GLAS LETO XXIII. ŠT. 18 (1080) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. MAJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Majenca V Dolini je prejšnji konec tedna ob prisotnosti predvsem mladih obrazov zaživel tradicionalni domači praznik 11 Pastirček Izšla je deveta, majska številka otroške revije Pastirček, ki govori tudi o Marijinem mesecu 4 Srečanja pod lipami Tokrat je bil večer posvečen raznoliki ženski literarni ustvarjalnosti pri nas 6 Poklon Ljubki Šorli Svetloba, ki ne ugasne etošnjega 30. aprila je minilo že petindvaj- set let, odkar je zapu- stila to “solzno dolino”, v kateri je spila kar nekaj čaš pelina, tankočutna pesnica Ljubka Šorli (19. 2. 1910, Tolmin, 30. 4. 1993, Gori- ca). Veliko temnih senc je zasenčilo že njeno otroško dušo, ko je morala v divjan- ju prve svetovne vojne zapustiti rodno Tolminsko in se zateči v begunstvo na Jesenice. Nič ji ni bilo prizaneseno niti v času najhujšega fašističnega te- rorja. Črni škorenj jo je neusmiljeno tlačil in ji vzel ljubljenega moža Lojzeta Bratuža, ki je v mukah odšel s tega sveta kot pravi mučenec fašistične stra- hovlade. Oba sta silno trpela samo zato, ker sta nadv- se ljubila svoj slovenski narod in se kulturno razda- jala zanj in bila vsa predana Bogu. / str. 2 Iva Koršič L www.noviglas.eu Občni zbor Zadružne kraške banke Letos v znamenju pomembnih sprememb CONTIENE I.P. Papež v Nomadelfii in Loppianu Pristen okus po evangeliju zadnjem letu je papež Frančišek že večkrat obiskal grobove nekaterih italijanskih duhovnikov, ki so živeli evangelij dobesedno, bili predani revnim, zavrženim, zadnjim; nekateri izmed njih so svojčas imeli tudi težave z Vatikanom. Lani poleti je pomolil na grobu velikega italijanskega župnika Prima Mazzolarija in “revolucionarja” Lorenza Milanija, aprila letos se je poklonil “preroku upanja” Toninu Bellu. Prejšnji četrtek, 10. maja, je v enem samem jutru opravil neobičajna pastoralna obiska v Toskani: šel je v dve “evangeljski vasi”, oazi pristnega krščanstva, kjer ljudje živijo v bratstvu in edinosti, v duhu blagrov, kot prve krščanske skupnosti, ki jih opisujejo Apostolska dela. Srečal se je z različnimi zgodbami in karizmami, ki pa imajo skupno odločno privolitev evangeliju, iskanje edinosti. “Da bi bili eno”. / str. 3 DD V Medana Objavljamo govor dr. Branka Marušiča o briškem pesniku Ludviku Zorzutu in njegovem času 9 Foto damj@n Na kavi s knjigo z Marizo Perat “Slovenski verniki smo predani Mariji” Katoliški knji- garni na go- riškem Travniku je bila v sredo, 9. maja dopoldne, predstavitev nove knjige Po romar- skih stopinjah naših prednikov avtorice Ma- rize Perat; publikacija je izšla pri Goriški Mohor- jevi. O knjigi se je z av- torico pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk. Kavo je, kot vedno, ponudilo tržaško podjetje Primo Aroma, pokroviteljstvo pa je dala Javna agencija za knjigo Republike Slo- venije. Mariza Perat se je rodila v Gorici, osnovno šolo je obiskovala v Pevmi, nižjo srednjo šolo in učiteljišče pa v Gorici. Po poklicu je učitel- jica, poučevala je predvsem na Goriškem. / str. 7 Katja Ferletič V Pred volitvami Sem buden ali sanjam? a smo le dočakali. Ponovno. In še enkrat več. Nekoliko nadrealistično. Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je hkrati tudi (nekdanji) velekapitalist, je 1. maja ob prazniku dela na ljubljanskem Rožniku “proletarcem” predaval o domobrancih in partizanih. Le dober teden kasneje si je segel v roko z Erjavcem in sklenil predvolilno zavezništvo, ki ima na prvem mestu vprašanje sociale. A je pri tem “pozabil”, da so bile njegove Stožice eden vidnejših primerov teptanja sociale in delavskih pravic. Pa še to: Janković je zavezništvo z Erjavcem sklenil, kljub temu da njegova Pozitivna Slovenija na volitvah sploh ne nastopa. Tako se leta 2018 v Sloveniji piše predvolilni scenarij..., kot bi se zatopili v enega od Kafkovih romanov. Nekje na meji med zavestjo, svetom sanj in absurdom. Ko junak ne ve, ali je metamorfoza realna ali namišljena. Stisk roke med Jankovićem in Erjavcem kaže na nekoliko drugačne anomalije. / str. 3 kil P stran 2 Svet okrog nas17. maja 20182 Povejmo na glas Ljubeča priporočila Ljubke Šorli S 1. strani / Cerkev sv. Ivana v Gorici Svetloba, ki ne ... eprav je ogromno pretrpe- la, da je zaradi tega postala že kar simbol vseh po- nižanih, razžaljenih in trpečih pri- morskih žena med fašizmom, ni bilo iz njenih ust nikdar slišati be- sede sovraštva. Vse je prestajala do- stojanstveno in do konca svojih dni verjela v Božjo ljubezen. Iz nje- ne neizmerne bolečine ob izgubi dragega moža so vzklile pesmi, polne ljubezni in srčnosti. “Nemi ostrmimo nad njenimi pesmimi, pred nami zaživi evropski mrak prejšnjega stoletja in zdi se nam do kraja neverjetno, kako je preprosta in nežna, kot je bila, sploh mogla preživeti vse, kar se ji je zgodilo”, je zapisal Janez Povše v eseju Ljub- ka Šorli – Svetloba srca in pesmi, ki je objavljen v zborniku Ženska li- terarna ustvarjalnost na Primor- skem (uredila ga je prof. Marija Pir- jevec, izšel je pri tržaški Mladiki ob sodelovanju slavističnega društva Trst-Gorica-Videm). V njem Povše citira tudi pesničine misli, med drugimi tudi to: “Pesem je bila vse- kakor svetilka na poti mojega življenja. Ali pa nekak skrit kotiček, kamor sem se zatekala in kjer mi je s poezijo zasijala luč, svetloba”. To svetlobo so začutili tudi po- slušalci, ki so se zbrali v nedeljo, 13. maja 2018, na dan Fatimske Marije, pozno popoldan v cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer ima svoj se- dež Slovensko pastoralno središče. Da bi z njeno poezijo zabeležila 25- letnico pesničinega odhoda k Bo- gu, sta duhovnija sv. Ivana in Č MoPZ Mirko Filej iz Gorice prire-dila srečanje z naslovom Venecspominčic možu na grob. Z istoi- menskim recitalom sta organiza- torja v goste povabila Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje. Režiser Pe- ter Simoniti, ki je po rodu Primo- rec – tudi njegova družina je med fašizmom morala oditi iz do- mačega kraja -, si je, kot je sam po- vedal sicer ne ravno številnim po- slušalcem, ob branju sonetov Ljub- ke Šorli (knjižico je našel pri svoji teti Cveti Simoniti, ki je bila prija- teljica in sošolka Ljubke Šorli) za- mislil ta recital, ker ga je vsebina tako zelo presunila. Z igralko Sonjo Mlejnik ga je prvič izvedel l. 1993 v kapucinski cerkvi sv. Cecilije v Celju. Od tedaj sta z njim nastopila kakih 40-krat v raznih krajih v Slo- veniji in zamejstvu, tudi na Ko- roškem. Za prihodnost načrtujeta še nastope pri Slovencih v Zagrebu, na Reki in še kje. Sam o Šorlijevi meni, “da je bila sveta žena, ki je resnično živela evangeljsko zapo- ved ljubezni do vseh ljudi. Čeprav je ostala sama komaj 26-letna z dvema otrokoma, ni obupala. Mož pa je zmeraj živel v njej. V sonet- nem vencu je vse oživelo: tiha sreča ob poroki, še večja ob rojstvu otrok, bojazen za moževo življenje in in največja izguba, njegova smrt. Sonetni venec Ljubke Šorli zmeraj pronica globoko v srce po- slušalcev, ker je privrel iz ranjene pesničine duše. Sonja Mlejnik se je kot vselej z velikim spoštovanjem do pesnice in vsebine stihov poi- stovetila z njo in z globokim sočustvovanjem s pesničinimi izli- vi srca ganljivo interpretirala Venec spominčic možu na grob, ki ga je Ljubka Šorli posvetila ljubljenemu in v najlepših mladostnih letih umrlemu možu Lojzetu Bratužu. Pesmi je zaupala vse, kar je občuti- la ob bridki usodi, ki je razburkala njeno življenje, pa tudi vso trpkost, ki jo je moral prestati slovenski na- rod. Kljub vsemu je zapisala: “Uporno sem viharjem kljubova- la”, in dokler je ni smrt rešila življenjskih stisk, je mislila na moža: “ Ljubezen moja brez miru te išče”. Pronicljiva interpretacija Sonje Mlejnik se je ob koncu vsakega so- neta prelivala v glasbene intermez- ze (Pierre Dandrieu O filii et filiae), ki jih je na orgle izvajal mladi or- ganist Roberto Squillaci. Uvod v večer je bilo občuteno petje MoPZ Mirko Filej, ki je pod taktirko Zdravka Klanjščka zapel šest pesmi, pet Bogu v čast, zadnja pa je bila otožna Kraguljčki v uglasbitvi Loj- zeta Bratuža. Ta skladba nam ved- no prikliče v spomin tisti daljni žalostni februarski večer leta 1937, ko so podgorski pevci zapeli Bra- tužu v slovo pod oknom bolnišni- ce. Moški glasovi, ki so polno zve- neli v brezbiteriju cerkvice, po- svečene Janezu Krstniku, so se oglasili še ob koncu tega srečanja, ki se ga je udeležila tudi prof. Lojz- ka Bratuž, po smrti brata, prof. An- dreja, l. 2011, edina članica družine Šorli-Bratuž. Zapeli so še štiri pesmi Mariji v čast. Prav k njej se je v na- jhujših časih zatekala Ljubka Šorli, iz ust katere ni nikoli izšla beseda mržnje, maščevanja, kljub temu da je prestala toliko gorja. Opčine / Občni zbor Zadružne kraške banke Odobritev bilance in izvolitev članov v upravni odbor veliki dvo- rani visoke šole Sissa na Opčinah je v pe- tek, 11. maja zvečer, nad 400 članov odobrilo bilanco Zadružne kraške banke, ki z združit- vijo Zadružne ban- ke Doberdob in So- vodnje z ZKB okto- bra 2017, posluje s 14 podružnicami od Milj do Štan- dreža pri Gorici. Predsednik uprav- nega odbora Adriano Kovačič je v poročilu predstavil širši kontekst, v katerem poslujejo zadružne banke. Reforma sistema zadružnih bank, ki pridobiva vedno bolj jasne obri- se, naval novih evropskih zakon- skih predpisov in smernice ECB (razmerje med nerednimi krediti in splošnimi krediti, kritje nerednih kreditov, cost income – razmerje med operativnimi stroški in maržo pri poslovanju) vedno bolj pogoju- jejo poslovanje zadružnih bank. Le- to 2017 je bilo zahtevno, a tudi leto 2018 z uvedbo novih knjigovodskih kriterijev IFRS9 in nove regulative MIFID2 zahteva več organizacij- skih, informacijskih in upravnih prilagoditev. Predsednik Adriano Kovačič je iz- postavil vrsto posegov in pobud, ki jih je ZKB izvedla v letu 2017 v korist komitentom in članom banke: uvedbo samopostrežnega avtomata V (Easybanka 24h) na Opčinah in v Nabrežini, povišanje višine skupne- ga prispevka društvom (220.000 evrov), izlete za člane, nagrade za najuspešnejše osnovnošolce in nižješolce, štipendija za člane in nji- hove otroke, sodelovanje z ZSŠDI- jem pri pobudi Šport in šola, božični koncert za člane, članski glasnik, ZKB Starter – projekt, ki spodbuja mlade k ustanovitvi no- vih podjetij. Lucija Tavčar je pred- sednikovo poročilo obogatila s predstavitvijo delovanja skupine ZKB mladi, ki razvija pomladitev članstva. Direktor ZKB Sergio Carli je članom predstavil posamezne postavke bi- lance 2017, ki se je končala z do- bičkom v višini 1 mio in odraža več pozitivnih vidikov: zvišanje marže od obresti od poslovanja s stranka- mi, izboljšanje čistih provizij, znižanje administrativnih stroškov, znižanje nerednih kreditov, po- višanje kritja nerednih kreditov, po- višanje kreditov in depozitov strank. Poročilu predsednice Nadzornega odbora Martine Malalan in pred- stavnika revizorske družbe BDO je sledila razprava, v katero je poseglo več predstavnikov. Predsednik deželne federacije zadružnih bank Graffi Brunoro je prisotnim članom predstavil pozitivne podatke poslo- vanja zadružnih bank v FJK in pri- poročal “urejenost” pri poslovanju z banko zaradi vse bolj strožjih zah- tev nadzornih organov. Pozdrave sta nato prinesla Robert Frandolič za SDGZ in Erik Masten za Kmečko zvezo. Z vprašanji o po- slovanju banke v letu 2017 sta po- segla Klavdij Brajnik in Edi Kraus. Člani so na občnem zboru izvolili tri člane v upravni odbor: Barbaro Rudolf, Roberta Gantarja in Karin Hoban. Izvoljeni voditelji naj bodo v iskreni skrbi za svoje ljudi Nekoč reakcionar - danes populist? mojih mladih letih je bila beseda “reakcio- nar” na dnevnem re- du onih žaljivk, ki jih je ena stran (beri leva) rade volje delila tistim, ki se niso (ni- smo) povsem ali delno strin- jali s stalnimi trditvami, da je treba “zgraditi boljšo pri- hodnost”, da je treba “ustva- riti raj na zemlji”, da mora- mo biti vsi enaki, tudi lenu- hi, delomrzneži itd., le da smo za napredek in razvoj vsega miroljubnega člo- veštva. Kdor se ni povsem strinjal s takimi vizijami, kdorkoli je imel le naj- manjšo kritično pripombo, je bil brž proglašen za “reak- cionarja”, “fašista” in v družbi, ki so jo oni v glav- nem obvladovali, je bil takoj izoliran, in to je bilo še mi- nimalno zlo, ki so mu ga storili. Danes ni več v uporabi bese- da “reakcionar”, ampak ne- ka druga tujka: “populist”. Kdor ni z nami, je pač proti nam. Toda, kaj pravzaprav pomeni beseda “populist”? Poglejmo malo v slovar. Be- seda ima izvor v rimskem izrazu “populus” in pomeni ljudstvo. Tej besedi je po- dobna grška “demos”, kar prav tako pomeni ljudstvo. Kaj je tako slabega, če kdo misli, govori dela po ljud- sko, kot si ljudstvo pač v ti- stem trenutku želi slišati, vi- deti, delati? Smo vsi ljudje. Kaj je slabega v tem? Vsi vo- ditelji so hoteli biti na strani ljudstva, saj bi drugače ne imeli opore pri svojem jav- nem delu. Misleci, filozofi, V asketi so se lahko umikali vstrogo zasebnost, javni vodi-telj pa tega ni mogel, ni smel storiti, vedno je moral biti, če je hotel ljudsko opo- ro ohraniti na zaželjeni rav- ni, ob svojem ljudtsvu, ob svojem narodu, ob svojih državljanih, onim dobrosto- ječim kakor seveda, in še bolj, onim v stiski. Kakšen voditelj bi sicer bil! Kdo je bil večji “populist” od Julija Cezarja, ki je brez obotavljanja vdrl v takratno Galijo, jo po krajšem boju zavzel, “okupiral” bi rekli danes, nato pa takoj brzoja- vil v Rim, da je zmagal. Ve- ni, vidi, vici - natanko tako je zapisal v svojem mater- nem jeziku in ljudstvo v Ri- mu se je opijanjalo od nove Cezarjeve, to je rimske zma- ge. Kaj ni bil to “populizem” in bahaštvo zraven? In ven- dar je ta njegov stavek “prišel, videl, zmagal” še da- nes zapisan z debelimi črka- mi v zgodovinskih knjigah in nobenemu še na um ne pade, da bi Julija Cezarja oz- načil za “populista”. Tudi se nihče (ali pa le malokdo) vprašuje, koliko mrtvih, na eni in drugi strani, je bilo po končani bitki na takratnih širnih galskih poljanah. Ti- soč več, tisoč manj, kaj pa je to v primeru s slavno zma- go, saj so zmagovalci vedno “ovenčani s slavo in heroj- stvom”, od pamtiveka vse do današnjih dni. Mrtvi na bojnih poljanah pa postane- jo tako in tako le številka, kvečjemu zasidrani v srcih vdov, mater, nepreskrbljenih otrok. Govoriti danes o “populiz- mu” in “populistih”, kot to radi počenjajo, je večkrat mlatenje prazne slame in ponavljanje istih, že povsem oguljenih fraz, kot je bila v mojih dneh ona o “reakcio- narjih”. To me zelo spomin- ja na pregovor oziroma ljud- ski rek “kdor drugega ne ve ali ne zna, o vremenu govo- ri”. Tako je modro dejal tudi naš genialni pesnik France Prešeren: Kdor drugega go- voriti ne zna, o vremenu tro- bi. Kdor je aktiven v političnem ali drugem javnem delovan- ju, bi se moral izogibati že oguljenim besedam, pona- vljajočim se frazam, ki nič ne pomenijo in hočejo samo očrniti in tako nevtralizirati le svoje drugačemisleče an- tagoniste, ki skušajo na ne- zapleten način iskati novih poti, novih rešitev za svoje ljudi in enako misleče sodržavljane. Vsaka družba zaide prej ali slej v razne kri- ze, gospodarske, socialne, verske, tako kot danes celot- na naša družba, a od ljud- stva izvoljeni voditelji naj pri tem ne iščejo nizkotnih udarcev proti svojim sogo- vornikom, ampak naj si raje prizadevajo biti v iskreni skrbi za svoje ljudi, zato naj z jasnimi in čistimi beseda- mi, ki bodo vsem razumlji- ve, iščejo hitrega in dostoj- nega izhoda iz današnje kri- ze, ki ji še vedno ni videti - tudi v naših krajih ne - pra- vega in niti lepega konca. Drago Štoka adnji dan v mesecu aprilu je pred petin- dvajsetimi leti od nas odšla Ljubka Šorli. Ko se po tolikem času spominjamo nje- ne blage osebe, začutimo, da njeno življenje in ustvarjanje živita danes nemara močneje kot tedaj, ko je bila še med nami. In temeljno sporočilo naše pesnice, ki še vedno osuplja in navdušuje, je v njeni zmagi nad vsakršnim na- siljem in ta zmaga je v tem, da se nanj ne od- zovemo s povračilnim nasiljem, da torej v sebi presežemo tudi še tako upravičeno zamero, iz katere se potem rodi mržnja, iz nje sovraštvo in iz sovraštva maščevalnost. Ljubka Šorli se je iz trpljenja ob kruti izgubi svojega moža dvi- gnila prav nad vse naštete povračilne nagibe, kar se žal posreči malokomu, v celoti gledano pa sploh ni ali še ni splošen pojav. S to svojo držo je zagotovo vzgled vsem, posameznikom in celo narodom, ki v svojo škodo še danes poravnavajo zadane krivice s takšnim ali dru- gačnim obtoževanjem krivcev oziroma storil- cev. In tako do pomiritve zelo težko ali nikoli ne pride, obračunavanje ali mržnja se pre- našata iz roda v rod in v primeru narodovega življenja - ali še posebej znotraj njega - lahko zastrupljata odnose desetletja in ne tako redko tudi stoletja. Rešiti se tega temačnega kroga pa nikakor ni preprosto, kljub temu da vsi do- bro vemo, da mržnja sproži naslednjo mržnjo in sovraštvo naslednje sovraštvo. Vendar na- vedeno spoznanje ni dovolj, da bi po sprejetih krivičnih in zlobnih udarcih dosegli v sebi po- miritev, odločilno je verjeti v smisel in blagor dobrote in dobrega ter imeti to v izobilju. V odnosu do tega blagra se nam namreč naša zamera ne zdi lepa, kaj šele prijetna, mržnja je v primeri z dobroto in dobrim v nas neznosno obremenjujoča, sovraštvo je kot zagrenjena mračnost in maščevalnost za dušo rušilna smer, ki jo velja odločno odkloniti. In Ljubka Šorli je v blagor dobrote in dobrega verjela, se s tem rešila temnih nagibov v duši in bila zato poplačana s svetlobo, s sijem srca, sijem, ki od njega ne obstaja nič lepšega, in potem širila ta sij okrog sebe ter ga prelivala v svoje poezije. Ob vzhičenju nad vseslovenskim zborovan- jem na Travniku 20. maja 1984 pa je začutila nujo izreči dvoje priporočil, ki naj jih v naše dobro nikdar ne pozabimo. “Le naprej stremi- mo, ne nazaj”!, torej obrnimo se v prihod- nost, da bi se tako enkrat za vselej odmaknili od ran, ki smo si jih zadajali in bi jih radi v imenu sedanjih obračunavanj želeli kar naprej odpirati. In pa, “da bi ENO vedno se čutili”, kar je namenjeno naši boleči slovenski razdel- jenosti, ki nas še vedno ločuje in preprečuje, da bi res polno zaživeli. O da bi vse lepo, kar nam je gospa Ljubka zapustila, v nas zares in čim prej prevladalo. Svet ne bi bil samo lepši, bil bi lep, naši medsebojni odnosi bi bili spod- budni in navdušujoči in v svetu ne bi bilo več mržnje, sovraštva, nasilja in nerazumevanja niti med narodi. In ne bi bilo več nikakršnih vojn, ki so že tolikokrat sejale temo smrti - bila bi ena sama za vse srečna svetloba. Janez Povše Z Foto damj@n Aktualno 17. maja 2018 3 S 1. strani Sem buden ... a pustimo za trenutek pri strani element “antijanšizma”, ki sta ga vsekakor oba izrazila ob sklepanju dogovora. O pomanjkanju pogojev za koalicijsko povezavo s SDS sta se v prejšnjih tednih namreč izrekla že tudi Miro Cerar in Marjan Šarec: gre očitno za predvolilno potezo, ki jo precej splošno uporabljajo na levici, da bi priklicali volivce na volišča. In ta argument je celo pogostejši od programskih poudarkov, ki ga dajejo omenjene stranke. Vrnitev odpisanega Dogovor med Jankovićem in Erjavcem in (posredna) vrnitev Zorana Jankovića v državno politiko prinašata še nekaj dodatnih kratkih stikov, ki bi jih morala slovenska javnost opaziti (pa jih ne). Damijana Jankovića, sina Zorana Jankovića, ki je po očetovem vstopu na politični parket prevzel glavno besedo v družinskih podjetjih, so upniki poslali v osebni stečaj. Od njega terjajo dva milijona evrov iz naslova poroštev, ki jih je Damijan Janković dal za posojilo Hypo banke družinskima podjetjema Electa in Baza Dante. Opozoriti velja, da je več podjetij v sklopu matičnega holdinga Electa v zadnjih mesecih “uspešno” sklenilo prisilno poravnavo (zaradi insolventnosti) z upniki, ki so jim terjatve za več kot 20 milijonov evrov odpisali v višini 90 do 95 odstotkov. P Največji upniki so bili v tehprimerih manjša prijateljskapodjetja (!!!), ki so dejansko brez prometa in skoraj brez zaposlenih. Logično je seveda vprašanje, kako so lahko taka podjetja družini Janković finančno priskočila na pomoč z milijonskimi zneski? Ekonomske logike pri tem ni, še vedno smo v tistem kafkovskem meglenem in nekoliko omotičnem svetu. Tega pa se številni slovenski volivci ne zavedajo: Janković namreč ni samo župan Ljubljane, je tudi podjetnik, ki je svoja podjetja spravil na beraško palico. Gre za podjetja, ki so v “zlatih časih” gradila Mercatorjevo infrastrukturo po Sloveniji (Electa) oziroma bila sredstvo, s katerim naj bi prav Janković izvedel menedžerski prevzem Mercatorja (podjetje KLM). Janković in Erjavec sta si enotna tudi v tem, da je potrebno domače gospodarstvo ohraniti v “domačih rokah”. Tudi tukaj nič novega. Izpostavila sta primer NLB, ki da ga država ne sme prodati (kljub vsem ugotovitvam dveh preiskovalnih komisij, ki so nastale na temo zlorabe bančnega sistema). NLB je bila – seveda – vseskozi krava molznica za vse pomembnejše propadle projekte. Podjetje Grep, glavni izvajalec Jankovićevih Stožic, je tako na primer na slabo banko prenesel 50 milijonov evrov slabih kreditov, ki jih je najel pri NLB. Grep je med družbeniki imel dve pomembnejši ljubljanski podjetji (obe sta veliko poslovali z ljubljansko mestno občino v času Jankovićevega županovanja): Gradis skupina G je na slabo banko prenesla 1,6 milijona evrov, Energoplan pa še dodatnih 54 milijonov evrov. NLB je torej samo zaradi projekta Stožice v svojem portfelju imela več kot 100 milijonov evrov slabih kreditov. Usluga upokojencem ali zava- janje? A pojdimo naprej. Erjavec in Janković sta med pomembnejšimi programskimi poudarki izpostavila tudi ustanovitev demografskega sklada. Da bomo jasni in jedrnati: v demografski sklad naj bi po novem preoblikovali Kapitalsko družbo (Kad), ki delno upravlja s pokojninami in je delno tudi lastnik državnega premoženja. Demografski sklad naj bi prevzel osrednjo vlogo upravljanja državnega premoženja, ki ga zdaj ima SDH pod vodstvom Tržačanke Lidie Glavina (skupaj gre za približno 10 milijard evrov premoženja). Demografski sklad naj bi z novim načrtom sestavil novo strategijo, katere deleže naj država ohrani in kako naj s prihodki od teh deležev (pretežno z dividendami, ki jih izplačujejo podjetja) država financira pokojninski sistem. To je predlog, ki ga je Desus že pred meseci uvrstil na politični dnevni red. Takrat ni prodrl. Pred volitvami se upokojenci volivcem predstavljajo z demografskim skladom kot osrednjo temo svoje kampanje. To bo najbrž eden od pogojev za vstop Desusa v novo vlado. Janković je Erjavca na tej točki povsem podprl. Pomislekov je seveda tukaj več. Izpostavimo samo dva. Pokojninska politika v Sloveniji ne bi smela biti odvisna od dotoka dividend, ki jih prinašajo državna podjetja. Resna pokojninska politika zahteva jasen načrt in strategijo, ki zajema celoten spekter vprašanja pokojnin. Drugi pomislek pa je povsem praktične narave: prejšnji teden je kitajsko podjetje Hisense objavilo ponudbo za prevzem Gorenja. Cena delnice, če bi Kitajci prevzeli večinski delež, bi bila 12 evrov, kar je po splošni oceni analitikov zelo dobra cena. Že omenjena Kapitalska družba (Kad) je lastnica dobrih 16 odstotkov Gorenja: ob morebitni prodaji bi za svoj delež zaslužila 50 milijonov evrov. A tega ne more storiti. Po zdajšnji strategiji državnih naložb, ki jo je pomagal pisati in sprejemati tudi Erjavec, je namreč delež v Gorenju opredeljen kot “pomembna naložba”, ki jo Kad ne sme prodati. Obstaja torej tveganje, da se bo moral Kad odreči prihodku v velikosti več desetin milijonov evrov. Hkrati je delež v višini 16 odstotkov z upravljalskega vidika nepomemben, ker je precej manjši od večinskega deleža (50 odstotkov + 1 delnica), pa tudi izrazito manjši od kontrolnega deleža (25 odstotkov + 1 delnica), ki daje delničarju besedo pri pomembnejših odločitvah. Paradoksi Gojenje lastnih vrtičkov nas tako privede do tovrstnih paradoksov. Žal se taki vzorci ponavljajo na vseh področjih. V nedeljo je ponovno padel referendum proti uveljavitvi vladnega zakona o drugem tiru. Do nadaljnjega torej velja načrt, ki ga je zastavila zdajšnja vlada. Za 27 kilometrov trase naj bi bila po zdajšnjih načrtih cena milijarda evrov. Prvotne ocene so bile celo 1,4 milijarde evrov. In kdo upravlja ta projekt? Družba 2TDK, ki je bila ustanovljena namensko za drugi tir. Njen direktor pa je... Metod Dragonja. To je nekdanji minister v vladi Alenke Bratušek, nekdanji državni sekretar v kabinetu premiera Mira Cerarja in, kar je v tem kontekstu morda še zgovornejše, nekdanji vodilni kader podružnice NLB v Moskvi. Princip, po katerem si je Kad zaigral 50-milijonsko kupnino pri prodaji Gorenja kitajskim investitorjem, je na las podoben principu po katerem bi