PoHiiIm
¥ gotovini
Cena Din V-
*ev. lOt
V L]ubl|anl, ponedeljek 6. maja 1940
Leto V
Govor ministra dr. Kreka na veličastnem kmečko-deiavskem taboru v Soboti
Ni nobene nevarnosti la naš mir!
Toda Jugoslavija [e enotna in bo varovala svoje meje pred vsakim napadom
Murska Sobota, 5. maja.
Na današnjem veličastnem tabora kmečkega ljudstva iz severne Slovenije ▼ Murski Soboti, je imel minister dr. Krek pomemben govor. V začetku govora je pozdravil zbrane tisoče in tisoče prekmurskega kmečkega ljudstva v imenu vlade m v imenu našega voditelja dr. Antona Korošca.
Minister je v začetku poudarjal, da mora vlada danes skrbeti, da ohrani našemu narodu mir na znotraj in na zunaj.
Nihče ni pričakoval pred dvajsetimi leti, da be svet spet zajela vojna, ki je strašna za vse ljudstvo. Če pogledamo velesile, ki si v današnji vojni stoje nasproti, moramo ugotoviti, da je že danes že več ko pol sveta v vojni. Ena kakor druga vojskujoča se stranka se mora boriti za svoj obstanek. Ta boj je strašen, brezobziren in brez sočutja, ki nikomur ne prizanaša. Namesto človekoljubja imamo danes že drugo leto samo_ sovraštvo. Odkar se je zatekel cesar Abesinije k
Zvezi narodov, so zečele padati države. Nekatere v štiriindvajsetih urah, druge pa v dveh ali več tednih. Od takrat ni več sledu kulture, od takrat vlada top, puška in meč.
V	takem času je težko voditi politiko, ki zahteva veliko modrosti in previdnosti. Ohraniti mir našemu narodu je želja tudi kmečkega ljudstva. Naša država je v osmih mesecih vojne ohranila nevtralnost. Ne dajte se begati i raznimi novicami in letaki, naj pridejo od kjerkoli.
Naj ne bo danes nihče v zmoti, kajti Jugoslavija bo varovala svoje meje pred vsakim napadom, ki bi prišel od koderkoli. Teh osem mesecev smo mi porabili tudi za drugo delo. Mnogo smo žrtvovali za utrditev naših meja in za oborožitev naše ponosne in hrabre vojske. Zato smo danes lahko popolnoma mirni. Vsako presenečenje je danes pri nas nemogoče.
Naj se nihče ne vara! Poleg orožja je pri nas enoten duh in velika ljubezen med Srbi, Hrvati in Slovenci ga skupno in močno Jugoslavijo. Danes in tudi v bližnji bodočnosti ni nobene _ nevarnosti za naš mir. Zato bodimo mirni in se posvetimo z vsemi močmi našemu gospodarstvu.
Ko je omenil naše notranjepolitično stanje, je naglašal, da so naše notranje razmere od lani močno napredovale v smislu programa, ki je bil in bo naš politični evangelij. Ta program, ki so ga nekateri označevali za protidržaven in separatističen, je bil v lanskem hudem letu rešilna bilka Jugoslavije. Ta program je samoupravna ureditev države, ki se mora raztegniti tudi na Slovenijo in ostale kraje Jugoslavije. Ta program ne more škodovati Jugoslaviji, temveč lahko samo koristi. Z besedami: »Naj Bog da srečo Slovenski krajini, Sloveniji in mir Jugoslaviji!« je minister dr. Krek zaključil svoj govor.
Vesti 6. maja
Zavezniško brodovfe pripravljeno za akcijo na Sredozemlju
Navzlic vsemu napovedu)e|o še vedno sporazum med Itallfo in zavezniki
Aleksandrija, 5. maja. o. Mogočno zavezniško vojno brodovje je zdaj zbrano v Aleksandriji in pripravljeno, da stopi takoj v akcijo, te bi Italija skušala izvesti kak nenaden korak na Sredozemskem morju.
V	Aleksandrijo to prispela poročila, da »o Italijani zadnje dni izkrcali na Dodekaneških otokih 53.000 vojakov in da so na poti nova ojačenja ter vojne ladje.
Egiptska vlada je prvič v zgodovini Egipta odredila zatemnitev vseh mest v državi, in sicer za dobo enega tedna.
Egiptovski vrhovni obrambni odbor ima zaradi italijanskih priprav na Dodekanezu vsak dan seje. Vojni minister Mohamed Saleh je danes izjavil listom, da Egipt ne mara biti presenečen in se zaradi tega pripravlja ia obrambo. Egiptska obramba je do kraja izpopolnjena in sposobna odbiti vsak napad.
Računajo, da je zdaj na Sredozemskem morju zbrana polovica angleškega in francoskega vojnega brodovja.
Solun, 5. maja. a V Egejskem morju so včeraj in danes opazili angleške vojne ladje, ki ustav-
Premeščanje zavezniške vojske na severu Norveške
Norveški oddelki se v srednjem delu še bore In se bodo skušali prebiti na sever
Pariz, 5. maja. Havas: Premeščanje angleških fn francoskih ter drugih čet na Norveškem se nadaljuje brez neprilik. Tako izjavljajo v francoskih vojaških krogih. V teh krogih pravijo in poudarjajo, da so sedaj norveške čete v tesni zvezi s premiki zavezniških čet in zato zanikajo nemške vesti, da so Norvežani zaprosili za premirje.
Na srednjem Norveškem se je nekaj skupin Norvežanov vdalo, toda to so storile šele potem, ko so ostale osamljene in so se do konca upirale. To se je zgodilo z manjšimi norveškimi oddelki, ki se jtiTj je posrečilo rešiti se iz Bergena in so se borili 15 dni v okolici tega mesta ter so pri tem vzdržali več hudih bojev s premočnimi nemškimi četami, ki so napredovale proti Vosu.
London, 5. maja. o. Angleško vojno ministrstvo sporoča, da z norveškega bojišča ni danes nobenih posebnih vesti.
Angleški bombniki so preteklo noč šest-najstič napadli letališče v Solu.
Po nemških vesteh se je danes udala trdnjava Hegra, zahodno od Trondh jema, v kateri je 15 norveških častnikov in 116 jmož skoraj štiri tedne kljubovalo siloviti nemški premoči ter napadom s kopnega in iz zraka.
Norveški zunanji minister in norveški vojni minister sta danes dopotovala v London na posvetovanje z angleško vlado.
Včeraj se je nemško letalstvo prvikrat pokazalo pri Narviku in je bombardiralo majhen kraj,
Papežev opomin Italiji
Rim, 5. maja. Reuter: Papež Pij XII. je imel danes radijski govor za italijanski narod. Med drugim je sveti oče rekel: Prišel je trenutek, ko morajo vsi Italijani moliti za mir, slasti v teh časih, ki so polni zmed in nemira. Sveti oče je imel ta govor po slovesni službi božji ob kanonizaciji sv. Katarine Sienske, varuhinje Italije. Ostali del govora svetega očeta je bil izključno posvečen današnjemu prazniku.
Aretacije holandskih Nemcev, nar. socialistov in komunistov
Amsterdam, 5. maja, o. Včerajšnji dan je imela amsterdamska policija mnogo opravka s hišnimi preiskavami. Največji del preiskav je izvedla pri Nemcih, narodnih socialistih in pri komunistih. Policija je izvedla preiskavo pri več tisoč Nemcih in tujih državljanih, in je aretirala več stotin ljudi. Vsi aretiranci so bili odpeljani na glavno policijo, kjer so jih temeljito zaslišali. Mnogo izmed njih je bilo izpuščenih, še večje število pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče. Pri teh so dobili orožje in prepovedan propagandni material, ki jih hudo obremenjuje in dokazuje, da so bili v službi neke tuje države.
Predsednik holandske vlade je imel po ra; diu govor, v katerem je utemeljeval ukrepe, ki jih je vlada izdala zaradi nevurnega delovanja tujcev in pa tudi holandskih državljanov. Iiila je k temu prisiljena, ker je to delovanje ogrožalo holandsko nevtralnos*
ki leži severno od tega mesta. Zdi se, da štejejo nemške čete pri Narviku vsega 3000 mož. Del Nemcev, okrog 1000, je razvrščen okrog železniške proge, ki vodi na Švedsko, in stražijo predore, ki jih je okrog 15. Drugi dve skupini j>o tisoč mož pa so se vkopali vzdolž obale. Njihove postojanke so bile včeraj hudo bombardirane od zavezniških baterij, ki jih je podpirala tudi zavezniška mornarica.
London, 5. maja. o. Današnja poročila iz Norveške in Švedske govore o hudih bojih v okolici Narvika. Norveške in angleške čete, ki so še pri Narviku, z vso silo napadajo Nemce, ki so v zelo kočljivem položaju. Pri Rorosu pa se male norveške čete obupno upirajo nemškim četam. Nemške čete v skupinah napadajo norveške postojanke, kljub temu pa se norveške čete drže hrabro in prizadevajo sovražniku velike izgube. Švedski dopisniki iz Osla poročajo, da imajo Nemci ogromne izgube na Norveškem. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Norveški in nemški zdravniki so neprestano v sluibi. V množicah vozijo vsako noč mrtvece na pokopališča in jih pokopavajo v naglici. Tudi izven mesta pod šotori imajo pripravljena zasilna ležišča za ranjence, ki prihajajo z bojišča. Na Dansko dnevno prevažajo na stotine ranjencev in so tudi tu vse bolnišnice zasedene.
ljajo vse trgovske ladje ter jih pregledujejo. Angleške ladje so videli tudi na nekaterih točkah grškega obrežja.
Carigrad, 5. maja. o. Po nepotrjenih vesteh »United Pressa« se tudi italijansko vojno brodovje zbira v vzhodnem delu Sredozemskega morja okoli Dodekaneških otokov. O gibanju turškega brodovja ni nič znanega.
Rim, 5. maja. o. Italijanska vlada j« v živahnih posvetovanjih z vladami vseh držav, ki so neposredno prizadete pri sedanji vojni nevarnosti na Sredozemskem morju. Zdi se, da se bodo iz tega razvila daljša pogajanja med evropskimi velesilami. V italijanskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo najbrž prišlo do sporazuma med Italijo in zavezniki, in to zaradi pritiska Združenih držav, ki bi jih vstop Italije v vojno na strani Nemčije tudi potegnil v evropski spo-
fiad. Zaradi tega ni moči pričakovati, da bi se talija kaj kmalu jasno opredelila, marveč bo skušala svoje sedanje stališče ohraniti še naprej.
London, 5. maja. Reuter: Jutranji >Sunday Times« piše o odnošajih med Veliko Britanijo. Italijo in državami jugovzhodne Evrope. Clankar poudarja, da Velika Britanija in Italija razumeta svoje koristi in da morata v vsem spoštovati in ohraniti nedotakljivost držav jugovzhodne Evrof>e. Ker imata obe državi skupne koristi, bi morali podpreti vsa prizadevanja, ki imajo namen utrditi prijateljstvo in sporazume med državami jugovzhodne Evrope ter bi temu prijateljstvu dali najbolj trdno osnovo za ohranitev nevtralnosti teh držav.
Nemška nradna poročila pravijo, da so nemška letala pri Namsosu med vkrcavanjem Angležev in Francozov potopila 10 angleških bojnih in prevoznih ladij, med njimi neko
50.000	tonsko oklopnico, 8000 tonsko križarko itd. Angleži pravijo, da jim o tem ni nič znanega in da je vkrcanje zavezniške vojske poteklo brez izgub Švedski listi pa še celo pišejo, da so Angleži in Francozi vkrcavali tako gladko in lepo, kakor da gre za manever. Italijanski tisk pa poveličuje uspehe, o katerih jjoročajo Nemci, skoraj bolj kakor Nemci sami.
Angleški poslanik na švedskem je nenadno odpotoval v London.
Če bi bila nemška poročila o potopitvi velike
angleške ladje pred Namsosom resnična, bi to pomenilo preobrat v modernem vojskovanju, ker bi se s tem izkazalo, da je letalo močnejše, kakor pa najsilnejša vojna ladja, pravijo ameriški listi.
Finska bo morala podvojiti svoj državni proračun, da bo poravnala stroške za obnovitev države po vojni in za ureditev bivališča tistim Fincem, ki so morali pobegniti pred rdečimi osvojevalci.
Nemška vlada je uvedla splošno vojaško obveznost v vseh {»krajinah, ki jih je zadnje čase pridobila.
Angleška politična javnost vedno odločneje zahteva spremembo sedanje vlade, iz katere bi moral iti predsednik Chamberlain, John Simon in Samuel Hoare, češ da so oni odgovorni za neodločno vodstvo vojne. Vojne posle naj bi prevzela ožja vojna vlada.
Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Sum-ner Welles je včeraj sprejel jugoslovanskega poslanika Fotiča in mil izjavil da je dobila ameriška vlada iz Rima zagotovilo, da Italija ne bo spremenila svojega stališča v sedanji vojni. Enako zagotovilo je dobil tudi grški poslanik.
