UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Fianeiškaneka ulica št. 8 '(tiskarna i. nadeti.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11.
dopoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in pravnikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne
:	:	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna no posti ali s pošiljanjem na dom za A vsIlo-Oprsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10*80. četrtletna K 5*1<>, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K SC1—.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* •*	oh pol 11. dopoldne.	\	♦.	\
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ulici štev. 8, II., in uraduje za stranke od 8. do iZ dopoldne in od d. do 7. zvečer Inserati: enostopna pelitvrstica 80 vin., podojen prostor, poslana
:::	in	vrklanc	40	vin.	—	Insernte sprejema npravništvo.
r '	». ’	■	>
Nefralikirann ali premalo frankirana pisma se ne sprejema}«1 ———-	Reklamacije lisia so poštnine proste. -..............
8&ev. 769.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 29. decembra 1913.
Leto 111.
Socialna šiba brezposelnost.
Kapitalistična družba živi od dela. Njeni veljaki pač ne delajo; izkoriščat pa znajo delo, črpati iz njega dobiček, pa ga kupičiti, izpremi-njati v kapital in z njegovo močjo zopet v povečani meri izkoriščati delo. In kdor jim ni enak, mora prodajati svoje delo, kakršnokoli ,'e že. da more živeti. Kajti le iz te prodaje more Črpati skromna sredstva, da zadosti potrebam svojega obstoja. Če mu usahne ta vir. ni nad njim neba, ki bi mu rosilo mano, ni na sVetu skale, na katero bi potrkal, da bi mu pricurljala iz nje voda življenja.
Najtežja je pri tem usoda ročnega delaven !n raznih privatnih uslužbencev. Javno urad-ništvo ter učiteljstvo višjih in nižjili šol ima vsaj kolikor toliko zagotovljeno službo. Delavec v tovarni, v rudniku, v skladišču pa nikdar ne ve, če mu ne povedo ob prihodnjem izplačevanju, da v osmih ali štirinajstih dneh ne bo več dela zanj. Tedaj se prične mučno trkanje na vrata in prašanje po drugem delu. In dokler ne prinese to romanje uspeha, je beda zvesta delavčeva prijateljica.
Delo je glavno sredstvo, s katerim se vzdržuje in razvija družba. Ogromne vrednosti ustvarja delo; iz njegovih zbranih sadov nastajajo kapitaii, da pograbi človeka vrtoglavica. če le sliši številke velikih premoženj. Ce se primerja življenje primitivnih Papuaneev ali Patagoncev, ki se poslužujejo še kamnitega orodja, z razkošjem evropskega ali ameriškega velekapitalista, tedaj šele je mogoče prav oceniti vrednost dela v dobi železa in strojev, pare in elektrike, železnic in svetovne trgovine. Siiaino živlicnje v čarobnih palačah ob bajnih užitkih, življenje, o katerem se ne bi bilo moglo prebivalcu na kolih zgrajene vasi v jezeru, kjer je sedaj ljubljansko barje, pred par tisoč leti niti sanjati, ustvarja delo. In kaj bi moglo biti naravneje, kakor da bi družba cenila to delo kakor vid in sluh, ter da bi skrbela za tiste. ki ga izvršujejo kakor za svoje zdravje?
Toda družba nima te skrbi. Organizirana je na podlagi egoizma in njen zakon veleva: Brigaj se zašel Civilizirani smo pač. Divjaki na polineških otokih, kamor ne sega roka kulturne pravice, ker je kapitalistični interesi še niso iztegnili tako daleč, dovoljujejo posamezniku, da ubiie svojega nasprotnika po načelu krvne
V i>ro*ivotljomli deželah nc dovoMufcnio
tega nikomur; s paragrafi prepovedujemo in po paragrafih kaznujemo zločin. Varnost življenja zagotavljajo osnovni zakoni države. Ali Kako uborna je ta varnost! Delavec ve. da ga ne sme nihče brez kazni ustreliti ali zabosti, pahniti v vodo ali zastrupiti; ve pa tudi. da ga lahko nedolžnega obsodijo na smrt. da ne bodo nikogar kaznovali, če pogine od lakote ali pa Ce ga poženo v obup. iz katerega ne najde druge rešitve kakor prostovoljno smrt.
Kapitalistična družba izreka dolžnost dela za one, ki nimajo bogastva. Pravice do dela pa ne pozna. Če si revež, pa ne delaš, tedaj, te imenujejo vagabunda, očitaio ti. da mrziš delo in te zapro. če pa nočeš biti vagabund in zahtevaš dela, tedaj te grdo pogledajo, češ, pojdi svojo pot, ničesar ti nismo dolžni.
S kapitalistično organizacijo družbe ie spojena brezposelnost kakor senca s človekom. Vedno, tudi kadar se industriji naibolie godi, morajo številne roke počivati, ker izkušajo kapitalisti doseči večje rezultate z ostrejšim priganjanjem in intenzivnejšim izkoriščanjem. Ali to normalno zlo prenaša delavstvo že kakor ravnodušen starec svojo putiko. Kjer ie organizirano, premaguje z močjo svoje organizacije prekomerno izkoriščanje, omejuje predolgo delavnike in opravlja akordno delo. Tako po-piaga odpirati vrata tovarn onim. ki imajo sicer le široko cesto, na kateri izprašujejo žan-darji kod in kam?
Kadar pa se javlja kriza in resnično obstanejo stroji, tedaj gorje proletarcem! Sto in sto
tisoč in tisoč jih ostane pred tovarnami, in vsako trkanje je zaman. Nihče ne misli na to, da so ti ljudje leta in leta znašali bogastva na kup kakor čebele med, ne zase, temveč za druge. Nihče ne vpraša, kaj bodo počeli, če ostanejo cele tedne, morda cele mesece brez dela. Nikomur ne prihaja na misel, da ima družba, ko jim je nalagala dolžnosti, tudi sama dolžnosti do njih.
In vendar si najpriprostejši raziim lahko izračuna, da je brezposelnost strašna šiba, ki tepe do krvi in tudi ubija. Ubija telesno in duševno. Kajti če je kakšen vinar prihranjen, je v dobi, kadar ni zaslužka, ob največii varčnosti kmalu zapravljen. Če je pri branjevcu kaj kredita, je kmalu izčrpan. Če je kaj oprave v h|ši, je kmalu zastavljena. In kaj potem?
Kaj potem — to je vprašanje, na katero naj odgovarja proletarec sam. Pomagaj si, če si moreš. Kaj nam ie mar, da si nc moreš!
Odgovarjati pa bi morala družba, organizirana v državah, deželah in občinah. Odgovarjati bi morala, ker ima moralne dolžnosti do delavstva, in odgovarjati bi morala zaradi sebe. Kajti brezposelnost ni le šiba za prizadete delavce, ampak za vso družbo. Dokler more, se drži proletarec nad vodo. Kadar pa ni nikjer več mogoče dobiti vinarja mu ne da niličc več krompirja na posodo, ni nobena morala več dovolj močna, da bi premagala opomine upornega želodca. Pogin je pogin, tudi če ga odeva najlepša etika. In človek ie bitje z življenjskim nagonom ter brani svoj obstoj, dokler je v njem še kakšna iskra. Če je zaprta vsaka poštena pot, tedaj je morda odprta še kakšna druga. Všeč ti ni; pa se brani, pa se upiraj, če se moreš. Ali če se ne moreš več? Tvoj ponos je bil da ostaneš pošten do smrti. Ali kaj bodo imeli otroci od tvoiega poštenja, če pogineš poštenjak in poginejo oni za teboj?
Hudo je. pa še ne najhuiše, če se revež pregreši proti zakonu, ker ni bilo drugače mogoče. pa vendar ohrani svoj pravi čut in nalde pot nazaj. Hujše ie, če se taka beda poloti velike množice. Najhujše je. če izgube liudie spoštovanje od sebe, pa zdrknejo dol v capinski proletariat. odkoder skoraj nikdar ni povratka.
