Univerza
Ljubijana
Poštnino nlo^onn v gofnvini.
KK ALJ EVIN A
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
16. k
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. februarja 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
141. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev: gradbene, strojne, elektrostrojne, ladijske stroke in arhitektov.
112. Telefonski promet z inozemstvom.
113. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini 1’olšnik.
111. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Sv. Križ.
145. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Šmartno.
146. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Trata.
147. lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. ■
14S. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
141.
Na osnovi §§ 14. in 260. zakona o uradnikih z dne
31.	marca 1931. predpisujem
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjeriev: gradbene, strojne, elektrostrojne, ladijske stroke in arhitektov.'
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Državni strokovni izpit opravljajo diplomiranj inža-njerji in arhitekti, uradniški pripravniki, da pridobe pravico, biti postavljeni za državne uradnike.
S tein izpitom se oceni sposobnost kandidatova za izvrševanje inženjerske prakse v državni službi in ima izpit potemtakem praktični značaj; pri njem mora pokazati kandidat izobrazbo za uporabo teoretskega znanja in izkustvo pridobljeno po dveletnem delu v državni službi, kakor tudi potrebno poznavanje zakonskih predpisov v administraciji.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, imajo uradniški pripravniki, ki so dovršili pri nas ali v inozemstvu tehniško fakulteto ali drugo visoko tehniško šolo z veljavo tehniške fakultete in dobili diplomo inženjerja ali arhitekta.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije , z dne
25.	julija 1933., št. 166/XLVI/487.
Ta pravica se pridobi po dovršenem drugem letu pripravljalne službe.
Uradniškemu pripravniku, ki premeni med pripravljalno službo stroko, preden opravi strokovni izpit, se sme všteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki; toda pripravljalna služba v tej stroki mora trajati najmanj eno leto; vendar se s tem letom ne sine prestopiti skrajni rok petih let za pripravljalno službo.
Če prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko, ko je v prejšnji stroki državni strokovni izpit že opravil, sme biti oproščen opravljanja strokovnega izpita v novi stroki iz tistih predmetov, iz katerih je opravil izpit v predhodni stroki.
Če uradniški pripravnik prekine pripravljalno službo iz drugega razloga, razen zbog bolezni ali zaradi odslužitve obveznega roka v stalnem kadru, se mu všteje prejšnja pripravljalna služba samo v isti stroki.
Uradniškemu pripravniku, ki je opravil izpit za pooblaščenega inženjerja ali arhitekta, se prizna ta izpit kot opravljeni državni strokovni izpit.
Kandidat mora imeti na dan, ko prejme temo za domačo nalogo po členu 12. pravilnika, dovršeni dve leti pripravljalne službe.
Čas, prebit v državni službi med šolanjem, kakor tudi čas, prebit na služenju kadrovskega roka v vojski, se ne upošteva.
Stroke, ki jih obseza državni strokovni izpit.
Člen 3.
Državni strokovni izpit za inžonjerje in arhitekte obseza:	\
L izpit za gradbene inženjerje;
2. izpit za strojne inženjerje;
3. izpit za elektrostrojne inženjerje;
<■ 4. izpit-za ladijske inženjerje;
5.	izpit za arhitekte.
10. KOS.
Kandidat sme opravljati izpit za tisto stroko, za katero je pridobil teoretsko izobrazbo in prejel diplomo za inženjerja ali arhitekta.
Stroko sestavljajo zvanja, ki so določena na osnovi iste izobrazbe za opravljanje istih ali bistveno istih poslov neglede na resort.
V istih strokah je državni strokovni izpit isti.
Vrste izpita.
Člen 4.
Kandidati za opravljanje državnega strokovnega izpita opravljajo pismeni in ustni izpit.
Pismeni izpit je sestavljen iz domače obdelave naloge, eventualno tudi iz dela ob kontroli po členu 18. pravilnika.
Gradbeni inženjerji lr n ko dobe nalogo po izberi iz cest, mostov, železnic ali hidrotehnike.
Strojni, elektrostrojni in ladijski inženjerji lahko dobe nalogo po izberi iz predmetov svoje stroke.
Arhitekti lahko dobe nalogo iz javnih ali privatnih gradb.
Obdelava dane naloge mora obsezati izdelavo načrtov, detajlov in skic; statičnega računa; tehniškega poročila, izmer, analize cen in proračuna; občnih in tehniških pogojev za izvrševanje del glede na tehniške in zakoriske predpise.
Ustni izpit je sestavljen iz obrambe domače naloge, vprašanj iz strokovnih predmetov, tehniške in občne administracije po programu, določenem v členu 5. pravilnika.
Vprašanja morajo biti tako zastavljena, da pokaže kandidat poleg praktične tudi teoretsko izobrazbo za avojo stroko.
Program izpita.
Člen 5.
1.	Za gradbene inžeujerje.
A.	Strokovni del.
1. Ceste in mestne ulice: trasiranje, komercialno in tehnično; variante in primerjanje tras; razpored in prenos izkopine; spodnji in zgornji ustroj; predori; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
2. Mostovi: leseni, kameni, železni, betonski in iz armiranega betona, cestni in železniški; strešne konstrukcije; fundiranje inženjerskih gradb; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
3. Železnice: komercialno in tehnično trasiranje; variante in primerjanje tras; razpored in prenos izkopine; spodnji in zgornji ustroj; postajne naprave, postajne potniške in postranske zgradbe, skladišča, vodne postaje, kurilnice in delavnice; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
4. Hidrotehnika: uravnava rek, rečic in potokov; kanaliziranje rek in izdelava plovnih kanalov; oskrba z vodo in kanalizacija; gradnja rečnih in morskih pristanišč in ladjenic (dokov) za gradnjo in popravilo ladij; nabrežij, pristanskih nasipov (molov) ter luških in sve-tilniških gradbenih objektov; okoriščanje vodnih sil; Jezovi in dolinske zagrade; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
B.	Tehnična in občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
4. Zakon o banski upravi.
5. Zakon o notranji upravi.
6. Zakon o občnem upravnem postopku.
7. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih.
8. Zakon o glavni kontroli.
9. Zakon o uradnikih.
10. Zakon o državnem prometnem osebju.
11. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
12. Zakon o obrtih.
13. Zakon o zavarovanju delavcev.
14. Zakon o taksah.
15. Zakon o razlaščanju.
16. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju.