država za 27 km železniške trase porabila milijardo evrov. Po tem principu je delovalo tudi financiranje preplačanega avtocestnega križa, preplačanega projekta Teš 6 in kopanje luknje v bančnem sistemu. Ob tem principu se človek seveda lahko samo še vpraša: “Sem buden ali sanjam”? In žal v tem primeru ne gre za hamletovski dvom, niti za Decartesovo filozofijo, Kafkov roman ali film Christopherja Nolana. Ne, v tem primeru gre za čisto in golo resničnost. Papež v Nomadelfii in Loppianu Skupnosti s pristnim okusom po evangeliju S 1. STRANI ajprej je obiskal Noma- delfio (v pokrajini Grosseto), kjer se je po pristanku helikopterja ustavil na grobu ustanovitelja skupno- sti don Zena Saltinija (1900- 1981). Zraven kamnov z imeni prebivalcev vasi je položil ka- men s svojim imenom. Vsak izmed kamnov na grobnici je spomin, da so vsi tile “odvrženi kamni” brez velike vrednosti v očeh ljudi, “zelo dragoceni pa pred Bogom”. Nomadelfia je kraj, kjer ljudje živijo v “družinskih skupi- nah”, po več družin skupaj, in si pomagajo; prepoznavajo se kot bratje in sestre v veri. Edini zakon je bratstvo. Nomadelfia je “preroška resničnost”, ki želi uresničevati novo civilizacijo ter udejanja evangelij kot obli- ko dobrega in lepega življenja, je poudaril sveti oče med obi- skom. Tkejo se vezi, ki so trdnejše od krvnih, sorod- stvenih. Člani ne živijo ločeno, temveč v “družin- skih skupinah”, po več družin skupaj. Delijo si vsak- danje življenje, trud in praz- nike, med sabo se podpirajo in se tako učijo odpuščati drug drugemu. Prebivalcem Nomadelfie je papež pove- dal, da želi izraziti svojo spodbudo njihovi skupnosti. Don Zeno se je z apostolsko gorečnostjo posvetil pripravi terena za evangeljsko setev, da bi lahko obrodil sadove novega življenja. Pri udejan- janju prenoviteljske moči N evangelija v vsakodnevno kon-kretnost je seveda srečal težave,toda imel je velike sanje, visok cilj: zakon bratstva. Don Zeno je želel postaviti na noge življenjsko skupnost, ki bi jo navdihoval zgled, začrtan v Apostolskih delih: “Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno” (Apd 4,32). Papež je prišel spodbudit člane skup- nosti, ki so ga sprejeli s toplino in v družinskem vzdušju, naj ostanejo taki, kot so, naj nadal- jujejo s tem slogom življenja, naj zaupajo v moč evangelija in Svetega Duha. Še naprej naj z veseljem razvijajo govorico ljubezni: ta je edina, ki jo razu- mejo sirote ali osebe, zazna- movane s trpljenjem in stisko. Še naprej naj izkazujejo ljubečo pozornost do ostarelih, tudi ko niso več pri dobrem zdravju. Še naprej naj udejanjajo vzor bratske ljubezni tudi preko vid- nih del in znamenj v številnih kontekstih. Pred večkrat so- vražnim svetom do idealov, ki jih je pridigal Kristus, naj od- govarjajo z veselim in jasnim pričevanjem svojega življenja, ki ga navdihuje evangelij. Predsednik Nomadelfie Fran- cesco Matterazzo je papežu spregovoril o don Zenu, ki je v povojnih letih sprejel okrog se- be pet tisoč otrok, sirot, re- vežev, od družbe zavrženih. Ta- ko je nastalo “novo ljudstvo”. Ljudi je učil, da bi živeli kot bratje, da pravičnost je zakon za vse. Hotel je začeti znova, živeti kot prve krščanske skup- nosti, po blagrih. In nastal je nov svet, seme, zgled, ki kaže na domet vere. Še danes je No- madelfia, zvesta svoji poklica- nosti, seme bratstva v svetu. Srečanje v Nomadelfii je bilo kratko, trajalo je le dobro uro in pol; toda pomensko in čustveno je bilo zelo bogato. Gotovo je zaznamovalo ljudi, pa tudi svetega očeta, ki so ga naravnost presunili “obrazi ve- like družine s pristnim oku- som po evangeliju”. Še isto jutro je Frančišek s heli- kopterjem prispel v Loppiano, mednarodno mestece gibanja fokolarov, ki ga je leta 1964 ne- daleč od Firenc ustanovila Chiara Lubich, da bi tam živeli po idealih gibanja. Znano je tudi kot mesto-evangelij, me- sto-dialog, mesto-šola, mesto- gora, Marijino mesto, v kate- rem živi 900 oseb 70 narodno- sti. V svetišču Božje Matere Ma- rije je papež položil šopek rož in nekaj časa molil. Na trgu pred cerkvijo je sledilo srečanje s skupnostjo. Najprej je zbrane nagovorila predsednica Mariji- nega dela Maria Voce, ki je poudarila, da imajo visoke cilje in da je vzajemna ljubezen za- kon sožitja, nato je papež od- govoril na vprašanja, ki so mu jih postavili trije pari. Spodbu- dil jih je k iskrenemu in po- gumnemu pričevanju ter kot pomemben izziv sedanjega časa izpostavil prizadevanje za kulturo srečanja in civilizacijo zaveze. Loppiano je označil kot odprto mesto, mesto v izhodu, kjer ni periferij. Izpostavil je temeljno kvaliteto v krščan- skem življenju: obrazložil je, kako pomembno je imeti srce, ki je usmerjeno na Bo- ga, verjeti v njegovo ljube- zen, kajti njegova ljubezen prežene vsak strah, vsako skušnjavo, da bi se skrili v mirno življenje, licemerstvo ali prefinjeno hinavščino. V odnosih v skupnosti je po- trebno biti iskreni, pošteni, ne prestrašeni in ne leni, temveč iskreni in pogumni učenci v ljubezni in resnici, vztrajni pri uresničevanju odločitve za Boga in za novo življenje v Kristusu. Vztraj- nost, trdnost in potrpežljivost ustvarjajo upanje. “Upanje pa ne osramoti” (Rim 5). Loppiano izraža lepoto Božjega ljudstva v bogastvu in raznoli- kosti svojih članov, različnih poklicev, družbenih in kultur- nih izrazov. Mesto ima v sre- dišču evharistijo, izvir edinosti in vedno novega življenja; v očeh obiskovalcev se kaže tudi v svoji “laični preobleki”: z ob- delovanjem zemlje, podjet- niško in industrijsko dejavno- stjo, s šolami, z domovi za go- ste in ostarele, umetnostnimi ateljeji, glasbenimi skupinami, sodobnimi komunikacijskimi sredstvi itd. Družina, kjer si vsi prizadevajo živeti zapoved medsebojne ljubezni. Papež je fokolarom predlagal, naj for- mativnim središčem dajo nov zagon, s tem da jih odprejo za prostrana obzorja in jih pone- sejo na meje: “Bistveno je vzpostaviti formativni načrt, ki povezuje posamezne progra- me, ki se konkretneje dotikajo otrok, mladih, družin, oseb z različno poklicanostjo. Osno- va in ključ vsega tega pa naj bo 'formativni dogovor', ki je osnova vsakega od teh progra- mov in katerega prednostna metoda sta bližina in dialog”. Ključna beseda je bližina. Ni namreč mogoče biti kristjan brez drže bližine, kajti bližina se je zgodila v trenutku, ko je Bog poslal svojega Sina. Papež je poudaril tudi vzgojo za raz- voj treh jezikov: glave, srca in rok. Treba se je naučiti prav mi- sliti, čutiti in delati, je zatrdil. Zgodovina Loppiana je šele na začetku. Je majhno seme, ki je bilo položeno v brazde zgodo- vine in je že bujno pognalo, a razviti mora tudi močne kore- nine in roditi hranljive sadove, ki služijo poslanstvu utelešenja Jezusovega evangelija. To pa zahteva ponižnost, odprtost, sinergijo in tveganje. Fokolari naj si še naprej prizadevajo ne le za srečanje med kulturami in narodi, temveč tudi za epo- halni izziv, izgradnjo kulture srečanja in globalne civilizacije zaveze. Evangelij je vedno nov, Jezusovo vstajenje prinaša mla- dost: zato moramo vedno “iti naprej z ustvarjalnostjo”, osta- jati zvesti izvornemu navdihu in se pogumno podati na nove poti, kamor vabi Sveti Duh. Tako v Nomadelfii kot v Lop- pianu je papež sklenil svoje be- sede z iskreno prošnjo: “... In molite zame, ne pozabite na to”! Stadion Stožice v Ljubljani foto www.nomadelfia.it Kristjani in družba17. maja 20184 Skrbno delovanje Slovenske karitas Lani je v svoje programe vključila 165.000 ljudi različne programe Slo- venske karitas je bilo la- ni vključenih skoraj 165.000 ljudi, od tega 30.000 otrok in 49.000 starejših. V obliki materialne pomoči, da- rov, dela prostovoljcev, sredstev Fiha, države in lokalnih skup- nosti ter hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim so v letu 2017 po- magali skoraj 95.000 ljudem po vsej Sloveniji. Kot je na novinarski konferen- ci, ki je bila 12. aprila v Vrbju pri Žalcu, povedal generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, pri svojem delu z ljudmi v stiski v zadnjih letih ugotavljajo, da se med njimi povečuje število posameznikov, ki živijo sami. “Praviloma nimajo socialne mreže in se srečujejo z dolgoletno brezposelnostjo ali še nikoli niso bili zaposleni. V nekaterih prime- rih se kot posledica ali vzrok za revščino pridružujejo še težave v duševnem zdravju, vedenjske težave ali zasvojenost, zato se V težko vključujejo v obstoječe obli- ke aktivnega zaposlovanja”, ugo- tavlja Uršič. Ob tem je opozoril na to, da je vse več tudi gospodinjstev z rednimi zaposlitvami, ki zaradi nizkih pri- hodkov potrebujejo materialno pomoč. Med njimi so v porastu tudi mlade družine, ki se srečujejo z akutnimi obolenji in težkimi boleznimi. Ker se razmere od lani niso bistve- no spremenile, so v omenjeni hu- manitarni organizaciji znova poz- vali k spodbujanju takega okolja in sistemskih rešitev, v katerih bo- do delavci dostojno plačani za svoje delo, pa tudi k izvajanju pro- gramov zaposlovanja tistih ljudi, ki so že več let brez dela in imajo zdravstvene ali druge omejitve in tako ne sodijo v programe aktivne politike zaposlovanja. Po besedah sodelavca karitas Pe- tra Tomažiča je lani v njihovih de- javnostih sodelovalo skoraj 11.000 prostovoljcev, ki delujejo v 458 župnijskih karitas. Ti so lju- dem v stiski razdelili 3497 ton hrane in skupaj podarili več kot 548.000 prostovoljnih ur. V obliki plačila najnujnejših položnic so lani pomagali 14.785 ljudem. Skupna vrednost splošno-dobro- delnih in socialno varstvenih pro- gramov pomoči Slovenske karitas je v Sloveniji lani znašala skoraj 8,5 milijona evrov, za pomoč v tu- jini pa so namenili slabega pol milijona evrov. S sredstvi, zbrani- mi v akcijah za ta namen in raz- pisih za pomoč tujini, so poma- gali predvsem v Afriki in na ob- močjih Balkana. Sicer pa karitas te dni že deseto le- to zapored začenja vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, ki je namenjena predv- sem materialni pomoči družinam in posameznikom v obliki hrane in plačila položnic. Boljše razmere v gospodarstvu po Uršičevih besedah sicer pozitivno vplivajo tudi na število prosilcev za pomoč, vendar to ostaja še ved- no zelo visoko. Kot je povedal, le- tošnja akcija nosi prenovljen na- slov Pomagajmo preživeti in žive- ti, zbrana sredstva pa bodo prvič namenili tudi za vključevanje in vračanje dolgotrajno brezposel- nih ali nezaposljivih ljudi v družbo. Lani so s pomočjo darovalcev v akciji zbrali 155.300 evrov, v de- setih letih pa že več kot 1,8 mili- jona evrov, ki so jih škofijske in župnijske karitas uporabile za po- moč socialno ogroženim. Za pomoč ljudem v stiski Prostovoljci Karitas so zbrali 28 ton izdelkov rostovoljci Karitas so tudi letos dva vikenda v marcu pred izbranimi HOFER-je- vimi poslovalnicami zbirali izdel- ke za otroke in družine v stiski. V štiridnevni akciji, ki je potekala na 57 lokacijah, je bilo skupaj zbranih skoraj 28 ton izdelkov oziroma 156 nakupovalnih vo- zičkov živil za otroke, osnovnih živil in izdelkov za higieno. Zbra- na sredstva bodo namenjena po- moči ljudem, ki živijo v poman- jkanju. Hvala vsem prostovol- jcem! Pri HOFER-ju se zavedajo odgo- vornosti do kupcev, partnerjev in sodelavcev ter tudi do okolja in družbe. V okviru lastne iniciative Danes za jutri si zato neprestano prizadevajo, da med drugim pod- pirajo tudi različne socialne orga- nizacije in društva, ki nudijo po- moč tistim posameznikom ter skupinam, ki jo potrebujejo. Tudi letos so skupaj s Slovensko karitas pripravili zbiralno akcijo živil ter izdelkov za pomoč otrokom in družinam v stiski. Zbranih skoraj 28 ton izdelkov Akcija je potekala v petek, 9. 3. 2018, soboto, 10. 3. 2018, petek, 16. 3. 2018 in v soboto, 17. 3. 2018, pred 57 HOFER-jevimi posloval- nicami. Prispevati je bilo mogoče živila za otroke (žitne kašice, ko- smiče in namaze), osnovna živila P (trajno mleko, olje, sladkor, mo-ko, testenine) ter izdelke za higie-no (pralni prašek, šampon, pleni- ce in ostalo). V štirih dneh je 347 prostovoljcev, ob pomoči radodar- nih posameznikov, zbralo skoraj 28 ton izdelkov, kar je slabih 12 ton izdelkov več kot v enakem času lani. Za lažjo predstavo smo z zbranimi izdelki in hrano napol- nili 156 nakupovalnih vozičkov. Pri HOFER-ju so ob tej priložnosti dejali: “Zavedamo se, da je potreb- no na pomen solidarnosti opozar- jati skozi celo leto in veseli nas, da smo se za tovrstno akcijo odločili tudi letos. Ob pomoči prostovol- jcev Slovenske karitas smo lansko leto zbrali več kot 16 ton pomoči, letos pa smo številko skoraj pod- vojili. Ob tem bi se radi iskreno zahvalili prav vsakemu, ki je pri- speval”. Pomembno je osveščanje “Na Karitas na različne načine zbi- ramo pomoč za več kot 94.000 lju- di v Sloveniji, ki so v hudih mate- rialnih stiskah. Vsaka tovrstna ak- cija in vsak dar je zato izrednega pomena. Pomembno pa je tudi osveščanje in utrjevanje pozitiv- nih navad pomoči sočloveku”, poudarja Slovenska karitas in se zahvaljuje vsem prostovoljcem in darovalcem za zbrano pomoč. Vsi izdelki bodo namenjeni otrokom in družinam v stiski. Deveta številka otroške revije Pastirček Maj, Marijin mesec di se, da pomlad svoje naj- bolj pisane, opojno dišeče, prelestne cvetke srčno raz- pira prav v mesecu maju, kot da bi želela svoje najžlahtnejše dragoce- nosti poklanjati Božji Materi v dar. Maj je res najlepši mesec v letu. Narava je kot en sam cvetni gaj. Na bolj senčnatih obronkih gozda zacvetijo drobne šmarnice – pisa- telj Prežihov Voranc jih imenuje solzice - in daleč naokrog širijo svoje omamne vonjave, ki nas va- bijo, naj se ob njih spomnimo na istoimensko pobožnost v čast Mariji. Oh, kako smo nekdaj otroci radi zahajali k šmar- nicam! Ob koncu maja pa smo vsi dobili podobico v spomin na redno obisko- vanje. V šoli in doma smo postavljali ol- tarčke, polne cvet- ja, da bi počastili Marijo. Tudi da- našnje otroke in odrasle vabijo šmarnice na srečanje z Brez- madežno. V me- secu maju, ki mu pravimo s slovenskim ime- nom veliki tra- ven, se vrstijo tu- di prva sv. obha- jila. Urednik priljubljene otroške revije Pastirček, g. Marijan Mar- kežič, v deveti, majski Pastirčkovi številki čestita vsem prvoobhajan- cem z željo, da bi bil Jezus vse življenje njihov prijatelj. Želi pa tu- di, da bi pridni risarji že začeli raz- mišljati, kaj bodo narisali za novo naslovno stran Pastirčka v šolskem letu 2018/2019. Podrobne napotke za razpis natečaja otroci najdejo na 15. strani majske Pastirčkove šte- vilke. Najlepše risbe bodo nagra- jene, čim več jih bo Pastirček tudi objavil na svojih straneh. Marijin maj je naslov štirikitične pesmice, ki jo je Božji Materi po- klonila Nina Ambrož. Kapelico, posvečeno Mariji z Jezuščkom, je ilustrirala O. B. Sredi dehtečega maja sta se rodila bratec in sestrica, Maja in Maj... O njih poje pesmica Z Berte Golob Sredi maja. Uglasbiljo je neutrudni Patrick Quaggiato,mali navdušeni pevci pa jo bodo lahko zapeli pod vodstvom požrtvovalnih pevovodij. Pozdrav Jezusu, ki vodi naše korake in nas blagoslavlja, je naslov stihov, ki jih je napisala Berta Golob, ilustracijo cerkvice je pridala Danila Kom- janc. Da je maj, ki mu pravimo tu- di majnik, ves posvečen Mariji, ra- zlaga skrbna zapisovalka mar- sičesa zanimivega, Pastirčkova so- delavka Mariza Perat. V pomenlji- vem zapisu pripoveduje, kako so bili naši predniki vneti Marijini častilci in kako so bile šmarnice nek- daj izredno priljubljene. V naših krajih so jih prvič “obhajali l. 1851 v bogoslovnem seme- nišču v Ljubljani”. Prvi je uporabil ime šmarnice g. Janez Volčič, kaplan v Horju- lu, blizu Vrhni- ke. Pri šmarnicah in prazniku Vnebohoda je dobila navdih ilustratorka Paola Bertolini Grudina za svojo rubriko Čas za igro. Z zajčkom Timijem se bodo otroci na prijeten način, ob poimenovanju ilustriranih pred- metov in iskanju oštevilčenih črk, pomudili pri verskih vsebinah. Prav te imajo v Pastirčku vselej vo- dilno vlogo. Bertolinijeva je z možem Walterjem Grudino tudi oblikovalka privlačno prikazanih zgodb iz Svetega pisma. Tokrat je na vrsti prizor iz Nove zaveze, ko je Jezus pomiril vihar na Galilej- skem jezeru. Ob tem je preizkusil vero apostolov, ki je bila nihajoča in omahljiva, kot je večkrat naša. Da se moramo zmeraj zahvaljevati Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, nas uči kratka molitev Slava očetu, ki jo podrobneje predstavlja Božo Rustja. Kako moramo spoštovati kruh, ki ga uživamo po božji do- broti in je sad dela človeških rok, lepo opisuje zgodbica Berte Golob Pohojeni kruh. Ilustracijo, ki nam prikliče v spomin Cankarjevo črti- co Sveto obhajilo, je dodala O. B. V primerne barve jo bodo odeli pridni risarji. S tem bodo kot ved- no nadgradili Pastirčkove ilustra- cije in celotno majsko številko Pa- stirčka, da bo še lepša in bolj “nji- hova”. Risba kruha oz. “sendviča” spremlja vsebino rubrike Jeziko- slovje. Svoje jezikovno razmišljan- je je Berta Golob pod podnaslo- vom Sosedov zelnik namenila be- sedam, ki jih, tudi zaradi nemar- nosti ali lenobe, prevzemamo iz tujih jezikov, namesto da bi upo- rabljali lepi domači izraz. To si vel- ja zapomniti, dragi učenci (pa tudi vsi ostali)! Najmlajši Pastirčkovi bralci bodo lahko spet pomagali mali miški iz zagate. Tokrat je obiskala živalski vrt, pa so se ji imena živali po- mešala med črke. Navezujoč se na noč knjige (23. april), Vesna Bene- detič vabi bralce, naj si napravijo knjižni znak, “kažistran”, iz kar- tončka s stilizirano glavico sovice, žabe, muce itd. Da moramo nevoščljivost, “ki nam v usta večkrat položi grde be- sede”, izruti iz naših src, nas z be- sedo in privlačnimi ilustracijami opozarjata Nina Grudina in Paola Bertolini Grudina. Tudi v mesecu maju lahko uživa- mo marsikatero sadje. A eno, tisto, ki ga je presenečena Eva našla v košarici, je tako zelo vabljivo... Ka- tero je, boste sami spoznali, če bo- ste prebrali rubriko Katerine in Grazielle Zavadlav Sadje ob pra- vem času. Pacek (“oče” mu je Walter Grudi- na) je tokrat vse postavil na glavo, ker gre pač vse narobe. Nujno po- trebuje pomoč! Zadnje štiri strani majske številke Pastirčka so polne domišljijsko bo- gatih risbic Pastirčkovih dopisni- kov. Med njimi pa je tudi velika fo- tografija z letošnje podelitve na- grade Vstajenje za leto 2017. Na- grado je za knjigo Mali gledališki vrtiljak, ki je izšla kot 24. publika- cija v zbirki Pastirčkova knjižnica, prejela Lučka Peterlin Susič, zelo zaslužna mentorica, režiserka in nasploh velika ljubiteljica gleda- lišča in kulturnica. Iskreno ji česti- tamo vsi Pastirčkovi prijatelji. Iva Koršič Vsebina Kraljevanja: Bog je tu! (26) Jezus ni posebej povedal, kaj je Božje kraljevanje v svetu, ampak ga je razodel in uresničil s svojim oznanilom, odnosi, čudeži, prijateljstvi. Božje kraljevanje je to, kar se je zgodilo v Jezusu, z Je- zusom in po Jezusu. Veliki sodobni teolog Wal- ter Kasper govori o treh vidikih Božjega kralje- vanja: teološkem, odrešenjskem in eshato- loškem, prihodnjem. Najbolj je mogoče zaobjeti podobo Božjega kraljestva v luči prilik, v katerih moremo začutiti, kako Bog dejavno deluje v sve- tu in med ljudmi. Za mnoge raziskovalce Svetega pisma je osrednja beseda v Jezusovem oznanilu Oče, iz katere pri- haja podaritev zveličanja v zgodovini kot usmil- jenje in odpuščanje, za druge ima osrednji po- men bližnji prihodni poseg Boga v Jezusu. Božje kraljevanje izraža Jezusovo dokončno vedenje o Bogu kot Očetu in njegovem vodstvu zgodovine. Zlasti evangelist Janez predstavlja Božje kralje- vanje kot vse, kar je povezano z Jezusom. Lahko ga sprejmejo, če ga zavržejo, se bo dalo drugim. Predvsem pa kraljestvo ni posledica narave ali kultu- re, ampak je duhovni pro- ces, ki izhaja iz Božjega načrta in človeškega sode- lovanja. Božje kraljestvo se ne pusti poistovetiti z ničimer, kar je tuje Jezusu ali zunaj medosebnih od- nosov. (CS 39) Evangelist Matej prinaša v 13. poglavju sedem prilik, ki ponazarjajo različno uresničevanje tega kralje- vanja v svetu. Prilika o sejalcu (v. 3-9) predstavlja Kraljestvo kot Božjo pobudo v zgodovini; prilika o ljuljki (v. 24-30) in prilika o mreži, ki jo vržejo v morje, (v. 47-50) govorita o Božji potrpežlji- vosti in rasti Kraljestva v razmerah, kjer je pose- jano dobro in zlo; prilika o gorčičnem zrnu (v. 31-32) napoveduje razmah in razvoj Kraljestva, ki je v začetku majhno kot to zrno; prilika o kva- su (v 33) prikazuje izredno moč prekvašenja, ki ga ima Kraljestvo v zgodovini; prilika o skritem zakladu (v. 44) in prilika o dragocenem biseru (v. 45-46) opozarjata na potrebnost temeljne iz- bire in žrtve, ki sta potrebni za uresničenje Kral- jestva. Poleg teh prilik o Božjem kraljestvu naj- demo pri evangelistu Mateju še nekatere prilike, ki govorijo o Božjem kraljestvu: prilika o kralju in dolžnikih (Mt 18,23 sl.) poudarja potrebo medsebojne odprtosti za odpuščanje v Kralje- stvu; prilika o gospodarju, ki ob različnih urah kliče delavce v svoj vinograd, (Mt 20,1 sl.) opo- zarja, da je Kraljestvo podarjeni dar, ki ga more človek svobodno sprejeti; prilika o kralju, ki kliče ljudi na svatbo svojega sina, (Mt 22,2 sl.) predstavlja povabilo vseh ljudi v Kraljestvo, obe- nem pa tudi notranjo pripravljenost na to pova- bilo; prilika o desetih devicah (Mt 25,1 sl.) kaže na čuječnost in budnost, ki sta potrebni za ne- pričakovani prihod Ženina, in njegovo povabilo v Kraljestvo Sina (Mt 22,2 sl.) predstavlja pova- bilo vseh ljudi v Kraljestvo, obenem pa tudi no- tranjo pripravljenost na to povabilo. Pomembno je, da se uresničevanje Božjega kral- jestva dogaja kot notranje osvobajanje od nesvo- bod in vsega zla, ki je povezano s človeškim življenjem. Jezus je začel vzpostavljati Božje kral- jevanje, ki je osvobajalo od bolezni, revščine in smrti. V tem kraljevanju se odpuščajo grehi in se izganja hudi duh, končni čudež tega osvoba- janja je porajanje vstajenja od mrtvih, ki je za vselej zapečatilo Božjo zmago in oblast na zem- lji. Zato je z Jezusovim prihodom prekinjeno absolutno gospodovanje hudiča, greha in smrti. (Mt 12,28) Višek razodetja Božjega kraljevanja pa je bil na križu, v Kristusovem trpljenju in smrti. Pred Pilatom in z napisom na križu je potrdil svoje kraljevanje s svojo zve- stobo očetu in ljubeznijo do človeštva, za katerega je izkrvavel na križu. Ljubezen je tako dobila v enem izmed nas absolutno pobudo, smrt je ni mogla premagati in uničiti. V tem se je razkrilo kraljevanje odrešenjske ljubezni Boga, ki usmer- ja svet proti svoji izpopolnitvi, čeprav ga pri tem ovirata človekov greh in njegova hudobija. Ta predlog novega kraljevanja se po vstajenju in binkoštih postavlja pred vsakega človeka, ki je povabljen k odločitvi: ali se spreobrniti in spre- jeti zahteve tega Kraljestva, postati Jezusov učenec ali pa pristati na temo in kraljestvo hu- dobnega duha. Tako Janez Krstnik kot Jezus sta začela svoje javno delovanje s povabilom k spreobrnjenju, ker je Božje kraljevanje postalo bolj očitno in blizu (Mr 1,15). S tem izzivom smo izzvani v času Cerkve, kjer se Božje kralje- vanje širi na nove načine in z novimi duhovni- mi sredstvi. ZAKAJ PRAV JEZUS? (26) PRIMOŽ KREČIČ Kristjani in družba 17. maja 2018 5 V Kopru, Portorožu in Piranu / Razstava slik Jureta Cihlarja Zapisan ostaja kot pomemben krajinar in marinist o 24. junija 2018 je v Ko- pru, Portorožu in Piranu na ogled pregledna raz- stava slik znanega slovenskega akademskega slikarja Jureta Ci- hlarja. On sodi v tisto generacijo slovenskih likovnikov, ki je z od- mikom od tedaj uvelja- vljenih “akademskih” doktrin in s svežimi sli- karskimi izrazi nacional- no slikarstvo uveljavila kot sestavni del tedanjega aktualnega svetovnega dogajanja. V času študija in po diplomi se je ukvar- jal s karikaturo, grafiko in ilustracijo, z vpogledom v njegovo celostno, več kot štiridesetletno ustvar- jalno obdobje pa sledimo avtorjevi zgodnji zavestni odločitvi za klasični sli- karski metje, torej za čopič in barve, čemur ostaja zvest do danes. V sodobni lokalni in nacio- nalni likovni umetnosti – kljub dobremu desetletju njegove izrazne zavzetosti s figu- raliko - ostaja zapisan kot po- memben krajinar in marinist, torej nadaljevalec tradicije pri- morskega in slovenskega kraji- narstva. V sedemdesetih letih je bila v Ci- hlarjevi ustvarjalni zavzetosti ze- lo opazna subjektivno kritična D družbena problematika, to jenjegova vpetost v sočasna doga-janja. Te močno izpovedne sli- karske interpretacije je zasnoval tako, da mu je bila človeška fi- gura glavni nosilec izraza in spo- ročila. Strokovnjaki so ga opre- delili kot ekspresivnega figurali- ka, ki se je spogledoval s tedaj ak- tualnimi smernicami. Hkrati pa se je v tem času vse bolj preu- smerjal v klasične slikarske žan- re, saj ga je v vsebinskem smislu vse bolj navdihovala prabitna narava s svojo neminljivostjo, močjo in energijo ter posledično vprašanja o vlogi človeka v njej. Z vzvratnim pogledom na nje- gov kronološki razvoj, predsta- vljen tudi na razstavi v obeh raz- staviščih Obalnih galerij Piran in v portoroški cerkvi ter v mo- nografiji, je opazno vse večje za- nimanje za temo obmorskega pejsaža, zlasti po letu 1973. Ta- krat se je namreč z družino pre- selil v Slovensko Istro, ki mu je postala novo domovanje za več desetletij. Odkrival je neštete – za likovnika tako dražljive moti- ve iz primorske pokrajine, zlasti Sečoveljskih in Strunjanskih so- lin, ki so mu postale ne le njegov najljubši motiv, postale so mu strast za neštete interpretativne variacije. Vse pogosteje jih je upodabljal v neposrednem pro- storu, v eksterieru. Čeprav se je leta 2006 preselil v Belo krajino, v Vinico, mu obmorska Istra še vedno ostaja ustvarjalni izziv za števil- ne podobe. Križev pot je Cihlar ustva- ril leta 1985, ko se je umaknil v samoto: pol le- ta je namreč preživel v stiškem samostanu in se – očitno v meditativnem miru in tišini, v kontem- placiji poglobil v univer- zalna vprašanja o rojstvu, življenju in smrti. S sveto- pisemskimi prizori na tra- dicionalnih štirinajstih postajah križevega pota (v tehniki akrilnih barv na platnu in v velikosti 100 x 120 cm) je upodobil glo- boko intimno doživljanje bolečine, žalosti in neiz- bežnega konca. Kompozicije so opredeljene z barvami, ki so utišane in zamolkle: zgodbe, ka- terih nosilke so prepoznavne bi- blijske figure, ki s svojimi stilizi- ranimi upodobitvami še pouda- rijo posebno vzdušje dostojan- stvenega sprejemanja trpljenja, gledalca gotovo vzpodbudijo k premišljevanju. Ta cikel je bil javnosti prvič predstavljen leta 2007 v okviru tradicionalnega projekta Križev pot v piranskih cerkvah, ko ga je avtor podaril za novo lucijsko cerkev. Pregledno razstavo slik spremlja monografska publikacija Jure Cihlar z uvodnikom umetno- stnega zgodovinarja Iztoka Premrova, tekstom in avtorjevo dokumentacijo kustosinje raz- stave Nives Marvin ter z biogra- fijo Moja življenjska pot Jureta Cihlarja. Kratka biografija Rojen 8. 