Norveški generalni konzul v Kairu je izročil egiptovski vladi spomenico, v kateri prosi.
naj Egipt ne jemlje na znanje nobenega sporočila, ki bi ga v imenu Norveške poslali Nemci, ker je za norveško odgovorna
še vedno njena zakonit'' vlnda, ki se bo borila dalje.
Predsednik vlade pri dr. Korošcu
Niš, 5. maja. m. Za bivanja v Niški Banji je danes obiskal ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič predsednika senata dr. Antona Korošca, s katerim je bil v daljšem razgovoru. Dr. Anton Korošec je bil opoldne na kosilu pri ministrskem predsedniku.
Pozdravi kneginje Olge občnemu zboru jugoslov.
Rdečega križa
Belgrad, 5. maja. V svečani dvorani doma RK je bil danes dopoldne 52. redni občni zbor ob prav veliki in častni udeležbi. Med drugimi bili prisotni: odposlanec Nj Vel. kralja Pe-
so
tra II. general Barjaktarovič, minister za soc. politiko in ljudsko zdravje Budisavljevič, zastopniki raznih ministrstev in drugi. V imenu predsednice društva UK Nj. Vis. kneginje Olge je občni zbor vodil I. podpredsednik, univ. profesor dr. Ivan Gjaja. Uvodoma je prefital pismo, ki ga je poslala predsednica RK kneginja Olga. Pismo se glasi:
»Zelo mi je žal, da sem zadržana, dn bi se udeležila glavnega občnega zbora RK. Ko sem lansko jesen prevzela dolžnost predsednice RK, sem občutila resnično veselje, ko mi je bila dana možnost, da aktivno sodelujem v naši največji narodnodobrotvorni ustanovi. Uresničena
mi je bila davna želja, da osebno sodelujem pn delu RK, ker sem vedno čutila spoštovanje in naklonjenost do plemenitih ciljev te velike človekoljubne ustanove. Naše društvo RK ima pa pred seboj zelo velike in težke naloge v teh resnih časih. Potrebno je, da si v polni meri prizadevamo, da se plemeniti cilji društva čim popolneje in pravilneje uresničijo. Z zaupanjem verujem, da bodo člani RK ob teh prilikah storili svojo dolžnost dostojno in častno, kakor so jo vršili njihovi predniki. Z iskrenim zaupanjem v uspeh njih dela pozdravljam vse zastopnike in sodelavce društva RK, zbrane iz vse države v svojem domu, kakor tudi vse navzoče prijatelje te velike naše narodne ustanove. Izvolite, g. I. podpredsednik, sprejeti zagotovilo mojega osebnega spoštovanja. Kneginja Olga.
Veličasten kmečko-delavski tabor v Prekmurju
V Murski Soboti [s danes 15.000 prekmurskih kmetov in kmečkih delavcev manifestiralo za svoje pravice, za
svojo zemljo in za državo
Murska Sobota, 5. maja.
Prekmurje je danes praznovalo velik kmečki in delavski praznik v Murski Soboti, metropoli Prekmurja. Vsej v cvetju in zelenju je prekmurska ravnina in gorička fiokrajina pozdravila dobrodošle goste, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, da skupno s kmeti in delavci tostran Mure slave praznik, ki ga je organizirala Kmečka zveza z Zvezo sezonskih delavcev. Ze več dni trajajoče deževje tudi danes ni prinaneslo, kar pa prav nič ni oviralo vztrajnih zborovalcev. Kmet in delavec sta vajena dežja. Že zjutraj je rosil rahel d bi, ki ves dan ni prenehal. Kljub* temu se je zbrala velika množica ljudi iz okolice in Goričke.
Ko je pripeljal osebni vlak iz Hodoša, so se množice kar valile po cesti. V Soboti so jih pozdravile vihrajoče zastave. Šempetrski fantje so že navsezgodaj zjutraj budili in klicali s fanfarami Sobočane.
Točno ob 9. se je pripeljal gradbeni minister dr. Krek in drugi odličniki, ki so takoj odšli v cerkev, kjer je daroval sv. mašo zastopnik mariborskega škofa g. kanonik dr. Osterc iz Maribora. Po maši se je razvil veličasten sprevod od cerkve po Aleksandrovi cesti mimo častne tribune, kjer so bili zbrani vsi odličniki z ministrom dr. Krekom na čelu. Z Aleksandrove ceste je sprevod krenil na stadion SK Mure. Na čelu sprevoda je jahal na belcu prekmurski kmet z držav-
no zastavo. Za njim je jahalo še lepo število konjenikov, za konjeniki so korakale pestre narodne noše v velikem številu. Narodnim nošam so sledili fanfaristi, njim pa člani domače Kmečke zveze, potem odborniki Kmečke zveze s senatorjem Brodarjem na čelu. Sledila je godba in Zveza poljedelskih delavcev z zastavo in napisi vseh podružnic, včlanjenih v Zvezi poljedelskih delavcev. Sledile so močne skupine krajevnih kmečkih zvez iz raznih krajev Prekmurja, Prlekije, Slovenjskih goric, Pohorja, Savinjske doline pa tia doli do Dolenjske. Celo gorenjske kmečke zveze so bile močno zastopane. Opazili smo kmete iz kamniškega in kranjskega okraja. Za njimi so sc razporedili številni zborovalci. Mimohod gostih vrst je trajal nad pol ure. Na obeh straneh ceste, kjer se je premikal sprevod, je stal gost špalir prijateljev kmetov in delavcev. Zborovalci so v sprevodu klicali naši domovini Jugoslaviji, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, Sloveniji in Prekmurju.
Po končanem sprevodu se je začelo zborovanje na stadionu SK Mure, ki je bil napolnjen do zadnjega prostora. “Sodijo, da je bila na njem vsaj
15.000	ljudi. Zborovanje je začel predsednik Kmečke zveze senutor Brodar, ki je pozdravil vse tovarišice in tovariše in se jim zahvalil za tako obilno udeležbo. Nato je pozdravil zastopnika vlade ministra dr Kreka, zastopnika bana okrajnega
načelnika dr. Bratino, zastopnika mariborskega škofa kanonika dr. Osterca, poveljnika mesta poročnika Reliča, poveljnika obmejnih čet kapitana Božoviča, poveljnika orožniških čet kapitana Milosavljeviča, soboškega župana in zastopnika Županske zveze Hartnerja, predsednika apelacijskega sodiša dr. Vladimirja Golio, člana banskega sveta Klekla, šefa socialnega odseka banske uprave dr. Karlina šefa Borze dela Vončino, ministra n. r. Snoja, senatorja dr. Schaubacha in Mihelčiča, predsednika Kmetijske zbornice Steblovnika, zastopnika Strokovne zveze viničarjev, zastopnika Zveze združenih delavcev Čaterja in zastopnika absolventov kmetijskih šol. Pozdravne brzojave so poslali dr. Korošec, dr Kulovec, dr. Slavič, rektor ljubljanskega vseučilišča, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik, načelnik oddelka za socialno politiko Kosi in p. Kazimir Zakrajšek. Med ostalimi odličniki smo opazili domačega župnika Vojkoviča, okrajnega načelnika iz Grada (Dol. Lendave), dr. Voršiča iz Ljubljane, zastopnika SK Mure, šefa kmetijskega odseka inž. Murija in gimnayijskega ravnatelja inž. Zobca, predstojnika okr. sodišča, državnega pravdnika na okrožnem sodišču dr. Juharta, ravnatelja Kmetijske šole v Rakičanih inž. Mikuža in druge zastopnike javnih oblasti in zasebnih zavodov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
>SLOVENSKI DOM«, dne 6. maja MO.
3tev\ 102.
HB	HM	9
Blagoslovitev razširjenega Štajnerjevega doma
najmodernejšega sanatorija v Sloveniji
Ljubljana, 5. maja.
Danes ob 11 dopoldne so se zbrali v lični veži Slajmarjevega doma skoraj vsi delegati TBPD, ki so ta dan prihiteli na občni zbor v Ljubljano, ter številni odličniki, ki so hoteli prisostvovati
blagoslovitvi najbolj1 modernega sanatorija, ki so ga v Sloveniji postavili zasebni nameščenci. Ne-
DrugtC pa je razveseljivo dejstvo, da j« imel duhovnik vedno dostop v sanatorij, v katerem niso skrbeli le za telesno, temveč tudi za duševno zdravje bolnikov. To najlepše dokazuje tudi kapela, ki bo v kratkem dozidana. Z vsem tem pa }e bilo prav gotovo ustreženo duhu dr. Slajtnarja, čigar ime ustanova nosi in o katerem je znano,
r	-, - .	... sebni namescenci. Ne- i da j ^ vsajco tež,j0 operacijo stopil v kapelo
kako sred. avle je bil v priznan kotičku po:	jn	za	božjo	pomoč	pri	&voiem	odgovor-
stavljen joltar, okrog katerega so se zbrali številni I ^	Prav	v ta »amen bo sw»j blagoslov-
i i* zasloniti na*Mnrk sociamei** <xl- ^	i	.	.	•	o__	 i:	_j_
gostje. Bana je zastopal načelnik socialnega oddelka banske uprave g. Kosi, ljubljanskega župana in zdravniško zbornico dr. Merlol, divizijskega poveljnika podpolkovnik Rankovič, ljubljanskega škofa generalni vikar in stolni prošt g. Nadrah, akademijo znanosti in umetnosti dr. Hadži, rektorja univerze dr. Kanskv, zagrebškega Merkurja dr. Samardžija in SUZOR dr. Mrvoš, Pokojninski zavod dr. Milavec, OUZD predsednik Sodja in Delavsko zbornico predsednik Kozamernik. Veliko je bito število zdravnikov, ki so prihiteli na to slovesnost, med njimi upravnik umobolnice dr. Oerlovič ter številni šefi oddelkov ljubljanskih bolnišnic. V lepem številu so prihiteli tudi zastopniki raznih trgovskih organizacij, navzoči pa so bili tudi stavbenik, dobavitelji in obrtniki, osebje in bolniki sanatorija.
Najprej je spregovoril predsednik TBPD dr. Gombač, ki je najprej pozdravil odlične goste, za tem pa orisal razsoj Slajmarjevega doma m izrekel zahvalo Pokojninskemu zavodu, ki je dal na razpolago potrebna gmotna sredstva za dela. Prav tako se je zahvalil za podporo, ki jo je društvu izkazala mestna občina ljubljanska. Žahvalil se je dalje projektantoma inž. Serajniku in inž. Omah* nu ter stavbeniku Emilu Tomažiču, ter vsem drugim odličnim obrtnikom, ki so s svojim delom pomagali dokončati sodobno stavbo. Posebno zahvalo je izrekel predsednik zdravnikom sanatorija, društvenemu odboru za strokovne nasvete, ki so pripomogli, da je sedanji Šlajmarjev dom najbolj sodobna zdravstvena ustanova v Sloveniji. Zatem je še priporočil usmiljenim sestram, ki so doslej tako požrtvovalno skrbele za bolnike v dosedanjem domu, naj tudi še vnaprej posvečajo v«> ljubezen negi bolnikov. Potem je izročil šlajmar-jev dom njegovemu namenu in naprosil šefa zdravnika dr. Kramariča, naj vodi ustanovo v dobro vsega zavarovanega članstva. Z željo naj razširjeni Slajmarjev dom spremlja božji blagoslov, tako da bodo vsi, ki se bodo zatekli vanj, dobili zaželjeno zdravje, je naprosil še generalnega stolnega vikarja Nadraha, naj opravi blagoslovitveni obred.
V globoko zasnovanem govoru je nato generalni stolni vikar Nadrah podčrtal, da je bilo krščanstvo prvo, ki je uveljavilo samaritansko udejstvovanje, saj je bil Kristus sam prvi Samaritan. Po njegovem nauku so delali tisti, ki so se v preteklih stoletjih žrtvovali ob epidemijah za zdravje svojega bližnjega. Tega nauka se drže še danes redovi, ki so svoje člane napotili postrežbi bolnikov; prav redovnice, ki so vse svoj« življenje posvetile tej vzvišeni nalogi, zmorejo vso potrebno potrpežljivost, ki jo potrebuje betežen človek. Pred osmimi leti je bila ta karitativna stavba prvič •blagoslovljena, sedaj je bila razširjena z medsebojno pomočjo. Kot predstavnik Cerkve moram podčrtati dve dejstvi: Prvič delujejo v domu sestre usmiljenke, kar dokazuj«, da je hotela uprava pokazati, da naj živi ustanova v krščanskem duhu.
ljena nova stavba in Bog naj vodi zdravnike in bolnike v njihov telesni in duševn iblagor.
Po opravljenem blagoslovitvenem obredu so čestitali TBPD v imenu TOI predsednik Jelačin, v imenu ljubljanskega župana in zdravniške zbornice pa dr. Meršol. Šef zdravnik dr. Kramarič se je navzočim zahvalil in poudaril, da se je v osmih letih zateklo v sanatorij 6127 bolnikov, od katerih je umrlo 88. V tem času je bilo v sanatoriju opravljenih skoraj 5600 operacij, čeprav je imel zavod le 30 postelj.	, ,
S tem je bila prisrčna slovesnost končana. Gostje pa so si še ogledali sodobno urejeni sanatorij in njegove naprave.
