PRIMORSKI DNEVNIK
KlSSTSir”" Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 295 (6879)
TRST, četrtek, 14. decembra 1967
ŠE VEDNO NE POVSEM JASNO STANJE V GRČUI
Kralj je prevzel oblast in izvedel udar «polkovniki» pa še vedno obvladujejo Atene
«Polkovniki» so uradno odstavili kralja in imenovali kraljevega namestnika - Kralj pa je odstavil odločujoče ministre «polkovniske» vlade - Odločilna vloga ZDA tudi pri tem «udaru»
ATENE, 13. — V Grčiji je bil izvršen državni udar, ki ima očitno oznako kralja Konstantina. Po vseh zadnjih vesteh je kralj na področju Larise v osrednji Grčiji in ga podpirata ®rugi in tretji armadni korpus, ki imata sedež v Larisi in v Solunu. Ni pa povsem jasno, ka kšno podporo kralj uživa na o-stalih področjih Grčije.
Po zadnjih vesteh lahko sodijo, da ima kralj s predstavniki političnih sil, ki so za tem državnim udarom, v rokah dobršen del suhozemskih sil, sko-ro v celoti letalstvo in mornarico, «polkovniki» pa s svojim “revolucionarnim odborom« ob-v'adajo prestolnico Atene inbliž 8jo okolico.
Ti zaključki izhajajo tudi iz poročila atenskega radia, ki objavlja v?sti o »kriminalni zaroti«, in pra-'T da je bil «suveren prisiljen postaviti se proti nacionalni revolu-C1ji» in da so to zaroto izvedli “avanturisti ter ambiciozneži«.
2e v jutranjih urah je bilo v Atenah napeto, tanki, oklepni avtomobili in orožniki so zasedli položaje pred grškimi vladnimi ustanovami. Istočasno pa prometa niso '‘stavili, in se je življenje dokaj normalno razvijalo.
Vse trgovine so bile odprte do '3. ure, kasneje pa so nekatere zaprle izložbe.
Po nepotrjenih vesteh gre za državni udar kralja, ki je ustanovil novo vlado, ki ji baje predseduje Petros Garufalias, glede katerega je nastal med kraljem in med predsednikom centra Papandreujem 1965. leta odločilen spor. Po drugih vesteh pa gre za državni udar treh političnih skupin: bivšega predsednika vlade Karamanlisa, Kanelopu-losa in vidnega desničarskega voditelja Papandreuja, ki so se baje sporazumeli po posredovalcih, da se vrže vojaška vlada in da se doseže vsaj delno normalni demokratični režim. Zvečer se je položaj nekoliko pojasnil, ker je atenski radio trdil, da so zatrli »kontrarevolucijo«, ki da jo je sprožil kralj Konstantin in da se kralj skriva po raznih vaseh. Večerno sporočilo «odporniške vlade« pravi, da so odstavili kralja in da so imenovali za kraljevega namestnika političnega predstavnika Zoitaksisa.
Atenski radio je tudi sporočil, da so imenovali novo vlado, ki ji predseduje polkovnik Papadopulos, in da je na sedežu generalnega štaba nova vlada prisegla ob prisotnosti grškega patriarha. Polkov-
nik Papadopulos je po teh vesteh sprejel tudi obrambno ministrstvo, minister Patakos pa je podpredsednik in minister za notranje zadeve.
Iz Larise pa sporočajo, da je kral j ob prisotnosti ministrskega predsednika (pri čemer se izrecno ne imenuje Kanelopulos) odstavil ministre Zoitakisa, Patakosa, Patilisa, Papadopulosa in Makarezosa. Poročilo dodaja poziv, da se preostale oborožene sile na področju Ati-ke (področja Aten) podredijo kraljevim ukazom, ker bi v obratnem
NAROČNIKI! BRALCI!
Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal Ust zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
•lil............................................""n"'"""".
ZASEDANJE SVETA MINISTROV NATO V BRUSLJU
Diskusija o mednarodnih dogodkih in sporazum o Harmelovem načrtu
Zunanji ministri so v svojih govorih na splošno ponovili že znano stališče svojih vlad
svete RVSStku'seje ^člstni preSdnik^fedanjega3 zasS
npoS
hem položaju, čemur je sledila
razprava o «Harmelovem načr-
tu«.
V poučenih krogih izjavljajo, da *> ministri soglasno, skupno s Francijo, odobriU načrt o novi fiziognomiji zavezništva na nevojaških sektorjih v prihodnjih desetih letih. Načrt predvideva številnejša posvetovanja v zavezništvu ha poUtičnem in gospodarskem ^ktorju, kakor tudi večje napore, ha se doseže popustitev napetosti bled vzhodom in zahodom. Načrt ho objavljen jutri ob zaključku za-*®danja.
, Kakor je znano, je pred enim 'atom belgijski zunanji minister Karmel zahteval naj izvedenci prijavijo poročilo s tem v zvezi.
, Britanski zunanji minister Brown
*	med diskusijo izjavil, da Velika Britanija želi, naj bi bolj enotna Evropa imela atlantsko vlogo. Moč-ha Evropa, je dejal, je tudi moč-ho zavezništvo. Bistveno pa je, da s® v ta namen ustvari tudi širša tropska skupnost, ki naj zajame uidi Veliko Britanijo.
Brown je dejal, da je atlantsko *avezništvo za Veliko Britanijo temeljni kamen zunanje politike in Ja Angleži potrebujejo zavezništvo Dejal je, da ga potrebujejo za Svojo varnost in tudi zaradi tega, “ker lahko ima konstruktivno vlo-Ro pri pomirjenju med vzhodom *h zahodom«.
Govoril je nato o prizadevanjih Ja popustitev napetosti in dejal, da h' morali sedaj preiti od sistema tostranskih dogovorov k sistemu v*čstrankih sporazumov in da je hajboljši sedež za takšne spora-*Ume NATO.
O notranji solidarnosti atlantskega zavezništva je govoril tudi nizozemski zunanji minister Luns. foudaril je tudi važnost, ki jo je Jeba dajati evropski skupnosti, in ha je treba nadaljevati pot za potrjen je.
. Kanadski zunanji minister Mar-•*h je podal kratek pregled mednarodnega položaja. Govoril je o ™Pru, o Vietnamu in izrazil s tem
*	zvezi zaskrbljenost, o Srednjem vZhodu ter pri tem omenil britan-Jko resolucijo, ki Je bila sprejeta v OZN.
Sledil Je italijanski zunanji mi-mster Fanfani, ki Je najprej pošalil tajnika NATO Brosia zaradi njegovega posredovanja v ciprskem ®Poru. Govoril je o sporu na Srednjem vzhodu, o Vietnamu, o nezadostno razvitih deželah, o Afriki, latinski Ameriki in o drugih vpra-Jknjih. V zvezi s Srednjim vzhodom je omenil težave zaradi prekinitve plovbe po Sueškem preko-in je dejal, da Je ta spor iiomo. aočil prihod in omogoča bivanje •ovjetskih ladij in letal v sredo-•atnsklh oporiščih«.
Fanfani Je nato dejal, da vedno Ječje število žarišč lahko ustvari “otfno večjo nevarnost novih požarov, zaradi česar Je dejal, da moja atlantsko zavezništvo razvijati :so mogočo dejavnost, ki naj odvr-j}a od spopadov, kajti splošne voj-?e ne bi bilo mogoče dobiti brez kozmičnih uničenj.
. Fanfani Je dalje izjavil, da Je 'Joba tudi glede odnosov s Sovjetsko zvezo nadaljevati akcijo pomirjanja. potrebno je poskrbeti tudi *a večji ugled OZN in uresničiti Sieno univerzalnost z vključitvijo Kitajske.
Fanfani Je zatem govoril o »po-Jjtlvnem delu atlantskega zaveznica na raznih sektorjih«.
Sledil Je govor ameriškega držav-
nega tajnika Deana Ruska, ki je zahteval razumevanje od zaveznikov zaradi položaja, v katerem so ZDA pred predsedniškimi volitvami, ter je nato podal kratek pregled o dogodkih v letu 1967 in trdil, da je bilo leto »konstruktivno«. Glede Vietnama je ponovil že znane ameriške trditve. Kar se tiče odnosov s Sovjetsko zvezo, je izjavil, da sta obe vladi vedno pripravljeni obravnavati politična vprašanja, vendar pa se na eni strani začenjajo neposredna pogajanja, na drugi strani pa ostajajo spori. Govoril je nato o ((sovjetski navzočnosti v Sredozemlju« in o ((navzočnosti sovjetskih letal v Jemenu«. Glede NATO je dejal, da temelji ameriško sodelovanje z evropskimi državami na lojalnosti in da to sodelovanje jamči varnost v Evropi, zaradi česar je »nerealistična« vsaka zamisel, da bi napravili iz Evrope tretjo silo.
Zahodnonemški zunanji minister Brandt je tudi govoril o potrebi zahodne solidarnosti v okviru NA TO in nato o «naporih bonske vlade za obnovitev odnosov z državami vzhoda«. Dejal je, da po mnenju bonske vlade Sovjetska zveza in druge države vzhodne Evrope želijo mir v prepričanju, da je treba zagotoviti večji razvoj njihovega gospodarstva. Nasproti atlantskemu zavezništvu je varšavski pakt, in Brandt je omenil njegovo strnjenost in voljo njegovih članic po večji koordinaciji. O odnosih med obema Nemčijama je izjavil, da Bonn zavrača vsako zamisel o izoliranju Vzhodne Nemčije v prepričanju, da je treba nadaljevati poskuse, da se »na človeškem sektorju dosežejo vezi med obema de-
ŽBlžUTl&»
Turški zunanji minister Caglajan. gil je govoril o ciprskem sporu in dejal, da je treba sedaj doseči popustitev napetosti na otoku in takoj izvajati sklenjene sporazume. Pokazal je malo optimizma glede možnosti rešitve na Srednjem vzhodu in dejal, da morajo zahodne države imeti tesne odnose z arabskimi državami, «da bi jih pripravile do pogajanj«.
Na popoldanski seji je govoril francoski zunanji minister de Mur-ville. Poudaril je, da, dokler bo trajala vietnamska vojna, ne bo mogoče ustvariti nič konkretnega, kar se tiče popustitve napetosti ne v Evropi, kjer se morajo zahodne države pogajati s Sovjetsko zvezo, ne na Daljnem vzhodu, kjer se more mimo obstoja Kitajske. De Murvllle Je naštel vrsto žarišč na svetu in izrazil zaskrbljenost. Čudil se Je optimizmu Deana Ruska.
Grški zunanji minister Pipinelis Je govoril samo o akciji NATO v zvezi s Ciprom in o pobudi ministra Harmela o prihodnjih nalogah zavezništva.
Takoj nato so ministri razpravljali o drugi točki dnevnega reda, t J. o prihodnjih nalogah zavezništva in se sporazumeli o načrtu, o katerem je bilo govora v začetku.
Posledice slabega vremena v Jugoslaviji
BEOGRAD, 13. — Velik sneg, ki ga ponekod spremlja močan veter, je povzročil včeraj in danes v mnogih krajih Jugoslavije prometne težave, prekirrtev telefonskih zvez in materialno škodo. Na področju Ve-
lebita in Velike Kapele je okrog 4000 prebivalcev nekaterih manjših vasi na tem področju odrezanih od ostalih krajev. Na jadranski magistrali med Senjem in Karlopagom so šele danes popoldne počistili kamenje, ki ga je burja nanesla na cesto. Na tem področju je včeraj burja vrgla v prepad avtobus s 26 potniki. Po zadnjih poročilih je v tej nesreči bilo hudo ranjenih 10, a laže ranjenih 13 potnikov.
V Bosni je prekinjen promet na 17 cestah, a otežkočen na 19. Sarajevsko letališče je bilo danes zaradi visokega snega zaprto. Tudi beograjsko letališče je bilo šele popoldne usposobljeno za pristajanje letal. Bosansko Grahovo že tri dni nima nobene zveze z ostalimi kraji. Na Hrvaškem je promet otežkočen skoraj na vseh cestah. Promet na cesti Zagreb-Beograd je bil sinoči zaradi cestne nesreče, ki jo ;» povzročila poledica, ustavljen 40 minut.
Orkanska burja, ki je včeraj zajela kvarnersko področje, je prizadejala veliko materialno škodo. Na Rabu so poškodovane strehe na mnogih hišah in razbita številna okna. V rabskem in drugih pristaniščih se je potopilo več čolnov. Po še nepopolnih podatkih so razne komunalne naprave v Balearskem zalivu utrpele okrog 100 tisoč novih dinarjev škode. O veliki škodi javljajo tudi iz Hrvaškega Primorja, kjer je burja odkrila številne hiše, izrula številna drevesa in raznesla gradbeni material.
Sinoči so trije vlačilci in gasilci v bakarskem pristanišču vodili težko borbo z burjo, ki je grozila, da zažene ob obalo 20-tisočtonski tanker «Iž», ki je v luki vkrcaval nafto. Po dolgi naporni borbi je vlačilcem uspelo tanker odvleči na sidrišče reskega pristanišča, kjer čaka, da se vreme popravi.
primeru njih zadržanje obravnavali kot upor proti zakonitim silam. Isto poročilo izrecno govori, da je s kraljem tudi ministrski predsednik, pri čemer ponovno ne omenja njegovega imena.
Iz vseh navedenih poročil izhaja, da je položaj v Grčiji dokaj zmeden, in da gre za odnos sil med skrajno reakcionarno in fašistično desnico, kj jo predstavljajo »polkovniki«, in kraljevo desnico, ki jo predstavljajo kralj in nekateri generali. Zelo važno vlogo imajo pri tem nedvomno CIA in ZDA, saj se ne čujejo zaman vesti, da je Larisa eno najpomembnejših ameriških vojaških oporišč v Grčiji.
Zato lahko kot komentar zadnjih grških dogodkov napišemo samo izjavo generalnega tajnika zveze centra Nikolaidisa, ki živi v Rimu in ki je izjavil, da so bili že dalj časa obveščeni o možnosti državnega udara in o čemer so govorili v Bonnu 3. in 4. decembra.
Predstavnik zveze centra je v tej zvezi tudi dejal, da je treba počakati, dokler ne bo jasno, kakšen je razvoj v Grčiji, in da je dokončna zmaga demokratičnih sil odvisna od naslednjih okoliščin: 1. če bodo »gopiste« kaznovali za njih zločine, če bodo kaznovali morilce in mučitelje za vse zločine, ki so jih prizadejali Grkom med fašistično diktaturo. 2. Ce bo ustanovljena grška vlada, ki bo uživala zaupanje vseh grških strank in vseh odporniških organizacij. 3. če bodo takoj ukinjeni vsi posebni ukrepi in če bodo izpustili vse politične jetnike. 4. če bodo razpisane svobodne volitve, na katerih bodo lahko volili vsi Grki brez diskriminacije, da izvolijo ustavodajno skupščino, ki naj pripravi ustavo z jamstvi za vse stranke in za vsa nova odporniška gibanja.
Iz ZDA prihajajo vesti, da se ameriška vlada strinja s cilji kralja in z njegovim napadom na vojaško vlado. Predstavnik vlade je dejal da se ZDA trudijo za obnovitev u-stavnega sistema v Grčiji.
Tudi javno mnenje je toplo pozdravilo kraljev «protiudar». Znana igralka Mercouri je dejala: »Borila se bova skupaj s kraljem Konstantinom, dokler se ne bo moglo v Grčiji svobodno dihati.«
Vsi ti komentarji pa imajo dokaj slabo lastnost, da govore o odločilni vlogi, ki jo je igrala ameriška obveščevalna služba v Grčiji, ki je najprej ustvarila revolucionarni režim polkovnikov, ko pa ji ta ni bil več všeč, je podprla ponovno drugi diktatorski režim, glede katerega usode je težko do sedaj red kaj odločnejšega.
Sestanek petih v Bruslju
BRUSELJ, 13. — Zunanji ministri Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se bodo jutri zjutraj udeležili skupnega delovnega kosila in razpravljali o možnosti sprejema Velike Britanije v skupno tržišče. Gre za pripravljalni sestanek, ki je v zvezi s sejo sveta ministrov evropske gospodarske skupnosti, ki bo 18. t. m. Pobudo za današnji sestanek je dal zahodnonemški zunanji minister Brandt. De Murvllle je odklonil vabilo in izjavil, da je Francija mnenja, da ni »nič kaj pripraviti«.
Gospodarstveniki Italije v Zagrebu
ZAGREB, 13. — Delegacija italijanskih gospodarstvenikov, ki je pred dnevi prispela kot gost zvezne gospodarske zbornice v Jugoslavijo na razgovore z jugoslovanskimi gospodarstveniki o možnosti razširit-
ve gospodarsko-tehničnega sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji, je prispela danes na dvodnevni obisk v Zagreb. Člani italijanske delegacije so se sestali nocoj v republiški gospodarski zbornici z zastopniki gospodarstva Zagreba, s katerimi so se raz-govarjali o raznih oblikah poslovnega sodelovanja in o pogojih za vlaganje inozemskega kapitala v Jugoslaviji. Jutri si bodo italijanski gospodarstveniki ogledali nekatera zagrebška podjetja in banke, v petek pa bodo odpotovali v Ljubljano.
Beograd-Bonn
BONN, 13. — Zahodnonemška vlada je na svoji današnji seji sklenila začeti pogajanja z Jugoslavijo za obnovitev diplomatskih odnosov. Predstavnik vlade je izjavil, da so sedaj med obema državama dobri odnosi tako na gospodarskem kot na turističnem sektorju. Številni jugoslovanski delavci prispevajo k razvoju dobrih odnosov. Dodal je tudi, da «imajo vtis«, da Jugoslavija ne misli postavljati nobenih
in je pripomnil: »Isto velja za nas.«
0 televizijski mreži v Jugoslaviji
LJUBLJANA, 13. — V delu italijanskega tiska in javnosti se od časa do časa pojavljajo trditve, da se v Jugoslaviji veča moč radijskih in televizijskih postaj, da bi se na ta način s signali pokril čim večji del italijanskega ozemlja. V zvezi s tem se najbolj pogostoma omenjajo postaje na področju Slovenije. Radio-televizija Ljubljana poroča, da ne pripravlja nobene spremembe moči iz svojih oddajnikov, da se trenutno končuje delo pri graditvi prve mreže televizije z uvajanjem rezervnih oddajnikov, katerih moč je popolnoma v skladu z mednarodno obveznostjo Jugoslavije. Če bi se v bodoče pojavila morebitna tehnična vprašanja, izraža radio-televizija Ljubljana pripravljenost, da jih reši v dogovoru s strokovnjaki italijanskega radia.
RAZDELJENA ČLANICAM OZN
Spomenica vietnamske osvobodilne fronte
Fulbright govori o militarizaciji ameriškega gospodar.
Pripravlja se invazija Severnega Vietnama?
stva
NEW YORK, 13. — Južnovietnam-ska narodnoosvobodilna fronta je razdelila članom OZN spomenico dolgo 27 strani. Predstavnik OZN je izjavil, da je dokument izročil sinoči glavnemu tajniku OZN U Tantu pomočnik romunskega zunanjega ministra Mircea Malitza, ki je prosil U Tanta dovoljenje, da ga lahko razdeli članicam.
Predstavnik OZN je izjavil, da je to prvi dokument osvobodilne fronte, ki ga je dobila OZN s prošnjo, naj se razdeli. Izjavil je, da bo U Tant objavil jutri zjutraj besedilo dokumenta. Danes se je a-meriški predstavnik Goldberg sestal s predsednikom skupščine Ma-nescom.
Ameriški senator Fulbright je v senatu izjavil, da ameriškemu gospodarstvu grozi ((naraščajoča mili-tarizacija« zaradi vojne v Vietnamu. Dodal je, da ustvarja vietnamska vojna v ZDA vedno globljo krizo na sektorju borbe proti revščini in rasnih odnosov, če se ne bodo vzpostavile tradicionalne a-meriške vrednote, bodo ZDA izginile ali se zrušile kakor cesarstva v preteklosti in bodo zapustile ((zapuščino prahu«.
Fulbright je nato dejal, da se kompleks vojaške industrije vedno bolj širi, ker ZDA prevzemajo vedno večje obveznosti, česar posledica je, da vedno večje število indu-
strije in dobršen del delovne sile v ZDA ima svoj dohodek iz proračuna za obrambo in »predstavljajo ogromno koncentracijo socializma v našem gospodarstvu, ki ga je svoj čas označevala svobodna pobuda«.
Nato je Fulbright dejal, da so program borbe proti revščini žrtvovali potrebam »vojne proti komunizmu v Aziji«. «Konec koncev, je dodal, smo sprejeli ideje, ki so bile tako nasprotne našim izkušnjam, idejo, da je naša modrost prav tako velika kakor naša moč, in idejo, da naš trajni vpliv na svet lahko določi način, kako bijemo neko vojno namesto način, kako vladamo doma. To je glavna in najhujša posledica vojne: izdajstvo idealov, ki so poživljali ameriško življenje, in velika moralna kriza, ki jo je to izdajstvo povzročilo, se širi med naš'm ljudstvom in med našimi voditelj*.»
Protestiral je nato zaradi pomanjkanja sredstev za program borbe proti revščini in izjavil, da je pobijanje revščine na splošno tudi najboljši sistem za pobijanje rasnega sovraštva.
Republikanska levičarska univerzitetna organizacija «Ripon Socie-ty» je pripravila poročilo, ki Izraža bojazen, da Johnsonova vlada razmišlja o možnosti invazije Severnega Vietnama. Ameriški državni departma je to zanikal.
			
PO SKLEPU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL, CISL IN UIL
Jutri bo splošna stavka v zvezi s socialnim varstvom
Nezadovoljiv razgovor med sindikati in ministrom za delo - La Maila postavlja Nloru ultimat • V petek bo minister za obrambo Tremelloni odgovoril glede zadeve De Lorenzo-Espres-so ■ Sprejeta zahteva KPI o razpravi o parlamentarni preiskovalni komisiji glede SIFAR
RIM, 13. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so potrdile splošno stavko industrije, trgovine in kmetijstva, ki bo trajala štiri ure v petek, 15. decembra v zvezi z zahtevami socialnega značaja, glede zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zavarovanja.
Sindikalne organizacije so potr-
Po posredovanju ministra za PTT Spagnoliija so sindikalne or ganizacije preklicale napovedano stavko, ki bi morala trajati jutri ves dan. Odpovedana je tudi stavka državnega telefonskega podjetja Italeable.
Panes se je pričela stavka uslužbencev bolnišnic, ki bo trajala 48 ur in katero so enotno proglasile tri sindikalne organizacije, ker via-
dile svoj sklep o splošni stavki po razgovoru, ki so ga imele danes z ministrom za socialno skrbstvo in za delo Boscom. Po sestanku je izdala CGIL v imenu vseh treh sindikalnih organizacij sporočilo, v katerem pravi, da je minister seznanil sindikate z zadnjimi ukrepi, da bodo 80 milijard lir lahko uporabili za zvišanje pokojnin na račun sredstev, ki jih bo prejela dr-	m„H
kaVan»	(S^Mi^ ^lARO sindikatih 8 šoJSS
st nf	hndn lahko nri i bra* ki se nanaša na plače in na
SSLCJSf-Ji	asfc.—» mm »-
ru »ekonomij«, ki jih bodo dosegli siuzbencev bolms ic. v sistemu samem in z boljšo raz- Tudi to vprašanje, kot vprašanje poreditvijo sredstev.
Glede splošne reforme pokojnin, ki naj bi temeljile na 80 odstotkih zadnje plače, dosežene po 40 letih dela, je minister zagotovil «dobro politično voljo vlade«, ki pa je ni bilo mogoče uresničiti, kot ni bilo mogoče izvesti pooblastila, ki ga je parlament izglasoval pred dvema letoma in pol in ki je zapadlo pred šestimi meseci.
Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij se niso mogli strinjati s tem stališčem, nakar je minister Bosco odgovoril, da ne more zagotoviti nekaj konkretnejšega in da ne more odgovoriti na konkretne predloge glede pokojnin. Zato so vse tri sindikalne organizacije, kot smo že omenili, poudarile, da se ne strinjajo s stališčem vlade in so potrdile splošno stavko.
iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiHiniiiiiiniiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
PO SESTANKU MED AVSTRIJCI IN ITALIJANI V LONDONU
V Innsbrucku sestanek med Avstrijo in predstavniki južnih Tirolcev
Na dnevnem redu «paket» in mednarodna jamstva - Ustanovljena komisija šestih, v kateri bodo zastopane avstrijska vlada, severnotirolska vlada in Volkspartei
INNSBRUCK, 13. — Danes je bli razgovor med avstrijskimi ln južnotirolsklml predstavniki glede tako imenovanega paketa, ki se nanaša na italijanske predloge o avtonomiji južnotirolske manjšine, ln glede mednarodnih varstev. Razgovori so bili na osnovi sestanka, ki je bil v Londonu med italijanskimi in avstrijskimi strokovnjaki in ki so razpravljali o ((učinkoviti formuli jamstev za južnotirolsko prebivalstvo«.
Po uradnih poročilih se tl razgovori označujejo kot splošno znani, dejansko pa o njih niso znane podrobnosti.
Po nekaterih vesteh so. predstavniki »Stldtiroler Volkspartei« zahtevali predvsem nekaj «napisanega», preden so sprejeli kompromisno formulo, ki so jo baje v Londonu sprejeli strokovnjaki.