17. Zakon o zidanju javnih zgradb.
18. Gradbeni zakon.
19. Zakon o državnih cestah.
20. Zakon o samoupravnih cestah.
21. Zakon o železnicah javnega prometa.
22. Zakon o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet.
23. Zakon o vodah in njihovi uporabi.
24. Zakon o ukoriščanju vodnih sil.
25. Zakon o ustanavljanju vodnih zadrug.
26. Uredba p vzdrževanju državnih cest,-mostov in propustov (»Službene novine« št. 128/1929.).
27. Uredba o zaščiti javnih cest in prometa na njih (»Službene novine« št. 139/1929.).
28. Uredba o službsnih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in o službenih razmerjih državnih cestarjev (»Službene novine« št. 128/1929.).
29. Uredba, s katero se določajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona (»Službene novine« št. 40/1932.).
30. Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji (»Službene novine« št. 64/1931.).
31< Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov (»Službene novine« št. 78/1931.).
32. Pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov (»Službene novine« št. 152/1932.).
33. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika (»Službene novine« št. 170/1932.).
34. Pravila za trasiranje in sestavo projektov za državne ceste in železnice.
Razen tega morajo poznati kandidati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja kakor tudi vseh drugih spisov in knjig pri tehnični administraciji; sestavljanje zapisnika o licitaciji, zapisnika o kolavdiranju in superkolavdiranju, računa za manj opravljena dela (račun manjka), računa za več opravljena dela (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
2. Za strojne inženjerje:
A. Strokovni del.
1. Pogonski stroji: hidravlični motorji, parni stroji in parne turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli; teorija, konstrukcija in naprave.
2. Delovni stroji: gradbeni stroji, orodni stroji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles (dvi-Sala, črpalke, puhala, ventilatorji, kompresorji, trebil-nice [bagri] itd.); teorija, konstrukcija in uporaba.
3. Prometno strojništvo:	lokomotive,	zalogovniki,
Potniški in tovorni vozovi; teorija in konstrukcija. Zelez-niško-strojne naprave: delavnice, kurilnice, vodne postaje; organizacija.
4. Aerotehnika: teorija dinamičnega letenja, aero-planskih motorjev in vijakov, konstrukcija aeroplanov, tovarne za izdelavo in popravilo aeroplanov in aero-planskih motorjev; organizacija.
5. Sistemi parnega, vodnega in zračnega ogrevanja in prezračevanja; parne kuhinje, parne pralnice in pe-karnice.
6. Tvorniške naprave, tehnična in delovna organizacija; poznavanje materiala za strojne konstrukcije in strojev za preizkušanje.
7. Elektrotehnika: osnovni pojmi o električnih strojih, uporaba vseh vrst hidravličnih, parnih in eksplozijskih strojev pri električnih centralah; električni stroji v tvorniških napravah.
3. Za elektroinženjerje:
A.	Strokovni del.
1. Električni stroji: dinamski stroji in elektromotorji istosmernega in izmeničnega toka; transformatorji, aparati, instrumenti in akumulatorji; vrste in karakteristike električnih central in določanje njih zmogljivosti; prenos električne energije na daljavo; mestna omrežja, električna kanalizacija in trakcija.
2. Konstrukcija: električnih strojev in aparatur; Poznavanje in preizkušanje materiala za elektrostrojne konstrukcije.
3. Naprave slabega toka: gradnja in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog; brzojavni aparati in stroji; mnogokratna telegrafija; radijska telegrafija: telefonske centrale in aparati vseh vrst; fantomiziranje Prog; enokanalske in večkanalske visokofrekvenčne ureditve; kabelska telefonija na velike daljave; radijska telefonija.
4. Uporaba slabega toka pri signaliziranju.
5. Pogonski stroji in delovni stroji, hidravlični motorji, parni stroji in turbine, stroji z notranjim zgorevanjem; parni kotli, sistemi in uporaba; orodni stroji; stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles, siste-nii in uporaba.
6. Tvorniške naprave: donosnost; organizacija in uprava, poznavanje materiala za elektrostrojne konstrukcije.
4. Za ladijske inženjerje:
A.	Strokovni del.
1. čista in uporabljena ladijska teorija, ladijsko korito in njegovi deli; oprema in notranja ureditev ladij.
2. Ladijski stroji in kotli, teorija konstrukcij; ostali Pogonski stroji.
3. Ladjedelnice: naprava in organizacija, kalkulacija cen za popravila, cenitev donosnosti; poznavanje materiala za gradnjo ladij in strojev.
4. Delovni stroji: gradbeni stroji, orodni stroji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles, sistemi in uporaba.
5. Elektrotehnika: osnovni pojmi o elektrotehničnih strojih; uporaba električnih strojev na ladjah in ladjedelnicah.
\
Za strojne, elektroinženjerje in ladijske inženjerje.
B.	Tehnična in občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
4. Zakon o banski upravi.
5. Zakon o notranji upravi.
6. Zakon o občnem upravnem postopku.
7. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih.
8. Zakon o glavni kontroli.
9. Zakon o uradnikih.
10. Zakon o državnem prometnem osebju.
11. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
12. Zakon o ustroju vojske in mornarice.
13. Zakon o administraciji vojske in mornarice.
14. Zakon o obrtih.
15. Zakon o zavarovanju delavcev.
16 Zakon o taksah.
17. Zakon o razlaščanju.
18. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju.
19. Zakon o zidanju javnih zgradb.
20. Gradbeni zakon.
21. Zakon o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet.
22. Zakon o pošti, telegrafu in telefonu.
23. Zakon o vodah in njih uporabi.
24. Zakon o ukoriščanju vodnih sil.
25. Uredba o vojaških gradnjah.
26. Pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električnega toka (»Službene novine« št. 69/1932.).
27. Pravilnik o postavljanju in pregledu parnih kotlov.
28. Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji (»Službene novine« št. 64/1931.).
29. Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov (»Službene novine« št. 78/1931.).