9. 1944 na Golniku očetu Čehu in materi Dalmatin- ki. Po končani Srednji šoli za oblikovanje se je leta 1965 vpisal na ljubljansko Akademijo za li- kovno umetnost, kjer je leta 1969 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Francetu Miheliču. Leta 1973 se je z družino za 33 let preselil v Portorož, leta 2006 pa v Vinico v Belo krajino, kjer še vedno živi in ustvarja. Od leta 1970 je svoja dela pred- stavil na skoraj 70 osebnih raz- stavah ter sodeloval na številnih skupinskih doma in v tujini. Pre- jel je 18 nagrad, med drugimi že leta 1968 študentsko Prešernovo nagrado za grafiko, štirikrat je bil nagrajen na Mednarodnem slikarskem ekstemporu Piran ter leta 2005 stanovsko Nagrado ZDSLU in Hypo Alpe-Adria. Od leta 1960 do 1973 je redno obja- vljal karikature v Pavlihi, kjer je bil nekaj časa tehnični urednik. Zelo pogosto se udeležuje likov- nih srečanj in kolonij. Njegova dela se nahajajo v številnih jav- nih in zasebnih zbirkah doma in v tujini. Nives Marvin Znana piranska l ikovnica in restavratorka Mira Ličen Krmpotić v teh tednih razstavlja svoja dela kar na treh razstaviščih: na skupinski razstavi Ljudi od stakla v Muzeju antičnega stekla v Zadru (do 15. 10. 2018) so na ogled njene steklene skulpture, objekti in steklene Jaslice iz zbirke muzeja, v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah se predstavlja z osebno razstavo monumentalnih platen Moja Istra, barvita videnja v gestualnem zapisu ter ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja so v cerkvi Sv. Trojice na Vrhniki razstavljene slike Podobe iz sanj, ki so avtoričin poklon velikemu pisatelju. Jure Cihlar in njegov Križev pot v portoroški cerkvi (foto Mira ličen Krmpotić) Mira Ličen Krmpotić v treh razstaviščih Foto JMP Goriška17. maja 20186 Vabilo na obisk spominske svečanosti v Kočevskem Rogu Kulturni center Lojze Bratuž prireja 2. junija 2018 obisk spominske svečanosti ob Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Po skupnem kosilu je načrtovan še voden obisk Muzeja Kočevarjev v Občicah. Za informacije in obvezno prijavo pokličite tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ali pa na info@centerbratuz. org. Svetloba in sence med 19. in 20. stoletjem – Snovanja 2018 “Klavir je najpopolnejše od vseh glasbil; njegova iznajdba je za glasbo to, kar je bila iznajdba tiska za poezijo”, je med 19. in 20. stoletjem izjavil znan irski pisatelj in glasbeni kritik George Bernard Shaw. Klavirski oddelek SCGV Emil Komel si je v letih pridobil posebno vlogo v didaktični ponudbi učencem. Najvišji izraz tega oddelka je razred ruskega pedagoga profesorja Sijavuša Gadjieva. Učencem tega razreda, ki se iz leta v leto izkazujejo in izstopajo na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, je namenjen četrti koncert glasbene sezone Snovanja “Svetloba in sence med 19. in 20. stoletjem”. Poseben program večera bo povezal muzikolog Alessandro Argentini in predstavil skladbe skladateljev Chopina, Liszta, Debussyja, Rachmaninova in Prokofjeva. Prikazal bo publiki njihovo ustvarjalno pot od Pariza do Moskve. Na oder bodo stopili mladi pianisti Sara Lupi, Michela Sbuelz, Federico Breganti in Lorenzo Tomada. Gost večera bo devetnajstletni Alessandro Villalva, študent na prestižni avstrijski glasbeni univerzi Mozarteum v Salzburgu in do lanskega leta učenec profesorja Gadjieva na šoli Komel, dobitnik številnih nagrad na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Koncert bo v zgodovinski palači Lanthieri v Gorici v petek, 18. maja, ob 20.30. Vstop bo prost. Dan odprtih vrat na SCGV E. Komel Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice prireja v soboto, 19. maja, od 10.00 do 12.30, dan odprtih vrat. Ob 11. uri bo na vrsti glasbena pravljica Zajčkova hišica za otroke drugega in tretjega letnika vrtca ter prvega in drugega razreda osnovne šole. Učenci šole bodo recitirali, peli in igrali na razna glasbila. Otroci, vabljeni v čudoviti svet glasbe! Kulturni dom / 20-letnica Vokalne skupine Sraka V nedeljo, 13. maja 2018, je bil v Kulturnem domu v Gorici koncert ob 20-letnici vokalne skupine Sraka iz Štandreža z naslovm Pesem nosim v srcu. Zametki Vokalne skupine Sraka, ki deluje v KD Otona Župančiča iz Štandreža, segajo v leto 1997, ko je skupina šestih pevcev, ki so takrat prepevali v MePZ Otona Župančiča, bolj za šalo kot zares, od časa do časa kdaj zapela tudi v moškem sestavu. Že samo ime Sraka, ki se je nove pevske zasedbe kaj kmalu prijelo, kaže na to, da začetek ni bil najbolj spodbuden. A fantje so kljub temu vztrajali. Družili sta jih prijateljstvo in veliko veselje do petja. Prve korake je skupina opravila pod mentorstvom Pavla Durcika, ob koncu leta 2000 pa, ko je okrepila svoje vrste in postala oktet, je umetniško vodstvo prevzel Bogdan Kralj. Pod njegovim vodstvom, ki je trajalo vse do leta 2009, se je oktet prelevil v soliden šestnajstčlanski pevski sestav. V naslednjih letih sta vodstvo prevzela še Janko Ban in Matjaž Remec. Danes šteje Vokalna skupina Sraka enajst članov, že peto leto zapored jo uspešno vodi mladi glasbenik in skladatelj Patrick Quaggiato. Skupini je najbolj pri srcu slovenska ljudska pesem v priredbah različnih avtorjev, sega pa tudi po umetni. Presenečenje večera je bil nastop znanega, priljubljenega kantavtorja Iztoka Mlakarja, sicer dramskega igralca, člana SNG Nova Gorica, ki je zapel tri skladbe ob spremljavi zbora. Priredil jih je Patrick Quaggiato. Kratke KCLB / Srečanje pod lipami: Po poteh poezije primorskih Slovenk O raznoliki ženski literarni ustvarjalnosti četrtek, 10. maja 2018, so na Srečanju pod lipami namenili večer ženski li- terarni ustvarjalnosti. Gosti srečanja Po poteh poe- zije primorskih Slo- venk so bili prof. Ma- rija Pirjevec, prof. Vil- ma Purič, prof Adrijan Pahor, Janez Povše ter urednica Mladike Na- dia Roncelli. Na večeru, na katerem so se prisotni spomnili Ljubke Šorli ob 25-let- nici smrti, so govorci predstavili pomem- ben zbornik Ženska li- terarna ustvarjalnost na Primorskem. To je zajetna publikacija, v kateri je zbranih 29 prispevkov različnih avtoric in avtorjev iz zamejstva in zdom- stva, ki obravnavajo slovenske ustvarjalke od konca 19. stoletja do sodobnosti. Knjiga zajema tu- di predavanja s simpozija Slo- venska ženska ustvarjalnost na Primorskem, ki ga je organizira- lo Slavistično društvo Trst-Gori- ca-Videm na Opčinah maja 2016. Vsebina zbornika je temat- sko, vsebinsko in formalno zelo raznolika, saj osvetljuje žensko ustvarjalnost z vidika literarne zgodovine, jezikoslovja, leksiko- logije in tudi psihologije ter filo- zofije. Tudi pristopi in obravna- vanja avtorjev so zelo raznoliki, zato bi lahko rekli, da je ta knjiga neke vrste mozaik, saj jo sestavlja več branj, interpretacij, pogle- dov, toda vsi ti kamenčki sesta- vljajo na koncu zelo izostreno, natančno in poglobljeno sliko ženske literarne ustvarjalnosti, je v uvodnih besedah povedala Na- dia Roncelli. Podroben opis nastanka in vse- bine je prisotnim podala uredni- ca zbornika prof. Marija Prirje- vec. Najprej je povedala, kako je bilo težko za ženske v preteklosti V (tudi bližnji) ustvarjati, saj nisoimele dostopa do izobrazbe inmožnost pisanja in branja jim sploh ni bila dovoljena. Zdaj se je stanje zelo izboljšalo, toda ženske ostajajo še vedno pri- krajšane. Pomislimo na Prešer- novo nagrado, ki sta jo od leta 1947 do danes prejeli samo dve ženski. Tudi naše pisateljice niso nikoli bile dovolj upoštevane, čeprav je v Trstu nastala prva ženska revija “Slovenka”, katere prva urednica je bila Marica Na- dlišek Bartol, ki jo dobro vidimo na platnici zbornika. Potem so se začeli hudi časi, časi vojne in fašizma. Ustvarjanje se je neko- liko ustavilo in se pričelo pozne- je z mladimi intelektualci na Tržaškem, kot so bili Alojz Rebu- la, Vladimir Bartol in Boris Pa- hor. Prav Pahor je povabil ženska peresa, ko je začel objavljati re- vijo Zaliv. Vsekakor tudi takrat ženske niso izstopale, z izjemo Ljubke Šorli, ki je leta 1957 izda- la prvo pesnitev, in sicer Venec spominčic možu na grob. Sonet- ni venec je nekaj izjemnega, ta- ko po obliki kot vsebini. V njem je pesnica predstavila vse glavne postaje svojega življenja z možem. Glede oblike se je nav- dihovala pri Prešernu. Zbornik se v prvem delu, ki je obsežnejši, osredotoči na sodob- no primorsko žensko literaturo, ki se začenja v sedemdesetih le- tih; od takrat je bilo pri nas pri- bližno dvajset vidnih pisateljic. Te so zmogle zelo širok razpon vsebin, novih duhovnih orien- tacij in jezikovno stilnih prije- mov. Očitnejši prelom na du- hovno-idejni in stilno-jezikovni ravni se zasledi na začetku osem- desetih letih prejšnjega stoletja z Ivanko Hergold, in sicer v nje- nem romanu Nož in jabolko. S tem se je usmerila v moderni- zem in vplivala na mlajše gene- racije pisateljev. V zborniku je se- veda tudi študij o posameznih avtoricah, kot na primer o Zori Tavčar, Evelini Umek, Jasni Ju- rečič, Bogomili Kravos. Drugi del pa je posvečen starejšim avtori- cam, ki so se rodile ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, kot so Marica Nadlišek Bartol, Marija Mijot, Zofka Kveder in Neva Ru- dolf. Na koncu je v zborniku pri- kaz ženske ustvarjalnosti v knjižnih izdajah obeh pomem- bnih tržaških založb, in sicer Mladike in Založništva tržaškega tiska, ki ga je napisala Nadia Roncelli. Celotno delo ima velik pomen, predvsem zato, ker je pri knjigi sodeloval krog sodobnih literarnih zgodovinarjev in poz- navalcev te teme. Tematika zbor- nika je zgodovinska in hkrati ak- tualna, saj nam odpira razglede v družbeno, duhovno in jezikov- no eksistenco slovenskega člove- ka v našem prostoru, tudi z in- timne ženske stra- ni, ki je bila doslej močno zatrta, je sklenila prof. Ma- rija Pirjevec. Sledili so posegi Janeza Povšeta, Vilme Purič in Adrijana Pahorja, ki so v zborniku prisotni z drago- cenimi prispevki. Janez Povše je de- lil z občinstvom globoke misli o Ljubki Šorli, ki je doživela grozote obeh vojn. Bila je begunka v letih nežnega otroštva in se vrnila v Go- rico konec vojne, a mir ni trajal dol- go, saj so se takoj začeli uveljavljati sistemi, ki so hoteli z nasiljem ustvarjati nov svet. Odraščala je v tem vse bolj mračnem obdobju, si ustvarila družino z Lojzetom Bratužem, in ko sta imela otroka komaj tri in eno leto, se je nasilje zneslo nad možem, ki je v mukah umrl. Povše je povedal, kako spoštuje in občuduje moč pisateljice, ki je preživela pekel 20. stoletja, in ka- ko je na nepopisno tragedijo svo- jega življenja odgovorila in se dvignila nad njo. Ni se odločila za temo upravičene zamere, so- vraštva in maščevanja, ampak je bila njena rešitev v dobrem in svetlem. Poudaril je tudi po- membne besede, ki nam jih je pustila Ljubka Šorli na vseslo- venskem zborovanju na Go- riškem leta 1984, ko je povedala, naj za naše lastno dobro strmi- mo naprej in ne nazaj, sicer ne bomo nikoli mogli zaživeti in se nehali tako boleče deliti. / str. 15 MČ ledališki vrtiljak je še zadnjič v letošnjem šolskem letu priklical v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž svoje “večje” abo- nente, šolarje od tretjega do petega ra- zreda osnovnih šol iz goriškega in do- berdobskega Večstopenjskega ravnatel- jstva. Gledališki abonma je tudi v le- tošnjih sivih jesenskih in zimskih dneh popestril in dopolnil šolsko učno snov s svojimi štirimi predstavami, ki imajo vsakič dve ponovitvi, saj je abonentov več, kot je sedežev v dvorani. Kot znano, Gledališki vrtiljak pripravlja Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici ob pomoči Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in v sodelovanju z omenjenima ravnateljstvoma. Fundacija goriške hra- nilnice pa nudi finančno podporo. Naj spomnimo, da je zaslužen za to, da ima- mo ta niz gledaliških predstav za otroke tudi pri nas - letos je bil na sporedu že 21. leto! - pokojni režiser, pedagog in mentor Emil Aberšek, ki je bil v Novi Gorici vseskozi umetniški vodja te zelo dobrodošle otroške gledališke ponudbe in je s svojim preranim odhodom pustil veliko praznino; le-to je zelo občutiti v novogoriških otroških in mladinskih ljubiteljskih gledaliških krogih. Za konec letošnjih predstav v Abonmaju Veliki polžek je v četrtek, 19. aprila, prišlo v goste Slovensko narodno gleda- lišče Maribor s predstavo Od A do Ž. Predstava uspešno potuje po slovenskih odrih od l. 2015, ko je takrat v septem- bru doživela mariborsko premiero. Be- sedilo, ki razkriva, kaj vse je potrebno, da nastane predstava, in kdo so mojstri, ki jo ustvarjajo, je spretno napisala Ira Ratej, zabavno in razgibano pa zrežirala Ivana Djilas. V vseh vlogah nastopata le dva igralca (izmenično), Irena Varga / Mirjana Šajinović (A) in Ivica Knez / Vladimir Vlaškalić (Ž) , ki z izmenjavan- jem vlog na humoren način predstavlja- ta zaposlene v gledališču. Med njimi so inspicient, šivilja, krojač, frizerka, lučni mojster, tonski mojster, režiser. Dramske like igralca hudomušno ode- vata s karikaturnim nadihom, da je vse še bolj komično. Scenografsko in kostu- mografsko podobo je uprizoritvi dala Maja Mirković. Glasbeno jo je opremil skladatelj Boštjan Gombač. Nanjo je gib in koreografske korake ubral koreograf Ivica Knez, Tomaž Bezjak je poskrbel za pravilno osvetlitev oz. zatemnitev odra, lektor Tomaž Bostič pa je pazil, da bi bil govor čim jasnejši in razumljiv za male gledalce. Veliki polžki, kot sicer tudi Ma- li, so s Tamaro Kosič, desno roko pred- sednice KCLB Franke Žgavec, vse leto pred predstavami ponavljali pravila gle- dališkega bontona. Tako je bilo tudi pred začetkom te zadnje predstave, ko so otroci kar tekmovali, kdo bo prišel k njej na oder in povedal, kako se je treba vesti v gledališču. Pri tem morajo seveda upoštevati vrline, kot so prijaznost, vljudnost, spoštovanje, strpnost in spre- jemljivost, pa tudi vedno žlahtne besede, kot so prosim, hvala, oprosti. Mirno in tiho morajo spremljati predstavo, in le če pride namig z odra, lahko tudi živahno sodelujejo, a zmeraj v mejah spoštljivosti do igralcev in gledalcev. V začetku sezone so večji abo- nenti Goriškega vrtiljaka pre- jeli Gledališki dnevnik, ki ga je uredil in oblikoval Walter Grudina in vanj vključil zvedavega Packa. V ta po- sebni dnevnik so lahko zabeležili svoje vtise ob ogledu posameznih predstav. Pa tudi otroška revija Pastirček, ki jo učenci redno prebirajo, je letos imela posebno rubriko o gledališču. V njej so bili pred- stavljeni poklici, vezani na gledališko ustvarjanje, in tudi posamezni prostori v gledališču. Tako so bili naši šolarji do- bro pripravljeni na ogled predstave Od A do Ž, ki v slogu detektivke pospremi gledalce v vse skrite kotičke skrivnostne- ga zaodrja, kjer se rojevajo predstave, preden zaživijo pred gledalci. Vse, kar se dogaja v zakulisju, in kdo so mojstri, ki se skrivajo v temini in kot čarovniki čarajo in urejajo vse tako, da na odru predstava poteka brezhibno, razkrivata radovedna “pustolovca” A in Ž. Srečno naključje – telefonski klic zmoti vratarja - jima pomaga, da se skozi službeni vhod zmuzneta v gledališče in se znajdeta v pravem labirintu. V njem se jima razpre povsem nov svet. Tam so na delu šivilje in krojači za šivalnimi stroji, odrski moj- stri žagajo, lepijo, sestavljajo, barvajo ku- lise, iz frizerske sobe diši po spreju za lase in laku za nohte, garderoberji tekajo za živčnimi igralci, medtem ko se na odru prižigajo luči, iz tonske ka- bine pa prihaja glasno grmenje... Inspicient pa na- enkrat zakliče: “Tišina za odrom, prosim”! V dvorani se ugasnejo luči, na odru se prižgejo oslepljujoči reflek- torji in na njem zaživi pred- stava … Brez vseh marljivih, na- tančnih, delu predanih in gledalcem prikritih gleda- liških delavcev bi ne nastala nobena gledališka predsta- va. Naši učenci so z zaniman- jem spremljali odrsko doga- janje in se zabavali ob “de- tektivski strasti” A-ja in Ž-ja in “otipljivo doživeli” to, o čemer so pre- birali in se pogovarjali. Petošolci se letos poslavljajo od osnovne šole in zato jim je Tamara Kosič name- nila poseben pozdrav in jim priporočila, naj bodo še naprej zvesti obiskovalci gle- dališča. Iva Koršič G Goriški vrtiljak / Abonma Veliki polžek Duhovit sprehod po zaodrju Foto Damjan Švarc Goriška 17. maja 2018 7 rikrat je s svojimi učenci, s katerimi je rada pripra- vljala in režirala igre, pre- jela nagrado Mladi oder. Pri Go- riški Marijini družbi je sodelova- la in pisala uvodne članke za družbino glasilo Vijolica, za Inštitut za družbeno in versko zgodovino (ISSR) je pripravila prevode življenjepisov petih go- riških nadškofov. Sode- lovala je na Radiu Trst A pri oddajah Radio za šole, Pravljice za dobro jutro in pri drugih odda- jah za mladino. Občasno je pisala za Ko- ledar GMD. Še danes, po dolgih letih, redno sode- luje tudi z revijo Pa- stirček in Novim gla- som; še prej je v Kato- liškem glasu sodelovala s kulturnimi, zgodovin- skimi in verskimi pri- spevki in prevodi (preva- jala je iz italijanščine v slo- venščino in obratno). Letos je, šest let po svoji zadnji knjigi Gorica - Njene zanimivo- sti in njen čas (2012), s pomočjo urednice Mirjam Simčič zbrala v novi publikaciji z naslovom Po romarskih stopinjah naših pred- nikov zapise, ki so pod skupnim imenom Marijine božje poti pri nas izhajali v tedniku Novi glas med letoma 2013 in 2015. Božje poti, ki jih opisuje v knjigi, so nekakšen odraz duše slovenske- ga, zlasti primorskega človeka, nas in naših prednikov, ki so Ma- teri Božji posvetili več cerkva, od katerih je kar nekaj romarskih svetišč. Že v uvodnih besedah v knjigo pravi gospa Mariza, da “Naši predniki so vedno radi ro- mali. Najraje so obiskovali Mari- jina svetišča, ki že stoletja stojijo na naših tleh, Sveto Goro, Staro Goro, Brezje, Ptujsko Goro, Go- spo Sveto, pa tudi druga, čeprav manjša in manj znana Marijina svetišča, ki jih najdemo vsepov- sod v naših krajih”. Češčenje T Božje Matere sega v sam začetekkrščanstva. Mariza Perat je tudina predstavitvi knjige povedala, da so slovenski verniki še poseb- no predani Mariji. Vse poti vodi- jo k njej, k Božji Materi, kjer lah- ko, ob njeni bližini, prosijo in se zahvaljujejo, molijo skromno in v tišini. V knjigi avtorica govori o teh svetiščih, kot so Mengore na Tolminskem, Porčinj nad Čedadom, Marijino Celje, Roža Skrivnostna v Krminu, Kostan- jevica pri Gorici, Vitovlje, Miren- ski Grad, Obršljan, Log pri Vipa- vi, Repentabor. Na goriškem srečanju se je v pogovoru z Juri- jem Paljkom zaustavila ob neka- terih izmed teh božjih poti. S prisotnimi udeleženci srečanja sta obujala spomine na otroška leta, ko so romarji še peš ali z vo- zovi hodili od doma do Mariji- nih svetišč, kako je bila pot dol- ga in strma, kako so prespali v cerkvi kar na klopeh. Romanje je bilo naporno, a vsakokrat so pri Materi Božji našli mir in spo- kojnost. Gospa Mariza in Jurij Paljk sta govorila o Ogleju, središču kul- ture in krščanstva, iz katerega se je širila evangelizacija, o izho- dišču za Marijino češčenje. Prav v Ogleju je zadnji dve leti prišlo do občutenega porasta sloven- skih romarjev. O svetišču na Bar- bani pri Gradežu je bilo poveda- nih veliko zanimivih stvari: iz Križa in Nabrežine so tja sloven- ski verniki romali z barkami, dvakrat na leto pa še danes roma leseni kip Matere Božje na barki z Barbane do Gradeža. Prav za- radi tega še obstaja dvižni most. Drugo pomembno romarsko svetišče, o katerem je bil govor, je Sveta Gora, ki je zelo pomem- bna tudi za Furlane. To je bila primorska, goriška božja pot, ka- mor so verniki romali že od nek- daj, ne samo z Goriškega, ampak tudi s Krasa, iz Istre, Hrvaške, Furlanije, Kranjske, Štajerske in Koroške. Med prvo svetovno voj- no je milostna podoba morala zbežati, vrnila se je šele leta 1922. Tudi po padcu fašizma leta 1943 je morala spet v begunstvo: nekaj časa je bila v Ajdovščini, nato v Vipavskem Križu, do leta 1947 na Kostanjevici, nato pa je šla v goriško stolnico, od koder so jo ukradli. Tri leta kasneje so jo vendarle našli in izročili Vati- kanu, tako da se je 8. aprila 1951 končno vrnila na Sveto Goro. Urednik Novega glasa je še pove- dal zanimivost oz., da za sveto- gorsko svetišče obstaja odlok iz 19. stoletja, ki je določal, da se morajo, zaradi nemoralnega ob- našanja udeležen- cev, ukiniti izred- no množična ro- manja, saj je v enem samem dne- vu na Sveto Goro prišlo tudi do 100.000 ljudi (!), vsi pa se niso zelo spoštljivo obnašali. O Stari Gori pri Čedadu, katere začetki segajo v 6. stol., je Mariza Perat povedala, da je bila to glav- na romarska pot Beneških Slo- vencev in je še danes blizu slo- venski skupnosti. Iz svojih otroških let je obudila spomine na glavno tolminsko božjo pot, na cerkev na Mengorah, ki se dviga na hribu med Volčami in Sveto Lucijo oz. Mostom na Soči: oče ji je o tej božji poti vedno pripovedo- val. Tja so hodili že tolminski puntarji, ki so se priporočali Materi Božji, danes pa si lahko tu še ogledamo čudovit križev pot, delo Marka Rupnika. Go- spa Perat je omenila še Mari- jin kip, “Rožo Skrivnostno” v mestecu Krmin ob skrajnem robu Goriških Brd, in cerkev Device Marije Obršljanske pri Komnu, božjo pot, na katero je bil zelo navezan tudi pokoj- ni goriški profesor in pesnik Milan Bekar, rojen v Komnu. Gospa Mariza se je na srečanju lepo zahvalila Juriju Paljku za spremno besedo v knjigi, Zavo- du za varstvo kulturne dediščine – enota Nova Gorica, Goriškemu muzeju Kromberk in vsem, ki so ji nudili pomoč pri zbiranju gra- diva in pripomogli, da njeni za- pisi niso ostali v predalu. Pri opi- su teh božjepotnih svetišč je skušala prikazati večstoletno zgodovinsko dogajanje. Opisala je kraje, pomembne kulturne in verske osebnosti in njihovo zgo- dovino. Ob izidu knjige upa, da bodo njeni zapisi našli pot do bralca. To ji želimo tudi vsi pri Novem glasu, ki z njo že veliko let z veseljem sodelujemo. Go- spa Mariza je tiha, delavna in na- tančna, piše in govori na pre- prost, dokumentiran, vsem ra- zumljiv način. Njeno delo je izredno dragoceno za vso slo- vensko skupnost, za vernike in laike, zato upamo, da bo z njim še naprej bogatila strani našega tednika. Katja Ferletič Obvestila Zveza slovenske katoliške prosvete sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 22. maja 2018, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2017; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2018; 5. razno. Prosvetno društvo Podgora sklicuje v sredo, 23. maja 2018, ob 20.30 občni zbor v župnijski dvorani v Podgori. V soboto, 2. junija 2018, bo Kulturni center Lojze Bratuž organiziral obisk spominske svečanosti ob breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Za informacije in obvezno prijavo 0481/531445 ali info@centerbratuz. org. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet v pokrajino Evganejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi F. Ž. za potrebe beguncev v Gorici 50 evrov. Čestitke Na Solkanskem polju je prejšnji teden slavila rojstni dan zmeraj nasmejana, polna življenjskega optimizma, gospa Marica Colja Podveršič. Da bi ji Bog naklonil še veliko zdravih in z zadovoljstvom prežarjenih let, ji želimo goriški prijatelji. Na kraških Poljanah je okrogel življenjski jubilej zabeležila ljubljena mama in nona Slavica Čermelj. Da bi še naprej tako skrbno bdela nad “domačim ognjiščem”, ji želijo vsi njeni. Elia in Isabella sta ji v košarico natrosila šestdeset poljubčkov. Zvesti bralki našega tednika iz srca voščimo tudi vsi pri Novem glasu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 18. 5. 2018 do 24. 5. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 18. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 19. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 20. maja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 21. maja (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec. Torek, 22. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 23. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pajki, osmeronoga strašila - Izbor melodij. Četrtek, 24. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2018 Štandrež - župnijski park med lipami petek, 18. maja ob 20.45: odprtje razstave risb učencev štandreške osnovne šole Fran Erjavec (spodnja župnijska dvorana) sobota, 19. maja ob 20.30: plesna zabava z ansamblom ŠTEFAN nedelja, 20. maja ob 19.00: Tik Tak teater Gorica: Veselje do življenja, nastopa Nadja Šuligoj članice Uni3 Nova Gorica Citre za dušo in telo ples z ansamblom SOUVENIR sobota, 26. maja ob 20.30: ples z ansamblom SOUVENIR nedelja, 27. maja ob 19.00: nastop štandreške osnovne šole moška vokalna skupina Sraka Moške quote rosa Janeza Povšeta, izvajata člana PD Štandrež ples z ansamblom HRAM Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, okusna jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE rijateljem in ljubiteljem na- rodno-zabavne glasbe, slo- venske besede in petja se obeta posebno prazničen in zani- miv večer v nedeljo, 20. maja 2018, ko bo v veliki dvorani žup- nijskega doma F. B. Sedej v Štever- janu koncert Prijatelji, ostanimo prijatelji! Organizira ga domače društvo na pobudo Denisa Nova- ta, ki slavi letos 30. obletnico gla- sbenega delovanja in je želel po- memben jubilej praznovati tudi v Števerjanu, središču narodno-za- bavne glasbe v zamejstvu. Novato ni namreč samo absolutni prvak in virtuoz na diatonični harmoni- ki, ki že vrsto let koncertira po vsem svetu z najbolj znanimi gla- sbeniki in zasedbami, je pa tudi dolgoleten prijatelj števerjanskega Festivala, saj je že več kot desetletje član strokovne komisije za glasbo; obiskovalcem Festivala so v spo- minu gotovo ostale zapisane mnoge “števerjanske noči”, ko je Denis po uradnem delu prijel svo- jo harmoniko in so vesele melo- P dije pod zvezdnatim nebom od- mevale še dolgo v noč. Denis Nova- to se je rodil 4. maja 1976 v Trstu; pri 12 letih je pričel igrati na diatonično harmoniko v do- mačem kulturnem društvu F. Ven- turini pri Domju. Med leti 1995 - 2000 je dosegel 25 prvih mest na različnih mednarod- nih tekmovanjih igranja na harmoni- ko, najodmevnejša zmaga je gotovo leta 1998 na Svetovnem tekmovanju v Latini, v najvišji kategoriji. Izdal je 33 sa- mostojnih albumov, v glavnem v tujini; leta 2008 je prejel platinasto ploščo za projekt Po poti uspehov, leta 2009 pa je sodeloval kot skla- datelj in glasbenik v plošči Walter- ja Ostanka, ki je bila celo nomini- rana za nagrado Grammy v folk kategoriji. Leta 2008 je izšla pri za- ložbi Antoni njegova biografija Z nasmehom po notah srca, leta 2012 je prejel priznanje Republike Slovenije za vrhunsko delovanje, leta 2013 priznanje za najpredvajanega har- monikarja na istrskih ra- dijskih postajah; od leta 2012 je tudi predstavnik avstrijske zveze harmo- nikarjev HVO za Slove- nijo in Italijo. V svoji bogati karieri je nastopil že na vseh kontinentih, predvsem pa v teh državah: Italija, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Fran- cija, Španija, Nizozemska, Irska, Velika Britanija, Finska, Rusija, Bel- gija, Lichtenstein, Švica, Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Egipt, Japonska, Avstralija, ZDA, Kanada, Indija; igral je celo na trgu sv. Petra za pa- peža Frančiška. Ob triu Denisa Novata bodo na nedeljskem koncertu nastopili še domači pevski sestavi ob koncu le- tošnje sezone. Najprej bosta nasto- pila otroški in mladinski zbor pod vodstvom Martine Hlede; v otroškem pojejo otroci iz vrtca in prvih razredov osnovne šole, v mladinskem pa ostali osnovnošol- ci in srednješolci, skupno jih je približno 35. Pred domačo publi- ko in gosti pa bo seveda zapel tudi steber števerjanskega društva, mešani pevski zbor pod vodstvom Patricka Quaggiata; zbor končuje uspešno sezono, polno zadoščenj in izkušenj, kot je bil v aprilu na- stop v televizijskem programu Slo- venski pozdrav (na sliki) , ki ga je RTV Slovenija snemala in predva- jala v mesecu aprilu. Ne zamudite torej glasbenega do- godka v nedeljo, 20. maja, ob 19. uri v Števerjanu! MV Na kavi s knjigo / Gostja Mariza Perat “Slovenski verniki smo predani Mariji, molimo skromno, v tišini” S 1. STRANI V nedeljo, 20. maja Prijatelji, ostanimo prijatelji! ŠTEVERJAN Kultura17. maja 20188 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (16 ) Bielecki (2) O takratnem razpoloženju pričajo tudi naslednji odlomki iz govorov Ivana Reje in Josipa Hrovati- na: “Komu od vseh nas niso znane današnje razmere v naši in solnčni Gorici? Kdo izmed nas še ni slišal, kako sramote' lastni otroci svoje največje dobrotnike, pitajoči svojega očeta s “šklaf”, mater pa “šklava”; in tudi druge slične psovke morajo požirati ubogi roditelji, potem, ko so veliko pre- trpeli in potrosili, predno so jih privedli do kru- ha. So li to stariši zakrivili? Nekoliko že, vsega pa nikakor ne! V prvi vrsti povzročilo je pomanjkan- je prave narodne šole. Otroci so morali v laške šole, če so hoteli biti deležni pouka. Tu so se na- srkali tuje omike in duha. Vera je jela pešati, lju- bezen do starišev pa ginevati. Goriški rodoljubi so uvideli posledice ter sklenili temu odpomoči z ustanovljenjem otroških zabavišč in ljudske šole. Narodno politično društvo “Sloga” otvorilo nam je tako šolo, kakoršno potrebujemo: narod- no šolo na verski podlagi. V tej šoli uči se naša mladina poleg branja, pisanja, računstva itd. tudi verstva v mili materinščini, tu se uceplja strah božji v nežna srca slovenske dece. Naši otroci po- stanejo pobožni, pridni, varčni, razumni, značaj- ni ljudje. Tem potom izgine psovka šklaf, šklava, izginejo odpadniki naši, izginejo sovražniki, ne- varni domovini in državi. Značajen Slovenec bo- de šetal po našem lepem Travniku, unet za vero, dom, cesarja. / … / Dragi stariši! Na prvem zaupnem shodu napravili smo protest proti kasarni v Podturnu, in prošnjo, naj se nemudoma ustanovi naša šola na primer- nem prostoru kje v mestu. Naši nasprotniki ima- jo rešitev že 10 dnij v rokah, mi slovenska para pa zastonj pričakujemo odgovora bodisi ugodne- ga ali neugodnega. Naši nasprotniki zasramujejo nas v svojem časniku, češ, da smo hlapci, dekle, da nismo meščani, da nismo mirni, da nas rede', a njihove dobrote povračujemo z nehvaležnostjo, da komaj toliko davka plačujemo, kolikor bode šola stala in več drugih takih bedarij. Vse to je prav za prav voda na naš mlin, kajti s tem nas bolj in bolj navdušujejo za našo pravično in sveto stvar. Dragi stariši! Mi se borimo na podlagi pra- vice in postave, na tej črti moramo zmagati. Pre- pričani smo, da šolo dobimo prav tam, kjer si jo želimo, t. j. na primernem mestu v središču me- sta: le stvarno in vstrajno! Zvesti ostanemo liki Leonida pri Termopilah! / … / V takem neprijetnem položaju zbrali smo se da- nes že drugič v zaupen shod radi šolskega pouka naših otrok in radi slovenske ljudske šole, katero ustanoviti je dolžno goriško mesto. Ker se boji- mo, da vlada se bo tudi za naprej udajala prošnjam in grožnjam goriškega mesta in njego- vih zaščitnikov, da torej prepotrebne javne ljud- ske šole na primernem kraju ne dobimo z lepa, izbrali smo poseben odbor slovenskih roditeljev v Gorici, ki ima skrbeti, prvič za to, da se bo na- daljeval pouk naših otrok nepretrgoma, ter dru- gič, da se prej ko prej otvori slovenska javna ljud- ska šola na primernem kraju v središču mesta go- riškega. Visoka vlada naj vzame to našo organi- zacijo blagovoljno na znanje. / … / Ali mi protestuje- mo odločno proti temu, da se našim otrokom odločuje podturnska podrtija kot solško poslopje ter da se naši otroci gonijo iz mesta, kjer plačujemo posredni in neposredni davek, v oko- lico, ki nima nikake dolžnosti skrbeti za šolski pouk naših otrok. Visoki vladi naznanjamo svojo organizacijo ter jo rotimo pri državnih zakonih, na katere je prisegla, naj dá tem zakonom čast s tem, da jih izvrši, če tudi nam v korist”. OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, POR- TALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www. kamra. si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Časopis Soča z dne 10. januarja 1896, članek o izvolitvi šolskega odbora Šolski dom v Križevi ulici danes. Leta 1897 je Anton Gregorčič ustanovil društvo Šolski dom, ki je nadaljevalo delo društva Sloga in je leta 1898 zgradilo velik in moderen Šolski dom. Časopis Soča z dne 10. januarja 1896, članek z naslovom Drugi shod starišev Dimitri Tabaj Koren in Bieleckijeva palača danes. Prešernovo gledališče Kranj nagrajeno na Nušićevih dnevih Predstava Žalujoča družina je osvojila komisijo in občinstvo rešernovo gledališče Kranj je letošnji praznični dan za Slovenijo, 27. april, preživelo daleč od doma. Prav na ta dan je namreč gledališki ansambel nastopil na 35. Nušićevih dnevih v srbskem Smederevu, rojstnem mestu mojstra karakterne komedije Branislava Nušića, najbolj zna- nega srbskega komediografa, ki se je zapisal med nesporne kla- sike. Po njegovih delih rade po- segajo tudi ljubiteljske gleda- liške skupine. Kranjski gleda- liščniki so v koprodukcijskem sodelovanju s Slovenskim ljud- skim gledališčem Celje uprizo- rili Nušićevo komedijo Žalujoča družina. Delo je nastalo že dav- nega leta 1934, a je še zmeraj še kako aktualno. Kritično puščico je v njem avtor naperil proti pokvarjeni, sprenevedavi družbi. V komedijskem osišču je družina, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem do- mu. Vsak izmed “sorodnikov” je prepričan, da bo kaj podedo- val, saj se vsakemu zdi, da upra- vičeno “mora” dobiti kaj od de- diščine. Pri tem se v vsakem iz- med njih kažejo najslabše hibe, moralna izprijenost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Te človeške slabosti nimajo “na- rodnostnega” predznaka, zato imajo Nušićeva dela povsod P uspeh. Nušićeva komedija naszaradi duhovitega opisa likov insituacij zabava, a nam tudi ne- prizanesljivo nastavlja ogledalo in nas “prisili”, da si izprašamo vest ob splošni moralno-etični sprevrženosti današnje družbe in človeka v njej. Nušićevo pisanje oz- načujeta dve osnovni tema- tiki: oblast in denar. Ti sta gonilni sili, ki ženeta njegove like. Predstava PG Kranj in SLG Celje je zažive- la v novem slovenskem prevodu Alek- sandre Rekar v lanski sezoni pod režijskim vodstvom enega najbolj pro- dornih režiserjev mlade gene- racije Igorja Vuka Torbice, ki je v letu 2017 dobil prestižen na- ziv žlahtni režiser. Kot drama- turginja je v predstavi sodelova- la Katarina Pejović, ki je pre- pričana, da je Žalujoča družina dramaturško ena najbolj zah- tevnih Nušićevih komedij zara- di odsotnosti dogajanja. V predstavi nastopajo Peter Mu- sevski, Aljoša Kolatak, Borut Ve- selko, Andrej Murenc, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Lučka Počkaj, Pia Zemljič, Barbara Medvešček in Liza Marija Grašič. Nušićevi dnevi, festival z dolgo- letno tradicijo, posvečen naj- večjemu srbskemu komedio- grafu in njegovim sodobnim delom, se je s podelitvijo na- grad v smederovskem Centru za kulturo končal 28. aprila 2018. Očitno je predstava Žalu- joča družina tako dobro uspela, da je popolnoma osvojila in očarala občinstvo. Predstavo so ocenili s 4,15. Žirija je bila tako navdušena, da je ansamblu po- delila “posebno nagrado za ko- lektivno igro in sodobno tol- mačenje Nušića”. Uspeh je še povečalo dejstvo, da je publika Darjo Reichman, igralko iz Prešernovega gledališča Kranj, razglasila za najboljšo igralko sklepnega večera festivala, saj jo je v vlogi Simke najbolj prepričala. Gledališčnike in tehnično osebje je na 35. Nušićevih dnevih v Smedere- vu spremljala tudi direktorica Prešer- novega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček. Po vrnitvi s festivala je med drugim pove- dala: “Zelo smo ve- seli in ponosni, saj na festivalu v Nušićevem roj- stnem mestu tujci bolj težko za- blestimo. A nas so organizatorji prireditve, predvsem pa publi- ka, zelo lepo sprejeli”. Lepo bi bilo, da bi predstava prišla v goste tudi k nam na Pri- morsko. Nušića imamo tudi pri nas zelo radi, pa tudi “kranjske komedijante”, ki zadnje čase vse bolj blestijo s svojimi pro- dukcijami v Sloveniji in tujini. Iva Koršič Argumentirano in civilizirano / 1988 Ob 30-letnici demonstracij v podporo JBTZ Fotografska razstava v Muzeju novejše zgodovine Slovenije se javnosti predstavlja ob 30-letnici dogodkov, ki so bili pred kuliso vsesplošne jugoslovanske krize osemdesetih let povod za takojšen in množičen odziv nazorsko in starostno različnih oseb in skupin slovenske civilne družbe. Aretacije civilistov in podoficirja zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti, po začetnicah njihovih priimkov znanih kot JBTZ (Janša Janez, Borštner Ivan, Tasić David in Franci Zavrl), so spodbudile številne protestne akcije, ki jih je večinoma organiziral sočasno ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic. Dvodelna fotografska razstava, ki je odprta od 9. maja do 10. junija 2018, obiskovalca vodi na mesta zbiranja, med množice, ki so enotne v podpori obtoženi četverici argumentirano in civilizirano nasprotovale kršenju osnovnih človekovih pravic. Na panojih pred muzejem se predstavlja fotografski kronist, ki je skoraj dnevno beležil stampedo dogodkov druge polovice osemdesetih in avtor prvega vidnega dokumenta politične aretacije pri nas, fotograf tednika Mladina Tone Stojko. Muzejsko preddverje ponudi do zdaj redko ali nikoli razstavljene dokumentarne fotografije tiste pozne pomladi, vročega poletja in jeseni leta 1988, ki so jih nezanesljivemu človeškemu spominu iztrgali Nace Bizilj, Marjan Ciglič (fotografa časopisa Dnevnik) in takrat že upokojena fotografska legenda Edi Šelhaus. Pozorno si jih oglejte. Se v množici obrazov prepoznate tudi vi? Razstava Tržaške Slovenke v Goriški knjižnici F. Bevka v Novi Gorici Od ponedeljka, 7. maja 2018, je v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici na ogled razstava Tržaške Slovenke. Prvič so jo prikazali na Slofestu, prazniku Slovencev v Italiji, ki je preteklega septembra zaživel v središču Trsta. Razstavo si je v prestižnem atriju Borzne palače v Trstu ogledalo veliko obiskovalcev in je požela lep uspeh, zato so se odločili, da jo ponudijo na ogled tudi drugim sredinam. Razstavo sta pripravili Narodna in študijska knjižnica iz Trsta za obeležitev 70-letnice ustanovitve (1947) ter Zveza slovenskih kulturnih društev; z njo sta se ustanovi želeli spomniti na 120-obletnico izhajanja Slovenke, prve slovenske ženske revije, ki je začela izhajati v Trstu leta 1897, in njene duše – urednice Marice Nadlišek, katere 150- letnico rojstva smo praznovali preteklo leto. Opozoriti so hoteli na nekatere izmed žensk, ki so vsaka na svoj način poskušale izboljšati okolje, v katerem so živele ali pa še živijo, in pripomogle k prepoznavnosti svoje skupnosti na Tržaškem in tudi širše. Kratke Foto Jaka Babnik Kultura 17. maja 2018 9 Gradnikovi in Zorzutovi rojstni hiši v Medani so v sredo, 25. aprila, odprli prenovljeno muzejsko zbirko pe- snika Alojza Gradnika in stalno razstavo Ludvika Zorzuta, briške- ga pesnika in kulturnega delavca ter prvega direktorja Goriškega muzeja. Ob bogatem kulturnem progra- mu so spregovorili briški župan Franc Mužič, direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič ter slavnostni govornik Branko Ma- rušič, čigar govor objavljamo v ce- loti. Zbirki sta predstavila njuna avtorja; Tanja Gomiršek je sprego- vorila o Ludviku Zorzutu, Herko Saksida pa je predstavil dopolni- tev zbirke Alojza Gradnika. Raz- stavo v spominski sobi Alojza Gradnika so dopolnili z nekateri- mi kosi pohištva iz njegovega meščanskega stanovanja v Lju- bljani. Padajoče zvezde in Eros - Tanatos. Ob ljubezenski poeziji je zanj značilna domačijska, domol- jubna in socialna izpoved, ki jo je zapisal v zbirkah Begunci, Pot bo- lesti in Primorski soneti. Prevajal je romansko in kitajsko liriko. Ludvik Zorzut (1892-1977), je bil rojen v Medani, znan kot sloven- ski pesnik, kulturni delavec in planinec. Študij bogoslužja je pre- kinil zaradi prve svetovne vojne, kasneje pa si je ustvaril družino in deloval na področju knjižničar- stva, muzealstva in arhivistike, so- deloval je pri določanju meje med Italijo in Jugoslavijo. S pesmimi in prozo je sodeloval pri skoraj vseh primorskih revijah, vendar ni izdal nobene pesniške zbirke, Zorzutova publicistika pa temati- zira folkloro vsakdanjega in praz- ničnega življenja slovenskega po- deželja. Na tem kulturnem dogodku v Medani je o Ludviku Zorzutu spregovoril slavnostni govornik Branko Marušič. Njegov govor objavljamo v celoti. Te dni pred enaištiridesetimi leti se je v Medano za vedno vrnil Ludvik Zorzut. V petinosemdese- tem letu je 27. aprila 1977 umrl v Kanalu ob Soči, dva dni nato je bil v rodnem kraju pokopan. Lek- sikoni ga opredeljujejo kot pesni- ka, publicista, muzealca in arhi- vista in dodajajo, da je bil tudi na- rodopisec, narodni delavec in pla- ninec. Za literarnega kritika in zgodovinarja dr. Tarasa Kermau- nerja je bil Ludvik Zorzut 'lahko- ten, prijazen, dobrosrčen, zase ne stremljiv, pač pa ljubeč svojo zem- ljo, planine, kmete, rojake, vino, veselje'. Domačini so ga poznali kot gospoda Ludvika, prijatelji so ga predvsem zaradi nekakega po- tovalnega nemira, ki ga je navda- jal, poimenovali Ahasver. Za vse, ki smo ga doživeli in v živo spremljali del njegove življenjske poti, pa je bil Ludvik Zorzut svo- jevrstna osebnost, z literarnim navdihom prežet pričevalec svo- jega in preteklih časov in hkrati osebnost, ki je povezovala v duhu in dejanjih tisti dve stoletji, v ka- terih je živel. Bil je ljubitelj sta- rožitosti in njih posnemovalec. V širokem razponu svojega dela in zanimanja je bil tako enkraten in samosvoj, a obenem zrcalo časa, da smo se njegovi mlajši sodob- niki pogosto vpraševali, prevzeti od njegove izvirnosti, kaj bo, ko ga ne bo več, in kdo bo zapolnil vrzel, nastalo z njegovim odho- dom. Ludvika Zorzuta hranim v svojem V pomnjenju od deških let dalje, kosmo najmlajši člani Planinskegadruštva Nova Gorica z njegovim, v rimah napisanim skečem, po- navljajoč refren Kamen na kamu, zrno pri zrnu, živel planinski dom na Krnu, na tak način okoli leta 1950 sodelovali pri gradnji Go- miščkovega zavetišča. Potem sem napeto poslušal njegove šegave in duhovite rime na planinskih slav- jih od Trstelja in Golakov, vse do julijskih očakov. Zapomnil sem si nekaj verzov in jih navdušeno za- pisal po spominu. Kot dijak sem ga srečeval v skupni pisarni ustvarjalcev Goriške knjižnice, Goriškega muzeja, Pokrajinskega arhiva in spomeniške službe v zgradbi osnovne šole v Solkanu. Dijaki in učenci smo tedaj vedeli, da Ludvik Zorzut in sodelavci de- lujejo kot varuhi naše kulturne dediščine. Od časa do časa so nam pokazali kako novo knjižno ali muzejsko pridobitev ali pa tisto, kar so prejeli na posodo, da jo pri- ložnostno razstavijo za javnost. Na primer originalne protestan- tske knjige za razstavo ob 400-let- nici slovenske knjige leta 1951. Spomnim se iz tistih časov tudi, kako je Ludvik Zorzut mimo mo- jega doma prihajal na solkansko železniško postajališče, da ga vlak odpelje v Kanal, kjer je z družino živel od leta 1949, potem ko je moral zapustiti Italiji pripadajočo Gorico. Nato sem spremljal njegovo sode- lovanje v Planinskem vestniku, v Koledarju Celjske Mohorjeve družbe, a še najbolj tisto pisanje s krajevno domoznansko vsebino, kar je objavljal v tedniku Soča. Ta časnik je izhajal v Gorici in je tudi s svojim naslovom ohranjal vezi z goriško slovensko preteklostjo. V času po priključitvi je bil na- jlažje in tudi brez ovir dosegljiva informacijska povezava obeh de- lov Goriške, ki ju je ločila državna meja. Temu Zorzutovemu pisan- ju, razpetemu med zgodovino in narodopisjem ter vsakdanjostjo, dolgujem tudi svoje nagnjenje k domoznanstvu. Ko pa je Zorzut dodal k tem objavam skoraj ob- vezno kako pesniško stvaritev, se mi je še tesneje vtisnil v zavest. Vzpostavila sva stike, ki niso bili zgolj priložnostni in generacijsko spoštljivi, pač pa so zrasli v stro- kovne pogovore, zlasti od takrat dalje, ko sem se odločil za študij zgodovine in je bil Zorzut že upo- kojen, saj se je od začetka leta 1953 poslovil od mesta upravnika Goriškega muzeja, potem ko je bil na to mesto imenovan jeseni leta 1952. Ko sem ga trinajst let nato, leta 1965, na tem delovnem me- stu nasledil, sem mogel dodobra spoznavati pionirsko delo, ki ga je od konca vojne sem opravil pri evidentiranju in ohranjevanju premične in nepremične kultur- ne dediščine na območju nek- danje zgodovinske dežele Go- riške. Bil je pravzaprav prvi Slove- nec, ki je na Goriškem kot pred- stavnik oblasti skrbel za 'kulturne vrednosti', kot so takrat imenova- li različno, bolj izbrano gradivo, ki je pripadalo preteklosti. Od ma- ja leta 1945 do septembra 1947 je bil referent za arhive in kulturne vrednosti pri goriškem okrožnem narodnoosvobodilnem odboru, zunanji sodelavec posebnega od- delka pri Muzeju narodne osvo- boditve Slovenije v Ljubljani z na- logo, da zbira gradivo o narodno- stnih razmerah pri Slovencih v Italiji. Zaradi tega raziskovalnega delovanja, zlasti v slovenski Be- nečiji, je bil leta 1949 prisiljen za- pustiti Gorico. Razlog tega ukrepa italijanskih oblasti je bila insinua- cija, povezana z jugoslovansko- sovjetskim političnim sporom. Podobno kot po prvi svetovni voj- ni, ko je iz Italije prišel v matično domovino, je bilo tudi po drugi vojni. Med letoma 1949 in 1950 je deloval kot referent za muzeje in arhive pri Oblastnem ljudskem odboru za Goriško. Bil je nato kot delavec Okrajnega odbora Gorica v pripravah za ustanovitev knjižnice in nato tudi muzeja v Novi Gorici. V tem pripravljalnem obdobju je opravil veliko terenskega dela, ki se je pokazalo v obsežni topogra- fiji premične in nepremične kul- turne dediščine, v seznamu, ki je močno koristil tudi mlajšim ge- neracijam novogoriških muzej- skih delavcev. Radovedno smo li- stali po njem. Tudi kot upokojenec ni miroval. Poznavanje rodnih Brd, Brdom bližnje Benečije in drugih prede- lov Primorske od Julijskih Alp do Krasa je strnil v časopisnih in re- vijalnih objavah. Deloval je v osrednjih slovenskih društvih et- nologov, zgodovinarjev, zemljepi- scev, arhivarjev in konservatorjev. Nobeni izmed teh strok ni po izo- brazbi pripadal, a se je znal stro- kovnega dela priučiti, da je mogel sodelovati, če drugače ne, pa vsaj kot zanesljiv informator. Posebno pozornost je poklanjal tudi kra- jevnim domoznanskim organiza- cijam, kot Zgodovinskemu društvu za Goriško ali pripravljal- nemu odboru za postavitev Mu- zeja za Tolminsko. Ta odbor je po- stavil spominska obeležja nekate- rim uveljavljenim tolminskim ro- jakom. To obliko obujanja spomi- na na preteklost je nato gojil Klub starih goriških študentov, ki se mu je Zorzut pridružil, pravza- prav je bil med njegovimi ustano- vitelji. Bil je udeležen na vseh slavjih, ki jih je Klub pripravil po Primorski. Nastopal je kot govor- nik z rimano besedo, tako tudi v Brdih 26. septembra 1971, ko je klub v Višnjeviku odkril spomin- sko ploščo duhovniku Andreju Žnidarčiču. To pa je bil le eden iz- med Zorzutovih številnih govo- rov take vrste v Brdih. Dejavnost Kluba starih goriških študentov je bila izjemen pojav, ki je mogel zrasti le na teh zahodnih tleh slo- venskega ozemlja, in Zorzut je Klubu starih goriških študentov po pravici pripadal, saj se je v Go- rici šolal od leta 1904, najprej na vadnici, nato na gimnaziji in tu začel tudi študij na bogoslovju. S tem pa Zorzutov življenjepis še ni povsem prikazan. Obšli smo čas, ki ga je preživel v Mariboru kot magistratni uradnik, v začet- ku vojne se je pred Nemci odselil iz Maribora in se končno še med vojno vrnil v domače kraje, v Go- rico. V času med obema vojnama se je Zorzut posvetil publicistiki in pesnjenju ter delovanju v pla- ninski organizaciji. Planinstvo je sicer gojil od mladih