V dobah velike brezposelnosti je poučna statistika sodišč. Takrat se množe lastninski pregreški in zločini. Ta krade, da prinese otrokom kruha, drugi prekrši zakon, da pride v ječi pod streho. Ali nevarnost je še drugačna. En sestradanec ukrade klobaso; njih tisoč se hipoma zave, da so masa. Dvajset jih organizira tolpo za vloine, dvatisoč se jih združi za obširno rcvolto. Seveda ima družba policijo in žan-darie; če je to premalo, ima celo infanterijo in kavalerijo, strojne puške in topove; tudi državne pravdnike ima in sodnike, ječe in vislice. Kdo bi dvomil, da bo ta sila premagala vsak upor? Toda včasi pride policija in armada pozno. Preden zabliskajo sablje in počijo puške, je že lahko veliko škode, katere tudi sto let ječe ne povrne.
In če ima družba denarja za velikanski policijski aparat, za zapore in krvnike, bi bilo vendar pametneje, da bi nekaj denarja porabila preden je treba spravljati vso to mašinerijo v tir. Odpraviti vzroke zločina ie važneje nego kaznovati hudodelstvo. Brezposelnost pa je vir grehov; brezposelnost je nevarna proletarcem, katere pograbi, pa tudi družbi, v kateri živi proletariat. Boj proti brezposelnosti spada med najvažnejše družabne naloge.
Prav sedaj je čas. da sc spomnijo vsi deli družbe na to nalogo, kajti gospodarska kriza je dobila katastrofalen obseg in brezposelnost narašča od dne do dne. Upanja avstrijskega finančnega vodje baroiia Engla. da se kmalu zboljša gospodarski položaj, ker so končane balkanske vojne, je ostalo prazno. Vedno več tovarn se zapira, vedno več delavcev prihaja na cesto. In zima je, najokrutnejši čas! Nevarnost raste, in čas je za resne ukrepe.
Hrvaški sabor.
Z a g r e b, 28. decembra.
Včeraj je imel hrvaški sabor prvo, »slavnostno« sejo, obenem pa tudi prvi kraval. To Je bila njegova glavna slovesnost. Ob praznikih so imeli vsi klubi, tudi opozicionalni, svoje seje, njih sklepi pa niso prišli v javnost. Sedaj je razumljivo, zakaj so molčali. Kraval je bil organiziran in prav premeteno zasnovan. Najstarejši med izvoljenimi poslanci je starčevičanec Mileusnič; zato je bila njegova stvar, da otvori sabor. On pa je sporazumno s stranko izpolnil svojo nalogo tako, da je začel — obstruirati In je hotel preprečiti konstituiranje sabora. Prizor je bil skrajno nedostojen in starčevičanci so pokazali, da se niso zadnja leta prav nič poboljšali, ampak padejo vse niže in niže. Taki nastopi ne bi bili mogoči, dokler je živel stari Ante Starčevič. Tudi David Starčevič, ki je bil tako temperamenten, da je enkrat vrgel bana Khuen - Hedervaryja s pošteno brco iz sabora, ne bi bil dovolil tako nedostojne burke. Potomci nekdanjih pravašev, filozofa Antuna Štarče-viča in rebela Kvaternika, imajo od vsega radikalizma ustanoviteljev svoje stranke le še manire paglavcev.
Hrvaško - srbska koalicija, ki ima v sa-
kateri drugi poslanci. Agrarec Radič je svoj protest tudi obširno utemeljeval.
- Medtem je izročil uradnik predsedniku kraljevski reskript, katerega je ta dal prečitati. Potem jc predlagal, naj gre po stari navadi de-putacija po bana. Proti temu je notestiral Mile Starčevič, češ da je ban zaupnik Ogrske, ki naj skrči hrvaške pravice še bolj kakor doslej. Večina pa sklene deputacijo, ki takoj odide po bana in ga pripelje.
Baron S k e r 1 e c z, od večine pozdravljen z živahnimi Živio-klici, sede na prestol in še enkrat prečita reskript.
Potem je bila v Markovi cerkvi maša. Ko so se pobožni gospodje vrnili, se je nadaljevala seja. Volili so se verifikacijski odseki. Večina je hotela imeti zvečer sejo, da se sabor konstituira. Mileusnič pa je izjavil, da bo prihodnja seja v pondeljek. To jc izzvalo pri večini živahne proteste. Zahtevali so. naj Mileusnič zapusti predsedniško mesto in naj predseduje Tuškan, ki je za njim najstarejši. Tuška n jc član koalicije, nekdaj pa je bil sam pravaš. Naposled se Mileusnič res umakne in Tuškan stopi na tribuno, ter napove, da bo prihodnja seja ob 6. zvečer.
To razkači starčevičance in frankovec. P e r š i č in H e r v o j pohitita na tribino in hočeta Tuškanu odtegniti stol. Zdaj plane tudi večina pokonci. V dvorani nastane hrup in pretep. Naenkrat se prikaže zopet Mileusnič, katerega so medtem njegovi pristaši obdelavah, na tribini in pravi: Pri tein ostane, da bo prihodnja seja v pondeljek. — Večina odgovarja, da je to brezpredmetno, ker je seja že napovedana za zvečer, sedanja pa Zaključena.
Večerna seja.
Zvečer je prišel Mileusnič že davno pred napovedano uro v dvorano in je sedel na predsedniški stol. Nič pa ni kazalo, da misli otvoriti sejo. Ko je koalicija opazila, da hoče sporaz-
umno s starčevičanci in frankovci preprečiti sejo, so ga nekateri člani večine nagovarjali, naj opusti ta namen. Bilo je zaman. Že ob pol 8. zvečer je nepremično sedel in — Čital časopise. Naposled je prišel kvestor dr. Salavary v dvorano in je pozval Mileusniča, naj zapusti mesto, ker ne izpolnjuje predsedniških funkcij.
Zdaj se je oglasil agrarec Radič, češ, da zadavi vsakega, kdor se približa starostnemu predsedniku. Nato začne zmerjati koalicijo z »madjarskimi mameluki.«
Mileusnič sc noče vdati kvestorjevemu pozivu in pravi, da ostane na svojem mestu. Koalicija kliče: To je nezaslišano, da hoče predsednik zabraniti konstituiranje sabora!
Kvestor S a 1 a v a r y stopi na tribino in izjavlja, da dosedanji predsednik ne izvršuje svojih funkcij; zato poziva poslanca '1 uskana, naj prevzame predsedništvo. Starčevičanci in frankovci odgovarjajo s silnim truščem. Naenkrat se oglase avtomohilne trobente, nekateri poslanci tolčejo s ploščevinastimi kavnimi podstavki po mizah, drugi pa hite »branit« Mileusniča. Ta peklenski kraval traja celo uro!
Medtem prevzame vendar Tuškan predsedništvo. Ker se M i I e u s n i č ne gane s stola se postavi Tuškan enostavno predenj in prosi poročevalce verifikacijskih odsekov, naj podajo svoja poročila. To se zgodi, medtem ko nadaljujejo starčevičanci in frankovci s svojimi kravali. Vsi mandati se verificirajo razun H e r-v o j c v c g a, K ti m p f o v e g a, Jankov i-č e v e ga in Radičevega, proti katerim so vloženi protesti.
Ker škandala še ni konec, prekine predsednik Tuškan sejo. Koalicija ima konferenco v svojem klubu, starčevičanci Da ostanejo v dvorani. Mileusnič sedi še vedno na predsednikovem stolu.
Ob 9. zvečer otvori Tuškan zopet sejo. Kravali se pa nadaljujejo. Ob pol 12. ponoči jih še ni konec. Toda koalicija izjavlja, da seja ne bo zaključena, dokler nc bo sabor konstituiran.
Blaznost in kapitalizem.
boru večino, in je sedaj odgovorna za vladanje na Hrvaškem, zasluži najstrožjo kontrolo. Cita-teljein »Zarje« je znano, v kakšen položaj pride hote ali nehote vsaka vladajoča stranka na Hrvaškem; in koalicionaši gotovo niso sami duševni Herkuli, da bi se znali upirati vsakemu pritisku in vsaki vabi iz Budimpešte. Dokler je bila koalicija opozicija, je bilo z njo ravnati kakor z opozicijo; sedaj je gospodujoča stranka, pa jc prav, da se ji pripiše odgovornost za to, kar bo. Ali z nezmiselneim truščem se ne izvršuje kontrola,t emveč se onemogoča. Ako mislijo gospodje pravaši, da bodo s takimi kravali oteževali stališče koalicije, se motijo; le pomagajo ji.
