— Nikar ne počenjajte slabih vicev; ravnokar sem mu posodil sto dinarjev 1
Znanost in zakonske zueze
Urad za socialno higijeno v Washing-tonu je stavil čudna vprašanja učenemu svetu in sedaj hoče izdati rezultate svojega raziskavanja na področju ljubezenske in zakonske morale. Anketa je trajala štiri leta ter se ni izvedla samo s vprašalnimi polami temveč tudi z zasliševanjem mnogih ljudi. Ko so izprašali 100.000 oseb, so bili izbrani iz vsakega sloja posamezni zastopniki in tako je prišlo na ožje zaslišanje 200 oseb — 100 moških in 100 žensk. Vsakdo od teh 200 je dobil 40 vprašalnih pol, vsako, od katerih je imela vsaka 10 vprašanj po raznih okolnostih iz ljubavnega življenja. Posebno važno je bilo vprašanje: Koliko ste bili stari ob prvi ljubezenski zgradbi? Na vprašanje po številu pravih ljubezenskih doživljajev so odgovorile tri ženske, da sploh ne občutijo ljubezni, četudi so omožene in ena od njih celo že drugič. Ostalih 97 žen je imelo v skupnem številu 677 ljubezenskih afer, sto moških pa 680. Možje so priznali 29, žene pa 41 za-konoloinstev. Pri tem je zatrjevalo 9 mož in 11 žen, da so srečni tudi v zakonu, ali da uživajo dvojno: zakonsko in izvenza-konsko ljubezen. Popolno zakonsko zvestobo je zatrdilo 70 moških in 59 žensk. Ta zvestoba pa prinaša srečo samo 42 možem jn 34 ženam. Od 1358 ljubezenskih odnošajev je bilo 310 zakonskih zvez, vse drugo je pa šlo narazen ali je pa ostalo v ljubezni tudi brez zakona, ki je bil preprečen po večini radi gmotnih razmer ali radi sorodnikov. Svoje
tako pridobljene vsestranske podatke in zaključke je urad za socialno higijeno prepustil parlamentu za podlago pri sklepanju novih socialnih zakonov.
Starost ptičeu
Pri ptičih je težko dognati, ali so že zelo stari ali pa še razmeroma mladi. Razcefrane peroti, skrivljen kljun in polomljeni kremplji nikakor niso starostni pojavi, temveč bolj znaki bolezni. O dejanski starosti ptičev so bili dognani sledeči rezultati: neki slavček je dosegel 15 let, drozg 17, lišček 23, poljski škrjan-ček 27, vrana 50 let. Neki star papagaj je dosegel 52, sova celo 68 let. Od vodnih ptičev je dosegla čaplja 60, labud 62, neka gos pa celo 80 let. Ptice, ki žive v svobodi, pa seveda ne dosežejo niti te starosti. Boj za obstanek namreč tudi njim močno greni življenje in jih prezgodaj uniči.
Tragična.
— Ste-li že čuli, da se je obesil za Tremi ribniki krojač Škarja?
— Poglejte, to je še edino sredstvo, da pride pri nas pošten in marljiv obrtnik na zeleno vejo!
Za rojstni dan.
— No, kako je kaj bilo za Tvoj rojstni dan?
Moj mož me je tokrat resnično presenetil !
— Tako? S čim pa?. — je ušlo prijateljici. ,
Sfraa'1,
VMarib'orit, Hne T9. TX. '192$
Edgar VVallace:
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
»Poidite malo navzgor po cesti, jaz se bom. pa s kapetanom Gordonom razgovoril,« je dejal šoferju. Potem je pripovedoval in Gordon je poslušal v začudenju in dvomih.
»Tako,« je dejal Elk, »sedaj je poti še za kakih pet minut, če se prav spominjam. Dolgo že nisem bil tu pri dirkah.«
Stala sta pred vhodom »Sedmerih stolpov«. Med visokimi živimi mejami se je vila z belim peskom posuta pot proti palači, pred katero je stalo nekaj košatih jelk.