Požrtvovalno delo Kolodvorskega misijona
Ljubljana, 5. maja.
Lepo, važno in polno človeške dobrote je delo, ki ga vrši Kolodvorski misijon iz dneva v dan in deli pomoč vsem, ki »e zatečejo k njem«, potrebni dobrega nasveta ali pa dejanske pomoči. Ljudje, ki prihajajo In odhajajo iz mestnega vrveža, ki iščejo služb ali pa so nasedli brezvestnim ljudem, ki so se hoteli z njimi okoristiti: vsi ti se z zaupanjem in uspehom obračajo h gospodični, ki bodi med to pisano množico na ljubljanskem kolodvoru z rumenim trakom čez rokav in s skrbnimi očmi išče ljudi, ki so v revi ali pa ki se ne vedo kam obrniti.
Danes dopoldne Je bil v Beli dvorani Uniona občni zbor Kolodvorskega misijona, katerega so se med drugimi udeležili zastopnik bana inšpektor Sedlar, zastopnik ljubljanskega župana dr. Ko-
dre, gospa banova dr. Natlačenova in drugi. Predsednica KM gospa dr. Golijeva je vse navzoče prisrčno pozdravila in poudarila pomen te človekoljubne organizacije, nato pa je ga. Golobova poročala za odsek za zavetišče in posredovalnico. V zavetišču je letos prenočilo 895 prenočevalk, med katerimi je bilo 20 mater z 81 otroki. Po narodnosti so bile: štiri Hrvatice, ena Madžarka, ena Romunka, ena Turkinja in dve Nemki. Po poklicu je bilo največ služkinj, potem so pa bile se učiteljice, uradnice, dijakinje, redovnice, zasebnice, kmečke delavke, obrtnice in trgovke. Najmlajša prenočevalka je bila stara devet dni, najstarejša pa 85 let. Plačanih nočnin je bilo 2167, neplačanih 780. Po posredovanju KM je dobilo službo 110 deklet. Neštetokrat pridejo v zavetišče dekleta z dežele, nepoučene in neizkušene, brez vseh sredstev, misleč, da bodo takoj dobile službo. Tem je treba
dati poleg brezplačnega stanovanja tudi brezplačno hrano, dokler ne dobe službe.
Delanja 90V0rc
Zanimivo je, da «e ne obračajo po pomoč h KM samo ženske, ainpak tudi moški. Vse tiste zadeve, ki se ne dajo z enim pogledom razbrati iz voznega reda in v naglici doumeti, je treba hitrih in točnih pojasnil. Takih pojasnil Je btl° 6185. Nasvetov služkinjam za službe takoj na kolodvoru je bilo 149. Neštevilni bo drugi primeri najrazličnejše pomoči kot: spremstvo do tramvaja, opis potov, spremstvo v mesto, pričakovanje prijavljenih potnic, med katerimi je bil najavljen enkrat tudi devetletni deček iz Pariaa, ki se je pripeljal kar sam, pomoč materam z dojenčki, pouki služkinjam glede nevarnosti na službo, nasveti za uveljavljenje pravic in vršitev poselskega reda, pomoč bolnikom pri prihodu vlaka, nasveti tujcem za ceneno prenočišče, tolažiti je treba včasih tudi take, ki pridejo na kolodvor čakat, pa se zgreše, in take, ki zamudijo vlak. Z eno besedo, treba je pomagati povsod, kjer je potreba in tega je vedno dovolj, kajti neštevilni so tisti, ki prihajajo in odhajajo. Največ dela pa je z bolniki, ki prihajajo s spremstvom ali brez njega. Klicati je treba reševalce ali taksije. Očividci, ki so priče tega dela, večkrat kaj radi sami pomagajo in pohvalijo to dobrodelno ustanovo, ki vsakemu brez izjeme pomaga. Večkrat se je zgodilo, da je ta ali oni, ki je videl težko bolnega in siromašnega bolnika, naročil kolodvorski pomočnici, naj najame avto, ki ga je potem sam plačal, ali pa je plačal tramvajsko karto.
Sledila so še poročila ostalih odbornic in ad-
bor je izrekel zahvalo vsem, ki so z uvidevnostjo in razumevanjem priskočili ustanovi na pomoč. Nato je bil lepo uspeli občni zbor zaključen in odbor je šel v prihodnje leto na delo z novim navdušenjem in z najlepšim geslom: Ljubi svojega bližnjega in pomagaj mul
Prisrčen sprejem mladih hrvaških pevcev
Ljubljana, B. maj«.
Za deški pevski in tamburaški zbor iz Am-ruševa so posvetili že danes naši vzgojitelji in ljubitelji mladine vso pozornost. Pod vodstvom voditeljev zavoda so mladi pevci v starosti nad 14 let, po številu okoli sto, danes prispeli z zagrebškim potniškim vlakom ob 13.80 v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili zastopniki tukajšnjega hrvaškega društva »Napredak« s predsednikom g. Harazimom na čelu. Uprava ljubljanske cestne železnice je dala mladim pevcem na razpolago tramvajske vozove, s katerimi so se odpeljali v St. Vid, kjer so ob štirih priredili v veliki dvorani Prosvetnega doma svoj prvi koncert v Sloveniji. Koncert je vodil dirigent g. Pavel Slefanae. V St. Vidu so pevski zbor pozdravili Šentvidčani prav iskreno, posebno učiteljski zbor ljudske in meščanske šole, med drugimi upravitelj g. Hladnik. Koneert je izredno lepo uspel. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Koncerta so se med drugimi udeležili šentviški dekan g. Valentin Zabret, župan g. Karel Erjavec in predsednik krajevne organizacije JRZ g. Anton Briiki. Po koncertu je šentviška občina priredila vsem članom pevskega zbora »Amruševoc malo okrepčilo, ob kateri priliki so bil izmenjane kratke zdravice. Jutri, v ponedeljek nastopijo mladi hrvaški pevci in tamburaši tudi v Ljubljani.
Ljubljanski dogodki čez nedeljo
Ni tombole brez nervoznosti
Letni obračun bolničke blagajne slovenskih zasebnih
nameščencev
Ljubljana, 5. maja.
V magistratni sejni dvorani so se davi ob 9 zbrali delegat je Trgovskega bolniškega in podpornega društva na redni letni občni zbor. — Navzoči so bili skoraj vsi delegati. Predsednik društva g. Erle Gombuč je začel občni zbor in tw> uvodnih formalnostih podal izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
Zakonitega zavarovanja pri Bolniški blagajni je bilo deležnih v preteklem letu 10.469 članov, od teh pa je bilo vpisanih v višjem zavarovanju 5789, torej več ko polovica vseh članov. Od članov višjega zavarovanja pade na Ljubljano 3850 članov, na Maribor 707, na Jesenice 305, na Celje 503 in na Kranj 235 članov. Ostati pa se porazdele nu druge kraje v Sloveniji. Prispevki, ki so bili z začetkom preteklega leta zvišani od 30 na 35 dinarjev mesečno, so vrgli v preteklem poslovnem letu 2,318.000 din. Med bolezenskimi dajatvami in podporami, ki jih plačuje društvo, zavzemajo prvo mesto izdatki za zdravljenje in oskrbo (lanov in njih svojcev v šlajmerjevem domu. Tako se je v pretekli poslovni dobi zdravilo v •šlajmerjevem domu skupno 939 članov in svojcev, ki so prebili v domu skupno 7966 oskrbnih dni. Stroški za njih oskrbovanje so znašali 557 din. Za oskrbo in zdravljenje v javnih bolnišnicah in klinikah je društvo plj^jlo 346 tisoč dinarjev, in to za 733 članov in svojcev z 9000 oskrbnimi 'dnevi. V celoti je torej drnštvo nosilo stroške za zdravljenje 1474 članov in pa svojcev s 16.970 oskrbnimi dnevi v preteklem letu ter je zato plačalo nad 900.000 din.
Na raznih podporah je društvo izplačalo 120.000 din, na posmrtninah pa 48.000 din. Šlajmerjev dom je bil v minuli poslovni dobi zelo dobro zaseden, saj je imel povprečno nad 25 bolnikov na dan. Zasebnikov pa se je zdravilo tudi 102.
Pred razširitvijo 'doma so vršili zdravniško službo v sanatoriju šef zdravnik dr. Kramarič, dr. Čebohin kot hišni zdravnik, dr. Švajger za očesne, nosne in vratne bolezni, dr. Finkova za ginekološke primere, dr. Merčun za notranje bolezni, z razširitvijo pa sta bila nastavljena še dva hišna zdravnika dr. Mermolja in dr. Mal ter rentgenolog dr. Cirman. Za nego bolnikov je pred razširitvijo skrbelo 19 usmiljenk i/. družbe sv. Vincencija PaveNkega, sedaj pa jih deluje že 30. Razširitev doma je bila srečno izpeljana in je bil z njo ustvarjen nujno potrebni porodniški oddelek. Da je bilo mogoče izpeljati graditev tako hitro, gre glavna zasluga Pokojninskemu zavodu, ki je dovolil posojilo 7 milijonov dinarjev, s čemer je bilo moKOce razširiti sanatorij tako, da bo imel v celoti kar okrog 100 postelj.
Uprava je posvetila veliko pozornost tudi vprašanju ureditve svojega sanatorija v Mari; lx>ru in je zlasti prišel v poštev predlog, naj društvo kupi sanatorij primarija dr. Černiča z 10 posteljami. S preureditvijo bi sc dal ta sanatorij povečati tako, da bi zadoščal potrebam mariborskih članov. Društvo je tudi že zaprosilo za posojilo pri Pokojninskem zavodu, ven-
dar ni na prošnjo še prejelo odgovora, zaradi česar vprašanje mariborskega sanatorija še ni odločeno. Društvo se je nadalje potejrovalo za čimprejšnjo teritorialno porazdelitev delokroga med zasebnimi blagajnami v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Žal, vsa prizadevanja za razdelitev doslej niso uspela in bo 'društvo še na* pre.j nadaljevalo to borbo. V notranjem delu je uprava društva imela obilo dela na sejah ter je dolžna posebno zahvalo vsem sodelavcem, ki s*o s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k napredku vsega zavarovanja zasebnega na-meščenstva.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto, prav tako pa je bil soglasno sprejet brez čitanja računski zaključek, ker so ga delegati dobili že dovolj zgodaj na vpogled. Soglasno je bila tudi sprejeta razrešnica, ki jo je v imenu članov nadzorstva predlagal g. Alojzij Hartman. Med samostojnimi predlogi je bil prečitan predlog g. D. Cerarja z Jesenic, v katerem nameščenci včlanjeni v Bratovski skladnici, prosijo, naj TBPl> da Bratovski skladnici primerno dotacijo, tako d* bo Bratovska skladnica mogln pošiljati pri njej zavarovane nameščence tudi nn zdravljenje v toplice in zdravilišča. Predlog je hi! izročen upravi ▼ nadaljnjo obravnavo. V imenu mariborskih delegatov je prečital g. inž. T. Knez resolucijo, ki poudarja, 'da je sedaj z dograditvijo šlajmerjevega doma v Ljubljani postala najvažnejša naloga društva graditev primernega sanatorija v Mariboru in da naj društvo uresničitvi teh misli posveti yse sile. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta, nakar je predsednik zaključil obfni zbor in povabil vse delegate na slovesno blagoslovitev razširjenega šlajmerjevega doma.
»♦♦♦»♦»»
Občni zbor mariborskih Maistrovih borcev
Maribor, 5. maja.
V Narodnem domu je bil danes dopoldne občni zbor Zveze Maistrovih borcev v Mariboru. Zbor je vodil predsednik Guštin, ki je pozdravil zastopnike civilnih in vojaških oblasti.
V svojem poročilu je podal obširen pregled 'delovanja Zveze v preteklem poslovnem letu. — Tajniško poročilo je podal g. Cvirn, blagajniško pa začasni tajnik g. ščuka, veza šteje sedaj 2400 članov iu ima 36.239 din premoženja. Zveza je na praznik Vseh svetih počastila spomin svojih umrlih članov in priredila na pokopališču na Pobrežju spominsko slovesnost na tem pokopališču pokopanih članov. Trenutna se Zveza bavi z vprašanjem združitve Zveze Maistrovih borcev z Legijo koroških borcev.
V to svrho je bil izvoljen ožji odbor Zveze, ki bo z Lepijo koroških borcev skušal najti način za združitev. V tem odboru so Guštin, Malenšek in Kramberger. Dosedanja članarina se bo zvišala na 12 din letno, plavanja članarine pa se oprostijo oni člani, ki »o brez sredstev. — Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbo^
Mnogi so se včeraj že pripravljali, da bodo danes preživeli v zeleni majski prirodi nad vse prijeten dan. Toda kakor se zdi, se je bil letošnji april držal preveč lepo in bo zdaj maj moral namesto njega delati jx>koro. Vse kaže, da bo vreme, kakor ga imamo zdaj, nekaj dni prav gotovo ohranilo svoj značaj še tja v sredo maja, če ne še dalj. Deževje zadnjih dni je doseglo, da je kar na naglem začelo drevje zeleneti z neverjetno naglico, in tudi trava se je silno hitro potegnila. Zdaj j« že kar veselje stopiti ven na polja ali pa tja v gozd, kjer je zdaj tako lepo. Kostanji so že začeli odpirati svoje bele grozde, po vrtovih vse cvete, magnolije, jablane, hruške, češnje že skoraj odevetajo. Grede so kakor pisana preprogi, stkana iz drobnih raznobarvnih jegličev, mačeh, narcis, tulipanov in drugih krasnobarvnih cvetic. Ne govore zastonj pesniki o »cvetočem, ljubem maju«.