Prvotno je bilo sporočeno, da bo po sestanku tiskovna konferenca, katere pa ni bilo in Je samo avstrijski zunanji minister Tončič
sporočil, da bodo ustanovili ((delovno komisijo«, ki bo začela delo čim prej. V komisiji bo šest članov: dva južna Tirolca, dva severna Tirolca in dva predstavnika avstrijske vlade. Komisija bo imela nalogo proučiti še preostala odprta vprašanja, in zlasti obliko mednarodnih jamstev.
Sestanek je bil v hotelu »Evropa« v Innsbrucku Avstrijo so zastopali zunanji minister Tončič, državni podtajnik Bobleter, veleposlanika dr. Heimerle in dr. Kirschleger, sevemotirolsko vlado so zastopali predsednik Wallnoecher, deželni socialistični svetovalec Zechtl deželni liberalni svetovalec Mader, ravnatelj političnega deželnega, urada dr. Kathrein in kot strokovnjaki univerzitetni profesorji dr. Er-manora in' doktorica Stadlmayr. Južne Tirolce pa je zastopala 17-članska delegacija, ki jo je vodil dr. Magnago, prisotni pa so bili trije podpredsedniki, vsi področni predsedniki in pet poslancev, med katerimi je bil tudi predstavnik
desne opozicije poslanec Dieti.
Po nepopolnih vesteh je poslanec Dieti odločno zahteval nadaljnja pojasnila in je nasprotoval kompromisu, ki Je baje bil sprejet na sestanku med italijanskimi in avstrijskimi strokovnjaki v Londonu glede jamstev.
Italijanskim novinarjem je avstrijski zunanji minister Tončič izjavil, da je imel današnji sestanek informativni značaj, da bi obvestili tirolske in južnotirolske prijatelje o položaju. Pri tem naj ne bi nič sklepali. Razprava je bila odprta in obširna. Nato je Tončič pojasnil način ustanovitve delovne komisije. Avstrijski zunanji minister je dodal, da ne pričakuje naglih rešitev in da so Se zapletena vprašanja, ki jih je treba rešiti, da pa upa, da bodo prišli do rešitve pred zaključkom poslovne dobe italijanskega parlamenta. Italijanska agencija dodaja, da je predsednik Volkspartei dr. Magnago dal «manj optimistično izjavo«.
socialnega zdravstvenega zavarovanja, spada v okvir splošnih težav socialno-zavarovalnega in bolniškega sistema.
Gre za vprašanje, zaradi katerega so ziasti v težavah socialisti, in o katerem je bil danes govor na zasedanju strankine komisije za socialna vprašanja, ki pa ni mogla dati konkretnejših odgovorov.
La Malfa je včeraj poslal v imenu vodstva PRI predsedniku vlade pismo, ki ga danes objavlja «La voce repubblicana«, in v katerem opozarja, da se bo vodstvo PRI sestalo v soboto, 16. decembra in da je v težavah, kaj naj sporoči vodstvu stranke. La Malfa se sklicuje na zadnje sklepe vlade in v bistvu grozi s krizo, češ da ni bil spoštovan petletni gospodarsiS načrt in da se je s temi sklepi postavila v nevarnost rešitev nekaterih osnovnih vprašanj, kot so predvsem brezposelnost in investicije za razvoj zaostalih področij. Zato zahteva La Malfa od Mora, da jasno odgovori na vprašanje, če bodo še dalje naraščali izdatki, in da na to vprašanje določno odgovori še pred soboto.
Vodstvo združene socialistične stranke se bo sestalo v sredo, 20. decembra, danes pa se je sestalo tajništvo, ki je najprej obravnavalo poročilo Nennija o sestanku voditeljev socialistične internacionale. Nato je Cariglia sporočil, da je predsednik parlamentarne skupine socialistov v poslanski zbornici obvestil stranko o interpelaciji glede SIFAR v zvezi z dogodki julija 1964 in da pričakujejo, da se vrne iz Bruslja obrambni minister Tremelloni, ki bo takoj odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila postavljena v poslanski zbornici.
Tremelloni je pred svojim odhodom v Bruselj pisal predsedniku vlade Moru in mu je sporočil zadnji razvoj dogodkov ter objasnil razne vesti, ki so prišle na dan med procesom De Lorenzo-Espres-so. Uradno poročilo pravi, da ima pismo izključno informativni značaj in da ne ((vsebuje sodb ali odločitev«, ki naj bi jih nekateri krogi pripisovali.
V komisiji za obrambo v senatu je bilo vprašanje procesa De Lo-renzo-Espresso na dnevnem redu in podtajnik Santero je v imenu vlade zagotovil, da bo minister odgovoril v petek v poslanski zbornici. Podobno vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu komisije za o-brambo poslanske zbornice, kjer so komunisti zahtevali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije glede SIFAR. Podtajnik za o-brambo Guadalupi je sicer izrekel
pridržke glede te zahteve, je pa de ločitve med civilnim in cerkve-
istočasno zagotovil, da bo vlada pojasnila vsa dejstva in vse okoliščine.
Predsednik komisije poslanec Ca-iati pa je sporočil, da bodo obravnavali zahtevo komunističnega poslanca Pajette, da se ustanovi taka parlamentarna komisija, in je v tej zvezi prečital pismo predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Duccija.
Kasneje je predsednik komunističnih poslancev Ingrao dejal, da je zadovoljen, da je bila sprejeta zahteva, da se razpravlja v poslanski zbornici o ustanovitvi parlamentarne komisije o kriminalnem delovanju SIFAR. Ingrao pravi, rta bo do tega prišlo po božični presi-nitvi dela poslanske zbornice in da je s tem premagan odpor, ki je preprečil, da bi se parlament izrazil, zaradi česar je bilo izgubljenih več mesecev.
Na seji komisije za sodstvo v poslanski zbornici je bil ponovno na dnevnem redu zakonski predlog socialističnega poslanca Fortune glede ločitve zakona. Predsednik komisije Zappa je danes sporočil, da je podal ostavko poročevalec, poslanec Reggiani in je začasno predsednik komisije sprejel tudi dolžnost poročevalca. Reggiani pra. vi v svojem pismu, da je odstopil, ker nima več nobenega smisla, da bi predložili svoj popravek, ki predvideva neločitev zakona za zakonske zveze, ki spadajo v okvir konkordata, in torej za cerkvene zakone, ter da je mogoče ločiti samo civilne zakone. Poslanec pravi, da je sprejel obveznost, ko je bil še v socialdemokratski skupini in ko je menil, da je veljavno njegovo stališče, da je treba ločevati gle-
................................
Poročilo iz Beograda
o dogodkih v Grčiji
nim zakonom. Svojo izjavo zaključuje, češ da je skupina KD že izjavila odločno stališče, da se bo borila proti ločitvi zakona.
Danes so govorili štirje demokristjani, ki so ponavljali že znana stališča. Po sestanku so novinarji vprašali poslanca Breganzeja, če nameravajo demokristjanski poslanci izvajati v komisiji obstrukcijo, saj praktično onemogočajo vsako razpravo in tudi glasovanje o drugem delu prvega člena zakonskega predloga Fortune, ki se nanaša na ločitev cerkvenega zakona. Breganze	je	to z	besedami sicer
zavrnil, dodal pa je, da je treba razpravljati predvsem o vprašanju ustavnosti ločitve.
Poslanec Fortuna je po sestanku dejal, da je stališče Reggianija lojalno, je izrazil upanje, da bo mogoče z demokristjani priti do sporazuma,	da	preneha	zavlačevanje
razprave.
Komisija za šolstvo v poslanski zbornici	je	danes	na	zakonodajni
seji odobrila nova določila o imenovanju didaktičnih ravnateljev in šolskih nadzornikov in glede povečanja organikov. Danes je komisiia dokončno odobrila ta zakon, glede katerega	je	prišlo	do	zavlačevanj,
ker je komisija senata sprejela nekatere manj pomembne popravke.
NEW YORK, 13. — Glavna skupščina OZN je odobrila danes z 89 glasovi proti 2 in 12 vzdržanimi resolucijo, ki zahteva svetovni gospodarski bojkot Južne Afrike zaradi njene politike apartheida. Resolucija obsoja apartheid kot zločin proti človeštvu in poudarja, da stanje v Južni Afriki ogroža mednarodni mir in mednarodno varnost.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — V Beogradu zaenkrat ni neposrednih vesti iz Grčije o najnovejšem položaju. Po agencijskih vesteh je kralj Konstantin v vojaškem oporišču v Larisi, od koder Je pozval vojaški odbor, naj se vda. Po teh vesteh ima kralj za seboj čete vojaškega oporišča v Larisi in tretji oklepni korpus v Solunu. Telefonske zveze med Grčijo in Jugoslavijo so bile praktično že včeraj prekinjene.
Telefonska zveza je bila tako slaba, da se je bilo nemogoče razgo-varjati. Danes dopoldne je bila vzpostavljena kratka telefonska zveza med Djevdjelijo in Solunom. Ob 14.30 so bile vse telefonske zveze z Atenami dokončno prekinjene. Po nekaterih vesteh, je kralj sporočil vojaškemu odboru ultimat z zahtevo, da oblast izroči novi vladi, ki jo je formiral v Larisi, na čelu katere Je Petros Garufolis, bivši obrambni minister v vladi Geor-geoa Papandreuja.
Dopoldne je radio Skopje ujel oddajo radio-postaje severne Grčije, ki je vsakih pet minut ponavljala sporočilo ministra za severno Grčijo Dimitrosa Pakedisa, da je on prevzel poveljstvo v svoje roke in pozval vse vojake 'n vojne enote, naj se vrnejo v vojašnice. Istočasno je Pakedis zahteval od vojske v severni Grčiji, da
ostane zvesta vojaškemu režimu, ki je napravil prevrat 21. aprila.
Popoldne so grške obmejne oblasti pri Djevdjeliji ob 16. uri zaprle mejo in so zavračale vsa vozila, ki so skušala odpotovati v Grčijo. Po zadnjih vesteh pa je meja na tem področju ponovno odprta. Neki grški državljan, ki je nocoj prišel iz Grčije v Skopje, je izjavil, da je kralj v Larisi v centralni Grčiji. Potnik je prispel iz Larise, kjer je zapazil veliko živahnost vojaških enot in po cesti od Soluna zapazil številne tanke in motorizirane enote. Po poročilih iz Carigrada je baje radio Atene objavil sporočilo, v katerem trdi, da je poskus državnega prevrata pod vodstvom kralja doživel neuspeh in da kralj Konstantin beži iz ene vasi v drugo B. B.
BEJRUT, 13. — Posebni odposlanec OZN za Srednji vzhod Jarring, ki je sedaj v Bejrutu, se je danes pogovarjal z libanonskim predsednikom in s predsednikom vlade. Jutri bo odpotoval v Izrael, v petek pa v Aman na razgovor s kraljem Huseinom.
V Kairu je predstavnik egiptovske vlade izjavil, da je pogoj za obnovitev plovbe po Sueškem prekopu umik izraelskih sil z vsega egiptovskega ozemlja in z ozemlja arabskih držav.
Egipt ne namerava postati oporišče ne tega ne onega
KAIRO, decembra. — Eskadrila sovjetskih bombnikov TU-16, ki je v začetku meseca prispela v Kairo, je dvignila veliko prahu ne le na pristajalni stezi vojaškega letališča, kamor se je spustila, marveč tudi v krogih domačih in tujih opazovalcev, kjer z živim zanimanjem razpredajo variacije na temo prijateljskega obiska, kakor so prihod sovjetskih letal označili uradni viri.
Obisk sovjetskih strateških bombnikov, ki so se tokrat prvič poja vili na egiptovskih letališčih, je vsekakor vreden pozornosti, tako v kontekstu sedanje krize na Bližnjem vzhodu, kot tudi v širšem spletu odnosov med ZAR in Sovjetsko zvezo in odnosov med velesilami v tem delu sveta.
Bombnik TU-16 je dvomotorno reaktivno letalo z akcijskim radijem 2500 km, opremljeno med drugim tudi z raketami zrak-zemlja. Torej vsekakor letalo, ki ga uvrščajo vojaški strokovnjaki v kategorijo o-fenzivnih orožij in ki omogoča u-činkovitejše in obsežnejše zračne akcije kot letala, ki sta jih uporao-ljali zavojščeni strani med junijsko vojno. Ker je imelo letalstvo v šestdnevnih bojih odločilno vlogo, bi bila vrednost takih letal na eni ali drugi strani še toliko večja. Doslej sicer še nikjer ni bilo govora o tem, da bi Sovjetska zveza na meravala dati Egiptu bombnike tipa TU-16 in uradni krogi so tudi zanikali, da nameravajo letala o-stati v Egiptu za nedoločen čas: Spričo tega večina tukajšnjih o-pazovalcev meni, da je bil to tudi poglavitni namen zračnega obiska: nedvoumno podčrtati odločnost Sovjetske zveze v podpori arabskim državam ter tako ustvarili v Izraelu psihozo negotovosti in morda celo pripraviti Tel Aviv do večje popustljivosti.
Mnogi pa vidijo na tej medalji še drugo plat in trdijo, da je prisotnost sovjetskih bombnikov na e-giptovskih letališčih in sovjetskih bojnih ladij v egiptovskih lukah tudi odraz namere velesile SZ, da se trdneje vojaško zasidra na Srednjem vzhodu in s tem spodbije pozicije Washingtona. Ob tem so znova oživele razprave o tem, kako bi to utegnilo vplivati na politiko ZAR, razprave, ki se razplam-tevajo pa spet pojenjujejo že od konca vojne.
Od konca maja križari po vodah Sredozemlja, ki so bile doslej «mo-nopol* ameriške šeste flote, sovjetsko ladjevje, ki sicer ni dovolj veliko, da bi lahko bistveno motilo Američane, je pa očitno dovolj veliko, da je washingtonske kroge resno vznemirilo. Vzdrževanje tega ladjevja pa zastavlja Sovjetski zvezi določene tehnične probleme: o-skrbovanje z gorivom, pitno vodo, svežo hrano, popravila, počitek in menjavanje posadk itd. Za vsa ta opravila so sovjetskim ladjam na voljo le pristanišča prijateljskih držav ob Sredozemlju in znano je, da posamezne ladje od časa do časa pristajajo v Aleksandriji, Port Saidu, Latakiji, Alžiru in nekaterih drugih sredozemskih lukah.
Ker se zdi, da bo to ladjevje o-stalo v Sredozemlju za nedoločen čas bi bilo za Sovjetsko zvezo nedvomno prikladno, če bi lahko oskrbovanje ladij uredila na trajnejši osnovi in spričo tega se pogosto pojavlja vprašanje, ali ne bo Sovjetska zveza zahtevala od arabskih držav, zlasti od Egipta, naj ji to omogočijo, češ Arabci tega spričo obilne sovjetske pomoči ne bi mogli odbiti.
Takih vprašanj si ne zastavljajo samo tuji opazovalci, marveč tudi Egipčani sami. «Moj sin je bil te dni v Aleksandriji,* mi je pripovedoval te dni kairski kolega. «V pristanišču je bila zasidrana sovjetska bojna ladja in eden izmed mornarjev mu je veselo pomahal, nato pa si je z eno roko zakril levo oko, z drugo pa je .ustrelil'. Sina pa to ni niti malo vzra-dostilo. Nasprotno, zvečer se je nejevoljno spravil nadme, češ ali je treba, da se drugi borijo za nas?*
Mnogi pa menijo, da ni
mirjen samo nacionalistični čut malega človeka, marveč, da si tudi predsednik Naser načrtno prizadeva, da bi izboljšal odnose med ZAR in Zahodom ter tako obdržal ravnovesje v zunanji politiki.
V odnosih z zahodnoevropskimi državami je v zadnjih mesecih vsekakor prišlo do znatnih sprememb. Stiki z Londonom, ki so bili junija na letališču, so obnovljeni in prav te dni bo odpotoval v London novi egiptovski veleposlanik, dosedanji namestnik zunanjega ministra Hasan el Fiki. De Gaullove delnice, ki so že doslej visoko kotirale, so po zadnji tiskovni konferenci, ki so jo tukaj sprejeli z izrazitim zadovoljstvom, ponovno znatno poskočile. Zadnje dni pa se tudi vztrajno širijo vesti, da se nekaj spleta na relaciji Kairo-Bonn in kairski štirinajstdnevnik «Roz el Jusef* je v zadnji številki celo objavil vest, da bo v kratkem prišel v Kairo odposlanec nemške vlade s podobno nalogo, kot jo je opravil Beeley v imenu Londona. Po informacijah iz zahodnonemških in egiptovskih krogov sicer te vesti ne drže in kaže, da ne Bonn ne Kairo nista zainteresirana za obnovitev stikov .Vsekakor pa se odnosi z ZRN niso poslabšali, na gospodarskem področju pa so se celo popravili.
Ne nazadnje je tudi v odnosih z Washingtonom opaziti nekatera rahla znamenja, če že ne normalizacije pa vsekakor zmanjšanja napetosti. Pred nekaj dnevi sta obe strani dodali svojima uradoma za zaščito interesov v Kairu in Washingtonu pa enega opolno-močenega ministra, ZDA pa so po nekaterih informacijah »odtajale* za bivšo ameriško univerzo 1.5 milijona egiptovskih funtov iz izkupička od prodaje poljedelskih presežkov, čeprav sicer kongres praviloma ne odobrava pomoči državam, s katerimi ZDA nima diplomatskih stikov.
Po vseh teh znakih sodeč skuša ZAR v zadnjem času postaviti politiko z Zahodom na trdna tla. 0-snovno linijo te politike bi nemara lahko označili takole: krepi- ] ti stike s tistimi državami, s katerimi je mogoče najti stične točke, v odnosih z ostalimi pa zožiti razdaljo med političnim neskladjem in praktičnimi potrebami na najmanjšo možno mero.
Ali je to «balansiranje politike* med Vzhodom in Zahodom? Domneve o uravnovešanju zunanje politike nedvomno drže v toliko, da E-gipt tako kot prva sila arabskega nacionalizma kakor tudi kot nevezana država ne želi svoje politike podrejati interesom velesil ali blokov. Vendar pa bi šli bržkone predaleč, če bi trdili, da izvirajo spremembe na relaciji Kairo-Zahod predvsem ali celo zgolj iz potrebe po uravnovešanju ali nevtralizaciji zunanjih vplivov.
Na eni strani se odnosi z zahodnimi državami niso zboljšali samo zaradi interesov Egipta, marveč tudi zaradi nic manjših interesov zahodnih partnerjev. Francija, zlasti pa Britanija, sta dovolj zgovorna dokaza za to trditev. Na drugi strani pa Kairo uglašuje svoje stališče do Zahoda s prizadevanpm
za politično izolacijo Izraela in pri tem ne more zapirati oči pred dejstvom, da spričo današnje konstelacije sil v svetu glasovi velesil, tako zahodnih kot vzhodnih, štejejo neprimerno več kot bi bilo želeti.
Važen papeški dokument
VATIKAN, 13. — Najavili so, da bo izšel «važen papeški dokumenta. V petek 15. decembra ga bo v tiskovni dvorani Svete stolice objasnil kardinal Maurice Roy, nadškof iz Quebeca (Kanada) ter predsednik papeške komisije «Justitia et pax». Ta nov papeški dokument se bo verjetno dotikal problemov miru v svetu. V krogih komisije «Ju-stltia et pax» so medtem izključili, da bi se dokument nanašal na probleme demografije in natalitete in prav tako se ne bo ukvarjal z vprašanjem sodelovanja med industrializiranimi državami in državami v razvoju.
Prav o tem vprašanju je sedaj v Bruslju zasedanje pod vodstvom kardinala Suenensa.
Papež bo imel svoj tradicionalni božični nagovor po radiu 23. decembra ob 20. uri. Govor bo oddajala vatikanska radijska postaja, ki bo v povezavi z mnogimi radiotelevizijskimi ustanovami številnih držav.
MILAN, 13. — Danes so bile tu pogrebne slovesnosti za pokojnim dirigentom Victorjem De Sabata. Truplo so malo pred deveto uro pripeljali iz Santa Margherita figure in ga položili na mrtvaški o-der v atriju Scale. Ob navzočnosti številnih glasbenikov in predstavnikov oblasti so v sprevodu peljali krsto v cerkev S. Fedele. Sprevod se je vrnil pred vhod v Scalo, odkoder so se slišali zvoki orkestra, ki je igral Beethovnovo Eroico Končno so pokojnika odpeljali v Gavamo (Bergamo), kjer bo pokopan v družinski grobnici.
Za Washkanskega se pričenja najbolj kritično obdobje
Lep torkov večer v Slovenskem klubu
».w %
Louis VVashkanski se sedaj že lahko nekoliko dvigne in tudi je
brez pomoči
CAPETOWN, 13. — Zdravniki, v | karje m fotografe, naj ga puste v katerih oskrbi je Louis Washkan miru. Sicer pa je njegovo fizično
ski, prvi človek na svetu, ki so mu presadili srce, so zaprosili predstavnike tiska, naj pustijo pacienta bolj pri miru. V zadnjih desetih dnevih namreč, odkar je bila opravljena zgodovinska operacija, je bolnišnica Groote Schuur ne prestano oblegana po časnikarjih, fotografih in televizijskih operaterjih.
Sedaj se je za Washkanskega pričelo najbolj kritično obdobje — od 10. do 14. dneva — ko je po mnenju zdravnikov največja nevarnost, da se v organizmu pacienta pokažejo simptomi zavračanja tujega organa, ki mu je bil vsajen.
Washkanski sam je prosil časni-
in zlasti moralno stanje odlično. Zdravniki označujejo njegov napredek kot fantastičen. Njegovo razpoloženje je odlično, je z velikim apetitom ter se ves čas šali z zdravniki in bolničarji. Prosil je zdravnike, da bi mu dovolili vstati, toda prof. Bamard, ki je opravil kirurški poseg, je odgovoril, da mu bo to dovoljeno le z veliko previdnostjo in postopoma. Svak Washkanskega je po včerajšnjem obisku dejal, da je presenečen nad pacientovim napredkom, in povedal je še, da je Washkan-ski izrazil upanje, da bo za božič doma in da bo pripravil družinski praznik.
Čisto svoje vrste je bil torkov večer v Slovenskem klubu. Najprej je Pahor na kratko govoril o svoji Nekropoli in Mira Sardo-čeva je prebrala iz knjige nekoliko odstavkov. Nato je Pahor spregovoril o kratkem filmu prof. Rudolfa Sakside *Kaj res tako majhne stvari?*. Film, poln simbolike, se dogaja med vojno, čeprav ta nikjer ni pričujoča v svoji surovi krutosti. Majhno dekletce beži pred nevarnostjo in s svojo punčko zaspi v neki podrti hiši. V sanjah dobi lepo dolgo obleko (izpolni se ji njena želja) in napoti se po gmajni do pokopališča. V rokah ima svečo, ki se ji spremeni v ogledalo Vse, kar se naprej dogaja, je kot odsev iz ogledala: čudne maske, presekani roki, iz katerih curlja bela kri; papirnat zrakoplov meče bombe-mehurčke, ki podirajo mesta iz kock; po strmini se kotali goreče kolo; drevo in na suhih vejah krvave krpe in še toliko drugih slik, dokler se spet ne pojavi deklica v naravi in spet beži. Njena punčka obleži sama v mlaki, kar priča, da se bo zgodba tragično končala.
Film, ki ga je prof. Mamolo lepo opremil z glasbo, uporablja v sanjskem delu elemente, ki so značilni za otroško miselnost, torej predvsem igrače. In čeprav se film izogiba krutemu realizmu, je vendar v njem kričeča obsodba vojne in njenih grozot. Ta obsodba pa je izražena z otroško duševnostjo, ki ne mara nasilja. Zato je v filmu polno prave pesniške lepote.
Navzoči so z zadovoljstvom sprejeli Saksidov film. Več njih je tudi kupilo Pahorjevo Nekropolo ter dobilo avtorjev podpis.
Kvartet iz Firenz je imel
v Beogradu velik uspeh
BEOGRAD, 13. — Velik uspeh je dosegel včeraj zvečer «Kvartet iz Firenc» (Quartetto di Fircnze) pod vodstvom Franca Pezzulla, ki je v napolnjeni dvorani Filharmonije izvajal koncert v počastitev stoletnice smrti Rossinija, člani kvarteta — Clara Saldico (klavir),
®*®®****®*****®****®**********®*m****m*,i* ■ • wth* ■ ■wiiiiiimiiiAiiiiiiiiiiiiiiiv«iiiiiiiii>iiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiaifigigaiii|gaigiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiii||||||||||||||||ai||g|f|||||g||||||||||||||||||||||im
HUDA NESREČA NA POLJSKEM
Razlilo se je umetno jezero Osemnajst mrtvih in več ranjenih
Voda je podrla tovorni vlak in ga odnesla 100 m daleč od proge
VARŠAVA, 13. — Umetno jezero v bližini nekega rudnika v Spodnji šleziji na Poljskem je preteklo noč nenadoma podrlo nasipe, ki so ga obdajali, in v najkrajšem času preplavilo bližnjo okolico ter opustošilo pet vasi. Po prvih še začasnih podatkih je bilo pri tem 18 smrtnih žrtev ter 15 ranjenih
Iwina, pokopane še druge osebe. Moč vode je bila tolikšna, da je neki tovorni vlak s 14 vagoni podrla in ga odnesla 100 m daleč od proge.
Na kraj nesreče so takoj prišli vojaški pionirski oddelki ter pa-silci, ki so pričeli reševalna dela.
