7A     1   >  # /*  V središèu današnjega predavanja ne bodo toliko koroška leta dr. Gregorija Ro`mana kakor njegova vloga, ki jo je imel kot ljub- ljanski škof, kar je ostal do smrti v Clevelandu 16. novembra 1959. Nominalno je ostal ljub- ljanski škof tudi po tem, ko je svojo škofi- jo 5. maja 1945 zapustil in se odpeljal na Ko- roško, od koder se ni mogel veè vrniti. Dr. Gregorij Ro`man se je rodil 9. marca 1883 v Dolinèicah, v fari Šmihel pri Pliber- ku. V dru`ini je bilo sedem otrok, Gregorij je bil najmlajši. Oèe je bil Franc Ro`man, mali kmet, mati pa Terezija, roj. Glinik. V ljudsko šolo je hodil v Šmihelu, v gimnazijo, ki jo je zaèel leta 1896 kot gojenec Marija- nišèa, pa v Celovcu. Od jeseni 1904 je štu- diral v celovškem bogoslovju in 4. avgusta 1907 je imel v svoji rojstni fari novo mašo. Po letu slu`bovanja v Borovljah kot kaplan in podiplomskem študiju v Avguštineju na Dunaju (promoviral je 29. junija 1912) ter po kratkem delovanju kot prefekt malega seme- nišèa v Celovcu je na celovškem bogoslov- ju od septembra 1913 naprej predaval kanon- sko pravo, v letih 1914 do 1919 pa je bil pro- fesor moralne teologije in kanonskega pra- va ter istoèasno spiritual. Ker je sen`ermenska pogodba plebiscitno podroèje razdelila v cono A in B in je bila cona A pod jugoslo- vansko upravo in je s tem izgubila kontakt s Celovcem, je krški škof Adam Hefter 29. julija 1919 ustanovil poseben generalni vika- riat v Dobrli vasi in Ro`mana imenoval za pravnega svetovalca generalnega vikarja, pro- šta Matija Randla. Ko je bila 1919 v Ljubljani ustanovljena univerza, je Ro`man na pred- log cerkvenega zgodovinarja Janeza Zoreta sprejel vabilo Teološke fakultete na novo us- tanovljeni univerzi v Ljubljani, da prevzame profesuro za cerkveno pravo.1 17. marca 1929 je bil imenovan za koadjutorja ljubljanskega škofa s pravico nasledstva. Ro`man je za ime- novanje zvedel na Koroškem, kjer je za ve- likonoène praznike pomagal v dušnem pa- stirstvu.2 Pred škofovskim posveèenjem je 26. junija 1929 obiskal Rim in se pape`u za ime- novanje osebno zahvalil.3 Na duhovnih va- jah (2.–10. julij) je zaèrtal svoj škofovski pro- gram. V svojih bele`kah ga je povzel v dve toèki: 1. Crucis pondus et praemium – Te`a kri- `a in plaèilo (moje `ivljenje) – svoje škofovsko geslo, in 2. Duc in altum – Odrini na globoko (moje delovanje).4 Posvetil ga je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jegliè, soposveèe- valca pa sta bila lavantinski škof dr. Andrej Karlin in krški škof dr. Josip Srebrniè, zadnji zato, ker je bil celovški škof dr. Adam Hefter bolan. 1. avgusta 1930 je Ro`man postal ljub- ljanski škof. V svojem prvem pastirskem pismu je škof Ro`man na praznik Kristusa Kralja, 26. 10. 1930, navedel, kot je poudaril zgodovinar dr. France Dolinar, temeljna izhodišèa svoje ško- fovske slu`be:5 “S strahom sem prevzel škofovsko palico iz rok svojega prednika. Pogum in zau- panje mi vzbuja beseda sv. Pavla: ‘Sveti Duh vas je postavil za škofa, da vodite Cerkev bo`- jo.’ (Apd 20.28) ... K vam prihajam s te`ko od- govornostjo pred Bogom, da izvršim nalogo, ka- tero mi je nalo`il. S svetim Pavlom moram reèi: ‘Gorje mi, ako te svoje naloge ne bi izvrševal! Zato pa hoèem oznanjati bo`je kraljestvo vestno @7 A, 5  # #  +       +    # :  # 7A     1   >  # /*  in vedno, ne glede na to, ali je ljudem prav ali ne, saj velja za vsakega škofa opomin, ki ga je sv. Pavel dal svojemu uèencu, škofu Timoteju: ‘Oznanjaj besedo, nastopaj, bodi prilièno ali ne- prilièno; preprièuj, svari, opominjaj z vsem po- trpljenjem in uèenjem’ (2Tim 4.2).”6 V nasprotju s svojim predhodnikom ško- fom Antonom Bonaventuro Jeglièem je bil Ro`man “èlovek govorjene besede”.7 Bil je znan kot odlièen govornik, ki je dosegel srca svojih poslušalcev oziroma sogovornikov. Svoje pri- dige je zelo temeljito pripravil in besedila veè- krat popravljal.8 Bil je v prvi vrsti dušni pastir, in ne politik ali diplomat. Zabele`eno je, da se je zelo te`ko odloèal, oèitali so mu celo, da je bil pod vplivom svoje okolice, da je bil popustljiv in mehkega srca. Splošna ocena je bila, da je to izraz njegove koroške duše. Kakor vedno pri takih posplošitvah, ki go- tovo ka`ejo na njegov karakter, je to samo delna resnica. V naèelnih vprašanjih, pred- vsem v vprašanjih verskega znaèaja, je bil ja- sen in odloèen. Škof Ro`man si je zastavil program du- hovne prenove škofije. S tem je zaèel pri du- hovnikih, ki naj se po njegovem mnenju ne bi politièno udejstvovali, ker so v prvi vrsti oznanjevalci bo`je besede. Prenovo svoje ško- fije pa je gradil predvsem tudi na mladini – podobno kot Jegliè. Bil je duhovni vodja te- lovadnega in vzgojno-izobra`evalnega društva Orel, s katerim je bil povezan `e kot profesor na bogoslovju v Celovcu.9 Ko je jugoslovan- ska oblast konec leta 1929 Orel razpustila, ker se ni hotel vkljuèiti v novo vsedr`avno zve- zo Sokol, je Ro`man vzgojo mladine gradil na Marijinih dru`bah, predvsem pa na Ka- toliški akciji. V škofijskem odboru Katoliške akcije je zastopal škofa Jeglièa `e kot koad- juktor. Ro`man je podobno kakor pred njim Jegliè videl v KA eno najmoènejših sredstev za prenovo škofije. Zavzemal se je za njeno preoblikovanje in se dogovoril z lavantinskim škofom dr. Ivanom Jo`efom Toma`ièem za enotno organizacijo in koordinirano delo- vanje. Leta 1936 sta podpisala nova pravila, vendar nista uspela vzpostaviti edinosti v ka- toliškem taboru.10 Prišlo je predvsem do trenj med “stra`arji” (Mihaelova