TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Borba za finančno ozdravitev „Iskre“
O naših finančnih vprašanjih, ki največ in najbolj Naša praksa jasno kaže, da pogosto prihajajo do izraza predvsem v nezmožnosti imajo prav tisti, ki trdijo, da takojšnjega poravnavanja naših obveznosti) je bilo že verjetno Še do danes ne bi precej govora v glasilu »Iskra-« in tudi v dnevnem ča- imeli nobenega sanacijskega sopisju. To vprašanje se je doslej premlevalo in se še načrta, če, bi šli na pot dalj-vedno premleva v vedno ostrejši obliki na strokovnih šega postopka in podrobnega kolegijih, organih samoupravljanja enot in podjetja, o obravnavanja. Zaradi tega tem Vprašanju se brlisijo misli ih predlogi delovnih sku- načrt pozdravljamo z vsemi pin s končnim namenom, kako naj se izvlečemo iz pomanjkljivostmi, ne samo zagate, ki nas vsak dan bolj pritiska in ki jo čutimo zato, ker smo ga morali nuj-
že v svojih žepih.
. četudi nas je trda in neizprosna nhjhost ' prisilila, da .precej dragocenega časa in energije' porabimo za- o-bravnavanje tega vprašanja, lahko trdimo, da ta čas in ta energija nista zaman. Pri tem je vsekakor koristno in prepotrebno, čeprav ob dvanajsti jiri, da se je začel naš človek, pa naj-dela za pisalno mizo ali za strojem, zanimati za gospodarska vprašanja svojega podjetja in da se 'je končno začel zavedati, da sta . obstoj in rast podjetja odvisna tudi od njega in njegovega dela v podjetju. Ta zavest je vsekakor razveseljiva, ker nam nudi precej jamstva, da bomo iz borbe izšli kot zmagovalci, čeprav bo borba zahtevala nadpovprečne napore in dosti iznajdljivosti.
Ko obravnavamo tar vpra-
na ta načrt izolirano in ne .poznamo zgodovine, ki se je sukala okoli tega vprašanja in ki je končno narekovala izdajo »zelene knjige«, bi skoraj morali pritrditi tem očitkom, toda kopica dejstev ih pa nadvse resno finančno stanje v podjetju ter hitro poslabševanje ekonomskega stanja podjetja, pa mora" mnenje bistveno in temeljito spremeniti.
Borba-za Zniževanje zaihrz-n j enih obratnih sredst ev traja že nekaj let. Enote so bile ob vsaki priložnosti opozorjene na nevarnosti in posledice,-ki izvirajo iz neutemeljenega in negospodarnega kopičenja zalog in dviganja terjatev. Učinek je bil vedno prav nasproten: mrtvi kapitali so povsod nenehno rasli, Z njimi pa je rasla tudi plačilna ne-
no izdelati in ker je bil prepotreben ter zvezan z 'določenimi trdimi pogoji zunanjih činiteljev, marveč tudi zato, ker je kljub pomanjkljivostim, le dal svoje rezultate, s katerimi smo (na splošno), v precejšnji meri tudi zadovoljni, če upoštevamo vse oko--(Dalje na 6. strani)
V ponedeljek, 27. septembra so z Biroja za avtomatizacijo železnic, ki deluje v okviru PSO natovorili kombi s 750 kg načrtov in dokumentacije in jih odpremlll v Beograd, kjer jih bodo predložili ha mednarodni licitaciji za avtomatizacijo in elektrifikacijo magistralnih prog
Licitacija za železniški inženiring
»Samo<< 760 kg načrtov ali 53.000 listov ¿tehnične dokumentacije vsebuje predloženi projekt BAŽ ža licitacijo v Beogradu
V ponedeljek sp se V Biroju za avtomatizacijo želez-~~ ki deluje v Ljubljani V
šanja, se moramo prédvsem.	podjetja. Ta neiz-
ustaviti ob našem sanacijskem načrtu, ki je vsebovan' v »zeleni knjigi« ’in, ki je I postala znana tudi izven po- ganje v probleme ter zahteve'
nujno in odločno ukrepanje, ne glede na to, da hitro pose-
dročja »iskre«. Ta knjiga, potrjena in sprejeta od vseh forumov! podjetja in samoupravnih organov, je postala za nas zakon, ki se mora dosledno izvajati, ne glede na to, da bo komu zagrenil marsikatero uro v službi in privatnem življenju.- Takšni 'u-krepi so vedno in povsod povezani z nekaterimi nepriljubljenimi posledicami; tako
bi poverili domačim in tu- Delež »Iskre« sestavljajo jim kooperantom. .	naprave za avtomatizacijo in
Na licitaciji, ki ima veliko krmiljenje prorheta na po-mednarodno udeležbo, sode- stajah, avtomatski progovni luje 15—20 podjetij. Poleg, bloki za krmiljenje prometa »Iskre« še zagrebška »Nikola na progah, naprave za avto--	...	.	..	Tesla«, »El« — NiŠ, od ino- matično zavarovanje cestnih
in razmnožili celotni projekt zemskih pa -Siemens, Erics- prehodov, telekomandne na-inženiringa za avtomatizači- SQI1( sel, Westinghouse, dve prave, za krmiljenje'prometa
okrilju
dahnili.
PSO, nekoliko od-Po dobrih štirih me-
podbitna dejstva so ^terjala Sgcih napornega, tudi nočnega dela, so namreč načrtali
po vidnejših uspehih, prinesejo s seboj tudi svoje slabosti. Postopek sprejema našega sanacijskega načrta je bil resnično. kratek, če ne
Kot	*AT. interfonske napra^
deklarativnih obljub delovnih munikacijskifr naprav za aV- domači kooperanti so nave- ve> registrafone, napr a enot, da bodo po lastnih po- tematizacijo železniških ma- deni »Energoinvest«, z manj-budah in po lastnem preu- gistralnih prog od Jesenic go udeležbo pa »Svetozare-darku pristopili k temu pre- do Titovega Velesa, vključno vo«, »Rade Končar«, »Mu-potrebnemu delu. čeprav je tudi progo Reka—Zagreb in nja« (sedaj integrirana Z
jo' železnic. 'Naše Podjetje	japonski'firmi, Philips, an	iz enega	komandnega mesta
namreč sodeluje na medna-	glcške in	italijanske firme	in vzdolž	prog poljubne dol-
rodni licitaciji Zajednice JŽ	itd.	' • '	žihe, VF	naprave za zvezo,
■	v Beogradu s-kompletnimi ' projekt	BAŽ ¡g predvideva	celotni spekter^ naprav ^ za
,za_	dobavami ter montažo šig-	inženiring	z domačo in med-	zvezo, tj.	dispecerska teiefo-
je tudi s tem "načrtom. Resne bil postopek za sprejem , na- Sarajevo—Vfpolje
__ .	-	Ja L!1 ammaJaJ. '	J	nrr. m/
razmere porajajo tudi resne ukrepe, 'ki pa niso vedno in za vsakogar šimpatičrii.
Kar zadeva »Zeleno knjigo«, smo Si edini v tem, da je bila potrebna in da jo je narekovala nujnost in resnost finan- vsiljen! čilega položaja v podjetju.
Če je ne bi imeli, bi jo morali ustvariti -že spričo naj novejših gospodarskih ukrepov ozir. splošne gospodarske re-.forme .v SFRJ. .
Na račun sanacijskega načrta slišimo tudi pogoste očitka češ, da je izšel dokaj prepozno, da je sestavljen pavšalno in kampanjsko oz. da he temelji na poprejšnji soglasnosti ali vskladitvi posameznih tovarn. Če gledamo
črta kratek, je bil sprejet demokratično od vseh samoupravnih «v organov podjetja in strokovnih kolegijev. Ni torej umesten očitek češ, da je bil načrt diktiran, ali celo
V celoti Rudnikom in, topilnico svin-gre 'Torej za modernizacijo ca v Mežici), od tujih podje-prog v dolžini 1500 km in ob- tjj sodeluje IXT — Standart Šegu poslov v vrednosti 50 Electric Lorenz s podsestavi. milijard dinarjev.’ »Iskra« Pri montaži naprav bi sode-
sodeluje na licitaciji z ude- lp.vala Še podjetja TT mon- mivo - da so jtroški zä lezbo v vrednosti 16 mili- taža — Sarajevo m Podjetje ^oloT,„ jard dinarjev, ostali del pa za avtomatizacijo prog..
ozvočenje, električne ure itd.