Izredno živahna in razgibana nedelja
Snoči proti večeru so se oblaki, ki so skoraj ves dan viseli na vzhodnem nebu, pomaknili proti zenitu m ni trajalo dolgo, ko se je vlil močan dež.
Nekatere, ki so se zanašali na to, da bo vreme tudi zvečer ostalo takšno, kakor je bilo čez dan, da bo le sivo, čmerno, so se zvečer jezili na svojo lahkovernost, ker jih je pošteno namočilo, kar je zdaj spomladi nerodno posebno še zato, ker se ljudje zdai ob sobotah radi malo postavijo z novimi oblekami. Deževalo je nekaj časa, pozneje ponoči pa je najprej 'nekoliko pojenjalo, nazadnje pa je sploh nehalo.
Davišnje jutro se je 9prva celo sonce poskušalo nekoliko, sicer bolj kislo, nasmehniti. Čez dan se je pridno oblačilo, dokler ni zvečer spet postalo nekoliko svetlejše. Za izlete vreme sicer ni bilo idealno, vendar se je mnogo Ljubljančanov ktjub nevarnosti, da bi jih utegnilo namočiti, odpravilo v bližnjo in v daljno okolico. Zdaj so spet začele oživljati vse stare priljubljene izletne točke, kakor Grmada, Tosec, Kamniška Bistrica, Polževo, Kum, Iški Vintgar in druge. Na kolodvoru in po vlakih je bilo še kar močno živo, tako seveda tudi zvečer v mestu, ko so se izletniki vračali v mesto Židane volje, vsi obloženi s spomladanskim cvetjem.
Kakor vsako spomladansko nedeljo od srede aprila pa do časa, ko za take reči postane že prevroče in se ljudje že dopoldne odpravijo rajši kopat, kakor pa bi se parili na razbeljenem aslal-tu, je bila tudi današnje dopoldne promenada na Aleksandrovi cesti kar močno obiskana, To pa tudi ni čudno, saj se spomladi vsak rad postavi z novo obleko, zlasti nežni svet ima za to reč veselje. Okrog pol ene popoldne je življenje na tej lepi ulici in pod Tivolijem uplahnilo, ljudje so se odpravili doniov na kosilo, po kosilu pa kmalu kam ven, v prirodo.
Praznik naših gasilcev
Na današnjo nedeljo 5. maja so naši ljubljanski prostovoljni gasilci praznovali na svoj tradicionalni način svojega patrona sv. Florijana. Lepo vreme brez dežja, ko je drugače močno deževalo po mnogih krajih v državi, tako v Belgradu, je omogočilo, da je bila dopoldanska slovesnost prav lepa in jo dobro uspela v strogi discipliniranosti vseh gasilcev. Dopoldne so se društva ljubljanske župe zbrala pred Mestnim domom na Krekovem trgu. Poveljeval je načelnik g. Pristovšek. Gasilci so odkorakali v dolgem sprevodu z godbo železničarskega društva »Slogec na čelu po glavnih ulicah mesta do cerkve sv. Florijana v šentjakobskem okraju, kjer je gasilski kurat opravil sveto mašo. Posebno pozornost je vzbujal gasilski naraščaj barjanskega gasilskega prostovoljnega gasilskega društva. Slovesnost Je prav lepo uspela. Po maši je bil razhod društev.
Brez nesreč seveda ni šlo
Kakor vsako nedeljo, so tudi danes sprejeli v bolnišnico nekaj ponesrečencev. Nesreča ne spoštuje nobenega dne, niti praznika in nedelje ne. Je že tako, sij ne pozna jx>čitka.
V bolnišnico je bil sprejet delavec iz Sneberij Vlaj Ivan, ki je padel ter si zlomil desno roko.
Dalje Katra Malovrh, hči posestnika iz Setnika pri Polhovem gradcu; padla je in si zlomila desno nogo.
Delavka iz Ljubljane, Marija Traven, je padla po stopnicah ter si zlomila levo roko.
Šolinca Alojzija, železničarja iz Savelj, je sopara lokomotive precej hudo oparila po stegnu.
Delavca brez stalnega bivališča, Ivana Hribarja, je v šiški neki mesar z nožem oklal po desni roki.
Mlinarja Zdravka, skia čevljarskega pomočnika tz Račevega pri Žireh, je jiovozil neki motociklist ter mu prizadejal precej hude poškodbe po životu.
Je ie tako. Ni vseeno, 8e zadeneš avto sam,
ali pa tvoj bližnji. Tradicionalna tombola ljubljanskih peštarjev je tudi včeraj privabila n« Kongresni trg kakšnih 10.000 igralcev in vsak je upal, da bo sreča poškilila nanj. Precej se je spogledovala in mnogo je bilo takih, ki jim je manjkala samo ena številka. Pa je ženskega spola in muhasta sreča. V začetku je šlo hitro, ko pa so prišli dobitki in bilo je treba čakati, da so jih pobrali. Številka 20, je zakričal na odru. Škoda, je zagodrnjal miad fant Na naši hiši je ta številka, m tablici je pa ai. In šlo je naprej, padale so opazke in dovtipi, vse pa se je pripravljalo na zadnji boj. Petork je bilo konec in sedaj je začelo zares. Vse je napeto pričakovalo, kdaj se bo kdo oglasil s tombolo, v srcu pa je še upaL da bo morda le sam tako srečen. Tombolaaaal se je nekdo oglasil in na oder se je pririnil mlad fant. Senzacije je bilo konec in napetost je popnstila. Avto je šel na Ježico. Odpeljal ga je mehanik pri Batjehi Gril Stane. Kar srce mu je zastalo, ker pa j« mož po poklicu mehanik, ga je takoj zopet »zasgnak. Ostalo je pa ge dosti drugega, toda .mnogi ntso imeli sreče in ni bilo prav nobenega upanja. Kmalu se je tu pa tam pokazala v zraku bela granata, ki jo je bil zagnal obupani vojak. Ko pa je Bilo konec, so začeli leteti po zraku kartoni. Za drugič naj si zapomnijo vsi taki bojeviteii, da je to nevarno, ker človek jo pri tem lahko pošteno izkupi. Kaj, ec prileti tak trd karton komn v oko? Na nobeni tomboli ga ne bo več zadel. Takim bi človek privoščil, da bi svojo bojevitost ohladili na policiji. Organizacija je bila odlična kakor vedno in so se naši poštarji zopet postavili. Tudi dobitki so bili lepi. Šivalni stroj je dobila dijakinja Perme Helena, nevestino opravo je odpeljal v Litijo šoferski pripravnik Trampuž Slavko, z drvmi bo kuril Štrekelj Edvard, s kolesi pa se bodo vozili drugi srečneži. Tako je sreča lepo in pravično razdelila darove in ni zadel nobeden, ki ima že preveč.
Tujskoprometni tečaj v Slatini . Radencih
Danes se je začel v Slatini Radencih enodnevni tečaj za pospeševanje turi/zna m gostinstva. Tečaj je priredila baneka uprava v sodelovanju s Tuj-skoprometno zveao »Putnilk« v Mariboru, Icrajenme priprave ca tečaj pa je prevzelo ravnateljstvo zdravilišča skupno z občinskim režijskim odborom v Slatini Radencih. Program tečaja, ki je bil za udeležence hrezplačen, je obsegal predavanja o turizmu in gostinstvu, o polepšanju zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o deh in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu, kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med predavanji so predvajali tudi kulturne filme. Predavanja eo bila dopoldne in popoldne. Namen tečaja je bil, da ee najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnosti in merah pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističoim krajem prinesel že neprecenljive koristi.
Društvo odvetniških In notarskih pripravnikov v Mariboru
Maribor, 5. maja
V restavraciji Novi svet je bil danes ustanovni občni ibor društva odvetniških in notarskih pripravnikov. Poročilo o pripravah za to društvo jo podal g. M. Brečko. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom L. Pericejn. V odboru so tudi: Venturini i,'ra“« Klemenčič ione, Fran Boštjančič, Jane/. Nemec, Jože Brunšek, Marjan Fink in dr. Ciril Jurca. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri se med drugim zahteva minimalna plača 1500 din za samce, za poročene pa draginjsko 'doklado za ženo.
Z vilami je prebodel svojega očeta in brat« Marko Ognjevič iz okolice Petrinje. Marko je bil v hišo pripeljal svoje dekle, s katerim se je nameraval oženiti. Očetu in bratu pa ni bilo dekle všeč in sta jo Marku branila. Razburjen je Marko pograbil vile in z njim najprej zabodel brata v hrbet ,nato pa še v vrat. Ko pa je oče skušal pomagati ranjenemu sinu, pa je Marko še vanj zabodel vile in mu preluknjal trebuh. Oba ranjenca sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer pa so izgubil' vsako upanje, da bi ju ohranili pri življenju.
fitev. 108.
^SLOVENSKI DOM«, dne 8. maja 1940.
Stran 8.
Od tu in tam
Gospodarska sloga na Hrvaškem skuša sedaj pritegniti pod svojo okrilje vse gospodarske in zadružne organizacije na ozemlju hrvaške banovine. Mnogo takih organizacij se je že naslonilo na zagrebško centralo, ki skuša vse zadružništvo povezati v trden sistem in tako ojačiti celotno zadružništvo. Sedaj je Gospodarska sloga nanovo poživila ribiške organizacije v Primorju. Skušali bodo urediti tako, da bodo zadruge začele tudi same predelovati ribe. Za nabavo tehničnih priprav bodo skušali dobiti od banske oblasti primerne podpore. Prav tako bodo delali na to, da bi se vse ribiške ladjice opremile z motorji. Končno si bodo uredili tudi lasten dovoz na tržišča, zlasti v mestih.
Na Skadarskem jezera so se ntopili oni dan trije bratje Lekiči. Vzeli so čoln in se hoteli prepeljati čez jezero. Sprva je bilo vreme ugodno, ko pa so bili še daleč od brega, je začel pihati močan veter, ki je vzvalovil jezersko gladino. Valovi so se s čolnom igračkali in ga nazadnje prevrnili. Lekiči so sicer znali plavati, toda do brega je bilo predaleč in tako so vsi trije obnemogli izginili pod vodo.
JNS j« sklenila, da se občinskih volitev na Hrvaškem n« bo udeležila. Ko so imeli generali JNS v Splitu svoj sestanek, so ugotavljali, da se razmere na Hrvaškem ne urejajo pravilno, zlasti pa niso zadovoljni, ker se še ni uvedla popolna demokracija. Najbolj jih boli javno glasovanje pri občinskih volitvah, enako pa tudi neke vrste totalitarnost, ki jo menda uvaja hrvaško politično vodstvo. V resnici pa so JNS-arji naredili sklep o abstinenci zaradi tega, da bi prikrili svoj strašen poraz, ker namreč na volitvah ne bi ničesar dobili. Ker se pa volitev ne bodo udeležili, bodo p« še vedno lahko govorili, da imajo ogromno pristašev. Še bolj zanimivo označbo za JNS generale, ki so na svojem zborovanju na dolgo in široko govoričili o demokraciji, pa je podal glavni tajnik HSS dr. Krnjevič, ki je rekel, da se generalom brez vojske in obrabljenim kanonom ne izplača odgovarjati, ker nič ne pomenijo.
Sadna letina, ki se za letos obeta, nazadnje le ne bo tako slaba, kakor so strokovnjaki napovedovali. Pred mesecem so rekli, da je huda zima uničila mnogo drevja. Sedaj, ko je začelo sadno drevje cvesti, pa sa mogli natančno ugotoviti kvarne posledice hude zime. Pri jablanah in hruškah je škode le malo, nekaj več pa je je pri plemenitejšem sadju, zlasti pri češnjah in breskvah. Pri slivah se ni treba bati za preslabo letino, čeprav ne smemo pozabiti na možnost, da utegne kakšno novo slabo vreme ali pa suša kvarno vplivati na letino.
OkTeg 500 vagonov hrane je bilo podanih v zntsko banovino od strani ravnateljstva za prehrano. Toda v Črni gori s temi količinami niso zadovoljni, saj so na zasedanju kmetijske zbornice zahtevali, da se zetska banovina boljše oskrbi s hrano in da se uredi takoj večje število skla-dišj, v katerih bodo nakopičili potrebno hranov Prav tako so nezadovoljni s 15 milijoni dinarjev, kolikor jih je bilo od države namenjenih za javna dela v zetski banovini. Obenem so rekli, da je „ uredba o skupni trošarini na žganje in vino po-. plabSala razmere na trgu in da jo je zato treba ukiniti, ker škoduje pridelovalcem.