30. Predpisi o trebilniški (bagrski) službi in o merjenju ladij.
31. Predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov (»Službene novine« št. 97/1932.).
32. Organizacija pomorske in rečne uprave.
33. Predpisi o morski obali in morskem dnu.
34. Poglavitna pomorska in rečna terminologija.
Razen tega morajo kandidati poznati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja in vseh drugih spisov in knjig pri tehnični administraciji; sestavljanje zapisnika o licitaciji, zapisnika o kolavdiranju in superkolavdiranju, računa za manj opravljena dela (račun manjka), računa za več opravljena dela (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
5.	Za arhitekte:
A.	Strokovni del.
1. Javne in zasebne zgradbe, položaj in razpored; zunanja in notranja arhitektura.
2. Arhitektonske konstrukcije: iz lesa, kamena, železa, betona in armiranega betona in uporaba.
3. Statični račun teh konstrukcij; fundiranje na suhem in v vodi.
4. Ureditev mest in naselij, njihova asanacija in dela, ki so s tem v zvezi.
5. Gradbeni material: poznavanje gradbenega ma-teriala, norm za material, norm za konstrukcije, gradbenih strojev.
6. Gradbena higiena.
B.	Tehnična in občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
4. Zakon o banski upravi.
3.	Zakon o notranji upravi.
6. Zakon o občnem upravnem postopku.
7. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih.
8. Zakon o glavni kontroli.
9. Zakon o uradnikih.
10. Zakon o državnem prometnem osebju.
11. Zakon o ustroju ministrstva za gradite in njegove zunanje službe.
12. Zakon o ustroju vojske in mornarice.
13. Zakon o administraciji vojske in mornarice
14. Zakon o obrtih.
15. Zakon o zavarovanju delavcev.
16. Zakon o taksah.
17. Zakon o razlaščanju.
18. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju.
19. Zakon o zidanju javnih zgradb.
20. Zakon o narodnih šolah (III. poglavje).
21. Gradbeni zakon.
22. Uredba o vojaških gradnjah.
23. Uredba, s katero se določajo mesta in trgi. na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona ( Službene novinec št. 40/1932.).
24. Pravilnik o izdelavi regulacijskih načrtov ( Službene novine« št. 152/1932.).
25. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvedbi regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika ( Službene novinec št. 179/1932.).
26. Pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih (.Službene novine št. 19/1922.).
27. Pravilnik o izvrševanju gradbenih del v režiji (»Službene novinec št. 64/1931.).
28. Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov ( Službene novine št 78/1931.).
29. Predpisi za stabilnost zidanja visokih dimnikov (»Službene novine:- št. 97/1032.).
Razen tega morajo kandidati poznati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika inventarja in vseh drugih spisov in knjig pri tehnični administraciji; sestavljanje zapisnika o licitaciji; zapisnika o kolavdiranju In superkolavdiranju. računa za mani opravljena dela (račun manjka), računa za več opravliena rlpla (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
Izpitna komisija.
Člen 6.
Državni strokovni izpit se opravlja pri ministrstvu za gradbe pred komisijo, ki jo postavi ob začetku vsakega leta minister za gradbe za vsako stroko sporazumno s prizadetimi resortnimi ministri, pri čemer odredi obenem njenega predsednika in tajnika, ki mora biti izmed članov izpitne komisije.
Predsednikov namestnik je po položaju in činu najstarejši član komisije.
Komisija ima svoje seje v ministrstvu za gradbe.
Seje so plenarne, ki se jih udeležujejo vsi člani izpitne komisije, ali pa poedinične za stroke, obsežene v členu 3. tega pravilnika, ki se jih udeležujejo predsednik in člani, določeni za to stroko, kakor tudi dva izmed članov, določenih za tehnično in občno administracijo.
Pri poediničnih sejah se jemljejo v razpravo samo predmeti, ki se nanašajo na poedine stroke.
Komisija sklepa z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
Dolžnosti predsednika izpitne komisije.
Člen 7.
1. Sklicuje sfeje komisije in jim predseduje.
2. Razporeja opravljanje izpitov.
3. Razporeja člane komisije:
a) za sestavo tem za domače naloge;
b) za izpraševanje kandidatov poedinih gran kakšne stroke;
c) določene za občno in tehnično administracijo;
č) ob uporabi člena 18. pravilnika.
4. Predseduje opravljanju ustnih Izpitov po kandidatih vseh strok.
5. Podpisuje upravne spise, odločbe in priobčila izpitne komisije kandidatom.
Dolžnosti članov izpitne komisije.
Člen 8.
1. Prisostvujejo plenarnim in poediničuim sejam izpitne komisije.
2. Oddajajo svoja mnenja o predmetih, ki jili predloži predsednik komisije v rešitev.
3. Sestavljajo po predsednikovem razporedu in v dol očeh e m roku teme za domače naloge kandidatov.
4. Pregledujejo in ocenjajo domače naloge kandidatov in podajajo o njih izpitni komisiji svoje poročilo.
5. Prisostvujejo po predsednikovem razporedu določen čas izpitu, če se uporablja člen 18. pravilnika.
6. Izprašujejo in ocenjajo kandidate.
!
Dolžnosti tajnika izpitne komisije.
Člen 9.
1. Opravlja administracijo in podpisuje spise in priobčila kandidatom, za katera ga pooblasti predsednik.
2. Sprejema do roka, določenega v členu 10. pravilnika, prijave kandidatov za opravljanje izpita, in skrbi, da se opravijo kandidatom v roku priobčitve, označene v členih 11. in 16. pravilnika.
3. Vroča kandidatom v roku. določenem v členu 12. pravilnika, temo za domačo nalogo.
4. Sprejema v roku, določenem v členu 14. pravilnika, naloge kandidatov in jih izroča članom izpitne komisije v pregled in oceno.
5. Pripravlja poročila po členu ‘24. pravilnika.
6. Vodi knjigo kandidatov za opravljanje izpitov.
7. Vodi zapisnik o sejah izpitne komisije in zapisnik ° opravljanju izpita po členu ‘23. pravilnika.
Za opravljanje administrativnih poslov ima tajnik v Pomoč uradnika, ki ga odredi na predlog predsednika izpitne komisije minister za gradbe.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 10.
Kandidati predlože prijavo za opravljanje izpita ministrstvu za gradbe pismeno najdalj do dne 1. oktobra vsakega leta.
K prijavi mora priložiti vsak kandidat:
1. diplomo o opravljenem izpitu po členu 2. pravilnika;
2. potrdilo pristojnega oblastva o dovršeni dveletni pripravljalni službi po členu 2. pravilnika;
3. svojeročno napisan kratek popis življenja in dela.