Biro za avtomatizacijo železnic je izdelal celotni projekt in tehnične rešitve'ter jih zbral v 500 knjigah. v skupni teži 750 kg. Pri tem so porabili 53.600 listov tehnične dokumentacije in jih odposlali . v ponedeljek s kombijem v Beograd. Zani-
Vabimo bralce in člane delovnega kolektiva, posebno pa še dopisnike, da nam s svojih delovnih področij pišejo o vseh perečih problemih in njihovem reševanju, v naši skupni želji, da bi čimprej našli najboljšo pot iz težav, v katerih se nahaja naše podjetje.
delavo nižji, kot je bilo predvideno. Zaradi izkušenj, ki so jih pridobili ob projektiranju prog Sarajevo— Ploče, Ljubljana—Jesenice in ljubljanskega železniškega, vozlišča je načrtovanje potekalo mnOgo hitreje, čeprav je bilo treba izdelati vsak načrt- (zaradi kooperantov) 20 kopijah.
Skoraj vzporedno z omenjenim natečajem bo čez nekaj dni v Beogradu še li-
(Dalje na 7. strani)
Rezerve v izkoriščanju delovnega časa

Kakor smo že poročali, so tovarno v Kranju obiskali zastopniki Zveze slepih iz Poljske, ČSSR, Bolgarije, Nemčije in Jugoslavije. Slika kaže delegacijo slepih na razgovoru s predstavniki »ElektrOmehanike«
Notranja finančno-ekonomska reforma
Medtem ko objavljamo zaključno poglavje o notranji finančno-gospodarski refbrmi so bili objavljeni tudi že prvi rezultati sanacijskega načrta. Le-ti so pokazali, da je bil prvotno postavljen plan dokaj realen, saj ge razvidno iz podatkov, da bodo tovarne do konca septembra realizirale zastavljene naloge in znižale zaloge na predvidene mere.
(Nadaljevanje in konec iz prejšnje številke)
Zniževanje terjatev kupcev nasproti predpisani vrednosti
<»»••>;	753 milijonov din
po sanacijskem programu na dan 30. 9. za
600 milijonov din
ZAKLJUČEK
Vzporedno z notranjo kam- Ukrepi, ki jih podvžfema panjo pa ni razveseljiva podjetje za zboljšanje finanč-vestj da podjetje,ne bo dobilo no-ekonomskega položaja, so v' celoti' obljubljenih kredi- samo začetek Sistematične tov za trajna obratovalna akcije, ki je organizirana z sredstva. Zato je nujno po- namenom, da se korenito trebno, da podjetje aktivira spremeni položaj podjetja in še več svojih lastnih sred- ustvarijo pogoji za njegovo štev in jih spremeni v pbra- normalnejše poslovanje. Za-tovalna sredstva. Ce hočemo vedajoč se, da ge uspeh ak-doseči likvidnost podjetja, cije v veliki meri odvisen moramo namreč vskladiti na- Prav od subjektivnih činite-šo proizvodnjo z razpoložljl- ljev v podjetju, so organi vimi sredstvi. Vsekakor je podjetja zaostrili vprašanje potrebno za to še vnaprej osebne odgovornosti in bodo zniževati zaloge surovin, v primerih neuspeha akcije reprodukcijskega materiala, klicali osebe na odgovornost polizdelkov, realizirati nedo- in lik ustrezno kaznovali, končano proizvodnjo,/ poskr- Fodvzeti ukrepi znotraj beti za uspešno prodajo in podjetja pa ne morejo v tej realizirati plačano realizacijo kočljivi finančni situaciji do-v višini predvidenih norma- seči svojega namena brez zu- •
nanje pomoči v smislu zagotovil bančnih predstavnikov.' Ta pomoč bi morala biti hitra, da bi bila uspešna, kajti
s
nek v povečanem osebnem dohodku podjetja, je podobno ostro postavljen kot akcija mobilizacije notranjih finančnih rezerv podjetja: Seveda bi na ta način pričakovan uspeh podjetja izostal, če bi podjetje zamujalo z investicijsko graditvijo in zaradi tega kar naprej povečevalo svoje stroške, ki, niso majhni.
Pri finančni sanaciji oz. njeni uspešni realizaciji moramo torej nujno vzporejati tudi vprašanja potrebnih investicijskih sredstev kot smo že omenili in podrobneje obrazložili v poglavju o razširjeni reprodukciji ih investicijski gradnji.
Iz/ poročila o poslovanju podjetja za leto 1965 sledi, da so v našem podjetju še vedno pereč problem bolniški izostanki, tako do 30 dni kot nad 30 dni. Tako smo v primerjavi; s I. polletjem 1964 pri bolniških izostankih do 30 dni imeli v I. polletju 1965 91,9%, medtem ko se je pri bolniških izostankih nad 30 dni ta % povečal na 127,8, kar pomeni, da smo v I. polletju 1965 imeli ža 27,8 % več bolniških izostankov; nad- 30 dni kot v prvi polovici preteklega leta. Vsekakor je tudi tukaj iskati določene notranje rezerve, zlasti, če upoštevamo, da naše podjetje v celoti ne predstavlja tisto podjetje, kjer so kakšni večji zdravju škodljivi pogoji. Zato moramo tudi tukaj iskati določene rezerve. Zvezna skupščina je med drugimi ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva sprejela tudi zakon o spremembi ’ zakona o najvišji meji, do katere še smejo določiti stopnje prispevkov, in o uporabi sredstev skladov socialnega zavarovanja v letu 1965. Ta ukrep ima nedvomno namen, znižati gospodarskim organizacijam in' ustanovam bremena, ki jih povzroča izvajanje socialnega zavarovanja, vendar tako, da same pravice, ki izvirajo iz zakonov soc. zavarovanja niso okrnjene. Bistvo spremembe je torej v tem, da se z zmanjšanimi' dohodki
Pred letošnjim sejmom »Sodobna elektronika«
tivov.
’ Prav zaradi tega je prvotni načrt za zadnje trimesečje letošnjega leta doživel korekturo, ki so jo samoupravni nelikvidnost podjetja je organi podjetja sprejeli in svojimi 13 milijardami dose-potrdili s pripombo, da jo 6^a sindij, ki z dneva v dan
bolj hromi proizvodnjo. Sever da ta položaj vsekakor ni posledica samo • subjektivnih slabosti podjetja, marveč tudi nekaterih objektivnih činite-ljev, zlasti tistih, ki so na-du 3 nasproti" predpisi stopili v našem gospodarstvu vreanosti sanacijskega pro-grama z dne 30. 9. za
753 milijonov din
je treba brezpogojno regli-tirati.
Spremenjen, načrt zadnjega trimesečja daje tako sliko:
Zniževanje zalog na razre-
v novejšem času m povzročili nelikvidnost tudi drugih gospodarskih organizacij — naših kupcev po vsej državi. Zniževanje zalog na »razre- Spričo takih okoliščin je tre-du 5- nasproti predpisani ba računati s tem, da je po-vrednosti	•	' treben določen daljši čas za
753 milijonov din večjo mobilizacijo sredstev po sanacijskem programu z *z n.°tianjih finančnih rezerv dne 30 9 za	' in, da bi bilo-zato mogoče
’ 700 milijonov din „ traJ,!e3e	iiT,anSni
g položaj podjetja le na način,
Zniževanje Zalog na razre- da bi dobilo podjetje uštre-du 6 nasproti predpisani zen kratkoročni kredit s pn-' vrfldcosti po sanacijskem mernim rokom odplačila, programu z dne 30. 9. za Poseg v ekonomske rezerve 300 milijonov din DOdieMa. ti hal bi dobil uči-
Že šestič se bo ISKRA pojavila v skupnem nastopu z zagrebškim podjetjem RIZ in banjaluškim podjetjem »Rudi čajavec«, . in to na letošnjem sejmu »Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kakor sicer naša podjetja tesno sodelujejo, tako svoje poslovno' sodelovanje manifestirajo'* tudi na tradicionalnih sejmih v državi.