skupina), ki so leta 1937 ustanovili na univerzi akademski klub Stra`a - njihov idejni vodja je bil pro- fesor dr. Lambert Ehrlich (1879–1942) -, in “mladci”, ki jih je vodil gimnazijski profe- sor Ernest Tomec (1885–1942).11 Ro`man je leta 1940 odloèil, da velja organizacija okrog Tomca (Mladci Kristusa Kralja) za edino predstavnico KA, Stra`i pa je dal status po- mo`ne organizacije. K neenotnosti katoliških vrst so prispevali tudi kri`arji (Dom in svet, Dejanje, Zarja). Ostro so se opredeljevali do stališè in dr`e Katoliške cerkve, najbolj znano je tukaj Kocbekovo Premišljevanje o Špani- ji.12 Ro`man je to premišljevanje ostro ob- sodil kot nasprotno nauku Cerkve. Prof. Al- bin Kralj govori v tem sklopu o drugi loèi- tvi duhov na Slovenskem.13 Bli`ajoèa vojna pa je razkol v katoliškem taboru še poveèala. Med vojno je šlo predvsem za opredelitev za in proti OF in NOB. Številni kršèanski so- cialisti so v nasprotju z veliko veèino sloven- skega klera vstopili v OF in partizanske enote ter komunistom omogoèili prevzem oblasti. Pomembna je Ro`manova vloga pri pri- pravi konkordata med Svetim sede`em in Ju- goslavijo (1935), ki je zaradi nasprotovanja srbske pravoslavne Cerkve propadel (1937). Po 16 letih je avgusta 1940 pripravil škofij- sko sinodo v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Tam so sprejeli dva pomembna doku- menta: Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo, ki so zaradi vojne in povojnih razmer šle v pozabo, in Zakonik ljubljanske škofije, ki ga je pripravil v veliki meri Alojzij Odar in ki je v nekaterih doloèbah veljaven še da- nes.14 Ro`man se je tudi zelo anga`iral na so- cialnem in karitativnem podroèju, bil je èlan številnih društev, tudi npr. Slovenskega pla- ninskega društva. Tako je leta 1935 blagoslovil       kri` na Škrlatici, ki so ga leta 1954 vrgli èez steno Škrlatice in ki je simbol razstave “Boj proti veri in Cerkvi 1945–1961”. Kot profesor cerkvenega prava je v neda- tiranem rokopisu Cerkev in politika podal svoje gledanje na politiko in dr`avo, ki je po- membno za razumevanje njegovega odnosa do okupacijskih oblasti v èasu druge svetovne vojne oz. revolucije: “Cerkev ima v èloveški dru`bi nalogo, resnice kršèanstva, to je verske in moralne, èuvati in uèiti, navajati narode, da si uredijo vse `ivljenje in dejanje v skladu s temi resnicami in da tako pridejo do svoje- ga nadnaravnega cilja.“ Cerkev si sicer prisvaja pravico soodloèanja v politiènih vprašanjih, vendar samo v tistih, ki se nanašajo na nje- no osnovno poslanstvo. Kritièen je do po- litiènega delovanja klera, èeprav ga ne pre- poveduje, razen “èe bi iz politiènega delovanja klera sledila škoda za vero in versko `ivljenje,“ in opozarja, da Cerkev ne sme istovetiti stran- karskih naèel z religijo: “Cerkev obsoja kot ne- moralno vsako nasilno spremembo vladavine, vsako revolucijo. ... Cerkev je napram obliki vladavine indiferentna, nobene ne smatra za edino pravo ... Cerkev uèi, da je najvišja dol`- nost vsake vlade skrbeti za obèno blaginjo. Ob èasu revolucije je najvišja dol`nost vlade in dr- 7A     1   >  # /*  Petra Hulicius-Mack: Ne ka`i na druge, zaèni pri sebi  # `avljanov èim prej konèati kaos, zgraditi na razvalinah starega novo dr`avo kot napravo obèe blaginje ... V konfliktu dveh dol`nosti pre- vladuje zmerom višja, va`nejša.“15 V predava- nju “Cerkev in dr`ava”, ki ga je imel leta 1923 na katoliškem shodu, pa je opozoril na to, da je potrebno, da Cerkev in dr`ava uredi- ta odnose med seboj, ker “imata iste ljudi za predmet, na katerega se nanaša njuna oblast”. Kot skupne interese dr`ave in Cerkve navaja zakonsko zvezo, vzgojo otrok in šolo. Toda: “Vir vsake oblasti, tudi politiène, je Bog,” pravi Ro`man. “Suverenost dr`ave ni in ne more biti absolutna, ker zavisi od Boga, ki je v doloèe- nem ji namenu v svojem pozitivnem pravu ter v pravicah èloveški osebi prirojenih postavil dr`avni oblasti neke meje, katerih ne sme pre- koraèiti, ako noèe zlorabiti svoje oblasti proti volji Bogu, v èigar imenu nosi meè (Rim 13. 4).” Zelo kritièno je potem ocenil to, kar se je dogajalo v Kraljevini Jugoslaviji po sprejetju vidovdanske ustave: “Oznanjevanje verskih resnic je ena glavnih nalog katoliške cerkve in njena notranja zadeva. Zato mora- mo na podlagi svojih katoliških naèel zavr- niti poskus, uvesti nadzorstvo nad cerkvijo v njenem lastnem delokrogu.”16 Okupacija Ro`mana ni presenetila. Pri- èakoval jo je, se je bal in svojo okolico kar naprej svaril, naj se ne slepi, in je zato pri šte- vilnih sodobnikih veljal za pesimista. Na dan okupacije je se`gal t. i. tajni arhiv.17 Prièakoval pa je najprej nemško in ne italijansko zasedbo in njegov tajnik Leniè je bil preprièan, da bi Nemci Ro`mana takoj zaprli. Ljubljano so zasedli Italijani, ozemlje ljubljanske škofije pa sta nemška in italijanska okupacija raz- delili na dva dela: 134 `upnij z mestom Ljub- ljana so zasedli Italijani, Gorenjsko in Za- savje s 142 `upnijami pa Nemci. Celotni Ro`- manov odnos do grozodejstev okupacijskih sil vsekakor dokazuje – v ostrem nasprotju s tem, kar so mu pozneje podtikali komu- nistièni oblastniki –, da škof nikoli ni bil pri- jatelj okupatorjev, posebno ne nemških. @e pred nemškim napadom na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je od poljskih duhovnikov, ki so be`ali preko Slovenije v Rim, imel natanè- na poroèila o grozodejstvih, ki so jih poèe- njali Nemci na Poljskem. Spomladi 1940 je preko Rima dobil poroèilo, ki