Otvoritvena seja je bila dopoldne. Da je bilo zanimanje veliko in so bile vsled tega galerije prenapolnjene, se razume samo po sebi.
Predsedstvo je prevzel stari starčevičanec Marko Mileusnič. V svojem nagovoru je naglašal program pravaštva, ki zahteva združitev vseh hrvaških dežel; obžaloval je tudi, da ni zastopana v saboru Reka, ki bi imela po nagodbndem zakonu voliti dva poslanca. Potem je najprvo frankovec P a v u n i č prečital protest piroti komisariatu, kar so storili še ne-
Ves boj socialne demokracije gre za tem, da premaga kapitalizem, da uniči današnji sistem izkoriščanja do krvi. Kapitalizem razjeda telesno moč ljudstva in napravlja ljudi trudne in brezbrižne, izčrpava jim vso voljo, vse veselje do življenja. Že samo dejstvo, da morajo proletarski otroci opravljati v najnežnejši dobi dela, ki presegajo njihove moči, nam izpričuje dovelj jasno, da izpopolnjujejo armado delavcev ljudje, ki imajo v sebi kali težkih bolezni in da taki ljudje ne morejo delati tako kakor zdrav človek. Statistično je dokazano, da merijo otroci delavcev manj kakor otroci staršev ki žive v blagostanju. Preb ranitev delavskih otrok je pomanjkljiva, stanovanja delavcev so vlažne luknie brez zraka in svetlobe, pozimi nimajo proletarski otroci dovelj tople obleke, po dnevi in ponoči prezebajo — kaj čuda potem, da zaostajajo proletarski otroci v rasti, če je njihovo telot akorekoč vaba za najrazličnejše bolezni.
Vsled skrajno slabih življenjskih razmer ne propada proletariat le telesno, temveč naraščajo v strahotni meri tudi bolezni na duhu med proletariatom. Skrb za goli obstanek, vedno grozeča brezposelnost, gonja pri delu, vsakdanje napenjanje moči do skrainih mej, vse to vpliva na delavčeve živce in ustvarja predpogoje za bolezni na duhu. Blaznost kapitalizma v vseh svojih pojavih dobiva čimdalje bolj značaj epidemije in se polašča ljudi, ki jih le uklonil v svoj jarem. Avstrijska statistična centralna komisija izkazuje na podlagi podatkov iz 45 avstrijskih norišnic.* da ie bilo leta 1907 v teh norišnicah 33.659 ljudi, 1. 1908 36.450.1. 1909
38.389 in 1. 1910 že 40.001. Tudi to je dognala centralna statistična komisija, da jc večina teh ljudi proletarcev. V teh številkah se pa zrcali vsa socialna beda, ki se je ugnezdila v moderni družbi vsled kapitalističnega, sistema.
Naravnost klasičen primer za razmeHe med kapitalističnim družabnim ustrojem in blaznostjo pa je Angleška, vzor'dež '	-	raz-
voj industrije in kapitalističnega napredka. Skozi 50 let zabeležujejo na Angleškem kar najbolj vestno vse obolelosti na duhu in vsako leto predlože to statistiko vladi. Iz poročil za leti 1908 in 1909 pa posnemamo, da se ie razširila blaznost med angleškim proletariatom v zadnjih 50 letih naravnost strašno. Leta 1859 ie bilo na Angleškem 36.762 umobolnih oseb. med tem ko jih jc bilo leta 1909 za 250 odstotkov več, namreč že 128.787. Z drugimi besedami: Pred 50 leti je bil med 536 osebami en umobo-len človek, sedal pa pride en umobolen na 278 oseb.
Angleška statistika je pa važna tudi za to, ker kaže število umobolnih v posameznih razredih prebivalstva. In zopet potrjuie ta statistika staro resnico, da je med proletarci najvišje število umobolnih. Leta 1909 je bil med 128.787 umobolnimi osebami 117.000 proletarcev ali 91 odstotkov vseh blaznih.
Angleška statistika pa kaže delavstvu drugih dežel vso bodočnost kakor v ogledalu iti kaže kaj čaka delavstvo v vedno boli razvijajočem se kapitalističnem sistemu, ki brez usmiljenja drobi kosti in možgane delavstva, če se mu delavstvo ob času ne postavi po robu.
Dnevne beležke.
Kranjski deželni zbor je sklican na petek 9. januarja 1914.
— Ljubljanski obč. svet ima v torek, dne 30. decembra ob šestih izredno sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada za leto 1914.
— Poslanec Žitnik umrl. Snoči ob Vi 9. je v ljubljanskem Leoninumu umrl državni in deželni poslanec Žitnik za krvavitvijo v želodcu. Žitnik se ie dolgo udeleževal političnega življenja in je bil že leta in leta poslanec v državnem in deželnem zboru. Bil je član klerikalne stranke, konservativnega značaja, pri tem pa vendar nekoliko demokratičnih navad. Od sedanjih voditeljev klerikalne stranke se je precej blagodejno razlikoval. V državnem zboru se ni posebno veliko oglašal, v deželnem pa največ v agrarnih vprašanjih in jc bil tudi po-gostoma poročevalec. Bavil se je tudi mnogo z žurnalistiko ter je pisal o najrazličnejših predmetih.
— V deželnem dvorcu bo kmalu zopet živahno, vprašanje deželnozborskega predsedstva pa baje še ni rešeno. Kakor je slišati z Dunaja, še ni nedvomno zagotovljeno, da bo dr. Šušteršič zopet imenovan za deželnega glavarja. Pravijo, da bi ga grof Stiirgkh sicer zelo rad držal, da pa v nekaterih merodajnih krogih razpoloženje ni več tako ugodno za dr. Šušteršiča,
kakor je bilo nekdaj. Mi nimamo stikov s tistimi visokimi sferami, pa zato seveda ne moremo biti tako poučeni, da bi mogli že danes povedati, kdo bo drugo leto rabil fino kopelj v deželnem dvorcu. Na srečo ne bo treba radovednežem predolgo čakati. Kajti preden se snide deželni zbor, mora biti glavar že imenovan. Vsekakor ima dr. Šušteršič neprijetne ure, ko vidi, da je njegova vsemogočnost omajana. Pa šele gospa Bogomila!
— Ljubljanski nemški kapitalisti snujejo nemško banko za Opatijo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 14. do 20. t. m.: Novorojencev je bilo 18, mrtvorojencev 4, umrlo pa je 26 oseb, med tem 14 domačinov in 12 tujcev. Dve osebi sta umrli za jetiko, dve pa vsled nezgode. Za ošpicami je zbolela ena oseba, ravno tako tudi za Škrlatico.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Ravnikar, branjevka, 66 let. — Anton Miklavčič, žagar, 57 let. — Ignacij Podlogar, ubožec, 26 let. — Ivan Konštantin, delavec, 34 let. — Vera Podmolnik, rejenka, 8 mesecev. — Anton Prusnik, bivši čevljar, 79 let. —■ Josip Suhadolnik, dninar, 63 let.
— Šiška. Kmetje po deželi tarnajo, kako so krave in voli po ceni. Povsod slišiš: Saj živina nima nobene cene. Če pa grem k mesarju po meso, je pa cena mesa ravno taka visoka kot v tistih časih, ko je bila živina prav draga. V Hrastniku je govejo meso po 1 K 28 v.
v Domžalah 1 K 28 v. v Kostanjevici 1 K 16 v, v Šiški pa od 1 K 84 v do 1 K 96 v. — Šišenski občinski odbor se Je že na predlog soc. dem. obč. odbornikov Pirkoviča, Lukana in Lukežica pečal z represalijami, ki naj povzroče v naši občini znižanje cene mesa. Sklenilo se je. da bo občina — ako mesarji ne gredo s cenatni navzdol — sama sekala meso v lastni režiji. O. župan Seidl je celo podpiral predlog naših sodrugov. No — od te seje je že kakih 14 dni, pa cene mesa so še zmerom enake. Vprašamo tern potom: ali bo županstvo kaj naredilo ali nič?! Po našem mnenju se nekaj narediti mora! — Zadnjič je neki privatnik v Šiški zaklal svojo kravico. Mesar*mu ie ponujal za njo 140 K — mož je ni hotel zat o ceno prodati, pozneje jo je na drobno razsekal in prodal ljudem ter zanjo dobil še enkrat toliko, skoro 300 K. — S tem je podati dokaz, kakšne dobičke sedaj delajo gospodje mesarji! Občine, ki vam je kaj mar blagor konsumentov — na noge!