Razstavni prostor bo to pot na 312 m2 v hali A, razstavljeni pa bodo glede na vsebino letošnjega sejma predvsem: novejši izdelki vseh treh podjetij, pomembnejši dosežki š področja, telekomunikacij, mikroelektronike in digitalne tehnike, v omejenem obsegu pa tudi izdelki s področja splošne rabe.
ISKRA bo v celoti razstavila 132 izdelkov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: prikazi tehnologije najnovejše subminia-tume proizvodnje elektronskih sestavnih delov in vezij^ na bazi polprevodnikov, —■ torej izdelkov tako imenovane planame tehnike.
S področja digitalne tehnike bodo razstavljeni: programerska mjza s pripravo za perf orači jo triku, preizku-ševalnik enot za feritni pom-
nilnik, TME sistem in elektronski računalnik. Ročni posrednik za UKV aparature RP 150, telegrafski kanal in analogni telemeter z dodatnimi enotami, laringofon (mikrofon za grlo) jn avtomatska telefonska centrala PAX 100 C so izdelki, ki jih bomo na sejmu videli s področja telekomunikacij. ISKRA bo nadalje prikazala vrsto novih radijskih sprejemnikov »Colombina«, »Ko-zara« ■ in »Portorož«, nadalje izvozna sprejemnika »Belinda« in »Mignon« ter štiri modele glasbenih skrinj, namenjenih za izvoz.
Nov! osemmilimetrski kinoprojektor bo nedvomno vzbudil zanimanje obiskovalcev, prav tako pa kakovostni Hi-Fi ojačevalec in transistorizirani ojačevalec EO-0986.
Na letošnjem sejmu bo prikazan tudi klimatsko zaščiteni instrument BO 2, delujoč pod vodo. S področja merilne tehnike pa bo ISKRA razstavila še merilnik in oddajnik nivoja za telefonijo, elektronski voltmeter MA 3003 ,m tolerančni mostiček .za sortiranje uporov. Stikalna tehnika bo zastopana z novima kontaktorjema VK 00/4 in VK 00/8, sorti-mentom kaskadnih mikrosti-kal in krmilnimi magneti.
zagotove zavarovanim ose bam enake nezmanjšane pravice Za dosego tega cilji pa je potreben skupen na* por samoupravnih organov in službe socialnega zavarovanja, zdravstvene službe, prav tako pa tudi samoupravnih' organov, in ustreznih služb gospodarskih organizacij in1 ustanov. S
Možnosti, s katerimi zavezanci prispevka lahko vplivajo ■ na smotrno uporabo sredstev socialnega, zlasti pa zdravstvenega' zavarovanja so naslednje:
Člen 51 zakona o zdravstvenem zavarovanju določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila osebnega dohodka, če se obrne za zdravniško pomoč v delovnem času, če bi to pomoč lahko dobil v svojem prostem času. Organizacije preveč nekritično odobravajo zadevne dopuste in izplačujejo. nadomestilo osebnega dohodka v primerih » ko bi zavarovanci brez škode za njihovo zdravje zahtevali zdravniško pomoč v svojem prostem času. Nado-' mestila za take krajše odsotnosti z, dela izplačujejo zavezanci prispevka sicer v breme sredstev, katere v ta namen zadrže pri obračunu prispevka, ' vendar le pomenijo nepotrebno trošenje sredstev, kar seveda vpliva na višino dodatne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Nadalje je možno, da se v skladu z obstoječimi pravilniki, ki jih sprejmejo ' skupščine skupnosti soc. zavarovanja delavcev, odredi zavarovancu dopust zaradi bolezni lahko saiho po pristojnem Zdravniku, katerega sta sporazumno določila gospodarska organizacija in krajevni zdravstveni dom. Te določbe, katere namen je poveriti kontrolo bolniškega staleža za posamezno podjetje enemu zdravniku, se organizacije • poslužujejo le v redkih primerih. Ni dvoma, da bi organizacije s tako izbranim zdravnikom lažje nadzirale bolniške dopuste in sploh zdravstveno stanje svojih delavcev.
Člen S3 in 129a-b zakona o zdravstvenem zavarovanju določajo ukinitev izplačevanja nadomestila osebnega do-hodka zavarovancu, če namenoma preprečuje zdravljenje, ali če se v času bolniškega -dopusta bavi z gospodarsko dejavnostjo. Možnost ukinitve izplačevanja nadomestila je dana gospodarskim organizacijam za tiste dneve, ko izplačujejo same nadomestilo.
V interesu zavezancev prispevka je, da poostrijo kontrolo nad zavarovanci, ki neodgovorno izkoriščajo pravice-in sredstva zdravstvenega zavarovanja.
čl. 118 zakona o zdravstvenem zavarovanju dopušča organizacijam možnost: da zahtevajo ponovne preglede zavarovancev od strani zdrav* (Dalje na 6. strani)
Mehanografija po svetu
Proizvodnja in uporaba avtomatskih računalnikov- bliskovito naraščata
Pred 15 leti Je prvič v zgodovini stekla proizvodnja elektronskih avtomatskih računalnikov. Prvi iz serije 2(1 kom UNIVAC 1100 je bii instaliran v decembru 1950. Leto kasneje so imele ZDA že' 100 računalnikov.
V Evropi se pojavijo računalniki po leta 1955. Proizvodnja računalnikov je pričela strmo naraščati. Računalniki so se začeli uveljavljati na vseh področjih — v zna-' . nosti, administraciji in industriji, prinašati so pričeli ogromne dobičke, postali so pa tudi nezamenljivi.	V -'
V Jugoslaviji je bil prvi in dosedaj edini veliki računalnik tipa 705 dobavljen od IBM v juniju 1960. Prvi iz te serije je bii instaliran v novembru 1955 to je veljal v tistem času za giganta moder-
/'varna IBM ga ne proizvaja več. Konec leta 1963 jiih je bilo še 112 v eksploataciji.
				1	r
i				73 • >	
o m Q '	S o.	1963	1964	u P*	0$ c$ « P'
Benelux	87	279	446	48.400	
Francija	182	556.	1043	45500	
Z.R.					
Nemčija	548	996	1657	34.200	
V zadnji koloni je navedeno število prebivalcev na 1 .	.	računalnik. Anglija je ideate*? 1964 samo še 78, od tega	z ZM. prednja-
14 v Evropi. Mesečna najem- čijo z 8400 prebivalo! na. ra-nina zasij znaša 120.0&ODM. oiinalnilk. V SSSR cesiiji> šte*. Cena je znašala od 63 do. 75 1|S računalnikov na 1500 do
milijonov mark zavtono od v'Franciji in Beneluxu je opreme.	število računalnikov v zad-
V	zadnjem desetletju, se je njih dveh letih naraslo za več cena računalnikom znižala kot petkrat, v Nemčiji trikrat, za več kot desetkrat. Hitrost ZRN ima 56 računalnikov se jim je več stokrat povečala, kupljenih, za ostale plačuje Elektronke so nadomestili mesečno najemnino 40 rnjii-polprevodmki. V ZDA je še Jonov mark. Pri tej vsoti sta v eksploataciji 7,6 % računal- ameriška proizvajalca udele- -mikov grajenih z elektronka» žena IBM s 74%, REMING-tni to- 20730 računalnikov s TON-UNIVAC ž 9%. polprevodniki. Od tega števi- Povprečno plačujejo za rala je 21 %' zelo majhnih, 68 čunainike v DM: zelo' majhne
„odstotkov majhnih, 7% sred- 6800, majhne 24.000, srednje nje velikih, 4% velikih to 63.000, velike 180.000. zelo velikih računalnikov. Računalniki so grajeni za Sorodno razmerje velja tudi neprekinjeno obratovanje z v ZRN s. to razliko, da je ve- vgrajenimi kontrolnimi pro-likih le 1,14 %, zelo velikih grami za lastno kontrolo. Na računalnikov Nemčija nima. ta način je dosežena visoka
Za klasifikacijo račumatoi- obratovalna sigurnost.^ Raču-kov je vzeta vištoa mesečne najo.da se napakapojavi na najemnine v DM: zelo majih- *9 milijard operacij. Hitrost km do 8000, majhni 8000 — 48 delovanja računalnikov je pn tisoč srednje veliki 48.000 —l splošnih nekaj mikrosekund,
100.000	veliki 100.000 — 300, vrhunski računalniki doseže-ti-soč, želo veliki nad 300.000. jo ^hitrosti nekaj liamosekund
Proizvajalci -v ZDA krijejo (milijardni del sekunde)^ ^ za 80 % potreb v Evropi. Protiz- ®no operacijo, piri praktično vaj a jo 150 različnih tip pri neomejenem številu mest v 25 proizvajalcih. Najširši asof- spominih. Primerjava: zelo timan ima firma IBM — 32 dober operater z _ ročnim različnih tip. V letošnjem le- strojčkom v delovni izmeni tu je predvidena proizvodnja opravi 500 operacij.