Vladna komisija, ki jo vodi pod-
oseb. Boje pa se, da so pod bla- predsednik vlade VVaniolka, je ta-
tom, ki je zalilo okolico mesta | koj pričela raziskovati vzroke te
nesreče. Uradna poročila niso navedla materialne škode, temveč so jo označila samo kot «zelo veliko«.
UMIIIMIIIIIMIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniinilllllllllllllllllllllllllllVIIIIIItllllllMIIIIIIII
OBTOŽUJOČE GARRISONOVE FOTOGRAFIJE
Oblasti so imele v rokah kroglo, ki je ubila Kennedyja
Huda obtožba dela komisije Warren
NEW ORLEANS, 13. — Okrožni tožilec iz New Orleansa Jim Garri-son je danes objavil tri fotografije, na katerih je viden projektil pištole kalibra 0,45, ki je, kot je pred dnevi dejal sam Garrison, ubil vzne- predsednika Kennedyja. Prva foto-
grafija kaže nekega neidentificlra- pištole kalibra 0,45, ki naj bi bil
nega moškega, ki sklonjen nekaj pobira. Druga fotografija Je povečava moške roke in kaže, da roka pobira projektil: tretja slika pa kaže projektil v roki. Po Garriso-novem zatrjevanju je projektil iz
ubil Kennedyja. Moški je «po videzu vladni preiskovalni agent, pripadnik FBI ali tajnih služb«. Okrog projektila so vidni temni madeži, ki so po Garrisonovem zatrjevanju koščki možganske snovi predsednika Kennedyja. Pozneje so blizu mesta, kjer je bil projektil, «našli velik kos lobanjske kosti predsednika«.
Ob objavi fotografij je Garrison spet poudaril, da so imele oblasti i že čez nekaj minut v rokah enega j od projektilov, ki so ubili predsednika Kennedyja: torej še en ! primer, «kako so bili dokazi siste-j matično uničeni ali skriti«. «Ce zvezna vlada ne bo hitro dala pojasnila — je končal Garrison — o vzrokih, zakaj je ta projektil ostal skrit, potem ni druge alternative, kot da se pride do sklepa, da Je bila tako vsa preiskava o umoru kot raziskovanja komisije Warren lepo pripravljena goljufija, ki naj obvaruje morilce predsednika Ken-nedyja in tiste, ki so jih poslali ubijat«
«Raid» Rim-Peking
RIM, 13. — Danes je odšel na pot «raid», ki ima namen pod vodstvom Manera Lualdija prispeti np Kitajsko ter tako proslaviti spo-j min 60-letnice poti Peking-Pariz, ki sta jo opravila princ Scipione Bor-ghese ter Luigi Barzini st.. Ob odhodu osmih članov te odprave, ki se je odpeljala na štirih avtomobilih alfa romeo «giulla super«, so se zbrali poleg drugih poslanec Marcello Simonacci, škof Mancini občinski odbornik Agostini in gro-| fica Bacci. Simonacci Je prebral I poziv «narodom, vladam, državnl-! kom, vojaškim poveljnikom, cerkvenim dostojanstvenikom, naj si ob spominu na žalost in strašne po sledlce na telesih in duhovih, ki so jih vojne vedno zapustile in jih zapuščajo, z vsemi sredstvi in žrtvami prizadevajo, da se mir na svetu utrdi m naj branijo svobodo in demokracijo narodov, naj odpravijo sovraštva, pomirijo duše in naj nudijo pravično življenje premaganim in premagancem, naj se zavzemajo za srečanja na visoki ravni, da bodo voditelji in politiki lahko našli osnovo človeških stikov ter utrdili idejo miru v imenu božjem in ob spominu vseh padlih. Nato je govoril škof Mancini, ki je izročil članom ekspedicije pergamentne listine, ki naj Jih med svojim dolgim potovanjem izročijo raznim osebnostim, ki Jih bodo srečali v 26 državah skozi katere bodo potovali.
Volnena pletenina bobrove barve z visokim cebrastim ovratnikom v beige, črni in beli barvi. Model FIOR TRICOT. Naravne barve te obleke se lepo podajo usnjenim beneškim divanom iz 18. stoletja. Zadaj velika slika a cvetjem Margherite Catti. Antikvar Tulilo Silva iz Milana. Uhani Borbone.se.
(Foto Ente Moda — Turin)
Ilegalno izkrcavanje Pakistancev v Angliji
LONDON, 13. — Angleška policija je uspela identificirati nekatere člane tolpe, ki je v daljšem času na skrivaj izkrcala v Angliji skupine pakistanskih državljanov. Zdi se, da je organizator teh ilegalnih Izkrcanj neki nebelec, ki prebiva na Angleškem. Prek njega Je policija izvedela za druge člane skupine. Skrivači, ki so skoraj vsi Pakistanci, so se ponoči vkrcali na čoln v kakem kraju francoskega obrežja in malo pred zoro so se izkrcali na kakem samotnem mestu angleške obale. Pri vsakem prevozu je ladja prepeljala 20 Pakistancev; za prevoz so plačali okrog 300 šterlingov (okrog pol milijona lir) na osebo.
Po vulkanskem izbruhu nov otok v Pacifiku
NUKU ALOFA (Tonga), 13. — Neki tropski otok, ki so ga že pred leti zalile vode Pacifiškega oceana, se je spet pojavil na površju po podzemnem vulkanskem Izbruhu. Kapitan Peter Bennett, poveljnik novozelandske ladje «To-fua». Je danes sporočil, da je včeraj prisostvoval temu dogodku. O-blastl Tonga so seveda takoj pripravile vse potrebno, da ugotovijo, če se je res otok pojavil nad površino.
Včeraj zjutraj Je kapitan Bennett, ki že 15 let vozi na tem področju s svojo trgovsko ladjo, opazil močan sij, približno 300 km od Nuku Alofe. Mislil Je, da kaka ladja gori in se Je začel bližati. Toda opazil je, da ne gre za požar temveč za podvodni vulkanski izbruh. Iz razdalje 20 km Je Bennett lahko sledil pojavu: lava Je letela več kot tisoč metrov visoko, poleg lave pa še dim in para. Kot rezultat tega izbruha se je pojavil otok, dolg okoli 800 metrov ter visok kakih 50. Nov otok bi moral biti isti, ki Je že bil registriran do 1886 na tem področju in katerega višina Je bila prav tako okrog 50
metrov. Pozneje je otok izginil pod vodo in od tedaj ni bilo več vesti o otokih na tem področju. Otok se dviga približno 50 km od vulkanske formacije Kao, ki je s svojimi 1000 metri višine najvišja v skupini Tonga. Na teh otokih ne žive ljudje, pač pa je mnogo morskih ptičev.
Mario Ancillottl (flavta), Franco Pezzullo (klarinet) in Alessandro Masi (fagot) — so igrali dela Beethovna, Cesara Breva, Rossinija in Saint-Saensa. Prireditev je pripravil Italijanski kulturni inštitut v Beogradu.
Planinski vestnik št. 12
Zajetna 12. številka zaključuje 67. letnik Planinskega vestnika. Uvodni članek je ing. Pavle Šegula posvetil letošnjemu srečanju planincev treh dežel (Slovenije, Koroške, Furlanije) Na tolminske hribe se nanaša prispevek Miha Lipuščka Gorsko zavetje. Plezanje na Bonattijev steber opisuje Stane Belak. Ing. Milan Ciglar je prispeval Pomlad v Bosni (Bje-lašnica, Treskavica, Jahorina); njegov prispevek je opremljen s številnimi slikami. Pod naslovom Catinaccio opisuje Matija Malešič vzpon na ta hrib v Dolomitih. Dr. Branko Šalamun opisuje skupinski izlet v Budimpešto, Visoke Tatre in Prago. V zgodovino posega kratek članek Jože Vršnika Še o skrivačih v Solčavi. Pobliže bo naše planince zanimala recenzija dr. Viktorja Vovka o knjigi: G. B. Spezzotti, L’Alpinismo in Friuli e la Societa Alpina Friula-na, ki jo je predlanskim v Vidmu izdala tamkajšnja sekcija CAI. Sledi še vrsta sestavkov in raznih poročil. — Zaradi svoje resne in vedno zanimive vsebine zasluži Planinski vestnik, da bi bil v znatnem številu razširjen tudi med našimi planinci.
Na Dunaju festival kozmičnih gledaliških del
DUNAJ, 13. — Od 18. maja do 16. junija bo na Dunaju festival z naslovom «Evrropski komediografi» in bo posvečen ljudskemu gledališču. Na sporedu bodo dela Nestropa, Carla Gozzija, Mo-liera, Goldonija pa tudi Aristofa-na, Jcmesca, Brechta in drugih avtorjev. Nastopila bodo razna gledališča iz drugih držav. Tako gledališča Vahtangov iz Moskve, Piccolo Teatro iz Milana (z Goldonijevim «Slugo dveh gospodarjev* v režiji Giorgia Strehler-ja), gledališče iz Aten. iz Berlina in od drugod. Na sporedu pa bodo tudi razne komične opere.
* * *
FIRENCE, 13. — Corrado Fani je preživel dokaj nemirno noč. Vzrok za nemirnost je gotovo vest o začeti sodni preiskavi o morebitni odgovornosti za smrt Cesara Spadaccinija ter poškodbe Manfredinijeve in njene hčere. Danes in morda še jutri bo moral igralec še nositi mavčen o-klep. Malo je torej verjetno, da bi bolnišnico zapustil še ta teden ali v prvih dneh prihodnjega tedna.
* • •
MILAN, 13. — V eni izmed dvoran gradu Sforze v Milanu bodo 16. decembra zvečer slovesno podelili nagrado sZlato šestilo ADI 1967», kar je največje priznanje v Italiji za industrijsko risanje. Slovesnosti se bo udeležil minister za proračun in načrtovanje Giovanni Pieraccini ter mnogo drugih osebnosti. Razdeljenih bo 15 nagrad.
IZVOUENI TRIJE SLOVENSKI SVETOVALCI
ZAKLJUČENE VOLITVE NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Na listi UGI na prvem mestu izvoljena Iskra in Gombač
Včeraj so se zaključile na tržaški univerzi volitve v študentovski reprezentativni organ. Volilo je 1750 študentov, katerih glasovi so se porazdelili na devet predstavljenih kandidatnih list.
Prejele so:	Intesa (katoličani)
304	(7 izvoljenih predstavnikov);
AGI (liberalci) 284 (6); UGI (združene levica) 252 (5), FAF (furlanska lista) 240 (5); FUAN (skrajna desnica) 191 (4); GNT (desnica) 176 (4); CDS (socialdemokrati) 114 (2) • MAU (neodvisni iz inženerije) 171 (3), Adria (slovenski katoličani) 43 (1).
Med izvoljenitnj kandidati so trije Slovenci: na napredni listi UGI sta bila izvoljena Boris Iskra in Boris Gombač, na listi Adria pa je bil izvoljen njen predstavnik z odločilnim enim glasom. Slovenska predstavnika na listi UGI sta bila izvoljena na prvih dveh mestih po preferencah na tej listi in to s 70 in 48 preferenčnimi glasovi.
Še vedno precej mrzlo
MILAN, 13. — Hud mraz je povzročil močno slano, tako da je po vsej milanski pokrajini belo, kot bi snežilo. Nebo Je jasno Mraz je tudi okrog Luina, kjer Je po vseh cestah led. Ponoči Je bilo v nekaterih dolinah —8, v krajih ob Lago Maggiore pa kaže termometer okrog —4.
Ponoči je bilo v Bocnu in Turi-
nu — 6, v Milanu in Bologni — 5, v Benetkah —4, v Veroni —3.
Po poročilih iz evropskih prestolnic pa je bilo preteklo noč najbolj mrzlo v Moskvi —13, nato v Varšavi -12, v Stockholmu in na Dunaju —10, v Oslu, Ženevi in Madridu —7, v Berlinu in Beogradu — 4, medtem ko se je v Bruslju in Parizu živo srebro ustavilo na ničli.
Voda odnesla dva mlada pastirja
CAMPOBASSO, 13. — V Agro di Rotello, občini približno 70 km od Campobassa, so se trije pastirčki pripravljali, da bi prebredli dva večja potoka. Toda pri tem Jih je voda podrla in odnesla. Od treh mladih fantov, starih 15 in 16 let, se Je rešil samo eden, ki Je potem druge ljudi obvestil o nesreči. Karabinjerji in gasilci ter prostovoljci iščejo še druga dva pastirčka.
RIM, 13. — Državni tožilec Do-nato Di Migliardo Je na koncu svojega govora zahteval za obtoženca Voussefa in Claire Bebawi 21 let zapora za vsakega Obtoženca sta obsojena umora, toda pri prvostopnem sodišču sta bila obadva oproščena, ker ni bilo mogoče dokazati, kdo od obeh Je žrtev ubil.
TRGOVCI, OBRTNIKI
IN GOSTILNIČARJI!
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 23. t.m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Sreča se vrača vsako nedeljo z
RADIO
TELE
FORTUNA
1968
Za nagrade 28 avtomobilov ki bodo izžrebam med stare in nove radijske aJi televizijske naročnike
V	nedeljo 17. decembra
bo prvo žrebanje Dva Mini Minor z avtoradiom
V	Radiocorriere TV št. 50
so objavljena pravila natečaj*.
RAI
Radiotelevislone Itallana
porotniki so oorabili za odločitev Precej več časa, kot je predvide-?°* Oliver Emery. Bilo je skoraj ?e deset, ko se je poslovil od svo-,e9a klienta, ki se mu ni nehal jihvaljevati. Ob 9.30 je stopil v ,7“' kjer je našel svojega prija-elia Landaleja.
Po tem, kako se obnašaš, — ' skupaj.
slišala, vendar je ostal pri prvotni izjavi. Na njegovo smolo je še neki voznik taksija izjavil, da ga je videl, ko je nekako ob istem času šel mimo njegovega avtomobila. In prav zato je potreboval odvetnika.
— Kar neverjetno se mi zdi vse
.	-	ivun-u o c. uuhujuo, -
!e rekel ta, — menim, da je tvoje 'zadovoljstvo zaradi zakasnitve mino nagrajeno z ugodno odlo-atvijo porote.
Slo je za proces o umoru. 5,°j Client je bil neki Galvin Rood. ^rota je soglasno ugotovila, da ni “"‘I svoje žene.
" Govoriš, kakor da dvomiš o lei odločitvi?
~ Nedolžen ali kriv, to se tiče kmo porote.
Toda oni se lahko zmotijo, — ,e vztrajal Landale. — Menda mi J* boš trdil, da jih imaš za ne-^otljive. Vsaj malo mi povej, ka-je potekalo sojenje.
" Družina Rood je stanovala "osproti parka, — je začel Emery. '' Bila sta spoštovan zakonski par 2°l* štiridesetih let. Imela sta prijateljev; potrdili so, da živela v slogi, če pa sta se 'daj sprla, ni tega nihče opazil.
"Je treba to vzeti za dokaz v "Je9ovo korist? — je vprašal Lan-“ie. ki ni bil poročen.
" če misliš, da boš po tej poti Prišei do kakega nagiba, moraš ^eti, da Rood ni imel veliko de-|3rja, njegova žena pa je imela
premoženje... Gospa Rood, —
nadaljeval Emery — je imela ddrto navado. Zelo rada se je po-°ci sprehajala po parku. Najhuje ™ Je, da se je sprehajala sama. " Zares čudna in nevarna na-^a, _ je pripomnit Landale.
" Ugotovili so. da je bila res orna za Claro Rood. Njen mož J* je večkrat svaril. Na srečo j ^ pričami. V delu parka, v ka-,erem se je sprehajala, sta se pred nevi pripetili dve hudi nesreči, bita je bila 4. avgusta po polnoči.
" Po polnoči? — vprašal Landale.
je preseneče-
nj pila je in službujoči policaj ^ takoj pritekel, vendar ji ni mo-"i več pomagati. Umrla je pred a[avnikovim prihodom. Policaj je ??Sel poleg trupla nož. Oropana ni S® ali pa je policaj prišel pre-Jr° in se je morilec prestrašil. jj0 je, so dognal- po dokumentih, .so jih našli v njeni torbici. Pol ® pozneje je policaj že potrkal ? vrata njunega stanovanja. Roo-j ie vest zelo pretresla. Pojasnil e’ da je njegova žena odšla iz Snovanja ob 23.15 in da jo je Otrpno čakal.
" Domnevam, da je policija vso l^^raziskala, — ga je prekinil
Točno. Zaljubljena dvojica je “"a tisti večer tudi v tem delu 7rfca. Bila sta na takem mestu, Z? sta mogla vse gledati, njiju pa Js° mogli videti. Takoj ko je Cia-J1 Rood zavpila, sta zagledala be-(!£e9a moškega. Stekel je pod sve-0 in naslednji dan sta na časo-p‘Sr>< fotografiji prepoznala v njem °°da. Policija ga je vdrugič za-
Da, če bi bil v poroti, bi moral povedati svoje mnenje. Saj poznaš predpise, kajne? Obtožnica pravi, da je kriv in ima za to tri priče. Lahko pa so se priče zmotile. In tako je življenje obtoženca odvisno od tega dahkon. Če pa kdo obsodi človeka tako. ne bo imel nikoli več notranjega miru.
— Da, vse si mi lepo povedal. Ti pa kljub temu veš, da je ubil svojo ženo, — je rekel Landale.
— Oseben sum, — je tiho odvrnil Emery. — Niso upoštevali vseh dogodkov za dokaze Clara Rood, na primer, je bila tretja žena mojega klienta. In vse tri so umrle podobne smrti.
— Bojim se, da te nisem razumel, — je rekel Landale. — Kaj tega niso povedali na obravnavi?
— Ne, vsaj podrobno ne. Takšne prvine ne zadostujejo za dokaz. Tako določa zakon. Sicer pa ti bom na kratko opisal življenje svojega klienta. Rood je bil brez staršev, živel je v sirotišnici v Bostonu. S 17. letom se je zaposlil kot uradnik pri nekem Mundenu. Mundenovi so bili brez otrok in so ga posvojili. Kmalu nato je umrla gospa Munden, leto kasneje pa je bil napaden in ubit Munden, ko je šel v banko. Tedaj so se začele Roodove težave Bil je edini dedič, vendar je strašno trpel in se počutil osamljenega. Tako je začel zahajati na koncerte. Tam je spoznal Tereso Farrel, ki je pozneje postala njegova prva žena. Ta zakon je zboljšal Roodovo razpoloženje, vendar se je kmalu končal s Teresino smrtjo Zanimivo je, da je umrla enako kakor Roodova sedanja žena. Tistega dne so bili v Bostonu izvršeni še trije umori. Potem se je Rood preselil v Wa-shington. Tu je spremenil ime, ker je menil, da mu prinaša nesrečo. Če tega ne bi bil storil, bi bila policija gotovo bolje pazila, ko mu je čez pet let umrla druga žena.
— Spet uboj? — je vprašal Landale.
— Da. Ne vem, ali se spominjaš tistega blazneža, ki je streljal v osvetljena okna v Washingtonu. Nikoli ga niso dobili. Ta norec je vedno ubijal z isto puško in enako. Roodova žena je bile ubita iz iste vrste puške, le krogla je bila malce drugačna. Ni bilo nobenih prvin, da bi osumili Rooda, saj sta živela v slogi. Rood je potreboval pet let, da se je otresel samote. Vidiš, druga žena je bila revna natakarica. Ničesar ne razumem: kaj je Rooda vleklo k tem ženskam, ki so bile tako različne?
— Kljub temu pa sva oba prepričana, — je rekel Landale. — da je ubil vse tri ženske in morda celo tisti par, ki ga je posvojil. Od Mundenovih in tretje žene je imel koristi, ne vidim pa, zakaj je
Pred skoraišniim gostovanjem
—	Ben, Jakec, kej se bomo pej danes kej menli?
—	Znaš, meni se zdi, de
be ankrat mogli govort kej od politike. Meni so se vre ani ledje lementali jn kritizirali,	de govorimo	preveč	naumnosti. De go-
vorimo samo od kašneh princes jn njeh škan daiov	,od	dohtarjev, od filmskeh jegrauk jn
samo tako. Jn de be mogla tudi midva kašen bot govort kej bol pametnega.
— E, kritizirat je lahko. Ma če češ govort kej pametno, zmiram riščiraš, de kašnega ofen-diraš.	Uni	dan srn	brou,	de so anga klicali
pred sodnika zatu, ke je nekej šimfau pruti vladi.	Ma	pole je	sodnik	odloču, de govort
slabo od vlade, de ni greh jn de zatu ni moč nobenga obsodet.
— Ma vselih, kadar govoriš zares, moreš for-te ahtat, kej rečeš. Vidi, denmo reč, na radji ne smeš reč, de je biu šolski sistem pod staro Avstrijo dober. Lahko rečeš, de je blo taku an-bot, ma ne smeš reč, de je blo tu glih pod Avstrijo. Pod tisto Avstrijo, ke je umrla pred pedesetimi leti. Videš, taku je.
— M a mene se zdi, de je sploh težko kej govort od politike, zatu ke se liberalci jn mišim več ne oglašajo. Včasih so nam, ku be reč, hvaležen materjal dajala tisti Jona al pej Bartoli. Ma zadne cajte se neč ne sliše od njeh. De se jem nismo morbet kej zamerla?
— Ja, be znalo tudi bet! Ma je njeh nalogo prevzel tisti mišin Giacomelli jn smo mu žiher hvaležni, de nam je dau nekej materjala.
— Pej kej je reku ta mišin?
— Znaš, tudi uan je občinski svetovalec jn je tle u tej hiši govoru tudi od Slovencou jn je reku, de smo še zmiram nevarni .čeglih izumiramo.
— Kaku nevarni be šele bli, če ne be izumirali!
— Jn, se zna, je reku, de dvojezičnosti ne
smej bet jn de pod fašistično Italijo so bli obsojeni na smrt samo štirje Slovenci jn de u tistem cajti ni noben Slovenc bej-žau od doma.
— Kej tu, de je reku? E, ma jema pej res koražo!
— Dragi moj, za bet mišin, moreš jemet koražo. Jn pole moreš premislet, de je še forte mlad jn ne smeš vsako njegovo besedo vzet preveč zares. Kej češ, kadar se je vse tu godilo, njega nanka še ni blo..
— Ma be se pej lahko informiran; be lahko brau!
— E, dragi moj Mihec, sej smo vre tolko botov govorili od teletualcou jn koštetirali, kolko so vredni. Jn še posebno če je mlad jn še mišin po vrhi...
—- Ja, ja, uan ne more vedet — jn lahko tudi, de neče vedet — kolko naših ledi je šlo u Argentino, kolko jeh je bežalo u Jugoslavijo.
— Sej, sej! Meni je, denmo reč, tisti Grabec pravu, da so samo u Maribori jemeli dva peuska zbora sameh emigrantov od tle jn de jeh _ je blo po celi Jugoslavji aneh sedemdeset taužent. Če reč več ku deset pr stu našeh ledi z Julijske krajine. Jn pole aneh strašanske!) taužentov u Argentini...
— Pej vsi tisti, ke so bli konfinirani po oto-keh jn u Abruceh?
— Jn vsi tisti, ke so bli po pržoneh? Jn strelam jn obešeni na Proseki, na Opčinah al pej ke so umrli u pržoni al pej se vrgli skuzi uakno od kvešture, ke so jeh tolko martrali?
— Dej, dej, ni nanka za govort! An pregovor prave, de narbol gluh je tisti, ke neče slišat jn narbol zabit, tisti, ke neče neč znat.
— Ma ja, ja! Ma jest rečem, de vselih za vsako naumnost, za vsako žlehtnobo pride prej al slej pokora.
— Se zna, de pride.
reške srednje glasbene šole
V soboto, 16. t.m. zvečer bo v Kulturnem domu koncert, ki ga organizira tržaška Glasbena matica, nastopajo pa orkester, godalni kvartet in solisti srednje glasbene šole «1 van Matelič-Ronj-gom z Reke. Ta koncert bo nekakšna vrnite koncerta gojencev tržaške Glasbene matice na Reki.
Reška glasbena šola je bila ustanovljena že pred skoraj 150 leti. Njene začetke beležijo že v davnem 1821. letu. In vse od tedaj je glasbena šola na Reki bolj ali manj redno in trajno delovala in vršila pomembno vlogo v raz-

CIVILNO LETALSTVO V SOVJETSKI ZVEZI
Zakaj tako malo letalskih nesreč
Letalo se proučuje tudi potem, ko je nastopilo svojo redno službo - Napovedi o novem «TU-144»
(Nadaljevanje na 6. strani)
MOSKVA, decembra. — Za Sovjetsko zvezo je znano, da posebno v zadnjih letih naglo razvija civilno letalstvo. To je tudi razumljivo in logično, kajti razvijanje letalstva in uvajanje kar se da goste letalske mreže vendarle manj stane kot bi stala gradnja ustrezne mreže cest na površini 22 milijonov kv. km, kolikor meri Sovjetska zveza. Tu bi mogli dodati se to, da je motorizacija v Sovjetski zvezi še razmeroma šibka in nikakor ne ustreza avtomobilskemu parku, kakršnega poznamo na primer v zahodni Evropi in Severni Ameriki. Povsem razumljivo je zato, da se število potnikov sovjetskega civilnega letalstva iz leta v leto naglo veča in gre že v desetine in desetine milijonov.