Diploma, odnosno diploma inozemske fakultete s potrdilom o nostrifikaciji se mora predložiti v overovljenem prepisu.
Priložene listine se obdrže za arhiv ministrstva za gradbe.
Prijave za izpit, ki niso opremljene z navedenimi listinami, kakor tudi prijave, prejete po določenem roku, se ne vzamejo v delo.
Odločba o sprejemu kandidata.
Cleu 11.
Prijave za opravljanje izpita pošlje ministrstvo za gradbe izpitni komisiji. Komisija pregleda prijave in dovoli kandidatu, ki izpolnjuje pogoje členov 2. in 10. pravilnika, opravljanje izpita.
Odločba izpitne komisije se priobči kandidatu pismeno najdalj do dne 1. novembra.
Prejem teme za domačo nalogo.
Clen 12.
Kandidatu, ki mu izpitna komisija dovoli opravljanje 'zpita, se vroči teina za domačo nalogo v izvirniku in zapečatenem zavitku najdalj do dne 15. novembra.
Koncept teme se hrani v arhivu izpitne komisije.
Prejem teme mora kandidat na spremnem spisu Potrditi.
Obdelava teme in jamstvo.
Clen 13.
Kandidat mora temo samostalno obdelati in potrditi domačo nalogo z izjavo: Jamčim s svojo častjo, da sem to delo samostalno izdelal; in mora izjavo podpisati.
Predložitev domače* naloge.
Člen 14.
Domačo nalogo z izvirno temo izroči kandidat izpitni komisiji ali jo pošlje po pošti preko ministrstva za grad-e za izpitno komisijo najdalj do dne 15. decembra. Po
tem roku se naloge ne sprejemajo; naloge, prejete po pošti, pa se ne jemljejo v delo.
Datum oddaje naloge na pošto, odnosno datum poštnega žiga se smatra za dan prejema naloge v ministrstvu za gradbe.
Pregled domače naloge.
Člen 15.
Prejete naloge kandidatov izroči tajnik članom izpitne komisije v pregled in oceno.
Člani komisije, katerim se pošljejo naloge, so dolžni, naloge pregledati, oceniti in podati o njih svoje poročilo izpitni komisiji z mnenjem, ali se kandidat po oceni d-omače naloge lahko pripusti k opravljanju ustnega izpita ali ne.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Člen 16.
Na osnovi poročila in mnenja člana komisije, ki je pregledal in ocenil kandidatovo domačo nalogo, izda izpitna komisija odločbo o tem, ali se kandidat k ustnemu izpitu pripusti ali pa zavrne.
Odločba komisije se priobči pismeno vsem kandidatom najdalj do dne 15. januarja.
Kandidatu, ki se pripusti k opravljanju ustnega izpita, se sporoči hkratu z razporedom določeni dan izpita.
Kandidat mora to priobčitev pismeno na spisu potrditi.
Čas, ko se opravlja ustni izpit.
Člen 17.
Ustni izpiti se opravljajo v mesecu februarju vsakega leta po programu, določenem v členih 4. in 5. pravilnika, pred komisijo, ki jo »sestavljajo poleg predsednika trije člani za strokovni del in dva člana za občno in tehnično administracijo.
Naloga poti nadzorstvom.
Člen 18.
Če spozna to za potrebno, da lahko izpitna komisija kandidatu novo temo za pismeno nalogo pod nadzorstvom.
To nalogo izdeluje lahko kandidat največ tri dni pod * nadzorstvom članov izpitne komisije, ki jih odredi predsednik.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Člen 19.
Če se izpitna komisija uveri, da kandidat svoje domače naloge ni izdelal samostalno, zavrne takšnega kandidata od nadaljnjega opravljanja izpita in označi v knjigi kandidatov za opravljanje izpita, da ni kandidat po tem členu pravilnika izpita opravil.
Če se to tudi ob prihodnjem opravljanju ponovi, se odpusti kandidat iz državne službe.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 20.
Izpitna komisija odloži lahko opravljanje ustnega izpita kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati izpit, ali ga prekine.
Ustni izpit se v istem izpitnem roku odloži lahko najdalj za pet dni od poslednjega dne z razporedom določenih izpitov ali pa na naslednji izpitni rok.
Če kandidat iz neopravičenih razlogov ne pride k
opravljanju ustnega izpita v določenem roku, se smatra, da je odstopil od izpita. V takem primeru se mora kandidat ponovno prijaviti za opravljanje izpita in dobiti novo temo za domačo nalogo.
Ocenjanje kandidata.
Člen 21.
Po oceni domače naloge in odgovorov pri ustnem izpitu se ocenja kandidat z oceno;
1. »odlično«;
2. »prav dobro«;
3. »dobro«, in
4. »ni opravil«.
Z oceno »odlično« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 4-75.
Z oceno »prav dobro« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 3-75.
Z oceno »dobro« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 3.
Z oceno »ni opravil« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je manjša od 3.
Povprečna ocena se dobi, če se seštejejo ocene domače naloge, tri ocene iz strokovnih predmetov in dve oceni iz občne in tehnične administracije in se ta seštevek s številom 6 deli.
Ponavljanje izpita.
Člen 22.
Tzpft ponavlja kandidat:
1. ki je zavrnjeu od opravljanja ustnega izpita po členu 19. pravilnika;
2. čigar domača naloga je slabo ocenjena;
3. čigar povprečna ocena domače naloge in odgovorov pri ustnem izpitu je manjša od 3.
Izpit se lahko opravlja trikrat, na kar izgubi kandidat pravico, nadalje opravljati državni strokovni izpit.
Zapisnik o opravljanju izpita.
Člen 23.
Med opravljanjem izpita vodi tajnik komisije zapisnik o opravljanju izpita in vpiše vanj dan in čas začetka in konca izpita, imena kandidatov in njihov uspeh.
Ta zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Poročilo o uspehu kandidatov. *
Člen 24.
Izpitna komisija predloži vsak dan po končanem izpitu ministru za gradbe poročilo o kandidatovem uspehu.
Poročilo podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Najkesneje 15 dni po dokončanem izpitu predloži predsednik ministru za gradbe celotno poročilo o poslovanju izpitne komisije in uspehu kandidatov.
Potrdilo o opravljenem izpitu.
Člen 25.