45 novih tipov. Finančna ude-	Vsi navedeni podatki sena-
ležba je naslednja- IBM 72 %, hašajo na 1.1.1965.
RCA 7, GE 6, REMINGTON Za bralce, kj morda še ne 4, CDC 3, Honeywell 3, NCR poznajo sodobne računske teh-2, Burroughs 1,5, ostali 1,5%. nike, naslednje, izjasnilo:
Na evropski cetini se poleg Pod pojmom «-AVTOMAT-že znanih proizvajalcev Bull SKI RAČUNALNIK« razume lin Zuse v zadnjem času uve- mo danes napravo, ki avto-Ij&vljata še Telefuntken to matično sprejema toformaci-SiemefflH p v tafeoimenovani je; jih po programu, ki ga itafctfli generaciji • račumalni- hrani v sebi, obdeluje ter iz-ikov. V tretjo generacijo uvr- daja v želeni vnaprej predvi-ščamo računalnike, ki istoča- deni obliki, človek posreduje sno obdelujejo večje število računalnika le program in različnih programov. V todu- nadzoruje funkcioniranje, stri ji se tj računalniki upo- Avtomatski računski stroji rahljajo za avtomatiziranje so sicer obstajali že prej. V administracije sinhronizirano začetka so Mi mehanski ali z avtomatičnim vodenjem elektromehanski, kasneje j pa proizvodnje. Uvajanje tretje elektronski. Njihova sposob-generacije računalnikov je re- most je bila omejena večino-' volucija v industrijski prodi- ma na izvajanje osnovnih vodnji.	računskih operacij. Danes jih
V	tabeli je navedeno šte- skupno s pomožnimi stroji
vilo računalnikov ob kancu imenujemo konvencionalni ali .vsakega leta za nekatere ev- klasični (čeprav je od prve ropake države.	uporabe »sorfctoke« preteklo
Na sliki je naš, ličen električni vrtalni stroj, ki si je zaradi svoje dovršene zunanje oblike pridobil mednarpdno priznanje ALG. Prav to mu bo nedvmno v pomoč, da se bo čimbolje uveljavil tako na domačem, kakor tudi na zunanjih tržiščih. Kaže, da se naši oblikovalci vse bolj uspešno lotevajo svojih odgovornih nalog
0 obveščenosti elanov delovnega kolektiva
Nekje sem čital naslednje „vrstice: »Nekatere ankete o obveščenosti ljudi v delovnih organizacijah kažejo, da ponekod niti polovica članov kolektiva ni poučena o osnovnih podatkih o poslovanju, proizvodnji, delitvi, skratka, o vsem tistem, od česar je odvisen uspeh po3-jetja in posameznega delavca.«
Tudi pri nas v Iskri se nekateri pritožujejo, da niso obveščeni o mnogih važnih zadevah dogajanja v podjetju. Ali so njihove pritožbe utemeljene?
Katera sredstva obveščanja imamo v Iskri? Za objavo najvažnejših novic, ki zadevajo celotno podjetje, pa tudi za važnejše novice in druge informacije imamo naš časopis. Poleg časopisa pa se vse važnejše zadeve obravnavajo na DS podjetja, ki sprejema tudi ustrezne sklepe to zaključke, člani DS so po svoji funkciji dolžni o vsebini zasedanj obveščati svoje volivce. Posamezni delovni kolektivi pa imajo poleg objav v časopisu še nešteto drugih možnosti obveščati svoje člane o vseh važnejših zadevah: okrožni-oe, obvestila, lastnli bilten, objave prek ozvočenja, predavanja. to ne nazadnje tudd informativne sestanke in tribune.
Te vrstice pišem prav za-
komaj dobrih 70 let). Teh strojev je še mnogo v obratovanju (tudi ¡kranjska tovarna jih ima) vendar se v strokovni literaturi, ne obrav--navajio več to miti ne omenjajo. Prav zato jiih tudi v našem r^-niku ne obravnavamo.'
radi tega, da vzpodbudim člane tistih kolektivov, i kjer je sistem obveščanja slabo razvit, da prek svojih članov organov upravljanja izposlujejo boljšo obveščenost, saj jim to pravico zagotavlja tako naš Statut kot tudi Ustava, že pred časom smo se domenili, da bodo v vsakem kolektivu določili ah izbrali nekaj ljudi, ki bi bili stalni dopisniki našemu glasilu. Priznati moram, da je v večini primerov ostalo samo pri obljubi; Temu primerno lahko zasledujete' v našem časopisu stalne prispevke samo iz nekaterih kolektivov, medtem ko iz drugih ni nobenih vesti, ali pa so zelo redke.
Seveda so pa še drugi primeri, da" tisti, ki bi morali že 'po službeni dolžnosti či-tati časopis (zato, da so. obveščeni pač vsaj C najvažnejših zadevah podjetja), da časopisa niti ne pregledajo, kaj šele da bi ga prebrali. Zato se mi večkrat primeri, da me kdo vpraša o nečem, o čemer smo ne enkrat, temveč večkrat pisali v našem časopisu.
čeprav je res, da naše pisanje ni vedno zanimivo, pa tak odnos do časopisa, kot ga imajo v nekem oddelka prodaje to ZZA, kjer ga večkrat niti ne razpakirajo iz ovoja, presega vse meje.
Igor SLAVEC
Z izredne seje aktiva ZB »Elektromehanike«
Na izredni seji aktiva ZB NOV kranjske tovarne 14. septembra je bil med drugim obravnavan tudi novi zakon o stanovanjih. Po tern zakonu bodo namreč stanovanja v družbeni lasti prešla pod upravo stanovanjskega sklada občine, lahko pa obstajajo stanovanjski skladi tudi pri delovnih ofganizaoi jah oz. tovarnah. Po obrazložitvi tega probema je bila komisija aktiva ZB namenja, naj hi v . »Elektromehaniki« formirali lasten stanovanjski fond, ker bi lažje vodili nadzor nad stanovanji, kot če bi ga upravljal občinski sklad.
Komisija je razpravljala tudi o ostrejšem kriteriju pri šfednji; hkrati pa je bila mnenja, naj se odpravijo razne ugodnosti, ¡ki še vedno obstajajo npr.: dotacije samskemu domu, ambulanti, men-
zi, povrnitev stroškov prevoza ipd- Komisija je bila mnenja, da bi bilo te ugodnosti treba ukiniti, prihra-r njen denar pa naj se všteje v osebne dohodke posameznika, kar se bo pozneje po» znalo tudi pri pokojninah oz. občasno tudi pri prejemanju OD v slučaju bolezni. Potrebno je, da se zato povsod preide na ekonomske cene.
Na seji komisije je bil sprejet sklep, naj se čimprei skliče sestanek vseh družbe-’ no-politianih organizacij, kjer bi se _ pogovorih o teh problemih to sprejeli zaključne sklepe.
ABC
Dopisujte v »Iskro«
Iz tovarne iismerniških naprav v Novem mestu
V zasluženi poko) Je odšla tov. Ivanka Marinšek, ki je vrsto let z vestnim delom v kuhinji skrbela za dobro fizično počutje članov obrata »Kontaktor« v Kranju. Iskrena želja sodelavcev, da bi pokoj uživala v zdravju in zadovoljstvu, prisrčno slovo in darilo, kažejo na njeno izredno priljubljenost med kolektivom
KAKO NAPREJ?
Splošno zagotovilo, da se standard ne bo znižal, je treba razumeti samo tako, da se ne bo zmanjšal v tistih delovnih organizacijah, ki bodo poslovale hplje kot doslej.	'
Eden od osnovnih pomenov nove gospodarske reforme pa je predvsem v tem, da tiste delovne organizacije, ki so do sedaj imele izredni nizko produktivnost dela, ki so bile slabo organizirane, ki so imele preveč delovne sile in prevelike proizvodne stroške, postavimo pred naslednjo alternativo: ali izboljšati poslovanje in tako dobiti sredstva tudi za večje osebne dohodke ali pa se jim standard zniža. Tretje rešitve ni. (Izvleček iz članka Staneta Kavčiča: Prve izkušnje, Teorija in praksa št. 9/1965).