Druga značilnost sovjetskega letalstva je ta, da beležijo v SZ razmeroma zelo malo letalskih nesreč. Kot nekakšen odgovor na to bi veljale razlage, ki jih je o razvoju civilnega letalstva v SZ dal pomočnik direktorja zavoda za znanstveno raziskovanje pri ministrstvu za civilno leta:3tvo SZ Radij Sakac. Ta je dopisni-

modni količek
I
Tokrat samo za tiste ki se znajdejo tudi v pletenju
Tudi večerne obleke se dajo napraviti s kvačko
pridne za ročna dela, pred-Jerri za pletenje in kvačkanje? 'ltem se le izkažite, kajti moda J bila še nikoli tako naklonjena j^eninam, predvsem ročnim, kot
tedaj. Tu ne gre več samo za ,"die puloverje, bluze, kape in 5*. temveč so zelo v modi tudi l 'Poldanske in večerne obleke, kot /rJ> plašči in kostumi tz pletenin. jj®. so te ročne, potem so toliko V cenjene in še bolj veljajo.
|:A'er je čista volna zelo občut-tako za pranje, kot za barvo, j, Hior!ni ustna"jalci pripravili vr-umetnih volnenih vlaken, ki so /edno lepa, topla in ki povsem meščajo čisto volno m imajo j Prednost, da jih lahko peremo, 3 Uh ni treba likati in da jih je ?°9ot'e barvati v najrazličnejše Pletenje ali kvačkanje s p^"o umetno volno je izredno u ‘letno in enostavno, morda celo 'vjko bolj kot s čisto volno Dl ki se spoznajo na volno in elen premijo da takšna umet p uolna celo oolj »nanese*. to pa da je porabimo manj za vo določenega oblačila, kot '!5e volne,
:r°rcj same prednosti, h katerim t freba dodati, da s tudi umetne t Pe iople, da nas torej dobro va-pred mrazom
L”® znamo torej plesti ali kvač dj.” se kar lotimo dela, saj pra-li/?.’ da predstavlja to ročno delo n nekakšen relaks za naše živce. j*|o*ebno»> letošnje mode so se {J*1 oletene oopolaanske in ve t obleke poslednje v glavnem 1 bolpjnu krili Ce bi st želele l, "o obleko, potem moramo po Jj1* z delom, ka/ti splesti dolgo L~*r"o obleko ni delo nekaj dni, ^hveč zahteva že več časa. zna ■ in tudi potrpežljivosti Toda
,^kt p/, izredno lep in ku nas bo-lji Prijateljici občudovale m hva i,e' bomo rade pozabile tudi na “d in delo.
Za večerne m polvečerne obleke so v prodaji izredno lepe srebrne in zlate, pa se druge bleščeče volne, s katerimi ni težko plesti, oziroma kvačkati in ki so izredno hvaležne. Izberimo model, ki mm najbolj ugaja, ter se pri izdelavi držimo navodil, ki so mpisana ob posameznih izdelkih Če bo obleka le enobarvna, rotem jo lahko ob koncu poživimo tudi z okraski iz
umetnih biserov Če pa je že volna sama na sebi bleščeča in dovolj efektna, potem zadostuje le prime ren vzorček pletenja ali kvačka nja. Obleko bomo seveda ob kon cu vedno podložile s primerno podlogo, predvsem krilo ki se ne sme širiti odnosno raztezati.
Videle smo nekaj tako izredno lepih in okusnih pletenih večernih oblek, da so ,ias navdušile Bile so
.........................................................."O"1...........IIIIIIIIHIIIIIMIMIIIHIIIIIMI
med njimi tako z dolgim, gladkim krilom in s prav tako gladko krojeno bluzo, pleteno m črte v različnih barvah, bile so spet druge kvačkane v izredno lepih vzorcih, tako lepih, da bi odtehtali tudi najlepše čipke, potem pa še obleke, pletene v srebrni ali zlati volni
Ker bodo ietos se prav posebno v modi dolge večerne obleke, potem bi bilo primerno pomisliti na pleteno večerno obleko z dolgim gladko krojenim krilom. Takšna obleka ima poleg vsega še to prednost. da moremo krilo nositi z drugimi bluzami in jopicami, pa tudi bluzo samo z drugim>' krili. Predvsem bodo pletene večerne obleke prime"ne za tiste, ki bodo preživele božične in novoletne praznike kje v hribih.
Torej na delu :n veliko sreče!
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpopol nite svoj program z novimi delovni mi točkami. Zanesite se na svoje prijatelje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo primeren za manjše kupčije. Od lični odnosi v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.0.) Sre ča bo naklonjena vsem mladim, ki se žele uveljaviti. Ideale, ki jim sledite, bo potrdila tudi praksa.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Nekatere spremembe v položaju bodo tudi vam v prid. Ne dražite nekega raz-burljiveg* soseda.
LEV (od 23.V, do 23.8.) Ne dovo lite. da bi vas potisnili v kot po vsem nepomembni ljudje. Nova poznanstva vam bodo zbudila nova upanja.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Svoje naloge izpolnjujte zapovrstjo, ne vse hkrati. Ne zaupajte vsakomur svo jih osebnih teikoč.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Sleherno umetniško sodelovanje bo danes zagotovilo dober uspeh. Za svoje napake ne kličite na odgovornost drugih.
ŠKORPIJON !od 23.10. do 21.11.) Dober nakup z najmanjšim izdatkom. Ne odrecite denarne pomoči prijatelju, ki vas je zanjo zaprosil.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ognite s ■ slehern. lahkomiselnosti na svojem delu Dosegli boste blesteč družabni uspeh
KOZOROG md 22.12. do 20.1.) V novih pogojih boste nastopili z novimi pobudami Resen razgovor z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21,1 do 19.2.) Ne navdušujte se nad tveganimi dejanji zaradi tveganja samega. Preden se resno navežete na neko osebo ženskega spola, še enkrat premi šiite.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Izkori stile trenutno nedejavnost svojega tekmeca. Prijetno srečanje s sta rim prijateljem.
ku agencije «Novosti» govoril o nadaljnjih načrtih za izpopolnjevanje letalstva v SZ. Med drugim je rekel:
V zadnjih desetih letih je sovjetsko civilno letalstvo doživelo pravo tehnično revolucijo. Leta 1956 je bilo letalo TU-104 prvo reakcijsko civilno letalo na svetu. Danes nad 80 odst. letal družbe «Aeroflot» sestavljajo letala In helikopterji na reakcijski pogon.«
Sovjetsko letalstvo ima sedaj na razpolago dvajset različnih tipov letal, katerih večina je iz sedanjega desetletja. Vse proge, ki jih vzdržujejo sovjetska letala, se delijo na tri dele in sicer na proge, ki so nad 4000 km dolge, na proge med 2000 in 4000 km ter na proge pod 2000 km. Med poslednje pridejo tudi tako imenovane »krajevne proge«, ki povezujejo bližnja mesta in kraje.
Na srednjih progah so v rabi letala turboreaktor TU-104 in letali vrste 11-18 ln An-10, ki sta na turbo vijak. Najbolj naglo ie talo teh vrst je TU-104, ki Ima še to prednost, da Je njegovo vzdrževanje ceneno. Zato pa ima letalo An-10 prednost, da veliko manj stane, ter da mu ni potrebno betonsko vzletišče in pristajališče.
Ze omenjeni Radij Sakac v svojih napovedih za nadaljnji razvoj civilnega letalstva pravi, da se sovjetski tehniki ukvarjajo s problemom kako v enem samem letalu strniti prednosti vseh teh treh letal, tako da bi dobili novo letalo, ki bi bilo hkrati zelo naglo ln ki bi Imelo tudi prednost letala An-10, da bi ne bilo preveč zahtevno glede vzletišča Poleg tega pa se zahteva tudi letalo «z dolgim življenjem« in sicer letalo, ki bi vzdržalo 25.000 ur letenja.
Odkod v SZ razmeroma tako malo letalskih nesreč?
To posredno izhaja Iz naslednje razlage Radija Sakaca: «Ko kako letalo ali helikopter začne redno prevažati potnike in blago, naši letalci in inženirji nadaljujejo s proučevanjem letala tako na zemlji kot v zraku in sicer ugotavljajo njegove sposobnosti letenja, sposobnosti za pristanek in vzlet, skratka njegovo »obnašanje«. Letala TU-104, 11-18 ln An-10 morejo opraviti tudi 5000 do 6000 ur letenja, ne da bi potrebovala popravila To velja za ta letala novejše proizvodnje, medtem ko je bilo treba še pred nekaj leti vsako letalo temeljito pregledati že po tisoč urah letenja.«
Seveda s tem ni rečeno, da mehaniki in tehniki ne pregle-davajo vsako letalo po vsakem letu, ker je to obvezna praksa Toda daljše kolavdacije ln stalno proučevanje tipa letala zagotavljajo na eni strani varnost, na drugi pa omogočajo sprotne izboljšave pri vsakem novem letalu, ki pride iz tovarne.
Kakor Je povedal Radij Sakac, zavod za tehnična razlskavanja pripravlja nadzvočno letalo TU-144, ki bo zamenjalo turboreaktor 11-62. Kakor je znano letalo 11-62 Je povezovalo do sedaj najdaljše proge sovjetskega civilnega letalstva, pred nedavnim pa ga Je letalo TU-114 zamenjalo v povezavi Moskve s Havano, Tokiom ln Montrealom, torej na treh najdaljših progah sovjetskega civilnega letalstva, katerim se bo pridružila v kratkem tudi proga Moskva-New York. Nadzvočno letalo TU-144 bo sprejelo 120 potnikov ln bo po svojih kakovostih še boljše od TU-U4 in 11-62, za katera strokovnjaki menijo, da sta med najboljšimi.
VAL LITERARNE NESTRPNOSTI V V. BRITANIJI
Primer romana «Zadnji izhod za Brooklyn» ameriškega avtorja Huberta Selbyja je ponovno postavil na dnevni red vprašanje pornografije v literarnem ustvarjanju. Ta ameriški bestsel-ler ki je v evropskih deželah doslej bil razprodan v nakladi nekaj stotin tisočev izvodov, v ZDA pa v nad 250.000 izvodov, je zdaj v Veliki Britaniji prepovedan, češ da gre za knjigo iz območja nasilja in pornografije, ne pa za literarni proizvod «javne koristi«, kot je to dokazovana obramba.
Ponovil se je torej primer li-teramo-sodnega škandala z romanom »Ljubimec Lady Chatter-ley», britansko založniško podjetje Calder and Boyars pa je obsojeno na denarno kazen 100 funtov, poravnavo 500 funtov sodnih stroškov in zaplembo knjige. «Zadnji izhod za Brooklyn» je v ZDA dovoljena knjiga, ki se Je o njej tudi resna kritika zelo ugodno izrazila. Celo v Novi Zelandiji, kjer je državna cenzura zelo stroga, se je Kenneth Gres-son, predsednik sodišča, ki vodi nadzorstvo nad novimi literarnimi deli, izrazil o knjigi z naslednjimi besedami:	»Prevladujoči
občutek, ki prevzema čitatelja, ko bere to knjigo, je občutek gnusa. Vendar je to iskreno, ostro delo, literarni in človeški dokument ki ga ne moremo ignorirati.« V sicer moralno zelo puritanski Novi Zelandiji se torej vendarle niso izrekli proti Selby-Ju. Po danskem mnenju — Danska pa je dežela, kjer je parlament nedavno odpravil kaznivo dejanje pornografije v pisanju ter ga ohranil samo v likovnem območju — je britansko stališče neverjetno smešno, otročje in neresno. Omenjeno delo je dovoljeno celo v Italiji dasiravno je znana kot dežela z izredno ostro cenzuro.
O čem govori pravzaprav ta roman? Knjiga opisuje življenje siromašnih človeških izmečkov v nekem delu New Yorka, kjer vladata strahotna beda in obup. Ti ljudje žive življenja preganjanih živali. Nasilje teh obupancev prihaja do izraza tako v njihovih besedah kot dejanjih. Ti ljudje iščejo Izhoda v spolnosti, v najbolj patoloških oblikah spolnega izživljanja, in to običajno na naj-brutalnejšl način, v oblikah, ki presegajo najmrzličnejšo fantazijo.
V tem velemestnem peklu ni resničnih izhodov za ta zapuščena in od vseh prezirana bitja. Knjiga se začne z opisom silovitega, divjaškega pretepa, zatem sledi prizor bestialnega posilstva neke prostitutke. Knjiga Je vsekakor zvesta tipični ameriški naturalistični šoli. Avtor ne kaže, da bi kakorkoli pomiloval te ljudi, pa tudi jih ne prikazuje v lepši luči. Najprej smatra, da pač obstajajo ljudje brez izhoda, ki jim ga on ne more pokazati prav zaradi tega, ker ne obstoji. Selby se je, kot se zdi, dobesedno na glavo vrgel v svoj okrutni material in njegova knjiga bolj ali manj predstavlja nekakšno grozotno pismo lz tega sveta, «ki ne slavi rojstnih dnevov in ne krasi jelk v praznem upanju vedrih dni«.
Ocenjevalna komisija se je z veliko vnemo lotila čitanja te knjige, nakar je po vrsti posvetovanj sprejela sklep o njeni prepovedi, ki ga je moral sodnik upoštevati. Vsi, ki naj bi v Veliki Britaniji na tem ali onem področju v svojstvu javnih predstavnikov imeli varovati nekakšne namišljene tradicionalne vrednote angleškega «dobrega okusa«, se, razumljivo, imajo v vsakem primeru za poklicane in obve-I zane, da take stvari najostreje
obsodijo, čeprav jim morda v sebi niti tako ne nasprotujejo.
Toda omenjeni sodni ukrep je v Veliki Britaniji dvignil val pre-padenosti. Zakaj tu je vendarle v veljavi liberalnejši zakon, po katerem je moč dati literarnim delom cenzorski »placebi, da le ta dela niso čista pornografija.
Britanski založniki zdaj pozorno preučujejo izrečeno sodbo in se brezupno trudijo, da bi ugotovili, kateri del teksta je vplival na komisijo, da ga je prepovedala. Oziroma, ali ni morda na to vplival jezik, stil, nadrobnosti v opisovanju nasilja, način obravnavanja vprašanja homoseksualnosti, erotični realizem.
Založniki so namreč izdali poročilo, v katerem je rečeno, da je Veliko Britanijo zajel »val literarne nestrpnosti, ki jo vrača najmanj sto let nazaj, medtem ko se v tej deželi prodajajo najbolj primitivne in prostaške knjige, katerim sta pornografija in neokusnost edini cilj«.
Polemika okrog knjige «Zadnji izhod za Brooklyn» zagotovo ni pojav, ki bi ga šlo omejiti samo na literarno področje in samo na Veliko Britanijo. Spomnimo se samo, koliko prahu in besed je bilo porabljenih v zvezi z nekaterimi sicer po svoji obliki res drznimi, vendar po svojih težnjah in vsebini zelo naprednimi in kvalitetnimi filmi pri nas. Meščanskim predstavnikom veljavnih družbenih moralnih norm. pa najpoprej ni šlo toliko za te oblike, pač pa bolj za ono, kar je bilo v njih vsebovano. Avantgardna vsebina v avantgardni obliki, razumljivo, ne bo ne v Veiliki Britaniji ne v Italiji in še v mnogih drugih deželah Zahoda mogla najti ustrezne strpnosti in razumevanja od strani onih. ki so jim filistrsko-konservativna stališča ena od osnov za njihovo družbeno nadvlado.
voju glasbene kulture reškega področja. Glasbena šola je bila tesno povezana s svojim okoljem in prirejala številne koncerte, hkrati pa sodelovala na vseh pomembnejših manifestacijah in prireditvah na Reki. Hkrati pa je reška glasbena šola nudila glasbeno izobrazbo tisočem mladih ljudi, od katerih se jih je nekaj povzpelo na najvišjo raven in se na glasbenem področju močno uveljavilo, kot na primer največji hrvaški skladatelj 19 stoletja Ivan Zajc, medtem ko je na isti šoli v zadnjem času deloval kot pedagog znani utemeljitelj istrske glasbe Ivan Matetič-Ronjgov, po katerem reška glasbena šola nosi tudi ime.
V povojnem obdobju je resica glasbena šola močno razširila in razvila svojo dejavnost. To zgovorno dokazujejo naslednji podatki: že jeseni 1945. leta se je v reško glasbeno šolo vpisalo nad 300 učencev, kar je štirikrat več kot jih je šola štela kdaj koli prej. V letošnjem letu kot v vrsti zadnjih let pa šteje šola v povprečju okoli 350 učencev. Razumljivo je, da se je tudi v tem razdobju program dejavnosti možno razvejal in se danes poučuje na šoli več glasbenih disciplin. Poleg tega je šolski program izpopolnjen s skupino predmetov splošne izobrazbe, zaradi česar dobe učenci ob zaključku šole kvalifikacijo popolne srednje strokovne šole.
Na šoli poučuje okoli 50 učnih moči, polovica je stalnih, polovica pa honorarnih. Kar zadeva izključno glasbeno učno snov, je pouk razdeljen na klavir, petje, na vse godalne in pihalne inštrumente itd. šola je razdeljena v nižjo in srednjo stopnjo, tako da traja šolanje od šest do deset let, kar je seveda odvisno od posamezne stroke odnosno panoge.
Od leta 1952 do danes je v izpopolnjeni šoli končalo celotni pouk 153 učencev od katerih so mnogi nadaljevali glasbeno šolanje na višjih in visokih glasbenih šolah in mnogi od teh se danes udejstvujejo kot učitelji ali profesorji na* raznih glasbenih šolah ali kot člani opernih, simfoničnih in drugih glasbenih ansamblov odnosno orkestrov na Reki, v Ljubljani, Zagrebu in drugod po Jugoslaviji.
Samo v zadnjih dveh desetletjih. je glasbena šola tlvan Mate-tič-Ronjgov» imela na stotine koncertov in podoonih nastopov, ki so jih izvajali njeni učenci. Mnoge koncerte je kritika visoko ocenila in mnoga gostovanja gojencev reške glasbene šole je občinstvo z zadovoljstvom pozaravilo v raznih središčih. Hkrat pa je glasbena šola z Reke imela v gosteh tudi številne ansamble iz drugih središč Jugoslavije pa tudi tržaško Glasbeno matico
Sedanje gostovanje glasbene šole z Reke v Trstu ima namen zbliževati ljudi in pozitivno vplivati na izmenjavo delovnih izkušenj, na medsebojno spoznavanje ter na dobre sosedske odnose.
Vaughanova zagotovo v Sanremu
MILAN, 13. — Kakor se je zvedelo, je potrjeno, da bo na letošnjem festivalu italijanskih popevk v Sanremu pela tudi znana ameriška pevka Sarah Vaughan. Italijanski skladatelj in dirigent Car-lo Alberto Rossi je v zvezi s potrditvijo nastopa Vaughanove v Sanremu rekel, da je zasluga za to deloma tudi njegova, kajti »zelo težko je bilo pričakovati, da bi se velika ameriška pevka odločila za nastop v Italiji Za to bi se odločila le v primeru, če bi mogla najti pesem, ki bi bila primerna njenim pevskim sposobnostim. Takšna pesem je sedaj tu in je ista pesem, ki jo je Vaughanova že slišala v ZDA», kakor je rekel Rossi.
Gre za Rossijevo pesem, ki nosi naslov «Che vale per nie». Ta pesem je ena izmed 24 pesmi, ki jih bodo peli v Sanremu na festivalu, ki bo L, 2. in 3. februarja prihodnjega leta. Ker de do e prireditve razmeroma malo časa, se bomo ustavili pri njej.
Komisija, ki je morala odloč:,ti o pesmih, ki naj pridejo v poštev za 18. festival italijanske popevke, je dobila na vpogled 227 pesmi, od katerih jih je izbrala 24. Ker bomo v prihodnjem letu slišali te pesmi povsod, po radiu, na te e-viziji, po lokalih, si oglejmo, katere pesmi je komisija izbrala. Navedb bomo imena skladateljev in originalne italijanske naslove pesmi:
Mogol-Domla: Gl i occhi miei; Palavicini-Donaggio: Le solite čase; Queirolo ■ Braccardi: Stanut-te sentirai una canzone; Amurri-Canfora: La vita; Isola • Limiti -Mogol: La voce del silenzio; Gaspari - Bardotti: Un uomo solo per amore; Don Backy - La Val-le: Časa bianca; Bardotti Cini: Le opere di Bartolomeo; Testa -Renis: II pošlo mio; Pace P;n-zeri: La tramontana; Buonassisi -Bertero - Valleroni: Mi va di can-tare; Don Backy - Mariano: Canzone; Mogol Battisti: La farfal-la impazzita; Terzi • C.A. Ro si: Che vale per me (ki smo jo navedli v začetku); Agostino Ferrari: II re di Inghiilerra; Pallavi cini - Conte: Deborah: Pallavicini-Mazzara: La stepe; Pallavicini -Intra: No amore; Bardotti Endri-go. Canzone per te; Pradella -Angelini: Do bambino; Terzi Sili: Tu che non sorridi ma i: Nisa-Bindi: Per vivere; Vecchioni Lo Vecchio: Sera; in Panzeri Pace -Livraghi: Ouando mi innamoro.
Kakor vidimo, ne najdemo med avtorji izbranih popevk starih znancev Sanrema kot na primer Kramerja, Vianella, Modugna in drugih.
xT7P
ČETRTEK, 14. DECEMBRA 1967
riške plošče - 17.20 Detektivka -17.38 Orkester 18.15 Veliki variete - 20.20 Recital C. Mc Rae in W. Hermana - 21.00 Glasbena fantazija - Tmorist O. Eriksen.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila • 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -
12.00	Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah • 17.00 Ansambel Russo -
17.20 Ital. slovstvo- «Lodovico A-	.	_________, ____ _ „
riosto» - 17.30 Zaploskajmo jim - ročila 8.4j Orkester - 9.40 Glas-
18.00	Zbor cJrnia« 18.15 Umet- be™ album 10.15 Jazz - 11.45 nost - 18.30 Itai skladatelji - 19.10 Pesmi desetletja 13.00 Ne stre-Pisani balončki - 19.40 Zabavni lj«J v pevca 14.05 Juke box -ansambli - 20 00 Šport ■ 20.35 l5-15 Sopramstka C. Muzio in ba-«Gordijski vozel*, komedija -21.45 sist E. Pinza - 16.38 Popoldanski Jazz - 22.00 Motivi dveh Amerik - spored - 18.35 Veliki pomorščaki -
//. program
7.30. 8.30, i3.30, 14.30, 19.30 Po-
22.30 Gibbonsova dela - 22.55 Melodije.
12.05 Plošče • 12.25 Tretja stran 13.30 Ansambel Pacchiori - 13.45 I. Svevo: «Un marito», 3. dej.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.00 Plošče - 11.00 Beležnica - U 30 Današnji pevci - 12.00, 13.00, 13.50 Glasba po željah - 14.45 Melodije • 15.30 Lahka glasba - 16.30 Pirandello: «Lumie
20.00 Kronike in zanimivosti -20.10 J. London: »Dolina meseca*, P	20.45 Neapeljske pesmi
- 21.50 Plesna glasba.
III. program
glasba - 12 00 Na današnji dan -12.10 Iz Savinovega »Matije Gubca* - 12.30 Kmetijski nasveti -
12.40	Pihalne godbe 13.30 Pripo roča jo vam... - 14.05 Izbrali smo -
15.40	Klavirski duo Dekleva Lipovšek - 16.00 Vsak dan za vas ■ 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18 45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Ritmi - 20.00 Domače pesmi
21.00 Literarni večer: Paul Claudel - 22.10 B. Martinujeve skladbe - 23.05 E Varika-Moskovi: Pesmi.
Ital. televizija
10.30-12.30 Šola - 17.00 Spored za najmlajše - 17 30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 13.45 Kmetijska oddaja	19.15 Roboti so
med nami - 19.45 šport in kronike 20.30 Dnevnik 21.00 Glasbeni
10.00 Weber in Bizet - 11.05 Von
Dittersdorf, simf. štev. 1 - 12.20	,	„	---------
Elwell, Grieg in Andriessen • 14.30 s.P°re<i - 22.00 TV razpravi.: Dr-Ghedinijeva komorna glasba -	~
15.30 Haydnova Simf. štev. 4 -16.20 Na sporedu Stravinski -17.10 Bachovi kanoni - 17.20 Francoščina - 17.45 Prokofjev, Koncert št.
žava in dežele - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Nikoli ni prepozno • 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik -
di Sicilia* - i6.50 Današnji gostje Koncert - 20.00 Bizet: »Carmen*. - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in
2-18.30 Izredna lahka glasba - 21.15 Mi in ostali 22.05 Filmske 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 in gledališke kronike.
19.30 Prenos RL - 22.10 Jazz -22.35 Noči meti vi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.01' 15.00, 20.00 Poročila 9.07 Zvočn' trak Šola 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.20 Rita Pavone - 14.40 Ital. popevke - 16.30 Ame-
S/ovenijo
7.00, 8.00, 10.90, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Iz oper ital. veristov - 8.55 Radijska šola 10.05 9.25 Tri skladbe V Vodopivca -9.40 J Novak: Kaj se je zgodilo ■ 10-15 Pri vUo doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Zabavna
Jug. televizija
17.05, 20.W), ?z.4U Poročila • 9.40, 14.50, 16.10 TV r šoli 10.35, 11.00 in 15.45 Angleščina 17.10 Deklica in sonček 17.25 Slike sveta 17 55 Obzornil. 18.15 Kalejdoskop 18.35 Glasbena oddaja ■ 19.00 Dežurna ulica hum. oddaja - 20.30 Aktualni razgovori - 21.30 Mesto, risanka - 21,40 TV igra.