ga je napisal poljski kardinal Avgust Hlond za pape`a.18 Dal ga je tajno natisniti in na skrivaj razširjati predvsem med duhovniki. Iz poroèila “Reichssicherheitshauptamta“, ki je bilo pri- pravljeno za napad na Jugoslavijo, je razvid- no, da so Nemci zaradi tega Ro`mana uvr- stili med nasprotnike – pa tudi zaradi tega, ker je Hlondu izkazal gostoljubje na VI. med- narodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljub- ljani leta 1939.19 Po okupaciji so nemški krogi na Gorenjskem grozili, da bo gestapo ško- fa Ro`mana zaprl in odstranil.20 Ko je ozem- lje, ki so ga zasedli Nemci, preplavil val are- tacij in izseljevanja, se je Ro`man takoj obrnil na Vatikan za pomoè, naj intervenira pri ita- lijanski vladi, da se ta zavzame za zaprte du- hovnike obeh škofij pri nemški vladi. To se je tudi zgodilo, vendar je bilo posredovanje neuspešno. Trdovratno se v delu zgodovinopisja in publicistiki dr`i tudi zgrešena primerjava slo- venskih ordinarijev, po kateri naj bi ljubljan- ski škof dr. Gregorij Ro`man sodeloval z oku- patorjem, lavantinski škof dr. Ivan Toma- `iè pa naj bi kolaboracijo zavrnil,21 In to kljub temu, da sta oba, kljub razliènim izhodnim toèkam, zastopala enako strogo legalistièno stališèe v smislu Svetega pisma: “Vsak èlovek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreè ob- lasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upi- ra bo`ji naredbi ...“ (Rim 13,1–2), stališèe, ki so ga zastopali tudi cerkveni predstojniki po vojni v odnosu do totalitarne komunistiène oblasti. Kljub temu, da je bila okupacija za oba škofa vsiljeno zlo in da sta bila oba na- rodno zavedna Slovenca, sta vendar nosila 7A     1   >  # /*        odgovornost za svojo škofijo, za svoje vernike. Ko so prišli italijanski okupatorji, je Ro`man obiskal visokega komisarja šele, ko ga je nje- gova okolica k temu silila (20. 4. 1941). Gra- zioli je Ro`manu vrnil obisk naslednji po- nedeljek22 in ga seveda izkoristil za propagan- do. Izjavo o lojalnosti, ki so jo zahtevali tako od škofa kakor od vidnih slovenskih politikov in gospodarstvenikov, je visoki komisariat po- naredil in jo dal v objavo, ne da bi se povezal s škofom, celo naslovnika je spremenil – naen- krat je bilo pismo namenjeno Duceju. Konè- no je škof v èasopisu prebral izjavo, ki niti ni prišla izpod njegovega peresa niti je ni po- trdil ali celo podpisal. Izvirnik in ponaredbo je takoj dal tajniku, da ju vlo`i v arhiv za poz- nejše èase. Kljub temu se v publicistiki in celo v delih nekaterih zgodovinarjev trdovratno ohranja preprièanje, da je publicirana izja- va pristna.23 Lavantinski škof je ravnal podobno, še pred Ro`manom je obiskal šefa pokrajinske uprave dr. Siegfrieda Uiberreitherja. Bil je seveda v veliko slabši situaciji, ker je imela nemška okupacijska sila povsem drugaèen odnos do Cerkve kakor italijanska. Zaprla in na Hrvaško in v Srbijo je izgnala 90,83 % slovenskih duhovnikov iz lavantinske škofije in iz dela ljubljanske škofije, ki so jo zasedli Nemci. Nekaj duhovnikov je poslala v kon- centracijska taborišèa. Cerkveno premo`e- nje je zasegla. Tudi škof Toma`iè je okupa- torju poslal izjavo, naslovil pa jo je 26. aprila 1941 neposredno na Hitlerja. Vedno znova se poudarja, da je Ro`man podpiral ustanovitev vaških stra` in domo- brancev, Toma`iè pa da je odloèno odvra- èal ustanovitev domobrancev na Štajerskem. Toda Toma`iè ni nasprotoval samo domo- brancem, nasprotoval je prav tako OF in par- tizanom. Oba škofa, Ro`man in Toma`iè, sta stala trdno na stališèu enciklike “Divini redemptoris“ (19. 3. 1937). Škof Ro`man ko- munizma ni odklanjal iz politiènih, ampak iz verskih razlogov. Citiram iz znanega Pa- stirskega pisma o nevarnosti brezbo`nega ko- munizma z dne 30.11.1943: “Nihèe ne more biti istoèasno katolièan in komunist. Brezbo`nost in vera v Boga sta nezdru`ljivi kot voda in ogenj. Kdor je komunist, ni veè kristjan ... So- delovanje z brezbo`nim komunizmom brez gre- ha ni mogoèe.“24 V pismu duhovnikom ljub- ljanske škofije 20. 8. 1943 je napisal: “Brez- bo`ni komunizem je v bistvu zlo – moralno zlo –, sodelovanje z njim ... v katerikoli reèi je prav tako zlo, torej moralno prepovedano ... V os- vobodilni fronti imajo komunisti, kakor sami trdijo in kakor je razvidno iz njihovih pub- likacij, vodilno vlogo. Kdor torej podpira os- vobodilno fronto, podpira komunizem ... Ker je osvobodilna fronta dejansko v rokah komu- nizma in njegova nosilka med našim narodom, zato je vsako prostovoljno sodelovanje z osvo- bodilno fronto bodisi z gmotnim ali moralnim podpiranjem bodisi s prikrivanjem in simpa- tiziranjem kot sodelovanje z moralnim zlom pod grehom ... prepovedano.“25 Po sklepu Vrhovnega plenuma OF, ki je 16. 9. 1941 z revolucionarnim aktom prevzel oblast na Slovenskem in monopoliziral upor, so lahko vsakogar, ki je deloval zunaj OF, pa èetudi proti okupatorju, imenovali za izda- jalca. Ubijali so na cestah in domovih narod- no zavedne Slovence – in ne okupatorjev. Škof Ro`man tega ni mogel – in ni smel odo- bravati. Pri tem pa moramo poudariti, da se škof v prvih mesecih po ustanovitvi OF, ki so jo imeli v oblasti komunisti, ni oglasil. Še- le, ko je na cesti izbruhnilo odkrito nasilje in so morali umreti številni, tudi narodno zelo zavedni Slovenci, pogosto umorjeni kot domnevni izdajalci, je ta dejanja obsodil. “Danes èujem govoriti tudi sicer resne ljudi, da umor ni veè zloèin, ampak junaško deja- nje, ko so dandanes nekatere naravne vrednote politiène narave višje kot verske, nadnaravne. Proti temu mnenju stoji bo`je razodetje: Umor je in ostane vnebovpijoè greh, ki bo`jo pravièno 7A     1   >  # /*    # kazen izziva, pa naj gre za letnih 20.000 umo- rov nerojenih èloveških bitij med slovenskim narodom, ali za uboj soèloveka brez obto`be in brez obsodbe – umor na lastno pest, iz po- litiènih, socialnih ali nacionalnih razlogov ali iz osebne mašèevalnosti. Nespremenljivo veljav- na resnica je: Edini Bog je gospodar nad èlo- veškim `ivljenjem. ... Bog je z neizbrisljivimi èrkami zapisal: Ne ubijaj! Ne kradi! za vse èase in za vse ljudi.