nog dalje in mu je ostal zvest do konca življen- ja. Tako kot je bil zvest tudi glasbi, zlasti petju in orglanju v cerkvah, da s tem v povezavi ne poudari- mo znova ustvarjanja improvizi- ranih verzov, ki jih je tolikokrat znal pripovedovati v družabnih okoljih. Zorzutovi življenjepisci poudarja- jo njegovo privrženost narodopi- sju, ker v njem, kakor ugotavlja li- terarni zgodovinar in bibliotekar, poznavalec Zorzutovega vsebin- sko tako razvejenega delovanja Marijan Brecelj, korenini pretežni del njegovega literarnega ustvar- janja. Če je narodopisje vsebinski nastavek in vodilo Zorzutovega ustvarjanja, pa so krajina tega ustvarjanja Brda. Tako razumemo poezijo, na podoben način pa je seveda mogoče označiti tudi Zor- zutove prozne objave, v katerih dobijo narodopisni ali kar do- moznanski poudarki še večjo vel- javo. Zorzut je svoje članke pisal na lasten način. Igrive in lahkotne so njegove refleksije iz vsakdanje- ga ali prazničnega življenja slo- venskega podeželja, vanje vnaša folklorno motiviko. Desetletja dolgo ni menjal svojega sloga. Se- stavek Božič v prognanstvu – Božič v domovini iz leta 1920 v goriški Mladiki napoveduje vse značilnosti kasnejših. Bila je to prva objava, če izvzamemo Zor- zutovo pisanje v šolskih letih. Po- leg tega ta božični sestavek spo- minja na čas, ki ga je Zorzut preživel v italijanskem begunstvu med prvo svetovno vojno. Krajine Zorzutovega pisanja so še Vipav- ska dolina, Beneška Slovenija, al- pski del Posočja, srednje Posočje okoli Kanala ob Soči, Cerkljansko in Pohorje. Ludvik Zorzut je samosvoja oseb- nost v slovenski kulturi 20. stolet- ja. Namenoma poudarjamo vse- slovenski okvir, saj je bil razpet med Brdi in zahodno Slovenijo ter Pohorjem in Štajersko. Svoje- vrsten je bil kot pesnik in kot do- moznanec. Začel je delovati v času, ko se je tudi zahodna Slove- nija že otresla diletantizma, zlasti v zgodovinopisju. A zdi se, da se je Zorzut še vedno oziral v sredino 19. stoletja. Sam se je svoje vred- nosti dobro zavedal, ko je kako le- to pred smrtjo zapisal v opravičilo in napotilo: “Sedanji in poznejši pričevalci, pripovedniki, domoz- nanski pisci se bodo morali le te- meljiteje poglobiti v žitje in bitje novo prerojenih Brd”. Zorzut ni napisal temeljitih študij na področjih zgodovine, etnolo- gije, arhivistike ali konservator- stva, toda sleherni pregled teh ved in dejavnosti na Primorskem ne bo mogel prezreti njegovega življenjskega primera. Vse te vede mu vendar veliko dolgujejo, veli- ko zaradi pionirskega in organi- zatorskega dela, veliko zaradi drobnih podatkov, ki jih je obja- vljal in tako ohranjal v svojih spi- sih. Dolgujejo pa mu tudi zaradi tistega, kar je sodil pisatelj Fran Saleški Finžgar: 'Vi, Zorzut, ste mojster, znate iz malega, iz nekaj nepomembnega, izluščiti, napra- viti celo reč zanimivo, ki se jo lepo bere. Kar nadaljujte'! Za Ludvikom Zorzutom se briške- ga narodopisja, preteklosti, umet- nostne zgodovine in sorodnega lotevajo nove generacije. Rezulta- ti njihovih raziskav se objavljajo in preočiten je razloček med temi objavami in Zorzutovimi spisi. Toda, če pri tem pomislimo na njegovo življenjsko pot, je taka primerjava vendarle neupra- vičena. Zorzut je pričevalec in po- ročevalec z literarnim navdihom, saj mu je podobno kot poezija tu- di publicistika 'privrela je iz srca' in želel je, da bi njegovo pisanje kar največ zaleglo, da bi imelo kar največ bralcev. Ko je Marijan Brecelj pisal uvodna besedila in opravil uredniško delo pri Zorzutovi pesniški zbirki Ptička bregarca leta 1974, je po- tožil o neodmevnosti Zorzutove poezije v slovenski literarni zgo- dovini, uporabil je celo besedo di- skriminacija. Leta 1990 je v Ker- maunerjevi knjigi Poezija sloven- skega zahoda našel zasluženo svo- je mesto tudi Ludvik Zorzut. Letos se na ožjem Goriškem po- sebej spominjajo stoletnice smrti jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in stoletnice smrti pisa- telja Ivana Cankarja. Tudi njima se je v svoji vsestranskosti posvetil Ludvik Zorzut, saj je ob postavitvi Škrabčeve spominske plošče na zidu kostanjeviškega samostana te dni pred 48 leti prebral jeziko- slovcu namenjeno prigodnico. V letu 1976, ko smo obhajali stolet- nico Cankarjevega rojstva, pa je Ludvik Zorzut pripravljal članek Cankar in Brda. Smrt je pre- prečila, da bi delo dokončal. Končal bom pol za šalo pol zares z besedami Ludvika Zorzuta, ki je enemu izmed graditeljev planin- ske koče na Trstelju ob njenem odprtju 20. avgusta leta 1950 za- pel v zahvalo: Čeprav je zdravnik, je postavil ta lik, postavil je zadnji kamen in je rekel: Amen! Medana / Prenovljena zbirka A. Gradnika in stalne razstave L. Zorzuta B. Marušič: “Zorzut je pričevalec in poročevalec z literarnim navdihom” Slovenščina kot učni jezik na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja Izobraževalni program Slovenščina kot učni jezik na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, ki ga je organiziral Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), se je končal prejšnji teden. Program je bil izbran na razpisu za akreditacijo izobraževalnih programov, namenjenih učiteljem šol s slovenskim učnim jezikom v letu 2017/2018. Postopek akreditacije je vodil Urad za šole s slovenskim učnim jezikom pri Deželnem šolskem uradu. Tečaj je bil namenjen vsem vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji oz. na dvojezičnih šolah. Prijavilo se je deset udeležencev in udeleženk s Tržaškega in Goriškega: tri vzgojiteljice, štiri učiteljice in trije profesorji, ki poučujejo na prvostopenjskih srednjih šolah. Namen programa je bil nuditi podporo pedagoškim delavcem ob implementaciji ustreznih, učinkovitih in uspešnih didaktičnih metod pri pouku slovenskega jezika na slovenskih in dvojezičnih šolah v Italiji; to so organizatorji skušali doseči s posredovanjem praktičnih in takoj uporabnih informacij, orodij in virov o italijansko-slovenskem jezikovnem stikanju, razvijanju jezikovnih veščin in promociji rabe slovenskega jezika. Cilj tako osnovane didaktike je doseganje visoke sporazumevalne zmožnosti ter uravnotežene in ekvivalentne dvojezičnosti, hkrati pa tudi zagotavljanje razvoja slovenskega jezika v Italiji znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma. Program je obsegal 20 ur dela, srečanja pa so bila v Trstu, Gorici in Doberdobu. Vsebine so se osredotočale predvsem na pojave italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, lažne mite o jezikih, sociolingvistične vidike usvajanja manjšinskih jezikov, didaktiko manjšinskih jezikov in spletne vire za slovenski jezik. Udeleženci so se med predavanji in interaktivnimi delavnicami soočili z vsebinami, ki navadno niso vključene v standardna izobraževanja za pedagoški kader slovenskih šol v Italiji – večina predstavljenega gradiva je namreč sad sodobnih raziskav, ki jih izvaja SLORI oz. ki so bile opravljene pri drugih sorodnih manjšinah v Evropi. Posamezna predavanja in delavnice so oblikovali dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Damjan Popič (oba s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in dr. Matejka Grgič (SLORI). Gradivo, ki so ga uporabili predavatelji, je že na razpolago na spletni strani www. smejse. it, kmalu pa bo dostopno tudi gradivo, ki so ga pripravili sami udeleženci. SLORI že načrtuje nove programe na področju jezikovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, za katere se v zadnjih časih stopnjuje zanimanje. V kratkem bo na primer stekel jezikovni tečaj za uslužbence Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine z znanjem slovenskega jezika, ki ga je razpisala pristojna družba INSIEL. V pripravi so tudi druga izpopolnjevanja, ki bodo namenjena nekaterim temeljnim resorjem slovenske organizirane skupnosti v Italiji. SLORI / Izobraževalni program Tržaška17. maja 201810 Filmi Aljoše Žerjala na festivalu Poklon viziji Tržaški filmski navdušenec Aljoša Žerjal je bil leta 2003 prejemnik nagrade Darko Bratina in letos si goriški Kinoatelje, ob njegovem ljubileju, želi ponovno predstaviti njegove filme na festivalu Poklon viziji. V sklopu praznovanja Žerjalovega devetdesetega rojstnega dne bo prvi na vrsti dogodek v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači, v sredo 23. 5. 2018, ob 18. uri, pri katerem sodeluje tudi Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino – Slovenski program, in to s predvajanjem drugega izmed treh pogovorov z naslovom 3x30, ki sta jih posneli Živa Pahor in Mairim Cheber. Žerjalovega gradiva, ki ga hranijo na Slovenskem programu Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, je res veliko, zato je bila ideja o nekajminutnem prispevku za magazinsko tv oddajo Mikser takoj pretesna. Tako sta avtorici, po ogledu Žerjalovih filmov, odločili, da jih po vsebini razdelita v tri sklope, potovanja, pričevanja in avtorske filme, ter za vsak sklop opravita z Aljošo Žerjalom 30-minutni pogovor. Nastale so tri oddaje, ki vsaj delno odražajo slikovno in vsebinsko enkratnost in raznolikost Žerjalovih filmov ter širšemu občinstvu predstavljajo človeka, ki je iz ljubezni do filma, do sočloveka in do sveta ustvaril izjemen filmski arhiv. / Marko Manin Sodelovanje ZKB-Kmečka zveza za odmero dohodnine 2017 Tudi letos se nadaljuje sodelovanje med Zadružno kraško banko in Kmečko zvezo pri zbiranju, pregledovanju in izpolnjevanju vlog za odmero dohodnine. Prvič tudi v Doberdobu. Skladno z uveljavljenim sporazumom lahko člani ZKB-ja koristijo popust, po katerem jim Kmečka zveza za izpolnjevanje vlog za odmero dohodnine 730 zaračuna isto vsoto, kot jo zaračuna svojim članom. Storitev zbiranja in izpolnjevanja vlog za odmero dohodnine je možna samo po predhodnem telefonskem dogovoru. Termin lahko člani rezervirajo v enem od naslednjih obdobij: od 2. 5. 2018 do 7. 5. 2018 v poslovalnici v Nabrežini, trg. Sv. Roka 106; od 8. 5. 2018 do 15. 5. 2018 v poslovalnici na Opčinah, ul. del Ricreatorio 2; od 14. 5. 2018 do 18. 5. 2018 v poslovalnici v Dolini, Obrtna cona 507/13; 21. 5. 2018 in 22. 5. 2018 v poslovalnici v Doberdobu, ul. Roma, 23. Za rezervacijo termina se lahko člani ZKB-ja zglasijo kar pri Kmečki zvezi na tel. št. 040.362941 (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30). Kratke vetovni slovenski kongres in Knjižnica Dušana Černe- ta sta se združila v skupni projekt spoznavanja slovenskih manjšin Slovensko obrobje 2018. Ob 70. obletnici izhajanja časopisov, revij in knjig slo- venskih beguncev po svetu so priredili popoldansko srečanje v sodelovanju z Društvom slovenskih izo- bražencev, na katerem je Lučka Kremžar De Luisa pri- pravila majhno razstavo o tem, kako so se begunci vključevali v zamejsko stvar- nost. Spregovorili so pred- stavnika KDČ Ivo Jevnikar in Lučka Kremžar De Luisa, Luka Klopčič v imenu Sve- tovnega slovenskega kon- gresa ter vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slove- nije v NUK-u Helena Janežič. V jutranjih urah si je dvajset pot- nikov iz Ljubljane ogledalo Trst in okolico ter izvedelo nekaj več o položaju Slovencev v Italiji. Obisk so končali na okrogli mizi v Peterlinovi dvorani o začetkih izhajanja revij in časopisov med Slovenci, ki so se leta 1947 prese- lili iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji v druge države po Evro- S pi in začeli ustvarjati zdomsko“Slovenijo v svetu”. LučkaKremžar De Luisa se je sprehodila ob razstavljenem gradivu in ra- zložila, kako zgodbe časopisov pokažejo tudi premike beguncev. Katoliški misijon je tako izhajal najprej v Ljubljani, med vojno v Rimu, nato se je izdaja prekinila, potem spet v Buenos Airesu in Ljubljani. Gospod Novak je izdal Zbornik svobodne Slovenije, pri kateri je popisoval vse, kar so iz- dajali Slovenci po svetu. Kar se tiče bibliografij, je pokojni Mari- jan Pertot uredil Slovensko biblio- grafijo za Kanado, Veliko Britani- jo in Argentino, dr. Janez A. Arnež pa vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica in Slovenski tisk v ZDA in Kanadi. Luka Klopčič se je v imenu Sve- tovnega slovenskega kongresa zahvalil za dopoldansko spozna- vanje slovenskega Trsta in dejal, da bi bila za Zorka Simčiča in Franceta Pibernika pot v Trst zelo naporna, zato sta poslala dopis, ki ju je prebral Aleksij Pregarc. Ob koncu je prisotne nagovorila še Helena Janežič. Lani so v NUK-u z dr. Jaklič in Rafaelovo družbo pripravili razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin. Dejan- sko je bilo seme glo- boko posajeno, saj je v begunskih taboriščih v letih 1945 do 1948 izhajalo več kot osem- deset časopisov in okrog petsto knjižnih izdaj. Kljub temu da ni bilo papirja, strojev in barve, so ljudje čutili potrebo po izdajanju slovenske ti- skane besede. V Avstriji je izhajalo 49 serijskih publikacij. Dejansko niso imeli strehe nad glavo, a izhajal je dnevnik Domovina, ki se je preimenoval v No- vice. Na ciklostil so dnevno pripravljali 600 izvodov. Begunci niso imeli denarja, a denar za tiskovine se je vedno našel, čeprav na račun hrane. V Italiji je izhajalo 36 naslovov periodike. Be- gunci so se selili in bili razpršeni. Ker so za ta- borišča skrbeli Ame- ričani, niso imeli take- ga strogega nadzora. Zavedali so se, da ohranjajo slovensko besedo in da so zelo zaposleni, da ne bi padli v malodušje. Glasila so se dotikala različnih tem, od skavtskega glasila Gams do mod- nega lista Lepa Vida v Serveglianu in otroškega glasila Begunski palček. Pohvalno je, da je takrat izšel prvi slovenski zgodovinski atlas Slovenije, ki ga je leta 1948 oblikoval profesor geografije Ro- man Pavlovčič. Metka Šinigoj V nedeljo bo praznik na Kohišču Lepa priložnost za promocijo Krasa občini Devin-Nabrežina se ponovno obeta uspešen športno-rekrea- cijski kulinarični dogodek z zgo- dovinsko vsebino. Gre za četrto izvedbo mednarodnega enoga- stronomskega zgodovinskega in didaktičnega pohoda Kohišče, ki bo v nedeljo, 20. maja. Dogo- dek, ki združuje domače proiz- vajalce kraških dobrot, podjetni- ke, kulturna in športna društva, si je v nekaj letih pridobil velik sloves. Vsako leto se število obi- skovalcev in pohodnikov veča, prav tako se krepi tudi kulina- rična in zgodovinska ponudba. Pred dnevi je v sinji dvorani deželnega sveta v Trstu potekala predstavitvena tiskovna konfe- V renca Kohišča 2018. Predstavitevje uvedel ponovno izvoljenideželni svetnik Igor Gabrovec. Po njegovih besedah je medna- rodni pohod postal že prava po- sebnost našega območja: “Ne gre za navaden pohod, ampak za enogastronomski, zgodovinski in didaktični dogodek, ki je bil že od prve izvedbe zelo uspešen. Ob druženju v naravi ta pobuda odmevno promovira in povezu- je območje okrog Grmade”. O pohodu po krožni poti je spre- govoril tudi Dario Stolfa, pred- sednik smučarskega kluba De- vin, ki je kot nosilni partner pro- jekta ocenil sodelovanje kot zelo uspešno. Povedal je, da poleg in- stitucionalnih partnerjev sode- luje še 10 društev, ki s prostovol- jnim delom omogočajo izvedbo takega načrta. Stolfa je poudaril, da ta projekt ni omejen samo na enodnevno prireditev, ampak se promocija posestva Kohišče, proizvajalcev, društev in seveda teritorija nadaljuje skozi celo le- to. Dogodku in temu območju so letos namenili veliko vidlji- vosti s prisotnostjo na medna- rodnih sejmih turizma v Avstriji, Sloveniji in Venetu. Poleg dežele Furlanije Julijske krajine, ki je pobudo tudi delno finančno podprla, občine De- vin-Nabrežina ter ostalih društev je osrednji partner družina Pahor, ki je lastnica nek- danjega obsežnega posestva de- vinskih princev in gospodov, imenovanega Kohišče. a letošnji proslavi 25. aprila v Miljah je bil na sporedu tudi poseg Val- burge Ellero v imenu Društva Slovencev miljske občine (DSMO) “Kiljan Ferluga”. Nje- no pričevanje je zbrala ter v slo- venskem in italijanskem jeziku zapisala Isabella Marega. Pre- brala pa ga je, ob navzočnosti osemdesetletne pričevalke, di- jakinja Sara Zuppin. Zaradi žlahtne umirjenosti tega spo- mina, ki je bil spoštljiv do vseh in naravnan v prihodnost, z ra- zliko od drugače razgretih to- nov in okolij manifestacij 25. aprila po raznih italijanskih krajih in v tržaški Rižarni, ga objavljamo. Dober dan, prosili so me, naj se vrnem s spominom nazaj v čas svoje mladosti. Rodila sem se v vasi Fajti, na Miljskih hribih, le- ta 1932. Obudila sem deklico, ki je peljala past živino na Košler, kot smo imenovali vzpe- tino nad Jelarji. Starši so bili na delu, oče je kot avstro-ogrski vo- jak preživel prvo svetovno voj- no, o tem ni nikoli pripovedo- val. Delal je za nemške okupa- torje pri Todt, kjer je opravljal težaška dela, ki niso zadostova- la, da je nahranil nas tri otroke, zato je mati nosila z ladjico hra- no delavcem v ladjedelnico v Trst ali pa istotako z ladjico no- sila v Trst in potem v Furlanijo sol iz Sečoveljskih solin, tri dni hoda daleč, da je prinesla do- mov moko za kruh. Bila je vojna, toda vse so nare- dili, da nam otrokom ne bi bila beda pretežka. Kos polente ali koščki pancete, to je bilo vse, kar nam je bilo dano. V času, ko so padale bombe na tržaško pri- stanišče, sem bila v Miljah, kjer sem se učila, pri šivilji in spo- minjam se, koliko nas je bilo in kako smo bili prestrašeni v za- vetišču ob morju. In spomin- jam se strahu in skrbi, ko je go- relo na Tinjanu, takrat so Nem- ci zažgali tudi nonotovo hišo, bali smo se zanj, ki je preživel, a ostal brez doma in sam, saj so bili strici v vojski. Spominjam se, kako smo nosili češnje in zelenjavo v Milje in da so žene prale perilo v Funjanu, ki je takrat tekel pod soncem, in srečevali smo žene ribičev, “peškadurjev”, ki so nosile na kišticah na glavah prodajat ribe v miljske hribe. Bilo je, kot da se je čas ustavil: bili smo osamljeni in zaprti v nekakšni tihi samoti, bil je čas dolgih prehojenih poti in pre- mikov na ladjicah. Ne spomin- jam se govora o deportacijah in partizanih, vse to je prišlo po- tem, ko smo si neke noči po shodu v Trstu odpočili na lese- nih podih in spoznali Rižarno. Govorili smo samo slovensko, šola pa je bila ena za vse, tako za italijanske otroke iz Hrvatinov in Kolom- bana kot za nas iz Fajtov; in mi nismo bili pridni kot oni, ker učiteljica je govorila jezik, ki ga ni- smo znali, in samo leta 1946 so odprli slovensko šolo. Ni bilo fizičnega maltretiranja, vendar morda me je ponižanje spremljalo celo življenje in se ga je težko znebiti. Ponižanje, ki smo ga občutili, ne da bi se ga polno zavedali, da so nas klicali ščavi in da smo pri tem ostali brez reakcije, saj nismo imeli moči in zavesti za to. Slišali smo za konec vojne po edinem radiu v okolici, ki je igral na oknu neke hiše v vasi, da smo vsi poslušali. Od takrat se je vse spremenilo. Potem je nastopil čas meja', toda tudi ta je mimo. Svet, v katerem živi- mo, je lep, toda ne manjka ne- varnosti, ena od teh je neved- nost, ki gradi pregrade. Ne sme nas biti strah, da smo solidarni in ljubeči. Pri nas doma živi mlada Eritrejka, ki je prišla v naše kraje, da poišče zatočišče, in mi ji skušamo pomagati, da si ustvari novo življenje, da je svobodna in da izraža svoje mi- sli, da hodi v šolo in da si ustva- ri družino. Svet, ki smo ga ustvarili s težkim delom in na- porom, moramo zdaj zaščititi, da napreduje, da se nikdar ne vrnemo nazaj v svet ignorance in brutalnega nasilja. Biti mo- ramo solidarni z revnejšimi, med sabo ljubeči in prijazni, ta svet, ki je nastal iz trdega dela in bojev, hočemo zaščititi, da se ne vrnemo nazaj v svet neved- nosti in brutalnega nasilja. To je naša naloga in to nalogo mo- ramo predati našim otrokom. N Pričevanje Valburge Ellero na proslavi v Miljah “Ne smemo se vrniti v svet nasilja!” Svetovni slovenski kongres in Knjižnica Dušana Černeta 70-letnica izhajanja slovenskih izseljenskih publikacij Foto damj@n Na tiskovni konferenci sta bila prisotna Marko in Ivanka Pahor, ki sta zastopala kmetijsko pod- jetje Kohišče. Marko Pahor je dodal, da so letos uvedli “ex tempore” o temi narave, katere- ga so se udeležili ste- vilni slovenski in ita- lijanski dijaki, ki obi- skujejo osnovne šole od Devina do Križa. Žirija bo najlepšim iz- delkom namenila šte- vilne nagrade; na- jlepša slika pa bo ti- skana na uradni maji- ci prihodnjega poho- da. Dario Stolfa je ob tem dodal, da pohod ni prezahteven, saj je prilagojen družinam, ki so tudi ciljna publi- ka tega projekta. Obiskovalci, ki se bodo odpravili na 8,5 kilome- trov dolgo traso, bodo lahko to nedeljo med 8.30 in 10.30 Ko- hišče osvojili s štirih začetnih točk: iz Devina (Kupčeva do- mačija), Medjevasi (nogometno igrišče), Vižovelj (športno igrišče) in Brestovice v Sloveniji (vaška šola). Prisotne bodo pričakale tudi stojnice, na kate- rih bodo kraški proizvajalci po- nujali domače dobrote. Mogoče si bo ogledati z vodenimi obiski tudi razsvetljeno jamo Pejco in avstrijske vojne jarke iz obdobja prve svetovne vojne. Na predstavitvi je bil prisoten tu- di občinski svetnik občine De- vin - Nabrežina Massimo Romi- ta, ki je dogodek in organizator- je Kohišča pohvalil za profesio- nalno organizacijo. Organizatorji so povedali, da bo- do dogodek izpeljali teden ka- sneje, če vreme ne bo naklonje- no. Prireditev pritegne na Kras veli- ko število domačih in tujih ude- ležencev in omogoča udejanjen- je poglavitnega cilja organizator- jev: promocijo Krasa. Marko Manin Tržaška 17. maja 2018 11 Obvestila Tržaško knjižno središče vabi v četrtek, 17. maja 2018, ob 18. uri na predstavitev knjige Mance Košir Iz trebuha in neba. Z avtor ico se bo pogovarjala Alenka Rebula Tuta, srčnice bo recitiral Uroš Verbovšek. Toplo vabljeni! Področni svet Slovenskega pastoralnega središča vabi slovenske vernike, da se udeleži jo binkoštnega bedenja, ki bo v petek, 18. maja, v tržaški stolnici sv. Justa ob 20.30. Vodil ga bo tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi. V ponedeljek, 21. maja 2018, ob 18. uri bo v Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu volilni občni zbor. Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 24. maja, redni občni zbor na svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri. Šmarnice bodo vsako nedeljo meseca maja ob 17. uri v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3. Vabljeni Marijini častilci. Lep dogodek v Dolini Odprtje stalne poštne razstave olinski poštni urad je bil v soboto, 5. maja 2018, odet v praznično podo- bo. Razlog za to je bil visok jubilej dolinske pošte, ki je začela delo- vati pred 145 leti. Na slovesnosti je prisotne najprej pozdravila di- rektorica srednjeevropskega poštnega in telegrafskega muzeja v Trstu, Chiara Simon, ki je pou- darila pomen poštnih uradov na območju. Prisotna je bila tudi po- krajinska direktorica italijanske pošte Maria Letizia Fumagalli, ki je izrazila veliko zadovoljstvo za- radi odprtja stalne zgodovinske razstave, ki priča o zgodovini in pomenu dolinskega poštnega urada. Prvi poštni urad, ki so ga v Dolini D pri Trstu odprli v marcu leta 1873,je nastal na pobudo rodbine Pan-gerc. Šlo je za pomembno prido- bitev za vas in celotno občino. Prva cesarsko-kraljeva poštna upravnica in lastnica poštnega urada je postala Uršula Pangerc iz Doline. Mlada podjetnica Uršula Pangerc je upravljanje pošte ohra- nila vse do smrti leta 1907. Direk- torica Fumagalli je zatrdila, da v tistih časih, ko ženske niso imele niti še volilne pravice, predstavlja Uršula Pangerc zelo napredno in emancipirano žensko podjetnico. Uršula se je rodila v Dolini 26. septembra leta 1855. Njen oče Jo- sip Jakob Pangerc je bil cesarski sodnik in prvi izvoljen nadžupan dolinske občine. Mlado Uršulo lahko označimo kot začetnico poštnih upraviteljic ženskega spola. Uršula se je kasneje po- ročila z dolinskim županom in posestnikom Ivanom Sancinom. Bila je tudi pevka v dolin- skem cerkvenem zboru in dramska igralka v gleda- liškem odseku dolinskega društva “Valentin Vodnik”, ki ga je leta 1894 ustanovil njen brat Josip Pangerc. Po- membno vlogo je odigrala tudi v dolinski župnijski skupnosti; bila je med usta- novitelji Marijine družbe v Dolini, kateri je vse do smrti tudi predsedovala. Na slovesnosti je v imenu dolinske občine in dolin- skega župana navzoče nago- voril občinski odbornik Franco Crevatin, ki je izrazil za- dovoljstvo dolinske občine ob odprtju te stalne razstave. Creva- tin je povedal, da še danes nismo kos naprednemu mišljenju čla- nov Pangerčeve rodbine, ki so na našem območju ustvarili in zapu- stili bogato dediščino. Prisotna sta bila tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in predsednik Sveta slovenskih or- ganizacij Walter Bandelj, ki je pri- sotne nagovoril in potrdil pomen Srednjeevropskega inštituta Josip Pangerc in sodelovanje SSO-ja pri projektih, ki jih izvaja ta inštitut. Stalna razstava, ki je na ogled ob Milje / Pastoralni obisk Nadškof Crepaldi se je srečal tudi s Slovenci ržaški nadškof Giampaolo Crepaldi se je ob pastoral- nem obisku v Miljah srečal tudi z zastopniki Društva Slovencev miljske občine (DSMO) “Kiljan Ferluga” in s tamkajšnjimi slovenskimi verni- ki. V spremstvu domačega žup- nika Silvana Latina in generalne- ga tajnika pastoralnega obiska v tržaški škofiji, rojanskega župni- T ka Andrea Mosce, je lahko mar-sikaj izvedel iz klepeta s predsed-nico društva Fiorello Benčič, taj- nico Zvezdo Koren, Modro Šte- fančič, Davorinom Devetakom in drugimi predstavniki: o slo- venskih mašah pri Korošcih in v Žavljah (prisoten je bil krajevni župnik Paolo Iannacone, Italijan, ki mašuje tudi v slovenščini), o nekajletni obnovi maše v slo- delavnikih med urnikom poštne- ga urada, se deli na dva dela. V notranjosti poštnega urada je v obliki velike razglednice predsta- vljena zgodovina poštnega urada. V izložbah so razstavljeni doku- menti, pisma, registri, ministrski odlok iz leta 1837 in še ostali predmeti iz zgodovinskega arhiva Pangerc. Poleg originalne poštne konjske vprege v bidermajerskem slogu je razstavljen tudi starinski prenosni trezor poštne kočije. Zunanjost poštnega urada krasijo tri inštalacije, ki ponazarjajo ale- gorijo ob 145. obletnici dolinske pošte, jubilejno cesarsko šolo Cesarja Franca Jožefa I., danes večstopenjsko šolo Josip Pan- gerc, in termalno zdravilišče po Kneippovem načinu v Do- lini. Med uradnim delom je Marko Manin, predsednik srednjee- vropskega inštituta “Josip Pan- gerc”, predstavil zamisel za zgodovinsko inštalacijo in po- vedal, da je do tega prišlo tudi s pomočjo družbe MIOT, za katero je bil navzoč predsednik Marjan Gropajc, ter po zaslugi deželne direktorice Fumagalli- jeve, ki je z veliko vnemo spremljala uresničitev projekta in priskrbela vsa potrebna dovoljen- ja z generalnega poštnega urada v Rimu, tako da je zgodovinska poštna razstava postala stalna. mam Foto damj@n venščini v Starih Miljah za Veliki šmaren, o božičnem koncertu Nativitas v stolni cerkvi, pa tudi o obče kulturnih pobudah mil- jskega društva, ki si prizadeva za ohranitev in uveljavitev domače kulture, tudi v krajevnem itali- janskem in širšem obmejnem prostoru. Omenjeni so bili večdesetletno prizadevanje za slovensko šolo in tečaji slovenščine, soustvarjanje ugodnega okolja, ki je tudi po svoje pripomoglo k uradnemu priznanju in vstopu slovenščine kot drugega tujega jezika v kra- jevno italijansko nižjo srednjo šolo. Omenjeno je bilo sodelo- vanje s sosednjimi kulturnimi društvi iz Škofij, Hrvatinov in Ankarana, kulturno rekreativne pobude in tudi doprinos DSMO z drugimi partnerji z obeh strani, da je prišlo do prvega zemljevida v več jezikih za sprehode in kole- sarske poti na celotnem miljskem polotoku, ne glede na mejo. Nadškof Crepaldi pa je povedal, da je obiskal še druge slovenske, šolske in verske stvarnosti tržaške škofije, v Barkovljah in pri Sv. Iva- nu. V prisrčnem nagovoru je omenil prijateljstvo in čustva do- brotljivosti, ki, če so prisotna v kristjanih in nekristjanih, lahko pripomorejo k rasti vseh. Srečan- ja se je udeležila tudi slovenska občinska svetnica Mirna Viola, večletna predsednica društva in nekdanja občinska odbornica, ki se je po obisku na slovenskem društvenem sedežu udeležila še uradnega srečanja z uglednim gostom v dvorani občinskega sveta. ATO O Majenci v Dolini Domač praznik s prastarimi koreninami onec prejšnjega tedna je v Dolini potekala Majenca, ki je višek dosegla v sobo- to zvečer (12. maja 2018) s slo- vesnim postavljanjem maja in v nedeljo (13. maja) pozno popol- dne s prihodom parterc in par- terjev na vaški trg Gorico. Ma- jenca je praznik pomladi in mladosti, ki se že sto- letja prenaša iz roda v rod in je razširjen po celot- nem slovenskem ob- močju. Podobno kot v ostalih vaseh v dolinskem bregu te navade niso pre- kinili niti v času druge svetovne vojne. Po vaseh se oblikujejo fantovske in dekliške, ki se organizira- jo in sestajajo dober me- sec pred končnim posta- vljanjem maja. Za večino mladih predstavlja ta tre- nutek veliko odgovornost in prvo organizacijsko preizkušnjo. Mladi v Prebenegu, Bol- juncu, Borštu, Ricmanjih, Gročani in v zadnjem de- setletju še v Lonjerju dvi- gujejo maje v noči med tridesetim aprilom in prvim majem. Dolinska Majen- ca pa ohranja staro navado, ki narekuje, naj poteka na prvo ali drugo nedeljo v maju. V šestdnevni dogodek se uokvirja veliko spremnih kulturnih in enogastronomskih pobud, s ka- terimi Občina Dolina in druge ustanove spodbujajo kakovost in ovrednotenje domačih vin in K olj.Majenca se je začela v četrtek,10. maja 2018, s postavitvijo “drevesa otrokovih pravic” orga- nizacije Unicef in prikazom ga- silskih vozil in reševalnih psov v organizaciji Društva prostovol- jnih gasilcev iz Brega. V večernih urah so v galeriji Torkla odprli razstavo Oljke in olje v Dolini pred 200 leti, na kateri so bili pri- kazani dokumenti o zemljiščih, zgodovini oljkarstva in o tor- klah. Gradivo je zbral in postavil Paolo Parmegiani ob sodelovan- ju Borisa Pangerca. Za glasbeno kuliso je poskrbela mlada kitari- stka Mateja Martini, gojenka Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. Na pobudo priložnostnega od- bora za ovrednotenje oljkarstva je bilo v petek predavanje o temi Predelava v oljarni in kakovost oljčnega olja. Sledilo je odprtje razstave enaindvajsetih krajev- nih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik. Nekateri med njimi se ponašajo z dogoletnim sodelovanjem, v zadnjem času pa razstavljajo tudi umetniki iz bližnjih vasi in iz tržaškega ob- močja. Razstavljena dela so bila izdelana v različnih likovnih izraznih tehnikah: od slikanja na platnu do izdelave umetnin na lesu in kamnu. Prisotni so bili tudi šivanje, tkanje in izdelovan- je nakita ter zanimivi hišni izdel- ki. Med temami je izstopala moč narave z vsemi svojimi barvami. Pri nekaterih razstavljalcih je prišla do izraza naša bogata kul- turna dediščina. Kulturno točko je oblikovala mlada pianistka Gaja Salvi, učenka Glasbene ma- tice iz razreda prof. Nede Sancin. Na petkov večer je pred koncer- tom skupin Black Panters in “4 Pampel & Friends” na Gorici po- tekalo odprtje in nagrajevanje 62. občinske razstave do- mačih vin. Nagrajevanje 21. razstave ekstradeviškega oljčnega olja, 14. izbora L'olio di Muggia in 8. Pokrajinske- ga tekmovanja ekstrade- viškega oljčnega olja pa je potekalo v soboto zvečer po paradnem mi- mohodu starodobnih vo- zil v organizaciji kluba Adria Classic iz Kopra. Pozno v noč se je zavle- klo slovesno postavljanje maja ob spremljavi Potu- jočih godcev iz Saleža. V nedeljo je bil na vrsti pester kulturni program z nastopom Ribniškega pihalnega orkestra in fol- klorne skupine Oljka iz Hrvatinov in s plesom z ansamblom Nebojsega. Naslednji dan slabo vre- me ni prizaneslo organizator- jem, ki so morali odpovedati vse načrtovane nastope na prostem. V torek, 15. maja, proti večeru je s podiranjem “drevesa otrokovih pravic”, nastopom domačega Pi- halnega orkestra Breg in pričako- vanim podiranjem maja padel zastor na letošnjo Majenco. Erik Kuret Resor za slovensko manjšino naj prevzame predsednik Fedriga Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) sta predlagala predsedniku deželne vlade Massimilianu Fedrigi, naj obdrži zase resor za slovensko narodno skupnost. Takšna odločitev bi podkrepila predlog, ki ga je pred časom Fedriga izrekel zastopstvu krovnih organizacij, da bi pri predsedstvu dežele nastalo omizje za manjšinska vprašanja. Predsednika SKGZ in SSO sta izpostavila institucionalno vlogo slovenske narodne skupnosti v stvarnosti dežele FJK, ki svojo specifičnost črpa prav zaradi prisotnosti narodnih in jezikovnih manjšin. “Vloga naše manjšine”, nadaljujeta Bandelj in Pavšič, “pa je tudi v tem, da prispeva k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med deželno upravo in sosednjo Republiko Slovenijo. V tem okviru je pomembna tudi vloga italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, s katero nas vežejo dologoletni prijateljski odnosi in skupno načrtovanje v okviru evropskih projektov. Na srečanju v Trstu smo pozitivno ocenili vaš predlog, da bi pri predsedniku deželne vlade nastalo manjšinsko omizje, na katerem bi obravnavali in reševali morebitna odprta vprašanja. Prepričana sva, da bi tako omizje pomenilo tudi posebno pozornost deželne uprave do naše skupnosti ob dejstvu, da že od leta 2007 ima FJK zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost. Veva, da se zdaj ukvarjate s sestavo deželne vlade. V tem kontekstu vam ponujava predlog, da bi problematiko slovenske narodne skupnosti ohranili vi kot najvišji institucionalni predstavnik deželne vlade. Prepričana sva, da bi tako odločitev z odobravanjem sprejela tako naša narodna skupnost kot tudi Republika Slovenija”. SSO, SKGZ, Fedriga in Slovenci Goriška / Aktualno17. maja 201812 TAKI SMO (38)Katja Ferletič Kako se lahko Ludvik XVI. in Lady Gaga srečata v isti sobi … 19. maja se bosta v Londonu poročila princ Harry in Meghan Markle. Tistega dne bo v mesto prišel naval ljudi, ki se bodo trli po cestah v upanju, da bodo vsaj za trenutek videli kraljevi par. Če jim to ne bo uspelo, jim bo ostala le še ena možnost: obiskali bodo lahko slavni londonski muzej voščenih lutk Madame Tussauds, ki bo občinstvu ravno na ta dan predstavil novi lutki mladega pa- ra, ki se bosta pridružili ostalim figuram predstav- nikov kraljeve družine. Muzej Madame Tussauds je za vse, ki obiščejo London, obvezna postaja, saj si lahko tu ogledajo največjo zbirko voščenih lutk na svetu. Vsako leto se vsaj tri milijone ljudi sprehaja po hodnikih tega muzeja in se slika s svojimi najljubšimi slavnimi osebnostmi. Danes ima muzej več podružnic v glavnih svetovnih prestolnicah (Amsterdam, Du- naj, Berlin, Istanbul, Hong Kong, Las Vegas, New York, Shanghai …), od leta 2007 pa je v lasti bri- tanskega podjetja Merlin Entertainments, ki upra- vlja tudi parka Gardaland in Le- goland. Muzej je pred 200 leti ustanovi- la ekscentrična, a izjemno nadarje- na Marie Tussaud oz. Marie Gro- sholtz, ki se je ro- dila leta 1761 v Strasbourgu. Njen oče je bil nemški vojak; umrl je, še pre- den se je Marie rodila, zato je nje- na mama šla v službo kot guvernanta na dom k bogatemu zdrav- niku Philippeju Curtiusu, s katerim sta se mati in hči kasneje preselili v Pariz. Curtius je bil tudi pro- fesor in je zelo rad ustvarjal voščene lutke, v na- ravni velikosti upodobljene osebe, ude in organe, ki so mu služili za lekcije anatomije. V 18. stoletju je bila tehnika ustvarjanja lutk iz voska zelo razšir- jena, saj so surovino našli z lahkoto in umetniki so lahko ustvarjali izredno realistične figure, zato se je kmalu tudi Marie naučila te umetnosti. Kot mlado dekle je zaradi poznanstev doktorja Cur- tiusa prišla v stik tako z mladimi revolucionarji, kot sta bila Napoleon Bonaparte in Robespierre, kot tudi s plemiči. Ker je za nekaj čas celo živela v Versaillesu in dajala lekcije umetnosti sestri kralja Ludvika XVI., so jo revolucionarji, ki so se borili proti monarhiji, zaprli v ječo in celo obsodili na smrt. Rešila jo je njena spretnost v obdelovanju voska: Marie si je zaslužila prostost, a morala je prisostvovati smrtnim kaznim in izdelovati voščene lutke glav zapornikov, usmrčenih z gil- jotino. Zaradi te dejavnosti je bila stalno po po- kopališčih in mrliških vežah, uporabljala je celo človeške lase in zobe. Izdelala je tudi glavi kraljice Marije Antoanete in Ludvika XVI. Leta 1794 je doktor Curtis umrl in pustil svoje premoženje Ma- rie, ki se je kmalu zatem poročila z inženirjem Francoisom Tussaudom in imela tri otroke. Moža je leta 1802 pustila v Parizu, s svojimi otroki in voščenimi lutkami pa je odpotovala v Anglijo. Do- brih trideset let je Marie potovala in razstavljala svoje lutke: bile so v naravni velikosti z izjemno natančno izdelanimi kostumi, poleg tega pa jih je postavljala tudi v čudovite scenografske okvirje. Leta 1835 se je odločila, da se preseli v London: v Baker Streetu je postavila svojo stalno razstavo “The Baker Street Bazaar”: nastal je prvi muzej Madame Tussauds. Angleži so bili navdušeni. Ma- rie se jim je prikupila, ko je izdelala izjemno rea- listično lutko kraljice Viktorije med kronanjem in s kraljičinim dovoljenjem naročila krojačem celo enako bogato obleko, v katero je lutko oble- kla. Skušala je zadovoljiti vse okuse angleških lju- di, ki so še posebno radi imeli grozljive scene, zato je v svojem muzeju ustvarila sobo z vsemi svojimi relikvijami iz francoske revolucije. Pripravila je tudi lutke slavnih angleških morilcev in jih po- stavila v scenografske podobe, ki so podrobno pri- kazovale kraje umorov. Marie je tako zaslovela, da so celo sami zločinci pred smrtjo podarjali svo- ja oblačila in predmete muzeju v upanju, da bo njihova upodobitev krasila sobo grozot. Marie je s sinovi uspešno upravljala muzej do svoje smrti leta 1850; imela je 89 let. Preden je odšla v večnost, pa je še napisala svoj življenjepis in ustva- rila svojo voščeno lutko, ki še vedno pozdravlja obiskovalce ob vhodu londonskega muzeja, ki stoji danes na Ma- rylebone Roadu. Zbirka muzeja je še vedno sodobna. V njej najdemo lutke zgodovin- skih osebnosti, hollywoodskih zvezd, pevcev, po- litikov, od Elvisa Presleyja do Hi- tlerja, od moder- nih Youtubersov do Lady Gage, ki ima celo 21 svojih lutk v različnih muzejih po svetu. Danes jih ne ustvarja več “Madame”, ampak tehniki in umet- niki v “delavnicah” Tussauds Studios v kraju Ac- ton. Tukaj hranijo še stare kalupe, originalne dele, arhive dokumentov in fotografij in izdelujejo no- ve lutke (do 50 na leto). V Studiose prihajajo slav- ne osebnosti, ki tudi do štiri ure pozirajo za ki- parje in slikarje. Umetniki vzamejo vse mere te- lesa, preučujejo vsako gubico na obrazu, pozo, v kateri bo lutka stala, osebo fotografirajo in posna- mejo s filmsko kamero, vzamejo vzorec las, odtise rok in celo zob (zobe lutk ustvarjajo v prestižni zobozdravniški ambulanti v Mount Vernon Ho- spitalu v Middlesexu - za vsakega so potrebni štirje dnevi dela). Kipar ustvari najprej jekleno in alu- minijasto ogrodje - okostje, na katerem potem začne obdelovati glino, in nato tanjšo plast zmesi voska, silikona in drugih sintetičnih materialov. Glavo izdelajo posebej: v kalupo s podobo obraza vlijejo zmes iz čebeljega voska, posebnega japon- skega voska in drugih sestavin, nato jo obdelujejo. Oči pobarvajo z akvareli in akriličnimi barvami, žilice v njih pa ustvarijo s svilenimi nitkami. Vsak las, trepalnico in dlačico s posebno šivanko vtak- nejo v vosek. Z oljnimi barvami ustvarijo izredno realistično podobo kože in končno lutko oblečejo. Danes je muzej Madame Tussauds neke vrste lu- napark, v katerem se nekatere lutke tudi premi- kajo, ima posebne vizualne učinke, planetarij, trgovine, restavracijo, vse, kar lahko pritegne po- zornost sodobnega čoveka. V Tussauds Studios pa je celo oddelek za stranke, na katerega se lahko obrnejo, če hočejo, da jim ustvarijo lutko z nji- hovo podobo. Seveda moramo biti pripravljeni žrtvovati šop las in približno dvesto tisoč evrov. Razstava v Galeriji Ars v Gorici Vrelec notranje ustvarjalne sreče Kristine Martelanc ristina Martelanc razsta- vlja svoja likovna dela, polna živih barv, v Gale- riji Ars na Travniku v Gorici. Od- prtje v petek, 11. maja, je bilo za mnoge prijeten in prazničen do- godek. Z očarljivimi zvoki harfe ga je požlahtnila mlada Petra Devetak, o gostji in njenih delih je spregovoril Jurij Paljk. Kristino je osebno še najbolj spoznal preko njenih slik, je de- jal. “To mora biti lepa oseba”, si je mislil, ko je opazoval slike, v K katerih se stapljajo osnovne,življenju zapisane barve - rdeča,modra in rumena. To je umet- nica, ki bi jo lahko mirno uvrsti- li med sodobne abstraktne sli- karje. Njena umetnost izhaja iz notranjih občutij, iz videnja no- tranjega sveta in kozmične lepo- te, žarenja in svetlobe, ki jo na svoj način zaznava in odslikava. Gre za dela, ki govorijo o lepoti in so vredna, da si jih pri- voščimo in obesimo v prostorih, kjer živimo, je sklenil Paljk. O Kristini Martelanc lahko mar- sikaj izve, kdor si na razstavi ogleda katalog in prebere v njem objavljeni zapis oz. pričevanje. Avtorica namreč zelo iskreno piše o sebi in svojih zdravstvenih težavah, ki jo zaz- namujejo vse od otroških let, o tem, da ima “vse do danes ne- ozdravljivo progresivno bole- zen, ki vodi v slepoto in tudi glu- hoto”. Z njo se je navadila živeti, kot bi bilo nekaj normalnega. S svojo energijo sama dokazuje, da je - kot pravi tudi sama - “člo- vek sposoben neverjetnih stvari, še zlasti takrat, ko živi pod ne- mogočimi pogoji”. Njeno življenje je naporno tudi za vsak- danja banalna opravila, in ven- dar ni nikdar dolgočasno. Z možgani že več desetletij vse bolj intenzivno razvija druge čute. Ker so možgani zaradi tega napora zelo utrujeni, se je pred nekaj leti “iz stiske rodilo prese- nečenje”: njeno notranjost so “privabili barvice in bel list”. Iz omare je vzela stare oljnate voščenke in bel list ter se z gla- sbo v ušesih popolnoma prepu- stila osvobajajočemu plesu svo- jih prstov in dlani. Od takrat do danes je že nastalo veliko slik, ki se porajajo iz “vrelca notranje ustvarjalne sreče”. Med risanjem se prepušča sproščujoči sili, čudovitim popotovanjem no- tranjega duhovnega sveta. V njem ni v običajni “nenehni kontrolni napetosti pri obvlado- vanju fizičnega vidnega”, sebi skoraj nevidnega sveta. V tem njenem “notranjem koz- mičnem” svetu nevidno posta- ne vidno. Doživljajska raz- sežnost je posebno močna. Pri umetniškem snovanju je Kri- stini Martelanc postala dragoce- na umetniška prijateljica likov- nica Jasna Merku’, v oporo pa tudi goriški umetnik Franko Žer- jal. Prav onadva sta jo spodbu- dila, da je s svojimi deli le prišla na dan. Kristina Martelanc uporablja ol- jnate voščenke treh osnovnih barv, ki se pod pritiskom segre- tih prstnih blazinic in dlani fan- tazijsko stapljajo ob ritmu gla- sbe. Slike so sad spontanosti, saj racionalni del možganov med ustvarjanjem počiva, rada pove avtorica. Njena tehnika je prvin- ska in instinktivna, preprosta in osvobajajoča. Vse to so navzoči na odprtju lahko tudi videli, saj jim je umetnica pokazala, kako ustvarja. Še več: prisotne je po- vabila, naj se ji pridružijo in tudi sami poskusijo s prsti in dlanmi iz barv izvabiti oblike, besede duše. Tako je tudi vsakomur po- darila košček svojega velikega srca, je še dejal Paljk. Barve na poslikani površini so vse enakopravne, čeprav ene morda prevladujejo, druge pa so komaj nakazane, je povedala. “Majhno in veliko sta enako- vredna, ker majhna pikica pove- liča veliko, velika lisa poveliča majhno. Tako naj bi bilo tudi v medosebnih odnosih, čeprav vedno žal ne uspe”. Barve torej v njenem svetu ohranjajo spoštljiv dialog. Umetnico nago- varjajo: risati namreč začenja ta- ko, da jim prisluhne, katera jo prva kliče. Nato se z njo odpravi v svoj svet, v kozmično, duhov- no razsežnost, kjer se utrujeni možgani odpočijejo in ji duša zapleše. In tedaj umetnica upo- rablja s še večjo intenzivnostjo svoje čute. DD Duo Fabris-Vodopivec v Kulturnem centru Glasbeno bogastvo na Goriškem rav poseben glasbeni večer, dogodek za sladoku- sce, je potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v torek, 8. maja, z naslovom Glasbeno krožišče in podnaslovom Glasbeno boga- stvo na Goriškem. Gosta, ki sta ga oblikovala, sta dva izkušena in svobodna “umetniška duho- va”, ki sta se srečala in v duu so- delujeta že sedem let. Sopranistka Nadja Fabris ima za sabo operno kariero, pa tudi iz- kušnje z narodno-zabavno gla- sbo. Aleksander Vodopivec pa je znan ne le kot pianist in diri- gent, temveč tudi kot skladatelj, ki se je ukvarjal z jazzom in pisal glasbo za različne radijske in gle- dališke predstave. Srečala sta se kot sodelavca v tržaškem gleda- lišču Verdi, po nekaj letih sta sklenila, da bi spet skupaj pou- stvarjala glasbo, ki jima je pri srcu. Z omenjenim nastopom sta želela podčrtati bogastvo Go- rice, ki jo zaradi prisotnosti ra- zličnih narodov in jezikov v vsakdanjem življenju označuje raznolična kultura. V današnjem globalnem času je to nekaj običajnega, Gorica pa je to v svo- ji majhnosti globoko doživljala že pred davnim časom in iz tega tudi črpala svojo dinamično identiteto, je uvodoma povedala solopevka. Na večernem programu je bilo dvajset skladb iz različnih narod- nih in jezikovnih zakladnic. Gla- sbenika sta začela s slovenskimi: izvedla sta dva samospeva Ben- jamina Ipavca, tri Škerjančeve, Lajovičevega in Srebotnjakove- ga. Prvi lied - Kam? - je bil na besedilo Franceta Prešerna, avtor zadnjega, posebno dramatične- ga, - Jaz nočem še umreti - pa je Srečko Kosovel. V drugem sklo- pu je bilo pet tipično dunajskih P pesmi Roberta Stolza, avstrijske-ga skladatelja, ki je napisal skorajtri tisoč valčkov in 47 operet. Ita- lijanski skladbi sta bili posebni presenečenji, lahkotnejši pesmi iz 40. let prejšnjega stoletja: prva, Eterno ritornello Bruna Bidolija, je izzvenela v tržaškem narečju; avtor druge, Tu, musica divina, pa je Giovanni D'Anzi. Sledila sta dva argentinska tanga (popu- larni Por una cabeza Carlosa Gardela in Uno Mariana More- sa), tudi v spomin na naše ljudi, ki so se izselili v Južno Ameriko; pa tudi v Kulturnem centru ima- jo vsako leto v gosteh mlade iz Buenos Airesa, “ki tako dobro dokazujejo in pričajo, da je možno pripadati dvojni kultu- ri”, je še dejala sopranistka, ki v svoje interpretacije vliva tempe- rament in strast. Duo Fabris-Vo- dopivec se je na tankočuten in ganljiv način poklonil tudi ju- dovski kulturi, ki je bila v prete- klosti prisotna na Goriškem: to je storil z znano yidish balado Tumbalalaika, ki izhaja iz vzhod- nega dela Evrope in so jo judov- ske matere momljale svojim malčkom v naročju, ko so jih gnali proti “hudičevim sobam”. Slovita francoska Hymne a l'amour, ki jo je na besedilo Edith Piaf uglasbila Marguerite Monnot in velja za najlepšo pe- sem preteklega stoletja, govori o tem, da ljubezen vodi v večnost. Zadnji sklop je zajemal dva ame- riška songa nemškega Juda Kur- ta Weilla, ki se je leta 1935 zate- kel v ZDA: Lonely house opisuje občutek samote v praznem me- stu, This time next year pa o želji po uresničevanju in doseganju ciljev, ki jih vsakdo nosi v sebi. Za dodatek sta maestro Vodopi- vec in sopranistka Nadja Fabris podarila goriškemu občinstvu še kratki Bernsteinov Scherzo, ki je bil napisan pred natanko 30 le- ti. DD foto dd foto dd Slovenija 17. maja 2018 13 Zgodba o prijateljstvu in skupni kulturni identiteti na Goriškem Priznani italijanski umetnostni zgodovinar dr. Sergio Tavano je pred kratkim praznoval 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti ga je 8. maja v novogoriški mestni hiši sprejel župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon v prisotnosti častnega občana Mestne občine Nova Gorica dr. Branka Marušiča, podžupanje mestne občine Ane Zavrtanik Ugrin in direktorja Kulturnega doma v Gorici Igorja Komela. Za izjemen prispevek k raziskovanju in zapisovanju zgodovine goriškega prostora ter za prepoznavanje slovenske prisotnosti v preteklosti Goriške mu je župan podelil posebno zahvalo. Dr. Tavano, ki je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je velik poznavalec antične in srednjeveške umetnostne zgodovine ter obenem velik zagovornik sobivanja narodov v sožitju in miru. Župan Matej Arčon se je Sergiu Tavanu zahvalil za njegov trud in prispevek k razumevanju skupnega čezmejnega prostora. Izpostavil je, da smo na Goriškem v obdobju, ko se veliko posvečamo čezmejnemu povezovanju in sodelovanju, in sicer ga v veliki meri uresničujemo s projekti, ki jih razvijamo v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. “Kandidatura Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 v povezovanju s sosednjo Gorico, ki smo jo predstavili na javni razpravi v Kulturnem domu v Novi Gorici, je nadgradnja tega sodelovanja”, je poudaril župan. Igor Komel pa je dodal, da sta tako dr. Sergio Tavano kot dr. Branko Marušič že pred leti ustvarila dobre temelje za vse to, kar na področju čezmejnega sodelovanja poteka danes. Njuno povezovanje ter trud za zbliževanje narodov, ki ju je razdvojil fašizem, je rodilo pozitivne sadove, ki jih lahko uživamo danes. Izkušnje obeh uglednih raziskovalcev so zelo dragocene za našo prihodnost, je še dodal župan. Dr. Sergio Tavano je, kot se je izrazil, s presenečenjem, ganjenostjo in zadovoljstvom sprejel zahvalo župana Mestne občine Nova Gorica. V nagovoru je poudaril, da je bila vse do začetka druge svetovne vojne v Gorici kulturna vzgoja in identiteta Slovencev in Italijanov, živečih v Gorici, ista. Vsi so izhajali iz istih šol, ustanov, kulturnih institucij in to sobivanje jih je bogatilo. Ob tem je končal z navedbo prijatelja, ki je zapisal, da je bilo pred več kot sto leti samo v Gorici na gimnaziji mogoče, da je slovenski profesor v nemškem jeziku italijanske dijake poučeval francoski