-
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.1, najnižja 1.8, ob 19. uri 6.6 stopinje, zračni tlak 1014.6 raste, vlaga 34 odst., brez vetra, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 14. decembra
Vojmir
Sonce vzide ob 7.38 ln zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 14,29 in zatone ob 5.12.
Jutri, PETEK, 15. decembra
Kristina
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Večina odobrila zakonski osnutek o spremembah proračuna za leto 1967
Gre kar za 3.200 milijonov lir - V razpravi o proračunu so spregovorili Morpurgo (PLI), Cuffaro (KPI), Angeli (PSU) in Pittino (KD)
Včeraj se je deželni svet sestal dvakrat: zjutraj in popoldne. Zjutraj se je nadaljevala razprava o obračunu za leto 1966 in proračunu za leto 1968, popoldne pa so z glasovi leve sredine odobrili zakonski osnutek o spremembah proračuna za letošnje leto ter o delni uporabi ostankov obračunov iz let 1964 in 1965.
Prvi je zjutraj spregovoril v razpravi liberalec Morpurgo. Rekel <e, da po njegovem mnenju skupna razprava o obračunu in proračunu ni dokaz dobrega upravljanja. Zatem je poudaril, da noče večina nikoli sprejeti predlogov opozicije ter da je zato razprava nekam jalova. Glede obračuna je dejal, da je najbolj značilno dejstvo, da je dežela inkasirala leta 1966 skoraj 31 milijard in 600 milijonov lir, porabila pa samo 5 milijard in 800 milijonov; torej niti 20 odst. celotne vsote. Zatem je Morpurgo orisal že znane podatke o pasivnih ostankih ter kritiziral izdatke na podlagi znanega zakona 23, po katerem lahko daje odbor prispevke po lastni presoji. Morpurgo je obravnaval nato zamude pri raznih delih in rekel, da bi jih bilo manj, če bi okrepili obrobne urade.
V zvezi s proračunom je dejal, da znašajo samo tekoči izdatki 12 milijard in 700 milijonov lir ter da porabijo 3 milijarde in pol že samo za osebje. (i382 enot) Proračun se ravna po prejšnjih in ni nobenih posebnih novosti. Svetovalec je omenil tudi spore med vlado in deželo ter rekel, da ima dežela pravzaprav malo pristojnosti. Kritiziral je tudi osnutek gospodarskega načrta in rekel, da ni doslej dežela dosegla od države niti nujnih infrastruktur. Morpurgo je tudi orisal krizo v tržaški industriji in skrčenje števila zaposlenih.
Komunist Cuffaro je imel precej dolg govor, v katerem je obravnaval predvsem položaj v Trstu, zlasti pa v industriji. V začetku je rekel, da se strinja z demokristjanom Cociannijem, da ni moč reševati raznih vprašanj na podlagi lokalpatriotizma. Toda po drugi strani ne smemo skrivati glave v pesek ter moramo jasno gledati na položaj v Trstu. Ce hočemo premagati krizo, se moramo tudi odločiti za pogumne politične izbire. Trst je v slabem gospodarskem položaju še izza časov fašizma, ki je s svojo politiko dušil tudi gospodarske pobude. Za sedanji položaj ni vsega kriva sedanja večina leve sredine, vendar bi lahko bila storila mnogo več v tej zakonodajni dobi. Zato je tudi leva sredina delno odgovorna za krizo.
Medtem ko se je zlasti v severni Italiji industrija močno razvijala in so naraščali dohodki, ni poznal Trst nobenega «booma». Cuffaro je podrobno naštel razne podatke o skrčenju zaposlitve in tudi industrijskih dohodkov. Obravnaval je položaj v ladjedelstvu, posledice preureditve ladjedelstva na podlagi načrtov CIPE itd. Kritiziral je tudi vprašanje bolnišnic ter dejal, da je minilo že leto dni,
odkar so položili temeljni kamen za novo bolnišnico na Katinari. Rekel je tudi, da je mestni regulacijski načrt mrtvo rojeno dete. Kritiziral je tudi industrijsko pristanišče, ki je nenačrtno delilo površine in jih oddajalo podjetjem, katera so gradila tam tovarne samo zato, ker so dobila ugodna posojila iz krožnega sklada. Na koncu je naštel razne potrebe in zahteve Trsta.
Tretji je spregovoril socialist Angeli, ki se je najprej obregnil od demokristjana Ginaldija, kateri je pred dnevi v svojem govoru kritiziral politiko večine in stranke, kateri sam pripada. Nato pa je obravnaval razna kmečka vprašanja, v katerih je strokovnjak. Predvsem je poudaril, da bi morali iti funkcionarji odbomištva za kmetijstvo bolj med kmete, da bi se seznanili z njihovimi potrebami.
Zadnja je spregovorila svetovalka Pittino, ki je obravnavala predvsem socialna in skrbstvena vprašanja. Zanimiva je bila njena trditev, da «beda ne pozna barven, t.j da je treba deliti pomoč vsem ne glede na stranke ali vero. škoda, da ne velja ta demokristjanska politika tudi v industrijskem pristanišču v novih podjetjih, ki najemajo delavce.
Kot smo že dejali, so na popoldanski seji odobrili zakonski osnutek o spremembah letošnjega proračuna V razpravo so posegli komunist Moschioni, liberalec Morpurgo, komunist Pellegrini in mi-sovec Gefter-Wondrich. Moschioni je kritiziral uporabo novih 3 mili-1 jard in 200 milijonov lir, saj se je proračun za toliko povečal. Rekel je, da bi lahko ta denar bolj smotrno porabili. V zvezi s tem je obravnaval tudi kmetijska vprašanja.
Liberalec Morpurgo je kritiziral način trošenja tega denarja in rekel, da je res, da je da,a dežela 500 milijonov lir za pristaniško ustanovo, da pa je bila to njena obveznost.
Komunist Pellegrini je dejal, da gre za znatno vsoto, ki predstavlja eno desetino proračuna. Rekel je, da gre tudi v tem primeru za obljube, ki jih potem ne bodo držali. Predvsem je poudaril, da bi morali takoj začeti z reguliranjem rek in potokov in ne čakati, ker je položaj resen. Končno je rekel, da ni imela doslej politika deželnega odbora za razne spodbude v industriji in trgovini nobenega haska. Kritiziral je tudi deželno načrtovanje.
Misovec Gefter-Wondrich je rekel, da so nekatere postavke ob uporabi omenjene vsote pozitivne, druge pa negativne. Ker pa so misov-ci glasovali proti letošnjemu proračunu, bodo glasovali tudi proti spremembam.
Diskutantom je najprej odgovoril poročevalec Mizzau, ki je v polemiki s Pellegrinijem dejal, da ne gre za zvišanje davkov, marveč za povečanje dohodka od deleža od IGE in od dohodninskega davka. To pa dokazuje, da je dežela gospodarsko napredovala, saj pomeni, da so se zvišali do-
hodki. Ravno tu se pozna deželni poseg. Odbornik Tripani je v odgovoru razpravljavcem dejal, da je treba tudi te 3 milijarde in 200 milijonov lir koristno uporabiti, saj bodo drugače ostale neizrabljene. V zvezi s proračunom za 1968 je rekel, da je namenjenih za lmietijstvo kar 8 milijard lir. Sledilo je glasovanje z že omenjenim rezultatom.
Oddajte pravočasno voščila za praznike!
Pokrajinsko ravnateljstvo za po-
NAVODILA SINDIKATOV ZA JUTRIŠNJO STAVKO
V industriji od 8. do 12. ure v trgovini pa od 8.30 do 12.30
Uslužbenci prevoznih podjetij bodo prekinili delo od 10.30 do 11.
Jutri
bo po vsej državi in tudi v Trstu stavka delavcev vseh strok z zahtevo po reformi socialnega varstva. Stavka je enotna in v zvezi z njo so izdale sindikalne organizacije v Trstu (CGIL, CISL in CCdL) poročilo, v katerem pravijo, da so se sestale in da potrjujejo splošne predpise o stavki, ki so jih izdale z lepaki in z letaki v prejšnjih dneh. Stavka bo trajala od 8. do 12. ure za delavce in uslužbence vseh industrijskih in kmetijskih podjetij. Trgovinski uslužbenci bodo stavkali od 8.30 do 12.30, uslužbenci javnih prevoznih sredstev pa bodo stavkali od 10.30 do 11. ure.
Ob 9.30 bo v kinu Alabarda zborovanje, na katerem bo vsedržavni tajnik UIL Raffaele Vanni orisal vzroke stavke.
Kot smo dejali, bodo stavkali de-lavci in uradniki v industriji, trgo-ste in telekomunikacije vabi občin- vjni in kmetijstvu. Stavke pa so stvo, naj ne čaka zadnjih dni za oproščeni javni uslužbenci, izročitev običajnih predbožičnih in novoletnih voščil. Voščila, ki bodo pravočasno oddana na pošto, se bodo lahko zanesljivo in v najhitrejšem času dostavila naslovljencem, ne da bi pri tem nastale kakršne koli zamude.
Resolucija upokojencev o dodatnem davku
Na skupščini upokojencev, ki je bila v nedeljo v kinu Garibaldi, so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je vlada sklenila, da podaljša za nedoločen čas dodatni davek za pomoč poplavljencem iz novembra 1966. V resoluciji nadalje ugotavljajo, da dobi država od tega dodatnega davka mnogo več kot 74 milijard lir, ki so namenjene za zvišanje pokojnin vojnih invalidov, ki so se udeležili vojne leta 1915-1918. Končno zahteva resolucija, da ves prebitek dohodka od tega davka namenijo za pokojninski sklad INPS za izboljšanje pokojnin, kakor stalno zahtevajo milijoni upokojencev vseh italijanskih pokrajin.
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiii
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
tire
skih organizacij kot manifestacija solidarnosti z grškimi demokrati. Zborovanje bo v omenjeni dvorani na mesto na Trgu sv. Antona, ker policija ni hotela izdati potrebnega dovoljenja.
Za grške demokrate
Danes ob 19.30 bo v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 zborovanje, ki ga organizira devet mladin-
Za izplačilo redne in 13. plače bodo najeli posojilo 450 milijonov
Dr. Savona je dejal, da bo pokrajinska uprava priznala Slo-venskemu gledališču podporo, ko bo to postalo javna ustanova
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Marija Holkova
«PEPELKA»
(Pravljična igra v štirih dejanjih)
Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: prof. Karel Boštjančič Režiser:	JOŽKO LUKES
PONOVITVE:
danes, 14. decembra ob 16. uri; v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri.
V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI
Jaka Stoka
«Anarhist»
(Burka v dveh dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.

NA SINOČNJI SEJI
Občinski svet nadaljeval razpravo o petletnem načrtu
Svetovalec Cuffaro o stališču občine do slovenske manjšine • Posledice čedalje večje zadolžitve
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala diskusija o predlogu petletnega načrta ln o proračunih za letošnje in prihodnje leto, v začetku seje pa je župan podal kratko izjavo glede najnovejših dogodkov v Grčiji. Rekel je, da se zdi, da nekateri znaki, ki pa niso še gotovi, kažejo na možnost spremembe položaja v Grčiji in ponovne uveljavitve demokratičnih svoboščin, ki jih je odpravil vojaški režim Kakor je tržaški župan dvignil svoj glas ob vojaškem puču v obrambo preganjanih, tako zdaj izraža voščilo, da bi grški narod brez velikih žrtev spet pridobil demokratične svoboščine.
Nato je župan odgovoril na vprašanje svetovalca Fragiacoma glede ovir ladjedelnici Sv. Marka za sprejemanje novih naročil.
Sledila Je diskusija, katere so se udeležili številni svetovalci.
Dr. Pincherle je pripomnil, da Je treba priznati odboru, da se skuša rešiti preživelih nacionalističnih shem pri sestavi petletnega načrta, da pa sprejema načrt CIPE in deželni gospodarski načrt z vsemi posledicami.
Svetovalec Cuffaro Je predvsem poudaril, da je pri sestavi petletnega načrta občinska uprava Izgubila Izredno priložnost ln da je tak načrt le naštevanje nekaterih problemov in potreb brez jasnih perspektiv, da se stvari rešijo. Svetovalec Cuffaro je močno kritiziral občinsko upravo, zlasti pa KD, ter protestiral, ker niso jasno opredelili svojega stališča do slovenske manjšine, saj na primer niso Slovenci Izrecno Imenovani nikjer v 107 straneh uvodnega poročila k petletnemu načrtu.
Nato je govoril o gospodarski krizi ln zapostavljenju Trsta ter o nevarnih posledicah vedno večje zadolžitve tržaške občine.
Svetovalec Supanclg pa je govoril zlasti o vprašanju mladine ln poudaril, da se Izseljujejo najboljše lil najbolj kvalificirane delovne sile.
Okrogla miza o reformi šolskega koledarja
V novinarskem krožku na Korzu štev. 12 bo nocoj ob 18.30 okrog1«
S počastitvijo spomina nedavno umrlega glasbenika De Sabate je sinoči predsednik Savona pričel sejo pokrajinskega sveta in med drugim sporočil prisotnim svetovalcem, da je CRDA darovala pokrajinski upravi zgradbo s priklju. čenim zemljiščem šole pri Sv. Roku v Miljah.
Odbornik Apih je svetovalce seznanil s škodo, ki jo je predvčerajšnjim v paviljonu «C» umobolnice pri Sv. Ivanu povzročila burja. Z odbornikom za javna dela Visin-tinijem ln arhitektom Petrossijem so si ogledali poškodovani paviljon in ukrenil vse potrebno, da se škoda popravi.
Odbornik za zdravstvo in šport Fogher je odgovoril nato na dve vprašanji svetovalcev Donadela (KPI) in Mianija (PSU). Prvi se je zavzemal, da bi pokrajinska u-prava na svoje stroške zgradila nogometno igrišče, Miani pa je spraševal, če je že rešeno vprašanje zgraditve športne palače. Odbornik Fogher je Donadelu odgovoril, da si pokrajinska uprava ne more prevzeti bremena zgraditve športnega igrišča, za kar je pristojna občinska uprava, ki ima v načrtu tudi zgraditev športne palače.
Predsednik Savona je nato odgovoril na nujna vprašanja svetovalcev Donadela in Kolenza (KPI), ki sta izrazila zaskrbljenost spričo | nameravane premestitve podjetja «Mahne». Savona je izrazil mnenje, naj bi se o tem vprašanju in o j vprašanju ladjedelnice Felszegy obširneje razpravljalo na eni prihodnjih sej.
Pri razpravi o sklepu za podelitev 4 milijonov lir podpore Stalnemu gledališču, je svetovalec Jona (PLI) obtožil upravni svet gledališča, da ne deluje v skladu s star tutom, svetovalec Kapelj (KPI) pa je predsednika vprašal, zakaj pokrajinska uprava ne daje nobene podpore Slovenskemu gledališču. Savona je Kaplju odgovoril, da bo miza o reformi šolskega koledarja, pokrajinska uprava vzela v pretres ki jo vzajemno organizirata krožek tudi to vprašanje v trenutku, ko in združenje «Associazione Famiglia f bo Slovensko gledališče postalo jav-e Scuola«. Govorili bodo šolski jna ustanova.
skrbnik prof. G. Angioletti, občin I Komunistični svetovalci so voUli ski zdravnik dr A. Fabiani, časni-1 Proti, ,sl5*®Pu o izdatku 36 milijonov
lir, ki jih pokrajinska uprava namerava dati zasebnemu podjetju, ki bo prevzelo službo čiščenja v višjih šolah na tržaškem. Komunistični svetovalci so bili mnenja, da bi si morala pokrajinska uprava sama prevzeti to dolžnost.
Svetovalci so potem sprejeli še sklep o najetju 450 milijonov Ur posojila pri Tržaški hranilnici za odplačilo plač in trinajste plače uslužbencem, čeprav so nekateri svetovalci izrazih svoje pomisleke. Uprava naj bi se izognila najemanju posojil in rajši Izterjevala svo-je dolžnike, v prvi vrsti tržaško občino.
bi dospela po 18. decembru. Vsak slovesno odprli 12. društveno leto
kar dr. S. Rosolini ter docent psi hologije na tržaški univerzi prof. G. Tampieri.
Nov tajnik
sindikata upokojencev
Šestega decembra se je sestal vodstveni odbor področnih zaupni-
' ncev
CGIL pod predsedstvom Antona
kov pokrajinske zveze upokojei CGIL pod predsedstvom Ani Cattonarja. Na sestanku so razprav
ljali o položaju v zvezi s pokojninami in socialnim zavarovanjem, za katerega izboljšanje se sedaj borijo upokojenci in še zaposleni delavci. Sklenili so, da se bodo upokojenci udeležili protestnega gibanja, ki bo jutri.
Na seji so tudi vzeli na znanje odstop Cattonarja, ki je bil doslej tajnik sindikata, ker ima mnogo drugih nalog. Soglasno so izvolili namesto njega člana odbora Maria Desantija, ki je opravljal že važne vodilne naloge na političnem in sindikalnem torišču. Bil je zaposlen v Tovarni strojev ter član notranje komisije. Za časa fašistične diktature je bil član podtalnega antifašističnega gibanja.
umetnik lahko pošlje največ po dve deli, in sicer po možnosti naj bi se njihove razsežnosti sukale nekako med 40 in 50 cm v širino. Na hrbtni strani vsakega dela naj bodo navedeni ime in priimek avtorja, njegov naslov in morebitna telefonska številka, dalje naslov dela in njegova prodajna cena. Organizatorji razstave ne bodo sprejeli del, ki bi bila brez omenjenih podatkov. Posvetovalna Komisija bo izbrala za razstavo po eno delo od vsakega avtorja. Komisija bo tudi odkupila nekaj razstavljenih izdelkov, in sicer s sredstvi, ki jih je v ta namen dala na razpolago Tržaška hranilnica. Prednost bodo dali člani komisije tistim umetnikom, katerih dela so se na prejšnjih razstavah manj prodajala.
združenja «Pro Natura Carsica». Otvoritveni govor bo imel ravnatelj inštituta za botaniko na tržaški univerzi in predsednik italijanskega botaničnega združenja prof. S. Pignat-ti, in sicer o znanstvenem in socialnem problemu, ki ga predstavlja ohranitev nedotaknjene narave.
V okviru sodelovanja med obalno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki vključuje občine Koper, Izola ter Piran in na drugi strani Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, prireja komisija za gospodarska vprašanja pri SKGZ predavanje
EGONA PRINČIČA
namestnika generalnega ravnatelja podjetja «Luka Koper« in repubUškega poslanca o temi;
«KOPER IN NJEGOVE PERSPEKTIVE PO OTVORITVI ŽELEZNICE«
Predavanje bo v petek, 15. decembra, ob 20.30 v maU dvorani Kulturnega doma. Vljudno vabljeni!
V nedeljo, 17. decembra, ob 9. uri, bo v Gregorčičevi dvorani — Ulica Geppa 9.
OBČNI ZBOR ZVEZE
MALIH POSESTNIKOV
Dnevni red:
IzvoUtev predsedstva Poročilo predsednika Poročilo tajnika Diskusija
Sklepna resolucija Izvolitev odbora Razno
Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine vabi na večer
«IGO GRUDEN
IN NAŠA OBALA«,
ki bo v nedeljo, 17. t. m. ob 16.30 v društvenih prostorih. Sodeloval bo pevski zbor ((Fantje izpod Grmade«. Dvorana bo ogrevana
SPD Trst javlja, da bo v petek, 15. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, predavanje prof. T. Vraberja
«CVETJE IN PODOBE Z JULIJSKIH ALP«
z barvnimi diapozitivi.
Sorodniki in prijatelji toplo čestitajo Ondini in Davorinu Tavčar ob rojstvu drugorojen-ca Borisa.
Trst, 13. XII. 1967
Pričetek
12. društvenega leta «Pro Natura Carsica»
V dvorani za konference v tržaškem naravoslovnem muzeju bodo
v torek, 19. decembra ob 19. uri	_____________________
iiiiMMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiii n iii n iiiii im n iiiii ii im 1111111111111 n iiiiiii ii iii iiiiiii n n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,IIi,iI|IiiiiiiIii,iiiii
DOGODKI IZ LANSKEGA OKTOBRA PRED SODNIKI
Javni tožilec zahteval skupno 56 let zaporne kazni
Zagovarjata se dve skupini obtožencev: udeleženci protestnega gibanja proti sklepom CIPE 'm osebe, ki so sodelovale pri razdejanju krožka ACU pri Sv. Jakobu
Tatovi na delu
Štiriindvajsetletni odvetnik Ante Zaja iz Splita je predvčerajšnjim na komisariatu na Trgu Dal-mazla prijavil, da so mu neznanci iz avta ST 7180 (YU), ki ga je bil pustil v Ul. Torrebianca, ukradli dve ročno delani preprogi, električno svetilko in torbo z Jestvinami v skupni vrednosti 60.000 Ur.
Na istem komisariatu je 23-letna uradnica Stella Canarutto lz Ul. Sinico 106 prijavila tatvino radio-aparata, ki je bil nameščen na armaturni deski avta «bianchlna» TS 81686 ln usnjenega plašča, v skupni vrednosti 130.000 Ur. Avto je Canaruttova pustila na Trgu Ulpia-no Neznani tatovi so se poslužiM 'narejenih ključev.
Nocoj na tržaški univerzi
Spominska svečanost za prof. de Dominicisom
V glavni dvorani tržaške univerze bodo na pobudo pravne fakultete nocoj ob 18. url počastili spomin prof. M. A. de Dominlcisa. Slavnostni govor bo Imel docent zgodovine rimskega prava z rimske univerze prof. Giuseppe Branca, ki Je dlje časa predaval tudi na tržaškem vseučilišču.
Tudi letos «Božična razstava» v občinski umetnostni dvorani
V času od 23. decembra do 6. ja nuarja 1968 bo v občinski umetnostni dvorani običajna »božična razstava« slikarskih in kiparskih del, ki jo orgamzira tržaška občina. Umetniki, ki bi se radi udeležili razstave, naj dostavijo svoja dela občinskemu muzeju Revoltella (Ul. Diaz štev. 27) v času od 15. do 18. decembra, in sicer vsak dan od 8. do 13., ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Pristojni občinski urad naglasa, da ne bo sprejemal del, ki
Včeraj se je začel pred tržaškim kazenskim sodiščem proces proti dvema skupinama obtožencev, ki sta bili zapleteni v znane dogodke v našem mestu 8. oktobra lani v zvezi s sklepom CIPE, da se ukine v Trstu dejavnost ladjedelnice Sv. Marka.
Sklep je povzročil v mestu veliko nezadovoljstvo, ki se je stopnjevalo od ure do ure. Sinoči je eden izmed zagovornikov obtožencev Izrecno poudaril, da Je prišla močna skupina karabinjerjev v naše mesto Iz nekega drugega mesta že ob 4. url zjutraj. To pomeni, da Je javna oblast slutila, da bo Trst na sklepe CIPE reagiral.
Kaj se Je zgodilo tisti dan, je vsem znano. V jutranjih urah so delavci ln meščanstvo protestirali po ulicah proti ukrepu CIPE. Kmalu je prišlo do besednih Izpadov in do fizičnega obračunavanja med demonstranti in agenti. Prišlo je do silovitih spopadov, ki so terjali številne ranjence na eni in na drugi strani. V določenem trenutku so poldjski organi prišli v hudo zagato, saj je včeraj sam bivši načelnik političnega oddelka kvesture dr. Ambrogi priznal, da je aretacija 500 ljudi povzročila veliko zmedo.
Kako oceniti splošen potek dogodkov? Javni tožilec dr. Brend, ki Je zahteval sinoči zelo hude kazni za obtožence (skupno več kot 52 let zapora, 4 leta In več pripora ter 40.000 lir globe) je razdelil obtožence v tri temeljne skupine: prva, ki se je udeležila manifestacij v jutranjih urah, druga, ki je sodelovala pri nemirih čez dan in končno tretja, ki je sodelovala pri razdejanju krožka ACU pri Sv. Jakobu. Javni tožilec Je Izrazil določeno ((človeško« razumevanje (seveda ne kazensko) do prve skupine, medtem ko je ostalima dvema zanikal to ((razumevanje«. Res pa je, da se lahko objektivno deli obtožence samo v dve glavni zvrsti: na eni strani ljudje, ki so protestirali proti sklepu CIPE, in na drugi strani peščica ljudi, ki so razdejali krožek ACLI. Obstaja morda še tretja skupina ljudi (ki pa sedi na zatožni klopi v prvi skupini), ki so se znašli v precepu, ko so šli po svojih opravkih in ki
so jih policisti priprli, čeprav ne obstajajo konkretni dokazi o njihovi krivdi.
Kot smo dejali, obstajata dve obtožnici. Prva zadeva osebe, ki so obtožene, da so sodelovale pri prevratnem zborovanju, nekatere, da so sodelovale pri postavljanju uličnih zapor ter s tem ovirale nemoten promet, druge da so se upirale, oziroma sramotile policijske agente itd. Druga skupina pa je obtožena prav tako prevratniškega zborovanja, a poleg tega še razdejanja krožka ACLI. Nekateri so obtoženi tudi tatvine raznih predmetov (knjige In podobno), ki so jih odnesli lz krožka. V tej zadnji skupini je en sam obtoženec, ki se mora zagovarjati samo zaradi tatvine (komaj 15-letni deček, ki je prišel Iz Mester ter je bil slučajno zapleten v dogodke, ki Jih sploh ni razumel).