'H*, ...Sladkorne tovarne 9* se le začele poganjati ra tem, da bi smele povišati cene sladkorju za 1 dinar pri kilogramu. Nedavno je bilo odrejeno, da bodo sladkorne tovarne morale sadilcem sladkorne repe plačevati višje odkupne cene za peso, ker bi sicer ljudje ne imeli veselja saditi sladkorne pese. V javnosti se .je takoj pojavite mnenje, da se bo podražil sladkor. Sladkorna centrala v Belgradu je objavila, da podražitve ne bo. Cim pa so se sedaj oglasili tovarnarji, pa nastaja nevarnost, da bo do podražitve vendarle prišlo. Finančno ministrstvo, ki o tem odloča, svojega sklepa še ni objavilo, vendar se zdi, da zaenkrat zahtevi tovarnarjev ne bo ugodilo, ker ga ni nobenega povoda za podražitev. Ministrstvo je mnenja, da velja podražitev sladkorne pese za prihodnjo kampanjo in zato tovarnarji ne smejo podražiti sladkorja, katerega imajo še na zalogi.
Zaradi posestva je brat ubil brata v vasi Rud-nftn pri Kuršumljiji. Milovan in Milosav Jankovič sta si pred dvema letoma razdelita po očetu podedovano posestvo. Toda že od tistega dne izvira med njima nasprotje, ker je vsakdo od njiju trdil, da je bil pri delitvi oškodovan. Prepiri so bili na dnevnem redu. Na spomlad pa je Milosav prodal del posestva svojemu bratu, ki ga- je tudi plačal. Ko pa je Milovan hotel polje obdelati, je priletel Milosav s puško in ga odgnal. I)a bi sovraštvo še bolj povečal, je Milosav iz škodoželj* nosti bratu ustrelil svinjo. Naslednjega dne pa je priletel pred hišo in hotel poklati še bratove otroke. Ko sta priletela otroke branit Milovan in njegova nosefe žena, je Milosav začel streljati in ubil brata ter njegovo ženo, ki bi morala že čez nekaj dni poroditi.
Razbojniška tolpa strahuje kmete okrog Pe trinje na Hrvaškem. Ee pozimi se je ponovno zgodilo, da so bili napadani kmetje, ki so se vračali s sejmov. Razbojniki so bili ponavadi maskirani in so kmetom pobirali le denar in obleko. Zadnje dni pa so se napadi začeli spet ponavljati in je bilo pet kmetov oropanih. Doslej roparji še niso nikogar umorili, toda ljudje se boje, da ne bi dosedanji uspehi roparje preveč opogumili in bi nazadnje vsa petrinjska okolia ne bila več varna. Oblastem se še ni posrečilo, da bi prišli roparjem na sled.
Dolgi spori med pomorščaki in lastniki ladij
v Dalmaciji so sc končali po dolgih pogajanjih z zmago pomorščakov. Mornarji so bili zahtevali, da jim lastniki ladij vrh določil kolektivne pogodbe dodajo še posebno draginjsko doklado in sicer za vsakega po 200 dinarjev mesečno. Lastniki so zahtevo odklonili in nazadnje ponujali le po 150 dinarjev. Več spravnih poskusov se je ponesrečilo, Morala je posredovati banska oblast in končno so lastniki ladij pristali na zahteve uslužbencev. Poslej bo dobival vsak mornar po 200 dinarjev dragi njske doklade, obenem pa so se zaključila tudi pogajanja s častniki, ki bodo dobivali mesečno po 300 dinarjev doklade.
Hrvatski obrtniki so se na svojem zborovanju v Zagrebu izrekli za popolno decentralizacijo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Obenem so poudarili zahtevo, da je treba izvesti volitve v nove samostojne nosilce socialnega zavarovanja in skleniti, da se bo denar iz takih zavodov nalagal plodno le v domača podjetja. Poleg drugih želja so izrazili tudi to, da bi morala banska oblast prepovedati ustanavljanje podružnic velikih industrijskih in veletrgovskih tvrdk v malih krajih, najprej pa bi bilo treba prepovedati delovanje in novo ustanavljanje vseh velikih trgovskih hiš ali tako imenovanih veleblagovnic, ki obrtni kom najbolj škodujejo.
Minister dr. M. Krek poroča v Maribora • našem političnem položaju;
V zunanji politiki stroga nevtralnost, v notranji pa
izvedba sporazuma
Maribor, dne 5. maja.
Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakorn se jo v Maribor na občni zbor naše krajevne politične organizacije pripeljal gradbeni minister dr. Miha Krek v spremstvu bivšega ministra Franca Snoja in drugih. Na postaji so g. ministra pričakovali mestni župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja, predstojnik mestne policije Kos, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, podžupan Žebot, senator dr. Schaubach, ravnatelj Franc Hrastelj in zastopniki tiska.
Čeprav je bil vstop v dvorano dovoljen le proti vabilu, je bila vsa dvorana Zadružne gospodarske banke že pred osmo uro do zadnjega kotička polna starih, preizkušenih strankinih pristašev, silno veliko pa je bilo tudi mariborskega mladega rodu.
Takoj po ministrovem prihodu je predsednik mestne organzacije začel občni zbor s pozdravom g. ministru, mariborskim odličnikom in zastopnikom okoliških organizacij ter nato ob velikem pritrjevanju in vzklikanju prebral vdanostno brzojavko knezu namestniku in pozdravne brzojavke predsedniku senata dr. Antonu Korošcu in predsedniku vlade Cvetkoviču.
Občnemu zboru je bila nato predložena kan-
didatna lista za novo predsedstvo mestne strankine organizacije, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil spet izvoljen Franjo Zebot, za podpredsednika župan dr. A. Juvan in upravnik pošte g. Šetinc, za tajnika g. Ferk in za blagajnika g. ravnatelj Hrastelj. V odbor so bili poleg zastopnika mladinske organzacije dr. J. Žitnika izvoljeni zastopniki vseh stanov mariborskega prebivalstva iz mariborskih petih okrajev.
Ob navdušenem pozdravljanju je nato spregovoril g. minister dr. Krek, ki je v poldrugo-urnem govoru do podrobnosti razčlenil naš notranji in zunanji politfčni položaj in prizadevanja vlade, ki gredo trenutno v dve smeri: da v notranji politiki nadaljujejo politiko narodnega sporazuma in v gospodarskem in socialnem oziru celi rane, ki nam jih seka sedanij težki zunanji položaj in da z vsemi sredstvi, kolikor jih ima na razpolago, dela za ohranitev naše stroge nevtralnosti, ki more biti za nas in za vojskujoče se države edino koristna.
Ministra so zborovalci z aplavzom nagradili za njegovo poročilo, potem pa s prav takim odobravanjem sprejeli predlagane resolucije, ki vsebujejo naše splošne in mariborske zahteve. Lep prijateljski družabni večer se je potem razvil v lovski sobi hotela Orel.
Ljubljana
Slovenski rezervni podčastniki budno na straži!
Lepo zborovanje ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih podoficirjev
Ljubljana, 5. maja. Komaj dobro leto obstoja v Ljubljani pododbor Združenja rezervnih podoficirjev, v katerem so včlanjeni rezervni podčastniki ljubljanskega vojnega okrožja, vendar je razvil že prav živahno delavnost, o kateri je podal obračun na današnjem rednem občnem zboru. Zborovanje, ki je bilo dopoldne ob 10 v prostorih inženirskega združenja, se je pretvorilo v prav lepo manifestacijo za kralja, domovino in našo narodno vojsko. Zborovanja so se poteg članov pododbora udeležili mnogi zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter sorodnih organizacij. Poveljnika divizijske oblasti je zastopal podpolkovnik Ahačič, poveljstvo utrjevalnih del kapetan Podpac, ljubljanskega župana višji komisar dr. Grošelj, poveljnika 40. pek. polka kapetan Deretič, poveljnika topništva in poveljnika 16. topa. polka kapetan Josifovič, poveljnika vojnega okrožja kapetan Pavlovčič, poveljnika l.plan. bataljona poročnik Cotič, nadalje pa. so bili prisotni zastopniki Združenja rezervnih častnikov, Legije koroških borcev, Združenja invalidov, prostovoljske organzacije itd. Nadalje je bilo navzoč-nih tudi lepo število aktivnih podčastnikov ljubljanske garnizije.
Vse te številne zastopnike je toplo pozdravil predsednik ljubljanskega pododbora Janko Guček ker nato predlagal vdanostno brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke vojnemu ministru, centrali združenja podčastnikov v Belgradu ter Zvezi bolgarskih podčastnikov v Sofiji. Nato je predsednik podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da se je moral pododbor spričo tega, da so njegovi člani po večini tako imenovani mali ljudje, boriti s precejšnimi finančnimi tež-kočami. Toda kljub temu je požrtvovalnost članov premagala vse težave in pododbor je danes na jiaj-lepši poti, da razmahne svoje delo. Združenje re-
zervnih podčastnikov ni nikaka politična organizacija, nego je narodna organizacija bojevnikov, ki so pripravljeni vsak hip nastopiti v obrambo kralja in domovine ter, če treba, preliti tudi svojo« kri. Rezervni podčastniki so v današnjih časih, ko je naše edino upanje naša hrabra in dobro opremljena vojska, hrbtenica države in zato jo dolžnost vseh prizadetih, da njihovo organizacijo po najboljših močeh podpro. Predsednik se je na koncu svojega poročila toplo zahvalil poveljniku dravske divizijske oblasti za vso podporo, ki jo je organizaciji nudil.
Zborovalce je nato pozdravil v imenu rezervnih častnikov dr. Vrhunec, ki jih je v tehtnih besedah opozarjal na njihove dolžnosti v sedanjem času. Njegov navdušujoči govor so zborovalci večkrat prekinili z burnim odobravanjem. Nato sta pozdravila zborovalce še zastopnika Legije koroških borcev in prostovoljske organizacije.
Tajniško poročilo g. Mihelčiča je govorilo e razgibanem delu v organizaciji, tako v strokovnem kakor narodnostnem pogledu, blagajniško poročilo g. Primšarja pa je razkrilo ne preveč rožnate finance pododbora. Na predlog člana nadzorstva g. Moharja je bila sprejeta razrešnica staremu odboru. Privolitvah je bil soglasno izvoljen po veliki večini stari odbor na čelu s predsednikom g. Jankom Gučkom.
Med burnimi ovacijami sta bila nato izvoljena za častna člana pododbora poveljnik dravske divizijske oblasti div. general Dragoslav Stefanovič in poveljnik utrjevalnih del div. general Lav Rup-,nik. Sprejeta je bila nato še obširna resolucija, v kateri prosijo rezervni podčastniki, da se jhn upoštevajo nekatere njihove upravičene prošnje in da se jim priznajo nekatere pravice.
V	lepem soglasju je ob 11 predsednik zaklju-čli uspelo zborovanje.
Slikar Srečko Magolič je danes odprl razstavo
Ljubljana, 5. maja.
Danes dopoldne ob enajstih je ljubljansko občinstvo, ki se zanima za slikarsko umetnost, pohitelo na razstavo slik Srečka Magoliča. Pohitelo je v Jakopičev paviljon še rajši, ker je zvedelo, da to razstavo prireja osemdesetletni jubilant pod okriljem mestnega socialnega urada, ki bo za ljubljanske reveže nacnenil vso vstopnino in pa že 20 odstotkov cene, za katero bodo prodane razstavljene slike. Ob pričetku razstave, ob 11 dopoldne, je bilo v dvorani Jakopičevega paviljona zbrano izredno mnogo odličnikov, zastopnikov upravnih, civilnih in vojaških oblasti. Poleg mestnega župana dr. Adlešiča z gospo smo opazili bri-gadnega generala g, Kukavičiča kot zastopnika divizijskega komandanta, zastopnika bana referenta g. Alberta Široka, dr. Janžekoviča za poštno direkcijo, načelnfka mestnega socialnega urada dr. Kodreta, šefa drž. prvobranilstva dr. Vidmarja, banskega inšpektorja za srednje šole in mestnega svetnika prof. Silva Kranjca, ravnatelja Vzajemne zavarovalnice in mestnega svetnika g. Sušnika, industrijalca Franja Mediča, predsednika organizacije tiskarnarjev v Sloveniji g. M. Hrovatina, tiskarnarja g. Galeta, ki je brezplačno natiskal res okusna vabila in katalog za razstavo, upravnika Narodne galerije g. Zormana, blagajnika g. Pretnarja, podpredsednika Združenja trgovcev g. Verbiča in številne druge.
Razstavo je pričel mestni župan dr. Adlešič, ki
je v svojem govoru najprej poudaril, da »e na današnji razstavi umetnostna prizadevanja združujejo s človekoljubjem. Poudaril je, da je bil vesel slikarjevega sklepa, da hoče osemdesetletnico obhajati z dobrimi deli za ljubljanske reveže. Omenil je, da v Magoličevih delih vlada Genius loci v tako jasni in izraziti obliki, da nam diha iz slik duša Ljubljane in da čutimo utrip ljubljanskega srca. V Magoličevih delih vlada življenjski optimizem, ki je za ljubljanskega meščana tako značilen. Ta slikar upodablja Ljubljano vedno vedro in od solnca pozlačeno ter kopajočo se v spre-minjastih barvah zarje. Nad njo ne buče viharji, je ne podirajo potresi, še povodnji pretvarja slikar v idilična jezera. Vedri optimizem preveva vse njegove slike.