Prav zgornje besede so odgovor, vendar pa življenj-mi ob čitanju omenjenega skb pomemben in nujen za članka dale dovolj snovi za vse nas, ki nam je Iskra naš razmišljanje:	drugi dom.
—	ali zgornje vrstice sploh Vemo, da se odslej lahko
zadevajo Iskro	zanašamo le na svoje lastne
—• kako smo do sedaj gospodarili .
—	kakšna je bila naša produktivnost
—	kakšna je bila naša organizacija
—	ali smo imeli premalo ali preveč delovne sile
—	kakšni so bili naši proizvodni in kakšni naši režijski stroški in končno
—	kako sedaj naprej?
Menim, da so to- vprašanja, ki zanimajo slehernega izmed nas, in ki terjajo tudi odgovore naših' naj odgovor; nejŠih ljudi. Iz našega dosedanjega- dela, ki je bilo i dobro i slabo, smo se gotovo naučili marsikaj, pa čeprav nas je v glavnem učila le praksa, kako voditi in upravljati tako združeno podjetje in tak občutljiv in zamotan mehanizem kot je Iskra, saj nismo v naši jugoslovanski stvarnosti nikjer imeli vzora in -primera, da bi se lahko učili na tujih napakah. Prav zaradi vsega tega je zadnje vprašanje: kako sedaj naprej? Tu je zelo kočljiv in precej težak
sile, ker so vsi zunanji faktorji uvideli, da bo Iskra najlaže sprostila svojo notranjo energijo, če jo prepustijo lastnemu kolektivu in se v sam proces sanacije (ozdravitve) ne vmešavajo.
Torej smo sami sebi sreče kovač!
Vprašujem:
Kje je pristan za našo »barko« in kdaj dospemo tja, ali pa bomo ladjo razrezali na 13 malih barkic in se na njih poskušali prebiti po razburkanem morju v varno luko s parolo: »Kdor pride — pride, kdor pa potone?. ., žrtve pač morajo biti!«
Igor SLAVEC
Naša oprema za avtomobile Zastava 1300
Dopisujte v Iskro!
Vedno več je. na cestah vozil; Zastava 1300, za katera so v tovarni v-Kragujevcu vgrajevali uvožene avtoelektričae izdelke. Naša tovarna, v Novi Gorici je, kakor tudi ostali kooperanti »Crvene zastave« v Kragujevcu dobila nalogo, da čimprej osvoji proizvodnjo celotne avtoelek-trične opreme za vozilo Zastava 1300.
Te naloge se je tovarna av-toelektričnih izdelkov v Novi Gorici lotila pred nekako letom in polj približno tedaj, ko je dobila prve orodjarje, Na j večji problem so takrat predstavljala številna, dokaj zahtevna orodja. Proizvodnjo je namreč zaviralo to, da zmogljivosti orodjarn v okviru Iskre pa tudi drugje v državi niso dajale upanja,, da bo orodja moč izdelati doma. Položaj se je izboljšal šele, ko so prišla devizna sredstva in je bilo mogoče specialna orodja naročiti v tujini. Orodjarna v »Elektro-
mehaniki je izdelala montažna orodja in bolj zahtevne merilne pripomočke, pomožna orodjarna v Novi Gorici pa se je lotila'manj zahteva nih orodij, da bi tako prej prišli do potrebnih orodij,, ki bi omogočila redno proizvodnjo izdelkov, ki jih je tovarna v Kragujevcu tako nestrpno pričakovala.
Seveda ni ostalo le pri -težavah z orodji, le-teh je bila še dolga vrsta, zato se je redna proizvodnja Zavlekla prek predvidenih rokov. Seveda je to vplivalo tudi na proizvodnjo v »Crvani zastavi«, katera pač ni mogla vozil kompletirati. Sprva je bilo treba delati tudi s provizoričnimi orodji, dokler niso prispela naročena in tako je ‘vse to zaviralo začetek, redne proizvodnje. Toda, delovni kolektiv pred številnimi problemi ni klonil, čeprav so bili le-ti .marsikdaj videti skoraj nerešljivi. Dobršen (Dalje na 8. strani)
Iz tovarne usmemiških naprav v Novem mestu prihaja v časopis razmeroma malo vesti. Nepoučeni bralec bi iz tega lahko sklepal, da pri nas ni stvari, o katerih bi bilo konistno.'pisati. Resnica pa je obratna, le da dopisniški odbor, ki bi moral skrbeti,, za -širšo informiranost, bolj sfebo opravlja svojo nalogo, od ostalih članov kolektiva pa tudi ni bil nihče tako »-pogumen«, da bi prijel za svinčnik. Upajmo, da bo v bodoče bolje.
Splošne težave, s katerimi se otepa -ase podjetje, niso prizanesle' Iskrini tovarni v Novem mestu. Težave z dobavitelji materiala, nevarnost fluktuacije kvalificiranih kadrov zaradi višjih osebnih dohodkov v nekaterih sosednjih podjetjih in rastoči stroški poslovanja so nas pripeljali še pred »zeleno knjigo« do zaključkov, da bo potrebno situacijo izboljšati, če ho-čfcmo doseči ugoden -poslovni uspeh. Samoupravni organi tovarne so navedeno staiije. analizirali in Sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje. ,Med njimi so- najpomembnejši predvsem -naslednji:
—	imenovanje komisije za ekonomiko in organizacijo tovarne z nalogo, da pregleda vse vrste poslovnih stroškov in po posvetovanju s strokovnimi službami izdela predloge za njihovo zmanjšanje;
—	stalno preverjanje pred-kalkulacij z ozirom na tekoče spremembe;
—• proučitev vseh internih organizacijskih predpisov z namenom izločitve vsega zastarelega; <
■—'Skupno z ZZA hitreje proučevati vse možnone konstrukcijske spremembe na usmernikih in uvajanje cenejših rešitev;,
—	analiza vseh režijskih delovnih mest z izkorišče-mostj j delovnega časa; I
—	zahtevek vsem dobaviteljem v podjetju Za priznanje rabata v smislu določil statuta podjetja;- '
—	pregled in razyr|stitev vsega nekurantnega in iz-metaega materiala ter odprodaja istega;
—	poostritev notranje discipline;
—	znižanje ur v podaljšanem delovnem času na mnnd-mum.;
' ^—tekoča kontrola dn poročanje o vseh • popravljenih normah.
Zmanjšanje proizvodnega plana tovarne je imelo za posledico tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Kljub temu, da že od septembra lani nismo delavcev, ki so na lastno željo zapustili podjetje, nadomestili z novimi, je bilo potrebno sprejeti tudi sklepe o prenehanju dela.. Delavski svet je po izračunu števila potrebnih produktivni’; ur ukinil 8 produktivnih in 14 režijskih delovnih mest. 6 delavcev iz režije, je bilo premeščenih na produk-
tivna dela, za 10 pa je uspelo zagotoviti takojšnjo zaposlitev pri drugih-delovnih organizacijah v občini.
Vsi navedeni ukrepi so zbudili zanimanje članov kolektiva dn prispevali k individualnim predlogom za odpravo pomanjkljivosti na posameznih delovnih mestih, .istočasno pa je bil, ta ukrep pobuda posameznim* delavcem k dopolnilnemu izobraževanji!. Večje znanje, ki ga bodo s tem pridobili, bo prav gotovo i prispevalo k hitrejšemu in kvali tetnejšemu delu.
Marjan VRABEC
Nesreče pri delu
V času od is 1. 1965 do 30.
6.	1965 se je v kranjski tovarni ponesrečilo 105 delavcev. Poleg teh nesreč, ki so se pripetile neposredno na del. mestih se je ponesrečilo še 34 delavcev na poti na delo in z dela. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljeno 853 delovnih dni, dočim so nesreče na poti terjale 829 dni. Na 1 nesrečo pri delu odpade povprečno 8 delovnih dni, dočim na nesrečo na poti povprečno 24 delovnih dni. Ti podatki kažejo, da je resnost poškodb v tovarni v primerjavi s' poškodbami na poti, občutno manjša.