Taka je približna slika dogodkov z lanskega leta, ki se nudi danes sodnikom.
Na zatožni klopi sedijo (prva skupina): 22-letni Bruno Baldas lz Ul. Ponziana 12, 56-letna Clemen-tlna Bonazza iz Ul. Castaldi 8, 28-letna Livia Cancianl por. Chleffi Iz Ul. Montaslo 1, 23-letni Bruno Carboni iz Ul. Battera 24, 27-letni Glancarlo Cragnolin iz Fogliana, 22-letni Fulvio Ferrari lz Ul. Bo-sco 14, 27-letni Romano Poglianl lz Ul. Doda 16/2, 19-letni Dario Furlani lz begunskega taborišča pri Orehu, 27-letnl Vinicio Longhi iz Ul. Soncinl 42, 24-letna Floriana Mitri lz Ul. Roncheto 28, 37-letnl Paolo Nicollni iz Sv. Barbare, 26-letnl Josip Mahorčič iz Bazoviške ceste 36, 31-letni Egldlo Perselll lz Ul. dell’Acqua 18, 34-letnl Vittorio Petronlo lz Ul. Cresclanl 4, Franco Potossl lz Ul. Capitolina 23, 59-letni Antonio Sandri iz Ul. del Rivo 16, 19-letnl Dario Scoria iz Reške ceste 83, 24-letni Edvlno Vat-ta iz Ul. Umago 4, 21-letni Roberto Stringone iz Ul. Martin della Ll-bertš, 19-letnl Cvetko Zobec lz Boljunca 3 ter 38-letnl Mario Simeone lz Dom J a 11.
Vsi so obtoženi prevratnega zborovanja, a nekateri Izmed njih tudi lučanja kamenja na policiste,
drugi žalitev policijskih agentov, tretji cestnih zapor itd. Poglavje zase predstavlja obtožba, da sta obtoženca Nicollni ln Simeone sodelovala pri napadu na dva policijska brigadirja, ki sta skušala rešiti Iz zagate nekega policijskega fotoreporterja.
Obtoženci druge skupine pa so naslednji: 18-letni Jessl Gross lz Ul. S. Zenone 10, 20-letni Ennlo Grat-tagliano iz Ul. Trisslno 27, 20-letni Bruno Calclch lz Ul. Fortis 4, 23-letnl Bruno Novel lz Milj, 20-letnl Llvlo Suffi lz Istrske ulice 26, 19-letnl Livlo Vecchiet lz Ul. della Guardla 31, Francesco Muciaccia lz Ul. Orlandlnl 24, 23-letnl Antonio Q!unto lz Ul. Glullani 34, 20-letni Ervin Colosio lz Furlanske ceste 2, 22-letni Walter Detonl lz Ul. Donota 6, 23-letnl Adriano Martellam Iz Ul. Canova 2-c, 50-letnl Mario Vidusso lz Ul. Šantl 5, 49-letnl Antonio Debernardl lz Grete, 22-letni Giorgio Bonln lz Ul. del Vento 9, 25-letnl Livlo Gandol-fo Iz Ul. delle Lodole 2 ln končno 15-letni Claudio Pepe lz Mestre.
Včeraj zjutraj so sodniki zaslišali vse prisotne obtožence ln nato razne priče (v glavnem policijske agente). Odbili pa so v popoldanskih urah zahtevo obrambe, da se zaslišijo razbremenilne priče.
Sledil Je nato obtožilnl govor dr. Brenclja. Precejšnje negodovanje med občinstvom so povzročile nekatere ocene Javnega tožilca glede stanja v šentjakobskem okolišu. Slušatelji so imeli namreč vtis, da Je predstavnik tožilstva menil, da gre za področje, kjer se utegnejo zgoditi huda protizakonita dejanja. Te trditve so bile povezane s pričanjem lastnice nekega bara pri Sv. Jakobu, ki je Izjavila, da Jo Je eden Izmed obtožencev vljudno pozval, naj zapre lokal, ker bi sicer utegnila utrpeti škodo.
Nato so nastopili zagovorniki. Sinoči so govorili odvetniki Canestri-ni, Longo ln Cuccagna. Posebno Je treba omeniti odv. Cuccagno, ki Je odločno zanikal, da bi šlo pri lanski manifestaciji za prevratno zborovanje. Zagovornik Je namignil tudi na določeno odgovornost policijskih organov. Obravnava se 1» nadaljevala danes.
Prosvetno društvo
IVAN CANKAR priredi v petek,
15. t. m. ob 20.30
Cankarjevo proslavo
Na sporedu:
priložnostni govor; film o Cankarju; nastop društvene dramske skupine.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
Dvorana je ogrevana.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi
DANES, OB 18. URI
v Gregorčičevi dvorani
proslavo
svoje dvajsetletnice
z istočasno razstavo slovenske šolske knjige od začetkov do leta 1966.
Vabljeni 1
GLASBENA MATICA — TRST
V soboto, 16. decembra 1967 ob 20.30 v Kulturnem domu
KONCERT SREDNJE GLASBENE ŠOLE «IVAN MATETIČ-RONJGOV« Z REKE
Sodelujejo orkester, godalni kvartet in solisti
Dirigent: IVAN PENEL
Prosvetno društvo v Skednju se najtopleje zahvaljuje vsem nastopajočim na spominskem večeru Ivana Grbca in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prireditve.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Prosimo starše, ki so prijavili svoje otroke za zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da poravnajo vpisnino do 15. t.m. Na razpolago Je še nekaj mest.
• • •
1(. decembra ob 2t.3l bodo maturantje trgovske akademije (rletntk 1957» proslavili 10-letnico mature ra skupni večerji pri Dolencu na Proseku. Prisotnost obvezna 1
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «F. Prešeren« v
Boljuncu vabi vaščane in prijatelje društva na predavanje dr. Majde Samsa o zdravstvu, ki bo danes 14. t.m. ob 20. uri v srenjski hiši.
Ob odhodu na zimovanje 26. t.m., SPDT organizira smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje do 16. t. m. v Ul. Geppa 9-11. Udeleženci zl-movanja so naprošeni, da plačajo celotni znesek čimprej v Ul. Geppa 9-11.
Ko je včeraj zjutraj blizu doma hodil po pločniku, je 81-letnega upokojenca Guerrina Ciriella s Trga Perugino 2 zadela srčna kap, da se je zgrudil na tla. Mimoidoči so hitro polkicali rešilni avto RK in bolničarji so nesrečnika odpeljali v bolnišnico, toda med potjo je Ciriello izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. decembra 1967 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 45-letna Attllia Bodi-ni por. Pontlni, 86-letn! Ilarlo Cim-berle, 79-letna Maria Buda. 88-letna Teresa Fantin, 72-letni Ferrucdo Treu, 59-letnl Guldo La Barbera, 73-letna Maria Velovlch vd Pariš, 80-1 letna Stefanla Fiegel vd. Suich, 74-letna Glusepplna Bieker vd. Ferluga, 72-letna Virginia Plvato vd. Tomba. 78-letna Beatrlce Grlon por. Depol, 77-letna Maria Gasparini vd. Rossati. 71-letna Maria Soffaro vd Russo, 66-letna Maria Benvenutl, 67-letna Rosa Mauro por. Argenti, 74-letna Rosa Rossettl vd. Sfredo. 74-letna Maria Kalvach vd. Vascotto, 54-letna Venceslava Marsich vd. Flkon,
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo opere «Sorriso ai Pie" di della scala» tržaškega avtorja Antonia Bibaia, ki bo danes, 14. t.m. ob 20.30 za red B v vseh prostorih. Nastopajoči so isti, kot pri prvi predstavi.
V	petek 15. t.m. ob 20.30 bo pr-va predstava Puccinijeve opere «Tosca» za red A v vseh prostorih. S to opero se zaključi prvi del letošnje operne sezone.
Teatro Stabile
Danes, 14. t. m. ob 20.30 bo v Avditoriju druga abonmajska premiera letošnje sezone s Sofokleje; vim »Kraljem Edipom* v izvedbi Teatra Stabile ter v režiji Orazia Coste Giovangiglija, ki je tudi avtor novega prevoda.
V	tem delu nastopa nič manj
kot 53 oseb v scenskem okolju m kostumski zasnovi Guida Josie. * glavni vlogi bo nastopil Giulio Bo-setti, Giocastra pa bo Franca Nu-ti, ki bo prvič nastopila s Teatrom Stabile V ostalih vlogah nastopajo Filippo Scelzo, Mario Valgoi, Ar-nello Bellofiore, Silvio Anselnio. Antonio Piovanello in Gabriele La-via. Nastopajo še drugi igralci v zboru in pevci.	. ...
S «Kraljem Edipom« bo tržaški Teatro Stabile nastopil v januarju v rimskem Teatru Stabile, zato bodo predstave v Trstu le do 29. t-m. Pred nastopom v Rimu bo tržaško gledališče nastopilo s te® delom tudi v Assisi na univerzitetnem zasedanju.
Ravnateljstvo gledališča vabi vse abonente naj to upoštevajo in o® čakajo na zadnje predstave. P10"
daja in rezervacija vstopnic v galeriji Protti 2, tel. 36-372.
Nazionale 15.30 ((Agente 007 si viv* solo due volte« Technicolor. Nepr*" kosljivi James Bond (Sean Conne-ry). Film po knjigi lana FleminB®-
Excelsior 16.00 «Piano, piano, non t *" gitare« Technicolor. Claudia Caro1' nale, Tony Curtis, Sharon Tate, R0" beri VVebber. Režija Martin Ranso-hoff.
Fenice 15.30 «Dio perdona io Technicolor. VVestern. Terence H®* Frank Wolf, Bud Spencer, Gina R0" vere. Režija Giuseppe Colizzi.
Eden 16.00 ((Mal dAtrica« Technic<h lor. Realiziral Stanies Nievo. Pre' povedano mladina pod 14. letoe.
Grattacielo 16.00 ((Julie, perche non vuoi?« Technicolor. Julie Christf. Leslie Phillips, James Robertson.
Rltz (Ulica San Francesco štev. 1°' 16,00 «Col cuore in gola« Technicolor. Jean Louis Trintignant, Ev*a Aulin, Roberto Bisacco, Charle Kohler. Prepovedano mladini P00 18. letom.
Alabarda 16.30 «Lola Colt« Technicolor. Lola Falana. VVestern.	.
Fllodrammatico 16.30 «La dama “ Beyrut» Technicolor. Sara Mantiers-Prepovedano mladini pod 18. le-tom.
Moderno 16.00 «Gioventu bruciata* NataJie Wood, James Dean. Prepovedano mladini pod 16. letom. Zadnji dan.	.
Cristallo 16.30 «Colpo su colpo« Ted1' nicolor. Cinemascope. Frank Sin*" tra.
Garibaldi Danes počitek. Jutri 16.30 «11 figlio di DJango« Technicolor. Gabriele Tinti.
Capitol 15.30 «Terzo occhio« CrnohC' li film. Franco Nero, Gloia Pase®1' Diana Sullivan. Prepovedano m*a' dl ni pod 18. letom.
Aurora 16.30 «La calda preda« Fonda. Peter McEnery, Michel colt. Režija Roger Vadim. PreP0-vedano mladini pod 18. letom
Astoria 16.00 «1! boia scarlatto« Tech-nicolor. Mlckey Hargitay. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «La primula rosa« Tecn-nicolor Jean Marais.	h.
Astra 16.30 «Pagati per morire« Ted1' nicolor. I. Seberg.	,
Vittorio Veneto 14.30 »La notte ae' generali« Technicolor. Peter 0’Tori* Omar Sharlf, Tom Cordinay. Pre” povedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «ASS 7 — Operazid1' Deutschland« Crnobell film Georš Martin. Sledile bodo risanke.
Abbazla 16.00 «Un gangster venuto0 Brookl.vn« Technicolor. Llttle To*” s svojimi najlepšimj popevkami. vi Morandl.
NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA:
Letna naročnina Lir 8.100.— šestmesečna naročn. » 4.400." trimesečna »	»	2.250.—
mesečna	»	»	800.—
Darovi in prispevki
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11. do 17. dec. — od 1«. do 1.30
AlTAngelo d'oro, Goldonijev trg 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Glnnastica 44; Mlatil, Mlramarskl drevored 117 (Barkovlje).
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST
Viale XX Settembre 18/111
V	počastitev spomina pokoJneZ Pavla Kenka daruje Anton Gašp»rs 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. P»jJ-Renka, očeta odgovornega urednik Primorskega dnevnika, daruje M»r‘J Mijot 1000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin pokojnega Pavla Re,T
daruje Pavla Volčič 2000 Ur za D|J ško matico.	..
V	spomin pok. g, Alojzija BolfJ darujejo za Slovensko dobrodelno d Stvo prof. R. Marc, dr. S. Paulic®’ F. Ferluga, gg. I. Marc, I. Sancim Z. Polojac, N. Agneletto In P. ®r botnjak vsak po 2000 lir.
Sporočamo žalostno vest, da Je za vedno zapustil naš dragi mu > oče, stari oče in brat
Anton Maganja
Pogreb bo 15. t. m. ob 15- uf* v Križu iz Bošketa.
Žalujoča družina in sorods*v°
Križ, Trst, Toronto, New Yor& Buenos Ayres, 14. decembra 1*'°
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil
naš dragi
FRANC DOLES
Pogreb bo danes ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoč* žena Joalpina, sinova Sergij in Berto, brat Ivo, sestre Gigia, Štefanija in Pina ter drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, Tržič na Gorenjskem, 14. decembra 1967
S TORKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Občinska uprava pooblaščena za pogajanja o prodaji srenjskih zemljišč ustanovi EPIT
Jasno določeni pogoji in zahteve - la pooblastilo so glasovali svetovala KPI, PSI in KD, proti LSS
Kakor smo svoji seji v
že poročali, je na torek zvečer dolinski
občinski svet odobril predlog, da se občinska uprava pooblasti za posojanja z Ustanovo za industrijsko pristanišče glede prodaje srenjske-?a zemljišča pri Boljuncu. Župan Je utemeljil predlog in dejal:
»Ustanova za tržaško industrijsko pristanišče je dne 18. oktobra pod st. 2971, predložila prošnjo občini, ba bi ji prodala približno 95.000 »v. m srenjskega zemljišča, in si-eer severnovzhodni predel hriba bv. Roka (pare. št. 1522-16) in severno od Boljunca (pare. št. 1522-la in pare. št. 1522-17, po domače «ka_l»), da bi tam pripravila gradbišče za nameravano gradnjo tovarne »Grandi Motori — Trieste*.
Upoštevajoč, da je gospodarska “riža, ki zajema številne in razne dejavnosti na Tržaškem — od ladjedelnic Sv. Marka in Felszegi do luke in nekaterih industrijskih pa-bog v območju industrijskega pristanišča, vedno bolj občutna, si ta Uprava ne more prevzeti tako velike odgovornosti, da bi ovirala nameravano gradnjo zgoraj omenjene tovarne.
Upoštevajoč te razloge, predlaga obč. svetu, naj sklene:
1- naj bi bila ta občinska uprava Pooblaščena, da začne pogajanja z Ustanovo za industrijsko pristanišče za odstop naprošenega zemljišča pod pogojem, da se zadevna kupno-prodajna pogodba razveljavi v jprimeru, da se na omenjeni površini ne bi zgradila tovarna »Grandi Motori — Trieste* v roku, ki se bo določil;
2. naj bi občinska uprava dosegla od ustanove EPIT, z namenom “a se ji omogoči, da izpopolni občinski splošni regulacijski načrt, ki je v teku izdelave, in da regulira prav posebej področje, s katerim se namerava še razširiti industrijska cona v območju naše občine, s tem da nameni ostale
da bi ustanova EPIT predložila občini točno planimetrijo z označbo kraja, določenega za gradnjo tovarne motorjev «Diesel» in zaznamovanimi potrebnimi novimi cesta- i mi in železnico ter njenim razkla- j diščem, kakor tudi krajev, ki so i lamenjeni naknadni gradnji livar-! ne in drugih eventualnih pomožnih industrijskih objektov;
3.	naj bi se Ustanova I.P. obveza,
a)	da na območju tega industrijskega področja ne bo gradila stanovanjskih poslopij za osebje, ki bo zaposleno pn teh industrijskih dejavnostih in z namenom, da spremeni sedanjo etnično sestavo-obči*
da.
b)	da bo potrebna zemljišča, ki so last zasebnikov, kupila z neposrednimi pogajanji s prizadetimi in ne z razlastitvami ali prisiljenim odstopom,
c)	da doseže od vodstva tovarne
♦Grandi Motori» pismeno obvezo, da bo pri zaposlitvi imela prednost domača delovna sila brez vsake diskriminacije;	.	, ,
4.	da se pogajanja za odstop srenjskega zemljišča začnejo na o-snovi sledečih začetnih cen:
a)	za pare. št. 1522-16	80.000
kv. m približno (hrib Sv. Roka) in ja pare št. 927-1 - 10.000 m2 približno (hrib čelo) - po 1000 lir kvadratni meter;
b)	za pare. št. 1522-15 — 4912 m2 in pare. št. 1522-17 — 709 m2
Po 1500 lir m2;	.	, .
c)	za vsako tam nasajeno trto 800 lir odškodnine.*
Za omenjeni predlog je glasovalo 14 svetovalcev KPI, PSI in KD, proti pa 3 svetovalci LSS.
Zadeva o prodaji srenjskih zemljišč za gradnjo tovarne GMT je seveda sprožila živahno razpravo in polemiko med predstavniki večine ter LSS. Svetovalec dr. Tul (LSS) je dejal, da je zdaj očitno, da občinska uprava ne bo nasprotovala gradnji omenjene tovarne v Boljuncu. Nato je govoril o gospodarski krizi, o posledicah izvajanja načrta CIPE, o pretiranih zahtevah za razširitev področja industrijskega pristanišča itd.. Demokristjan Hlacia je dejal, da se strinja s predlogom o prodaji zemljišč in da bo gradnja tovarne GMT prinesla občini gospodarske koristi.
župan je v odgovoru svetovalcu Tulu najprej dejal, da se vsi sprašujejo, kaj se je takega zgodilo in kakšna zagotovila je LSS, ki je še pred kratkim na vso moč vpila in kričala o preklicu zavezništev, da so se njeni predstavniki v tako kratkem razdobju premislili in obsedeli na svojih stolčkih. V takih zadevah je potrebna jasnost in načelnost. Predstavniki LSS so prej napadali, pri zadevi naftovoda, komuniste, zdaj napadajo socialiste, nikdar pa ne KD, ki je kriva za sedanje gospodarske razmere na Tržaškem, župan je še dodal, da se ni moč več upirati gradnji industrijskih obratov, treba pa je zahtevati jamstva, kakor so omenjena etničnega socialnega značaja.
Kako j« s ceno kerozena in gorilnega olja
Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata je v zvezi z vestmi, češ da je prefektura pred časom določila najvišjo prodajno ceno za ogrevalni petrolej (kerozen) izdal posebno poročilo, v katerem pravi, da te vesti ne ustrezajo dejstvom in da so se sedanje cene svobodno formirale na krajevnem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuHiiiiHiiHimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiufiiiiiiiiinii
V PRETEKLEM NOVEMBRU
trgu. Tiskovni urad dalje naglaša, da ni doslej v tej zvezi nihče zahteval nastopa Pokrajinskega odbora za cene. Odbor pa je nedavno tega proučil tržišče, da bi ugotovil, ah je potrebno prevzeti kakšen ukrep glede nove znižane prodajne cene za dieslovo olje, ki znaša 45 lir za liter. Doslej pa ni odbor sprejel nobenih ukrepov na tem področju. Za gorilno olje je odbor decembra 1963 določil prodajno ceno v višini 26 lir za kilogram, ko gre za blago dostavljeno v posebnih posodah v stanovanju kupca. Določena cena je maksimalna in smejo torej prodajalci v konkuren. ci med seboj dobavljati gorilno olje koristnikom tudi po nižji ceni.
Zahvalno pismo predsednika koprske skupščine tržaškemu kvestorju
Ob zaključku preiskave po nedavnem zločinu v bližini Ankarana, ki je globoko presunil prebivalce tostran in onstran meje, je predsednik skupščine občine Koper Miro. Kocjan poslal tržaškemu kvestorju dr. Marcellu Guidi zahvalno pismo naslednje vsebine:
Spoštovani gospod kvestor,
dovolite mi, da se Vam tudi osebno zahvalim za pomoč in sodelovanje z našimi organi javne varnosti v zvezi s primerom zločinsko umorjene Iris Semenič iz Ankarana.
Zločin je vzbudil pri naših občanih opravičeno razburjenje, zato pa so toliko bolj pozdravili akcijo pri odkritju kriminalca, ki so ga Vaši organi tako hitro in uspešno izvedli.
Prosim Vas gospod kvestor, da skupini, ki se je izkazala pri odkritju zločina, sporočite tudi mojo pohvalo.
Prejmite gospod kvestor, izraze mojega spoštovanja in zahvale
MIRO KOCJAN, 1. r.
Koper, 12.12.1967.
VČERAJ PO GORIŠKIH ULICAH
Mogočna manifestacija dijakov za protosinhrotron pri Doberdobu
Predstavnike višjih srednjih šol je sprejel tudi prefekt dr. Prindvalle
Občinska higienska služba opravila več tisoč pregledov
V preteklem novembru so agenti občinske higienske službe poleg običajnega nadzorstva nad proizvodnjo prehranjevalnih izdelkov in pijač opravili na našem področju tudi vrsto dodatnih pregledov industrijskih izdelkov in stanovanj. V 151 ' primerih so strokovnjaki proglasih pregledana stanovanja za neprimerna in šo izdih ustrežen dokument. Na 3.760 pregledih sanitarne narave so nadalje prevzeli 214 vzorcev hranil in pijač. Vzorce so nato pregledali kemiki pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, nadaljnjih 141 vzorcev prehrambenega blaga pa so pregledali zdravniki mikrografskega laboratorija. V istem mesecu so a-genti naložili 33 glob zaradi neustreznosti pregledanih živil, 4 prodajalce pa so iz istega razloga pri. javili sodišču.
Župan ho predaval o tržaškem gospodarstvu
Tržaški župan ing. M. Spaccini bo predaval ob 20.30 v prostorih
Samo še 3 dni vam nudi
POPUSTA
SEJEM KNJIGE
tiiailii lin^gaini
UL. SV. FRANČIŠKA 20
-i
Joj tena

ob 18. url pustolovski
predvaja danes, 14. t. m., s pričetkom Panavlslon Technlcolor film:
IPIONIERI
DELLIILTIMA FRONTIERA
Igrajo: RITA TUSHINGHAM, OLIVER REED in drugi
UHO «I KIS» rilONI Ii
pred.«, dane., H. I. m.. « prtJMI.cn> ob 1P.30 Trehidcolo. Ilire Malta Disneva, ki je prejel O »carja:
L9INCREDIBILE AVVENTURA
(NEVERJETNA PUSTOLOVŠČINA)
Igrajo: EMIL GENEST, SANDRA SCOTT in drugi
Sledi dokumentarec: LA VALLE DEI CASTORI (Dolma bobrov)
salezijanskega centra «Giovanni XXII» v Istrski ulici št. 53 o temi «Trst se obnavljal). Govornik se bo med svojim izvajanjem pomudil predvsem ob gospodarskih problemih našega mesta ter ob vprašanjih, ki zadevajo vključevanje ob. čanov v gospodarski razvoj področja.	..
Še ena nesreča
zaradi burje
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na ortopedski oddelek 60-letno gospodinjo Lidio Di Giorgio por. Marchesetti z Drevoreda XX. septembra 89, ki se bo morala zdraviti 40 dni zaradi zloma levega gležnja. Ob sprejemu je ponesrečenka povedala, da jo je predvčerajšnjim popoldne močan sunek burje v Ul. Kandler spodnesel, da je padla in si povzročila omenjeno poškodbo. Di Giorgiova je potem odšla domov, toda včeraj je bila prisiljena zaprositi za zdravniško pomoč.
Spotaknil se j'e
ko je stopil z avtobusa
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 83-letnega upokojenca Bonifacia Petronia Iz Ul. A. Emo 24, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi in hrbtu ter lažje rane po levem uhlju. Pe-tronlo se je ponesrečil že prejšnji petek zvečer v Ul. Besenghi. Tam je izstopil iz avtobusa, ki je vozil proti Sv. Andreju, se na stopnički spotaknil in telebnil na tla. Po nesreči je Petronlo odšel domov in je šele včeraj zaprosil za zdravniško pomoč.
Pogled na del goriških dijakov, ki so včeraj po goriškem korzu v povorki in s transparenti zahtevali, naj pristojni krogi storijo vse potrebno, da bo Doberdob izbran za gradnjo mednarodnega jedrskega pospeševalca
S SEJE ODBORA PODPORNEGA DRUŠTVA
Odobrili so več podpor šolski mladini in starejšim
Prošnje revnih in onemoglih za dosego zimske pomoči
Na seji glavnega odbora Podpornega društva za Goriško so preteklo nedeljo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici odborniki proučili delovanje te človekoljubne ustanove v zadnjih mesecih. Predvsem so pregledali delo poverjenikov in potek nabiralne akcije za članarino in prostovoljne prispevke. Pri tem so ugotovili, da ta akcija normalno poteka in da bo še tekom tega tedna v glavnem tudi zaključena.