V	nadaljnjih izvajanjih je župan dr. Adlešič v kratkih, pa značilnih obrisih prikazal jubilantovo veliko življenjsko delavnost in prizadevnost ter
S a označih tudi kot odličnega humorista, čigar obrodušni humor ni nikdar žaljiv. H koncu mu je še enkrat čestital ter proglasil razstavo za odprto.'
Po županovih čestitkah je jubilantu čestital še brigadni general g. Kukavičič, za njim pa so drug za drugim pristopali še ostali odličniki. Potem pa 60 si vsi skupaj ogledali razstavo, ki obsega vsega skupaj 120 slik ter prikazuje slikarjevo umetniško delovanje izpred časa in njegova najnovejša dela.
To razstavo si bo ljubljansko občinstvo brez dvoma ogledalo in z obilnim obiskom pripomoglo tudi k plemenitemu njenemu namenu.
Mariborski drobiž
Umrl je v Murkovi ulici 7 strugu r držav, železnic Ivan Novak, star 58 let. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
Strasten kurji tat aretiran. V okolici Sv. Marjete ob Pesnici so se zadnji čas dogodile neštevilne tatvine kokoši. Orožniške postaje so kar po vrsti dobivale prijave kurjih tatvin, vendar jo tat tako spretno opravljal svoj posel, da ga ni bilo mogoče zaslediti. Usodno je za kurjega tatirpostalo to, da je svoj tatinski plen redno prinašal v Maribor in ga na trgu prodajal. Stražniku, ki je opravljal službo na Meljski cesti, je postal sumljiv moški, katerega je le prečesto videl po cesti s košaro kokosi. Lepega dne ga je na cesti ustavil in ga povprašal za osebne podatke. Ob tei priliki je prišlo vse na dan, Izkazalo se je, aa je spreten kurji tat Franc Ornik od Sv. Miklavža pri Hočah. Ko ga je prvič ustavil stražnik, je izpovedal napačno ime. Na informacije pri orožniški postaji pa je izvedel, da takega človeka v Lorrnanju, ki jih je navedel za svoje bivališče, sploh ni. Ko ga je stražnik nekaj dni nato zopet videl, ga je aretiral. Mariborsku po-lieija je o aretaciji takoj obvestila orožniško postajo pri Sv. Marjeti. Preiskava je nato odkrila vse Ornikove grehe, za katere se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Težka nesreča pri razstreljevanju štorov,
V	Pušovcih so razstreljevali štore. To delo je opazoval tudi 14-Ietni šolar Kalmun Simič. Fant se ni pravočasno umaknil in mu je zato eksplozija razstrelilne snovi zadala težke poškod-
be po obrazu in na očeh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico.
Vse prihranke so ji ukradli. Tkalka Ana Raner s Koroške ceste 81 je prijavila policiji, da ji je bilo v času od 24. marca do včeraj ukradenih iz zaklenjene omare 1600 din. Denar je imela skrit med perilom. Policija poizveduje za storilcem.
Uprava mariborskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev poziva v«e rezervne oficirje, ki ec zanimajo za skupno nabavo predpisanega vojaškega kovčka in oficirske torbo, da ee prijavijo do 15. maja pismeno oziroma med uradnimi urami ustmeno, podpieanemu pododboru v Mariboru. Uradne ure so vsako sredo od 19 do 20 v pisarni v Narodnem domu.
Ljudska univerza v Maribora. V ponedeljek 6. maja bo predaval univerz, prot. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja.
Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliške nameščenke na sestanek, ki bo v torek dne 7. maja po šmarnicah v Domu, Slomškov trg št. 12.
Na mestnem iizikatu bo zaščitno cepljenje zoper osepnice za mestni okoliš od ponedeljka 6. maja do petka 10. maja 1940 in sicer v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v času od 15 (3.) do 17. (5.) ure. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili roje« v preteklem letu, Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
Velika efektna loterija mariborskih poštarjev sc preloži na 9. junija 1940 in to zaradi drugih društev, katera bodo v mesecu maju prirejala svoje tombola. Odbor
Koledar
Danes, ponedeljek, 6. maja: Janez Sv.
Torek, 7. maja: Stanislav.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Rezervnim oficirjem, ki niso še prejeli kovčega, sporočamo, da ga bodo vsi v najkrajšem času prejeli. Kdor bi ga nujno rabil, naj sporoči. To obvestilo velja le za one tovariše, ki so kovčeg že plačali. Nepreklicno do 8. maja sprejemamo še nova naročila, cena kovčega 25 din višja. Ti kov-čegi bodo gotovi do 30. maja t. 1. Upoštevalo se bo le vnaprej plačana namočila- Torbe so naročnikom na razpolago v društveni sobi med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in petek, razen praznikov. Tudi ta naročila se po 8. maju ne bodo več sprejemala. Uprava pododbora rez. oficirjev v Ljubljani.
Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 15. do
21. maja 1940 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1. K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1920. in vsi oni rojstnih letnikov 1913 do 1919, ki doslej sploh še niso bili pri naboru ali pa so bili oglašeni za 'ačasno nesposobne. Pregledani bodo tudi vsi začasno nesposobni obvezniki rojstnega letnika 1909 in vsi sposobni obvezniki (dosluženi vojaki), ki so postali nesposobni za nadaljno vojaško službo. Kdor izmed prizadetih ne bi dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1.
Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v petek, dne 24. maja 1940 točno ob 11 v dvorani Mestnega doma. Kdor izmed v Ljubljani bivajočih obveznikov doslej še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najkasneje do 15. maja t. 1. /glasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1, soba 2.
Pregled uniforme in vojne opreme rezervnih častnikov bo dne 16., 17., 18., 20., 21. in 24. maja t. 1., vsakikrat ob 16 v dvorani Mestnega doma, Krekov trg št. 2/L Vsi v Ljubljani bivajoči rez. častniki in vojaški uradniki se morajo udeležiti pregleda bodisi v civilni ali vojaški obleki ter se morajo osebno javiti predsedniku naborne komisije: Pregledana bo uniforma, ki so jo dobili rez. častniki od države in pa vojna oprema, ki si jo morajo preskrbeti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. pehotni častniki, ki imajo državno uniformo, pridejo k pregledu dne 16. maja t. 1., a vsi častniki drugih strok, ki imajo državno uniformo, dne 17. maja t. 1. Poleg uniforme morajo prinesti k pre?''du tudi vojno opremo, ki so si jo preskrbeli na svoje stroške. Rez. častniki in vojaški uradniki, ki nimajo državne uniforme, morajo prinesti k pregledu le vojno opremo, ki so si jo dolžni preskrbeti sami. Zanje bo pregled v naslednjem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): A—H dne 18. maja, J—M dne 20. maja, N—R dne 21. maja, S—Ž dne 24. maja 1940, Vsak rez. častnik naj pri pregledu odda na osmitrki pole napisano svoje ime, vojaško stopnjo in stanovanje ter izjavo, da li ima predpisalo vojno opremo ati ne in zakaj ne.
jutrišnja recitacija Mrakove tragedij« »Kara-djordje« bo še posebej zanimiva, ker je dete po svoji snovnosti polno aktualnih prizvokov, zato bo avtorjeva recitacija v dvorani Delavske zbornice gotovo vzbudila močan odmev v naši širši javnosti. Ker imajo Mrakove predstave stalen kader obiskovalcev, opozarjamo, da bo recitacija enkratna in so vstopnice v predprodaji danes in jutri pri blagajni Det. zbornice od 10—13 m od 15—17. Začetek pa bo jutri točno ob 20.
Krajema proti tuberkulozna liga v Ljubljani ima svoj redni letni občni zibor dne &. maja t. I, ob 18 v mestni posvetovalnici fpoelopje magistrata na Mestnem trgu I. nadstr.). Vabljeni 60 vsi člani in občinstvo, ki se zanima za protituberkulozni po-
LJUBLJANSK0 GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob a zvečer:
Ponedeljek, 6. maja: Danes bomo tiči. Red Sreda.
Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Torek, 7. maja: Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Sreda, 8. maja: Hamlet. Red Sreda. Gostovanje
Zvonimirja Rogoza.
Četrtek, 9. maja: Danes bomo tiči. Red Četrtek.
Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
OPERA — začetek ob S zvečer:
Ponedeljek, 6. maja: zaprto.
Torek, 7. maja: zaprto.
Sreda, 8. maja: Adriana Lecouvreur. Red A. Četrtek, 9. maja: Modra roža. Red B.
Petek, 10. maja: zaprto.
Sobota, 11. maja: Kleopatra. Krstna predstava.
Premiera. Premierski abonma.
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 6. maja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Koroške pesmice (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — H.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost (dr. Božena Za-jec-Lovričeva) — 18.20 Veseli utrinki (plošče)
— 18.40 Srednjeveško lončarstvo v Sloveniji (dr. R. Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.43 Več manire
— pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Najx>v«li in poročila — 22.15 Večerni koncert Radij, orkestra.
Drogi programi
Poenedljek, 6. maja: Belgrad 22 Zab. konc. — Zagreb 20 Konc. prenos. — Bratislava 22.15 Čajkovskega VI. simfonija. — Praga 19.25 Smetanova opera »Dalibor« — Sofija 20 Simf. konc. — Bero-miinster 19.40 Ork. koncert. — Budimpešta 22.10 Ciganski orkester. — Bukarešta 20 Straussov konc.
— Stockholm-H6rby 2030 Čajkovskega skladbe — Trst-Milan 17.15 Violina. — 21 Simf. konc. — 22 Interwiew z Žarah Leander. — Rim-Bari: 22.20 Kom. konc. —■ Florenca 20.50 Citre. — Sottens 20 Pisan večer.
Koncert v zavodu sv. Stanislava
V	zavodu sv. Stanislava je bil danes ob Štirih še drugi koncert v St. Vidu. Dijaki zavoda sv. Stanislava so priredili običajni vsakoletni koncert s prav bogatini programom. Koncert sta organizirala in vodila profesorja g. Matija Tomc in g. Snoj. Nastopil je na koncertu tudi dijaški orkester. Koncertu so poleg staršev dijakov, mnogega občinstva prisostvovali mnogi profesorji, načelnik okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico dr. MarSii in ravnatelj meščanske šole g, Rot, kakor tudi mnouo duhovščine. Koncert je dobro uspel.
1 ! ! '	,	’	,	,	1*1,	TVH	U.v	'	'	•’!	•) • |l ' I'	"I	I'!	•	1
Jfcpp *	  »SLOVENSKI	DOM«,	dne	6.	maja	1940.__________________________________________________ &*"■	»»•
Ožje tekmevanje za državno prvenstvo v nogometu
BSK — Gradjanski 3:2 l
Zagreb, 5. maja. b. Ooie so zabiti za BSK: dva Božovič in enega Oliiovič, za Oradjanskega pa oba Lešnik. Tekmo je sodil Italijan Scarpi.
Hajduk — Haik 5:1
SpIH, 5. maja. b. Tekma je bila pred 1500
gledalci in jo je sodil madžarski sodnik Koloman. Hašk je igral zelo slabo.
Slavka (Sarajevo) —Jugoslavija 1:0
Beigrad, 5. maja. m. Na igrišču Jugoslavije je bHa danes ob veliki udeležbi občinstva nogometna
M Ljubljana - Slavija
Danes ob štirih popoldne je SK Ljubljana odigrala na svojem igrišču še preostanek neodigra-ne prvenstvene tekme z varaždinsko Slavijo — ostali del tekme pa je odigrala kot prijateljsko. Za to srečanje po zadnjih neuspehih domačega moštva ni bilo bogve kakšnega zanimanja, tako da se je na igrišču nabralo nemara le dobrih 200 gledalcev.
Mošvi sta nastopili v tehle postavah: Slavija: Cerovečki, Štifič, Gušič, Vrančič, Klinar, Stare j, Bradaška, Golob I., Koprivnjak (Golob II.), Mar-tinovič, Solerti. — Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Jerman, Šercer, Pupo, Boncelj, Presinger, Perko, Kronpa, čebohin, Erber.
Ze kar skraja sta obe moštvi zaigrali odločno in živahno, saj je šlo zares, za »točko«. Slavija je bila večkrat v hudih škripcih, pa tudi pred ljubljanskim golom je nekajkrat zasmrdelo po žveplu in ognju. Ko je odločeni čas (13 minut je bilo rečeno, zato se je marsikdo vprašal, kam je šlo šest minut — za točke so namreč igrali le 7 minut) — potekel, je igra sprva popustila, pozneje pa je zopet oživela, ker se je dala odločno spoznati trdna volja domačinov, da bodo svojega nasprotnika premagali vsaj v prijateljski tekmi. Gosti pa si tudi niso dali kar meni nič tebi nič sipati go. / v mrežo, zato se je pomalem razvila živahna, tudi precej ostra igra, ki je bila kar dovolj lepa, zlasti ker je ljubljansko moštvo v današnji tekmi do-, kazalo, da bo v tej zasedbi, ko se dobro vigra, znalo klubu spet povrniti stari, dobri sloves in ugled. Zlasti se je lepo uveljavil napad, ki je energičen in zna kar naprej prav nevarno in spretno po triu s spretnim Kroupo na čelu vdirati pred
Prvenstvene nogometne
Svoboda — Disk 3:2
Že drugo nedeljo so prišli Diskovci v Ljubljano, koder so bili nasprotnik domače Svobode.