Statistični podatki nam kažejo, da so nesreče v letošnjem prvem polletju v rahlem padcu, tako v absolutnem" številu, kakor tudi v izgubi delovnih dni*. Vsa prejšnja leta smo ugotavljali, da je odpadlo na 1 nesrečo pri delu 10 — 12 delovnih dni, dočim je bila izguba pri nesrečah na poti nekoliko nižja kot letos. Vzrok za" tako visoko Število izgubljenih dni pri nesrečah na poti je treba iskati v nekaj primerih težjih prometnih nesreč, ki so- zahtevale' daljše bolovanje..
Analiza nesreča, pri' delu' nam še vedno kaže znatno opuščanje - varnostnih, ukrepov pri delu. V večini primerov težjih obratnih nesreč se ugotavlja kršenje varnostne discipline s strani delavcev'" ali pa pomanjkljivo zavarovane stroje in naprave, včasih pa tudi hibe v predpisanem tehnološkem procesu.
2e bežen pregled' nesreč pri delu nam kaže, da je potrebno proučevanju nezgod posvetiti v bodoče še večjo pozornost. V obdobju, ko se povsod iščejo in odkrivajo neizkoriščene sile je dolžnost slehernega člana kolektiva, da v čim večji meri skrbi za Svojo varnost in varnost sodelavcev. Se bolj kot doslej, pa se morajo v to akcijo vključiti neposredno nadrejeni v proizvodnji, ker to tudi od njih zahtevajo obstoječi predpisi, zlasti pa še novi Temeljni zakon o varnosti pri delu. .
G.
RAZPIS
ISKRA KRANJ — Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA — Linhartova 35
razpisuje
prosto delovno mesto
VODJE GOSPODARSKO TEHNIČNEGA. ODDELKA v tehničnem sektorju tovarne
Pogoj: elektrotehnik s prakso v komercialni stroki in aktivno; znanje nemškega'ter pasivno znanje angleškega jezika.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejema kadrovsko socialni oddelek - tovarne do 2. oktobra 1965. .
Prodaja v avgustu 1965
Operativni plan blagovne-ga prometa na domačem trgu je, bal v avgustu izpolnjen z 91’%, pri čemer so sc najbolje odrezale naslednje branže : »Naprave«; le-;: 134, »Avtoelektrika« — 136 % in »široka potrošnja« — 17%.; Le-te so planske obveznosti, visoko prekoračile, medtem ko so se najslabše odrezale »Zveže — le 34%, »Elementi« — 61 ■%', .{»Stikalna -tehnika« — 73 % in »Merilna tehnika« —■ 87 %.
Vštevši prddajni rezultat ' v avgustu je.-domača' prodaja v osmih letošnjih mesecih dosegla 89 %' iizpolnitev, pri čemer sta edini izvršili svoji planski- obveznosti za to obdobje branži »Avtoelektrika« in »široka potrošnja«, prva s 100 %, druga pa s 107 %.
»Zveze« . so , pri tem izpolnile operativni plan za 8 mesecev le s 65, ostale branže pa takole: »Stikalna tehnika« — 78 %;. »Elementi« 81 %, »Naprave«-— s 87 % in ; »Merilna tehnika« z 98 %, Tako je domača prodaja V mesecih od januarja do septembra 1965 izpolnila samo 52% letnega prodajnega -plana, pri čemer je naj slabši rezultat' dosegla ..branža ’ »Zveze«- — le 38 % letnega plana.
Poglejmo še, kaj je bilo v posameznih branžah krivo, da. V celoti domača prodaja ni uspela izpolniti svoje planske zadolžitve v avgustu.
V	branži »Zveze« leži največ krivde na slabi proizvodni realizaciji v tovarni elektronskih naprav; saj je le-ta
V	avgustu svojo proizvodno
Republiški sindikat o gospodarski reformi
17.	septembra je v Ljubljani zasedal razširjeni plenum RS ZSJ za Slovenijo. Razprava je bila posvečena nalogam sindikatov v nadalj-nem uveljavljanju gospodarske réforme.
Iz referatov in razprave je razvidna visoka idejna enotnost pri obravnavanju problemov, ki jih poraja uresničevanje gospodarske reforme. Prav idejna enotnost omogoča jasno perspektivo urejanja problemov, , da začrta jasno pot do realizacije tistih ciljev, ki smo si jih zastavili z gospodarsko'reformo.
V referatih je bilo uvSdo-ma poudarjeno — ugotovljeno — da so delovni ljudje v času reforme pokazali kot že neštetokrat do sedaj izredno zrelost in Veliko socialistično zavest, ter seveda tudi pripravljenost prenašati in premagovati težave, ki nastajajo zaradi stabilizacijskih procesov v našem gospodarstvu.
Spričo take odločitve delovni ljudje pričakujejo od vseh
zveznih, republiških in ostalih forumov in vodstev namreč to, da bo reforma dosledno izvedena in da ne bodo že pri prvih' težavah' klonili in začeli popuščati pri tistih problemih, ki so'težki, pa vendarle taki, da bi bilo vračanje na stare metode Shševa-nja negativno in protislovno z intenci jami same reforme. Ljudje , zahtevajo realistično politiko, vodi naj Se račune o objektivnih možnostih s ka-terimi—razpolagamo, skratka,-jasnejše perspektive. "
Mnogo je bilo govora o strokovnosti kadrov v proizvodnji in vodenju podjetij. •Dogaja se, da zaradi slabe stimulacije, .dobri strokovni kadri ne dajo tistega kar bi dali, če bi bili pravilno nagrajeni. Tov. Urevc je v zvezi s tem dejal: Samo s Sistemi nagrajevanja, ki bodo postavili objektivnejše kriterije za' nagrajevanje strokovnega kadra v proizvodnji in izven nje;, bomo lahko opravili selekcijo in
dali strokovnemu delu veljavo, ki mu objektivno gre.
Edina pot gospodarskega napredka je specializirana velikoserijska- in cenena proizvodnja, Za to temo je.bilo mnogo govora na plenumu,' Največja notranja rezerva je v v olik os eri j ski proizvodnji, maksimalnem . izkoriščanju strojnega parka (več izmen), ne pa v odpuščanju delovne^ sile; Pri hitrem povečanju proizvodnje še pojavijo problemi Z repromater.ialfim, samo organizacijo itd., zato je potrebno, da se dela ž vsemi silami v tej smeri, da se te napake odstranijo. Zlasti podjetja, ki dobro izvažajo, ne bi smela imeti težav pri nabavi surovih. Postavlja se tudi zahteva, da morajo tudi devize postati blago.
V ospredje je bilo postavljeno vprašanje, reelekcije v gospodarskih organizacijah »Kdor ni sposoben, naj ne čaka reelekcije« — mladim ljudem- moramo zagotoviti perspektivo«.
Sindikati menijo, da je slepomišenje v zvezi z odgovornostjo strokovnih služb za gospodarjenj? že dovolj. Organi upravljanja naj strokovnim službam določijo roke, do katerih so dolžne proučiti in predlagati 'najboljše rešitve: zp ' gospodarski razvoj delovnih skupnosti. Če strokovno vodstvo z direktorjem na čelu ni sposobno speljati nalog, ki šo nujne, potem naj odstopijo in svoje mesto prepustijo sposobnejšim,
V zvezi z delavskim samoupravi] anjeih in o zavesti posameznika je - tov.; Popit dejal:
»Konec koncev gradimo vse na1 zavesti človeka in če gradimo na njegovi zavesti,- ki je seveda materialno povezana z njegovim materialnim položajem, potem moramo računati s tem, da bodo tudi v ,t,ej: zavesti; delovali, različni faktorji, delovali pač z Ozirom na ekonomski položaj vsakega posameznika, ki se (Dalje na 7. strani)
obveznost izpolnila le s 35 %. Nadalje zaradi restrikcij investicij v osnovna sredstva zaostaja tudi prodaja zlasti hišnih telefonskih central, del krivde pa pri tem odpade tudi na nekompletne dobave, kar - onemogoča dokončni obračun
V	branži . »Naprave« je bil v avgustu dosežen lep uspeh’ zlasti ‘ zaradi precejšnjega zmanjšanja zalog usmerhi-ških naprav, do katerih je prišlo predvsem zaradi; nepotrjenih prodajnih cen - in ker od glavnega konsumen-. ta — Avtomacije v prejšnjih mesecih ni. bilo „potrebnih dispozicij. Problematična postaja v tej- branži- še prodaja kinoprojektorjev.