Ker se bližajo prazniki so proučili tudi prošnje za podporo, ki jih navadno pomoči potrebni predložijo v tem času. Vloženih je bilo šest prošenj prosilcev iz Gorice, Podgore in Ločnika, katerim bodo dali skupno 26 tisoč lir podpore.
Poleg tega so odobrili podporo tudi za nekatere slovenske šole in zavode. Tako bodo dali 30 tisoč lir za potrebnejše dijake slovenske niž. je srednje šole v Ul. Randaccio, 15 tisoč lir za božičnico osnovne šole v Ul. Randaccio, 30 tisoč slovenskemu sirotišču in 40 tisoč Dijaškemu domu v Ul. Montesanto.
Tako je Podporno društvo po svojih skromnih sredstvih skušalo pomagati mladini in tistim starejšim in bolnim, ki so pomoči najbolj potrebni. Na seji so govorili tudi o tem, da se najbolj potrebni, ki še ne prejemajo pomoči občinske podporne ustanove (ECA) opozorijo na to, da vložijo prošnjo,
Na Goriškem delujeta dva konzorcija za zaščito tipične vinske proizvodnje
Doma je padla
V kuhinji svojega stanovanja na Šalita Trenovla 40 je včeraj zjutraj padla 82-letna gospodinja Giu-seppma Sinlgoi por. Bressl, se hudo pobila po glavi ln zadobila verjetno možgansko krvavitev. Priletno mater Je v rešilnem avtu spremljala v bolnišnico 48-letna hči Amorlna Bressi z Lonjerske ceste 384 in povedala, kako se Je pripetila nesreča.
Bressi j evo so s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
iiiiimiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimniiiiiiii
Jutri v Gradiški prddavanje Fortune o ločitvi zakona
Kulturni krožek Pletro Zoruitl v Gradiški priredi Jutri, 15. decembra ob 21. url predavanje poslanca odv. Lorisa Fortune iz Vidma, ki Je predložil zakonski osnutek za ločitev zakona v Italiji. Govorila bosta tudi podpredsednik pravosodne komisije v zbornici poslanec Alberto Guidi ter profesor javnega prava na tržaški univerzi odv. Rlc-cardo Camber. Sledila 1» razprava
Zlata zvezda UGG za športne usluge
Včeraj Je bila v Rimu lepa športna svečanost, pri kateri so zastopniki CONI odlikovali kakih 20 športnih društev ali združenj z zlato zvezdo za športne zasluge.
Med odlikovanci Je tudi goriško športno združenje UGG, ki so ga v Rimu zastopali predsednik Bigot, podpredsednik Vergna in športnik Musulin. Odlikovanje so pripeli na stari prapor UGG, ki ga ima že od leta 1906.
Eden se nanaša na Brda, drugi na ravninsko območje - Včeraj j je bila skupščina konzorcija za zaščito «obsoškega» vina
V prihodnjem letu bodo člani plačevali pristojbino, ki bo znašala eno liro na vsak liter prijavljenega vinskega pridelka na trošarin-skem uradu. Konzorcij si bo s tem ustvaril sklad, ki mu bo omogočil razviti večjo dejavnost, zlasti povečati število članov, Kar predstavlja konec koncev osnovo, da konzorcij lahko zahteva zakonsko zaščito vin, ki se proizvajajo na njegovem območju.
Občni zbor društva
v	v
O. Zupančič v Standrežu
Prosvetno društvo «Oton Zupančič« v Standrežu bo imelo danes, 14. decembra ob 20. uri na svojem sedežu redni letni občni zbor, na katerem se-bodo-pogovorili o dosedanjem delu, o nalogah društva ter bodo izvolili tudi novi odbor.
Danes se bo v Ženevi sestala po- l,ll,l,,,,,m,l,l,l,,,MII,,l,,m,l,,,,l,,,m,l,,,,,IIIIIim,l,II,ll,,,,,,,m,,,i,,i,imi|i,|,iiii|iiiim)iiiinmiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiuiumiiiiiniiiiiii
fid šteti^knaandidSame^ka° PAMETNI UKREPI V KORIST SPECIALIZIRANEGA KMETIJSTVA terimi je tudi Italija z Doberdobom in Nardojem, izbrala štiri, izmed katerih bodo končno izbrali tisti kraj, kjer bodo potem zgradili mednarodni protosinhrotron ali jedrski pospeševalec.
Goriški dijaki so že v torek demonstrirali po goriških ulicah in bili tudi pri prefektu ter zahtevali, naj se ukrene vse potrebno, da bo končno izbran Doberdob aa gradnjo te važne naprave, ki bo zaposlila preko 5000 ljudi in bi pomenila močno spodbudo gospodarstvu ne samo na Goriškem, ampak v vsej deželi.
Tudi včeraj so že navsezgodaj šli na ulico dijaki industrijskega zavoda Galilei v Ul. Puccini ter v povorki krenili na Trg Julia, da bi se jim pridružili tudi dijaki tamkajšnjega znanstvenega liceja. S seboj so..nfl§ili tjargjp&rente z napisi kakor: »Dajte Doberdobu protosinhrotron*, «Nočemo v emigracijo za kruhom*, «Ne samo Jug, tudi mi smo reveži* itd. Potem so krenili pred trgovsko šolo Fermi in ko so se jim pridružili dijaki te šole, so v dolgi povorki zavili v Drevored 20. septembra, kjer je klasični licej. Tam so dolgo z žvižgi in piščalkami klicali ven dijake, ki pa jih profesorji niso pustili na cesto. Kljub temu jih je precej pobegnilo kar čez vrtno ograjo in se pridružilo demonstrantom.
Ker so tu zapirali vso cesto, je policija poslala svoje džipe, ki so z oglušujočim tuljenjem siren navalili na študente. Ti so se umaknili na pločnike, nato zopet uredili svoje vrste ter v povorki, v kateri jih je bilo več tisoč, krenili na Korzo. Na križišču pred gledališčem Verdi so zajezili in ustavili ves promet, ko so posedli preko vsega Korza in s transparenti in vzkliki zahtevali več razumevanja od rimske vlade za potrebe naše pokrajine in naše mladine. Čeprav so blokirali ves promet, so meščani s simpatijo spremljali prizadevanje mladine, ko so zvedeli za kaj gre in marsikdo je komentiral:
»Vendarle, da se kdo zgane.
Povorka dijakov se je nato obrnila nazaj po Korzu in se zbrala na Travniku pred prefektumo palačo. Kot prejšnji dan so tudi včeraj poslali dijaki svojo delegacijo do prefekta dr. Princivalleja, ki jo je sprejel in zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se reši ta problem v korist Goriške in naše dežele.
Dijaki so nato še enkrat krenili po Korzu Verdi in Korzu Italia ter se potem že po 12. uri mimo razšli- Vsa demonstracija je potekala disciplinirano in so dijaki sami skrbeli za red. Majhna izjema je bila le pred klasičnim licejem. Tamkajšnji ravnatelj je dovolil samo majhnemu številu dijakov, da se priključijo manifestantom, ti pa so zahtevali, naj pridejo vsi.
ki jim bo omogočila, da bodo deležni podpore iz sklada za zimsko pomoč pri goriški prefekturi.
Že se občuti praznični nadih
Komaj se je polegel direndaj Andrejevega sejma ter so se poslednji kramarji in lastniki zabavišč v karavani odpeljali iz našega mesta, če so . na izpraznjena mesta pripeljali smrečice, prve znanilke bližajočih se božičnih praznikov. Prodajalci so zasedli Travnik in pločnik pred Ljudskim vrtom. Blago so nabavili delno v Kanalski dolini, delno v Jugoslaviji.
Medtem hitijo z delom tudi delavci mestne uprave; na Korzu, v Ul. Mazzini, Raštelu in Carduccijevi ulici nameščajo žarnice, da bodo v obliki slavolokov svetile nad cestami. Na Gradu bodo montirali tradicionalno zvezdo repatico.
Božično in novoletno razpoloženje je opaziti tudi v izložbah. Marsikateri trgovec je motiv iz prejšnjih dni zamenjal ter izložbo okrasil z balončki in srebrnimi okraski. Napravil jo je prikupnejšo, da bi kupci raje vstopili. Dobro namreč vedo, '’a bo kmalu «trinajsta», ki pri marsikomu za praznike skopni kot sneg na soncu.
Jutri otvoritev razstave Carlotte de Furlani
Jutri, v petek ob 19.30 bodo v razstavnem prostoru skupščinske avle v Novi Gorici otvorili razstavo skulptur in grafik umetnice Carlotte de Furlani iz Gorice. Odprta bo vsak dan od 9. do 12. ter od 17. do 20. ure do vključno 26. decembra. Razstava sodi v okvir ob-
I čemu ra.
I mejnega
kulturnega sodelovanja.
Goriško vinogradništvo Je po svojih značilnostih razdeljeno na dva dela: na gričevnatem in na ravninskega. Gričevnati del obsega-Brda ter prav majhne koščke zemlje ob vznožju Brd, ravninski de! pa skoraj ves, preostali del goriške pokrajine. Zavoljo teh značilnosti nahajamo'na Goriškem-dva konzorcija . za pravilno poimenovanje ter zaščito vin: eden se nanaša na Brda ter deluje že skoraj dve leti, drugi pa na ravninski del ter Je bil ustanovljen šele pred kakšnim letom ter teži k zaščiti obso-ške vinske proizvodnje.
Obsoški konzorcij, ki ga vodi predsednik Sergio Cosolo, je imel včeraj popoldne v prostorih pokrajinske industrijske zveze svojo prvo redno skupščino, na kateri so pregledali dosedanje delovanje. U-deležila sta se ga tudi predsednik konzorcija za zaščito briških vin Attems ter predstavnik trgovinske zbornice prof. Marsano.
Sergio Cosolo je okoli 40 prisotnim članom konzorcija najprej povedal, da Je dosedanja dejavnost organizacije šele na začetku in da Je še ne poznajo vsi kmetje, ki pridelujejo vino. Kljub temu pa se je resno lotila dela ter nudi enološko pomoč svojim članom, kakor tudi tehnično. Obiskali so več kleti ter se seznanili z novimi tehnikami. Ugotovil je, da je letošnji Pridelek dober ter da se morajo truditi za dosego predvsem boljše kakovosti.
Konzorcij ima zaenkrat samo 103 člane, razprostira pa se po vsem ravninskem delu goriške občine ter obsega področja Ločnika, šlo-vrenca, Farre, Gradiške, Krmina, Villess, Turjaka, Pjerša, Fogliana-Redipuglie, Škocjana, Ronk in Tržiča. Letna proizvodnja tega področja znaša okoli 120.000 hi vina, včlanjeni družabniki pa pridelajo le okoli deset odstotkov, se pravi 12.000 hi.
V lanskem letu je konzorcij razpolagal s skromnimi sredstvi, ki sta jih prispevala trgovinska zbornica (100.000) ln občina Gradiška (50.000). Stroške so krili tudi s prispevki za analize vin v lastnem laboratoriju. Letos pa ima konzorcij pol milijona lir deželnega prispevka ter 1.5 milijona iz sklada
Župan Romani sprejel predsednika občine Koper Kocjana
župan Tržiča Romani je včeraj zjutraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana, kateremu je v spomin na obisk daroval knjigo Silvia Dominia o tisočletnici tržiškega območja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiIaUiiilliiiniiiiiiiiiiiiiiiiimil„l„„„lli„„lll,IHI„lllllllllulllllllllllllin|llll|||||||||||||||||||||vuu||||||||||)|t|||||l8
POBUDA MINISTRSTVA ZA DELO
Začetek akcije za zimsko cestno-prometno varnost
Opozorilo voznikom ob slabem vremenu - snegu, megli in dežju
zelenega načrta.
iiiimiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiii|||||,„ll||l|l|ll|||lluinl||l,|„llll|||||||||||||||||||||||||||m|||||||||||||||m||||||||||||||
NA CESTI KRMIN-ČEDAD
Smrtna nesreča motorista pri Spessi
V torek zvečer je trčil ob avtobus, umrl pa je včeraj zjutraj
V Spessi pri Čedadu se Je v torek nekaj pred 19. uro pripetila huda prometna nesreča, v kateri Je zadobil hude rane po glavi ln telesu 49-letnl Isldoro Toros iz Pre-marlacca, ki je včeraj zjutraj umrl v civilni bolnišnici v Čedadu.
šofer avtobusa podjetja Ferrari Iz Vidma, 29-letnl Valentino Polarne lz Čedada Ul. Cormons 4, je peljal vozilo lz Krmina v Čedad. V kraju Spessa je skušal prehiteti Torosa, ki se Je na ciklomotorju peljal v Isti smeri. Nesreča je hotela, da ga Je podrl ter mu povzro-
čil hude rane na glavi ter na prsnem košu. Moža so odpeljali v civilno bolnišnico v Čedad, kjer so mu zdravniki skušali rešiti življenje, vendar Je bil ves njihov trud zaman; Toros Je umrl včeraj zjutraj
ob 6. uri. .............
V okviru vsedržavne stavke delavcev v bolnišnicah, ki so jo sklicala vodstva CGIL, CISL in ULL, je bila včeraj tudi v Gorici Tržiču stavka, v kateri je sodelovalo prav vse osebje civilnih bolnišnic teh dveh mest. Delovale so samo ne-obhodno potrebne službe.
Akcija za večjo prometno varnost, ki jo je ministrstvo za delo odredilo med bližnjimi prazniki, je Imela svoj odmev tudi na Goriškem. Na prefekturi so se namreč sestali predstavniki vseh tistih u-stanov, ki so poklicane, da skrbijo za prometno varnost, ter so se sporazumeli o najbolj primernem načinu propagande, da hi pri voznikih dosegla zaželene cilje. Tako so po daljšem pogovoru skleni',1, da bo avtomobilski klub predvajal po mestnih kinematografih filme, skupno s tehničnim uradom ln pokrajinsko turistično ustanovo pa bodo natisnili propagandne lepake, Jugoslovanskim turistom pa oodo ob vstopu v Italijo izročili slovenske letake z opozorili, kako naj se pozimi obnašajo na cestah. Svoj delež pri vsem tem bodo Imeli tudi listi, ki bodo opozarjali na nekatere nujnosti v vožnji, kadar so vremenske prilike slabe. Tako bodo morali vozniki v primeru megle zmanjšati brzino, prižgati tudi čez dan zasenčene luči m se ne ustavljati razen, če so k temu prisiljeni pri vožnji se morajo ravnati izključno po horizontalni segnaleti-kl. V primem ledu na cesti bodo prav tako morali najprej zmanjša ti brzino, uporabljati pnevmatike z žeblji ali verige, voziti z nizkimi .prestavami ter ustavljati z motorjem, izogibati se hitrim zavijanjem z volanom, uporabljanju zavor ali dodajanju pospeška. Poleg tega morajo paziti na primemo varnostno razdaljo med vozili. Kadar piha močan veter, morajo vozniki trdno držati volan ter reagirati predvsem na sunke. V primeru dežja je potrebno prižgati luči tudi čez dan. Prisotni so nato z raznimi pripombami opozorili na nekatere kritične točke v prometu, zlasti v spodnjem delu pokrajine.
Bolj kot vsa ta opozorila pa velja v dnevih z neugodnimi zimskimi vremenskimi pogoji uporabljati razsodnost ln pamet, zakaj samo na takšen način bo mogoče preprečiti, da se bližnji prazniki ne spremenijo v tragedije in žalovanja.
Kulturna manifestacija narodnostne strpnosti
Danes zvečer ob 20.45 bo v dvorani Coassini v Gradiški večer fol-
klornih plesov in pesmi, ki ga prireja katoliško društvo Torriana skupno s turistično organizacijo. Na tem večeru bodo nastopili tudi tri slovenske skupine z Goriškega, in sicer zbora Fllej in Bratuž ter folklorna skupina Olimpija iz Gorice.
Nastopil bo nadalje pevski zbor Citta di Gorizia, ki ga vodi duhovnik Narciso Miniussi, Slovenske pesmi bosta v prevodih prebrala ter predstavila Marina Movia in Fer-ruccio Colombi, ki v teh stvareh nista več novinca. Prireditelji so sprva sporočili, da bo gostovala Olimpija iz Ljubljane, pozneje pa so napako popravili.
Gre za zelo posrečeno obliko skupnega nastopa kultumo-pro-svetnih slovenskih in italijanskih skupin na Goriškem ter za nadaljnjo graditev strpnih odnosov med dvema narodnostima. Pri tem pa je treba dodati, da gre tokrat v katoliških vrstah, ki jo moramo samo pozdraviti, saj je namenjena zares širokim plastem goriškega prebivalstva.
Zbiranje podatkov o kmetijah v Doberdobu
Doberdobsko županstvo je te dni poslalo vsem kmetovalcem svoje občine pismeno sporočilo, da se bo te dni zglasil pri njih občinski sluga za podatke o njihovi kmetiji Te podatke bodo napisali na posebnem obrazcu ter bodo služili le v statistične namene. Zanje je zaprosila Evropska gospodarska skup. nost, ki želi ugotoviti stanje krneč-kih posestev.
Ker torej ti podatki nimajo kakšnega davčnega namena, ampak služijo le za statistiko, priporoča županstvo, naj prizadeti kmetje odgovorijo točno na vprašanja, ki so postavljena v obrazcu.
Doberdobu, čeprav so se strokovnjaki izrazili, da ima Doberdob vse prednosti pred Nardojem. Interpe-lant zahteva, naj deželni odbor na. pravi potrebne korake v korist kandidature Doberdoba.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiu
Interpelacija za jedrski pospeševalec
Deželni svetovalec odv. Devetag je poslal deželni upravi interpelar cijo, v kateri ugotavlja, da je minister za jedrska raziskovanja napravil poseg za gradnjo jedrskega pospeševalca v Nardbju, namesto v
Gorica
VERDI. 16.30:	«Gente di notte*,
Gregory Peeck in Rita Gam, ame-riški kinemaskopski barvni film; zadnja ob 22.
CORSO. 17—22: «Per qualche topo-lino in piu», barvna risanka.
MODERNISSIMO. 17.15, 19.30 in 22: “La guerra š finita», I. Montand in Ingrid Thulin; francoski film, mladini pod 18. letom prepove-dan.
CENTRALE. 17.00:	«11 grande
Corsaro«, Toshiro Mifune in Ma-coto Sato, japonski film v kine-maskopu in barvah; zadnja ob 21.30.
VITTORIA. 17.15: «Ray Master — Tinafferrabilei), G. Moschinin, Liana Orfei. Italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—21.30:	«Sangue
sul fiume», R. Cahoun in C. Mit-chell. Barvni film.
EXCELS10R. 16—22: «La ragazza ed il generale«, Virna Lisi in Rod Steiger, v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «La valle del mistero«, R. Evan in J. Adams. Barvni film.
Kolike
RIO. 19—21.30: «Arrivederci babjr« Tony Curtis in Rossana Schiaffi-no, v barvah.
dežurne lekarne
V	GORICI
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna D’Udine, Trg S. f’ran-cesco 5 — tel. 21-24
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore», Ul. F. Rosselli 21, tel. 72340.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione», dr. Matitti, Ul. Garibaldi 3 tel. 75047.


PESTER MEDNARODNI NOGOMET V BUKAREŠTI
Juventus izločil Rapid (0:0)
Fiorentina neodločeno s Sportingom - Neodločeni izidi v «ltalijanskem pokalu»
BUKAREŠTA, 13. — Juventus je neodločeno odigral povratno tekmo za Pokal prvakov z domačim Bu-kareštom. Tekma se je končala 0:0, in ker so v Turinu igralci Juven-tusa zmagali z 1:0, so tako izločili romunsko enajsterico iz «Pokala prvakov«.
Postavi.
RAPID BUKAREšT: Raducanu; Lupescu, Motroc; Greavu, Dinu, Dan; Nasturescu, Dumitriu, Jone-scu, Jamaischi, Codreanu.
JUVENTUS: Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Sac-co; Magnusson, Del Sol, Žigoni, Ci-nesinho, Coramini.
Sodnik: Riegg (Nemčija), 8000 gledalcev. Kot je 8:2 za Rapid. Tekma je v bistvu razočarala. Juventus se je pretežno branil, domačini pa so neorganizirano napadali. Dosti prekrškov. Sodnik Je moral v 16’ d.p. izključiti Salvadoreja (J) in Nasturescuja (R), ker sta med seboj obračunavala.
POKAL SEJEMSKIH MEST
FIRENCE, 13. — Fiorentina — Sporting 1:1 (1:0). V 20’ Maraschi (F), v 12’ Peres (S). Fiorentina je tako presenetljivo izločena, kajti v Lizboni je Sporting zmagal z 2:1.
MITROPA CUP
DUNAJ, 13. — Austria — Ata-lanta 2:0 (1:0). V 41’ p.p. in v 16’ d.p. Fiala. Austria je z današnjo zmago izločila Atalanto, kajti v Bergamu je Atalanta zmagala le z 2:1.
ITALIJANSKI POKAL
Bari — Milan 1:1 (1:0)
V	6’ Mujesan (B), v 22’ Rive-ra (M).
Piša — Inter 1:1 (0:0)
V	2’ Facchetti (I) in v 27’ Man-servizi (P).
Reggina — Bologna 2:3 (0:0)
V	12’ Clerici (B), v 15’ Vallongo (R), Tentorio (B) iz enajstmetrovke, v 43 Janich (B) avtogol, v 44' Ardizzon (B).
Catanzaro — Torino 0:0
* * *
Lazin 2:0 p. f.
MILAN, 13. — Med številnimi disciplinskimi ukrepi, ki jih je vče-raj razglasila komisija nogometne zveze, je najvažnejši ukrep ta, da je Lecco izgubil tekmo z 2:0, ker je po tekmi Lecco - Lazio (3. decembra) prišlo do izgredov. Srečanje se je takrat zaključilo neodločeno 1:1.
• * *
PARIZ, 13. — Sovjetska reprezentanca je neodločeno (0:0) zaigrala proti francoskemu izbranemu moštvu «Sevemi Pariz«.
FIRENCE, 13. — Italijanska nogometna reprezentanca «Under 23« je včeraj v trening tekmi odpravila priložnostno enajsterico «Ron-dinello« z 8:1. Under 23 je nasto-
pila z naslednjo postavo: Girardi (Adani); Basetti, Botti; Reja (1 gol), Cresci (Vignando), Tomasini; Gori (2), Vieri (1), Anastasi (2), Gregori (Sala), Salvi (2).
KOŠARKA
Pokal evropskih prvakov
Simmenthal 76 E K E 56
MILAN, 13. — Milanska peterka Simmenthala je v povratni tekmi premagala dunajsko ekipo EKE z rezultatom 76:56 (31:25). Milančani so zmagali tudi v prvi tekmi, in sicer s 95:79 in so zato izločili Dunajčane s turnirja.
Postavi:
SIMMENTHAL: Iellini (8), Bru-matti (15), Pieri (7), Mašini (11), Fantini (4), Ongaro (5), Wolf (15), Rajmond (7), Cerioni (4).
EKE Dunaj: Jolenko, Litscheff
(11), Hoffmann, Baumgartner (9), Watznauer, Kitzler (2), Tecka (28), Leskova (6).
Djerdja in drugi nocoj v hali Tivoli
Nocoj bo peterka Zadra odigrala povratno tekmo za Pokal evropskih prvakov proti močni ekipi Pa-natenaikos iz Aten. Srečanje bo v Ljubljani, in sicer v hali Tivoli.
Kot je znano, so v prvem srečanju zmagali Grki z 79:70 (38:33). Takrat pa so bili posamezniki (in ti bodo nastopili tudi danes) tako uspešni: ZADAR — Valčič 12, Stip-čevič 1, Komazec 2, B. Marčelič 16, M. Marčelič 10, Djerdja 17, Cosič 12, Laura, Anič, Jelič in Brajkovlč. PANATENAIKOS — Koloki-tas 38, Politis 2, Panajtarakos 21, Kiricis 2, Haikalis 6, Peras 10, Vasilakopulos, Lekakis.
V prvi moški ligi je prišlo v nedeljo do direktnega srečanja med dvema ekipama, ki letos resno mislita na osvojitev tribarvne značke. Ruini in Salvarani sta se po več kot dveumi borbi razšla z minimalno razliko v korist florentinske sester ke. Tekma je bila zelo napeta in je terjala od igralcev velik napor, predvsem v zadnjem setu, ki se je zaključil s 15:13. Najboljši mož na igrišču je bil Sergij Veljak, ki je še enkrat tako pokazal svoje velike sposobnosti v tem športu.
Olimpija je na domačih tleh le s težavo odpravila Casadio. Vsi so pričakovali, da se bodo domačini bolj uveljavili po sobotnem spodrsljaju v Neaplju. Toda do tega ni prišlo in le v petem setu jim mmiimiimiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiuniiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuimiiiiiiniiiiHmmiiiiiniumiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiMiiiunuMiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
ITALIJANSKA DRŽAVNA PRVENSTVA
Izreden nastop borovcev Čelana prihodnji nasprotnik
Sergij Veljak najboljši v vrstah Ruinija v tekmi proti Saivaraniju ■ Presenetljivi Baby Brummel
NOGOMET
III. AMATERSKA LIGA
Breg trdno na vrhu lestvice kljub 1:1 s solidno Zarjo
Celotni izkupiček le za Primorje - Primorec na dnu lestvice - Kriza v vrstah Uniona?