Kandidat, ki izpit opravi, dobi potrdilo o opravljenem državnem strokovnem izpitu proti plačilu takse, predpisane po zakonu o taksah.
Potrdilo ima pečat ministrstva za gradbe in številko vložnega zapisnika, pod katero je poslala izpitna komisija ministru za gradbe poročilo o kandidatovem uspehu.
Diplomo podpišeta predsednik in tajnik izpitne komisije.
Vrnitev domače naloge.
Člen 26.
Domača naloga je kandidatova last in jo mora kandidat po izpitu prevzeti.
Ne izpitna komisija ne arhiv ministrstva za gradbe nista dolžna, hraniti kandidatovo nalogo po opravljenem ustnem izpitu.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 27.
Za izdelavo domače naloge dobi lahko kandidat odsotstvo meseca dni, za opravljanje ustnega izpita pa odsrdstvo 5 do 10 dni glede na oddaljenost njegovega službenega kraja od Beograda.
Prehodne določbe.
Člen 28.
Kandidati, prijavljeni v septembrskem izpitnem roku
1933.,	opravljajo, državni strokovni izpit po pravilniku M. g. br. 28.025 z dne 30. septembra 1932.
Končna določba.
Člen 29.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; s tem dnem prestane veljati pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov M. g. hr. 28.025 z dne
30.	septembra 1932.*
V Beogradu, dne 19. julija 1933.; št. 18.900.
Minister za gradbe dr. S. Srkulj s. r.
*- »Službeni lisk št. 738/93 iz 1. 1932.
142.
Telefonski promet.*
Upostavljen je telefonski promet:
1. Vsi kraji v Jugoslaviji —Danska, i/.za dne
12.	februarja 1934.; glede taksne enote se deli Jugoslavija v dva taksna pasa: jugoslovanska terminalna taksa znaša za prvi pas 1-50 zl. fr.; taksna enota za navadni triminutni pogovor pa znaša: 10-60 zl. fr. za pogovore med kraji v jugoslovanskem prvem in danskem prvem Pasu, 11-20 zl. fr. za pogovore med kraji v jugoslovanskem prvem in danskem drugem pasu;
2. Ljubljana —Hereke (Izmit) v Turčiji, izza dne 10. februarja 1934.; taksna enota 4-40 zl. fr., in to brez takse v korist jugoslovanske uprave, ki se določa Po kraju;
3. Maribor — Brixlegg (Avstrija), izza dne 1. februarja 1934.; taksna enota 3-90 zl. fr.;
4. Tržič —Salzburg (Avstrija), izza dne 1. februarja 1934.; taksna enota 3-45 zl. fr.;
5. H rastnih.—G ra z in Wien (Avstrija) izza dne
1.	februarja 1934.; taksna enota za Graz 2-70 zl. fr., za Wien 3-45 zl. fr.; -
6. Radovljica —Wien (Avstrija), izza dne 25. januarja 1934.; taksna enota 4-20 zl. fr.
^ ' -----
Banove uredbe.
143.
II.	No. 19204/610-33.
Razglas.
Z odločbo z dne 16. decembra 1933., št. A 422/33—7, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Polšnik, srez Litija.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, 15. aprila 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« štev. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933. Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	februarja 1934., št. 37/VIII/79.
144.
II.	No. 43/95.
Razglas.
Z odločbo z dne 13. januarja 1934., štev. A 530/33—8, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Sv. Križ, srez Litija.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, 15. aprila 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« štev. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933. Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer a. r.
145.
II.	No. 43/155.
Razglas
Z odločbo z dne 23. januarja 1934., št. A 415/33—13, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Šmartno, »rez Litija.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, 15. aprila 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« štev. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933. Volišče bo določila in Objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
116.
II.	No. 43/108.
Razglas.
Z odločbo z dne 16. februarja 1934., št. A 505/33, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Trata, srez Kranj (izpostava Škofja Loka).
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 25. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Služb, list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933. Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
147.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. februarja 1934., I. No. 1799/1, je bila postavljena Rujavec Angela, sestra-pomočnica uradniški pripravnik pri državni šoli za sestre v Ljubljani, za sestro-pomočnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. februarja 1934., 1. No. 1800/1, je bila postavljena Tomšič Marija, sestra-pomočnica uradniški pripravnik pri državni šoli za sestre v Ljubljani, za sestro pomočnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja 1934., I. No. 481/1, je bil postavljen Prekoršek Ivan, ekonom VI. položajne skupine javne bolnice v Celju, za ekonoma V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. februarja 1934., I. No. 1501/1, je postavljen Rolih Franc, uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, za banovinskega tehnika v IX. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne G. februarja 1934., I. No. 7688/1, je postavljen inž. Stergaršek Anton, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne G. februarja 1934., I. No. 7229/2, je postavljen ing. šoberl Adolf, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
148.
Razne obfave iz „Službenih novin“.
številka 8 z dne 11. januarja 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno
1.	decembra 1933., štev. 113180, so bili odlikovani na predlog ministra pravde: z redom Sv. Save V. stopnje: Podboj Franc, vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani, Raj ne r Joža, višji pisarniški predstojnik sreskega sodišča v Ljubljani, Marčič Julko, vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani, Gašper Martin, višji pisarniški predstojnik sreskega sodišča v Mariboru, Toplak Henrik, višji pisarniški predstojnik sreskega sodišča v Celju, Mikuletič Bernard, vodja zemljiške knjige sreskega sodišča v Celju in Soban Josip, višji pisarniški predstojnik peškega sodišča v Novem mestu.
Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. j Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 16. kosu V. letnika z dne 24. februarja 1934.________________
Og 4/34—3.	430
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 4770/1.	383-3—2
Razpis.
Na osnovi zakona o državnem računovodstvu 61. 82. do 105. in oddelka B — Pogodbe in nabave — 8e razpisuje poročna oiertna licitacija za dobavo mesa *n inesuili izdelkov ter slanine mleka In mlečnih izdelkov, Špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin, kolikor posamezni zavodi katerih Potrebščin ue oskrbujejo v lastni režiji ali ne krijejo na drug način, v proračunskem letu 1934./35., to je za dobo od L aprila 1934. do 31. marca 1935. za naslednje zavode:
1. Splošna bolnica v Mariboru,
2. Javna bolnica v Celju,
3 Javna bolnica v Murski Soboti,
4. Javna bolnica v Slovenjgradcu,
5. Javna bolnica v Brežicah,
6. Javna ženska bolnica v Novem mestu,
7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju,
8. Banovinska hiralnica v Vojniku.
9. Banovinsko zdravilišče na Golniku, 10 Gluhonemnica v Ljubljani,
11. Banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. Banovinski dečji dom v Mariboru,
13 Zavod za slepo deco v Kočevju.
Licitacija se bo vršila v petek, dne
9.	marca 1934. ob 10. uri dopoldne v Upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej.
Za splošno boluico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru bo skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa bo skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se Pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave Zavodov.
Kraljevska bansku uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1934.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
H*
I.	No. 1680/1.	423
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cest-
nega odbora Kočevje službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banovinski cesti II. reda štev. 163: Dolenja vas—Kočevska reka—Nove lazi od km 4-000 do km 8’000.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužen ju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkes-neje do 15. marca 1934. pri sresketn cestnem odboru v Kočevju.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 11/34—8.	413
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Dolnji Lendavi z dne 23. decembra 1933.. opravilna štev Os 8/33—2. sta bila Ftičar Ivan in Ftičar Marija, stanujoča v Hotizi štev. 3. zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen brat Ftičar Marko, poljedelec v Hotizi št. 3.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I.,
dne 30. januarja 1934.
*
P 80/34-1.	426
Oklic.
Tožeča stranka Horvat Barbara, dos. v Kapci, zastopana po dr. Stupici Marjanu. odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Horvatu Štefanu. pos. v Kapci, sedaj delavec nekje v Ameriki, radi Din 1 250— s prip. k opr. št. P 80/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. aprila 1934. dop. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 21. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Šomen Matija, sodni zvaničnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastonar na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi, odd. II., dne 13. februarja 1934.
Amortizacija.
Na prošnjo Juriševič Marije, posestnikove hčere, zdaj v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči.
Oznamenilo knjižice: Vložna knjižica Ljubljanske .kreditne banke št. 16.961 noe Juriševič Marija od Tomaža, z vlogo Din 41.352—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 13. februarja 1934.
Og 6/34—2.	429
Amortizacija.
Na prošnjo Kocbekovih dedičev iz Ljubljane se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik po-zivlje. da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči. Oznamenilo knjižice: Vložna knjižica kmečke posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 39.437 noe Vera z vlogo Din 111.045-94. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 15. februarja 1934.
I 351/33.	428
Dražbeni oklic.
Dne 17. m a r c a 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kranj, vi št. 160, pare. št. 126 hiša št. 102. dvorišče.
Cenilna vrednost: Din 260.000—.
Najmanjši ponudek: Din 130.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred ■ začetkom dražbe, sicer bi se *e mo^m več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 14. februarja 1934.
F. 1232/32-30.	417
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brengova, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: Din 32.160-—.
Vrednost pritikline: Din 1.155-—.
Najmanjši ponudek: Din 21.440-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbo,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 9. februarja 1934.
jj*
1 792/33—7.	418
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1934. dopoldne ob pol desetili bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 družba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Velka, vlož. šiev. 228.
Cenilna vrednost: Din 44.640-80.
Najmanjši ponudek: Din 29.760-52.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 16. februarja 1934.
1 355/33-7.	415
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1934. dopoldne ob pol desetih bo na mestu samem na Vrheh št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Andrej, vi. št. 255.
Cenilna vrednost: Din 13.450-30.
Najmanjši ponudek: Din 8.970-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 14. februarja 1934.
E 285/32—32.	379
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. m a r c a 1 9 3 4. ob desetih bo pri podpisanem sodiš u v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Stavbna parcela s hišo s trgovskim lokalom, stavbna parcela s hlevom, 2 njivski parceli In 1 pašniška parcela, zemljiška knjiga Župekevec, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: Din 32.164-—.
Najmanjši ponudek: Din 21.443-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ur: dni deski tega ■odiščn
Sresko sodišče Brežice, dne 13. februarja 1934.
I 949/33-8.
425
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vlož. št. 174, 365 in 472.
Cenilna vrednost: Din 21.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.333-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 19. februarja 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
173.
Sedež: Celje, Glavni trg št. 8.
Dan vpisa: 6. februarja 1934.
Besedilo: Lečnik Anton in drug.
Obratni predmet:	Izdelovanje	pred-
metov iz srebra in drugih dragocenih kovin, posrebrovanje takih predmetov in trgovanje ž njimi.
Drtižbina oblika: javna trgovska družba od 1. februarja 1934.
Družabnika sta:
Lečnik Anton, urar in trgovec z urami v Celju;
Svetlin Ivan, zlatarski mojster v Celju, Glavni trg št. 8.
Družim podpisujeta oba družabnika skupno.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 6. februarja 1934.
Rg A III 179/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
174.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 22. februarja 1934. Besedilo: Zvezna tiskarna.
Izbrišejo se odborniki: dr. Vekoslav Kukovec, dr Karel Koderman, Josip Smertnik in Janko Lesničar.
Vpišejo se na novo izvoljeni odborniki:
predsednik Franc Mravljak, gimnazijski direktor,
podpredsednik: dr. Ernest Kalan, odvetnik, in odborniki: Drago Kralj, ravn. Celjske posojilnice,	-
dr. Juro Urašovec, odvetnik,
Ivan Prekoršek. narodni poslanec. Josip Kramar, trgovec, in Franc Voglar, šolski upravitelj, vsi v Celju.	"	;	-n
Pravico zastopanja imajo ip firmo podpisujejo predsednik ali podpredsednik in eden odbornik.
Okrožno sodišče v Celjti. odd. I.,
dne- 22- februarja 1934.	"	•	-
Pos II 197-16
175.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 16. februarja 1934.
Besedilo: »Kočevje«, tekstilna industrijska družba z omejeno zavezo v Kočevju.
1. Na podstavi sklepa Stola sedmorice, odd. B v Zagrebu od 31./1. 1934., 0Pr-št. Ut 2/34—1, se vpiše, da je razveljavljen dne 22./1. 1934. izvršeni izbris poslovodje Horaka Bohuslava in vpis poslovodje Jirija Jičinskega.
2. Na podstavi sklepa Stola sedmorice, odd. v Zagrebu od 31./1. 1934., oprav, št. Ut 1/34—1, se izbriše zaznamba za* časne odredbe iz sklepa I pl 263/33—1 (II Po 48/33—7).
3. Na podstavi zapisnika občnega zbora od 20./6. 1933. se z današnjim dnem izbriše poslovodja Horak Bohuslav in vpiše namesto njega kot poslovodja Jičioski Jiri, uradnik Češke industrijske banke v Pragi, zdaj v Kočevju.
4. Izbrišejo se zaznambe revizijskih rekurzov zoper sklepe I Pl 263/33—1> I Pl 327/33—1 in I Pl 10/34—3, ker so revizijski rekurzi rešeni.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1934.
Izbrisala se je nastopna firma:
176.
Sedež: Zreče.
Dan izbrisa: 5. decembra 1933. Besedilo: Winter Jožef.
Obratni predmet: trgovina z lesom deželnimi pridelki.
Zbog ustavitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. !•> dne 8. januarja 1934.
Pos II 115/8.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga!
177.
Sedež: Breznica.
Dan vpisa: 26. januarja 1934.
Besedilo: Mlekarska zadruga na Brez* niči, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, pospeševati gO" spodarstvo in nravno povzdigo svojih članov, zato:	.
1. sprejema od svojih članov mlako in ga predeluje v sir, maslo in druga mlečne izdelke;
2. vnovčuje mleko in mlečne izdelka svojih članov;
3. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje n1 druge naprave;
4. prireja za svoje člane strokovna predavanja o umni živinoreji,- mlekar,, Stvu in zadtmžhištvtfj^
Zadružna pogodba z dne 1. bra 1938. D»-ir v oiuvfftBO maus«
Vsak zadružtHK' fffdiči' vilniftij deleži iti jfc' ’ TrjfticmW dvakratnim žni&l&htf.''
Oznanila se izvršujejo po enkratn® oklicu pred cerkvijo na Breznici inJ2g-prrtrebi < ntfinennvmSbvčsTnTFe^ na uradni deski.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in treh odbornikov.
, Člani načelstva so: v Šebat Franc, posestnik v Sihokoču s* 8, načelnik;
Zemjja Jožef. pos. sin na Vrbi št. 14, načelnikov namestnik;
Dolžan Matija, posestnik v Zabreznici št. 13;
Slamnik Jože, pos. sin v Žirovnici
24, in
Mežnarec Jože, posestnik na Selu št. 2.
Zadruga zastopa načelstvo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta P°d zadružno tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. januarja 1934.
Fi 4/34 - Zadr. X 417/1.
Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
178.
Sedež: Glince pri Ljubljani.
Dan vpisa: 6. februarja 1934. Besedilo: Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Glinrah pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 9. decembra 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Selan Ivan. kavopraži-ičc. Ljubljana, Glinška ul. 7,
Pezdir Ivan, trgovec v Ljubljani, Gradišče 3,
Peterca Andrej, poslovodja na Viču štev. 18.
Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorji skupno Podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. februarja 1934.
Fi 98/34. - Zadr VII 101/21.
*
179.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. februarja 1934.
Besedilo: »Jugrad« jugoslovanska kradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno *avezo.
Na izrednem občnem zboru dne 20. avgusta 1933. so se izpremenila zadružna pravila v § 1.
Sedež zadruge odslej: Zagreb. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1934.
Fi 97/34 - Zadr. IX 226/23
U‘ -,r •	' ’•
n3lfTT?yTTT7“
Konkurzni razglasi
lonScpui ttstnr bosesfimt " 3Uf6jM>**n
& &MLl^e|a*A1’ 80r	’	431
iD ticp OTP')tui)<o,v
^' ‘Ronkrir^Df (VklfcP*
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Lulik Ivo, odvetnik v'Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 1. marca 1934. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 13. aprila 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 28. aprila 1934. ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. februarja 1934.
181.
St 8/34-2.
*
432
Konkurzni oklic.
GŠjlse. ;trgovke v Ljubljani. Streliška uIica 24.
Razglasitev konkurza o imovini Kovačiča Fr. Rudolfa, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Lapajne Stanko, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 6. marca 1934. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 22. marca 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 7. aprila 1934. ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. februarja 1934.
* •
182.
Por. 7/34—2.	435
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ankersta Franceta, pos., gostilničarja in les. trgovca na Brezju št. 64.
Poravnalni sodnik: dr. Štular Josip, starešina sreskega sodišča v Radovljici.
Poravnalni upravnik: dr. Dobravec Ivan, odvetnik v Radovljici.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Radovljici, dne 4. aprila 1934. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 29. marca 1934. (na sresko sodišče v Radovljici).
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. februarja 1934.
183.
Por 26/33
*
4	409
Poravnalni oklic.
•'Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Mayerja Ivana, hotelirja na Bledu, hotel Triglav.
Poravnalni sodnik: dr. Stular Josip; \ starešina »sreskega sodišča v Radovljici. I Poravnalni ut)ravnik1:' dri fi\Wi Iko.fodvehrffc V%ttb\flji&'
‘	MM	'
dišču 'v' BadoVlJicI dne, -fu:: marca,, l sreskem sodišču jv Radovljici.
184.
Por 5/34—2.	436
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Troha Frančiške, por. Medved, trg. v Ljubljani, Cesta na Kodeljevo št. 21.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Vovk Viktor. odvetnik v Ljubljani.
/Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne
14.	marca 1934. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 9. marca 1934. na okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1934.
*
185.
Por 7/33—30.	419
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Florjane Frančiška, trgovka v Št. Pavlu pri Preboldu št. 28.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki dne 17. februarja 1934. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtfevke, ki jih ne dosega poravnava v smislu § 29., 30. in 47. por. zak., prvenstveno v celoti plačati, a ostali upniki dobijo 40% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih v enaki višini, in sicer pričenši 60 dni po sprejetju poravnave.
K poravnavi pristopi kot porok Rotar Miroslav, posestnik in pekovski mojster v Št. Rupertu št. 1 pri Gomilskem, ki prevzame jamstvo za vse terjatve, katerim ne gre ločitvena ali izločitvena pravica, z omejitvijo, da nastopi to jamstvo šele 15. februarja 1935.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. I.. dne 20. februarja 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St, 495.	421
Razpis.
Občinska uprava v Ločah pri Poljčanah, srez Konjice, Dravska banovina, razpisuje mesto občinske babice z letno plačo 3000 Din.
Prošnje s potrebnimi prilogami naj se pošljejo občinski upravi Loče do konca marca t. 1.
Občinska uprava občine Loče •>	pri	Poljčanah,
Wr,q/.'-vdne 21. febčUkrfa' 1934. rmoATUj c	Predsednik občine
r.r	: Čuček Josip s. r.
VOL O SLv	’	406.
i«- ‘ Razpis.
Z odobritvijo gospoda bana Dravske 4»»HOvU»e«i4i -na osnovi otena-85. zakona
o državnem računovodstvu te5p><;§ t. 4., finančnega zakona za 1. 1932./33.
razpisuje podpisana direkcija naslednji
obrtni prostor zdravilišča:
obrtni lokal v poslopju »Stare direkcije«.
Navedeni prostor se odda v najem za dobo 1 leta s tem, da se veljavnost najemne pogodbe lahko podaljša vsakokrat za nadaljnje leto, če se pogodba ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta.
Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika, prav tako si tudi uprava pridržuje pravico, da se lokal vobče ne odda ali pa da se ponovno razpiše.
Ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o plačanem vadiju v višini 10 odstotkov ponudene vsote za leto 1934. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v beseda do končno rešitve svoje ponudbe. Ponudniku, kateremu se obrat dodeli, se pridrži vadij kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne.
Ponudbi je končno priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu, odnosno domovinstvu in o zadostni višini obratne glavnice.
Pismene ponudbe, opremljene po navedenih pogojih in pravilno kolkovane, je vložiti najtesneje do 10. marca 1934. pri direkciji zdravilišča Rogaška Slatina.
Direkcija zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 11). februarja 1934.
*
410
Štev. 474/E.-Ing. S.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo zemeljskega kablja in zraven spadajočih furnitur.
Ponudnik dobi natančne podatke v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne ljubljanske, Krekov trg 10/11. med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti do 13. marca t. 1.
Na ovoju ponudbe naj bo označeno: »Ponudba za kabel j«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 20. februarja 1934.
Razne objave
420
»Edinost« vzajemno gospodarsko društvo v Mariboru.
%
registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki se bo vršil v Četrtek, dne 8. marca 1934. ob 9. uri v Mariboru, gostilna AVilson, Aleksandrova c., po naslednjem dnevnem r edu:
1. Volitev novih likvidatorjev pri centrali v Mariboru in filiali v Zagrebu.
2. Slučajnosti.
Ako bi se občni zbor vsled nesklepčnosti ne mogel vršiti ob določeni uri,
se skliče za dve uri pozneje, t. j. ob
11.	uri na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor v drugem sklicanju v smislu § 28. zadružnih pravil, ki bo sklepal pravnoveljavno ne-glede na število navzočnih članov.
Pravico, udeježiti se občnih zborov, imajo samo člani osebno ali pa po pooblaščencih. Za člane se smatrajo samo oni člani, ki imajo člansko izkaznico in so tudi redno vplačali društveni delež v znesku Din 30, še preden je zadruga stopila v likvidacijo.
V Mariboru, dne 19. februarja 1934.
»Edinost« vzajemno gospodarsko društvo v Mariboru, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidatorji: Martin štorhal s. r. Joško Sagadin s. r. Ivan Ringor s. r. Franc Žagavee s. r. Ivan Vrtačič s. r.
*
437
Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela
»Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani
v četrtek, dne 22. marca 1934., ob 16. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1933.
3 Poročilo nadzornega sveta.
4. Sklepanje o pokritju izgube in eventualni dividendi.
5. Sklepanje o nagradi upravnemu in nadzornemu svetu.
0. Volitev enega člana upravnega syeta.
7. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzornega sveta.
8. Slučajnosti.
Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkesneje do 13. marca 1934. predsedništvu. da pridejo na dnevni red občnega zbora.
Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkesneje do 16. marca
1934.,	delnice v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani. Miklošičeva cesta 1, med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 22 februarja 1934.
Upravni svet.
*
316—3—3
Likvidacija družbe z o. z. in poziv upnikom.
Po sklepu izrednega občnega zbora dne, 21. decembra 1933. se je tvrdka
»Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller Co. družba z o. z.« s sedežem v Dom-' žalah razdražila in prešla v likvidacijo. Upniki te družbe se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve pri podpisanih likvidatorjih najkesneje do 26. aprila t. I Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller & Co., družba z o. z. v likvidaciji. Obervvalder Alfonz s.r. Biber Joško s.r. likvidatorja.
Domžale, dne 7. februarja 1934.
424—3-1
Poziv upnikom.
Stanovanjska zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z o. z., je prešla v likvidacijo-Upniki naj prijavijo terjatve do 31-marca t. 1. podpisanim likvidatorjem: Zupanič Karel, viš. svetnik drž. žel v Ljubljani, Pražakova ulica št. 17, Jeras Ernest, inšpektor drž. železnic v Stožicah št. 162,
Negro Ivan, oficial drž. žel. v Ljubljani, Privoz št. 11.
*	411-»-3—1
Poziv upnikom.
Tiskovno društvo v Ptuju, registrova-na zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, poziva vse upnike, da v zakonitem roku priglasijo svoje terjatve.
Ptuj, dne 10. februarja 1934.
Likvidatorja:
Martin Vrabl s. r. Alojz Brenčič s. r.
*
412
Objava.
Izgubil sem izpričevalo o pravnozgodovinskem izpitu na juridični fakulteti univerze v Ljubljani, štev. 892. n* ime: Ilija Alojzij. Proglašam ga za neveljavno.
Ilija Alojzij s. r.
*
Objava.
405-2-2
Izgubil sem uradno službeno legit*" macijo, izdano od bivšega oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani dne 14. maja 1927., št. 2438, n,a ime: Golob Franc, podpreglednik h* nančne kontrole, sedaj v Marenbergu-Proglašam jo za neveljavno.
Golob Franc s. r.
*
Objava.
422
Izgubil sem dovoljenje za zapoelenje v kraljevini Jugoslaviji na ime: Leban Franc, toV. stolar v Duplici pri Kamniku.
Proglašam ga za neveljavno.
Leban Franc s. r.
lzdiijn kraljevska Kanska uprava Dravske banovine Urednik Robar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen piedstavuik: (X- Mibalek v Ljubljani.