“26 In 14. novembra 1943: “Brez- bo`ni komunizem je pognal ljudstvo v pogin, ene v smrt, druge v revšèino. Iz teh grobov `iv- ljenje veè ne bo vzklilo: ne iz tistih, ki jih je roka komunistov direktno odprla, ne iz onih, ki jih je indirektno izkopala. Da, tudi oni gro- bovi tam v drugem kotu – koliko jih je – so delo komunistiène OF, zaradi njenega za narod po- gubnega nastopanja so se bili odprli in vzeli vase toliko moènih mladih `ivljenj, koliko ideal- nih, najboljših ljudi našega naroda je v gro- bovih širne naše zemlje, ljudi, ki bi jih narod v sedanjosti in bodoènosti bridko potreboval, a ne bo jih veè. ... Ljudje slovenski, streznite se vendar `e, streznite se vendar `e, streznite se vsi v tej skrajni stiski, v kateri je narod na tem, da pogine.“27 Kasneje, v odgovoru na obto`nico, je Ro`- man 30. septembra 1946 pisal: “Domnevno sodelovanje (kolaboracija) je obstajalo v odkri- tem ideološkem odporu duhovnikov zoper brez- bo`ni komunizem. Na podlagi odloènega nas- protja brezbo`nega komunizma do kršèanstva, ki izhaja iz bistva komunizma, ne more imeti noben katoliški duhovnik nobenega drugega sta- lišèa. V tem pa ne obstoji nobeno politièno ali kakršno koli sodelovanje z okupatorjem.“28 Vedno nova se tudi poudarja, da Ro`man nikoli ni obsodil okupatorja, kar ne ustre- za resnici. Škof je dvakrat protestiral proti okupatorju. Dne 24. 10. 1941 je v pastirskem pismu duhovnikom in gostom jasno obso- dil nemško nasilje nad slovenskim prebivals- tvom,29 da je bilo iz 148 `upnij izgnanih 193 dušnih pastirjev, iz 14 samostanov in drugih 7A     1   >  # /*  Petra Hulicius-Mack: Nekdo Zvoni       cerkvenih ustanov pa številni redovniki in re- dovnice, tako da je moralo 200.000 ljudi `i- veti brez duhovne oskrbe in brez zakramentov ter da je Cerkev na Gorenjskem izgubila vse materialno premo`enje, Zavod sv. Stanislava pa je zasedel gestapo. “V toku 14 stoletij naše ljudstvo ... ni do`ivelo nièesar hujšega. In kaj zlega bo sledilo. Nikjer na svetu nimamo opore. Le Bog je naša opora, vanj polagamo svoje upe ... Domine deus, ad te sunt oculi nostri, ne pe- reamus!” In: “V obstojeèih razmerah moramo na vernike z vsemi moèmi vplivati, da se dr`e reda in discipline, da ne store nièesar, kar bi oblastnike prisililo, da nastopajo stro`je in os- treje, kar bi le ote`evalo `ivljenje, ki je itak te`ko dovolj. Podvigi raznih osvobodilnih gi- banj nerazsodnih ljudi v sedanjih razmerah narodu ne koristijo niè, paè pa mu hudo ško- dujejo. Kdor res ljubi svoj narod, ne bo storil nièesar, kar narodu dejansko škoduje. Naša du- hovniška dol`nost je, da po svojih moèeh na- rodu prihranimo veèje zlo.“30 Prav tako nihèe ne omeni formalne pri- to`be zaradi nedopustnega ravnanja Italija- nov. Dne 26. septembra 1942 je škof obiskal visokega komisarja in obsodil nasilje italijan- ske uprave zasedenega ozemlja v memoran- dumu, ki ima dvajset toèk. Med drugim je zahteval, da Italijani iz zaporov in interna- cije izpustijo vse, ki niso zakonito zadr`ani. Skliceval se je na praviènost in zakonitost v duhu rimskega prava in veljavnost predvojnih zakonov. Visoki komisar je bil, tako piše Ro`- man, “ves divji, da si upa kdo fašistièni oblasti delati oèitke, ki po njegovem naziranju niso ute- meljeni, in je odkrito dejal, da bi zastopnike politiènih strank dal takoj zapreti, èe bi si drz- nili stopiti osebno predenj s tako vlogo.“31 Ro`- man je premišljeval tudi o tem, da bi javno s pri`nice obsodil italijanskega okupatorja, o tem se je posvetoval s pape`em maja 1942 ob obisku v Rimu in pape` mu je odsveto- val, èeš da bo interniran sam nekje v notra- njosti Italije, v škofiji pa ne bo nikogar veè, ki bi lahko branil ljudi.32 Znašel se je pred dilemo. Naj propade z odkrito besedo in dr`o muèenca ter se sprijazni z internacijo v Italiji? Slovenci bi izgubili svojega škofa in s tem edi- no zatoèišèe, ki so ga sploh še imeli. Ali pa naj sprejme oèitek kolaboracije, nave`e stike in na tak naèin pomaga v mnogih posamez- nih primerih? Neprestano je tudi informiral Sveti sede` in prosil za posredovanja. Tako piše v svojem zagovoru: “Pošiljal sem od èasa do èasa na Apostolski sede` obvezna poroèila o verskem in cerkvenem stanju dieceze Ljub- ljana, ki je bila zasedena po dveh razliènih oku- patorjih, od katerih je bil nemški posebno ne- pravièen in je divje potekal, pregnal je vse du- hovnike, zasegel vse premo`enje, prepovedal rabo domaèega jezika v cerkvi itd. Vsaki novi krivici, vsaki novi nevarnosti, vsakem umoru ali zapiranju sem poroèal najvišjim cerkvenim oblastem, da bi se lahko po svoji presoji prito`ile na merodajnih mestih.”33 Delovanja škofa Ro`mana med okupacijo sploh ne moremo razumeti, èe ne upošteva- mo razlogov za njegove stike z okupacijskimi silami. Ti razlogi gotovo niso temeljili le na dejstvu, da katoliški moralni nauk anarhijo v primerjavi s krivièno vladavino šteje za veèje