Sedmo kolo in. amaterske lige ni | dostovalo. Primorec je tako na zad-
bilo preveč ugodno za naše enajsterice. Edino enajsterici Primorja je uspelo osvojiti celotni izkupiček. Breg in Zarja pa sta si delila točki. Podlonjerci in Trebenci pa so ponovno poraženi zapustili igrišče.
V nedeljskem zavrtljaju je bil nov rekord golov 21 (prejšnji rekord 18). Pozitivna nedeljska nota pa je bila tudi ta, da je — kljub slabemu in mrzlemu vremenu — prisostvovalo srečanjem precejšnje število ljudi, kar seveda priča, da pri nas nogomet še vedno vzbuja največ pozornosti.
PRIMOREC: razočaranje
Trebenci so na domačih tleh spet doživeli razočaranje. V goste so sprejeli enajsterico Alabarde, ki je izkoristila zmedo obrambe belih ter že v prvih 5 minutah dvakrat pretresla mrežo vratarja Kralja. Trebenci so sicer reagirali toda reakcija je bila prešibka in nasprotniki so se lahko udobno branili. Trebenci so si celo zapravili enajstmetrovko. Bogdan Cuk je namreč praktično podal žogo vratarju. Vseeno malo pred koncem so Trebenci prišli do častnega gola, kar ni za-
MEDMESTNO ŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Slovenski dijaki klonili Da Vinci ju
DA VINCI — SLOVENSKA REALNA IN KLASIČNA 43:35 (21:22)
Naši dijaki so nastopili z naslednjo postavo: Rudes 17, Ambrožič 13, Sancin 5, Starc, Kocjančič, Tavčar, Čermelj, štokelj, Kodrič.
Slovenski košarkarji realne in klasične gimnazije so v včerajšnjem medmestnem prvenstvu zašli v črn dan. Predvsem naš najboljši pivot Ambrožič nikakor ni mogel do koša, kar se je seveda poznalo pri končnem izidu. Poleg tega je tudi najboljši element ekipe Rudes že v začetku drugega polčasa na-
letel na četrto osebno napako, kar so seveda nasprotniki izkoristili, da so udobno prodirali na njegovi strani. Sodnik pa je še povsem neumestno izključil Starca. Ekipa torej zaradi vseh teh okoliščin ni našla pravega ritma in v začetku drugega dela igre je doživela hudo krizo (nasprotni so vodili s 33:23), ki je bila nato odločilna.
Z nadašnjim porazom pa si niso slovenski dijaki zapravili vseh možnosti za kvalifikacije. Morajo pa v soboto premagati Volto, ki bo zares trd oreh.
njem mestu v lestvici.
BREG — ZARJA:
na višini
Pričakovani derbi med Bregom in Zarjo se je končal neodločeno. Tehnično je tekma zadovoljila. Predstavniki Zarje so solidno začeli in prišli tudi prvi v vodstvo. Brežani so nekoliko slabše začeli zaradi pomanjkljive sredine igrišča. Po prejetem golu pa so ostro reagirali in v drugem delu igre so z Grahonjo izenačili stanje. Za Brežane velja pri tem delnem spodrsljaju opravičilo, da so nastopili z nepopolno postavo. S tem pa ne smemo zmanjšati zasluge Zarje, ki je tako ponovno dokazala, da je skoro v najboljši formi ter da je trd oreh za vsako enajsterico. Neodločen izid je tako zadovoljil obe enajsterici, ki sta si utrdili položaj v lestvici.
PRIMORJE: ne najbolje
Enajsterica Primorja je pred domačim občinstvom žela zmago na račun Grette ter tako osvojila obe točki, s čimer se je vsidrala na drugo mesto v lestvici. Kljub visoki zmagi, pa Prosečani tudi tokrat niso povsem prepričali. Vedno bolj se namreč v ekipi odraža neka pomanjkljivost. Res je, da so v nedeljo rdeče-rumeni igrali brez Da-neva in Metelka, toda to jih ne opravičuje. Upati je, da je te pomanjkljivosti zapazil tudi trener in da bo kmalu popravil pomanjkljivosti, kajti moštvo čakajo v bližnji bodočnosti težka srečanja.
SZ BOR
ATLETSKA SEKCIJA
V nedeljo, 17. t.m. ob 10. uri bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu v Trstu sestanek članov sekcije in drugih mladincev in mladink, ki se nameravajo ukvarjati z atletiko.
Bor bo letos ustanovil tudi žensko atletsko sekcijo. Zato priporoča vsem dekletom, ki so nastopile na 10. SŠI, da sestanka ne zamudijo.
Posebno so vabljeni tudi naraščajniki in dečki.
UNION: tretji poraz
Union je v nedeljo sprejel v goste enajsterico Aurisine. Podlonjer-cem je uspelo zaključiti prvi polčas z neodločenim 0:0, kljub temu da je moral igrati v desetih, kajti Fortezza je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Aurisina je nato povedla. Kasneje je sodnik še izključil Poropata. S tem pa ni se še končala smola Uniona, kajti z igrišča je moral zaradi poškodbe še Gersin. Podlonjerci so tako ostali v osmih in vsaka reakcija je bila nemogoča in tako je Aurisina malo pred koncem srečanja podvojila rezultat. S tem tretjim zaporednim porazom so Podlonjerci zdrknili na sredino lestvice. Prezgodaj je, da bi govorili o krizi, kajti vemo, da Union zna solidno zaigrati.
III. amaterska kategorija
IZIDI
SKUPINA A
Union — Aurisina	0:2
Primorje — Gretta	4:1
Breg — Zarja	1:1
Primorec — Alabarda	1:2
Rupingrande — Lib. Prosecco 2:2 Roianese — Tecnoferramenta 1:3 LESTVICA
je uspelo odločiti srečanje v svojo korist.
V	tem kolu moramo zabeležiti tudi prvo zmago milanskega CSI in to proti Esercitu. Tudi ta tekma se je končala pri stanju 3:2, kar dokazuje izredno izenačenost v tem kolu.
Baby Brummel nadaljuje svojo zmagovito pot. žrtev vlgranih An-konetancev je bila tokrat šesterka Paglieri iz Alessandrije.
Izidi tretjega kola:
Baby Brummel — ‘Alessandria 3:0 (15:8, 15:8, 15:6)
•Italia Nav. — Clam	3:0
(15:13, 15:11, 15:10)
•Olimpija — Casadio	3:2
(17:15, 10:15, 15:11, 17:15, 15:5) •CSI Milano — Eserclto	3:2
(15:17, 15:17, 15:2, 15:8, 15:12) •Ruini — Salvarani	3:2
(15:13, 15:5, 11:15, 12:15, 15:13) •Virtus — Termoshell (odložena) • * •
V	nadaljevanju prve ženske lige, ker o kolih ne moremo govoriti, je FARI iz Palerma slavil zmago v Moden! in to proti Panini, ki je do lani bil ena najmočnejših italijanskih ženskih šesterk. Panini pa je letos izgubil tri najboljše igralke, ki so prestopile k Fini. Rezultati so se takoj videli v vrstah Finija, ki je v soboto premagal prav FARI.
Izidi:
•Virtus — Confit	3:2
(9:15, 15:2, 15:8, 3:15, 16:14) Max Mara — ‘Sestese	3:1
(12:15, 15:5, 15:5, 15:1)
FARI Palermo — *Ediz. Panini 3:1 (15:8, 9:15, 15:5, 15:6)
•Fini — FARI Palermo	3:1
(15:6, 15:5, 8:15: 15:7)
•Cabassi — Pall. Bergamo 3:2 (15:12, 15:6, 7:15, 3:15, 15:10)
* * *
Izreden nastop borovcev v drugi ligi, a žal s porazom. V sobotni tekmi so namreč plavi prekosili same sebe, a gasilci so bili stvar-nejši in z boljšim napadom spravili rezultat na varno. Borovci so bili stalno boljša ekipa na terenu, a so bili pomanjkljivi v zaključnih fazah.
CRDA je na domačih tleh slavil svojo drugo zmago v tem prvenstvu. Artlgiani se mu je upiral le v prvem setu, nato pa prepustil vajeti igre domačinom, ki so to izrabili ter osvojili dve prepotrebni točki.
Libertas je gostovala v Padovi, kjer so jo domačini gladko odpravili. Tržačani so krčevito branili, a proti odlični formi domačinov niso mogli nič.
Izidi petega kola:
•Ravalico — Bor •CRDA — Artigiani •Intrepida — Robur •Pagnin — Libertas •Čelana — Bovoli
3:1
3:1
3:0
3:0
(neodigrana)
Bovoli
Ravalico
Pagnin
Bor
Libertas
CRDA
Čelana
Artigiani
Intrepida
Robur
LESTVICA 4	4 0
12
13
13
11
9 10 10 12 7 7 6 12 6 12 4 15
Prihodnje kolo (16. t.m.) Libertas - Intrepida, CRDA - Pagnin Bor - Čelana, Robur - Ravalico, Bovoli - Artigiani.
f. v.
Bovorci so prejšnjo soboto navdušili proti tržaškim Gasilcem, sliki posnetek tekme. Z desne:	Fučka, Vodopivec in Orel
. mili  	lunin iimiimiiiiiiiiiiii m m im "mm im.....................................
MOŠKA A, ŽENSKA A IN MOŠKA C LIGA
KOŠA KKA
Oransoda - z velikani - najdoslednejša
Rajkovič najboljši strelec ■ Presenetljiva zmaga Ginnastice Triestine - Zelo slaba igra med Hausbrandtom in Fiammo
Breg	7	6	1	0	17:5	13
Primorje	6	4	1	1	11:5	9
Tecnoferr.	5	4	0	1	10:6	8
Lib. Prosecco	6	3	2	1	10:8	8
Rupingrande	6	2	3	1	8:7	7
Aurisina	5	3	0	2	6:2	6
Zarja	6	2	2	2	8:9	6
Union	7	2	1	4	9:11	5
Roianese	7	2	1	4	8:11	5
Alabarda	6	2	0	4	6:10	4
Gretta	6	1	0	5	3:15	2
Primorec	7	0	1	6	3:10	1
Breg-1ar j a: navijačev ni manjkalo
Ko je jugoslovanski košarkarski mojster Stankovič prevzel vodstvo Oransode iz Cantuja, je naletel na nekaj nevšečnosti. Najkočljivejši problem je bil seveda Djerdja, jugoslovanski as, ki ni nikoli nastopil za Oransodo. Finančno breme je bilo seveda veliko, vzdušje med atleti — in posebno Djerdja — pa je bilo nevzdržljivo. Stankovič pa ni popustil. Sledil je svojemu cilju: sestaviti ekipo, ki bi se višinsko približala 2 metrom. Obenem pa je hotel ohraniti hitro igro. In v tem po treh letih požrtvovalnega dela je tudi uspel. Danes je Oransoda morda najmočnejša košarkarska ekipa v Italiji in ni izključeno, da bodo prav Stankovičev! igralci osvojili državni naslov. V nedeljo so premagali — s precejšnjo težavo — Eldorado, toda v prihodnjem kolu bodo morali v Neapelj, kjer jih čaka presenetljivi Ignis Sud. Tekma bo praktično dokazala realno moč te Oransode, ki je v 6 kolih še nepremagana. Ignis Sud je namreč moral kloniti Can-dyju, toda šele po ostri in izenačeni borbi. Junak tekme je bil Lombardi, ki je dosegi 34 točk.
Dvoboj velikanov v Livornu, kjer sta se prvič spoprijela Isaac (Al-1’Onesta) in Rajkovič (Fargas). Zmagali so Milančani. Tekma pa je živela od tega, kar sta pokazala Isaac («čuf» od 8 metrov razdalje) in Rajkovič (neizprosni realizator iz vsakega položaja). Prvi je dal 38 točk, drugi pa 31. Ostala sreča-
nja brez presenečenj.
Lestvica najboljših strelcev je tudi tokrat utrpela kako spremembo. Američan Sullivan je namreč prepustil prvo mesto v lestvici Jugoslovanu Rajkoviču.
LESTVICA
1.	Rajkovič (Fargas) točk 141
2.	Sullivan (Ignis)	134
3.	Djurič (Noalex)	132
4.	Isaac (AirOnesta) 130, 5. Via-nello (Noalex) 128, 6. Mašini (Simmenthal) 123, Gennari (Bec-chi) 115, Raymond (Simmenthal) 112, Lombardi (Candy) in Kru-lish (Eldorado) 110.
* * *
V	ženski A ligi je Ginnastica Triestina povsem presenetljivo premagala Frat Torino. Tržačanke so se že od vsega začetka zagrizeno vrgle v borbo in so že v prvem polčasu zadale nasprotnicam precejšnjo razliko (29:19). V drugem delu igre enaka fiziognomija. Tržačanke, ki so tokrat uvrstile tildi Car-lonovo, so z učinkovitimi protinapadi, pri čemer se je najbolj izkazala Colavizza, stalno spravljali v zadrego nasprotnice in tako tudi zmagale.
* * *
V	C ligi smo bili v nedeljo priča izredno slabi igri med peterkama Hausbrandta in Fiammo iz Vare-seja. Naj omenimo le, da se je prvi polčas zaključil 16:13 v korist gostov. pa si lahko predstavljamo nivo te tekme, ki je bil na srečo v drugem delu igre nekoliko boljši.
SKUPINA
Lib. Opicina
Lib. Barcolana
Zaule — S. Sergio Edera B — Don Bosco Flaminio — Campanelle Coop — S. Anna Ssperia — Virtus
LESTVICA
0:3
2:1
2:1
2:1
0:6
1:2
S. Anna	7	6	1	0	20:2	13
Flaminio	6	5	1	0	20:3	11
Virtus	6	3	3	0	9:6	9
Campanelle	7	4	1	2	17:6	9
Lib. Barcolana	6	3	2	1	10:3	8
Zaule	7	3	0	4	7:14	6
Don Bosco	7	1	3	3	9:11	5
Coop	6	2	0	4	7:16	4
Esperia	5	1	1	3	6:11	3
Lib. Opicina	4	1	0	3	2:13	2
Edera	7	1	1	5	3:15	2
S. Sergio	6	0	1	5	7:18 B. R.	1
To pa izključno po D’Angerijevi z® slugi, ki je z vrsto uspešnih Pr°t dorih onemogočil goste in prisvoji* ekipi dragoceno zmago . .,
Tekma se je namreč zaključi1® 49:35 v korist Hausbrandta.
—edson—
luiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|1,tII,fia,a
Napaka porote
(Nadaljevanje s 3. strani) __
umoril prvi dve ženi, ki mu nista mogli nič zapustiti.
— Da, — je rekel Emery. — ‘n. prav zato, ker ni nagibov, uboji niso povezani med sabo. Sodili so mu samo za zadnjega, pa še tu niso našli dovolj dokazov. Kot vidiš, so ga oprostili.
Počasi sta šla domov. Ko sta poslovila, je Emery nekaj trenutkov postal na mestu nato pa sf je iverotil proti postajališču taksijev. Moral je iti mimo centralnega parka. Čutil je, da ga tišina noči privlači. Ni povedal prijatelju, da se tudi sam rad ponoči sprehaja po parku. Zato je tudi tak° nenadoma krenil tja Šel je hitre in že prišel do sredine parka, se mu je privihala senca. ,.
—- Rekli ste, da se tudi vi rani ponoči sprehajate po parku, čakal sem vas!
— Kako ste vedeli da bom šel sem? — je bil presenečen K' meri).
— Sploh nisem vedel, — je nagovoril Rood. — Rekli ste mi, 0° greste v klub. Čakat sem vas ,n vas spremljal. Upam. da vam R'. sem v napoto. Veste, govoril ®j rad z vami, — je nadaljeval R°°r in plosknil z rokami v rokavicah’ kot da si jih hoče ogreti — Na sodišču nisem imel priložnosti, da bi se vam zahvalil Po Clartm smrti ste vi moj edini prijatelj-
— Ne, nikar ne govorite tako, — je dejal Emerg.
— Rešili ste mi življenje. Niko-mur nisem tako hvaležen, — * nadaljeval Rood ki je stal samo korak pred njim. Nekaj hipov 1? molčal, nato pa se je že bolj Prt' bližal E mer y ju ter stegnil roke-Potegnil ga je k sebi in ga hitr° stisnil za vrat. Če bi kdo v gledal ta prizor, bi bil mislil, ga objema.
V bližini pa ni bilo nikogar!
THOMAS FLANNaGAN
CHARLES EXBRAYAT
5.
Drugič v Sevilli
Moji roditelji počivajo v tuji zemlji, daleč, zelo daleč od njihove Andaluzije... Življenje je čudno!
Ko sem tako sanjal o preteklosti, sem opazoval ljudi, ki sem jih srečaval. Nisem se bal, da bi zagledal kakega svojega sovražnika, temveč sem upal, da se mi bo prikazal pozabljen obraz tovariša iz najzgodnejše mladosti. Toda zaman. Sier-pes so nekoliko modernizirali. Le okna, ki so ločila od ulice bogate člane klubov, so resnično spominjala na nekdanje čase.
Ko sem šel mimo univerze, sem se spomnil sanj, ki jih je gojil moj oče, da bi namreč iz mene napravil učenjaka. Kaj bi zdaj rekel, nesrečnež, če bi me lahko videl in ugotovil da sem postal neke vrste policaj. Moj oče je namreč
—	čeprav je bil nekaj anarhista, bil globoko veren — sovražil nasilje in preziral vse, kar je od blizu ali daleč spominjalo na policijo.
Na trgu sem vdihnil mnoge pozabljene duhove. Po Ulici de la Regina sem prispel na Trg San Juan de la Palma, na cilj svoje poti. Ko sem stal na trgu nasproti cerkvi Saint
—	Jean-Baptiste, ki jo vsi Seviljčani imenujejo Palma, sem obstal kot vkopan. Same od sebe so oči poiskale majhno hišo, pokrito z rdečo opeko, v kateri sem preživel dvanajst let. Se vedno je bila tam. Starost jo je precej zdelala. Čeprav je bila na novo pobarvana, je bila podobna stari koketi, ki ji ličilo lahko ustvari iluzijo samo za trenutek in samo za trenutek odžene misel na njeno notranjo izžitost. Stanovali smo v dveh sobah v pritličju. Vrata so gledala na dvorišče,
kjer so se ves dan križali, srečavali in mešali kriki, pesmi in psovke. Opoldne in zvečer pa je vse utonilo v tišino, ki je bila prepojena z močnimi vonji po pečenju. Mola mladost...
Ko sem vstopil v cerkev, se mi je zdelo, da je padel na moja ramena velik plašč. Tesno me je ovil s spomini, katerih ujetnik sem bil. Videl sem samega sebe, majhnega dečka, ki kleči pred oltarjem in pričakuje don Dominga, pred katerim smo morali na pamet pripovedovati katekizem. Gotovo je bil že dolgo časa mrtev. Don Domingo je tako rad videl, da sem prihajal v seminar. Mislil je, da je dovolj, če znaš katekizem in molitve, pa lahko postaneš cerkveni dostojanstvenik. Res ni razumel, da bi mogel imeti deček kako lepše stremljenje kot vse življenje biti pod pokroviteljstvom njegove ljubljene zaščitnice, drage device armagurške. Počasi sem korakal skozi cerkev kot kak tuj obiskovalec, vsak kotiček pa me je spominjal na preteklost.
Moža sem opazil prvikrat, ko sem bil pred oltarjem. Nekoliko sem izgubil ravnotežje in obrnil glavo na levo. Tedaj sem opazil, da se nekdo pred mojim pogledom skriva. Prva misel je bila, da moram zadevo takoj razjasniti. Vendar nisem hotel podleči psihozi preganjanega človeka — to bi mi kmalu uničilo živce. Prizadeval sem si, da bi ostal miren, brezbrižen. Zato sem od časa do časa izkoristil kak mračen, kotiček, se skril vanj ter oprezal za človekom, o katerem sem mislil, da me zasleduje. Tudi mož je kazal, kadarkoli sem ga pogledal, popolno ravnodušnost. Toda ko spet nisem bil več na njegovem obzorju, sem opazil, da okleva, da se vznemirja. Zopet pa se pomiri, ko me zagleda. Nobene iluzije si ni bilo mogoče delati: ta tip me zasleduje...
Vendar nisem razumel, kako more Lajolette vedeti za moj prihod v Sevillo. Neizmerno rad bi to dognal, dobil v pest zasledovalca ter ga natančno izprašal, kaj hoče od mene.
Tip mi je tako dražil živce, da nisem mogel več vzdržati. Vem, da nisem delal pametno, toda hotel sem si biti na jasnem. Sel sem iz cerkve. Brž pa ko sem bil zunaj, sem se v pred-
dvorju skril v neko vdolbino in čakal. Mož se je kmalu pojavil. Videti je bil zbegan in tudi nekoliko nemiren. Ozrl se je okrog in se začudil, ker me ni videl. V trenutku, ko je hotel oditi, sem se priplazil za njega in mu tiho dejal:
«Tukaj sem, prijatelj...«
Kot da bi stopil na kačo, tako je poskočil, nato pa se je obrnil in me preplašeno gledal.
«Toda... toda... gospod... saj vas ne poznam...«
«Gotovo bi me radi spoznali, saj me zasledujete, odkar sem vstopil v cerkev? Morda pa že od tedaj, ko sem odšel iz hotela?«
((Prisegam vam, da...«
Nisem ga pustil, da bi končal, temveč sem ga zgrabil za roko:
«Potem pa pojdite z menoj!«
Malo je poizkušal, da bi se iztrgal, kmalu pa je videl, da si zaman prizadeva. Zastokal Je:
«Pustite me na miru, ali pa bom pol.lical policijo...«
«Tiho!»
Napad je uspel. Umolknil je in nenadoma postal ravnodušen. Zamrmral je:
«Kam me hočete odpeljati?«
«Na kozarec vina!«
Odgovor ga je očitno zbegal. Ni mogel dojeti, kaj se z njim dogaja. Z roko pod roko sva šla čez Trg Palma in stopila v majhno, temačno kavarno. Sedla sva k mizi, ki Je bila najbolj oddaljena od vrat, prav pod plakat, ki je napovedoval, da se bo prihodnjo nedeljo Miguel-Luis Dominguin boril z dvema bikoma v seviljski Maestranzi. Gospodar gotovo ni niti najmanj želel, da bi napravil kak korak brez potrebe, zato Je — ne da bi se premaknil s svojega stola za barom — vprašal:
«Ali želita gospoda kaj popiti?«
Kot sem presodil po tonu, se ne bi prav nič ujezil, če bi mu odgovorila, da ničesar ne želiva, saj bi tako lahko mirno
ostal na svojem mestu. Naročil sem «jerez». Kavarnar J vdano vzdihnil. Kot dober Andaluzijec, kateremu čas nič 8 pomeni in je prepričan, da je krivično, če si človek prizade? > da bo delal in umrl, je potreboval mnogo časa, preden J našel steklenico «jereza», nato še dva čista kozarca. Sed® sva več kot pet minut, preden se je odločil, da se bo Priz*b._, k nama. Da se ne bi preveč utrudil, kozarcev ni nalil; s1®" klenico je postavil na mizo in dejal:	.
«Vzela bosta, kolikor bosta hotela... potem mi bosta P8 povedala...«
In zopet je odkorakal v svojih platnenih čevljih s Platn,g nimi podplati. Dobričina je bil zares podoben človeku, ki > sit življenja. Verjetno so ga mučila jetra. Vendar sem Prf pričan, da okrog ene popoldne ali ob sedmih zvečer žart^T oči glasno sodeluje v diskusiji s svojimi prijatelji ali pa n * sprotniki ter se trudi, da bi jih prepričal, da ni boljS®*8 bikoborca, kot je ta in ta. Napolnil sem kozarca. Ko naglo dvignil glavo, sem videl svojega neprostovoljnega g°st ’ kako me gleda. Sele v tem trenutku sem opazil njegove niče. Možakar je imel vse osnovne značilnosti uživalca mah1^ značilnosti, o katerih smo se učili že na prvih predavanjih .[ Washingtonu. V grlu me je nekaj stisnilo. Uživalec mah* To pomeni, da mi je banda že na sledi? Pomislil sem Ezquuriza in po hrbtenici sem začutil neprijeten drget. J®, in strah sta mi otrdela mišice. Ce ?e ne bi znal disciplini1"8 ’ bi zgrabil tega tipa za vrat in ga prisilil, da mi pove, k ga je poslal za menoj. Globoko sem zajel zrak, da bi se P miril. Ko sem dvignil kozarec, sem ga vprašal:
«Ali hočete izpiti na moje zdravje?«	,,j
Se enkrat je pokazal, da Je brez moči. Močno se Je trUt* ’ da bi si umiril drhteče roke. Toda vedel sem, da je v tak® položaju bolj zaradi mamila kot pa iz strahu. Po grbančenj njegovih čeljusti sem videl, kako silovito je napet. Znoj mu Je pojavil na sencih, ko mi je odgovoril:
(Nadaljevanje sledi)
Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaP8
URFDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638	— Poštni predal	559 — PODRUŽNICA: GORICA: 'Ulica	24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št.	20
četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev)
SFRJ- AD1T D2S Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravni 250,	osmrtnice	150 lir. — Mal) oglasi 40 lir beseda
goriške pokrajne se naročalo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societk Pubblicltk Italiana« Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja lr. tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 " ^
Oglasi tržnik®