Disk je nastopil v dokaj boljši postavi kot zadnjo nedeljo proti Hermesu. Danes pa ni imel toliko sreče kot zadnjič. Naletel je na mlado in borbeno enaj6torico Svobode Svobodaši so danes prekašali nasprotnika v vreh vrstah in tudi kot posamezniki so lepo in dobro igrali. Brez kakšnega velikega napora so potresli mrežo Diska, a za trikrat tri gole so zgrešili prilik, ki j:h je bilo v vsej igri na tucate. Po rezultatu prvega polčasa (3:0) pa so se pričeli igračkati. In uspeh tega je )>il ta, da je nasprotnik zabil dva gola.
V dapašnji igri je Svoboda predvedla lepo in uspešno igro, vsaj v prvem polčasu. Kljub veliki premoči pa ni6o mogli doseči večjega rezultata zaradi že omenjenega igračkanja. Ako bi vzeli igro kot je treba, bi Diskovci prav gotovo zapustili igrišče z drugačnim rezultatom.
Diskovci v današnji igri niso predstavljali resnega nasprotnika. Prednjači pa so v ostri igri, ki je že mejila na surovost.
Sodil je g. Mehle.
V predtekmi so juniorji Jadrana premagali juniorje Svobode z 1:0.
Tudi to tekmo je sodil g. Mehle.
Bratstvo — Reka 2:1
Včeraj popoldne so se spoprijeli na igrišču Jadrana Gorenjci in Vičani.
Bratstvo je nastopilo kompletno, dočim so bili v rečanskem moštvu samo trije igralci prvega moštva. Vendar pa so mladi Rečani igrali zelo lepo in so imeli vse linije izenačene. Najboljše izmed njih je igral vratar Tremel, ki je obranil vse, kar se je le braniti dalo.
Bratstvo je igralo raztrgano in le sreči se ima-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po pozdravih je prebral senator Brodar uda-nostne in pozdravne brzojavke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju Petru II., pri čemer je godba zaigrala državno himno, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvetkoviču, pred-seniku senata dr. Korošcu, kmetijskemu ministru dr. Cubriloviču, socialnemu ministru dr. Budi-savljeviču in banu dr. Natlačenu. Vse brzojavke so bile sprejete z velikim navdušenjem.
Senator Brodar je imel potem daljši govor, v katerem je poudarjal pomen Kmečke zveze in ljubezen kmečkega stanu do rodne grude.
V	imen« bana je pozdravil zborovalce njegov zastopnik okrajni načelnik dr. Bratina, ki je želel zborovanju ves uspeh.
Za njim je govoril predsednik mladinske Kmečke zveze prof. Puš. S klenimi besedami je orisal kmečki stan, kamor spadajo tudi poljedelski delavci Slovenske krajine. Poudarjal je z vso odločnostjo, da slovenski kmet ne pozna nobene druge fronte ko fronto Kmečke zveze. Slovenski kmet se zbira na taborih, da izpove svojo kmečko pripadnost in da odločno pove, da hoče živeti na svoj račun in da nikdar ne bo dopustil, da bi drugi živeli na njegov račun. Slovenski kmet potrebuje zemljo, ker brez zemlje ni življenja. Prav zaradi tega, ker primanjkuje zemlje, mora danes na tisoče prekmurskih Slovencev iti v tujino za zaslužkom, vendar je v Sloveniji še dosti zemlje, ki ni v rokah slovenskega kmeta. Slovenski kmet hoče živeti na slovenski zemlji. Slovenski kmet hoče ohraniti svoje stanovske in kulturne vrednote, zahteva pa tudi ureditev socialnih razmer. Pozval je vso kmečko mladino, da stopi v vrste Kmečke zveze. Ko zborujemo na nekdanji Kocljevi zemlji, je rekel, moramo pribiti, da je Prekmurje del slovenske zemlje, Slovenija pa je neločljivi del velike Jugoslavije, kjer je iz kmečke hiše izšla slavna dinastija Karadjordjevičev. Kmečka zveza je iskrena pobornica državljanske zavednosti in zvestobe. Bodi zvest svojemu Bogu, svojemu kralju, svojemu narodu, svoji zemlji in
tekma med Slavijo (Sarajevo) in tukajšnjo Jugoslavijo. Rezultat 1:0 (polčas 1:0) za Slavijo. Sarajevčani so kljub dežju in blatnemu igrišču izšli kot zmagovalci. Moštvo Jugoslavije je močno pritiskalo sprva na Sarajevčane in je bilo vedno pred njihovim golom. Moštvo Jugoslavije je vodilo napačno taktiko. V prvih 20 minutah so Belgrajčani imeli dostikrat priliko, da zabijejo gol. Vedno jim je spodletelo. Sarajevčani so se počasi s svojim mirnim nastopom osvobodili nasprotnikovega pritiska. V prvem polčasu se je naposled posrečilo Sarajevčanom zabiti prvi gol. V drugem polčasu so Belgrajčani pokazali veliko utrujenost, nasprotno so bifi Sarajevčani do konca v dobri formi. Prav objektivno je sodil sodnik g. Nenkovič.
(Varaždin) 3:1 (2:0)
nasprotnikovo »omaro«. Ko bodo ti mladi ljudje dobili več rutine v prvenstvenih tekmah, utegnejo postaviti trio, ki ga bomo veseli. Na desnem krilu se je srečno uveljavil Presinger, Erber pa je zadnje čase nekam šibak, neagilen in nespreten ter tudi slabše teče. V halfliniji je dal Pupo tako dobro partijo, da bi človek skoraj menil, da se bo morda počasi vrnil celo v formo nekdanjih svojih sijajnih dni. Obramba je delala dobro, vendar tu pa tam nekoliko lahkomiselno. V celem je moštvo ugodno presenetilo občinstvo z nekaterimi brezhibno izvedenimi kombinacijskimi potezami, ki so šle neverjetno gladko in domiselno čez polje in bi bile ob malo večji spretnosti ter rutini za izvedbo zadnje akcije, točnega strela pred nasprotnikovim golom gotovo rodile uspeh. Po današnji igri lahko sklepamo, da gredo stvari pri SK Ljubljani zdaj na boljše.
Slavija se je predstavila kot homogeno, dobro vigrano, tehnično zadovoljivo podkovano in požrtvovalno moštvo. Dobra je obramba, tudi half-linija dela lepo, v napadu pa sta najnevarnejši obe krili ter obe zvezi. Centerfor se ni posebno uvljavil, ne prvi, ne njegov naslednik.
V	prijateljskem, pretežnem d"lu današnjega tekmovanja je prvi gol zabil po nerodni situaciji pred Slavijinim .golom prisebni Kroupa. V naslednji minuti je isti igralec zabil s presenetljivo lepim strelom drugi gol — 2:0 za Ljubljano. Tretji gol je za Ljubljano z 18 metrov zabil v lepi paraboli Erber. V zadnji minuti so po majhni zmedenosti in nesporazumu v naši obrambi zabili svoj častni gol.
Sodil je ne posebno trdno, vendar ▼ glavnem zadovoljivo g. Matančič.
tekme v prvem razredu
jo zahvaliti, da so odnesli današnjo zmago. Rečani so jim bili povsem enakovredni, predvsem v drugem polčasu, ko so imeli igro popolnoma v svojih rokah. Rezultat bi mogel biti lahko tudi obraten. Rečani so v sredi drugega polčasa že zabili izenačujoči gol, ki ga pa sodnik zaradi offsida ni priznal.
Sodel je g. Lukežič.
Hermes — Jadran 2:0
Včeraj dopoldne sta se srečali na igrišču Jadrana enajstorici Hermesa in Jadrana.
Hermes ni imel v svojem moštvu nekaterih igralcev, ki smo jih sicer vedno vajeni videti. Moštvo je krepko začelo in viharno vrstilo napad za napadom proti golu Jadrana. Vse vrste njegovega moštva so bile lepo povezane in z lepimi potejami so prihajali pred nasprotnikov gol. Ni minulo 20 minut in že je imel Jadran dva gola v mreži. Kmalu potem sta se dva igralca Hermesa poškodovala tako, da nista mogla več v celoti zadovoljiti in sta zato odšla v napad na krila, kjer sta le bolj statirala. Toda kljub tej okrnje--nosti bi bila lahko uprav ta poškodovanca dosegla najmanj dva gola. Obramba Hermesa je zelo zanesljivo čistila nasprotnikove napade. Njej so bili v veliko pomoč krilci, izmed katerih je bil Sočan na srednjem krilu, poleg svojega vis a visa Marolta, gotovo najboljši. Igra, ki jo je danes pred-vedel Hermes, je bila lepa in koristna ter neprimerno boljša kot igra zadnje nedelje.
Jadran ni pričakoval tako hitro obeh golov in to ga je nekoliko zmedlo. Prvega gola je kriv sam vratar, ko si je pustil izbiti žogo, ki jo je imel že v rokah. Velika napaka Jadrana pri današnji igri je bila v tem, da so igralci menjavali svoja mesta, kakor se je komu zljubilo. Nekajkrat je bilo na kupu kar po več Jadranašev, ki so bili drug drugemu bolj vnapotje kot pa v korist. Le
svoji domovini, to uči kmečka organizacija in kmečki stan pomeni najmočnejšo utrjeno črto, kajti ljubezen je močnejša od betona.
Za njim je govoril prof. Potokar v imenu Zveze poljedelskih delavcev, ki je poudaril lepota Slovenske krajine. Poudaril je, kako je prekmurski Slovenec navezan na svojo zemljo, toda žal mora danes obdelovati in s svojim znojem gnojili tujo zemljo. Desettisoči naših jeklenih sinov morajo prodajati poceni svoje mlade moči tujcem. Upanje, da bo jutri boljše, je naše bogastvo. Prekmurski kmet in prekmurski delavec si bosta danes podala roko v trdni volji in upanju, da bodo tudi malemu človeku kmalu zasijale zarje Vidove.
Potem je pozdravil zborovalce domačin, bivši poslanec dr. Bajlec, ki je v kratkih besedah podal gospodarsko sliko Slovenske krajine in govoril o slovenski samoupravi.
V	imenu Kmečke zveze je govoril predsednik okrajne Kmečke zveze za Lendavo Lebar, ki je poudaril samozavest prekmurskega kmeta. Prekmurski kmet je stoletja ukoreninjen v svojo zemljo in zato svojo zemljo ljubi in se bori zanjo. Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da kmečko ljudstvo Slovenske krajine dobro ve, da je njegov obstanek samo v naši državi, to je v Jugoslaviji, in je zaradi tega vedno pripravljeno boriti se zanjo. Zahtevajo pa Slovenci kakor tudi Prekmurci v tej državi iste pravice, kakor jim imajo Srbi in Hrvati.
Zadnji govornik je bil šef Borze dela Vončina, ki je z odločnimi besedami naglašal pomen in potrebo Zveze poljedelskih delavcev.
Senator Brodar se je vsem govornikom iskreno zahvalil za izvajanja in zaključil zborovanje.
Po zborovanju se je odigrala igra »Slovenskega kmeta povest« od Davorina Petančiča, ki je vsestransko dobro uspela. Zasluga za dober uspeh igre gre zlasti režiserju prof. Potokarju.
Kljub slabemu vremenu so vsi udeleženci vztrajali do konca. Današnji tabor v Prekmurju bo vsem Prekmurju ostal v najlepšem spominu kot mejnik v narodnem in stanovskem življenju.
Marolt v srednjem krilca se jo na vse načine trudil povezati vrste, kar pa se mn ni posrečilo. Igral
pa je prav dobro. Moštvo je nekajkrat prav nevarno napadalo in le srečnemu naključju se imajo Hermežani zahvaliti, da ni vsaj ena žoga obsedela. Rezultat odgovarja poteku igre.
Sodil je g. Vrhovnik.
V	predtekmi so juniorji Hermesa premagali juniorje Most z 4:1. Sodil je g. Tkalčič.
REZULTATI II. RAZREDA: Slavija — Adrija 7:1 Moste — Mladika 6:2 Korotan — Grafika 3:1 REZULTATI JUN. PRVENSTVA Jadran — Svoboda 1:0 Ljubljana — Slavija 2:0 Hermes — Moste 4:1
Železničar — ČSK 4:0
Maribor, 5. maja.