»To je hiša!« je vzkliknil Elk z občudovanjem.
Široka okna so bila razsvetljena, zastori pa spuščeni. Elk je navlekel debele gumijeve podplate preko svojega obuvala tr dal enak par tudi Dicku. Potem je šel z električno svetilko v roki previdno po vrtni poti, ki je bila sporedna s poslopjem. Naenkrat je obstal.
»Stopite preko,« je zašepetal.
In Dick je opazil črno žico, ki se je vila preko pota, ter oprezno prekoračil to oviro. Ko je napravil nekoliko korakov, je Elk zopet postal ter z lučjo pokazal novo žico, ki je bila tako tanka, da se je komaj videla. Elk je vsako ped poti skrbno preiskal in tako sta rabila pol ure, da sta prehodila ono malo metrov do oken.
Noč je bila topla in okno je bilo napol odprto. Elk se je splazil bližje. Njegovi prsti so tipali po podboju, da izsledijo alarmni zvonec. Ko ga je odkril, je prerezal niti in zastor nekoliko odgrnil.
Videl je veliko, razkošno opremljeno sobo. Ob velikem kaminu obdanem s cvetjem, sta sedela pri majhni mizici dva moža. Prvi je bil Balder.
Brez dvoma je bil to Balder in izgle-dal je nenavadno dobro. Njegov rdeč nos ni bil več rdeč. Njegovo neobrito lice ni bilo več bodeče. Nosil je frak in med zobmi je stiskal, — Balder, kateremu je Elk tuintam daroval kako nedeljsko cigareto, — dolgo dragoceno smotko. Dick je vse to videl preko Elkovih ramen in slišal detektivovo naglo in jezno dihanje. Potem komaj je opazil Dick drugega moža. Bil je gospod Maitland, Maitland si je z rokami podpiral glavo, Balder ga je pa gledal s ciničnim smehom. Ni bilo mogoče razumeti, kaj sta govorila, očividno se je pa Maitlandu nekaj očita.r,.
čez nekai časa se je stari mož vzravnal in začel govoriti. Slišalo se je mrmra-
nje njegovega surovega in ra^u/^utga glasu, razumela se pa ni niti beseda. Potem sta videla, kako je Maitland skrčil pest in jo grozeče dvignil proti smehljajočemu možu, ki ga je popolnoma ravnodušno in hladno opazoval. Po tej grozeči gesti se je stari mož obrnil in izginil skozi vrata.
Minuto pozneje je prišel iz hiše. Ni pa prišel skozi glavni vhod, kakor sta oba pričakovala, ampak po majhni poti onstran grmovja, odkoder se je v‘de! blesk elekričnih svetilk.
Ko je bil Balder v sobi Mm, je pozvonil.
Došlec je vzbudil Dickovo pozornost v najvišji meri. Nosil je navadno služabniško livrejo, temne hlače in progast telovnik. Iz načina njegovega vedenja je pa bilo rahko razvidno, da nikakor ni bil navaden lakaj. Bil je velik, močan mož. katerega kretnje so bile počasne in čudno premišljene. Ko je Balder nekaj ukazal, je služabnik prikimal, vzel laso in odšel z njo z istimi slovesnimi koraki, s katerimi je vstopil.
Dicka je spreletelo in zašepetal je eno edino besedo na uho detektiva: »Slepi*
Elk je prikimal.
Zopet so se odprla vrata in tokrat so vstopili trije lakaji, ki so nesli očividno težko, z belim prtom pogrnjeno mizo.
Gordon je najprej mislil, da se bo vsdaj serviralo Balderju kosilo. Potem le uganil resnico. Nad kaminom je visela na eni sami žici velika električna svetilka! Eden od lakajev je stopil na' stoV odvil svetilko in sklopil tok, ki je bif4z žico zvezan z mizo.
»Sami slepci!« je dejal Elk Cepetaje.
Služabniki so šli ven in Bal/dej je za njimi zaklenil vrata. Ko je njima še obra* čal hrbet, je stopil Elk z eno nogo Ha zid, odgrnil zavese in skočil v sobo. Ob tem ropotu se je Balder obrnil.
»Dober večer, Balder!« je dejal Elk sladko. »Prišel sem k Vam, da Vam povem, da ste radi Vaših velikih zasiug imenovani sergeantom. To ie v zahvalo za usluge, ki ste jih storili državi z zastrupi jenjem žabe Milisa, z osvoboditvijo žabe Hagena in z razdejanjem moje pisarne«.
Mož še vedno ni črnil besede in je stal kakor ukopan. Dolgocevni brovning v Elkovi roki je namreč meril na zadnji gumb njegovega elegantnega telovnika.
»In sedaj,« je dejal Elk in zvenelo je to nalik slavospevu, »sedaj boste napravili z menoj majhen, lep sprehod, kajti resnično —■ potrebna si mi — številka sedem! «
»Ali mislite, da se niste zmotili?« je spregovoril Balder s tako tujim glasom, da je bil celo Elk za trenutek presenečen.
    mini ■■■e
Šolske knjige
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER
Sol. potrebščine dobite
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C13
»Ne, nisem se zmotil. Zmotim se ie, če me kdo vpraša, koliko žen je imel Henrik VIII. in kedaj se je z njimi ženil«.
Elk se je pomaknil bližje in cev svojega revolverja je jetnika pritisnil na trebuh. »Tako. sedaj pa hodite dobri, ste-gnit^ roke in obrnite se,« ? dejal.
Balder ie ubogal. Elk ga je uklenil. Hitro in močno mu je spel roke na hrbtu.
»To je neprijetno,« je rekel Balder. »Ali delate vedno'take napake, gospod inšpektor? — Moje ime je Collett-Ban-son...«
»Tvoje ime je sedaj Janez Zguba,« je menil Elk, »rad pa še poslušam, če hočete kaj pripovedovati in tudi vsed.;te se lahko«.
Dick je videl, kako se je v očeh možu zabliščalo. In tudi Elk je to opazil.
»Svetoval bi Vam, Balder, da ne polagate kakih nad na pomoč slug ali na kaj drugega. Petdeset mož od policijskega ravnateljstva, Vaših dobrih znancev oblega namreč hišo«.
»Povem Vam, gospod inšpektor, da se motite in da boste to drago plačaii,« je rekel jetnik jezno. »Če angleški državljan ne sme mirno sedeti v svojem salo-- , da bi...« pogledal je proti mizi — »poslušal brezžični koncert iz Haaga, potem je to ?e višek policijskega nasilja.«
Pri tem je hodil jezno sem in tje ter prevrgel posodo za kurjavo, ki je stala ob kaminu, To so bile tako pristno nervozne in jezne kretnje, da ni imel Elk nobenega, suma.
»Ne vem, s kom me zamenjavate!« je nadaljeval. »Lahko Vam rečem, da sem...« in naenkrat se je, uklenjen kakor je bil, izmuznil za kamin ter butnil ob steno. «
A Elk je bil nagel. Pravočasno ga*je še zgrabil za ovratnik, potegnil od kritih vr#t ter treščil nazaj na sredo sobe.
Balder se je obupno branil. Od zunaj so doneli jezni glasovi, skušalo se je tudi vdreti v sobo.
Potem se je začulo zaporedoma nekaj ostrih eksplozij, kajti četa policistov je drla tako naglo v hišo, da se ni brigala za alarmne strele.
Po kratkem boju je bilo vse končano
Šest slepih slug so odpeljali s prvim policijskim vozom. V zadnjem avtomobilu sta pa sedela Elk in Dick, med njima pa aktivni policijski sergeant Balder — številka sedem, ki je bil desna roka strašne žabe.
26.
Ela Bennet je pripravljala kosilu, ko se je oče vrnil domov. V sobi je odložil svoj težki tovor, ročno torbo je pa kakor po navadi odnesel v svojo spalnico. Ela se že davno ni več čudila, ker je oče tako skrbno zaklepal svojo torbo v svoji sobi. Ko se je vrnil iz sobe, je bil videti ves utrujen in star. Pod očmi je imel temne proge in še veliko bolj bied je bil kot navadno.
»Ali je šlo vse dobro, oče?« je vprašala. Bilo je vedno isto vprašanje in John Bennet je — .kakor vedno — prikimal.
»Danes zjutraj sem naletel na lepo divjo perutnino in slike so se mi gotovo posrečile. Okrog Horshama je pa vedno bolj pusto.«
»Sedel je v stari naslonjač ob peči ter si počasi basal pipo.
Ela je pokrivala mizo :n šele, ko je bila gotova, je razodela, kar ji je bilo na srcu.
»Danes zjutraj je prišlo pismo od Ray-a,« je dejala. Po dolgih dneh je bilo prvič, da je izgovorila bratovo ime.
»Tako?« se je oglasil Bennet, a n) dvignil pogleda od krožnika,.
»Rad bi vedel, če si prejel njegovo pismo, oče?«
»Da, pismo sem prejel,« je odvrnil John Bennet, »nimam pa kaj odgovoriti. Če me Ray želi videti, saj ve, kje me lahko najde«.
(Dalje prlhodniifi.)
•n' »ijummmo..
■	m	ttijmhn .imMM
-sbtioatm i *Mtka bMttda 30 p, icjmNtjM iMMk Dl« fr—
$Uali oglasi
Žtafti*. dopw*va>i< m ogtaa •i tavrokaga ati reMuaneg« znaitja:	be»*4>	50	p,
BHiaak Din 10'—-
Rožnata foulard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu* Maribor, Glavni trg 17.
Sobo-in črkosiikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Viničarja
z več delavnimi močmi išče A. Zencho-vich, Razvanje - Pivola p. Hoče. 1756
Mladi lovski pes
mi je te dni utekel. Najditelj naj ga proti primerni nagradi odda v Tatten-bachovi ulici 14, Gustinčič-	1760
JI
Natakarskega vajenca
pridnega, zdravega, sprejme takoKolo-dvorska restavracija.	1758
Bančna poslovalnica Bezjak, Gosposka ul. 25, ifiče
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Absolventa
srednje tehniške šole za takojšnji nastop službe išče gradbeno podjetje Ivan 2i-vic, Maribor, Vrbanova 28.	1759
Francoski krožek
išče v sredini mesta veliko, svetlo, sepa-rirano, prazno sobo s prostim dohodom, ki bi bila pripravna za knjižnico; porabi se zelo malo, samo parkrat na teden zvečer med 17. in 20. uro. Ponudbe pod »Cercle francais« na upravo Večernika.
1750
proti proviziji in vrnitvi potnih stroškov. 1729
RODBINSKA
GROBNICA
z ograjo, dobro ohranjena na pokopališču ob Strofi-majerji"': -"H je na prodaj 0 Din. 1737
.illlllllllllilllllillllllllillillilllllllilllM
Dražba lova
Lovska pravica krajevne-občine Radvanje se da polom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 28. septembra 1928 ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, desni breg, soba štev. 8.
Maribor, dne 15. septembra 1928 1747 Sreskl poglavar v Mailboru, desni bres
i—	-.L.,..*	..	--	““	-----	f
klil'HF?’ v‘nslti kis* vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. na oroonoi	dobite	po	zmernih	cenah	edino	pri	tvrdki	Na	debelo!
JAKOB PERHAVEC, NARIBOR, GOSPOSKA 19
tovani« M izdelovanje dezertnih vin in sirupov.
XVI
Stanko D c t e I a v Mariboru.