V	»Merilni tehniki« povzročajo največje težave tudi pri prodaji ostalih izdelkov — premajhne količine dvo-1 tarifnih števcev. Zaradi velikih zalog instrumentov v trgovski - mreži je prodaja otežkočena, pri čemer pomenijo največji problem horjulski šolski kompleti, ki jih šole zaradi minimalnih razpoložljivih sredstev ne mo-, rejo nabavljati/-Izpad proizvodnje kontaktorjev VK . 3 do VK 7 je bil - kriv za slabši prodajni uspeh v branži' “»Stikalna tehnika«. Tu grozi porast zalog, če ne bo tovarna pravočasno, izdelala zaostale količine kontaktorjev, . kajti trgovska mreža ne bo .hotela prevzeti celotne količine, izdelane v IV. trimesečju.
Nekompletne dobave povzročajo dokajšnje težave v branži »Elementi«, saj pri nekaterih sestavnih , delih ; teko dobave po dinamiki, drugje pa izpolnjuje ta Branža komaj 50 % obveznosti.
Videti je torej, da bi prodaja uspešneje poslovala in izvrševala plan blagovnega prometa na domačem trgu, če bi tovarne dobavljale izdelke po predvideni dinamiki.
EKONOMIKA DESIGNA (oblikovanja)
Vse intenzivnejše vključevanje našega gospodarstva in z njim vred tudi našega podjetja v svetovno gospodarstvo, pas, šili, da proučimo navade in zahteve mednarodnega tržišča. Slabo poznavanje in prilagajanj? zahtevam 10 pogojem trga, na katerem 86 vodi brezkompromisna norba za obstanek, lahko pojoči • popolno izključitev Posameznega akterja in ga Pdsili k temu, da životari le v krogu. ozkega ekonomskega PMročja države, iz katere iz-. ia- Ker pa je popolnoma jnsno, da je jugoslovansko tržišče premajhno, da bi lah-? Prevzelo celotno proizvodno našega podjetja v dalj-ern obdobju ter, da ima na-e podjetje obveznosti, ki izvejo iz mednarodnih spo-
razumov, moramo .poiskati pbti in metode za vključevanje v mednarodno delitev dela.
Kako pomembne so pravilne metode v sistemu tržnega gospodarstva — s katerim še v vsej njegovi ostrini srečamo v mednarodni areni — nas uče izkušnje nas samih ter vseh onih, ki so tako ali drugače prodrli na mednarodni trg. O pomembnosti teh metod je lepo zapisal G. Wollam: »Ne poskušajte tekmovati danes s pomočjo včerajšnjih metod, če želite ostati v poslu jutri;« ter še jasneje Don Copell: »Zapomnite si, da nobena vojna,; noben štrajk in nobena kriza ne uniči nekega vtečenega podjetja tako popolnoma in neizogibno, kakor nove in
boljše metode v rokah sposobnega: konkurenta.«’
Ko govorimo o metodah, si moramo biti ha jasnem, da ta izraz ne vključuje samo proizvodnih in . tehnoloških metod, temveč vse metode prodaje,’ Oblikovanja, kalkulacij, Stroškovnega nadzora itd. Ker pa Sp vse te metode v tesni 'medsebojni zvezi je nujno potrebno, da. na kratko opišemo to' povezanost ter jo ilustriramo ž vidika. tržhosti naših izdelkov na mednarodnem tržišču.
Cilj vsake blagovne proizvodnje je, da realizira izdelek ng tržišču in s. terp pridobi sredgtva, s, katerimi prične ponovni ciklus proizvodnega procesa, Smatram, da je najbolje, da pričnemo s prodajnimi metodami, ki imajo tak
ali“ drugačen vpliv na ekonomski rezultat podjetja. — Podjetje lahko izvaža blago na tuja tržišča v majhnih količinah in pri tem posluje po načelu »kapilarnega« izvoza na zelo široki asortimanski fronti; lahko pa ¿roda j a samo nekaj izdelkov, vendar v znatno večjih količinah in dosega pri tem enak devizni efekt. Odraz tega, na poslovni uspeh podjetja je popolnoma jašenj „saj se v prvem primeru zajeda izvoz v njegov dohodek in zmanjšuje rentabilnost., proizvodnje, v drugem primeru pa je rezultat lahko ugoden, že/pod pogojem, če doseže na svetovnem tržišču; vsaj tako ceno, ki zagotovi pokritje stroškov.
. Osnovni pogoj za dober, to je direkten izvoz pa je, da si pridobi 'podjetje, v tujini »goodwill« oziroma dobro ime. Da dosežemo to, je potrebno,' da so. izdelki estetsko in kvalitetno priznani in da. so pravilno propagirani. Vse
tri odlike so v medsebojni tesni povezanosti; potrebno je kupca opozoriti na izdelek s pomočjo ekonomske propagande in mu vzbuditi' pravi vtis o kvaliteti s pomočjo zunanje: estetike, ki pa jo mora potrditi resnična kvaliteta izdelka. Tako bo kupec pri ponovnem nakupu blaga iz asortimana proizvajalca; ponovno izbral prav njegov izdelek, ne pa izdelek konkurenčnega podjetja.
Pri formiranju cehe ha mednarodnem tržišču; imajo veliko vlogo atesti (spričevala) priznanih svetovnih institucij. Ti atesti se podeljujejo tako za. kvaliteto, kakor tudi za design (obliko). Nd področju industrijske estetike so V Evropi najbolj znana in priznana: -
1.	LGA, ZENTRUM »FORM« iz Stuttgarta,
2.	THE DESIGN CENTRE v Londonu,
Borba za finančno ozdravitev „Iskre“
(Nadaljevanje s 1. strani)
liščine, v katerih, se je ta načrt ustvarjal.
Kako je bil izvršen sanacijski načrt za mesec julij nam je znano iz različnih prikazov, ki šo izšli v našem listu. Resnica je, da vsem enotam ni uspelo znižati svo-’ jih zalog v predpisanih vrednostih, toda pri tem ne.smemo pozabiti, da so enote morale znižati v juliju- t. 1. svoje zaloge na nižje vrednosti, kot so jih imele 30. aprila. Vsa zvišanja, ki so nastala v maju 'in juniju z julijsko kampanjo, so torej morale prilagoditi stanju v aprilu in ga še znižati za predpisano vrednost. Ta* * naloga pa je terjala precej truda in spretnosti, rodila pa - je razen materialnih pridobitev tudi uspeh v tem, da nas je zbudila iz gospodarskega mrtvila in dodela spremenila miselnost ' predvsem vodilnega osebja. .
Iz poročil posameznih tovarn, ki niso, iz objektivnih ali subjektivnih razlogov, zadostile svoji nalogi, je razvidno, da so tudi te enote z vso resnostjo pristopile k reševanju tega perečega vprašanja in nudile zadosti otipljive dokaze, da so v avgustu opravile svojo julijsko in avgustovsko dolžnost. Računamo, da nas v tem ne bo presenetilo kakšno neugodno odkritje, ali kakšen nezaželen spodrsljaj. Nekoliko težji je položaj pri »Elektromehanski«, ki je.znatno zvišala svoje zaloge in ki potrebuje več časa za organizacijo in sistematično delo zniževanja svojih zalog. Spričo tega* da je ta naša največja tovarna postavila celoten problem na osnove široke analize in eko-noipike smatramo, da bo tudi ona, čeprav nekaj pozneje, opravičila splošne upe delovnih ljudi tovarne in podjetja. Pri celotni borbi nam vliva precej upanja in samozavesti tudi to, da se odkrivajo precejšnje skrite rezerve, da se
ugotavljajo primeri, ko nam ležijo materiali dolga razdobja po nepotrebnem v skladiščih, da imamo v nekaterih skladiščih odvečni material, ki ga druge tovarne potrebujejo in ga naročajo itd. Skratka: marsikateri so prišli do prepričanja (prav zaradi naše borbe zniževanja zamrznjenih obratnih sredstev!), da nam postavljeni normativi zadoščajo za redno obratovanje, čeprav smo skoraj vsi in v zboru zatrjevali, da so ti normativi skopo odmerjeni in neustrezni za nemoteno poslovanje. Če bomo dosledni in vztrajni in če nam uspe znižati naše zamrznjena obratna sredstva samo za 6 milijard dinarjev, smo s tem prihranili podjetju najmanj pol milijarde dinarjev, računajoč samo redne obresti za ta kapital, da o drugi škodi, ki nam jo povzroča nelikvidnost, niti ne govorimo.