Na precej razmočenem terenu sta obe moštvi nastopili v svoji najmočnejši sestavi. Domačini so imeli rezervnega vratarja, ki dolgo časa ni imel prilike za igranje, ki pa je svojo današnjo nalogo opravil z veliko požrtvovalnostjo brezhibno. Rezultat tekme popolnoma odgovarja poteku igre. Gosti so se sicer požrtvovalno borili, toda vsi najresnejši poskusi, doseči vsaj častni gol, so se ob solidni obrambi Železničarja razbili. Domači plavi so ponovno pokazali lepo povezano igro in dober smisel za kombinacijo. Moramo pa pripomniti, da napadi niso bili vedno dobri. Predvsem so manjkali dobri strelci, ki bi številne pripravne situacije tudi znali realizirati. Vsi brez izjeme pa so stvar vzeli resno in so se potrudili ter jim je poleg dobrega rezultata uspelo tudi pokazati, da so danes nedvomno najboljše moštvo okražja. Vsi, ki so igrali, imajo najboljše izglede za bližnje tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Ves čas igre je zmerno deževalo in so vse zaradi tega na terenu zbrali le najbolj navdušeni gledalci, okoli 400 oseb. Tekmo je vodil Deržaj iz Ljubljane.
Predtekmo so odigrali juniorji ISSK Maribor in Železničar. Rezultat 2:1 (2:1). Ta juniorski derby je odločil Maribor z lepo in premišljeno igro v svojo korist in si s tem priboril prvenstvo mladine Maribora. Igra je bil av glavnem odprta in so se na obeh straneh videle prav lepe akcije. Sodil je objektivno Grošelj.
SK Olimp —SK Celje 2:1
Celje, 5. maja. Danes ob 4 popoldne je bila na Olimpovem igrišču v Gaberjah zadnja prvenstvena tekma med gornjima kluboma, ki je končala z zasluženo zmago 2:1 SK Olimpa, ki si je z današnjo tekmo priboril drugo mesto in dosegel vstop v Slovensko ligo. Igralci SK Olimpa so bili na današnji tekmi zelo dobri, tako kombinatorno kakor tudi tehnično. Zlasti sta se odlikovala mlada Stajnka na levem krilu in Božič na desni zvezi. Pri Celju je treba omeniti le vratarja Berno. V 23. minuti prvega polčasa je streljal Čater in postavil Olimp v vodstvo z 1:0. SK Celje se je mnogo prizadevalo, da bi se igra izenačila, toda brez uspeha.
V	drugem polčasu je po krasnem prednožku z levega krila čater v 35. minuti spet prestrelil mrežo SK Celja in postavil končni rezultat 2:1 za Olimp. Sodil je g. Ehrlich iz Ljubljane objektivno.
Klinar je zmagal v peteroboju
Zagreb, 5. maja. b. V Zagrebu je bila tekma v olimpijskem peteroboju. Prvi je bil Klinar, član Planine iz Ljubljane, z 2500 točkami, drugi Jurkovič (Hašk, Zagreb) z 2063 točkami, tretji Vlahovič (Hajduk, Split) z 2023 točkami, četrti rekorder v metanju krogle Kovačevič z 1950 točkami. Rezultati so slabi, ker je bil teren zelo razmočen.
Kolesarske dirke pod šmarno goro
Ljubljana, 5. maja, Pri današnjih kolesarskih dirkah, ki jih je priredil SK Hermes pod Šmarno goro, so bili izidi naslednji:
Glavna dirka Handicap:
1. Berlit Lado (Edinstvo) 1:26.23; 2. Korenin Franc (Edinstvo) 1:26.27; 3. Zupan (Bdin-stvo) i:26. 32.
Turisti:
1. Jakša Rajko, 2. Sušnik Janko, 3. Nahtigal, 4. Saj e vic.
Šahovski boj v Celju
Celje, 5. maja. Danes je bila odigrana v hotelu »Evropa« povratna šahovska prvenstvena tekma med prvakom Slovenske šahovske zveze SSK Celje in klubom »Vidmarjem« iz Maribora. Po vsestranski napetosti igre je padla prva žrtev Celjanov, Diehl, ki je moral po skoraj štiriurni borbi položiti orožje in se vdati Konstlju. Takoj nato je kapituliral drugi celjski igralec Graser proti mlademu Tateliču. Inž. Pipuš je nato prisilil k predaji nadebudnega Lu-keža ml. Kmalu je moral kapitulirati Cijan proti Kukovcu, čeprav je imel že tako rekoč dobljeno partijo. Ob 18 je bilo stanje 3:1 za klub »Vidmar«. Ob 18:30 je zmagal po lepi kombinatorni igri Celjan Modic kot črni proti rutiniranemu Lukežu starejšemu. Sreča se spet nasmehne Celjanom z zmago na prvi deski, na kateri igrata Grželj kot beli za Maribor in mojster Poljanec za Celje. Stanje je izenačeno. Ob pol osmih ima kot beli Celjan Fajs izgled, da partijo dobi. S tem bi bilo lahko stanje, ker bi izgubil inž. Sajovic, 4:1, ter tudi v tem primeru izide kot zmagovalec še vedno klub Celje, ker odloča po šahovskih pravilih rezultat, dosežen na prvih treh deskah.
Občinstvo se zaradi vmešavanja in prepira s strani igralcev zgraža, zlasti pri zadnji odločilni partiji za prvenstvo, in so posegli v to prerekanje prevneti in vročekrvni kibici. Posebno glasen je bil kapetan mariborskega moštva, tako da je moral reditelj zastaviti vso svojo avtoriteto, da je komaj napravil red. Ob tričetrt na osem je inž. Sajovic izgubil proti Marvinu. Partija med Nosanom in Fajsom se bo dala v oceno Slovenski šahovski zvezi in je od te ocene odvisno, ali bo zmagal klub »Vidmar« ali pa Celjski šahovski klub.
Italija — Nemčija 3:2
V	Milanu so odigrali nogometno tekmo med Italijo in Nemčijo, ki se je končala z zmago Italije 3:2 (2:1). Tekmi je prisostvovalo 70.000 gledalcev. Sodil je madžarski sodnik Ivancics. Nemci so igrali dobro in nudili Italijanom veliko večji odpor, kakor so mislili. Posebno dobro je igral del napada, v katerem se je izkazal Binder.
Italijansko priznanje angleškim in francoskim vojakom na Norveškem
Rim, 5. maja. Havas: »Giornale d' Italia« piše, da so se zavezniki junaško borili na Norveškem. Z ozirom na veliko »kušenosi nemških vojakov, ki so odlično izurjeni, so morale britanske čete občutiti vso premoč sovražnika. — Toda pretirano bi bilo, če bi rekli za britanske in norveške vojake, da niso bili zadosti hrabri. Nasprotno, Angleži in Norvežani so se borili hrabro, kakor to trdijo vsi tisti, ki so jih videli od blizu in celo Nemci sami. Angleži trdijo, da pospešen umik ni pozročil nobenih izgub, vendar pa to ne pomeni, da gre z,a beg. To je bil samo ukaz, naj se preneha dajati sovražniku odpor.
Hud spopad na zahodnem
bojišču
Pariz, 5. maja. Ilavas: Nemci so na zahodnem bojišču včeraj zjutraj izvedli večji napad kakor običajno. Včeraj -zjutraj ob 1.30 je po živahnem topniškem ognju nemška kolona, v kateri je bilo približno 300 mož, napdla rob gozda, ki je v vrsti francoskih postojank. Ko se je napad začel, so se Nemci takoj znašli v ognju avtomatskega orožja in topništva. Nemci sploh niso prišli v dotik s francoskimi postojankami, temveč so se morali v neredu umakniti ob velikih izgubah. Nemci so vse ranjence in mrliče odnesli s seboj. Toda na terenu so našli veliko število posameznega orožja in krvave uniforme. Ta dogodek je bil edini spopad, ki je motil mir na zahodnem bojišču. Letalstvo je bilo navzlic lepemu vremenu zelo malo delavno. Izvedenih je bilo samo nekaj poletov nad vzhodnim^ delom Francije. Preteklo noč pa je bilo nemško letalstvo zelo delavno, zlasti nad severno Francijo, nad kanalom in v Severnem morju.
*
Na stotine italijanskih antifašistov, prebiva kr-, čih v Egiptu, je vložilo prošnje za egiptovsko državljanstvo, ko so prišle govorice, da bi se utegnila vojna razširiti. Nemško vrhovno poveljstvo na Norveškem je dovolilo, da bodo ujeti norveški vojaki lahko ostali na Norveškem in jih ne bodo odgnali v Nemčijo, kar bi bilo tudi nerazumljivo, saj se ^Nemčija z Norveško ne vojskuje, temveč jo je samo vzela v svoje varstvo.
Francosko večerno vojno poročilo pravi, da je
rišlo danes na treh krajih v Posaarju do udih spopadov z Nemci, ki so bil; odbiti z velikimi izgubami.
Po vsej Franciji so danes praznovali god narodne svetnice Jean ne d’Are. Proslave in vojaške parade v Parizu se je udeležila tudi vsa vlada.
Začetek lahkoatletske sezone v Mariboru
Miting SK Železničarja
Maribor. 5 maja.
Na igrišču SK Železničarja se je dandg dopoldne vršilo letošnje prvo lahkoatletsko telK
movanje ob deževnem, skrajno neugdnem vie-menu. Tekmovali so atleti SK Železničarja, SK Maratona, SK Rapida in SK Celja iz Celja. ^ Marsikaterega tekmovalca je vreme odvrnilo od sodelovanja pri teh tekmah.
Rezulati:
Tek 100 m: jun. B: Hanžek, Celje 12, Volfi, Rapid 12.1, Tone, Celje 13; jun. C: Julius, Rapid 12.2, Hrovatin. Žel. 12.3, Bačnik, Žel. 12.5; sen.: Gracijanski, Žel. 12, Lužnik, Maraton 12.7, tSranič, Žel. 12.8.
Skok v višino: jun.: Šiška, Maraton in pa Franček, Žel 155, Babšek, Maraton 150; sen.: Zorko, Žel. 170, Lužnik, Maraton 160, Stepišnik, Ilirija 150.
Tek 1500 m: sen.: Schmiderer, Rapid 4:30.1 Muraus, Žel. 4:39.1, Ubeleis, Maraton 4:54; jun.: Kos, Celje 3:06.9, Benedičič, Maraton 3:08.2, in Bauman, Maraton 3:14.
Disk: jun. C: šiška, Maraton 34.93, Leban, Žel. 28.78, Bačnik, Žel. 25.62; sen.: Lužnik, Maraton 37.41, Mlaker, Žel 32.01.
Daljava: jun.: Franček, Žel. 576, Bako, Žel. 575, Hrovatin, Žel. 569; sen.: Zorko, Žel. 607, Stranič, Žel. 583, Lužnik, Maraton 572.
Štafeta 4x100: 1. Železničar 50:2.2, 2. Mbra-ton (jun.) 52:3, 3. SK Celje 53:2.
Pohvaliti je treba mariborski sodniški zbor. ki je pri lepem številu tekmovalcev in pri izredno slabem vremenu izvedel tekme v slabih dveh urah.
Zmage naših teniških igralcev v Budimpešti
Budimpešta, 5. maja. Mednarodnega teniškega turnirja so se udeležili tudi naši igralci, tako Punčec, Pallada, Mitič in gdč. Florijan. Punčec je tolkel madžarskega igralca Katono 6:3, 4:6. Pallada Frigesa s 4:6, 6:2, Mitič pa Petdja 6:0, 6:2. V double-tekmi Mitič, Gabory proti Bolgar in Katona 6:2. 7:5, Funčec in Pal-lada sta dobila match proti Banvo in Madany. Gdč. Florijan je zmagala nad madžarsko igralko Medvesky s 6:4, 7:5.
Nov most bomo dobili
Mo«t 6 Streliške ulice čez Gruberjev kanal pod Golovec po dolgotrajnih težavah vendar dobimo že letos, ker je mestna občina že razpisala dela in bo pismena licitacija že 22. t. m. če bo dražba uspela in preneha deževje ter pade narasla Ljubljanica, bodo most lahko pričeli delati morda še ta mesec. Most bo samo za pešce in železobetonski ter bo vodil naravnost v smeri Streliške ulice na drugi breg Gruberjevega prekopa, od mosta bodo pa peljale navzgor stopnice, za ročne vozičke pa tudi posebna pot na Hradeckega cesto. S tem mostom dobi Ljubljana težko zaželjeno zvezo središča mesta po najkrajši poti na zeleni Golovec, kar bo posebno v korist vsem Podgolovčanom. Širok bo mo6t 3 m, da bo mogoča po njem tudi vožnja z roč-nmi vozički. Z elegantnim lokom bo sam most dolg 40 m, a pešci bodo z njega prišli po 1.5 visokih stopnicah na železniško progo, odtod dalje pa po lepi poti na Hradeckega cesto Projektant je poleg praktičnega pomena še posebno upošteval estetsko stran naloge, da bo ta novi most zare6 krasil vso okolico ter povsem ustregel svojim 606edom, prav tako pa tudi lepih prehodov željnim Ljubljančanom.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelji tni. Jote Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.
■Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Urcdniitvoi Kopitarjeva nlica 6-UL Telefon it 4001 do 4005, Upratat Kopitarjeva ulica 4