zlo. Ro`man si je prizadeval, da bi narodu pomagal, da bi s èim manjšimi izgubami pre- brodil vojno. Globoko je bil preprièan, da bodo zavezniki zmagali in da bo nemški po- raz odloèen drugje, in ne v Sloveniji. Zato je menil, da nasilen upor ljudstva ni prava pot. Izzval bi samo nepotrebne `rtve. Hotel je, da slovenski narod – in to v polni zave- sti, da ga Nemci in Italijani `elijo unièiti – s èim manj `rtvami premosti vojno. Prav tako preprièan pa je bil tudi, da je komunizem še veèje zlo kot nacizem in fašizem. Trdil je, da bosta fašizem in nacizem premagana, komu- nizem pa bo, èe bo prišel na oblast, ostal dol- go. Zgodovina mu je dala prav. Ro`manovi stiki z okupatorjem bi bili to- rej problematièni, èe ne bi upoštevali, kaj je 7A     1   >  # /*    # storil za ljudi, ki jih je okupator zapiral, in- terniral, izseljeval ali pa na kak drug naèin preganjal. Kako te`ko se je Ro`man odloèil, da je šel k okupatorjem in z njimi govoril, kako malo ga je z njimi povezovalo in kako zelo ga je pri tem muèila vest, je kasneje opisal njegov tajnik Stanislav Leniè, ko je podal Ro`manove pomisleke: “Morda bi bilo res najboljše, da bi pretrgal vsake zveze z Italijani. Velikokrat na to mislim, da bi javno nastopil v stolnici in obsodil vse njihove krivice. Pa spet pomislim na potoke solz, ki jih matere in `e- ne pri meni prelijejo, ko me prosijo za inter- vencijo, in ne morem. Èe enkrat pretrgam, po- tem bo vsaka intervencija zastonj.”34 Škofova beseda je vsaj na zaèetku italijan- ske okupacije nekaj zalegla, kmalu pa so Ita- lijani spoznali, da se je zavzemal za vsakogar, ne glede na njegovo politièno preprièanje. Pape`a je obvešèal o nemških in italijanskih grozodejstvih in prosil za pomoè. Sicer še ne poznamo natanènega števila ljudi, za kate- re je škof interveniral, dostopnih pa je èedalje veè dokumentov; pred kratkim smo odkri- li celo dokumente, ki jih je dala škofija na razpolago branilcu po slu`beni dol`nosti Alojzu Vrtaèniku in ki na razpravi proti škofu niso bili predlo`eni. To so koncepti pisem intervencij – tudi svetemu oèetu -, zahvalna pisma, seznam 1004 imen, ki ga je zabele`il škofov tajnik, za katere je Ro`man kar na vlo- gi svojcev pripisal svojo intervencijo v èasu med 21. 9. 1942 in 22. 2. 1943 itn. Èe prešte- jemo vse intervencije, ki so nam danes znane, pri tem pa seveda ne moremo upoštevati osebnih obiskov pri italijanskih oblasteh, ki niso zabele`eni, ugotovimo, da je interveniral za najmanj 1318 ljudi, za nekatere veèkrat. Èe veèkratne prošnje odštejemo, potem je inter- veniral za najmanj 1210 po imenu navedenih posameznikov oziroma dru`in. Pri tem smo za dru`ine upoštevali samo tri èlane, èeprav so bile dru`ine takrat veèje. K tej številki mo- ramo prišteti še intervencije za razliène sku- pine: deportirane v Srbijo, na Hrvaško in v Nemèijo, begunce, Primorce, pravoslavne Srbe, Jude, talce, prebivalce razliènih vasi, zapornike, na smrt obsojene, tako za pomi- lostitev slovenskih obto`encev na Tr`aškem procesu in 27 obsojenih v Preserskem pro- cesu marca 1942, internirance (predvsem tudi na Rabu), duhovnike (veè kot 350), oficir- je, otroke (1700). Torej moramo gornji šte- vilki dodati še nekaj tisoè oseb. Za nekate- re skupine je znano število oseb, teh je skupaj 2495, za veèino skupin pa `al ne. To se pravi, da moramo k omenjenemu številu prišteti še najmanj nekaj sto ljudi. Mnogokrat, pred- vsem na zaèetku italijanske okupacije, je bil uspešen. Ohranjeno je npr. sporoèilo Gasto- na Gambarre, komandanta XI. armadnega zbora, škofu Ro`manu 26. 4. 1943, da je bilo po Ro`manovi intervenciji izpušèenih 122 in- ternirancev. Delno je uspel tudi, ko je po- sredoval za internirane slovenske in hrvaške otroke. Uspešen je bil še, ko je italijanske ob- lasti prosil, naj nudijo zatoèišèe beguncem, ki so zbe`ali na italijansko zasedeno obmoèje. Neuspešno se je zavzel za komunista Toneta Tomšièa – tudi preko pape`a. Organiziral je kurirsko slu`bo za Srbijo, ki je izseljenim pri- nesla vsaj nekaj denarja, prehrane in obleke. Pošiljal je duhovnike v taborišèa, naskrivaj tudi na nemško zasedeno podroèje, ker so bili ljudje tam brez dušne oskrbe. Ustanovil je Škofijsko dobrodelno pisarno in tudi sam skr- bel za begunce itn. Ker so Nemci imeli po- vsem drug odnos do Cerkve, je bil med nem- ško okupacijo manj uspešen, èeprav je tudi interveniral, tako za pleterskega priorja p. Ed- garja in druge.35 Ro`man hkrati ni nikoli organiziral vaških stra` ali domobranstva. Vaške stra`e so na- stale spontano zaradi dvojnega nasilja: ita- lijanskega in partizanskega. Tragièno je, da so bile prisiljene vzeti oro`je z rok okupatorja. Spomenica, ki je bila `e veèkrat citirana v 7A     1   >  # /*        publicistiki in s katero tudi predsednik Zveze borcev neprestano operira, je bila produkt seje 12. 9. 1942, na kateri so bili navzoèi pred- stavniki slovenskih predvojnih legalnih strank in kulturnih institucij. Sestanek je sklical škof, ker so mu Italijani grozili, da bodo po`ga- li še veè vasi in prebivalstvo izselili, oziroma èe citiram poroèilo VOS-a: “Roatta je grozil, da bodo izselili 60.000 Slovencev, Robotti pa, da bodo pobili 300.000. Škof je bil na to zelo poparjen.