(Nadaljevanje z 2. strani)
niške komisije, če se ne strinjajo z mnenjem zdravnika glede delanezmožnosti zavarovanca. S tem je organizacijam dana možnost, da spremenijo mnenje zdravnika in v utemeljenih primerih skrajšajo bolniški stalež. Organizacije Se vse preriiato poslužujejo te možnosti in v celoti prepuščajo , odmero bolniških dopustov zdravnikom.
V gornjih točkah so navedene samo najprijemljivejše možnosti, s katerimi organizacije lahko pomagajo k ravnovesju izdatkov zdravstv. zavarovanja z dohodki. Prezreti tudi ni vpliva vzgoje zavarovancev irf neprestanega poudarjanja, da prekomerno trošenje v končni posledici bremeni osebne dohodke samih zavarovancev. Omenjena sprememba zakona o znižanju
Pri tej akciji ne bi bilo prav, če bi kdorkoli razumel zniževanja zalog površno in negospodarno ter' zniževal svoje zaloge za vsako ceno, s čimer bi v najkrajšem času omrtvičil proizvodnjo oz. če bi razprodajal material, ki ga po drugi strani nabavljamo za druge enote, v tujini za drage devize, ali pa bi material razvrednotil v tolikšni meri, da bi ogrozil naš finančni rezultat in pripeljal tovarno, ali podjetje v nepredvideno poslovno izgubo.
Vsi znaki kažejo, da bo naša borba uspešna; vsako malodušje počiva na steklenih nogah, zato je vsak strah odveč! Potrebni' sta nam le vztrajnost in sistematičnost v delu, pri katerem nas mora vedno in povsod voditi skrb za dobrobit podjetja in nje; govih članov.
Tomo Kraljič
stopnje rednega prispevka za soc. zavarovanje namreč ni spremenila tistih členov zakona o organizaciji in financiranju soc. zavarovanja, ki določajo predpisovanje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, glede na višino porabe sredstev od strani zavarovancev posamezne gospodarske organizacije. Razumljivo je torej, da je višina stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje odvisna predvsem od skrbnosti in prizadevnosti same gospo-, darske organizacije oziroma ustanove.
To so le nekateri ukrepi, katere lahko podvzemajo gospodarske 1 organizacije, da tudi na tem področju prispevajo k odkrivanju notranjih rezerv in s tem k izboljšanju finančnega stanja.
G. P.
Rezerve v izkoriščanju delovnega časa
Prevozi na delo
\
»•LITOSTROJ«, »-METALNA« itd. — bodo ukinili plačevanje prevozov na delo, zakaj jih ne bi še mi, s tem bomo tovarni in podjetju prihranili toliko in toliko milijonov, pravijo nekateri naši tovariši v svoji pretirani skrbi za »-sanacijo«, pa čeprav v tem primeru na račun tistih, ki'so prisiljeni voziti se na delo z javnim prevoznim sredstvom.
'/ Lahko, rečemo, da je malo tistih, ki se izven oddaljenosti 3 km od delovnega mesta za luksus vozijo z vlakom ali avtobusom vsak dan na 'delo in domov. Se manj luksuzira-jo tisti, ki stanujejo na Vrhniki ali v , Grosupljem in se dnevno vozijo v Ljubljano, ali stanujejo v Kokri ali Jezerskem in se vozijo na delo v Kranj. Njihov delovni čas ni 8 ur na dan, temveč 10 in več, če k uram prebitim na delu prištejemo še čas prevoza in čaš čakanja na prevoz. Pa tudi iz Ljubljane se nekateri vozijo v Kranj, drugi pa spet iz Kranja v Ljubljano. Lahko torej rečemo, da se na delo večinoma vozijo tisti, ki se morajo, sicer se gotovo ne bi. Pri tem pa je (po moji skromni oceni, lahko se pa motim) večina vozačev prav takšnih naših sodelavcev, ’ ki sd tam na sredi plačilne listei ali raje na nižjih kot pa povprečnih 'osebnih dohodkih, pa čeprav tudi z nižjimi kvalifikacijami. So seveda tudi izjeme, posebno na relaciji Ljubljana—Kranj.
Kljub povečanim : življenjskim stroškom so naši dohodki v ISKRI ostali na isti ravni kot lani, zaradi situacije v kakršni smo, bodo raje še padli kot pa porastli, zato menim, da ni nikjer razloga niti opravičila za kakršnokoli povečanje samoprispevka naših ljudi za stroške prevoza na delo in domov kajti:
1. sredstva, ki jih dajejo posamezne naše tovarne za kritje stroškov za prevoze delavcev na delo in domov
soustvarjamo vsi, pa tudi vozači,
2.	ta skupno ustvarjena sredstva koristijo naši lju-~ dje, da se pripeljejo na delo, da-zjiami skupaj delajo in ustvarjajo dobrine- in da se po delu v doglednem času spet vrnejo k svojim družinam.
Občutek imam, da zahtevajo ukinitev povračila stroškov prevoza prav tisti, ki so pozabili, da jim je skupnost preko kreditov (ali pa posamezna tovarna z dodelitvijo kredita ožiroma stanovanja) omogočila stanovati nekje v bližini tovarne oz. delovne organizacije.
Mislim, da bi bilo treba denarje iskati drugje ne pa V prevozih:
1. uveljaviti načelo »pravega človeka .na pravo delovno mesto«, ki ne bo odgovoren samo za tisto, kar naredi,, temveč tudi za tisto kar bi nabral napraviti, pa ni! Torej le sposobne in odgovorne ljudi na odgovorna delovna mesta!
2; Vsem sektorjem, službam, oddelkom in vsakemu delavcu predpisati naloge* pravice in dolžnosti, da bo vsakdo vedel kaj ima za delati in kakšne so njegove pravice in dolžnosti. Vsako vmešavanje s strani »-poklicanih in nepoklicanih ljudi« v delo nekega oddelka naj se prepreči:, vpelje naj se red in odgovornost, pa tudi sankcije za neodgovorno poslovanje, Poleg dolžnosti pa naj imajo naši predpostavljeni tudi avtoriteto — pravo, dejansko avtoriteto, ki si jo morajo pridobiti s svojim znanjem, s svojim vzgledom in s svojimi humanimi postopki do svojih podrejenih,
3.	Uvesti je treba način stimuliranja tudi tistih delavcev, katerim smo do sedaj odrekali pravico do dodatne stimulacije (iz novatorstva in racionalizatorstva), češ da vse to delajo (dobro ali slabo) po
„ (Dalje na 8. strani)
S.	ICS1D (Mednarodno združenje društev industrijskih oblikovalcev) na 3 leta v raznih prestolnicah,
4.	BIO, Bienale industrijskega oblikovanja (z mednarodno žirijo) na 2 ieti v Ljubljani.
Pri prvem-je naše podjetje že dvakrat doseglo priznanje za naslednje izdelke:
1964	.— Elektronski instru-
menti, EVS 06, EATC, UKP 5 in Hi Fi ojačevalec
1965	— ATA 21, ATA 31, TV
* stabilizator, Števec E6 in kinoprojektor 8 mm 1964 -v; smo v Londonu dobili priznanje; za najboljšo jugoslovansko obliko leta, za niš
8.mm kinoprojektor. ICSID razstavlja letos na. Dunaju kompletno elektronsko merilno mesto, izdelek Iskre v Horjulu
BIO 1964 pa je ISKRI podelil častna priznanja za dober design: šolskemu kompletu merilnih instrumentov, EVS 6, TV kameri »Sokol« Ih gospodinjskemu mešalniku.
Na področju ugotavljanja kvalitete pa ima vsaka drža-' va posebno ustanovo, ki se ukvarja s prevzemom in kontrolo kvalitete posameznih izdelkov namenjenih uvozu v. te države. