214. številka.
Ljubljana, v sredo 18. septembra 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitf prejemaš, za avstro-ograka delale za vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta U K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežel« toliko več, koUkor znaša poštnina. — Posamezne itevilke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se na ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo j eden krat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trga 8L 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo j« iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga It. 12.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. — .Narodna tiskarna" telefon it 85.
Naprednim volilcem v mestih in trgih!
Na podlagi soglasnega nasveta in sklepa Vaših zaupnih mož priporočamo Vam, da pri deželnozborski volitvi, določeni na 19. septembra t. 1.
oddaste svoje glasove složni in jedini sledečim kandidatom narodno-napredne stranke. Ti so:
1. Za deželno stolno mesto Lajubljana s
Peter Grasselli
ravnatelj už t. urada in hišni posestnik.
Ivan Hribar
mestni župan in ravnatelj „Banke Slavije".
2. Za Idrijo s
dr. Danilo Majaron
odvetnik in predsednik odvet. zbornice v Ljubljani.
3. Za Kranj in ŠhofJo-IzOjko s
Ciril Pire
trgovec in posestnik v Kranju.
4. Za Tr£l6, Radovljico in Kamnik a
dr. Andrej Ferjančič
državni poslanec in deželnosodni svetnik v Ljubljani.
5. Za Postojno, Vrhniko in I*o± s
Fran Arko
posestnik v Postojni.
6. Za Novo mesto p Višnjo Goro p Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško s
dr. Ivan Tavčar
državni poslanec in odvetnik v Ljubljani.
Možje volilci! Ako pomagate do izvolitve in zmage tem somišljenikom, potem bodo opravičene želje in težave meščanskega stanu v deželnem zboru dostojno in zanesljivo zastopane; zakaj vsi ti možje so slovesno obljubili, da bodo z gorečnostjo delovali za boljšo bodočnost naših mest v smislu programa narodno napredne stranke, soglasno sprejetega na shodu zaupnih mož dne 18. julija t. L Ta program pa Vam je znan. Pošten je, kakor je poštena naša stranka.
Zategadelj se ne strašite laži in obrekovanj, s katerimi nas sleherni dan obsiplje gospodstva željna klerikalna svojat. Preganjana je bila na svetu še vsaka poštena stvar. Pogumno torej v boj, slovenski možje, za svobodo in vsestranski napredek naroda. Vsak glas, oddan za naše kandidate, bo pomenil korak naprej na poti poštene zmage, poštene stvari.
V Ljubljani, dne 14 septembra 1901.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Volilno gibanje.
Shod v Ljubljani.
Na volilnem shodu, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v »Mestnem domu«, sta se volilcem predstavila kandidata narodno-napredne stranke. V naslednjem prijavljamo govora obeh kandidatov.
Govor ravnatelja Grassellija:
Častiti gospodje someščanje! Velecenjeni volilci ljubljanski!
Pred šestimi leti ste me izvolili svojim poslancem za deželni zbor na podstavi programa narodno - napredne stranke. Zvest temu programu, zvest stranki, od katere sem prejel svoj mandat, prizadeval sem si s svojimi somišljo niki v deželnem zboru kranjskem vseh šest let pospeševati načela naše stranke in delati za narodni, gospodarski in duševni napredek naše dežele.
Narodno-napredna stranka je dokazala pri vsaki priliki v deželnem zboru, da jej je v resnici pri srcu blaginja vse dežele, pravi napredek našega prebivalstva. Klerikalna stranka ima vedno na jeziku skrb za ljudstvo, dejanski pa stavlja interese kmetskega prebivalstva v nasprotje z interesi meščanskega življa. V svoji krščanski ljubezni so začeli gospodje snovati konsumna društva po vsi deželi, češ, da bodo konsumna društva kmeta rešila. V resnici pa so bila konsumna društva naperjena le proti tistim trgovcem in obrtnikom, ki ne trobijo v klerikalni rog. Narodno-napredna stranka se ne poslužuje takih sredstev,  ker je pre-
pričana, da je blaginja dežele in njenega prebivalstva zavisna od skupnega, složnega delovanja vseh deželanov. Vse delovanje narodno-napredne stranke v deželnem zboru je tudi merilo na to, in zato mi dovolite, da se nekoliko ozrem na delovanje deželnega zbora v minuli volilni dobi. Poklical Vam bom v spomin nekatere razprave in predloge, posebno take, ki so v ožji zvezi z deželnim stolnim mestom. Predno se pa tega lotim, mi dovolite, da naglašam, da imata zastopnika deželnega stolnega mesta v deželnem zboru dostikrat jako težavno sta-1 šče zaradi tega, ker ne najdeta potrebne podpore, če se gre za stvari, ki se tičejo deželnega stolnega mesta Ljubljane. Sicer vidimo tudi v drugih deželnih zborih neki antagonizem proti deželnemu stolnemu mestu, ali take tesnosrčnosti v tem oziru, kakor v našem deželnem zboru, menda ni zlepa kje najti. Mnogi zastopniki naše dežele smatrajo Ljubljano, katera nosi vsaj četrti del vseh davkov v deželi in potemtakem tudi četrti del deželnih naklad, le za molzno kravo, ne privoščijo jej pa ne najmanje krme. Častiti gospodje volilci, razsodite, ali je to umno gospodarstvo, ali je to prava politika? V vrstah narodno-napredne stranke pa sta deželna poslanca ljubljanskega mesta še našla zanesljivo zaslombo, kadar je šlo za stvari, ki so se tikale ljubljanskih interesov.
V pričetku zasedanj deželnega zbora, kateremu je sedaj letos potekla volilna doba, so bila še pogostoma na vrsti  razpravljanja,  katera bo imela na-
men sanirati žalostne posledice nesrečnega potresa leta 1895. Tako je prišlo takoj prvo leto na vrsto 3% posojilo za hišne gospodarje, ki so bili po potresu oškodovani, dalje posojilo za ljubljansko mesto v svrho regulacije in lansko leto se je deželni zbor drage volje z vso vnemo pridružil želji mestne občine ljubljanske glede vračanja državne ponapredščine in 3% posojila.
Imenitno delo deželnega zbora v prvem času je bil novi stavbinski red za deželno stolno mesto, ki je bil že davno potreben, ki je pa postal neizogiben vsled potresa.
Glede ostalih predlogov in razprav, katere bi želel še omeniti, mi dovolite, da jih razvrstim po nekakih vodilnih mislih in sicer najprej navajam predloge, ki se tičejo državljanskih pravic.
Semkaj spada izprememba deželnega volilnega reda kranjskega in s to izpre-membo volilnega reda za volitve deželnih poslancev je bilo uvedeno načelo direktnega in tajnega glasovanja pri volitvah. Jaz mislim, da mi bodete pritrjali, da je to smatrati za  napredek v svobodomiselnem zmislu.
Za občinske volitvevLjub-ljani je istotako deželni zbor izrekel razširjenje volilne pravice, ker se je izrekel za to, da ima občinsko volilno pravico vsak, ki količkaj davka plačuje.
Preidem na drugo vrsto predlogov, tičočih se pouka, in tu je vredno na prvem mestu naveati sklep deželnega zbora glede vseučilišča v Ljubljani, ki je
gotovo važen ravno za Ljubljano, kjer bode sedež tega vseučilišča.
Istotako velikega pomena je sklep, s katerim utegne biti zagotovljena višja trgovinska šola v Ljubljani, dalje sklep o ustanovitvi šole meh a-nično-tehnične smeri za delovodje in za s tavbins k i obrt v Ljubljani.
Končno je deželni zbor na tem polju skušal urediti pouk na kranjskih realkah v narodnem in duhu časa primernem zmislu. Izdelal in predložil je v sankcijo zakon zadevajoč realke na Kranjskem, zakon, ki pa, žal, ni še bil sankcijoniran, ki pa pride zopet na dnevni red.
Šolstva se tiče tudi uredba učiteljskih plač in pokojninskih užitkov za osobje ljudskega šolstva na Kranjskem.
S tem je deželni zbor po svoji mogočnosti storil zavelevažni učiteljski stan, kar sedaj v deželnih razmerah dopuščajo sredstva.
Dostavljeno še bodi, da se je deželni zbor   oziral   na   ljudsko učitelj stvo tudi pri dovoljevanji potresnih nagrad.
Posebno pozornost obračal je deželni zbor tudi na trgovinske, obrtne in prometne razmere. Iz narodno • napredne stranke je bil stavljen predlog na pospeševanje i n-d u s t|r i j e in trgovine na Kranjskem dalje predlog, naj se odpove carinska pogodba z Ogrsko, katera ni
imela bai srečnih posledic za našo trgovino in obrt.
Za železnice se je deželni zbor potezal pri vsaki priliki in je naglašal potrebo popolnitve Železniških prog na Kranjskem in sicer se je zavzel deželni zbor v prvi vrsti za železnico Celovec-Trst, železnico, ki je v resnici za Ljubljano jako koristna, koristnejša, kakor druge železnice, katerih izvršitev je, žal, verjetnejša, kakor te, katera je videti vsaj za precej dolgo vrsto let pokopana. Istotako se je deželni zbor zavzel za železnico Kranj-Tržič in za železnico Trebnje Tržišče
Vse te železnice, katere seveda bodo koristile v prvi vrsti dotičnim pokrajinam, bodo pa ugodno uplivale tudi na deželno stolno mesto in bodo tudi deželnemu stolnemu mestu donašale svoje koristi.
Izpregovoril sem poprej nekoliko o konsumnih društvih in utegnilo se bo iz teh besed izvajati, da je narodno-napredna stranka sploh protivna zadružništvu. To pa ni resnično, nasprotno, narodno - napredna stranka je zadružništvu nasproti svoje stališče jasno in obširno utemeljila pri razpravi o predlogih posebnega komisijona za posvetovanje o gospodarskih zadrugah ali pravzaprav konsumnih društev. Narodno - napredna stranka ni nasprotna zadružništvu in je to tudi dejanjski pripoznala s tem, da je drage volje glasovala za podporo na zdravi podlagi osnovanih zadrug. Podpirala je razne mlekarske zadruge in sploh druge produktivne zadruge, od katerih je pričakovati, da bodo ugodno in uspešno delovale. Da navajam samo jedno tako zadrugo, ki se je osnovala v.Ljubljani, omenjam podporo ki se je dovolila surovinskemu društvu čevljarske obrtoval-ne zadruge in istotako se je narodno-napredna stranka drage volje izrekla za podpiranje kmetskih hranilnic in posojilnic po Raiff eisnovem sistemu, katerih imamo pa, žalibog, še jako malo, ali pravzaprav resnično Raiffeisnove nobene.
Istotako je narodno - napredna stranka z vso vnemo se zavzela za pospeševanje vinoreje na Kranjskem in s tem dokazala, da ona ne loči interesov kmet-skega prebivalstva in interesov meščanskega življa.
Omenjam naj še, da je narodno-na-predna stranka sprožila predlog glede ustanovitve deželnega nadsodi-šča v Ljubljani, predlog, katerega bo treba morda pač še večkrat ponavljati, o katerem pa ni obupati, da se ne bo uresničil in s tem prinesel Ljubljani veliko korist.
Naposled mi je še opozoriti na to, da je narodno-napredna stranka smatrala gledališče za jako važen socijalni faktor, delovala je na to in posrečilo se jej je, vsaj zagotoviti obstanek slovenskega gledališča. (Odobravanje).
S temi kratkimi potezami bom poskusil narisati Vam podobo o delovanju deželnega zbora v tistem delu, katerega se je merodajno in z odločilno besedo udeleževala narodno - napredna stranka.
Moje poročilo bo še popolnil moj tovariš in mu pridodal zanimive podrobnosti. Potem pa, častiti gospodje volilci, sodite, ali je narodna-napredna stranka v deželnem zboru kranjskem hodila pravo pot, ali je delovala tamkaj v Vašem zmislu. V četrtek Vam bo stopiti zopet na volišče in izbrati deželna poslanca. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imenoval jednim kandidatom za to volitev tudi mene. V čast si bodem štel, če mi zopet poverite mandat in obetam, da se bom pošteno držal programa narodno-napredne stranke in objednem vedno pred očmi imel korist bele Ljubljane, njenega napredka in razvoja. (Živahno odobravanje in »Živijo«-klici).
Govor župana Hribarja:
Častiti gospodje volilci! Zvest svoji obljubi bi bil imel že prej stopiti pred Vas in poročati o svojem delovanju v letošnjem zasedanju deželnega zbora, kakor tudi sploh v zasedanjih zadnjih šestih let. Ker pa vem, da ljubljanski gospodje volilci vsi od svoje inteligence in svojega zanimanja za vse javne zadeve
sami zvesto slede delovanju svojih poslancev v deželnem zboru, adelo se rai je
odveč sklicevati Vas od nujnih Vaših opravkov in mučiti Vas s pripovedovanjem večinoma Vam vsem znanih stvari. Sedaj pa, ko se bližajo nove volitve za deželni zbor, in ko izvrševalni odbor narodno-napredne stranke misli, da bi čast, katero morejo podeliti volilci deželnega stolnega mesta Ljubljane s tem, da si koga izbero za svojega zastopnika v deželnem zboru, mogla biti tudi meni namenjena, in da utegnete, častiti gospodje volilci, ako boste soglašali z izvrševalnim odborom narodno-napredne stranke, tudi mene postaviti za jed nega svojih kandidatov, mi je seveda dolžnost, da v kratkih potezah povem, kako sem se v zadnji šestletni volilni dobi kot poslanec deželnega stolnega mesta v deželnem zboru trudil za to, da opravičim zaupanje, katero ste mi, častiti go spodje volilci, izkazali, ko ste me zadnje-krat izvolili za svojega poslanca. Zvest pristaš narodno-napredne stranke in član njenega kluba, deloval sem seveda vedno v soglasji z drugimi poslanci narodno napredne stranke in, kakor je že prej povedal častiti gospod tovariš Grasselli, je to skupno delovanje, katero je bilo uravnano tako, da je naš glas vedno prihajal do veljave, imelo jako lepih uspehov. Toliko omenjam v obče; vendar si bom pa dovolil o tej priliki nekoliko tudi poseči v podrobnosti in zlasti povedati Vam, kako sem si jaz mislil, da je moja dolžnost, izvrševati od Vas mi poverjeni častni mandat v deželnem zboru.
Začel bodem s samostojnimi predlogi, katero sem stavil v deželnem zboru. Glavna skrb moja, kot zastopnika deželnega stolnega mesta, je naravno morala biti obrnjena nasledkom nesrečne potresne katastrofe leta 1895., ki je v Ljubljani provzročila toliko strahu, stiske in škode. Zato je delovanje poslanca mesta ljubljanskega moralo pred vsem biti uravnano tako, da je kolikor mogoče upošteval to dejstvo ter skušal doseči, da so se kar najizdatneje odpravili pogubonosni nasledki potresa. Vsled tega sem v jedni prvih sej leta 1896. stavil s svojimi poslanci narodno-napredne stranke samostojni predlog o oprostitvi tistih hišnih poslopij v Ljubljani, ki so bila po potresu poškodovana, od deželnih priklad za toliko časa, kakor se jim je bila dovolila prostost od državnih davkov. V deželnem zboru sicer ni bilo mogoče doseči, da bi bil ta predlog prodrl, in da bi se bila dežela v toliki meri odrekla deželnim dokladam iz dohodkov od teh poslopij; pač pa je imel dotični moj in tovarišev samostojni predlog vsaj toliko uspeha, da je deželni zbor sklenil oprostitev od deželnih priklad za vsa tista poslopja, ki so se vsled potresa morala popolnoma ali deloma podreti in na novo sezidati, ali katera so se pozneje zaradi regulacije mesta morala podreti ter so se na novo sezidala, za dobo petih let. S tem je narodno-napredna stranka, katera se je trdno zavzela za moj samostalni predlog, ljubljanskim davkoplačevalcem pridobila velike olajšave, ki so gotovo vsakemu izmed njih prav prišle.
Daljnji samostalni predlog, ki je tudi v zvezi s potresnimi okoliščinami, je bil predlog glede zakona o dovolitvi olajšav za nova velika obrtna podjetja, ki bi se ustanovila v Ljubljani in okolici ljubljanski. S tem predlogom želel sem doseči, da bi bila vlada predložila državnemu zboru načrt zakona, po katerem bi so za velika obrtna podjetja, ki se ustanove v Ljubljani, v Vodmatu, ki takrat še ni bil del ljubljanskega mesta, in potem v Spodnji Šiški in na Glincah, dovolile take olajšave, kakor so se dovolile za taka podjetja v Trstu in Miljah, ker je bila odpravljena prosta luka v Trstu. Ta predlog je bil velikega pomena za naše mesto, ker je čisto gotovo, da bi se v Ljubljani jela snovati velika obrtna podjetja, ko bi bile glede njih določene take davčne olajšave, kakršne so glede takih podjetij določene v Trstu in v Miljah. Saj je popolnoma naravno, da si veliki kapital, ki vedno išče dobička,kadar snuje kaka velika obrtna podjetja, izbira take kraje, kjer je vsled davčnih olajšav dotični fabrikaciji zajamčeno ugodno stališče.Vsled takih olajšav je v Trstu nastala že cela vrsta velikih obrtnih podjetij, vsled katerih je število prebivalcev naraslo za 20.000 duš. Pa tudi zunaj Trsta, pri sv. Andreju in v Skednju nastala so
velikoobrtna podjetja, ki dajejo tisočim delavcev zaslužka. Ako bi bil ta predlog imel kaj uspeha, bi bilo to gotovo Ljubljano v jako veliki meri povzdignilo. Žal, da sklep deželnega zbora ni imel uspeha, kajti takratni finančni in trgovinski mini str sta se postavila tej stvari nasproti na strogo odklanjajoče stališče. Sam sem na Dunaju posredoval, ali reklo se mi je, da je jako težko napraviti za Ljubljano tako izjemo, kakor za Trst, kjer je dovolitev dotičnih olajšav stala jedino-le v zvezi z odpravo proste luke. Okoliščine so se med tem le malo izpremenile; vendar pa stvari ne bodem iz vida spustil, temveč se bodem z ozirom na izrednega ozira vredne ljubljanske okoliščine potrudil s pomočjo svojih tovarišev vendarle izposlovati tak zakon.
Nadaljnji samostojni predlog, katerega sem stavil s svojimi tovariši, je bil predlog glede podaljšanja davčnih olajšav, usta novljenih vsled zakona z dne 23. junija 1895. drž. zak. št. 88 za nove zgradbe in prezidavo poslopij v Ljubljani. To podaljšanje se je tudi doseglo, in sicer za na-daljnih pet let, namreč do leta 1905. Kaj pomeni, da imajo hiše, ki se sploh na novo zidajo, 181etno davčno prostost, je vsakemu, ki zida hišo, gotovo dobro znano; hiše pa, ki se bodo zidale do leta 1905. in ki so bile po potresu popolnoma ali deloma podrte, ali katere je bilo treba odstraniti zaradi regulacije mesta ter se bodo na novo sezidale, pa imajo 251etno davčno prostost. Zal le, da se, akoravno se je doba za gradnjo hiš, katerim so namenjene take davčne olajšave, podaljšala do leta 1905., kaže v Ljubljani tako malo zanimanja za zidanje, kajti dasiravno v celem mestu ni praznega stanovanja, kar se je pokazalo prav v zadnjem Času pri povpraševanjih po stanovanjih za oficirske rodbine, ki pridejo v Ljubljano vsled nastanitve novega domobranskega bataljona in štaba, je vendar stavbna delavnost v Ljubljani jako minimalna.
To so bili moji in mojih tovarišev predlogi, ki so stali v zvezi s potresom. Zdelo se mi je pa kot referentu deželnega zaklada v deželnem zboru tudi jako važno, da se jedenkrat zaradi velikih izdatkov za vodovode, vodnjake in druge take naprave, poskrbi, da pride red v deželno gospodarstvo Zato in pa, da se omogočijo take naprave tudi občinam, ki bi sicer ne prišle tako kmalu na vrsto, izdelal sem načrt zakona o ustanovitvi zaklada za javna dela in melijoracije v deželi Kranjski in predložil sem deželnemu zboru ta načrt kot samostalni predlog. Dotični načrt zakona je deželni zbor z nekolikimi premembami sprejel in je tudi že zadobil Najvišjo sankcijo. Kadar bodo okoliščine na denarnem trgu postale tako ugodne, da bo mogoče obligacije izdati, bo ta zaklad za javna dela in melifora-cije v naši deželi tudi ustanovljen in bo gotovo v korist rednemu gospodarstvu dežele.
Dalje sem s tovariši predložil deželnemu zboru načrt zakona o ustanovljanju meščanskih šol. Kakor Vam je, častiti gospodje volilci, znano, nimamo  na Kranjskem, razun na Krškem, še nikjer nobene meščanske  šole.   V  zadnjem zasedanju šele je sklenil  deželni zbor, da se ima ustanoviti   meščanska šola   v Postojini. Ljubljana sama, središče dežele in največje mesto v deželi, kjer se nahaja največ inteligence in kjer so vsi pogoji dani, da bi meščanska šola uspevala, nima niti jedne take šole in si moramo pomagati z osemrazrednimi ljudskimi šolami.  Da so potrebi prebivalstva naše dežele  po meščanskih šolah v okom pride, predlagal sem v deželnem zboru, da bi se izpre-menila določba državnega zakona o vzdrževanju meščanskih šol v tem zmislu, da bi dotični troški ne zadevali samo posameznih okrajev, ampak v izrednih slučajih tudi deželo, oziroma normalnošolski zaklad. Dotični zakonski načrt ni dobil odobrenja deželnega zbora,  temveč na-glašalo se je takrat v zbornici, da se utegne za Ljubljano jedenkrat statuirati izjemo; da pa ne kaže izpreminjati zakona, ker bi se potem šolski okraji jeden za drugim začeli oglašati in bi vsak hotel, da se mu ustanovi  meščanska  šola. če se torej s tem samostalnim predlogom ni doseglo ono, kar se je nameravalo, da bi se  namreč v  Ljubljani ustanovila meščanska šola brez prevelikih bremen za
Ljubljano, tedaj se je pa vsaj led prebil in ker se je sedaj v Postojni prva taka šola ustanovila, ni nemogoče, da se ustanovi taka šola tudi v Ljubljani.
Končno sem stavil s tovariši samo stalni predlog glede Vrhniške železnice, o katerem mi ni  treba govoriti,  ker je imel tako dober uspeh, da jo železnica \ kratkem času iztekla   in posreduje tedaj redni promet med Vrhniko in Ljubljano Omeniti mi je sedaj tudi nekaterih nujnih predlogov, ki sem jih storil v de želnem   zboru. Leta  1898.  nastali  so na vseučiliščih in tehniških visokih šolah na Dunaju in v Gradcu veliki dijaški nemiri ki so bili  v  prvej  vrsti   naperjeni proli slovanskim    študentom.    Slovanskim in zlasti slovenskim dijakom skoraj  ni bilo več obstajati in zato so se iz ust sloven skih   dijakov   čuli  v  domovino  v nebo vpijoči  klici  po  pomoči.  Vsled dotičnih dijaških   nemirov  so   se   ustavila preda vanja na vseučiliščih in  marsikateri slo venski študent, ki je prišel na visoko šolo z resnim namenom, da si tamkaj pridobi višjo izobrazbo, je najedenkrat prišel bre/ vse lastno krivde pred eventualiteto, da izgubi jeden ali dva semestra,  zato sem stavil v deželnem  zboru  nujni predlog, glede ustavljanja predavanj na tehničnih visokih šolah in vseučiliščih  na Dunaju in v (Iradcu in zagotovljenja varstva aka demiČnih   pravic   in   svoboščin dijakom slovenske narodnosti.   Ta moj predlog je bil sprejet. Z velikim veseljem  se  jo pa tudi pritrdilo zaključnim  besedam dotič-nega mojega  govora,   da bo  prav resne potreba misliti na ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, kajti šele,  če  se v Ljubljani ustanovi vseučilišče, potem šele bo kone> vsem tem šikanam in preganjanjem, katerim so dandanes izpostavljeni slovenski dijaki v nemških vseučiliških mestih. Naglašal sem takrat, da mora biti vsem slovenskim poslancem dolžnost dosledno in vstrajno potegovati se za ustanovitev v.-. učilišča v Ljubljani; zato sem   pa kmalu nato stavil tudi nujni  predlog, da   se v dosego ustanovitve  tega vseučilišča odpošlje posebno  odposlanstvo  do cesarja Ko je potem poslanec dr. Majaron v imenu narodno naprednega  kluba   stavil samo stalni predlog glede  ustanovitve slovon skega vseučilišča v Ljubljani, iznašel sem kot poročevalec deželnega zaklada ključ, ki nam omogoči, da odpremo z njim vrata, skozi katera se pride  k temu našemu cilju, ključ, ki se je tržaškim Lahom, ka teri  se   tudi   potegujejo  za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu, tako primeren zdel, da so si napraviti dali prav podoben ključ. Ta ključ je sklep deželnega zbora da se ustanovi poseben vseučiliški zaklad, v katerega vplača dežela deset let zaporedoma po 50.000 K, tako da bo ta zaklad po preteku 10 let že 740.122 K. Ker je občinski  svet ljubljanski sklenil ustane vitev jednakega  zaklada, v katerega je deset  let  zaporedoma  vplačevati vsak leto po 10.000 K, bo to po  desetih letih znašalo 148.024 K ali skupaj 888. 14(i K To svoto bodeta dežela Kranjska in mesto ljubljansko mogla ponuditi državi za ustanovitev  slovenskega vseučilišča v Ljub ljani. Meni se zdi, da je ta sklep dežei nega zbora in mesta ljubljanskega velike važnosti, ker dokazuje, koliko nam je na tem, da  dobimo v Ljubljano vseučilišče in ker bo to vlado najbolje prisililo, da nam to vseučilišče tudi v resnici ustanovi. Ako se pa ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, ne da se dandanes niti približno   preračunati,  kako  velike koristi bode to za  razvoj  in vzrast bele Ljub ljane. To dokazujejo vseučilišča po drugih mestih. Da no govorim o mestih, kateri imajo starejša vseučilišča, posegel bodem le za nekaj let nazaj.
Gospoda moja! Neznatno in malo mesto so bile Črnovice, predno je država tam ustanovila vseučilišče. Kako hitro pa se je to mesto povzdignilo, odkar ima svoje vseučilišče, na katero prihajajo številni dijaki in vsled katerega so se tamkaj naselili dobro plačani profesorji. Jaz torej o vseučilišču, ako se že ne oziram na to, koliko bi s tem pridobili v narodnem oziru in, ako abstrahujem od tega, kako bi se pri nas pomnožila inteligenca, povzdignila vednost in znanost ter procvela literatura, z vsem prepričanjem rečem, da je v gmotnem oziru za mesto ljubljansko
fhar Dalje v prilogi. Tfe*
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 214, dr>6 18. septembra 1901.
ni važnejše zadeve, katera se je sprožila v celi zadnji šestletni dobi, kakor je zadeva ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Prepričan sem pa tudi in Vam dajem zagotovilo, da bo narodno-napredna stranka toliko časa vstrajala pri tej svoji zahtevi, dokler se nas vseh vroča želja ne izpolni. (Živahno odobravanje.)
Glede vseučilišča sem tudi na Dunaju imel priliko, govoriti z raznimi merodajnimi možmi, med temi zlasti z umrlim finančnim ministrom dr. Kaizlom. Spočetka je kazal nekoliko zanimanja za to vprašanje, končno je pa dejal: Kaj hočete z vseučiliščem, ko vendar še srednjih šol nimate? To je bil argument, ki je nekako držal. Zato sem pa, ako še dalje omenjam drobno delo v deželnem zboru, stavil predlog, naj se skrbi za izdajanje slovenskih učnih knjig za velike gimnazije, in nadaljnji predlog, naj se deželni odbor obrne do c. kr. učne uprave, da dovoli nekaterim profesorjem dopust za spisovanje slovenskih knjig. Deželni odbor je to storil in učna uprava jo vsaj deloma zahtevi tudi ustregla. Slovenske učne knjige se spisujejo, nekatere so že gotove in kadar bodo vse gotove, takrat bo mogoče pritisniti z vso močjo, da nam država da cele slovenske gimnazije, kajti mi, gospoda moja, smo jedini narod v Avstriji — in saj imamo v Avstriji še manje številne narodnosti, n. pr. laško — ki nimamo še niti jedne samosvoje srednje šole. (Klici: »Žalostno!«) Rusi, Cehi, Hrvati, — tudi Hrvatje te državne polovice — imajo svoje srednje šole. Nekateri izmed teh narodov imajo jih v izobilju, mi pa nimamo nobene! Ker nam država neče zalagati slovenskih učnih knjig, moramo se sami brigati za nje: saj kadar pridemo in zahtevamo svoje srednje šole, nam vlada odgovarja, da nam jih ne more dati, ker nimamo slovenskih učnih knjig. Zato je bila dolžnost deželnega zbora, obračati svojo skrb na to, da se, kakor hitro mogoče, izdajejo slovenske učne knjige.
Končno sem stavil še neki nujni predlog, ki je nastal vsled tega, ker se je našim bratom Slovencem in Hrvatom v Istri, Trstu in na Koroškem in Štajerskem godilo tolikošno brezpravje, da se je njihovim zastopnikom v zakonodavnih za-stopih odrekala pravica, posluževati se svojega materinega jezika. To je bilo povod predlogu glede varstva ustavnih pravic naših bratov Slovencev in Hrvatov, katerega je klub poslancev narodno-napredne stranke soglasno odobril in potem dal podpisati tudi klerikalnemu klubu. Res, praktičnega uspeha morda ni imel ta predlog, ali mi smo vsaj pokazali, da se čutimo solidarne z brati zunaj meje naše dežele in da pazno zasledujemo, kakošne krivice se jim gode. Pod žezlom istega vladarja smo vsi, zato bi morali imeti tudi iste pravice. Toda med tem, ko mi tako skrbno upoštevamo pravice manjšine prebivalstva naše dežele in ne dopustimo, da bi se komu iz te manjšine le las skrivil, moramo pa mi gledati, kako drugod Nemci in Lahi, ki so po krivič-nosti volilnih redov prišli v deželnih za-stopih v večino, krivično postopajo nasproti našim bratom, ki tvorijo deloma večine prebivalstva, in jim celo hočejo kratiti pravico, v parlamentu v svojem jeziku zastopati težnje svojega naroda. Ako pa že ni praktičnega uspeha imel dotični naš predlog, imel pa je vsaj moralen uspeh na zdolaj in na zgoraj.
Sedaj pa hočem še na kratko omeniti nekaj drobnih predlogov, ki sem jih stavil tekom debat v dež. zboru.
Tu mi je prvič omeniti predlog glede ustanovitve hidrotehničnega urada pri deželni vladi. Dotični predlog je bil sprejet, in tudi vlada je spočetka obljubila, da hoče ustreči naši želji. Končno se je pa vendar izkazalo, da ni imela za to prave volje, in se je dotični jako sposobni in že imenovani hidrotehnik porabil za druga tehnična dela.
Dalje sem stavil predlog o preod-kazu državnih davkov za pokrivanje deželnih potrebščin, ki od leta do leta naraščajo. Kakor se je videlo, tudi druge dežele ne morejo izhajati in se je po vseh deželnih zborih zahtevalo, da mora država priskočiti na pomoč. Vsled te soglasne želje vseh deželnih zborov se tedaj čuje, da se bo na Dunaju kmalu vršilo posvetovanje, kako bi se dale sanirati deželne
finance in to je nujno potrebno, zlasti za deželo Kranjsko. To povdarjam, ker klerikalni listi tako radi naglašajo, da je gospodarstvo mesta Ljubljanskega zavoženo in vendar je to gospodarstvo mnogo ugodnejše, kakor gospodarstvo dežele Kranjske. Seveda, ne smete misliti, da hočem s tem reči, da utegne dežela Kranjska vsled tega priti na rob propada; saj v skrajni sili lahko zviša priklade. Tega pa ravno glede na brez tega že velika bremena davkoplačevalcev ne kaže in zato je potreba skrbeti za druge vire dohodkov. Ako sem pisanje listov nasprotne stranke omenil, sem to storil zato, ker moram konstatirati, da je temu, da je z deželnimi financami tako daleč prišlo, največ kriva dobrotnost deželnega zbora nasproti klerikalnim poslancem, katerih vsak je za svoje volilce zahteval raznih premij, s katerim je potem slepil svoje volilce, ne da bi jim povedal, da bi teh premij brez blagonaklonjenosti poslancev narodno-napredne stranke nikdar dobili ne bili. Klerikalna stranka izkazuje narodno-napredni stranki za to kulantno ravnanje zahvalo s tem, da jej očita slabo gospodarstvo, kjerkoli ima ta stranka večino.
Dalje mi je omeniti predlog glede ustanovitve deželne hipotečne banke. Dotični moj predlog je bil od deželnega zbora že sprejet in deželni odbor je dobil od njega nalog, da sestavi pravila. Da se pravila še niso sestavila, je obžalovati, kajti če se jedenkrat ustanovi deželna hi-potečna banka, potem bode omogočeno mestni hranilnici ljubljanski in drugim kranjskim hranilnicam z narodno upravo raztegniti svoje poslovanje ponajveč na obmejne dežele v tem, ko bi se Kranjska lahko prepustila deželnemu hipo-tečnemu zavodu. Na ta način bi se dala v obmejnih kronovinah preprečiti nevarnost raznarodovanja naših bratov, ki bi tako postali gmotno neodvisni od nemških denarnih zavodov. Koliko bi bilo to v narodnem oziru vredno, ni treba še posebej povdarjati.
Dalje sem, kar se tiče ljubljanskih lokalnih razmer, v deželnem zboru stavil predlog glede naprave postajališča na Dolenjski železnici ob mestni klavnici in pa predlog glede prezidave južnega kolodvora. Vprašanje glede prezidave južnega kolodvora je tako daleč dozorelo, da se že izdelujejo podrobni načrti; vprašanje glede naprave postajališča na Dolenjski železnici za mestno klavnico pa utegne tudi v bližnjej prihodnosti dozoreti. Upanje imam, da se reši za mesto ljubljansko v ugodnem smislu.
Predaleč bi segalo, ko bi Vam, častiti gospodje volilci, hotel govoriti še o druzih podrobnih stvareh, o katerih sem čutil dolžnost v deželnem zboru izprego-voriti, ker čas preveč hiti. Zato mi dovolite, da takoj preidem na stališče, katero sem z ostalimi poslanci narodno-napredne stranke zavzemal glede gospodarske orga nizacije naše klerikalne stranke.
Vsem častitim gospodom volilcem je znano, da je v klerikalni stranki od takrat, odkar je prevzel nje vodstvo znani ljubljanski advokat dr. Ivan Šušteršič (Klici »dr. Žlindra !« — Veselost.), zmagalo načelo : da se mora narod slovenski na Kranjskem zasužnjiti na ta način, da se ga odvisnega napravi od klerikalcev, zato je ta mož ustanovil ljudsko posojilnico, v katero je poleg cerkvenega denarja začel s pomočjo duhovščine naganjati denar iz žuljev našega kmeta. Ko je spravila skupaj večjo svoto vlog, spustila se je dalje in začela je snovati po deželi posojilničice in konzumna društva. Te male posojilnice pa nikakor niso, kakor trdijo klerikalci in pišejo njihovi listi, ljudstvu v blagor, temveč, po mojem trdnem prepričanju, v veliko nesrečo. (Pritrjevanje.) One velike posojilnice, ki so se svoje dni bile zasnovale od nesebičnih rodoljubov — kakoršni pa dr. Šušteršič et compagnia bella niso — z najboljšim namenom, so lepo uspevale, nabrale so si bile s časom lepe re-servne fonde in zadostovale so popolnoma potrebam kredita. Kolikor tem kreditnim potrebam niso zadostovale hranilnice, popolnjevale so jih te posojilnice. To pa ni bilo prav klerikalnoj gospodi. Ona je hotela klijentelo teh posojilnic k sebi zvabiti. Poskusili so to s tem, da so začeli ustanavljati svoje male posojilnice in fundirati jih s početka z denarjem iz ljud-
ske posojilnice. Po teh posojilničicah jeli so potem loviti ljudi, ponujajoč in usiljujoč jim posojila. Njim se ni šlo za resnično potrebo ljudstva po kreditu, temveč pred vsem za to, da so se izposoj evalci iskali. Tako za ljudmi denar nositi, gospoda moja, je pa težka pregreha nad narodom, kajti težko se bo človek, kateremu se morda res ne godi Bog ve kako dobro, ki bi pa končno že še izhajal, odrekel posojilu, če mu denar v hišo prinesete. In v hiše so ga ljudem nosili ter jih vsled tega privedli do večje potratnosti, celo do pijančevanja, in marsikateri gospodar, ki je bil poprej marljiv in varčen, začel je vsled tega po krčmah posedati. To je tisti blagoslov, katerega so klerikalne posojilničice prinesle našemu kmetskomu ljudstvu.
Toda to klerikalni gospodi še ni bilo zadosti in začela je snovati še konsumna društva. Kar se ni dalo doseči s posojilnicami, to so mislili doseči s konsumnimi društvi, glede katerih se je naročalo na prižnicah in v spovednicah, da ljudje store dobro delo za nebesa, ako hodijo tja kupovat in — ker se je večina konsumnih društev osnovala z gostilnami kot ad-neksi — tudi pit. Vsled tega je tembolj rastla zapravljivost in ljudje so, ker so se v konsumih in pri posojilnicah zadolžili, tako prišli v odvisnost od klerikalne gospodarske organizacije. Zaradi tega smo pa jaz in vsi poslanci narodno-napredne stranke vedno bili hudi nasprotniki teh malih posojilnic in konsumnih društev, smo njih nasprotniki sedaj in bomo to tudi naprej ostali. (Živahno odobravanje in »Živijo« — klici.)
Jaz vem, gospoda moja, da ta gospodarska organizacija klerikalne stranke ne bo obrodila tistega sadu, kakor ga nje osnovatelj in njegove oprode pričakujejo. Za sedaj ima pač neke uspehe; toda ti uspehi se bodo kmalu sprevrgli v nasprotno ter bodo rodili srd in nevoljo. Saj pa tudi drugače ni mogoče, ker se ta gospodarska organizacija ni rodila iz potrebe ljudstva, ampak in gospodaželjnosti klerikalne stranke. Saj je ta stranka že jedenkrat poskušala ustanoviti tako gospodarsko organizacijo. Osnovala je bila celo velik denarni zavod, v katerega je bilo vplačanih 1,200.000 kron. Mislim namreč banko »Slovenijo« žalostnega spomina. Takrat je na čelu klerikalne organizacije stal dr. Costa; sedaj jej stoji na čelu dr. Šušteršič. (Klici: »dr. Žlindra!«) Oba sta si kakor jajce jajcu podobna po značaju in delovanji in jaz svojo glavo stavim, da bo dr. Šušteršič še doživel ravno tak polom, kakor ga je svoje dni doživel dr. Costa, samo da bo polom drja. Šušter-šiča veliko hujši, ker bo narejal večje kroge, kakor pa takratni polom, ki je večinoma zadel le nekatere župnike in dekane ter njihove kuharice. (Živahna veselost.) Sedanji polom pa, ki bo nastal, in o katerem trdim, da mora nastati, ker imam priliko pogledati semtertje tudi nekoliko za kulise in zasledovati vse delovanje klerikalne gospodarske organizacije, bo pa čisto drugačen in lahko danes že z gotovostjo prorokujem, da pride dan, ko bo se to s tako veliko slavo sezidano gospodarsko poslopje porušilo in pokopalo pod svojimi razvalinami ne samo »genijalnoga« graditelja, temveč tudi delavce — trote, to je one nerazsodne mase kmečkega ljudstva na Kranjskem, katere so se v dobrej veri, da si pridobe zaslug za nebesa, oklenili izsesavalnega sistema klerikalcev. Zato pa moramo o pravem času poskrbeti za to, da ta polom ne zadene še več žrtev klerikalne brezvestnosti ter jih ne potegne pod razvaline tega poslopja. (Burno pritrjevanje.)
Gospoda moja, pričakoval sem, ko je v deželo prišel novi knezoškof, da se bodo razmere izpremenile. Saj veste, kakošne so bile razmere pod bivšim knezoškofom, sedanjim kardinalom dr. Missijo, sinom slovenskega naroda, ki je pa na Dunaju pravice tega naroda mislil najbolje zastopati na ta način, da je ministrom pripovedoval, kako malo je vreden slovenski jezik, češ, da še na vsaki dve uri oddaljenosti drugače govori. In sedaj vidite, kako ta sin našega naroda v Gorici očitno drži z Italijani, tako celo, da so mu le-ti, ko je bil v Kopru, priredili velike ovacije ravno takrat, ko se je istodobno ondi mu-dečemu tržaškemu škofu, ker je ostal zvest sin svojega naroda, prirejala infer-nalična mačja godba.   Ta mož je torej
svojo misijo razumel tako, da si je za nalogo postavil »izbezati« slovenske liberalce, samo da mu bode mogoče stopiti v boj proti domišljenim nevarnostim od njihove strani. S pomočjo dr. Mahniča se mu je to tudi posrečilo in boj, kateri je Missia imeti hotel, je nastal.
Gospoda moja, ko so take razmere bile po bivšem škofu, sedanjem kardinalu dr. Missiji, tedaj si je marsikdo izmed nas oddahnil, ko je slišal, da je novim škofom ljubljanskim imenovan dr. Anton Bonaven-tura Jeglič, o katerem so nam rojaki iz Sarajeva poročali, da je osobno jako ljubezniv, dober rodoljub, in da razmere v naši deželi pravilno presoja. Tudi jaz sem imel priliko govoriti ž njim, predno je prišel v Ljubljano, in on mi je naravnost rekel, da obsoja dr. Šusteršiča in dr. Missije gospodarsko organizacijo, in da ne more misliti, kako je bilo mogoče, tako nastopiti proti našemu trgovstvu, katero nam je neobhodno potrebno, in katero mora vsak narod kolikor mogoče pospeševati. Jaz sem torej popolnoma opravičeno gojil nado, da bo ta mož, ko pride v svojo škofijo, glede konsumnih društev izrekel odločno obsodbo, zato sem ga pa tudi z veseljem sprejel in ga je z veseljem sprejelo tudi ljubljansko prebivalstvo, (Klici: »Za-libog!«) in sicer tako sijajno, kakor ni bil morda sprejet v Ljubljani še noben Škot pred njim. Čul sem klic »Žalibog!« Jaz obžalujem to sedaj tudi; toda takrat, ko smo ga sprejemali, smo mislili, da pride res tak, kakoršen nam je bil popisan, mislili smo, da prinese mir v deželo. In kako lahko bi bil to storil! Ko bi bil le v srni slu načel, katere je razvijal v svojem privatnem pogovoru z menoj, zaklical svojim prevročekrvnim kaplanom: »Do sem in ne dalje, ko bi jim bil le dal razumeti, naj ne snujejo več konsumnih društev, pa bi se bil mir vrnil med nas, in on bi bil s tem za cerkev veliko več storil, kakor s tistimi svojimi pastirskimi listi, v katerih quasi proglaša, da klerikalci sploh — pa naj so še večji grešniki — greha storiti ne morejo, med tem, ko tisti, ki ne poznajo hinavstva in katere on imenuje liberalce, nepretrgano v grehih žive. Tod.* tega, žalibog, ni storil. Pač pa si je dal izviti iz rok višje pastirstvo od ožlindra-nega dr. Ivana Šusteršiča, in dandanes na stolici sv. Maksima pravzaprav ne sedi dr. Anton Jeglič, — samozvani Bonaven-tura — temveč dr. Ivan Šušteršič. (Burno pritrjevanje in veselost).
No, in gospoda moja, kako se pa drugače rešuje ta vera in cerkev ? Saj je prav -zaprav sramotno, da je treba danes o tem tukaj govoriti. Toda časi so taki, da človek ne more ostati mirne krvi in da mora nehote izreči svoje mnenje.
Izvršile so se volitve za deželni zbor v kmetskih občinah. Pri teh volitvah jo bila klerikalna stranka poražena v jednem okraju, (Klici: »Živio Božič!«) med tem, ko je pri zadnjih deželnozborskih volitvah zmagala v vseh okrajih. In kaj je pisal »Slovenec« po volitvah? — Da se je krščansko ljudstvo borilo s protikrščansko stranko!!
Gospoda moja, to je blasfemija, da si večje misliti ne morem, kajti po nemarnem se s tem imenuje ime onega, od katerega izhaja beseda »krščansko«. Krščansko ljudstvo! — Konsumarji in ljudje z ožlindranimi rokami, ljudje, ki se niso strahovali, na tak umazani način postopati, kakor so postopali pri kranjski kmetijski družbi — to naj je »krščansko« ljudstvo? In mi da smo protikrščanska stranka?! Ali so res krščani, ki rimsko katoličanstvo latinskega bogosluženja vzdržujejo in branijo proti rimsko-katoličanstvu slovenskega bogoslužja; kito poslednje, katero sta k nam prinesla sveta apostola Ciril in Metod, proglašajo za krivo vero? Kedaj je Kristus latinstvo proglasil za kriterij krščanstva? Prvotno krščanstvo, oznanjeno nam po Bogu človeku in preneseno k nam po svetih apostolih Cirilu in Metodu, spoznavamo mi takoimenovani liberalci; to krščanstvo pa je vera ljubezni, vera prizanesljivosti in vera zaupanja jednoga drugemu, vero pa, katero v imenu katoličanstva propovedujejo oni, to ni vera ljubezni, to je vera sovraštva, (Burno odobravanje in »Živio«-klici) in ko bi Kristus dandanes na svet prišel in videl, kako njegovo ime zlorabljajo, gotovo bi vzel v v roko bič in jih zapodil iz templja, kamor so se sami vsilili, in katerega so
brezpravno zasedli; zapodil bi jih tje, kamor spadajo.
Gospoda moja! V deželnem zboru kranjskem je med zadnjo zasedalno dobo nastala tudi želja po sporazumljenju obeh slovenskih strank. S takim sporazumlje-njem bil bi se prepir, ki divja med obema tema strankama, poravnal z lepim načinom. Saj kri ni voda, in zato bi priznal gotovo vsak izmed vas, kako lepo bi bilo, ko bi obe slovenski stranki združeni na korist naroda in v prospeh domovine delovali. — Gospoda moja, sklenili smo neko spravo s tovariši takoimenovane ka-toliško-narodne ali prav za prav klerikalne stranke. Sklenili je pa nismo s tistimi tovariši, s katerim bi nam jo končno bilo mogoče trajno skleniti, temveč prav za prav z dr. Šusteršičem. Mi poslanci narodno-napredne stranke, mi smo smeli v svojem imenu sklepati spravo; naši tovariši od klerikalne stranke pa niso smeli ničesar samostojno skleniti, temveč navdihniti jih je moral priti še le sv. duh v podobi dr. Susteršiča. Pa še to ni zadostovalo! Ta sv. duh je kar sam v njihovem imenu sklepal z nami spravo. Imeli smo živo vero, da se ona odkritosrčnost, kakor pri nas, nahaja tudi pri drugem kompaciscentu, in sklenili smo spravo, katere besedilo je bilo potem priobčeno v obeh slovenskih listih, čitali ste ta dogovor gotovo in priznali mi boste, da smo bili opravičeni misliti, da smo nekaj pametnega storili. Toda, gospoda moja, v tem, ko smo se mi zanašali na poštenje svojih klerikalnih tovarišev, je dr. Šušteršič, ki je sam in samopašno zastopal naše tovariše od takoimenovane katoliško-narodne stranke, že mislil, kako bi nas ukanil. Mi smo se, kakor znano, izrekli proti konsumnim društvom, pač pa za snovanje kmetijskih in obrtnih produktivnih zadrug. Tudi klerikalni poslanci so temu pritrdili, ter so spravno pismo podpisali; takrat pa je dr. Šušteršič imel že napravljena pravila za konsumno društvo na Bledu. In kaj stori mož ? Spremenil je — ali so klerikalni poslanci zato vedeli ali ne, ni mi mogoče presoditi — ime »Konsumno društvo« v »Kmetijsko društvo« in komaj štirinajst dni potem, ko je bila podpisana sprava, začel je poslovati na Bledu pravi pravcati konsum pod imenom »kmetijskega« društva. To je seveda bilo tako eklatantno porušenje spravne pogodbe, da smo v nalašč zato sklicani seji poslancev obeh strank primorani bili izjaviti, da je spravno pismo raztrgano. Iz tega je pa tudi vidno, gospoda moja, da sprave s klerikalno stranko, dokler stoji pod vodstvom dra. Susteršiča, sploh več snovati ne moremo. (Živahno pritrjevanje.) Sicer bode pa do sprave med slovenskima narodnima strankama jedenkrat vendar priti moralo, ker pod tem, da nismo složni, preveč trpi ugled našega naroda na zunaj; priti bo pa moglo do tega šele tedaj, kadar bodo na čelu katoliško-na-rodne stranke stali možje poštenega značaja, ki nimajo ožlindranih rok, kakor dr. Šušteršič, kadar jej bodo stali na čelu možje, katerim je kaj do osobnega poštenja in ki drže kaj na to, kar obljubijo. Kadar ta čas pride, takrat nas boste našli pripravljene za spravo.
Sicer, gospoda moja, še ne vemo, kako bodo izpadle volitve. Saj vemo, da se bo na ravno tako peklenski način, kakor je klerikalna stranka z Bogom, z vero in s hudičem (Veselost) agitovala v kmetskih občinah, od njene strani postopalo tudi v mestih. Tolaži me le to, da v mestih nima pred seboj analfabetov in neukih ljudij, temveč inteligentno volil-stvo, ki ve samo soditi. Opravičeno upanje torej imam, da bode naša zmaga v mestih popolna in da bo narodno-napredna stranka v prihodnjem deželnem zboru — ne sicer ojačena, temveč za jednega člena na slabšem, ker — žal — Višnikar ni bil izvoljen — ravno tako odločno, kakor do-sedaj mogla delovati z namenom, koristiti narodu — kar se tiče naju dveh, koristiti posebej mestu ljubljanskemu — in koristiti tudi celi deželi kranjski.
Morebiti sem Vas, častiti gospodje volilci, že predolgo mudil. Zato bom končal. Predno pa to storim, izjavljam le še, da se mi čast, izvoljenim biti poslancem mesta ljubljanskega, zdi velika čast. Za najčastnejšo nalogo smatram, ako Ljubljana, središče dežele, v katerem biva največ inteligence, komu poveri mandat,
da jo sme zastopati v deželnem zboru ali v kakem drugem zakonodajnem telesu in jaz obečam, da bom to čast, če bi me zadela, znal vedno dostojno ceniti ter izjavljam, da bom svoje skromne moči vedno posvečeval blagru in koristi svojih volilcev in bele Ljubljane. (Dolgotrajno, frenetično odobravanjefin ploskanje.)
*
Volilni shod v Kranju.
V ponedeljek 16. t. m. je sklical meščanski volilni odbor volilni shod, katerega se je udeležilo nad 80 volilcev. Klerikalnega kandidata, v občo žalost, ni bilo blizo. Gospod F. Polak otvori shod in predlaga gosp. dr. V. Štempiharja predsednikom shoda, čemur so zbrani volilci z burnimi živioklici pritrdili. Gospod dr. Štempihar je prevzel predsedništvo rekoč: »Zahvaljujem se za izkazano mi čast, kakor tudi za obilno udeležbo. Najstrastnejši agitator mora priznati, da imamo letos jako plodovito politično letino, kajti imeli smo koncem leta državnozborske volitve, potem volitve v mestni zbor in sedaj imamo že zopet volitve v deželni zbor. Meščanski volilni odbor nas je vselej vabil na volilne shode, kateremu vabilu ste se vedno v obilem številu odzvali; tako tudi danes, za kar se Vam toplo zahvaljujem.
Dasi Vam je kandidat znan in Vi tudi njemu, vendar je želel stopiti sedaj pred Vas. Umestno je to tembolj, ker nasprotnega kandidata, ki hoče upeljati novo strujo v agitacijo, ni med nami. On ima v eni roki šopek, v drugi pa revolver, s katerim grozi neposlušnim volilcem. Ta revolver je gospodarska organizacija, s katero preti. No, hvala Bogu, da ta revolver ni basan. Gospodarska organizacija poka na vseh koncih in krajih in bode bržkone v kratkem še bolj pokala.
In ti ljudje imajo toliko skrbi, da maše luknje svoje organizacije, da ne bodo imeli časa ne veselja pričeti s svojo organizacijo v Kranju, če tudi bi častiti volilci ne volili klerikalno in jim ne dovolili zajemati iz deželnih fondov«.
Potem da predsednik besedo gosp. kandidatu C. Pircu, ki je z le njemu lastno zgovornostjo in spretnostjo razvil svoj program nekako takole:
Pred nekako šestimi leti sem predlagal ranjcega Globočnika, tukajšnjega notarja, za deželnega poslanca. Žal, da ga nam je kruta smrt iztrgala v najlepšem delu. Pred 3 leti sem priporočal tedanjega kandidata, našega poznejšega poslanca, g. ravnatelja Šubica, ki je ne le spreten šolnik, ampak tudi priznan strokovnjak v obrtnih zadevah, ki je bil vreden naslednik umrlega Globočnika. In ako bi ne bil pridobil ničesar druzega kot 25°/, deželni prispevek za nameravani vodovod, moramo se ga Kranjci  s hvaležnostjo spominjati.
Po zaključji šestletne dobe deželnega zbora sem se nadejal, da bom imel čast vnovič nasvetovati Vam g. ravnatelja I. Šubica kot deželnega poslanca. A ker je iz tehtnih vzrokov odklonil kandidaturo, kar vsi srčno obžalujemo, in ker so me moji ožji somišljeniki nagovarjali, naj prevzamem kandidaturo, sem se kar najodločneje branil ugoditi tem prošnjam, ker se pač zavedam velike odgovornosti poslanca. A ker so je reklo, da bi z mojo kandidaturo narodno-napredna stranka najbolj gotovo zmagala, odločil sem se po daljšem obotavljanju prevzeti kandidaturo, tedaj le z ozirom na stranko in z željo koristiti meščanstvu. A to le pod pogojem, ako bi g. ravnatelj Šubic nikakor ne hotel vnovič kandidirati.
G. kandidat je rekel, da kandidira kot kandidat narodno-napredne stranke in kot kandidat samostojnega meščanstva v Kranju in Škofji Loki, in da so mu že s tem natančno začrtane meje, v kateri se bode gibal, ako bode izvoljen, tako v političnem kakor v narodno-gospodarskem oziru. On hoče biti in ostati zvest sin slovenskega naroda. On pravi, da ni nasprotnik takozvane zveze z nemškimi veleposestniki v deželnem zboru, ki ni prav nič škodovala našim narodnim težnjam, pač pa koristila deželi v narodno gospodarskem oziru in preprečila, da se Kranjska ni že popolnem zavila v črno meglo.
Kandidat pravi, da se hoče natanko držati programa stranke, kakor se je sklenil leta 1894. z dostavkom od shoda 18. julija t. L, kajti te resolucijo zahtevajo vse,
kar je za naš narod potrebno. A dasi kandidat meščanstva, hoče vedno podpirati težnje kmetskega stanu, kajti stena med meščanom in kmetom je umetno zgrajena. Eden brez druzega ne moreta obstati.
Nato omenja kandidat pereča vprašanja glede na Kranj in škofjo Loko, kakor lokalno železnico Tržič-Kranj in na-daljne zveze, vodovod, kranjsko gimnazijo, ki je silno breme za mesto, dasi služi celi Gorenjski, odpis deželnega posojila za grad bo krasno procvitajoče se gimnazije, savski most, inkorporacijo kolo-kolodvora v občino Kranj itd. Z dobro premišljenimi besedami osvetli poštenje našega duhovništva v politiki, češ, da naj duhovniki le politikujejo, ker to pravico imajo, a duhovnika naj puste v farovžu, vero v cerkvi in moštranco v tabernakelju.
On je prijatelj organizacije, a le take na zdravi podlagi. In kakor zahteva narodna stranka neodvisno narodno šolo, za to je tudi on za izdatno in opravičeno izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, kajti ljudska šola je temelj omike in naobrazbe, ljudski učitelji pa so pijonirji napredka. Nič ni vreden poslanec, ki nima srca za ljudskega učitelja.
Klerikalci pa potrebujejo denarja za svojo organizacijo in veliko denarja.
A tudi za škofove zavode jim manjka drobiža. Zatorej pravi kandidat: »Če mislite, da bode za deželo dobro, volite klerikalno, če se Vam ne zdi škoda tisočakov, s katerimi bodo mašili luknje potapljajoče se ladije svoje organizacije, če mislite, da ni škoda tisočakov, ki naj jih bodoči deželni zbor daruje za škofovo gimnazijo, ki bode velike škode naši gimnaziji in potem tudi posestnikom — potem volite Koblarja.«
Kandidatov govor, čegar posnetek sem ravnokar navedel, je bil sprejet z burnimi dobro-klici.
Gosp. J. Killer meni, da je že to zadostno jamstvo za vrline našega kandidata, ker mu je ranjki Globočnik takorekoč izročil politično dedščino, in ker smo videli, koliko je storil Globočniku, smemo tudi g. C. Pircu zaupati.
Gospod Rakovec opozori volilce na značaj Koblarjev, ki je zdaj liberalec zdaj klerikalec, kakor mu ravno kaže. On meni, naj volilci ostanejo možje. Kandidat Pire je vzor značajnosti, kar se o nasprotniku ne more trditi. Dalje omeni, da je gimnazija punčica v očesu kranjskega meščanstva, in da je klerikalni kandidat naš najhujši nasprotnik, ker mu ni nič na tem, ako jo ugonobi. Kdor voli Koblarja, je svoj lastni sovražnik.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, da predsednik kandidaturo na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Nato zaključi predsednik shod z zahvalo nekako takole: »Slišali ste program kandidatov in komentare, ki so zadeli v črno. Priporočam, da pridete v četrtek vsi k volitvi, in da soglasno volite gospoda C. Pirea.«
V 1 JuMJaitl. 18. septembra.
Volilni kompromis v češkem veleposestvu.
»Budivoj« je prinesel dopis iz krogov konservativnega veleposestva, ki trdi, da so izpremenili Mladočehi svojo taktiko v drž. zboru brez dogovora z veleposest-vom, kar ga je bilo na desnici, da so se pogajali Mladočehi s Koerberjem brez ozira na konservativne veleposestnike ter se prelevili kar čez noč iz obstrukcioni-stov v oportuniste. To ignoriranje konservativnih veleposestnikov so »Nar. Listv« odobravali. Zato so veleposestniki razžaljeni ter so se odločili od Mladočehov. Nagnili so se na levo k ustavovernim veleposestnikom, da bi se v slogi borili za svoje mandate ter delali skupno na spravo z Nemci. Kompromisna pogajanja so izrecna želja vlade in baje cesarja samega.
Prestolonaslednistvo v Srbiji.
Odkar je zadela Srbe nesreča, da se vroča želja po prestolonasledništvu ni izpolnila, se bavijo listi z vprašanjem, kdo zasede srbski kraljevski prestol, ako umrje Aleksander brez potomca. Dasi-ravno še ni izključeno, da postane narava kraljici Dragi prijaznejša, saj sta oba, kralj in kraljica, še mlada, pišejo listi, da je računati z eventualnostjo, da pride na prestol  zopet  potomec Karageorga, in
sicer Peter, zet črnogorskega kneza. Ta bi bržčas združil Srbijo in črnogoro ter se skušal polastiti tudi Bosne in Hercegovine, da bi se tako ustanovila združena Velika Srbija. Piše pa se tudi že o bratu kraljice Drage. Njen oče Mašin, rodom Čeh, je imel za ženo hčer slavnega in junaškega Srba. Zatorej bi bili baje Srbi zadovoljni, ako se popne na prestol mož iz srede naroda. Piše pa se tudi, da določi sam kralj črnogorsko-srb-skega princa, sina kneza Nikole, svojim naslednikom. Pristaši Milana, pokojnega razkralja, upajo celo, da zasede kraljevski stol Milanov nezakonski sin, ki živi v Carigradu. Vsekakor je prestolonaslednistvo v Srbiji važno vprašanje, ki pro-vzroči morda v Srbiji še hude boje ter vznemiri ves Balkan.
Klerikalci in šolstvo.
V Belgiji so klerikalci skoraj neomejeni gospodarji; tam je torej lahko spoznavati sadove klerikalizma v šolstvu. V parlamentu, predno se je razšel, je bila debata, ki je dognala, kako strašno so zanemarjene belgijske šole. Iz ogromnega števila analfabetov med vojaštvom je razvidno, da stoji Belgija glede šolstva na isti stopinji kot Španija. Koncem 1. 1897. se je dognalo, da izmej otrok v starosti 6—14 let 170.000 sploh nič zahajalo v šolo. Večina belgijskega parlamenta pa je s tem čisto zadovoljna.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Kapstadta poročajo: Tukaj vlada mnenje, da ni dosegla proklamacija Ki-tehenerja z dne 6. avgusta nobenega uspeha ter da se 15. t. m. ni udal noben večji oddelek Burov. Iz Matjesfonteina pa javljajo: Tajnik Therus se je udal v Ri-versdalu; to je edini burski častnik, ki se je udal radi proklamacije Kitchener-jeve. — Pač nečuveno majhen uspeh! Iz Kapstadta poročajo, da so Buri pod vodstvom Therona zgrabili mesto Heidelber^ z največjim pogumom, a so bili odbiti. Iz Bloemfonteina poročajo: Major Demant, ki operira proti oddelku Hertzoga, je pri Fauresmithu ujel 11 Burov. 234 Burov v Vinburgu, Vrede in Harrvsmith je priseglo zvestobo. Seveda so bili ti P>uri ujeti, ranjeni, potem starci, dečki in ženske! Polkovnik Crabbe pa je imel 15. t. m. s Scheepersom bitko pri Dekertskraalu, blizu Ladvsmitha. Burov je bilo 200. Imeli so koncem boja 11 ranjencev ter se umaknili proti vshodu. Zanimivo je v teh poročilih dejstvo, da so se prav 15. t. m., ko bi bili morali vsi Buri odložiti svoje orožje, vršile na raznih krajih bitke in praske.
Dopisi.
Iz Št. Vida nad Ljubljano, 15. septembra. (Na naslov g. župana Belca.) Vsled Vaše izjave v »Slovencu« z dne 8. septembra št. 206 Vas jaz kot v tem slučaju prizadeta oseba vprašam: čegavo je bilo tisto žganje, katerega sva z g. revidentom ter z jednim dacarjem dne 12. marca 1898 v Vaši spodnji skriti kleti našli? Našli smo: 1 steklenico s 14 litri
— z 42% žganja, 1 steklenico s  15 litri
— 43% žganja, 1 sod z 51 litri — z 44% žganja, 1 steklenico z 8 litri — s 46% žganja, 1 steklenico z 22 litri — z 47% žganja, 1 steklenico s 46 litri — z 48% žganja, 1 steklenico z 28 litri — z 49% žganja, 1 steklenico z 21 litri — s 50% žganja, 1 steklenico s 15 litri — z 51% žganja, 1 steklenico z 9 litri — s 53% žganja, 1 steklenico z 1 litrom — s 6o% žganja. Skup 230 litrov s 10.826% žganja.
čegav je bil denar, s katerim je Vaš oče kazen plačal radi tega žganja? Ali ne daste Bogu, kar je božjega, deželi pa tudi, kar je deželnega? Kaj tacega bi si človek pač ne bil mislil o Vaši hiši. G. Belec, ali mar mislite s svojo izjavo celi svet preslepiti, da na zadnje še to res ni bilo, kar je uradno izkazano, ter mene, ki sem bil itak zaradi Vašega tihotapstva močno na poštenju in premoženju prizadet, na laž spraviti? Ne pojde, gosp. Belec! Marsikatera grenka ura je prišla na ta ali drugi način za-me zaradi tega, toda jaz sem vse pretrpel. Še pred kratkim sem slišal, o čem sem bil tudi sam prepričan, da ste Vi močno vplivali, da smo v dobro znani pravdni sosedni aferi lepe denarje advokatom znosili, in to menda
zato, ker ste mislili, »dajmo ga, da bo nam izpred očij zginil«. Toda, hvala Bogu, stvar se ni posrečila, in to menda vse radi tega prokletega »kontrobantaa. Gosp. Belec, ali sem bil mar jaz vzrok? Ali sva imela midva kakšno zvezo glede tihotapstva? Ali ni to sramota za Vas kot župana itd., da greste potem šele 1000 K zapisati in obljubovati, kdor Vam dokaže, da je bilo to res? Ali mar mislite celi svet za norca imeti? Vsaka ima svojo mejo, ali se niste vpričo mene in g. revi-denta izrazili, da bi rajši dali 1000 gld., kakor pa da se je pri Vas zalotilo tihotapstvo? In potem tajite? Opravičujte se, kakor hočete, da niste za to nič vedeli, ali da Vas ni bilo doma — vse zastonj! Ako sami sebi nočete verjeti, se lahko vsak dan pri g. nadzorniku same deželne naklade v Ljubljani prepričate, ker take stvari so dobro shranjene. Torej, g. Belec, le na dan s tistimi razpisanimi 1000 kronami, saj provzročene škode bi tako še ne imel povrnjene, kar se pa ne bo tukaj povrnilo, tam bo prepozno.
Anton Debeljak.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani 17. septembra. Seji je predsedoval župan Hribar Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika  Prosenc  in Sene-kovic.
Zupan se je v toplih besedah spominjal umrlih dr. Keesbacherja in Antona Kleina, ki sta bila oba dolgo let člana občinskega sveta, in katerima je župan dal položiti na krsto venca. V znak so-ialja so občinski svetniki vstali raz sedežev.
Dalje je župan prečital vladni dopis v zadevi kolodvorskega vprašanja. Iz tega dopisa je razvidno, da je ministrstvo naročilo južni železnici sestaviti na podlagi generalnega načrta potrebne detajlne načrte in sicer čim prej mogoče, na kar se izvrši politični obhod. Upati je, da se s tem naredi konec nesmiselni govorici, ki jo širijo nasprotniki mestne uprave po Ljubljani, da prezidave kolodvora ne bo nihče učakal. Vladni dopis kaže, da se najkasnejše čez eno leto začne to važno delo.
Po poročilu mestnega komisarja S e-mena se je mestni občini dalo stavbno dovoljenje za zgradbo premogovega skladišča na dvorišču elektrarniške centrale v Slomškovih ulicah.
O 564 prošnjah za sprejem v občinsko zvezo na podstavi domovinskega zakona iz leta 1896. je poročal magistratni ravnatelj V o n č i n a. 7 prošenj je bilo odbitih, vsem ostalim prošnjikom je bilo priznano domovinstvo v občini ljubljanski.
Po poročilu obč. svet. Svetka se je Uršuli Premkovi priznala postavna pokojnina in dovolila posmrtna četrt, ter se je sklenilo sistemizovati službo pisarniškega kancelista s prejemki VI. činovnega razreda. Ta uradnik se potrebuje za vodstvo občinske matice.
Po poročilu obč. svet. Plantana je bil v upravni odbor mestne hranilnice izvoljen trgovec g. Alojzij Lilleg.
Po poročilu obč. svet. Terdine se je dovolilo 1878 K kot prispevek za napravo ograje ob enem delu Bleiweisove ceste, ki meji ob I. Gorupov svet in se je sklenilo nakupiti barako ob protestantski cerkvi za 600 K ter podreti barako, ki kazi vso ulico.
Po poročilu obč. svet. Svetka se je po daljši debati sklenilo prodati nekdaj Kozakov svet na Sv. Petra cesti Ani Re-galijevi za kupnino 1600 K s pogojem, da se svet zazida tekom dveh let, in da se napravi taka ograja, kakor jo želi magistrat
Isti poročevalec je tudi poročal o kreditu za napravo uličnih in hišnih tablic. Dovolilo se je 1900 K. Ker bodo hišne tablice morali hišni posestniki plačati, se bo velik del te svote vrnil občini.
Stavbni adjunkt Žemljic je poročal o napravi solnčnih plaht pri mestni jubi-lejski ubožnici. Dovolilo se je 1170 K.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je poročal o prošnjah prebivalcev Frančiškanskega in Šentjakobskega okraja, da bi se trgovina z živili prestavila na Kongresni oziroma Šentjakobski trg. Poročevalec je obširno pojasnil celo zadevo in predlagal,
naj za sedaj provizorično ostane vse tako, kakor je magistrat uredil, in sicer dokler se ne napravijo tržnice.
Obč. svet. Tosti se je zavzemal za premestitev trga v Šentjakobski okraj in predlagal, naj se vsa zadeva vrne odseku, da v prihodnji seji poroča.
Obč. svet. dr. Tavčar je priznal, da je v zahtevi, naj se razdeli trg, mnogo pametnega. Ker se bo le storil provizo-rični sklep, neče o tej zadevi govoriti, pač pa nekaj druzega. Danes je prišlo v javnost, da je po izkazu kinetijsko-kemič-nega preskušališča polovica vsega mleka pokvarjena. To razkritje kaže, da si je naša katoliška okolica prisvojila lastnosti, ki jo imajo katoliški politiki. Mesto smetane in mleka se prodaja voda in moka. Prosim g. župana, naj tej izvenredni slepariji posveti vso pozornost.
Župan Hribar je izjavil, da se je tudi doslej mleko preiskovalo, in da je bilo mnogo mlekaric kaznovanih, odslej pa se bo še strožje postopalo.
Obč. svet. Terdina je podpiral To-stijev predlog, na kar je še odgovarjal poročevalec. Ko je ta govoril o tržnici, je nekdo na galeriji zakričal »pereat«. (Obč. svet. L e n č e : To si je naročil! Razburjenost mej obč. svetniki). Župan je klica-telja na galeriji ostro pograjal.
Pri glasovanju je bil sprejet odsekov predlog, dočim bi se bila gotovo vsa stvar vrnila odseku, da ni klicatelj z galerije razžalil vsega obč sveta.
Po poročilu podžupana dr. vit. B le i-\v e i s a so se odobrila nemška imena nekaterih ulic, in se je odobril računski sklep mestne klavnice za 1. 1900. Glavnica, ki je investirana, se je obrestovala
8 5V,8/o-
Koncem seje je obč. svet. Tosti pozval obč. svet. Lenčeta, naj mu dokaže, da si je naročil kakega klicatelja na galeriji, češ, da sicer takoj odloži mandat, ker se čuti po Lenčetovem mejklicu razžaljenega.
Župan je naredil temu konec z izjavo, da omenjenega Lenčetovega mej-klica ni slišal, sicer pa da so po obč. redu koncem seje dopustne samo interpelacije in nič druzega.
Sledila je potem tajna seja, v kateri so se rešile neke personalne zadeve.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. septembra.
— Jutri vsi na krov! Krvava žalitev volilcev, obsežena v kandidaturi Kregarja. škofovim hlapcem še ne zadošča. Sedaj so začeli celo agitirati za tega svojega vrednega druga in pa za znanega »Krucifixbeis8erja« Pollaka. Včeraj so preplavili napredne volilce s pamfletom, glede katerega se po mestu po pravici sodi, da se je moral roditi na Studencu, človek normalnih možgan bi namreč nikdar ne mogel nakopičiti na dveh tiskanih straneh toliko budalosti. Zategadelj se tudi s tem papirjem podrobneje ne bomo bavili, zakaj z očitnim norcem se ne moremo boriti. Pač pa je treba jutrišnji dan jasno in glasno pokazati našim o ž 1 i n-dranim klerikalcem, daje nekaj razlike med zavednimi ljubljanskimi volilci in pa tisto ubogo volilno živino, katero so zajahali Jakliči in Brejci. Napredni volilci, z a t o-torej jutri vsina voliščeinz glasovnicov roki dajte jedino primeren odgovor farovški predrznosti, ki se drzne trkati celo ženavrata bele Ljubljane.
— Osebne vesti. Dež. predsednik baron H e i n je popolnoma ozdravel in je včeraj zopet prevzel vodstvo dež. vlade. — Sodni pristav v Šoštanju gospod dr. VVatzulik je premeščen v Ptuj. Avskul-tant g. I. Kozina v Novem mestu je imenovan sodnim pristavom za graski višjesodni okraj. — Gosp. profesor dr. K. Glaser, stalno upokojen kot profesor tržaške drž. gimnazije, se preseli stalno v Gradec.
— Klerikalni shod v Kamniku.
V nedeljo so klerikalci imeli v Kamniku pri zaprtih vratih samo na svoje somišljenike omejen shod, pri katerem sta čestilec Najsvetejšega dr. Brejc  in  župnik Špendal, kije
v skupini Kamnik Tržič-Radovljica po milosti dr. Susteršiča kandidat za poslanstvo. Brejc se je zaletaval v dr. Tavčarja in v napredno stranko ter na debelo hvalil duhovnike, ker so ti njegovi reditelji in priganjači. Naravno je, da jih javno poveličuje, kar ga pa sicer ne že-nira, da celo Najsvetejše javno zaničuje. Tudi bankerotno gospodarsko organizacijo je hvalil in mi se le čudimo, da ni Kamničanom obljubil konsuma. Značilno v njegovem govoru je bilo le to, da je obljubil, skrbeti (ali s Šusteršičem?), da se razdrobi moč dr. Tavčarja v lastni stranki !! Ti uboga reva! Govor kandidata Špendala je bil tako plitev, da že dolgo ni bilo kaj tako plitvega čitati. Mož je imel pogum izreči, da je za podaljšanje železnice od Kamnika na Velenje. Menda si je mislil, da so Kamničanje že pozabili, na kako nečuven način je klerikalna stranka hotela oškoditi mesto Kamnik, da je klerikalna stranka nasvetovala v drž. zboru, naj se spelje železniška zveza ne v Kamnik, ampak na Domžale in da so napredni poslanci ta iz hudobnosti in škodoželjnosti izvirajoči naklep preprečili. Tudi je imel župnik Špendal pogum farbati volilce, da preskrbi Kamniku kako srednjo šolo. Resnica je, da bi Kamnik zaslužil kak višji učni zavod, ali kaj, ko bodoča škofova gimnazija v Št. Vidu grozi oškodovati še gimnazijo v Kranju in se bodo za škofov zavod lovili učenci po celi Gorenjski, tako da za druga mesta ne bo dosti ostalo. Prepričani smo, da bodo zavedni kamniški meščanje dali jutri na provokatorične predrznosti dr. Brejca in župnika špendala primeren odgovor.
— 25 jih želi. Na klerikalnem shodu v Kamniku je tržiški župnik špendal sijajno doprinesel dokaz, da bi bil vreden tovariš bloškemu Drobniču. Spominjal se je tudi na to, da je leta 1870. pomagal ces. svetniku Murniku do zmage, češ, da je on tedaj Kamničanom posodil 7 glasov, ter patetično vzkliknil: »Kamničanje, dajte mi jih v četrtek 25. — Gospod župnik, teh 25 Vam bomo radi dali, samo — bolelo bo, in se bojimo, da potem še sedeti ne bote mogli.
—Volitev v dolenjskih mestih. Obrtna zadruga v Novem mestu, ki se je osmešila pred vsem svetom s tem, da se je zaprodala klerikalcem, hotela je za »svojega« kandidata Košička pridobiti tudi obrtnike v druzih dolenjskih mestih. Ko-šiček in njegovi tovariši so pač mislili, da stoje obrtniki v druzih mestih tudi na tako nizkem nivo-u, kakor oni sami, in s tem so si nakopali največjo blamažo. Kak odgovor so jim dali metliški in črnomaljski obrtniki, je že znano. Novomeška zadruga se je obrnila tudi v Krško. Pisala je tja: »Pri nas je polovica za Košička; kako je pri Vas?« Krška zadruga je odgovorila: »Pri so nas vsi zadr. Tavčarja, ker polovicarjev ne maramo«. To je bil moški odgovor, ki si ga bodo Košiček in njegova »klapa« zapomnili. *
— Volitve delegatov v bolniško blagajnico s strani delojemalcev se vrši v nedeljo, 22. septembra in 29. septembra. Klerikalni agitatorji delajo z vso silo, zato je nujno potreba, da se zganejo tudi somišljeniki narodno-napredne stranke. Socijalni demokratje bodo delali za svoje kandidate. Ako pridejo vsi delojemalci narodno-napredne stranke, dobimo zmago. Kakor znano, so bile te volitve radi nepravilnostij razveljavljene in se morajo zatorej vršiti iznova. I. mestni šolski del voli 22. t. m. od 9—11 dopo-ludne 13 delegatov. II. šentjakobski in V. predkrajni del volita 29. t. m. od 9—11 dopoludne 12 delegatov. Vsi trije okraji volijo v blagajniški pisarni. III. dvorni oddelek voli v nedeljo 22. t. m. od 8—11 dopoludne in IV. kolodvorski del 29. t. m. od 8—11 dopoludne. Oba okraja volita v »Katoliškem domu« 106 delegatov. VI. vod-matski del voli od 8—9. dopoludne v šentpeterski šoli 1 delegata. I. III. in VI. mestni oddelek volijo v nedeljo, 22. septembra, II. IV. in V. pa v nedeljo, 29. septembra ob označenih urah in lokalih. Somišljeniki, storite vse, da zmagamo to pot!
— Tržaški škof Šterk, ki je
včeraj umrl, je bil rojen 28. novembra 1. 1826. v Voloski. Dosegel je torej starost 74 let. Mašnik je postal leta 1853, kanonik v Trstu 1. 1880, leta 1894. pa škof v Trstu.
V časih narodnega preporoda je bil pokojnik tudi deželni poslanec hrvatske stranke. Kot škof je imel jako težko stališče. Ne dvomimo sicer, da je imel dobro voljo, biti Slovencem pravičen, tudi pokazal je zdaj in zdaj to dobro voljo, ali časih je tudi morda vsled pritiska od zgoraj in proti svojemu boljšemu prepričanju storil ukrepe, s katerimi je slovenstvo v Trstu hudo zadel.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ima v četrtek, dne 19. septembra 1901 ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani javno sejo z naslednim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Volitev zborničnega podpredsednika. 4. Poročila o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega za prispevek za tretjo obrtno pripravljalnico; 5. o zborničnem prispevku za obrtno nadaljevalno šolo v Jesenicah; 6. o zborničnem prispevku za obrtno nadaljevalno šolo na Bledu; 7. o zborničnem računskem zaključku za 1. 1900; 8. o podpori c. kr. tehnologičnemu obrtnemu muzeju; 9. o načrtu zakona o ustanovitvi stavbeniških zbornic; 10. o vprašanju, če je kruh prištevati predmetom vsakdanjega užitka v § 60 al. 2, o. r. in o dopustnosti prodaje kruha od kraja do kraja; 11. o vlogi neke tukajšnje tvrdke glede dostavljanja in pobiranja pisem v Ljubljani, v zimskem času; 12. o reviziji zborničnega volilnega reda; 13. o izjavi, ki jo je podati c. kr. trgovinskemu ministrstvu glede obrtno-pravnega značaja izdelovanja mehov; 14. o obrtnih pravicah trgovcev s steklom in podobami; 15. o prošnji D. H. za tiskarsko koncesijo.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 134. vodstveno sejo dne 5. septembra t. 1. v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik) in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost je opravičil vodstveni ud dr. Ivan Svetina. — Prvomestnik otvori ob 3. uri popoludne sejo ter posebno pozdravlja novovstoplega vodstvenega uda Dragotina Žagarja. Sprejelo se je soglasno, naj se naprosijo podružnice, da v zmislu §. 10. družbinih pravil pošiljajo vse svoje dohodke, bodisi nabrane pri članih ali pa pri podružničnih veselicah, družbinemu vodstvu. To je bila že koj začetkom družbinega delovanja taka šega. Omeniti se pa mora, da se sedaj ta v družbinih pravilih §. 3. in 10. utrjena šega tuintam prekršuje in takim načinom občutno zavira glavne družbe poslovanje. Blagajnik je izkazal od 1. ja-nuvarja do 5. septembra t. 1. razhodkov 27.22055 K, dohodkov 26.15951 K; torej 106104 K primanjkljaja. Ko se sprejmo nekatere premembe učnega osobja na družbinih šolskih zavodih ter vzemo ku-rencije na znanje, zaključi prvomestnik sejo ob 5. uri popoludne.
— Otvoritev novega cesar Franc Jožefovega mostu. Od naj-merodajnejše strani se nam poroča, d a se cesar Franc Jožefov most dne 4. oktobra 1.1. izroči javnemu prometu. »Slovenčevo« poročilo, da se to zgodi šele prihodnjo spomlad, je zlobna, kar na celem izmišljena laž, ki dela vso čast švepastemu uredniku in znanemu zelenemu sotrudniku tega lista. Neumljivo nam je pa, da uradni list, ki ni se bil o stvari lahko poučil na pristojnem mestu, zajema svoje informacije iz »Slovenca«.
— Surov napad. V Kolovratu, v sodnem okraju litijskem, je 7 fantov s kamni in s poleni napadlo iz cerkve vračajoče se ljudstvo. Nekateri teh fantov so ljudem grozili z nožmi in nanje streljali iz revolverjev. Napadenci so večinoma zbežali v gozd in po ovinkih šli na svoja domovanja. Kolovrat je strogo klerikalna vas, katere »liberalna sodrga in njeno časopisje« ni moglo okužiti, ker tam ni nobenega liberalca in ne hodi tja ne en iztis »Slov. Naroda« ali »Rodoljuba«. Kolovrat je »katoliško-naro-den« skoz in skoz — zato pa se ni čuditi, da se zgodil tako surov, uprav tolovajski napad. Katoliško narodnjaštvo v zvezi z divjim ščuvanjem duhovščine rodi lepe sadove!
— Tri milijone uši. Piše se nam: S kako nečuveno  sleparijo  in nearam-
hostjo se je vršila volilna borba na Notranjskem, priča sledeča epizoda: Iz Vrbovoga je prišel kmet v II. Bistrico v gostilno. Razume se samo ob sebi, da je sedel med samimi liberalci, kajti v II. Bistrici je bilo oddanih 62 glasov proti dvema za obče nam priljubljenega gosp. Ambrožiča in gosp. Arkota. Dotični kmet iz Vrbovega je fanatičen klerikalec. Srdito je tolkel ob mizo in klel prav po krščansko: »Vi ste hudiči, vi liberalci, strela... Naš Fronc (kapelan Oranič) so drug mož, primojduška . . .« — »Pa kaj so vam dali vaš Fronc,« oglasil se je nekdo. — »Kaj, gromska strela,« rentačil je klerikalec, jezno vstal in sebe tolkel na prsa. »Naš Fronc so nam dali besedo, da dobimo za »gvišno« tri milijone goldinarjev,
— a, vi hudiči, liberalci, ne dobite nič, trikrat nič...« »Tri milijone uši«, oglasil se je nekdo izmed gostov. Splošen smeh je sledil tej opazki, a kmet se ni dal motiti in razbijal v enomer po mizi. »Kaj boste vi!   Mi jih pa le dobimo, mi
— k r i 1 o k a 1 c i.« Seveda so se gostje še bolj smejali, a kmet je pripoznal, da so klerikalci — krilokalci na izsušenem telesu našega zapeljanega kmetskoga ljudstva.
— Prepir na grobu. Po vseh nemških listih kroži poročilo o škanda loznem slučaju, ki se je primeril v Št. Janžu pri Slovenjem gradcu. Tam je umrla soproga nadučitelja g. Srabotnika, 28. avgusta je bil njen pogreb. Ta pogreb so vodili trije duhovniki: župnik Srabot-nik (nadučiteljev brat), župnik iz Št. Petra in domači župnik iz Št. Janža. Ti trije duhovniki so se že pred pogrebom do dobra napili. V hiši žalosti, tik sobe, kjer je ležala pokojnica, so se ti trije duhovniki tako čudno zabavali, da je jeden izmej njih imel krvavo roko in s krvjo zamazano štolo, ko se je začel pomikati sprevod. Pri pogrebu so ti duhovniki stopali z negotovimi koraki in peli tako grozovito, da so se ljudje smejali. Na grobu se je unel mej njimi prepir, kdo da bo govoril. Domači župnik je hotel prvi govoriti, a župnik Srabotnik se je upiral, češ »Ti znaš en d ...«. Na to sta oba začela vpiti, a končno je zmagal Srabotnik, ki je začel svoj nagrobni govor z lepimi besedami »Ko ti, moja Micka, ne znaš govoriti, bom pa jaz zate govoril«. Tretji župnik je bil mej tem odšel od groba, to isto je storila sestra župnika Srabotnika. Ko je bil govor končan, je župnik Srabotnik pozabil na blagoslov. Ko ga je drugi župnik na to opozoril, je dejal »Če misliš, naj pa bo«. Po zvršenem opravilu je župnik kacih 20 korakov od groba slekel mašno obleko, jo dal cerkovniku in šel h gostilni, kjer je bilo vse polno ljudi, ter tam zijal v te radovedneže. Mnogi so se mu smejali, drugi pa so odšli, da bi jim ne bilo treba gledati tega škandala. Veliko nevoljo je obudilo tudi to, da so umrlo naduči-teljevo soprogo pokopali v tisti grob, v katerem počiva prva nadučiteljeva žena. Okrog jame so ležali ostanki krste in kosti prve žene in so se otroci prve žene zgražali, videvši ostanke svoje matere. O pijeteta !
— Na ekspertni akademiji c. kr. trgovskega muzeja na Dunaju se bodo redni slušatelji vpisovali za novo šolsko leto od 20. do 26. septembra t. 1., izredni slušatelji pa v četrtek dne 26. septembra. Zapisek predavanj se dobi zastonj.
— Učiteljske vesti. Na žtiriraz-rednici v Zagorju ob Savi so provizorično nastavljeni g. Ivan Levstik iz Krškega, gdč. Ida Gherbaz iz Toplic pri Zagorju in gdč. Marija H e c k i n g iz Št. Vida pri Zatičini.
— V Biljah na Vipavskem je
umrl g. Matevž Saunig, veleposestnik, znamenit obrtnik in člen upravnega sveta vipavske železnice, v starosti 63 let.
— Gojenci in učitelji vinarske sole v Kremsu na Nižeavstrij-skem, dospejo nocoj, dne 18. t. m., v Krško. Jutri in v petek si bodo ogledovali regenerirane vinograde in druge trtne nasade v krškem, kostanjeviškem in novomeškem sodnem okraju. V petek pridejo v Ljubljano in v soboto zjutraj se podajo v Vipavo.
— Nesreča ali samomor ? Pred nekaj dnevi je županstvo v Krki dobilo obvestilo, da so ljudje ob potoku Krka našli klobuk in dežnik mlinarja Travnika iz Vel. Globokega pri Ambrusu. Mož je bržčas padel s skale v vodo in utonil, truplo pa je močno narasli potok odnesel.
— Slabo mleko. Včeraj omenjeno pojasnilo ravnatelja kmetijsko-kemičnega preskuševališča gosp. dr. Kramerja glede mleka, da je namreč polovica v Ljubljano pripeljanega mleka ponarejena in torej zdravju škodljiva, je v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva obudila največjo senzacijo. Gosp. dr. Tavčar je še v sino-čnji seji obč. sveta sprožil to stvar in je g. župan Hribar obljubil najstrožjo kontrolo in ostro postopanje proti vsem tistim, ki uvažajo ponarejeno mleko v mesto. Umeje se ob sebi, da mestni organi ne morejo vsak dan preiskati vsega mleka, kar se ga pripelje v Ljubljano, in zato je želeti, da gre občinstvo magistratnim organom kolikor mogoče na roko in da naznani vsak slučaj, v katerem je za svoj dobri denar dobilo ponarejeno mleko. Samo na ta način se bo dalo, če ne zatreti pa vsaj omejiti sleparjenje s ponarejenim mlekom, ki je zdravju sploh škodljivo in s katerim se zlasti otroci takorekoč zastrupljajo.
— Roparski napad. Danes ponoči sta dva »vandrovca« na državni cesti v Raskovcu napadla mesarskega pomočnika Franca Travna iz Sp. Logatca in ga oropala. Traven je imel samo tri krone pri sebi.
— Nezgoda na električni cestni železnici. Danes dopoldne sta na električni cestni železnici na Zaloški cesti vozila dva električna vozova drug za drugim. Ker je prvi voz obstal, je voznik zadnjega voza, ki je bil na to pripravljen, mesto da bi zavrl, še odprl električni tok in tako z vso silo zadel v prvi voz. Zavrv in motor na zadnjem vozu sta bila poškodovana, tudi šipe so se razbile. Sprevodnika Rudolfa Lorberja je vrglo v okno tako, da se je po obrazu močno obreza! — Na isti cesti so ponoči neznani zlikovci položili debelo kamenje na relse. Voznik ni te^a opazil in je zadel z vozom v kamenje; vsled česar se je motor neznatno poškodoval. — Na Dunajski cesti je včeraj popoldne neka branjevka pripeljala iz hiše št. 11 ročni voziček na tir električne železnice. V tem hipu je pri-vozil električni voz in zadel v voziček in vrgel branjevko ob steno. Ženska se je pri padcu poškodovala.
— Lestev wwm glavo padla je 121etnemu Jakobu Selanu, ko se je na dvorišču na Ambroževem trgu štev. 7 igral. Bil je na glavi ranjen.
— Na relse električne železnice je dal neki 121etni šolski učenec na Karlovski cesti kos železa. Voznik je to pravočasno opazi.1 in ustavil voz, ki bi bil sicer lahko skočil s tira.
— Tatvina. Zasebnici Mariji Kraj-nerjevi na Sv. Petra cesti št. 82 je bilo iz drvarnice pokradenega več perila. Tat je neznan.
— Izgubljene reči. Na poti od Kolodvorskih ulic po sv. Petra cesti in po špitalskih ulicah do Mestnega trga je izgubila neka dama denarnico s 130 kronami. — Na poti od Zaloške ceste do Stare poti je izgubil neki stolar srebrno verižico.
* Zakaj je umrl Mac Kinley?
Zdravniki, ki so Mac Kinleva obducirali, so dognali, da je predsednik umrl radi vnetja želodca. Vnetje pa je provzročila kroglja. Ranjena je bila tudi ledica. Ki-rurgična ali medicinska napaka se ni napravila nobena. S tem je čast američan-skih zdravnikov rešena. Očitalo se jim je namreč, da so oni zakrivili smrt Mac Kinleva, ker so mu dali prezgodaj jesti in napačna zdravila.
* Za oslovo senco. V Gradcu se je pravdal nedavno trgovski potnik Karol pl. Rotauscher radi — trinajstih vinarjev. Tožil je privatno učiteljico A. Lerch, s katero je imel skupno kuhinjo, da mu je ukradla sladkorja v vrednosti enega vinarja, nadalje za 8 vinarjev juhe, za 2 vinarja drv in za 2 vinarja praže-nega krompirja. Obtoženka je bila opro ščena, ker Rotauscher ni mogel dokazati, da je navedene stvari res vzela.
* Hamletov grob. Neki podjeten gostilničar odkril je pri danskem mestecu Elseneuru Hamletov grob, dasi Nemci smatrajo Hamleta za basensko osebo. Nad grobom je spomenik in okoli velik kup kamenja, Angleži trumoma romajo gledat Hamletov grob, vsak si vzame kamen za spomin s Hamletovega groba, seveda za majhno takso za mestno blagajnico, mesto pa za to skrbi, da kamnov pri spomeniku ne zmanjkuje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Idrija 18. septembra. Klerikalci in socijalisti so sklenili koalicijo proti dr. Majaronu. Agitacija od obeh strani je divja. Idrija ne pomni takega. Nocoj bodo trije shodi.
Praga 18. septembra. Konservativni veleposestniki so sklenili, prepustiti nemškoliberalnim veleposestnikom 21 deželnozborskih mandatov. „Politik" javlja, da sta vsled tega princ Friderik Schwarzenberg in grof Czernin sklenila, da več ne kandidirata v deželni zbor.
Lvov 18. septembra. „Przegl?d" javlja, da pcstane grof Andrej Potočki deželni maršal gališki.
Pariz 18. septembra. Ob 10. uri dopoludne so topovi v Dunkerque-u naznanili, da je rusko brodovje prišlo v francosko vodovje, in da sta se sestali „Standard", s katerim se vozi ruski car, in ladja, s katero se vozi prezident Loubet.
Berolin 18. septembra. Listi javljajo, da obišče cesar Viljem ruskega carja že v kratkem in sicer v Skierne-wicah.
Pod Trančo žt. 2. "ga
leos
Si g % ^9 T^1^^ priporoča
X*\^^d. Soklič.
btS- 'Z "»* o?ubjx pod JS30
Dragotin Košak
m vlatai* *
38 Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Velika zalogu
razne zlatnine
ln prstanov.
»Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše".
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval |
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih bla- C govoli naj se vzorec vposlati.      38 g
£*w »h. ^v. -"•>. jHK        Jt% Jik
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica " 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 Z
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k,
J 38 dela. \
* Postrežba todna. — Oene nlake. ' "4r,*w'^r,w        «sv wv
jFran Detter
Stavi trg &t. 1. 38 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu m dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poitnlne prosti.
Novi York 18. septembra Proces proti Csolgoszu radi umora prezidenta Mac Kinleva je določen na dan 23. k m. Sodišče obravnava stvar kakor vsak drugi, čisto navadni umor, menda zato, da bi obravnava ne imela senzacionalnega značaja.
Darila.
Upravniitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod
Janko Leban, nadučitelj v Trebelnem, 5 kron. — Gospića Franjica Majzeljeva v Belicerkvi 6 kron 12 vin., darovala družba novomeških liberalcev pod geslom: .Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" — Gospod Janko Leban, nadučitelj v Trebelnem, 2 kroni 50 vin.:
Stavil s kapelanom sem pet kron:
„Narod volil bo — Šetino" —
Stavo pa dobil je on —
Pol za ndružbo* dava, pol za — vino! Skupaj 13 kron 62 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. „Zagorski Sokol" 100 kron, kot del kazenske poravnave Jerin contra Moracher. — Hvala!
Za prebivalce mest, uradnike 1. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra&ek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3  (2—13)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. septembra: Josip Kunej, delavčev sin, 5 mes, Mestni trg St. 3, legar.
Dne 14 septembra: Alojzij Ravnikar, prevoznikov sin. 4' 4 leta, Rimska cesta St. 5, ospice.
Dne )6. septembra: Stanislav Zaletel, paznikov sinj 1 dan, Ulice na Grad št. 45, življenske Blabosti. — Marija Ravnikar, posestnikova hči, 2 leti, Rimska cesta št. 5, davica.
V deželni bolnici:
Dne 11. septembra : Mihael Dvorč, hlapec. 42 let, poboj.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (27—37;
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. EiciiMtek-a v LJubljani.
Zahvala.
Del.   pevsko   društvo   ..\ uprrj ■
se tem potom vsem cenjenim darovateljem lepih dobitkov k veselici dne" 15. septembra kar naj iskreneje zahvaljuje ter se priporoča i v nadaljnc podporo.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1901. (2035) €»«1 ■»«»«-.
Meteorologično poročilo.
Vlile a nad morjem 806 8 m. Srednji araool tlak 7S0-O min.
Stanje Čas opa-| baro-zovanja metra
I v mm.
Vetrovi \ Nebo
r
17. 9. zvečer I 735 9    13 0 si. szahod   jasno g
18 7. zjutraj i 735 9 110 si. svzhod del. jasno * m  '2. popol.   735 8 j   21 9 al. jzahod skoro jas. g
Srednja včerajšnja temperatura 130°, nor male: 146°.
Dunajska borza
dna 17. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebrn  .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0   .  . . Ogrska zlata renta 4đ,0 ......
Ogrska kronska renta -i , ....
Avstro-ogrske bančne delnico   .   .   . ,
Kreditne delnice........,
London vista........
NemSki državni bankovci za ICO mark
20 mark . . ......
30 frankov..........
italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
88 :w 98 25 118 80 95-55 118 45 92 40 1820 -617 75 239 22' 117'10 23-40 1900' 9150 1132
ajoSBvajBPSaoSaaS»S*S*3Sws™SssSfaS)SSS*sS* WF ''
Avgust Repič, sodar \
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(■v Trnovo m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne J
t f
po n tajni'J Hi cenah. 38 ^
Kapuje in prodaja staro vinsko posodo. ^ sjssissMiisss^
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najflnejilh, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrać-
38
srednješolec iz boljše hiše, sprejme se na hrano in stanovanje, pod strogim nadzorstvom, za mesečnih 14 gld. — Posebna soba. (2021—2) Poprašati je v Ključarskih ulicah št. 3., II.
Sedmošolec
vsprejme v instrukcijo gimnazijca iz boljše rodbine. <2032—l) Ponudbe naj se pošljejo v upravni-šlvo »Slov. Naroda« pod „Sedmošolec".
Proda se po nizki ceni 137 oralov (skupaj)
blizu Ljubljane.     (2030—i)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Proda se iz proste roke
dvonadstropna hiša
pri kolodvoru južne železnice v okrožju Ljubljana s 7 sobami, z dvema obokanima kletima, vrtom, 1 malo njivo, z žgalnico za žganje in s pristno vodo. V hiši je čez 40 let gostilna s prodajo žganja in tobaka. Obširni prostori so pripravni za večjo obrt. — Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1819 8)
Specijalna trgovina za
Edmund Kavčič
v LJubljani, Preifornove ulice, nasproti peste
priporoča
kavo MasitnM dobrega ukusa po gld 1"— kilo „    rVeils;Iiei*ry aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
„     IMi-mIcSv najfinejega okusa   „160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »peeerijMko blago v najboljši kakovosti. 112-175) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
in tudi več plačam, kdor mi preskrbi službo v Ljutomeru, Radgoni ali pa Središči pri kaki hranilnici, sodišču i. t. d. Govorim slovenski, nemški in madjarski. (20CG-2)
Dopise prosim pod „Dober knjigovodja1' na upravništvo ^Slovenskega Naroda".
J'1a But*«*
61
v lijnbljanl
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nrprescžiie kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1"10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368-44)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 6'30.
(1810)
Žrebanje 1. oktobra 1901.
Glavni dobitek
Promese k Tiskim srečkam a K 7 - K 180.000
priporov«
tjttbljanska kreditna banka v Cjttbljani.
Ces. kr. avstrijski      državna železnic«.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Ortitod tz I^uoljau« j >«. kol. Prog;« 06» Trbiž. Ob 12. nn 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzeusieste, Inomost, Monakovo, Ljubno; cet Selzthal ? Aus-.ee, Solnograd, (ez Kleiu-Reitling v Steyr, v Line, na Dnnaj čez Ainstetten. — Ob 7. uri 5 m »jat raj oeobni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj; če* Selzthal v Solnograd, Inomost, cei Klein - Keifliug v Line, Bndejevice, Plzeu, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; ćez AmBtetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 in duiioldue osobui vlak v Trbiž, Pontabe), Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 6 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15, junija do 15. septembra v Poutabel, Celovec, Fran-2ensfcste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Bohu* grad, Leud-tiastein, Zeli ob jezera, Inomoat, Bregenc, Curiu, Genovo, Pariz; Cez Klein-Reiftiug v Steyr, Line, Budejeviee, Pken, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez AmBtetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo. — Fioga t Novomesto ln v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m Kjntraj v Novomesto« Straža, loplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popolndne istotako, ob 6. uri 55 in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano jui. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri '_';> m zj.it raj osobni vlak z D-.uaja cez Ainstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zeusfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri Vi m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob i i. uri Ivi m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varcv. Hcba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Lino*, Btejta, Pariza, Geueve, Curiba, Bregenca, Inomosta, £ella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Oh 4. uri 38 m po-peludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mouakova, Inomosta, Frfcczensfeate, Poutai.la. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3b m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fraccovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls 23overa> rasteta ln Xo£ovja» Osobni vlaki: Ob H. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. nri m popolndne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. - Odhod is £«j ubijane drž. kol. v JLaamik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 5, ari 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod V LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 8. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob 6. ari 10 m in ob S. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih. (1393)
Stanovanje
se odda takoj. Ima 2 sobi, kuhinjo, klet in drvarnico.
Vpraša naj se na Glincah št. 61 pri Mariji Oblak. (2007—3)
Godbo
poučuje na vijolino in kontrabas.
Vpraša se Kari Bitsch, Komenskega ulice št. 36 v Ljubljani. (1935—3)
Vui-uJ arvojo zrno!
rZ» vsako rodbino najTaaneJao . f knjigo t otroiklh zaderah a Ć«, fti.oo aanraluimi piami p^,^ [ilakretno aa SO Tin. T mrutT anamkah (odprlo 70 Tin.)
goapa A. Kaap«, JJerlin 8. W. 3J0 IAn-denatrassa ne
(1912-4)
7^ Jo
eke.
*3Bt
Po prav Ha.
L Mikusch
tovarna dežnikov Ljubljina. Mestni trg.
Domači izdelki.
Zalogo vsake vrste solidno izdelanih
VOSOV
bodisi
koleselnov aii najmodernejših kočij
priporočam najtopleje. — Cenike pošiljam na zahtevo.
FRAXC VI«*%XA.^J, izdelovalec vozov
Ljubljana, Rimska cesta št. II. (1844—3)
-ŽajaaV
-m
ajaiz
A A m A -vi/ A )L m
OB -sB- ^
Ustanovljena 1844.
Ustanovljena 1844.
L^elit^o zalogo
vseh šolskih knjigr,
kakor tudi vseh v to stroko spadaj o čili šolskih in pisalnih potrebščin
priporoča najbolje tvrdka (2000—4)
J. Gionfini, jttestni trg št. 17.__
T
Izjava.
Podpisani izjavi, da so vesti, katere je o gospodu Josipu Damisch-u, ka-
varnarju v Rudolfovem, in o njegovi soprogi razširil, neutemeljene.
2028) Vinko Osimitsch.
Trgovskega pomočnika
ob enem potnika in (2016-2)
učenca
vsprejme   trgovina   z mešanim blagom
Oton Homann v Radovljici.
Učenca
vsprejme  takoj  v trgovino z železnino
Franc Golob v Ljubljani
VVolfove ulice. (,2029—l)
Brivski pomočnik
zmožen  obeh deželnih jezikov, sprejme se takoj pri
Josipu Wernig-u na Jesenicah, Gorenjsko. (2008—3)
Prostovoljna licitacija
v katoliškem domn.
Radi bolezni prodajala se bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 9. uri predpoldnevom vsa zaloga
letnega in zimskega blaga
za gospode
in sploh ves inventar.
S spoštovanjem
France Sarlr.
(2023—2) krojaški mojster.
^4« Cognac *¥-
Angel Verdeau & Go.
Cognac. <""*-«
Mila, obležana znamka *        v       */» ta V« ori-ginal-buteljkah, najbolj priporočljiva, nudi jo
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj
Milan Leustek v Ljubljani.
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoCa slavnemu  obCinBtvu w naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno naročitev se priporoča Josip Ai-liar
(502- 30) načelnik.
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske uiice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 38 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbin.>ka iii pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
■«4* Z«loga
vsakovrstnih oopičov za pleskarje, slikarje ln zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode. karbolineja itd.
Posebno priporočava si. obcinst/u najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ia likanje
Bobnih tal pod imenom „Bapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
j.^or Alojzij Erjavec
čreljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenom strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzoja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščina za to obrt. 38 M«6 it ihranjojejo. — Tnanjim naročilo« naj i« pride«« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
u u Cilincali št. 92
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strii&rnrskilt drl laNfiirKu iz«lelk.a.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 38
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   g)   @   g)   (§J ®
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ® 9 ss
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, * m a a a klobuke za dame, tkana In kratka roba na debato in drobno, s g d a e>
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zvdebak), kakor tudi
H-rzen kruh
hlebčki po IU, IS ln ti kr.
V slssčlčsrnlcl postrezam z najfinejšim nssladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 38
35035254
Vsled sklepa c. kr. deželnega sodišča ljubljanskega kot konkurznega sodišča z dne 5. septembra 1901, oprav. štev. 4/1 50, prodati se ima koilkurzna lil I* H it Dragotlna l\e*»nilrtt, bivšega brnnjevca v Ljubljani, ter se bode iz iste prodalo ofcrtnlni potoni
a) l»In^o« nahajajoče se v prodajalnici v Kolodvorskih ulicah hiš. štev. 24 v Ljubljani, v cenilni vrednosti ............... 1293 K 82 h
b) istotam nahajoče se pohištvo kridatarjevo v sodn. cenilni
vrednosti......................... 162 » 50 »
c) prortajalnlšlta oprava, cenjena na........ 270 K 30 h
skupaj v vrednosti .  .  .    1726 K 62 h Ponudbe morajo se staviti le za celo tu omenjeno maso v skupni vrednosti 1726 K 62 h, in sicer naj  se do '46. septembra t. 1. pošljejo na pisarno podpisanega oskrbnika konkurzne mase ter naj se jim priloži 10% cele cenitvene vrednosti kot vadij.
Upniški odbor pridržuje si pravico, v ponudbah odločevati in eventuvalno odkloniti tudi najvišjo ponudbo, ali pa določiti narok za ustno licitacijo med oferenti samimi. Natančneja pojasnila daje pisarna podpisanega oskrbnika konkurzne mase. V Ljubljani, dne 16. septembra 1901.
Dr. Fr. Tekavčič i. r,
(2033) oskrbnik konkurzne mase.
ri
ri "Ti
=3
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani. Kongresni trg st. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnijih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajali, broširanih in v močnem vezu po najnižjih, cenah. (1992—6) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
7frtTfff^
|T_
tim
4h| Z«loi«n« 1847. l«g- -frt| Z     lana 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 38
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnofskl pristan it. 8-10
priporoča po najnižji oeni: i
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne 1 sobe, oprave za salone, žimnate mo- { droce, modroce na peresih, otroške r vozičke, zastore, preproge itd.
I I
I f
I
Učne knjige
za vse šole
in
vse druge šolske * * * * * * * * * potrebščine
priporoča
£• Schwentner
knjigofržec v Ejtibljam (2202-3) Jvorski trg štev. 3.
I
Od srede 18. septembra prodajalo se bo sledeče blago:
Rižast barhant....... meter prej   18 krajcarjev zdaj 10 krajcarjev
Modni       » ....... »
Flanelen barhant v ostankih    . »
Roba za damska oblačila    .   . »
Damski loden....... »
Damska volnina 120 cm široka »
Cotton.......... »
Voile Ia Ia........ »
Bombažasto platno..... »
Polplatno......... m
»      brez leska..... »
Blago za otirače, ubeleno ... »
Zefir.......... »
Oxfort Ia Ia brez leska    ... »
Svila za bluze....... »
Damski dežniki...... komad
Čipkaste zavese, naj krasnejših in najnovejših vzorcev, orientalske zavese, namizna oprava, svilnati in volneni šali 40 odst. pod normalno ceno.
Angleške volnene preproge 3 metre dolge 2 metra široke prej 35 gld. zdaj le 23 gld. Manjše primerno ceneje, ravno tako predloge k posteljam.
Flanelovo bluze...........prej gld. 150 zdaj samo 85 kr.
Vijagasti prami od 4 krajcarje/ višje.
Za opremo za neveste, za gostilničarje in za domačo porabo izvanredna prilika k nakupu in to po najnižji ceni.
Cisti platneni namizni prti
»       »       prtiči Za zelo znižane cene ! ! !
»        » otirači
28			18	
45	»	m	25	»
32	»	»	19	»
55	»	»	33	»
110		»	48	»
25		»	17	»
38	»	»	24	
25			16	»
38		»	24	»
38	»		25	»
28	»	»	20	»
26	»	»	18	»
38		»	25	»
160	»	»	95	»
350	»		190	
Čiste platnene plahte
Čisti platneni prtiči za steklenice »        »       prtiči za kuhinjo »        »       žepni robci
Čista platnena oprava za kavo
Čisto platno za perilo
Za zelo znižane cene ! ! !
Za damske šivilje:
Vrvice za krila Ia kvalitete v vseh barvah  .   .   . prej   6 kr. zdaj le
Sivkasto volneno platno.......... »    16  »     » »
Ia Ia podšivni Croise........... »    32  »     » »
Ia listrov obšiv v vseh barvah........ »    32  »     » »
3 kr.
12 »
24 »
26 »
Za gospode:
Dežniki polsvilnati.......komad prej gld.
Zavratniki in petljo...... »        » »
Ovratniki.......... »
Manšete........... za par
Naprsniki (Flastrons)...... komad
Srajce za gospode Ia Ia..... »
Nogavico za gospodo Ia Ia    ... par
Kammgarn-volna za gospode .   .   . meter
Loden za baveloke...... »
O radi za hlače........ »
350	zdaj	le gld.	1-90
—•28		» »	— 19
—•50	»		—•29
— 18	»	» »	— 08
—■25		» »	— 18
— 25	»	» »	— 15
150	»	» »	— 98
—•50	»	» »	— 20
250		» »	1-50
1-80	»		1 —
—•50	»	» »	—•35
Ako bi komu kupljeno blago ne ugajalo, se denar takoj vrne. Ozrite se v razstavna okna in požurite se nakupiti si, česar potrebujete.
S spoštovanjem
Konrad Schtimt
Cjubljana
Prešernove ulice štev. 1.
^Wc-i  se  pošiljajo  le  m«,  deželo  s  j»»-w«» pošto.
(202G-2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NolJi.