— Šišenska podružnica splošne delavske zveze »Svoboda« in podružnica strokovne železničarske organizacije v Sp. Šiški priredita Silvestrov večer v sredo, dne 31. decembra 1913 v salonu gostilne »pri Katikertu« v Spodnji Šiški. Spored raznovrsten: Koncert tambura-škega zbora, šaljiva pošta, papirni metež in drugo. — O polnoči: sijajna alegorija. Po polnoči:: Ples do zjutraj. Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 30 vin. Za dobro jed in pijačo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabita združena odbora.
— Pretep med vojaki. V noči od petka na soboto okolo pol 2. se je začel v gostilni na Sv. Petra nasipu št. 67 med vojaki 27. in 17. pešpolka prepir, ki se je kmalu razvil v hud tepež, pri katerem je bilo več vojakov ranjenih. Steklenice in kozarci so frčali in žvenketali vse navskriž. Tepež je bil tako Ijut, da policija ni mogla ničesar opraviti in je morala priti iz šentpeterske vojašncc vojaška patrulja, ki je napravila mir. Patrulja je aretirala sedem vojakov.
— Nezgode in smrtne nesreče o božičnih praznikih. Alvizijo Trošt, BOletno mestno revo v Ljubljani, je zadel v petek v Zvezdi, ko je hotela v cerkev, mrtvoud in je včeraj umrla. — 13letni Ivan Lenart, sin pisarja v Bohoričevi ulici v Ljubljani, je v petek pri drsanju tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — »Pipanov Jože« je Ignacija Ribarja, gruntarje-vega sina sunil z nožem tako hudo, da bo fant v bolnišnici najbrže umrl vsak hip.
— Jesenice. Na Štefanji dan smo imeli na Jesenicah dvoje pomembnih zborovanj. Dopoldne so se zbrali pri Hermanu na Jesenicah delegati »Kons. društva za Ljubljano in okolico« za okrožje Jesenice, Sava in Koroška Bela na posvetovanje, kako povzdigniti promet v dosedanjih prodajalnah in pomnnožiti število članov. Zborovanje je otvoril s. Zugwitz. Zborovanje sta kot gosta pozdravila s. Mtiller iz Celovca kot zastopnik »Hranilnega in konsum-nega društva »Einigkeit« iz Celovca ter sodr. Ivan Štravs župan iz Idrije kot zastopnik ta-mošnjega »Občnega kons. društva«. — Sodrug Mtiller je v daljšem govoru pokazal na razvoi konsumnega društva v Celovcu, ki ie postalo središče delavskega gibanja na Koroškem; ima že 8 filijalk, eno tudi med samimi Slovenci v Črni pri Prevaljah. Društvo se lepo razvija; v šestih letih 8 prodajalcu in nad 400.000 obrata. Najbolj veselo dejstvo je, da smatrajo delavci društvo tudi za svojo hranilnico; nad 100.000 kron tvori že sklad članskih hranilnih vlog. Društvo prodaja le proti gotovini — up je izključen. Dividenda za leto 1913. — 3/&; člani ne vprašajo po dividendi, glavno jim je dobro blago in povzdiga zadružne organizacije. — Sodr. Ivan Štravs je kazal na delavsko mesto Idrijo, ki se ima vsemu kar je, zahvaliti edino Občnemu konsumnemu društvu, ki je središče vsega dela za delavstvo. Pozdravlja zbor kar najsrčneje. — K dnevnemu redu je govoril s. Ant. Kristan, ki je orisal: kako se naj dela odslej za društvo, pokazal je na dosedanji razvoj zadružne organizacije, prometno tržišče ter želje in potrebe članov. Govorili so še: ss. Weiss, Crnologar, Pellvvachs, Zugvvitz, Cink, Pavlin in drugi. Sklep lepo uspelega 7.borova-
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie.)
Vam se to zdi čudno, da je plakal, kaj ne. A ne samo i'!akal, prosil me je, tako me je prosil, da me v globočini duše boli, ako se sedaj spominjam. Prosil me je, naj zopet vstopim v cerkev, da ne bo imel vse življenje pokojnega trcnotka in da umrje nemirno, ako tega ne storim.
Razlagal sem mu, da verujem v Boga, da seiti isti, kot sem bil, da se na meni čisto nič ni izpremeniio, da sem se iznebil le oblik, katerih nisem priznaval — oblik, v katerih dandanes ni več življenja. Pa ni me razumel, imel ie svoje protidokaze, katerih zopet jaz nisem hotel razumeti,. Spala sva skupaj, ali oba sva malo spala. In prihodnji dan sem hodil z njim po Pragi, i svetovidsko cerkev je hotel videti. In tam je pokleknil pred oltarjem in hotel, da bi jaz tudi pokleknil. »Ubogaj me, ne veš, kako dolgo bom živ, poklekni, moli, Bog te razsvetli s svojo milostjo in zopet se izpreobrneš!« Branil sem se, smehljal sem se, češ, to zame nima pomena. Ni si mi bilo treba smehljati, ne vem, zakaj sem se takrat smehljal — Če se spominjam sedaj, se ne smehljam nikoli, nikoli!«
»In ali ste pokleknili?« je ušlo Ivanu iz ust.
»Nazadnje sem pokleknil, toda takoj sem fcopet vstal in sem dejal: »Ubogal sem vas, oče, toda to poklekavanje nič ne pomeni, ako ne čutim ničesar pri tem. Drugače je, če klečite vi, to že nekaj pomeni.« in takrat Je klečal dolgo, videl sem, kako so se mu tresle ustnice, kako Je bil bled, in kako so mu solze tekle po obličju. Ah, Hruby, jaz ne plakam nikoli, toda če se spominjam, mi je groano, verjemite, gro-
iija je bil, da se začne v januarju agitacija od hiše do hiše — od družine do družine — za povzdigo naše zadružne organizacije. — Po zborovanju je bila seja za denarno organizacijo delavstva. — Popoldne pa je bila konferenca zastopnikov sledečih konsumnih društev: Idrija, Ljubljana, Borovlje, Celovec, Spittal ob Dravi. Konferenca je bila zelo dobro obikana. O dnevnem redu je poročal s. Anton Kristan, v debati so govorili ss. Štravs (Idrija), Stummer (Borovlje), Waller (Celovec), Miiller (Celovec), Zugwitz (Jesenice) itd. Sklepi, ki so se izvršili, tvorijo podlago zu daljše zadružno delo v naših krajih.
— Sava-Jesenice. »Lebensmittelmagazin« to je: gverski konsum je letos o praznikih povzročil obilo govorice. Delil je »dividendo«. In sicer enemu: knof, drugemu groš. Finemu 1%, drugemu 2%, tretjemu 6% — četrtemu nič. Tisti, ki so doslej še bili privezani v to skladišče, so zelo razburjeni zaradi take »pravične« razdelitve. No, člani kons. društva za Ljubljano in okolico pa jih vabijo, naj raje v našo delavsko zadružno organizacijo pristopijo. Po našem mnenju je najbolje tako! Bodimo sami sebi gospodarji.
— Zagorje ob Savi. Občno konsuinno društvo v Zagorju obvešča svoje člane, da bo prodajalna v Zagorju dne 1. januarja 1913, prodajalna na Lokah dne 2. januarja zaradi inventure ves dan zaprta. Dividendne znamke se bodo sprejemale od 5. januajra 1914 do 9. januajra 1914. Za prodajalno Zagorje v pisarni v Zagorju, za prodajalno na Lokali v prodajalni Loke. — Odbor.
— Na sveti večer je pogorelo v Preserju pri Ljubljani gospodarsko poslopje župnišča. Ogenj ie nastal, kakor se sodi, vsled lahkomiš-ljenosti otrok, ki so k polnočnici grede metali razne užigalne stvari okrog poslopja. Domača in podpeška požarna hramba sta gasili vso noč.
— Na sveti dan je ogenj uničil na Cirkniku župnija Velika Dolina med deseto mašo gospodarsko poslopje Martinu Galiču. Zgorelo je vse. Ljudje nimajo živeža ne klaje živina. Revež je že drugič pogorel in bil samo za 300 K zavarovan.
— Poškodba mladih sadnih drevesc. Iz
Postojne poročajo, da so neznani zlikovci polomili in prežagali posestnikoma Jurci in Klemencu v Gorenjih pri Postojni 27 mladih, lepih sadnih drevesc. Zločin je bil storjen kmalu po dežel nozborskih volitvah in ker sta Jurca in Klemenc naprednjaka, sumijo, da so storilci strankarski nasprotniki teh dveh.
— Največja neumnost je kupovati slabo blago, kajti denar za slabo blago je stran vržen, ker slabega blaga ni mogoče s pridom rabiti. Naše gospodinje pa ne marajo grešiti proti svoji pameti in ne marajo stran metati, zato kupujejo samo Kolinskg kavno primes, ker vedo, da je to najboljši kavni pridatek. Ker je obenem tudi pristno domače blago — edino te vrste — jo tudi mi najtopleje priporočamo.
— Največja senzacija moderne kinematografije je gotovo »Vladarica Nila«! »Neue Fr. Presse« piše o predvajanju na Dunaju sledeče: »Vladarica Nila«, skromeu naslov, pod katerim sc skriva Antonuis in Kleopatra po Sliakespe-arjevi drami. Vajeni smo, da ustvarja umetnost moderne kinematografije prave čudeže. Toda z »Vladarico Nila« prekosila je naravnost sama sebe, ustvarila je umotvor, ki je po inscenaciji. pesniški vrednosti in krasoti uprizoritve naravnost vzoren. »Vladarica Nila« prekaša vse doslej kazane slike. Ta Kleopatra kaže se nam presenečeno nravno in ta Antonius je pred nami, kakor da bi živel sredi sedanjega časa. Čudežne veselice na dvoru kraljice se ne morejo primerjati onim, ki smo jih doslej videli tudi na največjih odrih. Da se je uprizoril rimski senat, so se morale prezidati dvorane in da se umislimo v Egipt, zato je bilo treba vso krasoto, ki jo vidimo v filmu. Tudi prav nemogočega se ni ustrašil režiser. Tako vidimo prizor, v katerem vržejo sužnjo svetim krokodilom. Najmočnejši prizor pa Je rimska armada v Egiptu. Pri tem prizoru je več kot 15.000 oseb. Vsestransko priznanje je želo predvajanje tega pesniškega umotvora.« — Ta film se predvaja v kino »Idealu« od 3. do
zno in jaz bi danes lahko klečal poleg svojega
očeta in molil k njemu samemu . Tako
mi je časih. Grozno mi je, če se spomnim, da sem ga pustil kar tako s svojimi suhimi razlagami razuma da se je tako odpeljal iz
Prage in da ga nisem potolažil. Šele sedaj, ko je že umrl, kadar premišljam, vidim, da tega ni bilo treba. Vidim, da sem posegel s svojim dejanjem na njegovo življenje, na koren njegovega življenja. Zanj je tičala v teh oblikah še vera, tičal še duh, živelo življenje — toda zame so bile te oblike prazne oblike —. Kaj pa bi bil moral storiti — kaj — kaj? Vrniti
se ? Ne, vrniti bi se ne mogel niti danes,
toda takrat bi bil moral poklekniti poleg njega in morda i s solzami močiti njegove roke, in morda bi bile te solze zmogle več, nego je doseglo suhoparno razlaganje morda bi se
bila med nama našla kaka vez i vkljub tej koliziji. Toda jaz tega nisem storil, oče se je odpeljal, začel hirati, bljuval kri in vsled tega pred dvema letoma, kakor veste, umrl. Moja načela so ga ubila.«
»Vaša načela?« je dahnil Ivan.
»Da, moja načela! Jaz — jaz sem ga ubil, Hruby,« je govoril Kačerovsky in roke so se mu tresle in ustnice so se mu tresle. »Ali mislite, da bi danes ne živel več? Še bi živeli Toda bolnega srca je odšel v večnost — umrl je naglo, kri se mu je ulila, niti k njegovim nogam nisem mogel poklekniti — nego šele ob krsti njegovi. In niti tu nisem pokleknil, stal sem. Toda kako mi je bilo, težko povem, morda si mislite.«
Kačerovsky je umolknil. »Vi ste torej tudi že mnogo pretrpeli,« je dejal Ivan šele za nekaj časa.
Kačerovsky se je bridko nasmehnil.
»Kaj pa vaša mati?«
Kačerovsky je zamahnil z roko. »Ta se je že navadila, pomirila se je. Tako se mi zdi,
8. januarja. — Jutri smešni večer s Krasno veseloigro »Radosti rezervnih vaj«. — Dalje nastopi tudi Maks Llnder in Moric Prince.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob II, dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna..................................K	21 60
polletna.....................................10	80
četrtletna....................................5	40
mesečna....................................,	180
Za Nemčijo:
celoletna..................................K	26 40
polletna....................................  1320
četrtletna...................................  660
mesečna........................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom U p ra v-ništvo * Zarje* v Ljubljani.
Štajersko.
— Hrastnik. Inventar v kons. društvu rudarjev se vrši 2. in 4. jan. v glavni prodajalni in 4. v filijalki. Člani so naprošeni, da si preskrbe potrebno blago prej. Dividendne znamke se sprejemajo od 5. do 15. prosinca.
— Vojiak se je ustrelil. V Volšpergu sc je ustrelil v pondeljek zvečer neki huzar s svojo puško v levos tran prsi. Krogla ni zadela srca. pač pa ranila pljuča ter na hrbtu zopet izstopila. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Koroško.
— Ogenj in samomor. Starec Janez Kocijan iz Leš št. 6 je rad zahajal v brezdelju na sprehod do samotne Cvenkljeve listnice. 24. decembra 1913 je polna listnica jela goreti. Tisti, ki so hiteli gasit, so srečali Kocijana ter so ga imeli soglasno za požigalca. Kocijan se je še isto noč obesil. Ko so mrliča pregleda-vali, so videli, da ima čevlje in hlače ožgane, noge pa opečene. Iz tega sklepajo, da se mu je zažgalo po nesreči, in je hotel ogenj s teptanjem uničiti.
Goriško.
— Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Nabrežini priredi 31. t. m. ob 7. zvečer v dvorani g. Franca Grudna v Nabrežini »Silvestrov večer« z lepim in bogatim sporedom. Vstopnina na veselico 60 vin., sedeži 40 vin, Svira domači orkester; vse drugo na vabilih. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
— Okrožnemu sodišču v Gorici so izročili 56letnega Ivana Svobodo, pristojnega v Koma-rovcc rrn CcSKcm, 'fcrr •Jc na Mirnu, dn }c pred
dvemi leti sunil neko mlado ženo v kanal pri Tržiču, kjer je utonila.
Umetnost in književnost.
— Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice«
se definitivno vršita v pondeljek dne 5. januarja in v torek dne 6. januarja, obakrat zvečer ob polu 8. v veliki dvorani hotela »Uninon«. Pri koncertih bo spored, izvzemši zborove točke, vsakokrat različen. Sodelovali bodo domači slovenski umetniki: ga. Irma Polakova, operna pevka iz Zagreba (sopran), g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (bas), g. Josip Rijavec, koncertni pevec z Dunaja (tenor), pevski zbor »Gl. Matice«* orkester pešpolka št. 27, gojenci »Gl. Matice« in člani »društvenega orkestra«. O sporedu prihodnjič. Vstopnice se že sedaj dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— VI. gostovanje hrvaške opere v Ljubljani se vrši v soboto, dne 3. januarja ter se poje
kakor bi samo še z glavo pokimavala nad življenjem — tako se mi zdi — to da i tu je nepotrebno premišljati! Iz slepe ulice ni izhoda.«
X.
Ginjen je pozneje odhajal Ivan od Kače-rovskega. Ginjen, toda tudi uzadovoljen, ker je odhajal s trdnim dogovorom o načrtu, ki mu ga je bil predložil. In tega načrta o usta-novljenju časopisa za ženske ni več opustil. Precej drugega dne je govoril z očetom. Razložil mu je natančno, kako in kaj misli.
»To stvar smatraj za jako važno! Premislil sem vse. Morda bi bil čakal še nekoliko, toda vidim, da ti je do tega, da bi se jaz lotil kake stvari, in s Kačerovskym sem se že dogovoril. Pri nas nimamo resnično dobrega ženskega lista in bi tak list torej imel gotovo nado na uspeh. Toda ne ostali bi le pri časopisu, temveč organizirali bi sploh kar najizdatneje delovanje za prerojenje češke žene. Izdajali bi knjige o ženah in za žene, z eno besedo bilo bi to spojenje idealnega delovanja s praktičnim. Našel bi skratka cilj življenja in hkrati, če torej hočeš, tako znano eksistenco.«
Stavitelju je bil načrt všeč in zagotovil mu je svojo gmotno podporo.
XI.
In nastale so priprave, kakršnih je zahtevala ustanovitev in izdanje časopisa. V časnike so se poslali cirkularji, oznanjujoči, da začne izhajati začetkom oktobra list za ženske, urejevan v modernem in naprednem duhu. Cirku-lar je opozarjal, da se bo list oziral na specialne potrebe in razmere češke žene, da bo pazil na vse, karkoli se bo zdelo pomenljivega za češke žene.
Potem je pa bilo treba iskati sotrudnikov in prispvekov za prve številke, pogajati se s tiskarno, odločevati o razpošiljatvah in poleg
velika Verdijeva opera »A i d a « in v nedeljo, dne 4. januarja, ko se poje popoldne Massene-tova opera » M a d o n i n žongler«, zvečer pa velika Bizetova opera »C a r m e n «. V »Aidi« pojo glavne vloge: gdč. Mira Koroščeva (Aida), ga. Anka Horvatova (Amneris), g. Ja-strzebski (Radamcs), g. T. Lesič (egiptovski krajj), g. J. Križaj (Ramphis) in g. Kondracki (etijopski kralj). V »Carinen« pojo glavne vloge: ga. Anka Horvatova (Carmen), ga. Irma Polakova (Micacla), g. Tadej Lowczynski (Jose), g. Josip Križaj (Escainillo). Vstopnice so dobe v Cešarkovi trafiki. 2e kupljene vstopnice sc ne sprejemajo nazaj. Na vsaki vstopnici je tiskan datum, ki se ne sme zamenjati!
Slovensko gledališče. Namesto novitete »Navihanci« so snoči ponovili burko »Slasti rodbinskega življenja«. Velikih zahtev ne sme človek prinašati s seboj, če iiočc ostati zadovoljen. Kdor bi iskal kaj resnično zabavnega v tem sestavku, bi našel malo slasti ob starih, pogretih in mestoma celo neokusnih dovtipih. Ce hoče človek priti na svoj račun, mora pač čisto brez misli gledati in poslušati to burko. Potem jo prenese, ker igrajo dobro. Ga. Juvanova se razvija. Ga. Bukšekova je dobra kakor po navadi. Gdčni AVintrovi se prilega mala vloga damice. G. Skrbinšek je živahen, g. Povhe zabava s suhoparnim humorjem, g. Šest je dostojanstven lakaj, g. Grom bi si moral pridobiti nekoliko več naravne gibčnosti.
Mesto Curih za brezposelne.
Mestni svet v Curihu, ki se vjema z našim magistratom, je predložil velikemu mestnemu svetu — pri nas občinskemu svetu — načrt mestnega zakona o zavarovanju brezposelnih delavcev. Načrt sloni na načelu prostovoljnega zavarovanja, poleg tega pa uveljavlja, tudi talcozvani gentski sistem, po katerem dobivajo »privatne zavarovalne blagajne delavcev za podpore brezposelnih«, torej strokovna društva, prispevke iz javnih sredstev.
Mesto uredi zavarovalnico, plača upravne stroške in pokrije eventualni blagajniški primanjkljaj. Pristop je prostovoljen in sicer pristopi lahko vsaka nesamostojno pridobivajoča oseba — torej delavec ali uslužbenec brez razlike spola, ki je dovršil sedemnajsto leto, pa ni prekoračil šestdesetega. V Curihu mora prebivati najmanje šest mesecev, uajma-nje tri mesece pa je moral tam delati. Razun-tega mora biti sploh sposoben za delo. Pristopiti pa ne more mestni zavarovalnici, če je že drugod zavarovan za slučaj nezaposlenosti.
Zavarovanci morajo plačevati blagajni mesečne prispevke, ki se ravnajo po mezdah. Prispevek znaša brez obzira na stroko in na družinske razmere, 60 santimov, če ne presega mezda 4 franke. 90 santimov, če je mezda med 4 in 6 franki, 1 frank 20 santimov, če presega mezda 6 frankov.
Pravico do podpore imajo člani, ki pripadajo blagajni vsaj tri mesece in izgube delo brez svoje krivde, pa se jim ne more nakazati
delo v obratih, v Uatorili ni stavke ali izOOrH-
Dnevna podpora znaša brez obzira na poklic:
a) Za samostojne zavarovance:	Dva franka, če mezda ne presega 4 franke; 2 franka 20 santimov, če je mezda med 4 in 6 franki; 2 franka 40 santimov, če presega mezda 6 iran-kov.
b) Za zavarovance, ki morajo skrbeti za svojce, ob enakih mezdah pq 2 franka 60 santimov, 2 franka 80 santimov in 3 franke.
Pravica do podpore se pričenja četrti dan brezposelnosti in traja za posameznega zavarovanca najdalje šestdeset dni tekom dvainpetdesetih zaporednih tednov.
Upravna komisija je sestavljena iz enajstih članov in šestih namestnikov. Predsednik je član magistrata, članov in namestnikov pa voli polovico magistrat, polovico pa zavarovanci.
Poleg tega pomaga mesto privatnim blagajnam za zavarovanje brezposelnih, torej v prvi vrsti strokovnim društvom. Glavne določbe načrta so v tem oziru sledeče:
teh zunanjih skrbi pobrigati se je za vestno in vabljivo opravo prve številke, zlasti za podroben in natančen utemeljen program, za pojasnitev stališča, katero bode list zavzemal.
»Kar se tiče mene,« je rekel Kačerovsky Ivanu, ko sta to reč obravnavala, »bi formuliral stvar nekako tako, da sta žena in mož rodbinska stvora,i n da nam, ki imamo torej namen povzdigovati izobrazbo češke ženske, ne prihaja nikakor na misel, odtujevati jih rodbinskemu življenju, hoteli iz njih stvarjati nekaka bitja, katera bi od mladih nog morala biti vzgajana samo za neko samostojno eksistenco in katera bi nad možem in zakonskim življenjem skomizgala z rokami. Nam mora biti več mari notranje izobrazbe žensk.«
Ivan se je pokorjaval Kačerovskemu. »Vi ste vse bolje premislili temeljni program nego jaz, torej napraviti po svoje! Sicer pa, saj jaz tudi najbolj naglašam notranjo izobrazbo ženske. Toda čim bolj mislim o emancipaciji, tem jasneje vidim, da bi človek moral biti v vsem, kakor pravimo, au Jait. In končno, samo da se strinjava v temeljnem vprašanju. Oba sva za popolno enakost moža in žene, in to zadošča. Kdor je za popolno enakost, si bo že znal svetovati, kako naj presoja v posameznostih stvar.«
»Tako lahko si tega nikar ne mislite!« je odgovoril Kačerovsky. »Midva se morava že sedaj v uvodu dotaknit i posameznosti, pokazati že sedaj na pot, ki pelje do enakosti moških in ženskih.«
»Potem bi pa to povedal nekako tako-le, Kačerovsky«, je zepet izpregovoril Ivan; »ženam bi se morala dati popolnoma enaka vzgoja kakor moškim. Veste, od mladega ne delati nobenega razločka med deklico in dečkom! Na podlagi enake vzgoje, enake priprave naj bi imela žena popolno svobodo, če se hoče poprijeti vsega tega, kar so si doslej prilaščali samo moški.«
Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. 8
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov flonta&ega izdelka* ■ ■■ Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. = ="~ = "
Kre* konkurence! .	Molfdna	postrežb«.	Nafuižfe	cene.
Privatne blagajne dobe za podporo svojih brezposelnih članov v Curihu mestni prispevek ki znaša BO odstotkov onega zneska, ki xa plačuje organizacija svojim brezposelnim članom, toda ne več kakor 1 frank 75 santimov na dan. Sicer se odmeri tako, da ne presega s podporo organizacije vred dve tretjini normalne dnevne mezde nezaposlenega delavca. Mestni prispevek sc mora izplačati članom kot doklada k podpori organizacij, ki zaradi tega ne smejo znižati svojih podpor. Organizacije se zavežejo da poskrbe svojim brezposelnim članom čiiri-prej mogoče delo. Člani organizacij, katere nimajo svojih posredovalnic za delo, se morajo oglasiti pri posredovalnici mestnega urada.