jezik. Dr. Branko Marušič pa se je pridružil čestitkam dolgoletnemu strokovnemu sodelavcu, s katerim sta goriškemu prostoru zapustila izjemen raziskovalni prispevek ter ovredotila njegovo zgodovino in kulturo. Ob tem je izrazil željo, da bi dr. Tavano tudi v prihodnje nadaljeval plodno strokovno delo in objave. Prof. S. Tavana gost na MO Nova Gorica Ob bližajočih volitvah / Domnevno proti Janezu Janši Delovanje na politični levici Sloveniji obstajajo dom- neve in razmišljanja o tem, koliko sedanji pred- volilni čas sploh zanima volivce in javnost. V programih in oblju- bah političnih strank in list, ki bodo nastopile na skorajšnjih predčasnih državnozborskih vo- litvah, je veliko neuresničljivih zagotovil, zaradi česar velja, da so razum marsikje zamenjali intere- si. Zaradi posebnih razmer in vzdušja, poslabšanega tudi z na- mernim širjenjem izmišljotin, polresnic in laži, naj bi poznaval- ci in ocenjevalci razmer upošte- vali zgolj tisto, kar se dejansko dogaja v Sloveniji. Morda je naj- bolj aktualna ugotovitev ta, da je med množico kandidatk in kan- didatov za poslanke oziroma po- slance veliko tistih, ki bi s svojo funkcijo zadostili zgolj lastnim težnjam in interesom. Dobili bi dobro zaposlitev, visoko plačo, prestiž v svojem okolju, pa najbrž tudi uživali v občudovanju sa- mih sebe na televizijskih ekra- nih. Takih kandidatk in kandida- tov pa ne bi skoraj nič obvezova- lo, da v državnem zboru delujejo v korist celotni narodni skupno- sti in državi. Gotovo ne more biti slučajno, da od poslancev, dose- danjih in pričakovanih novih, nihče ne omenja, denimo, tret- V jega člena slovenske ustave, kinavaja, “da ima v Sloveniji oblastljudstvo, ki pa jo uresničuje tudi prek poslancev”. Med neresničnimi trditvami v tem času je tudi tista, ki jo pona- vlja ljubljanski župan in predsed- nik neparlamentarne stranke Pozitivna Slove- nija, Zoran Janković. Za- trjuje, da je Janez Janša v obdobju, ko je bil predsednik vlade, v Slo- veniji izvajal strahovla- do. Resnica pa je prav obratna, saj je bila Janševa vlada, oblikova- na leta 2004, naju- spešnejša doslej. To pa seveda ne pomeni, da imamo zoper Janeza Janšo lahko kritike in pomisleke. Pač pa Zoran Janković zdaj v Ljubljani uresničuje razne oblike prisile, da ne uporabim besede in pojma strahovlada. To se kaže predvsem v tem, da v me- stu vsiljuje postavljanje rdeče zvezde in drugih simbolov ali obeležij iz naše totalitarne prete- klosti. Ljubljančanka Lucija Šiko- vec Ušaj, ki spada med deset najv- plivnejših pravnikov v Sloveniji, je v pogovoru za revijo Demokra- cija dejala, da je Ljubljana sicer mesto njenega otroštva, mlado- sti, srednjih let, ki pa se ji vse bolj odtujuje. “Tukaj se ne počutim več niti varno, niti domače”. Jan- kovićeva trditev, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, pa je po njenem idiotizem. “Od zmeraj moja Ljubljana skratka ni več kraj, kjer želim živeti”. Med dogodki, ki se v predvolil- nem času dogajajo v Sloveniji, omenjam komentar časnikarja Zorana Potiča z naslovom Dnevi odločitve, objavljen 7. maja na prvi strani časnika Delo. V njem je tudi zapisal, “da imamo v Slo- veniji nekaj deset tisoč tako ime- novanih taktičnih volivcev, ki se v zaključni fazi volitev odločajo, komu dati glas, da ne bi zmagala stranka SDS z voditeljem Jane- zom Janšo”. Časnikar in urednik Zoran Potič se v svojih raz- mišljanjih tudi sprašuje, “ali je Ja- nez Janša tisti obraz, ki bo Slove- nijo zapeljal na steze, ki mu jih utirata dva njegova vzornika, Do- nald Trump in Viktor Orban”? V reviji Demokracija pa so na ovoj- nici sporočili, “naj bi znotraj or- ganov pregona obstajala posebna skupina, ki je zadolžena za obračun s Slovensko demokratsko stranko in Janezom Janšo. Objavlje- ne so fotografije z imeni sedmih najvišjih funkcio- narjev z omenjenega po- dročja”. Najvišji domet dosedanje strategije in po- litike proti Janši pa naj bi pomenil tako imenovani levi volilni blok, ki sta ga ustanovila predsednik stranke Desus in zunanji minister Karl Erjavec ter predsednik stranke Pozi- tivna Slovenija in lju- bljanski župan Zoran Jan- ković. K vstopu v omenje- ni levi volilni blok sta povabila tudi druge politične stranke. Edi- ni pogoj za njihov pristop pa je, da v nobenem primeru ne bodo sklepale koalicije s Slovensko de- mokratsko stranko, kar pomeni z Janezom Janšo. Dogodek je vzbudil zmedo in pridržke v slo- venski politiki in v strankah zdajšnje koalicije. Mnogi se Nova Gorica kandidira za Evropsko prestolnico kulture 2025 Obe Gorici združeni v Go!2025 eliko podporo številne pu- blike je bilo 7. maja mo- goče začutiti na javni raz- pravi o kandidaturi Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 ter obenem veliko zavezo tako lokalne skupnosti kot delov- ne skupine, ki pripravlja kandida- turo, da projekt izpelje. Javno raz- pravo je organizirala Mestna občina Nova Gorica v sodelovan- ju s Kulturnim domom Nova Go- rica ob medijski podpori Primor- skih novic. Kandidaturo večina čuti kot velik izziv in hkrati pri- ložnost za preboj goriškega pro- stora z dodatnim dvigom kakovo- sti življenja tako v mestu kot v re- giji, s povečanimi možnostmi za gospodarstvo, še bogatejšo kul- turno ponudbo, povečanim turističnim obiskom in predv- sem promocijo tako v do- mačem kot v mednarodnem prostoru. Kot je v uvodnem de- lu poudaril župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, kandidatura Nove Go- rice pomeni kandidaturo ce- lotne regije od izvira do izliva reke Soče, mesto Nova Gorica pa v kandidaturo vstopa kot nosilka. Kandidatura je naja- vljena, oddali jo bodo v jesen- skem času prihodnje leto, do takrat pa morajo biti opravlje- na vsa potrebna opravila za od- dajo zahtevne prijave. Mednje sodi tudi javno povabilo k od- daji predlogov za sodelovanje v programu EPK, ki jih bo vse do letošnjega oktobra zbirala delovna skupina za pripravo kan- didature. Za oddajo predloga in vse ostale informacije je že na vol- jo zavihek na spletnem mestu Mestne občine Nova Gorica na naslovu www. nova-gorica. si/EPK/. Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska pre- stolnica kulture. Doslej so kandi- daturo uradno napovedala tri slo- venska mesta, in sicer Ljubljana, V Lendava in Nova Gorica. Le-ta jemesto na stiku treh evropskihkultur – slovanske, italijanske in germanske. Skupaj z Gorico je de- dič starih aristokracij, z novim de- lom pa živa zgodovina povojne Evrope. Širše območje EPK je preživelo dvanajst ofenziv krvave prve svetovne vojne in bilo pre- rezano z železno zaveso po drugi. Novonastalo mesto v povezavi z Gorico, starodavnim središčem goriške pokrajine, tvori mesti vojn in prijateljstva, mesti zgodo- vine, sodobni, univerzitetni me- sti, ki sodelujeta, sodihata in soživita, kljub njuni mešanici kul- tur ali prav zaradi njih, sta gotovo nenavadno, zanimivo in evrop- skega duha polno območje, pri- merno za Evropsko prestolnico kulture. Naziv Evropska prestol- nica kulture je priložnost, da se vsi ti dejavniki povežejo in posta- nejo zanimivi za evropsko jav- nost, ki išče tradicijo in sodob- nost, izvirnost in prepoznavnost. Prvi in poglavitni cilj EPK pa je predvsem izboljšana kakovost življenja prebivalcev mesta in nje- gove širše okolice. Je enkratna pri- ložnost, da se vse danosti obmej- nih mest in področij s kulturno zavzetostjo celostno povežejo v kulturno, turistično, gospodar- sko, izobraževalno in infrastruk- turno enoto, ki bo povečala go- spodarski razvoj in investicije ter na ta način pritegnila tako množice kulturnih turistov kot omogočila zdajšnjim in novim prebivalcem kakovostnejše bi- vanje. Odločitev, kako se lotiti načrtovanja, priprave, izvedbe in nadaljnjih korakov uresničitve te- ga kompleksnega projekta, je pre- puščena mestu, ki se odloči za kandidaturo in jo zastavi skladno s svojimi strateškimi usmeritva- mi, razvojnimi programi in refe- renčnimi cilji ter soglasno s po- budami, hotenji, željami meščank in meščanov, upošteva- je interese drugih skupnosti in prebivalstva na območju, ki ga za- jema in želi privabiti in vključiti v dejavnosti, da bi skupno ude- janjili raznovrstne ambicije v smeri vzdržnega in celovitega te- ritorialnega razvoja regije. V uvodnem delu javne razprave sta spregovorila župana obeh Go- ric Matej Arčon in Rodolfo Ziber- na. Novogoriški župan je povedal, da je bila odločitev za kandidatu- ro ena najtežjih v zadnjih osmih letih njegovega županovanja. Predvsem zaradi zavedanja, da gre pri kandidaturi za veliko obvezo ter obenem odgovornost. A odločitev je sprejel in jo polno podpira, ker verjame, da je tudi to pot do še kakovostnejšega življen- ja prebivalcev našega prostora. Zadovoljen je, da je kandidaturo soglasno podprl Mestni svet Me- stne občine Nova Gorica, obe- nem pa so ji podporo izrekli tudi župani na Svetu regije severne Primorske. Goriški župan Rodol- fo Ziberna je izrazil polno podpo- ro sosednjega mesta kandidaturi oziroma, kot se je slikovito izrazil, Gorica bo Novi Gorici podala žogo za zmagoviti gol. Mestna občina Nova Gorica je že v minulem letu imenovala delov- no skupino, ki jo vodi mag. Neda Rusjan Bric, ki je pripravila osnov- ni vsebinski koncept kandidatu- re. Z objavo javnega povabila k oddaji predlogov za kandidaturo pa želimo vključiti širšo javnost, in sicer tako posameznike kot in- stitucije, društva, organizacije, skratka prav vsakdo lahko prispe- va predlog. Prejete predloge bo delovna skupina skrbno zbrala in pregledala ter tudi z njihovo po- močjo pripravila vsebino kandi- dature. Vse potrebne informacije so na voljo na spletnem mestu Mestne občine Nova Gorica na naslovu www. nova-gorica. si/EPK/. Prav tako pa v prostorih Mestne občine Nova Gorica že deluje Pisarna EPK GO! 2025, ki je dosegljiva po elektronski pošti na naslovu epk2025@nova-gori- ca. si ter na telefonski številki 05 335 03 58. Kot sta na javni razpra- vi poudarili mag. Neda Rusjan Bric, vodja kandidature Nove Go- rice za EPK 2025 in Ana Zavrtanik Ugrin, podžupanja in koordina- torica kandidature na mestni občini, je smisel kandidature, da jo čuti in sooblikuje čim več ljudi, saj bo le na ta način lahko kako- vostno pripravljena ter bo potem tudi zaživela v polni meri. sprašujejo, kakšni so pravi name- ni Zorana Jankovića oziroma ali ne stremi k temu, da bi ga leva politična opcija v primeru zmage na volitvah imenovala za man- datarja nove vlade, oblikovane po volitvah. Predvolilna kampanja se je pričela z nekaterimi spori in sod- nimi odločitvami zoper nekaj manjših strank, ki pri izbiri kan- didatov za poslanke oziroma po- slance niso upoštevale razmerja med številom moških in žensk. Tem za kampanjo je veliko, tudi o korupciji, ki je v Sloveniji zelo razširjena. Zelo razvidna je tudi zaskrbljenost v politiki in javno- sti ob napovedih, da se Sloveniji približujejo nove velike skupine nezakonitih beguncev iz afriških, arabskih in azijskih držav. Dom- nevno bodo prihajali po novi po- ti, smeri, ki poteka iz Bosne in Hercegovine, se nadaljuje čez Hrvaško, konča pa pri nas, v Beli krajini ali na Kočevskem ob reki Kolpi. Po novem prišleki najraje zaprosijo za politični azil v Slove- niji in ga tudi dobijo. Črnomel- jska županja Mojca Čemas Stje- panovič je občane pozvala, naj se tujcem ne približujejo in naj za- klepajo vrata tudi ob kratki od- sotnosti. Branko Grims, poslanec iz SDS, tudi predsednik parla- mentarne komisije za nadzor ob- veščevalnih in varnostnih služb, zatrjuje, da je v tem času na poti v Slovenijo okrog 50.000 novih beguncev. To napoved potrjuje tudi Boštjan Šefic, državni sekre- tar na ministrstvu za notranje za- deve. Na osrednji volilni konvenciji, ki jo je v celjski dvorani Golovec priredila Slovenska demokratska stranka, je njen predsednik Janez Janša poudarjal, “da bo zanje Slo- venija vedno na prvem mestu”. Napovedal je tudi boj zoper t. i. globoko državo in “prvorazred- ne, ki kradejo. Častna gosta, ki sta prišla izrazit volilno podporo SDS in njenemu predsedniku Ja- nezu Janši, sta bila predsednik madžarske vlade in tamkajšnje vodilne vladne stranke, Fidezs, Viktor Orban, in Manfred Weber, vodja poslanske skupine Evrop- ske ljudske stranke v evropskem parlamentu, katere članica je tu- di SDS. Preteklo nedeljo je v Sloveniji po- tekalo tudi ponovno glasovanje o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper. Tudi ponovljeni referendum pa ne bo prispeval k začetku gradnje omenjene proge, ker bo o celot- nem projektu odločala nova vla- da, sestavljena po volitvah. Mor- da pa bodo podatki o udeležbi na nedeljskem glasovanju vplivali na udeležbo na parlamentarnih volitvah v nedeljo, 3. junija. Marijan Drobež Od leve proti desni: novinarka Primorskih novic in povezovalka javne razprave Vesna Humar, prevajalka Laura Sgubin, goriški župan Rodolfo Ziberna in novogoriški župan Matej Arčon / foto: Mateja Pelikan Foto Mateja Pelikan Lucija Šikovec Ušaj Aktualno17. maja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (198)Erika Brajnik Kam na dopust... na morje? Dopust ob morju lahko predstavlja pomembno priložnost za regeneracijo telesa in krepitev orga- nizma, zato je pomembno, da poznamo vse pred- nosti poletnega morskega dopustovanja. Morska voda vsebuje veliko mineralov, kot so ka- lij, magnezij, železo, baker in jod. Po sestavi je naj- popolnejša in najpomembnejša mineralna voda, ki obstaja na svetu, saj vse- buje skoraj vse elemente, prisotne tudi v našem tele- su, npr. vitamin E, in mikro- organizme, ki sproščajo protibakterijske in protivi- rusne sestavine. Morska voda zniža krvni pritisk, deluje antibakterij- sko in razkužilno, spodbuja presnovo, cirkulacijo, di- hanje, tonificira mišice, ze- lo dobro deluje pri revma- tizmu in bolečinah v skle- pih ter seveda deluje odlično pri hipotirozi. Morska voda zaradi procesa ozmoze spodbuja dre- nažo tekočin. Deluje pozitivno tudi na kožo, saj jo poživlja, prečiščuje, deluje antibakterijsko in tu- di protivnetno. Morsko vodo uporabljamo tudi kot antimikotik in revitalizator. Morski zrak je poln joda in drugih mineralov, zato je dobro, da pri morju globoko vdihujemo morski zrak 20 minut na dan; zjutraj in zvečer izvajamo globok vdih skozi nos ter izdih skozi usta – idealno je, da to počnemo ob zori in sončnem zahodu. Tako početje je prava terapija z morskim zrakom, vendar vsekakor pomagajo tudi dolgi sprehodi ob morju. Poleg vdihovanja morskega zraku je pomembno gibanje, zato predstavlja plavanje vsaj 1 uro na dan v morju odlično spodbudo za presnovo in tonifi- kacijo telesa, za krepitev pljuč in srca ter celotnega imunskega sistema. S toploto se nam tudi apetit zmanjša, po- membno pa je, da na dopustovanju pri morju izbiramo mor- sko hrano: ribe, alge, školjke, rake... Na takšen način bo zdravljenje popolno. Morska voda deluje protivnetno, saj vse- buje natrij, baker in žveplo, torej pomaga in zdravi vse težave s kožo: dermatitis, ekcem, psoriazo, luskavico, vse vrste nečistoče ter razdraženosti na koži itd. Sonce in morje skratka zdravita vse kožne neprijetnosti. Kopanje v morju je zdravilno, saj morski valovi delujejo na naše telo kot naravna fiziokinetska te- rapija, katere sestavni del so organske in anorgan- ske komponente (organske – alge; anorganske – natrij, jod itd). / dalje www.saeka.si Stara Gora pri Novi Gorici / Bolnišnica za invalidno mladino Postavili so temeljni kamen za nov oddelek Stari Gori so 7. maja 2018 položili temeljni kamen za začetek dol- go pričakovane in načrtovane gradnje bolnišničnega oddel- ka za invalidno mladino in re- habilitacijo. Gradili ga bodo v dveh fazah, prva je vredna 4,5 milijona evrov, celotna novo- gradnja pa sedem milijonov evrov. Načrtovano je, da bodo objekt zgradili v 17 mesecih po uvedbi v delo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob slovesnosti izrazila zadovoljstvo, da so projekt pripeljali h končni realizaciji, saj sedanji prostori niso več primerni za bivanje otrok. “Danes se začenja zgodba, ki bo izboljšala kakovostno in varno oskrbo naših malih bolnikov. Sedanji prostori ni- so več primerni. V novih pro- storih se bodo otroci z mot- njami gibanja ter drugimi kombiniranimi motnjami v razvoju v času rehabilitacije počutili bolje. Prav tako bomo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami omo- gočili boljše vključevanje v lo- kalno okolje. Gotovo bo tudi zdravstveno osebje lahko bolj V fleksibilno pri upoštevanjupotreb in želja otrok”, je v na-govoru dejala ministrica Ko- lar Celarčeva. Omenila je tudi druga vlagan- ja v zdravstvo na Goriškem. Tako je ministrstvo zgradilo urgentni center Nova Gorica, v zelo kratkem času je v načrtu nakup nove naprave za računalniško tomografijo (CT), za katerega bo mini- strstvo za zdravje prispevalo milijon evrov. Z dobrimi 900.000 evri bodo uredili proizvodnjo aseptičnih in protitumornih pripravkov. Dobrega pol milijona evrov pa so namenili tudi za uredi- tev fekalne kanalizacije in merilnega mesta na območju bolnišnice. Novo pridobitev je obljubil tudi novogoriški župan Matej Arčon, ki je napovedal sanaci- jo lokalne ceste iz Rožne Do- line do bolnišnične stavbe v Stari Gori. Oddelek za invalidno mladi- no in rehabilitacijo šempe- trske bolnišnice v Stari Gori je prve otroke sprejel leta 1952, takrat zaradi posledic po pre- boleli otroški paralizi. Kasne- je so bili otroci nameščeni v štirih paviljonih, zgrajenih v letih med 1972 in 1982. Pavil- jone so nazadnje adaptirali v letih 2000-2001. Zaradi slabih sanitarno-zdravstvenih pogo- jev je bil opravljen izredni inšpekcijski nadzor, njegova posledica pa je odločitev o gradnji novih prostorov od- delka. Na zdajšnjih objektih je nam- reč uporabljen azbest, neu- strezni so tudi bivalni stan- dardi, saj je v sobah tudi po šest oseb, premalo je sanitarij in drugih ser- visnih prosto- rov, oddelku primanjkuje najmanj 647 kvadratnih metrov povr - šin za izved- bo osnovne- ga programa. Stanje treh paviljonov pa je tako slabo, da bi bila na- ložba v njiho- vo sanacijo negospodar- na. Gradnjo bol- nišničnega oddelka v Stari Gori so načrtovali že dve desetletji, projekt novogradnje pa je pri- pravljen od leta 2014. V bolnišnični oddelek so lah- ko sprejeli do 50 otrok, tre- nutno jih je tam stalno prebi- valo okrog 25. Te bodo za čas gradnje preselili na pedia- trični oddelek šempetrske bolnišnice. Odrasli bolniki, ki so v Stari Gori na rehabilita- ciji po možganski kapi ali poškodbah, pa bodo tudi v času gradnje ostali v enem od paviljonov v Stari Gori. Tam bo zato ostal tudi del od okrog 50 zaposlenih, ostali pa se bodo z otroki selili v šem- petrsko bolnišnico. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 15.maja 2018, ob 13. uri NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (9) Mariza Perat Kot marsikje na božjepotnih krajih je tudi tu okrog kapele sčasoma zraslo naselje in leta 1730 je bila ustanovljena tudi župnija. Želja, da bi postavili večje svetišče, pa je po- stajala vse močnejša, še posebno s stra- ni tistih, ki so na tem milo- stnem kraju prejeli kakšno posebno mi- lost. Začeli so tako graditi večjo cerkev in leta 1763 so bila dela končana. Današnjo mo- gočno baziliko so pričeli gradi- ti leta 1890, po- svetili pa so jo leta 1930. Ob ti- sti priložnosti je papež Pij XI. svetišče povzdi- gnil v baziliko. Že pred tem je škofija skupaj z verniki zaprosi- la Leona XIII., da bi Lujansko Marijo smeli kronati. Prošnji je sv. oče rad ustregel in obe- nem določil, naj se praznik Naše Gospe Lu- janske obhaja na soboto pred četrto nedeljo po Veliki noči. Uradno kronanje je bilo maja l. 1887. Marijin kip stoji na glavnem oltarju in je po tradiciji isti, ki so ga leta 1630 pripeljali na bregove reke Lujan. MARIJINA BOŽJA POT V LUJANU IN SLOVENSKA ARGENTINSKA SKUPNOST Z Marijinim svetiščem v Lujanu so tesno po- vezani Slovenci, ki živijo v Argentini. V vsej svoji zgodovini so slovenski verniki radi obi- skovali Marijine božje poti. Romanja so bila izraz njihove globoke vere in so bila kot taka nepogrešljiv del njihovega verskega življenja. To dragoceno dediščino so prenašali iz roda v rod in ta de- diščina jih je spremljala tudi takrat, ko so lju- bljeno domovi- no morali zapu- stiti in se podati v tujino. Zato je tudi Slovence, ki so se izselili v Ar- gentino, sprem- ljala tiha želja, da bi tudi v no- vem kraju našli Marijino sve- tišče, kamor bi lahko poromali in Božjo Mater prosili za tolažbo in pomoč. Tak romarski kraj so dobili v Lujanu, kamor so se pod vodstvom izseljenskih duhovnikov podali že Slovenci, ki so v Argentino prispeli pred drugo svetovno vojno. Prvo tako romanje je potekalo decembra l. 1934. Slovenci so takrat romali skupaj s Hrvati, kajti za samostojno romanje jih je bi- lo premalo. Prvo samostoj- no slovensko romanje je bilo decembra l. 1936. Udeležilo se ga je pri- bližno 600 oseb. Na tem ro- manju je slav- nostni govor imel dr. David Doktorič. Leta 1939 je bilo romanje v Lujan povezano s štiri- stoletnico sveto- gorske božje po- ti. Romarji so ob tej priložno- sti imeli s seboj podobo Sveto- gorske Matere Božje kot spo- min na Mariji- no prikazovanje na Sveti Gori. Znova so Slo- venci poromali v Lujan 7. okto- bra 1945. Ob ti- sti priložnosti je bila posvetitev Marijinemu Srcu, skupaj z njo pa se je dvigala molitev za domovino. Slovensko romanje v Lujan je spet bilo na vrsti leta 1948. Tega leta so v Lujan prišli štir- je slovenski lazaristi, med temi g. Rado Lenček, urednik revije “Katoliški misijoni”. Ob koncu vojne leta 1945 je domače kraje iz političnih razlogov moralo zapustiti na ti- soče Slovencev. Znašli so se v taboriščih v Av- striji in Italiji. Med njimi je bilo mnogo du- hovnikov in drugih izo- bražencev. V času, ko so v ta- boriščih čakali na odhod, so skoro iz niča ustvarili izredno visoko kulturno raven na najra- zličnejših po- dročjih. Imeli so odlično urejeno šolstvo, od vrtca do gimnazije, gledališče, zbo- rovsko petje, glasbene nastope, orkester, vse to na zavidljivi umetniški ravni. S pomočjo pisalnih strojev in preprostih razmnoževal- nih naprav, ki so jih prinesli s seboj, so pisali časopise in učbenike, kar je bilo razvidno tu- di z razstave, ki je bila meseca marca letos, 2018, na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra- tuž v Gorici. Vse delovanje je slonelo na pro- stovoljnem delu. Zelo dobro je bilo urejeno tudi versko življenje. / dalje Lujanska bazilika G. David Doktorič G. Rado Lenček Aktualno 17. maja 2018 15 Ne veš, kam bi se dal ... Brez duše orje. Morje imam rada, kljub temu da sem od otroštva navezana predvsem na gore. In kljub temu da se imam za “gozdnega Jožo”. Tistega nerodnega posebneža iz Šifrerjeve pesmi, ki je bil doma v gozdovih, v fini družbi, med lepo oblečenimi ljudmi, pa je izpadel smešno in okorno. In morska le- tovišča so večkrat namenjena iz- brancem, petičnežem, takim, ki se znajo lepo oblačiti in radi poseda- jo v dobrih restavracijah. No, kljub vsemu se sončnim žarkom ne mo- rem odreči. Vsako leto si zaželim, da bi jih začutila na koži, da bi jim predala dušo in telo. Tisti božanski občutek, ki ga imaš, ko te sonce prvič ožge in se sol in pesek lepita na razgrete ude. Veter pa je po dol- gih mesecih topel in blag, čevlji in obleke postanejo odveč. In nad te- boj modro nebo v neštetih odten- kih rumene barve. Tako, da bi člo- vek kar ostal na plaži, do ne- skončnosti. In srkal do pijanosti svetlobo in toplino. Sonca se ne morem nikoli nasititi, vedno ga je premalo. In kot pijanec se vračam v njegov objem. Morje pa ni samo plaža. So tudi večeri. So ljudje. Množice pravza- prav... Množice ljudi, ki prihajajo, da dopustujejo. Da bežijo pred vsakdanom. Da se utapljajo v gla- sbi, ki je tako glasna, da se ne mo- reš pogovarjati, in je žalitev valo- M vom, ki se zlivajo na obalo in biradi pripovedovali o morju, o po-letju in daljavah. Sredi vsega tega hrupa nazdravljam poletju, a ven- dar podzavestno vem, da mi nekaj manjka. Da nekaj močno po- grešam. Da tu ne bom nikoli do- ma. Hodim po ulicah prelepega ob- morskega mesteca. Čarobno. Ne- bo, da mu ne vidiš konca, utrinek, ki pada nekam nad Istro, valovi, ki jih je komaj zaznati. Neskočnost poletja ob morju. Do norosti ga ljubim. In ko ga začutim, me po- polnoma razgali. A vendar. Menda so bila nekoč poletja ob morju drugačna. Tista poletja, o katerih pojejo tiste božanske dalmatinske pesmi. Nostalgične melodije, ki jih poznajo oziroma jih poznamo od Istre vse do Krasa in Benečije. In so polne sanj in otožnosti, no- stalgije. Tiste mehke, neotipljive nostalgije, ki je tako naša, tako le- pa in tako ranljiva. Tista samotna poletja ob morju, ki so nekoč po vsej verjetnosti obstajala. Samo ti in morje in konoba in ribič in ko- zarec vina. “More i ja... ” In pripo- ved, ki se zavleče v noč. Pripoved valov. Pripoved morja. Tu pa so množice, ki ne veš, kam spadajo, in ne veš, kam hodijo. In od kod prihajajo. V mesto in iz mesta, menda, tam so najverjetneje do- ma