“ Odgovor na te gro`nje je bil po- treben, da se odvrne neposredna nevarnost. Kako se je ta odgovor natanèno glasil, ni zna- no, ker je ohranjen samo nemški prevod spo- menice in komentar generala Robottija. Tudi ne vemo, kdo vse je sodeloval pri pisanju tega odgovora. Nemški prevod navaja izjave o do- maèih policijskih èetah, kar je zelo verjetno, ker so na seji o tem govorili (razvidno iz pri- èevanj prisotnih). Seveda mednarodno pravo dopušèa domaèe policijske enote. O vsem tem sva s kolegom Francetom Dolinarjem v knjigi, v èasopisnih èlankih in drugih pris- pevkih kar nekajkrat pisala. Škofu Ro`manu so oèitali, da se je ude- le`il prisege slovenskih domobrancev. Imel je 20. aprila 1944 ob pol devetih zjutraj mašo za domobrance na stadionu – in to ob od- sotnosti nemških vojakov in oficirjev. Še- le po konèani maši so prikorakale nemške enote. Nemški general SS Erwin Rösener je prišel na stadion po maši šele ob 9.21. To lahko razberemo tudi iz èlanka v èasopisu Slovenec. Škof je bil sicer povabljen k èast- nim gostom na tribuni stadiona, kar pa je odklonil. S kaplanom sta ostala na stadionu samo toliko èasa, da je bila pospravljena ma- šna obleka z drugim priborom, nato sta sta- dion zapustila. Pri drugi prisegi ni bil, opra- vièil se je zaradi boleèin v vratu, se je pa po- javil pri mimohodu domobrancev pred ur- šulinsko cerkvijo. Ta škofova odloèitev, ki jo je gotovo sprejel, da svojih vernikov ne bi pustil na cedilu, je porazno delovala na emigracijo in zaveznike. Kazenskopravno pa ni bila pomembna.36 Iz dokumentov, ki so nam na razpolago – spisa, ki ga je njegov tajnik in poznejši ljub- ljanski pomo`ni škof dr. Stanislav Leniè pod prisilo napisal v zaporu, iz zaslišanj med pro- cesom, npr. Milka Vizjaka, namestnika ko- mandanta Slovenskega domobranstva, pa tudi iz Ro`manovega zagovora, ki ga je na- pisal po procesu itn. –, je razvidno, da se je pred omenjeno prisego posvetoval s poveljs- tvom DMB, tudi s pristojnim vojaškim ku- ratom dr. Ignacijem Lenèkom. Po lastni izjavi je tudi besedilo prisege natanèno prebral. Pre- prièati se je hotel, da slovenski domobran- ci ne bodo zaprisegli Hitlerju. Poleg tega pa je vedel, da so bili oficirji vezani na prisego kralju Petru. Škof Ro`man je zapustil Slovenijo 5. maja 1945. O tem, ali je pobegnil ali so ga za mejo z zvijaèo zvabili tisti, ki jih je skrbela njegova usoda, je bilo veliko polemike. Dokumen- ti iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in Ško- fijskega arhiva v Celovcu ka`ejo, da je sledil vabilu celovškega škofijskega kanclerja (pismo je do demarkacijske meje prinesel jezuitski pater Gottfried Heinzl), da naj pride zara- di zadev gorenjskega dela ljubljanske škofije v Celovec. Seveda je bil to samo izgovor, ško- fija ga je na pobudo `ihpoljskega dekana Kri- šta Koširja zaèasno povabila v Celovec zaradi varnosti, dokler se ne bi razmere v Ljublja- ni normalizirale. Pred odhodom je sklical konzistorij v stolnem `upnišèu, potrdil sez- nam generalnih vikarjev oziroma na mesto umrlih imenoval stolnega dekana Kimovca (7. aprila 1941)37 in se okrog pete ure v sprem- stvu kanonika dr. Janeza Kraljièa, sestre Lize, študenta Franca Gabra in voznika Nande- ta Babnika z avtom odpeljal v Celovec. Ker Celovec ni bil varen, je Ro`man nekaj èasa `ivel v Anrasu na Tirolskem. Jugoslo- vanska vlada je pri “Allied Force Headquar- ters“ (16. 6. in 7. 7. 1945) v Italiji zahtevala 7A     1   >  # /*    # predajo “izdajalcev“ oz. “kolaboracionistov“, ki so bili navedeni v prilo`enih seznamih. V seznamu pod št. 75 je naveden tudi škof Ro`- man. Avgusta so Angle`i zahtevali, da se na- seli v Celovcu, najprej je bil pri jezuitih, po- tem pa je sledil vabilu knezoškofa Andrea- sa Rohracherja in se naselil v škofiji. Enkrat na teden se je moral javiti na zavezniški po- liciji. Ker je obstajala nevarnost, da Angle- `i škofa Ro`mana izroèijo jugoslovanskim ko- munistiènim oblastem, je tudi Sveti sede` veèkrat interveniral pri zaveznikih, tudi pri Angle`ih, tako npr. februarja 1946, da se lah- ko nastani v starem benediktinskem samo- stanu v Pragli, potem pa po procesu ponovno septembra 1946, naj škofu dovolijo, da se umakne v Švico ali Nemèijo. Sicer je jeseni 1947 britanski zastopnik pri Svetem Sede`u John Somes Lock sporoèil msgr. Tardiniju, da Angle`i jugoslovanskih škofov – dr. Ro`- mana in sarajevskega škofa Ivana Šariæa – ne bodo predali, vendar so se pogajanja med Va- tikanom, Angle`i in Amerièani zavlekla, zato so prijatelji 11. novembra 1947 s pomoèjo ameriškega vojaškega kurata škofa prepeljali iz Celovca v Salzburg, ki je le`al v ameriški 7A     1   >  # /*  Petra Hulicius-Mack: Gospod, tukaj sem       zasedbeni coni in nato 4. 3. 1948 v Švico. V Švici se je škof Ro`man sicer dobro poèutil in je rad priskoèil duhovnikom na pomoè pri dušnem pastirstvu, imel pa je tudi veè pre- davanj o komunizmu. Na nuncijevo opozo- rilo, da jugoslovanska vlada od Švice zahteva, naj Ro`manu odreèe gostoljubje, je škof Ro`- man zaprosil ameriški konzulat v Zürichu za vizo in 1. julija 1948 z letalom odpotoval v Zdru`ene dr`ave Amerike.38 Naselil se je pri msgr. Johanu Omanu v `upniji sv. Lovrenca v Clevelandu. Od vsega zaèetka je `elel potovati v Rim, da poroèa pape`u o stanju svoje škofije, ven- dar za to ni dobil dovoljenja. V Celovcu je škof Ro`man napisal daljše poroèilo pape- `u o svojem odhodu iz škofije, o stanju slo- venskih beguncev v Avstriji in njihovih po- trebah, o polo`aju v domovini in o “vzrokih” za poraz v boju proti komunizmu. Obenem je Sveto stolico obvestil, da se kot “škof ni- kakor ne morem vrniti na svoj škofijski sede`, ker bi bil v svoji slu`bi do nemogoènosti ovi- ran. – Zato izroèam mojo škofovsko slu`bo v roke Vaše Svetosti, da more Vaša Svetost z ljub- ljanskim škofijskim sede`em v dobrobit duš pro- sto razpolagati.”39 Pape` njegovega odstopa ni sprejel. Škof Ro`man je bil “potujoèi misijonar”. Do svoje smrti je po razliènih krajih imel kar 28 misijonov ter številne tridnevnice, duhov- ne vaje in druge pobo`nosti. Izjemno veli- ko je pisal v razliène slovenske èasopise v tu- jini.40 Trikrat je obiskal Slovence v Argen- tini (1949, 1952, 1957), pa še Slovence v Èi- lu, Ekvadorju in v Kanadi. Tudi Zahodno Evropo je obiskal trikrat. Prviè leta 1950 ob razglasitvi dogme o Marijinem vnebovzetju (od Fatime je `elel znamenje). Takrat je hotel k pape`u na osebno avdienco, da izroèi po- roèilo o stanju slovenskih beguncev po svetu, vendar je iz dr`avnega tajništva prejel tele- fonski odgovor, da ga sveti oèe “zaradi pre- zaposlenosti in utrujenosti ne more sprejeti”.41 Sreèal ga je kratko le pri splošni avdienci 28. oktobra 1950, pri kateri mu je izroèil nemški prevod `ivljenjepisa Lojzeta Grozdeta, ki ga je napisal dr. Anton Strle.42 Po slovesni zadušnici, ki jo je v cleveland- ski stolnici vodil tamkajšnji pomo`ni škof John J. Krol, in pogrebnih slovesnostih, ki jih je vodil nekdanji apostolski nuncij v Beo- gradu, nadškof Joseph Patrick Hurley, so 21. novembra Ro`manovo truplo prepeljali v Le- mont in ga 23. novembra 1959 polo`ili k po- èitku na tamkajšnje samostansko pokopališèe. Doma niso bile dovoljene niti najmanjše cer- kvene sveèanosti. Škof Ro`man je v Celovcu napisal neke vrste duhovno oporoko (9. 11. 1945), ki jo je izroèil nekdanjemu osebnemu tajniku in voz- niku Nandetu Babniku: “Ko sem silno te`ko sprejel crucis pondus ob posveèenju, v tistih slav- nostnih urah je bila moja duša zavita v vihar temnih slutenj – odtod moje škofovsko geslo – tedaj sem se Bogu dal na razpolago za vse `rtve, ki mi jih namerava nalo`iti, edino to sem ga prosil: naj kraljestvo bo`je v dušah in v zuna- njem svetu med verniki škofije ne trpi zaradi moje nesposobnosti in nevrednosti nobene škode. Tedaj sem Bogu daroval tudi sledeèe: naj umr- jem v zanièevanju in pozabljenju, naj bo moj grob neznan, naj me zgodovina še tako èrno in temno slika in naj ostane tak spomin na me v zgodovini ali pa naj moje ime èisto izgine, da se nikjer in nikdar ne omenja veè – samo da bi kraljestvo bo`je raslo, se utrjevalo v dušah, samo da bi èim veè duš se zvelièalo, samo da bi bo`ja èast rasla in se veèala.”43 Namesto sklepa naj konèam z besedami, ki jih je škof napisal 30. septembra 1946 v Celovcu: “Konèno odkrito izprièujem, da sem videl v brezbo`nem komunizmu, popolnoma v smislu enciklike ‘Divini Redemptoris’ naj- veèjo nevarnost za kršèanstvo in za kršèan- sko `ivljenje mojega naroda, nevarnost za èasno in veèno sreèo, kakor doslej v tisoètri- 7A     1   >  # /*   # 7A     1   >  # /*  stoletni zgodovini naroda ni nikdar poprej obstajala. Zato sem smatral za svojo nadpa- stirsko dol`nost, da vernike o resnosti te ne- varnosti pouèim, jih po poglobitvi verske- ga `ivljenja in dejanskem navajanju k vred- nemu in pogostnemu prejemanju presvete Evharistije, po ponovnem in skupnem ob- hajanju ljudskih pobo`nosti prvih petkov in prvih sobot, posvetitvi brezmade`nemu Srcu Marijinemu, po petmeseèni intenzivni pri- pravi in organiziranju Katoliške akcije – du- hovno utrdim za grozeèo te`ko versko in zve- stobno preizkušnjo v vedno bolj verjetno pri- hajajoèi komunistièni revoluciji. To svojo dol`nost sem vršil kljub nevarnosti, da se je od komunistiène strani marsikatero moje delo napaèno tolmaèilo kot sodelovanje z okupatorjem. Èe sedaj pred Bogom vse prav premislim, morem priti samo do enega in edinega za- kljuèka: Tudi v drugo bi vse to veè ali manj enako storil. To je moj ‘zloèin’ zaradi kate- rega sem bil obsojen ...”44 1. Veè o Ro`manu kot profesorju: Metod Benedik, “Gregorij Ro`man – profesor prava”, Ro`manov simpozij v Rimu, Mohorjeva zalo`ba: Celje, 2001, str. 23–37. 2. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, I., Mohorjeva zalo`ba: Celovec 1967, 141–146. 3. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, II., Mohorjeva zalo`ba: Celovec 1970, 126. 4. Podrobnosti Jakob Kolariè, Škof Ro`man, I., 1967, 257–260. Njegov grb: Vejica ro`nega grma s tremi zlatimi vrtnicami na modrem polju. NŠAL, ŠAL Škofje, Ro`man, fasc. 1. 5. France Martin Dolinar, Ljubljanski škofje, Dru`ina: Ljubljana 2007, str. 403–404. 6. Ljubljanski škofijski list, št. 9/1930, str. 129–134. 7. France Dolinar v: Tamara Griesser–Peèar in France M. Dolinar, Ro`manov proces, Dru`ina: Ljubljana 1996, str. 201. 8. Veè o pridigah: Marija Èipiæ Rehar, “Pridige in pastirska pisma škofa Ro`mana v vojnem èasu”, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, Dru`ina: Ljubljana 2009, str. 123–260. 9. Anton Jamnik, “Ro`man – duhovni vodja Orlov”, Ro`manov simpozij v Rimu, Mohorjeva: Celje 2001, 39–49. 10. Pravila iz leta 1936, v: LŠL, 8–9/1936, 109–115. Ker je bila tudi Katoliška akcija izrazito stanovsko urejena, so v naslednjih letih pravila dobile še posamezne stanovske skupine. 11. Anka Vidoviè Miklavèiè, “Ro`man in stra`arji ”, Ro`manov simpozij v Rimu, str. 159–172. 12. Edvard Kocbek, “Premišljevanje o Španiji”, v: Dom in svet 50 (1937/38), str. 90–105. Ro`man je napisal o tem sledeèe: “Edvarda Kocbeka èlanek ‘Premišljevanje o Španiji‘, ki je objavljen v Domu in svetu 1937 str. 90–105, je po vsebini in obliki zmo`en vzbuditi v èitateljih kriviène sodbe o katoliški cerkvi in mr`njo do nje. Stavek: ‘Vse herezije in odpadi so bili navadno oèita dejanja, duhovno junaštvo preprièanih ljudi, ki se po svoji vesti odloèajo za veèjo in boljšo resnico,‘ je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališèu in nauku katoliške cerkve.” LŠL 1937, str. 113 sl. 13. Albin Kralj, “Ro`man in kri`arji”, Ro`manov simpozij v Rimu, str. 165. 14. Veè o tem: Borut Košir, “Ro`manova sinoda iz leta 1940”, Ro`manov simpozij v Rimu, str. 97–116. 15. ŠAL, ŠAL, Škofje, Ro`man, Cerkev in politika, fasc. 2; Metod Benedik, “Gregorij Ro`man – profesor prava”, str. 35–37. 16. Gregorij Ro`man, “Cerkev in dr`ava“, Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana 1924, str. 253–258; citirano po France M. Dolinar, “Gregorij Ro`man (1883–1959) ”, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 22–23. 17. Griesser–Peèar, Leniè, str. 146. 18. V slovenšèino ga je prevedel prelat Franc Lukman. Po vsej verjetnosti je prav to poroèilo pozneje Hlond izdal v knji`ni obliki v Londonu pod naslovom The Persecution of the Catholic Church in German occupied Poland ¡Preganjanje katoliške Cerkve v nemškookupirani Poljski¿. I. Montanar, Il vescovo lavantino Ivan Jo`ef Toma`iè (1876–1949). Tra il declino dell’impero austro- ungarico e l’avvento del communismo in Jugoslavia, v: Chiesa e storia 5, Rim 2007, 410–411. Ro`man je dal ta prevod tiskati kot rokopis in ga je razdeljeval med duhovšèino, ker ga slovensko èasopisje ni smelo objaviti. Glej tudi: T. Griesser– Peèar, Slowenische katholische Kirche 1941–1960, v: Die katholische Kirche in Mitteleuropa nach 1945 bis zur Gegenwart, Wien 2006, str. 485. 19. Tamara Griesser–Peèar, Stanislav Leniè. @ivljenjepis v zaporu, Celovec–Ljubljana–Dunaj 1997, 73 (= Leniè); Reichssicherheitshauptamt, Jugoslawien, 12 e. Ohranjen je nemški naslov te knjige, ki pa je bila gotovo pisana v poljšèini: Die deutschen Greueltaten in Polen. 20. NŠAL, Zapušèina msgr. Jagodic; Jera Vodušek Stariè, “Dosje“ Maèkovšek, Viri 7, Ljubljana 1994, str. 23. 21. Rashid, Zlatka. Škof, ki je trpel s svojim ljudstvom (intervju s škofom dr. Vekoslavom Grmièem). V:      7A     1   >  # /*  Veèer, 1.10.1994; Hribar, Tine. Odpustimo neodpustljivo. V: Dnevnik, 24.6.2006. Pleterski, Janko. Cerkev in dr`ava v okupirani Jugoslaviji 1941–1945. V: Dr`ava in Cerkev. Ljubljana: SAZU, 2002, str. 195–199. 22. Škofijski list, št. 4–6, 31. 7. 1941. Gl tudi Slovenec, 22. 4. 1941. 23. Npr. Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu. Slovenski zbornik za leto 2007, GO ZZB NOB Slovenije: Ljubljana 2007, e. Janez Stanovnik et al., str. 351–352. Avtorji zbornika trdijo namreè, da je izjava avtentièna zato, ker škof fašistom po objavi ni ugovarjal, kar je nedvomno bagateliziranje fašizma. 24. “Pastirsko pismo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Ro`mana za advent 1943“, Škofijski list, 30. 11. 1943. 25. Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str 222–223. 26. Adventna pridiga za leto 1941, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 187. 27. Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 224–225. Gre za govor škofa Ro`mana 14. 11. 1943 na spominski `alni slovesnosti za `rtvami komunistiènega nasilja na grobu bana Marka Natlaèna. 28. Škofa Ro`mana odgovor, (prevod Jo`e Jagodiè), Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 381. 29. Pismo, ki ga je napisal, je bilo namenjeno duhovnikom in gostom, torej tistim duhovnikom, ki so pribe`ali v ljubljansko škofijo. Naslov dokumenta je: “Gregorij po bo`ji milosti in apostolskega sede`a oblasti škof ljubljanski, vsem svojim duhovnikom in dragim gostom v ljubljanski škofiji, pozdrav in blagoslov! 24. 10. 1941“. 30. Pismo duhovnikom in gostom v ljubljanski škofiji, 24. 10. 1941, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 183. 31. Griesser–Peèar, Dolinar, Ro`manov proces, str. 60–70, 236–244. 32. Griesser–Peèar, Dolinar, Ro`manov proces, str. 44–46, 156. 33. “Bemerkungen zum Prozess des Militärgerichtshofes in Ljubljana gegen den Bischof von Ljubljana Dr. Gregorij Ro`man”, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 357. 34. Griesser–Peèar, Dolinar, Ro`manov proces, str. 57. 35. Veè o tem: Tamara Griesser–Peèar, “Ro`manova posredovanja pri okupatorju”, Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, Dru`ina: Ljubljana 2009, str. 19–36; Tamara Griesser–Peèar, Bla` Otrin, “Èasovni pregled intervencij ljubljanskega škofa dr. Gregorija Ro`mana”, prav tam, str. 64–121. 36. O tem veè v knjigi Griesser–Peèar, Dolinar, Ro`manov proces, str. 131–139 in 289–292. 37. France M. Dolinar, “Imenovanje in posveèenje Antona Vovka za ljubljanskega škofa”, Vovkov simpozij v Rimu, Mohorjeva: Celje 2005, str. 61. 38. Griesser–Peèar, Dolinar, Ro`manov proces, str. 174–182; Jakob Kolariè, Škof Ro`man, III./1977, str. 508–519. 39. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, III./1977, citat str. 448, vsebina Ro`manovega pisma str. 439–449. 40. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, III./1977, str. 544–549. 41. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, II./1970, str. 143– 144. O delovanju škofa Ro`mana po vojni glej: Jurij Rode, “Ro`manova povojna leta”, Ro`manov simpozij v Rimu, str. 329–341. 42. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, III./1977, str. 489. 43. Jakob Kolariè, Škof Ro`man, III./1977, str. 148– 152; Studia Slovenica, Arhiv Nandeta Babnika. 44. Škofa Ro`mana odgovor (prevod iz nemšèine Jo`e Jagodic), Med sodbo sodišèa in sodbo vesti, str. 382–283.