Mestni svet računa, da bo treba iz občinskih sredstev 40 do 45 tisoč frankov na leto, in sicer okrog 30.000 frankov za mestno zavarovalno blagajno, nekaj čez 10.000 frankov pa ža brezposelne člane privatnih (t j. strokovnih) organizacij.	______________________
Zadnfe vesti.
ADIO DLUGOSZ!
Dunaj, 28. Današnja uradna »Wiener Zei-tung« objavlja ročni pismi cesarja:
Ljubi grof Stiirgkh! Ugajajoč Vašemu predlogu dovoljujem milostno odpust svojega rninistra Ladislava pl. Dlugosza iz službe.
Ljubi pl. Dlugosz! Na Vašo prošnjo Vas uvažtijoč Vaše v zvesti vdanosti izvrševane službe milostno rešujem urada mojega ministra.
DLUGOSZEVO NASLEDSTVO.
Dunaj, 29. V merodajnih krogih še ni nič odločeno, kdo bo bodoči gališki minister. Ker je zaradi Dhtgoszeve afere in zadnjih konfliktov razmerje med Poljskim klubom in vlado nepojasnjeno, ni pričakovati, da bo Dlugoszev naslednik kmalu imenovan. Največ upanja ima sedanji predsednik Polzskega kola dr. Leo.
FINANČNO MINISTRSTVO.
Dunaj, 29. Ker je bil sekcijski načelnik baron Engl imenovan za vodjo finančnega ministrstva le za dobo Zaleskijevega dopusta, je njegova funkcija potekla s smrtjo grofa Zale-skega. Cesar je sedaj poveril vodstvo finančnega ministrstva še za nadalje baronu Englu. Novi finančni minister bo šele imenovan, kadar bo dosežen sporazum s Poljskm kolom.
PROTI BERZPOSELNOSTI.
Dunaj, 28. Danes ob 9. dopoldne je bil v
^Volk-chalUt.. ua i-oluviu velik shod r. dnevnim
redom »Gospodarska kriza in javna skrb za brezposelne«. Udeležba je bila taka velika, da ie bil tudi ves prostor okrog rotovža poln ljudstva in je bilo treba tudi na prostem govoriti. Olavna poročevalca sta bila poslanca Domes |n Hanusch. Po končanem shodu je bila velika demonstracija.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inoinost, 29. Tirolski deželni zbor je sklican na 7. januarja in bo zboroval najbrže tri tedne. To bo njegovo zadnje zasedanje. Italijanski liberalci napovedujejo obstrukcijo.
NIC VEC ZAGRAB.
Zagreb, 28. Včeraj so na tukajšnjem drž. kolodvoru sneli dvojezične madjarsko-hrvaške napise in namestili samo hrvaške. Ime postaje se sedaj glasi samo ^Zagreb«, madjarski Zagreb je izginil.
Pašič ne dem sionira.
Belgrad, 28. Na merodajnem mestu izjavljajo, da vlada doslej ni vložila svoje de-ltlisije in da tudi nima povoda za to, ker ima v skupščini absolutno večino. Vlada počaka najprej na jutršnjo sejo skupščine.
Vojni minister.
Belgrad, 28. V političnih krogih pravijo, da je pred zadnjo sejo skupščine demisioniral vojni minister general Božanovič, ker je prišel v rasprotje s svojimi ministrskimi tovariši, ki go zahtevali znatno skrčenje vojnega proračuna. Ta delna kriza je dala opoziciji povod za skupen napad na vlado.
Pasičevo stališče.
Belgrad, 28. Vladna »Samonprava* piše, da je opozicija s svojim zadnjim nastopom v skup-Stini izvršila napad na državo. Opozicija, da je sledila notranje političnim nagibom, pa je prezrla, da bi smela stremiti po padcu vlade in po razpustu parlamenta šele tedaj, kadar bodo rejena še odprta zunanja vprašanja. Razlogi, ki jih navaja opozicija, n'so stvarni in ne drže. Vprašanje režima v novih krajih in vprašanje proračunskega provizorija more biti predmet temeljite diskusije, nikakor pa ne predmet obstrukcije. Tudi je neopravičeno očitanje, da je
vlada preprečila dogotovitev rednega proračuna To so zakrivile abnormalne razmere vsled dogodkov zadnjega leta.
Kralj ne sprejme demisife.
Belgrad, 28. Ministrski predsednik Pašič je včeraj poročal kralju Petru o zadnji seji skupščine, in mu je ponudil svojo demisijo, katere pa kralj ni sprejel, temveč je zagotavljal Pa-šiču, da uživa njegovo popolno zaupanje.
Vlada se posvetuje.
Belgrad, 28. Vladna radikalna stranka je imela včeraj popoldne konferenco, na kateri je podal ministrski predsednik Pašič obširno poročilo. Nato se je razvila živahna debata o stališču, ki naj ga stranka zavzame napram obstrukciji opozicije. Danes ima vladna stranka zopet konferenco, na kateri se pričakujejo važni sklepi.
SRBIJA IN BOLGARSKA.
Diplomatičue zveze obnovljene.
Sofija, 28. Bolgarska vlada je podala‘srbskemu poslaniku v Sofiji Colakantiču, srbska vlada pa bolgarskemu poslaniku v Bel-gradu Ča praši kovu uradno priznanje. S tem so diplomatični stiki med Bolgarsko in Srbijo obnovljeni.
PROTI KRALJU FERDINANDU.
Pariz, 29. »Temps« poroča iz Sofije: Zadnji četrtek je prišlo vsled nekega socialističnega shoda do hudega spopada med socialisti in njih političnimi nasprotniki. Boj je bil zelo hud. Mnogo oseb je bilo ranjenih, med njimi nekatere smrtno nevarno. Demonstracije so se razširile. Slišati je bilo klice: »Dol s kraljem! Živela republika!« in druge protidinastične klice. Med tem so zakotni elementi izrabili priliko in oplenili nekatere trgovine. Ker ni mogla policija nič opraviti zoper množico, so hoteli poklicati vojaštvo, da bi napravilo mir in red. Vojaki pa so odrekli pokorščino in izjavili, da ne marširajo proti socialistom.
GENADIJEV DEMISIONIRA.
Sofija, 28. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Ko je bil sklenjen mir s Turčijo, je minister za zunanje zadeve Genadijev ponudil ministrskemu predsedniku svojo demisijo. Po končanih volitvah je to ponovil. Na včerajšnji avdijenci pri kralju Ferdinandu je Genadijev izjavil, da vztraja na svoji demislji. Vprašanje bo te dni rešeno.
Deuiisija bo sprejeta.
Sofija, 28. Demisija zunanjega ministra Ge-nadijeva bo nedvomno sprejeta, ker upa Radoslavov le na ta način, da dobi vlada v sobranju zadostno podporo.
SOBRANJE JE SKLICANO.
Sofija, 29. Sobranje je sklicano in ima v četrtek otvoritveno sejo.
Kmečka zveza.
Sofija, 29. Kmečka zveza, katero je upal Radoslavov pridobiti, da bi v sobranju podpirala vlado, zavzema vse ostrejše stališče. Tudi proti kralju Ferdinandu nastopa vse ostreje in žuga z demonstracijami v sobranju, če bi kralj ne nastopil povsem skromno in sedel, kadar čita prestolni govor.
ALBANSKI KNEZ.
Wied ne bo kralj.
Rim, 29. V tukajšnjih merodajnih krogih izjavljajo, da nimajo vesti, da dobi novi albanski vladar naslov kralja, nobene podlage. Na londonski konferenci je bilo vedno le govora o albanskem knezu. Pretveza, da je Crna Gora manjša od Albanije, pa vendar kraljevina, je brez pomena, ker je Črna gora stara samostojna država, Albanija se pa šele ustvarja.
RUMUNSKI KONSERVATIVCI.
Proti volilni reformi.
Bukarešt, 28. Včeraj je izvrševalni odbor konservativne stranke definitivno določil strankin program. Konservativna stranka priznava, da je trdba kmetom dti zemlje, ali medtem ko so liberalci, posnemaje socialiste, sprejeli v program razlastitev veleposestva, predlagajo konservativci, naj se razdele razpoložljive posesti države in dobrodelnih zavodov. Pač pa so nekateri veleposestniki prostovoljno pripravljeni oddati nekaj zemlje (pač najslabše, ki ni za obdelovanje). Volilno reformo označuje konservativna stranka za času neprimerno.
SJVIRT KARDINALA RAMPOLLE.
Rim, 29. »Messaggero« trdi. da hočejo dati sodnijske oblasti izkopati truplo kardinala Rampolle, da se dožene vzrok smrti, češ da je vse premalo pojasnjen. Izdan je ukaz, naj se aretira kardinalov komorni sluga. Dolže ga različnih falsifikacij in goljufij. Vojvodinja Cainpo-bello, soproga kardinalskega nečaka, vztraja na tem, da je najdeni testament ponarejen in hoče tožiti.
KREOLI NISO ZA FRANCIJO.
Pariz, 29. Po nekaterih mestih južne Francije imajo v garnizijah kreolske čete, da bi se vojaki tam navžili evropske kulture in jo potem doma razširjali. Vojaške zdravniške oblasti so sedaj po daljši izkušnji podale poročilo, da se Kreoli ne morejo privaditi francoskemu podnebju, ki škoduje njihovemu -zdravju. Zato je vojni minister ukazal, naj se pošljejo vse kreolske čete zopet domov.
MEHIKO.
Huertovo gospodarstvo.
Frankobrod, 29. »Frankf. Ztg.« poroča iz Mehike, da je predsednik Huerta izdal dekret, ki pravi, da je s soglasjem parmanentne parlamentarne komisije pooblaščen, da proda vse državne posesti, ki niso namenjene za kakšno posebno porabo- in sicer ne da bi se oziral na običajna predpisana prodajna pravila.. Vojni odbor vstašev svari vsakogar pred nakupom teh posesti, ker se te prodaje pozneje ne bodo priznale.
Odgovorni urednik Ctbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
T;,' n 'ifiteljska tiskarna« v Uubllanl.
Izjava.
Podpisani preklicujem vse o Mariji Peterlin dne 7. decembra t. 1. izrečene žalitve kot neresnične in jih obžalujem.
Z a g o r j e, 24. decembra 1913.
Franc Jelinkar.
Dobi se fino kranjsko
zelje
po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani
40 letni uspeh,
Želodčna = = tinktura
learnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
Sf iE, 0. PiCCOli, Ljubila**-
Preklic.
Albanska deputacija.
Berlin, 29. Po raznih časopisih je bila razširjena vest, da je prišla k princu Wiedu albanska deputacija, ki mu je oficielno v imenu albanskega naroda ponudila krono Albanije in da je princ sprejel to deputacijo. Te vesti so neresnične. Princ Wied še ni mogel sprejeti nobene albanske deputacije, ker ta sploh še ni zapustila Albanije in niti še ni sestavljena. Šele zadnje dni so bili po raznih krajih Albanije izvoljeni člani za tako deputacijo, ki pride začetkom januarja v Potsdam, da ronudi princu Wiedu albansko krono povsem formalno.
TURŠKE REFORME.
Carigrad, 28. Včeraj je bil razglašen sultanov irade, ki imenuje prejšnjega svetovalca ju-stičnega ministrstva grofa Ostroroga. francoskega odvetnika iz poljske rodbine, za prvega pravnega svetovalca Visoke Porte.
Podpisani preklicujem in obžalujem vse izrečene žaljive besede, ki sem jih govoril o gospodični Pavli Dolinšek, kot neresnične in ne-istinite.
Kresnice, dne 27. decembra 1913.
Anton Cesar.
Izjava.
Podpisani preklicujem vse o Alojziju Woz-Iu dne 7. decembra 1.1. izročene žalitve kot neresnične in jih obžalujem.
Zagorje, 24. decembra 1913.
Franc Jelinkar.
posebnost
Y>
Zdravnik
= želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsuni-nega društva za LjubLano In okolico.
Odlikovan v Pariza t zlate kolajno in e»st. kriiecttt.
Naznanilo.
Radi obilega poslovanja prve dni po novem letu ne bodo se
sr od 2.-10. iannvarfa 1914
odpirali domači hranilniki in iz njih sešteval denar, vendar se bodo izplačevale uloge na knjižice, ki so v zvezi z domačimi hranilniki.
Ravnatelfstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
m
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Varstvena znamka
Breg 20
na debelo
v Cojzovi hiši.
Delavske zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Cenjeni zadružniki!
S 1* Januar j «111 1914 bomo začeli prodajati v vseh naših skladiščih v Trstu po
26 vinarjev liter
pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge.
Tako bomo nudili našim članom ne le cenej ke mleko, marveč tudi Jamstvo, da bo mleko, to važno redilo tudi
sveže, pristno, nepokvarjeno in zdravo.
To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farri najnovejše stroje za ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi in seno članov, ki nam oskrbujejo mleko, je pazno in trajno nadzorovano po ravnatelju naše mlekarne.
V»Hli dan se bo iziršiln kemična analiza mleka.
S tem podjetjem so naredile Deiavgke zadi uge zopet velik korak k
popolnemu zadružništvu.
ki ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno medsebojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tudi pokvarijo pridelke.
liašl člani v Farri bodo oskrbovali mleko našim članom v Trstu. To bo pač praktičen zgled, Id jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti velika zadružna družina, v kateri bo delal eden za drugega brez izkoriščevalcev.
Pogoj, da bo tudi to naše novo in važno podjetje uspevalo, obstoji v 'Cdnem konsuniu mleka.
Člani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kupo«ati m eko vsak dan v sipjnn zadružnem sMadišui. Tako bodo znatno omejili izgube.
Zavezujemo se preskrbovati mleko le onim članom, ki bodo v svojem skladišču podpisali izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo nakupili dnevno potrebno množino mleka. Žrtev bo pač majhna napram velikanskim koristim, ki jih nudijo Delavske zadruge svojim članom pri ceni, kakovosti mleka in pri razdelitvi čistega dobička.
Ako računamo navadne dividende in participacijo k podporam, bodo plačali člani
dobro in zajamčeno mleko
po 252|10 vinarjev liter
Kdor želi nuditi svojim otrokom zdravo In redilno mleko;
Kdor hoče biti gotov, da mleko ne prlha|a od tuberkulozne ali drugače nevarno bolne živine;
Kdor nam želi pomagati pri velikem začetem delu, naj gre v svoje skladišče in nqj tam podpiše obvezno izjavo glede nakupa mleka
začenši s 1. januarjem 1914.
Cenjeni zadružniki!	1
Fnprave tega novega podjetja je vodstvo dve leti proučevalo. V pretečenem juliju je bil med nami osem dni ravnatelj mlekarne v Ba-zileji (Švica), ki je največja zadružna mlekarna na svetu in nas je poučil in nam dal dobre nasvete.
Sedaj je ležeče na Vas, zadružniki, da zagotovite uspeh naši incijativi.
V Trstu, meseca novembra 1913.
Vodstvo.
Sodrugi, naročajte se naš dnevnik „Zarjo“.
I
Moderne srajce, bele in larve s e
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na-prsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Okrajna bolniška blagajna
v Zagorju ob Savi.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Ernest Jaklln, na Toplici pri Zagorju.	od 9 do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat.
Dr. Ivan Prcmrov, Gradec pri Utiji.	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz Predilnice.
Dr. Karol Wlslnger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji.	od 8. do 9. ure	Za člane iz Predilnice v Gradcu pri Litiji.
Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri Zatični.	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora.
Člani iz občin Zagorje, Kotedre2, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniKu izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastaneio, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav uka izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico ie
treba nakaznice. S pritožbami te je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
m
Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno čtivo.
m
neRjBOH,
•K"
1
V/-*
Koder Slovenci prebivajo, pov sod Je razširjen
»Slov. llustrovani Tednik*
Vsakdo ga rad Čita.
Naročite si ga in pridobivajta mu novih naročnikovi
es:
»
m
t
Mnogo užitka, zabave in pouka vam nudi Slov. Dustr. Tednik.