in tja se bodo vrnile, ko bo gla- sne zabave konec. In so tu samo, da se mažejo s cenenimi in močno odišavljenimi kremami, da igrajo badminton, da plešejo v disku, da se pehajo v restavracijah, da raz- kazujejo obleke in fotokamere. Da vpijejo na ves glas. Ali pa morda sploh ne spadajo nikamor, ker ne vedo za pripadnost, ne vedo za preteklost, ne vedo za tisto tako le- po in tako bolečo nostalgijo. Samo denar poznajo. Imeli bi ga, tudi ko jim ga zmanjkuje. In vpijejo in kričijo in se smejejo na ves glas, da vsepovsod preglašajo nežno polet- no noč. Znajdem se v restavraciji, v kateri je vse krasno urejeno, pribor in prtički na svojem mestu, slike, ogledala in vaze vsepovsod. Ko se usedemo, pa smo na prepihu, ki so nam ga skušali zakriti in prekriti z zavesami. Vino točijo tako, da se steklenica in kozarci na pecljih dolgo vrtijo med prsti. Vonj je opojen, čaše skoraj nedostopne, tako da pogrešam madeže na prtu in tiste enostavne kozarce iz pre- prostih gostiln. Tistih gostiln, o katerih je Šifrer zapel, da jih je itak vse manj. In jih morda ni več nik- jer. Ampak te restavracije z dobri- mi manirami mi niso pisane na kožo. V zguljeni trenirki in stari, sprani majici, na kateri se še nabira mivka, sem črna ovca med množico. In vem, da kljub zavaja- jočim okrašenim krožnikom, ki znajo biti čisto brez okusa, mi ven- darle nekaj manjka. Nekaj po- grešam. Nekaj, česar tu ne naj- dem. Mestece je prepolno besed in teles, ki gredo za valovi. Tujci, ki kradejo lepoto. Iščem dušo teh starih kam- nitih hiš in iščem ljudi, ki se pre- bujajo ob zori, da vsak dan zaživijo z morjem. A duše ni. Ljudi tudi ne. In morda celo morja v tem trenut- ku ni več. Pogoltnila jih je truma turistov. Izbrisala njih poti in vsakdan. Tu so, da preganjajo dolgčas, da pol- nijo laži, da plačujejo po lo- kalih. Neresnična slika ličnega obmorskega meste- ca, ki prekriva življenja ti- stih, ki jim pripada. Za dan ali dva se zlijem z reko turi- stov, čeprav še vedno iščem samoto. Ne vem, ali spadam mednje. Ne vem, ali mi je do njihove oglušujoče zaba- ve. Do zvokov in besed. Ne- kaj pogrešam. Močno po- grešam. V ličnih obmorskih meste- cih, v katerih se po ulicah turisti podijo kot valovi, se ljudje ne poznajo. Množica, ki gre po isti poti in skupaj sreba iz čaš, nima besed, da bi jih podarila sočloveku. V mestih, ki jih je pre- plavil turizem, so si tujci tudi so- sedi. Ker gre vse prehitro za klepet, za kozarec, za nasmeh. Tam, kjer je denar doma, ljudje hitijo. Hitijo drug mimo drugega, hitijo mimo dnevov, hitijo mimo življenja. In si ostajajo tujci. In ostajajo nemi. Morda so sredi zime dnevi, ko se ulice spraznijo in veter brije mimo kamenja. Tedaj, mogoče, najdeš v samoti koga, ki je potreben besed. Mogoče. Ker so turisti odšli. In si ljudje upajo pogledati drug druge- mu v oči. Mogoče celo spregovo- riti. Mogoče. Jaz tega ne vem, ker živim v Nediških dolinah. In za- vedam se, kako mi vedno manjka- jo te zelene doline. Vsakič, ko me množice pogoltnejo in padem v vrtinec odtujenosti. Moje gore. Moje doline. Moje do- line ob Nediži. In Karnija s svojo samoto. Samota gozdov, ki je pol- na misli in topline. Neskončna ze- leno-modra samota, ki prinaša mir. Ki prinaša varnost. In ljudje. Ljudje, ki znajo stisniti roko. Tako močno, da razumeš, da nisi tujec. Tako močno, da zaboli. In objemi, ki velikokrat spregovorijo. Oglušujoče disko glasbe tu ni. Še vedno igrajo ramonike, harmoni- ke. Prijateljev oče mi je pripovedo- val o njih. Nekoč je imel malokdo toliko denarja, da si jo je lahko pri- voščil. A pesem je vseeno polnila večere. S kozarci, ne s čašami. S trpkim okusom vina, ki ga ne točijo v restavracijah. Ugrizniti mora, pravijo Benečani. Vino namreč. In iskreno mora biti, ne pa izumetničeno, kot so iskrena pobočja in skale. Vino, ki kljubuje času kot ta prelepa pojoča govori- ca. Govorica pozabljenih Nediških dolin. Dolin, ki jih še ni preplavila samota množičnega turizma. Sicer vem, da je težko, zelo težko, ko ni denarja, ko so dohodki taki, da ko- maj shajaš. Ko se streha počasi po- dira in se robida zažira v tvoj vsak- dan. Ko ne veš, kaj bo jutri. A ver- jemite, da je težko tudi, ko je de- narja na pretek. Denarja in samo- te, ki požirata čas in nasmehe. Ver- jemite, da je težko tudi, ko je denarja za vsakim vogalom. In to- neš v množici, z občutkom, da ne- kaj pogrešaš. Da ti nekaj, kljub de- narju, manjka. In ne veš, kam bi se dal. In kaj bi s tem prekletim de- narjem. V svetu, ki je ostal brez duše. Brez preteklosti. Suzi Pertot ilma Purič, ki je v zbor- niku prispevala pano- ramski pregled sodob- nih primorskih pesnic, je de- jala, da, čeprav je protislovno, so vojne razmere ženskam tu- di nekaj prinesle, in sicer to, da so zelo odločno vstopile v družbeno sfero in da so prev- zele moške položaje in vloge v vsakdanjem življenju. To je primer Ljubke Šorli, ki je mo- rala sama preživljati družino. Te vloge so prevzele tudi v li- teraturi in v primeru Ljubke se je to zgodilo predvsem na po- dročju oblike, kjer je dokazala enakovrednost z vsem, kar je bilo do tedaj napisano. Preiz- kusila se je v eni najbolj zah- tevnih oblik pisanja, ki je so- net ali celo sonetni venec, in to z velikim uspehom. Inova- tivna pa je bila na področju vsebine, ker je opisala pogub- no izbiro evropskega človeka 20. stoletja in je hkrati bila pe- snica upanja, kajti verjela je v možnost boljše družbe in pri- hodnosti. Profesorica se je po- tem zaustavila še pri ustvarjal- nosti rezijanskih in benečan- skih pisateljic. Silvana Paletti je zelo učinkovito prenovila poetiko prostora tako, da ga je predstavila na čisto svoj način. Nanjo je vplivala izkušnja po- tresa, po katerem je razumela, da niti narava ne nudi varno- sti človeku, ker ni urejena in je tudi sama lahko disharmo- nična. Med beneškimi pesni- cami je profesorica poudarila ustvarjanje mlajše pesnice Claudie Salamant, ki se tako kot ostale odloča za domačo in tradicionalno predstavo be- neškega prostora. V poeziji vi- di moč ohranjanja spomina, navad in običajev. Nazadnje je nekaj besed o de- lu spregovoril še profesor Adrijan Pahor, ki je poudaril, kako je bil zbornik za- nimiva in uspešna po- buda. Del zbornika je namenjen dalj časa zapostavljeni narečni li- teraturi in ugotavljanju razlo- gov, zakaj je bila ta ženska li- terarna ustvarjalnost toliko časa zamolčana in spregleda- na. Referata prof. Marije Pirje- vec in Marte Verginelle sta ključ za razumevanje celotne publikacije predvsem zato, ker se avtorici ukvarjata z zgodo- vinskimi, socialnimi, poli- tičnimi in sociološkimi razlo- gi in s predsodki, ki so bili kri- vi za to, da nekatere ustvarjal- ke niso prišle v ospredje. Pro- fesor je napisal prispevek o pi- sateljici Bruni Mariji Pertot, ki ni tipična predstavnica slo- venskih povojnih pesniških generacij. V marsičem odsto- pa od poznavnih in kanonizi- ranih tem zamejske besedne ustvarjalnosti. V ospredju pe- smi sta družbeni etos in njen vrednostni sistem. Ostaja zve- sta svojemu notranjemu svetu in okolju, v katerem je zrasla. Gre za pesnico, ki spoštuje etične vrednote in je izobliko- vala svojo govorico, ki jo je ohranila in nadgradila v ka- snejših pesniških zbirkah. Profesor Pahor je svoj poseg sklenil z opažanji kot šolnik. Glede na vse, kar je bilo omenjeno na večeru o zborni- ku, in glede na to, koliko di- plomskih in magistrskih na- log o ženski literaturi je bilo napisanih v zadnjih letih, ni razumljivo, zakaj je delež žen- ske literature tako skromen v naših učnih programih. Sez- nam avtoric, ki so ustvarjale kakovostno literaturo od začetka 20. stoletja do danes, je neverjetno obsežen, temu primeren je tudi njihov dopri- nos k slovenski literarni za- kladnici, ki pa še daleč ni uravnotežen in primerno ovrednoten. V S 6. strani O raznoliki ... o nedelje je naš šport tve- gal, da ostane brez pred- stavnika v nogometni elitni ligi, najvišjem deželnem prvenstvu, v nedeljo pod večer pa smo pridobili celo dva zastopnika v tem tekmovanju za prihodnjo športno sezono 2018/2019. Po izjemno težki, mestoma mučni sezoni, je Kras dose- gel obstanek v dodatni tek- mi v gosteh proti Cornu, v nedeljo pa bomo izvedeli, ali mu bo ob boku v elitni druščini elitnih ligašev sta- la Juventina ali pa Primor- je. Kdor more, naj si v ne- deljo ob 16. uri v Štandrežu ogleda derbi, ki je hkrati fi- nale play-offa. Ta stolpec pa tokrat poklan- jamo Krasovim nogome- tašem, ki so si kožo reševali v najtežjih okoliščinah, v tekmi za “biti ali ne biti” na gostovanju, po sezoni, ki je bila eno veliko razočaranje. Moč re- penskega kluba, ki v zadnjem de- setletju na meddeželni ravni na tem delu “škornja” nekaj pomeni, je v armadi več kot sto navijačev, ki je v nedeljo, 13. maja, spremlja- la ekipo na Videmskem na dodat- D ni tekmi za obstanek. Pričakal jihje lep športni center, kjer so belo-rdeči s kraške planote zasedli po- lovico (ali še več) razpoložljivih mest na tribuni. Nogometaše pa so bodrili neutrudno od začetka do konca. Kras je moral zmagati, saj bi neodločen izid po po- daljških nagradil nasprotnike in moštvo trenerja Radenka Kneževiča pahnil v promocijsko ligo, kjer ni bilo že vrsto let. Vmes so bili celo trije (neuspešni) okle- paji v višji polpoklicni D ligi. Letos je bilo med sezono zadoščenj bore malo. 29 zbranih točk v 30 krogih, za sabo so Re- penci pustili samo enajsterici, ki sta izpadli neposredno. V zadnjih minutah poslednjega nastopa v rednem delu so celo tudi sami tve- gali neposredno nazadovanje, a žilavi Stanič je nekako dosegel za- detek, ki je podaljšal krasovcem sezono in jim ponudil rešilno bil- ko. Te so se fantje složno oprijeli, pokazali na najpomembnejši dan najlepše lice in zmagali po 120 minutah s 3 proti 1. Slavje je bilo nepopisno, potekalo je dobesed- no v objemu zvestih privržencev. Nogometni klub Kras, ki je eno vodilnih društev na Tržaškem, ima določeno strukturo in za člansko vrsto neko gibanje, neko dušo. Družina Kocman, ne sme- mo pa pozabiti tudi tiste, ki so bili prej, je v 15 petnajstih letih vla- ganja in grajenja nekaj ustvarila in prav zato bi bila silna škoda, če bi izgubili prvo ekipo v uglednem prvenstvu. Mladinski pogon šteje na desetine igralcev, veliko jih je bilo v nedeljo s starši na stopnišču. V tej sezoni so bile se- veda storjene napake (najbrž predvsem pri zametkih, ko so sesta- vljali moštvo), zdaj pa bo čas za analize in iz- boljšave. Osnova pa je prestižna elitna liga, A liga amaterjev, v kateri igrajo pravi nogomet in je pogosto od- skočna deska za po- klicni šport, zlasti v Furlaniji, kjer je pač več možnosti za inve- sticije. Sijajna nedelja je z na- predovanjem nagradi- la tudi Gajo (iz tretje v drugo ama- tersko ligo), Mladost pa bo v ne- deljo igrala finale za napredovanje (prvič v svoji zgodovini) v promo- cijsko ligo, čeprav se bo, kot kaže, prestopa veselila tudi v primeru poraza. HC Domači nogometaši se veselijo Kras izboril obstanek v elitni ligi V nedeljo, 20. maja, v Červinjanu Mladi, vabljeni na škofijsko zborovanje! ladinska in poklicna pastorala goriške nadškofije vabita mlade od 14. do 30. leta starosti v nedeljo, 20. maja 2018, na škofijsko zborovanje mladih, ki bo potekalo v župnijskem sre- dišču “Ricreatorio S. Michele” (Via del Mercato, 1) v Červinja- nu. Šlo bo za srečanje med mla- M dimi in vzgojitelji, kjer se bodoeni in drugi lahko poslušali insoočali v letu sinode mladih. Poleg mladih so vabljeni tudi vsi tisti, ki imajo opraviti z nji- mi v najrazličnejših skupno- stih, v šolah, združenjih, kot npr. šolniki, veroučitelji, skavt- ski voditelji, trenerji itd. Namen srečanja je pomagati krajevni Cerkvi, v prvi vrsti škofu in du- hovnikom, da spozna, kam naj v naslednjih letih vlaga svoje energije, da bi Cerkev ohranila svoj mladi obraz. SPORED: ob 15.30 zbiranje v župnijskem domu (dvora- na Aurora); med 16. in 18. uro poslušanje mladih in po- govor med vzgojitelji; ob 18. uri skupno zborovanje; ob 19. uri maša, ki jo bo vodil nadškof Carlo; sledi skupna večerja. Iz organizacijskih razlo- gov je treba sporočiti okvirno število udeležencev do 18. maja na mail nicola. ban@arcidioce- si. gorizia. it. Aktualno17. maja 201816 V Zagreb je romalo na tisoče Slovencev Legendarni Waters: kreativna duša Pink Floydov je ponovno navdušila oger Waters se je 6. maja vrnil v Zagreb s spektaku- larno turnejo “Us + Them”, med katero po svetu izva- ja klasike skupine Pink Floyd s slavnih plošč “Wish You Were Here, The Wall, Animals, Dark Si- de of the Moon” in pesmi iz svo- jega novega solističnega dela “Is This the Life We Really Want”? . Med koncertom je Waters s svojo ekipo, pred 20.000 ljubitelji dobre rock glasbe, ki so napolnili Areno Zagreb, izvajal svoje revolucionar- ne hite ob spremljavi čudovitih luči in mogočne scenografije. Koncert so mnogi opisali kot vrhunsko avdiovizualno izkušnjo, ki jih je pustila povsem brez sape. Nepozabno Watersovo glasbeno potovanje, zmes sijajne glasbe, odličnega ozvočenja, nav- dušujočega showa in močna po- litičnodružbena spo- ročila so povzročili edinstveni dialog, iz- menjavo prave, hva- ležne ljubezni med iz- vajateljem in občin- stvom. Waters je pri- redil razkošen spekta- kel, ki je hkrati opo- min, da imamo samo eno življenje in da se lahko upremo vsemu slabemu, ki se dogaja v svetu. Waters, nekdanji ba- sist in avtor Pink Floy- dov, ene najbolj poz- nanih skupin v zgo- dovini moderne gla- sbe, se je v Zagreb R vrnil po sedmih letih; takrat jeimel zadnji koncert “The Wall”.Z njim je v hrvaško prestolnico pripotoval dolg sprevod tovornja- kov z glasbeno opremo in ve- ličastno scenografijo. Koncert se je ob 8. uri in 20 minut začel z av- dio posnetkom “Speak to me”, napetost ob nestrpnem pričako- vanju pa se je končno razblinila ob prvih notah pesmi “Breathe (In The Air) ”. Že na začetku je bi- lo mogoče uživati ob nezmotlji- vosti in natančnosti vrhunskih glasbenikov na odru. Zvok kitar je zazvenel surovo, nekoliko daleč od nežnosti kitare Davida Gilmor- ja, in takoj vžgal prisotne. “One Of These Days” je pospremila do “Time” in “The Great Gig In The Sky” iz magične atmosfere plošče “Dark Side of the Moon”. Pesem je bila pomembna preizkušnja, vokalni test, za plavolasi pevki Jess Wolfe in Holly Laessig, ki sta igrali vlogo, ki jo je pred 45 leti imela izjemna pevka Clare Torry. Zaslužili sta si dolg aplavz, saj sta znali svojo nalogo opraviti s pol- nim čustvenim patosom. S pov- sem tesnobno in represivno “Welcome To The Machine” se je končal prvi “klasični” del koncer- ta, ki je prisotne pustil z neprijet- nim občutkom v grlu. 75-letni Waters je na odru ponovno oživil pesmi iz svoje bogate umetniške dediščine. Tudi kitarista Dave Kil- minster in Johnatan Wilson, ki sta si delila zahtevno vlogo Davi- da Gilmoura, sta postregla s svojo veliko glasbeno veščino. Koncert se je nadaljeval s pesmi- mi z zadnje solistične plošče Ro- gera Watersa: “Déją Vu”, “The Last Refugee”, “Picture That” in e naj bo farsa sporočilna, naj bo tudi sodobna. Ples, žična ograja, petje, videoprojekcije in oblačila – so- dobni elementi, ki gledalca, ne- pripravljenega na pohujšanje enaindvajsetega stoletja, najprej (glede na izvirno besedilo) šoki- rajo, nato pa s stopnjevanjem ironije prisilijo, da se nasmiha, ko zre v svoj čas, ki se odvija na odru. Pohujšanje v dolini šen- tflorjanski je še vedno živo. Cankar družbene razmere nadčasno žene do skrajnosti, režiser Eduard Miler pa jih pre- slikuje v svoj čas. In to brez mnoštva rekvizitov, brez prave scene, temveč s preprostimi za- sloni, na katerih se pojavljajo raznolike fotografije in posnet- ki, spremljanje le-teh pa je, ka- kor bi gledal dogajanje na odru – posneti prizori, a v črno-beli tehniki. Oder je prekrit z zemljo, del prizorišča se vrti in tako omogoča krožno razporeditev igralcev ter hkratno in enako- vredno spremljanje vseh. Sre- diščni prostor, na katerem naj- več časa preživita Jacinta in Pe- ter, se tako prelevi v središče do- gajanja, razporeditev dramskih oseb pa prikazuje odnose med njimi. Jacinta, ljubica umetnika in razbojnika Petra, ki, kakor to počnejo umetniki, dreza v naj- bolj bolečo skrivnost življenja v dolini šentflorjanski – pred 25 leti pod vrbo najdenega Petra – in s tem ustvarja monopol nad Šentflorjanci, branečimi lastno navidezno moralo, sedi v sre- dišču in s tem nakazuje na nju- Č no nadvlado. Peter in Jacinta sepoigravata s Šentflorjanci, saj soti, misleč, da živijo brez greha – Peter, sirota in grešni proizvod, je namreč odšel iz doline – zato še bolj dovzetni zanj. Podredijo se jima, prepričani so namreč, da je Peter umetnik (s tem ime- nom se tudi predstavi) in da pri- naša pohujšanje. Zanimivo, da Petra in Zlodeja, imenovanega tudi Konkordat, s Petrom naj bi namreč podpisal pogodbo, igra isti igralec. Umetnik in hudič sta tako še tesneje povezana; ta do- lina umetnikov že ne bo pitala. Da pa šentflorjanska morala le ni tako brezmadežna, poleg dru- gih, na samo zgodbo vezanih dejstev, doka- zujeta na odru kar se da nazorno naslajanje ob Jacinti in uživanje na svatbi, ki jo v gradu pri- pravita Peter in njegova ljubica. Veselica je tako “brezmadežna”, da se pohujša celo učitelj Švi- ligoj, ki med nagneteni- mi igralci v središču odra ugotovi, da je svat- ba pravzaprav povsem na mestu. Vsi pomem- bnejši prizori so oprem- ljeni s primerno sve- tlobno spremljavo, ki dodatno poudarja nji- hov pomen in ustvarja svojevrsten pogled na oder. Župan, županja in Peter med srečanjem ne potrebujejo dveh sob, kakor v izvirniku, temveč zgolj tri z lučmi osvetljene paso- ve. Prav tako Jacinta pleše pod šopom žarkov, ki jo stalno spremljajo. Najbolj izpostavlje- na oseba je vedno dodatno osvetljena, prav tako občinstvo, ko Peter spregovori o čednosti dežele. Dežela postane sodob- nost. Pohujšanje mora biti torej pra- vo, učinkovito, predstava, če hoče doseči svoj namen, pa po- hujšljiva tudi za gledalce. Vrhu- nec “pohujšanja” je ples okrog Jacinte, ki si zaželi imeti hlapce, četudi so ti, kakor jo opozori Pe- ter, bebci. Meščani – Štacunar, Dacar, Župan in Cerkovnik – Ja- cinti ne le poljubijo noge in ro- ke, kakor je zapisano v knjižni izdaji, temveč se nadnjo spravijo s poželenjem, poljubljajo jo, plešejo okrog nje, pa tudi na njej … Da je ironija še večja, so na odru prisotni vsi liki; dogajanje opazujejo in pri njem tudi sode- lujejo. Modernizacija predsta- ve je torej nujna, saj je po- hujšljivost le tako razumljiva sodobnemu gledalcu. Kdo bi se danes zgražal nad polju- bljanjem nog in rok? Publika za- gotovo v manjši meri kot nad osladnim plesom. Ples je seveda sodoben, prisotni so tudi afriški ritmi, Jacinta je mulatka, prisel- jenka, kot nekakšen sodoben tu- jek v svetu, skrbno zavitem v va- to. V prvem aktu pa seve- da oder od gledalcev ločuje, na južni meji in na odrih slo- venskih gle- dališč že do- bro sprejeta, žičnata ogra- ja. Farsa se izteče s spoznanjem, da Peter le ni sirota – pohujšanje, ki se je naselilo (ali vrnilo) v doli- no šentflorjansko, ampak umet- nik, pravi Peter pa je Popotnik. Peter pobegne s svojo izvoljen- ko, Debeli človek razkrije, da je Popotnik pravzaprav Krištof Ko- bar, tat, umetnik, kontrabantar in razbojnik, za povrh pa še Pe- ter izpod vrbe. Ironija na odru doseže vrhunec, ko šentflorjan- ski župan s slovesnim tonom konča, da je v dolino prišel naj- večji razbojnik vseh časov, a je čednost doline vseeno ostala neomajna, in se mojstrsko iz- teče na vrtečem se odru, na ka- terem igralci ubrano zapojejo: “Alojzij sveti, cvet mladosti, iz- gled prelepi nam si ti; poslušaš pazno nauk svetosti, pobožno te ga mát' uči …” Vrtenje ustvarja nekakšno mogočnost, saj nudi možnost, da gledamo na igralce iz različnih perspektiv – vidimo njihove obraze in hrbte hkrati. Pogled na tako prizorišče pušča vtis, da sedimo pred enim iz- med najbolj dovršenih ali re- snih gledaliških odrov na svetu, istočasno pa je na njem odvija- joča se vsebina nadvse posme- hljiva. Ironija pa se ne pojavlja zgolj v zaključnem delu, z njo je prežeta vsa farsa. Najvidnejša je tik pred začetkom Petrove svat- be, ko Popotnik igralce opremi z grabljami, nato jih Šentflor- janci s pridom uporabijo na za to z zemljo prekritim odrom. Z grabljenjem negujejo svojo zem- ljico in njene, kakršnekoli že, vrednote, ob tem pa jo opevajo s simpatičnim hvalospevom. Gledalec, predhodno pripra- vljen na izziv, ki ga čaka na odru, ob prizorih ne more ostati ravnodušen; nasmeh in po- smeh namreč sama si- lita na obraz, še pose- bej, ker je dogajanje po- spremljeno z naj- močnejšim orožjem Gallusove dvorane Cankarjevega doma, orglami. Orgle in po- hujšanje – kakor bi ni- zal protipomenke. Ob vseh elementih far- se pa ne moremo mi- mo dejstva, da se je po- trebno na predstavo predhodno pripraviti ali med gledanjem vsaj poprositi za razlago ne- koga, ki mu je dogajanje vsaj delno domače. V nasprotnem primeru lahko najbolj ironični trenutki izvenijo kakor najre- snejši deli predstave, njihov pra- vi namen pa odplava tja daleč … Napraviti torej predstavo, ki bo priljudna in razumljiva že zgolj po ogledu, ali uprizoritev, ki pušča dvom in dreza, “kamor ni treba”, a je za njeno razumevan- je zato potrebna predhodna pri- prava? In ali je takšen manever pri Cankarju sploh mogoč? Če vprašamo dolino šentflorjan- sko, naj Cankar raje kar molči, če vprašamo Milerja, pa je doli- na šentflorjanska spet zaživela. Morda sploh nikoli ni umrla … Aleks Birsa Jogan “Smell The Roses”. Pristop občin- stva je bil v tem delu koncerta ne- koliko bolj oddaljen, a vseeno je bil Roger zadovoljen, saj so prisot- ni v prvih vrstah z njim vse pesmi peli na glas. Tudi nova plošča je v popolnem stilu Pink Floydov - na klasične skladbe jo vežejo značil- na glasbena napetost, močna družbenopolitična kritika in glo- boka empatija, ki ju Waters čuti do nesrečnih in zatiranih ljudi, ta- ko danes kot pred štiridesetimi le- ti. Resnično ni konkretne ločitve med starimi in novimi pesmimi, komunikativna in ekspresivna moč sta še vedno na izjemno vi- soki ravni. Končno je prišel čas, ko so se v dvorani zaslišale note akustične kitare pri pesmi “Wish You Were Here”, tedaj so se hkrati zasvetile lučke mobilnih telefo- nov, ki so z besedami romantične ljubezenske balade ustvarile pov- sem nerealno vzdušje. Tej so sle- dili še trojček pesmi iz albuma “The wall” - hit “The Happiest Days Of Our Lives” in drugi ter tretji del pesmi “Another Brick In The Wall”, med katero so na oder prišli otroci (Waters pred vsakim koncertom izbere otroke iz tistega kraja), oblečeni v majice z napi- som “resist” (upor) in s črnimi vrečami na glavah, ki so zapeli “učitelji, pustite nas otroke pri mi- ru”. Prišel je čas za dvajsetminut- ni premor. Waters si je odpočil glasilke, med tem časom pa so se na odrskem ekranu vrstile “slav- ne” izjave ameriškega predsedni- ka Trumpa, ki po Rogerjevem mnenju zastrupljajo sodobno družbo in proti katerim se mora- mo boriti. Na parter se je spustila nova, “legendarna” scenografija: londonska elektrarna Battersea Power Station s svojimi dimniki (videli smo jo že na naslovnici al- buma Animals iz leta 1977) - čudovit okvir, prava vizualna pri- poved, primerna spremljava za skladbi “Dogs” in “Pigs”. Trum- pov obraz se je ponovno prikazal, tokrat na velikem rožnatem prašiču, ki je letel nad glavami navdušenih prisotnih. Prikazale so se besede “Pigs rule the world” (“prašiči vladajo svetu”) in Waters je občinstvo pozval, naj se jim upre - “No! Resist the pigs”. Poja- vil se je celo stavek “Trump je svinja” - znano je, da je Waters Trumpov vzpon večkrat primerjal celo s Hitlerjevim. Na ekranih so se vrstili motivi in slike iz dik- tatur, revščine, isla- mofobije in rasizma z jasnim sporočilom “I choose love”! (Jaz iz- berem ljubezen!). Grafične upodobitve so spremljale tudi pe- smi “Money” in “Us And Them”, pa še “Brain Damage” in “Eclipse”, ko so si pri- sotni zaslužili celo pi- ramido z naslovnice albuma “Dark Side of the Moon”, ki je z la- serji, dimom in ma- vričnimi barvami na- stala v dvorani. Prišlo je do čustvenega vrhunca celot- nega koncerta - občinstvo je doživelo pričakovano ekstazo. Špektaklu seveda še ni bilo konca. Waters je še enkrat nagovoril pri- sotne, nato pa je zapel še “Mo- ther” in epsko “Comfortably Numb”, pri kateri so prisotni uživali ob čudovitem solu kitare, ob tem pa je kar nekaj otožnih Gilmourjevih fanov zavihalo nos. Skoraj dve uri in pol trajajoči kon- cert, katerega se bodo prisotni go- tovo dolgo časa spominjali, se je tako končal ob vsesplošni ovaciji, občutku povezanosti in pre- pričanju, da ima Roger Waters prav, saj je med celotno svojo ka- riero skušal razkriti nepoštene po- litične akterje in ljudi spodbujal k uporu, v prepričanju, da skupaj lahko marsikaj spremenimo. Katja Ferletič Milerjeva uprizoritev Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski Pohujšati na sodoben način Foto Manuel Demori Foto Manuel Demori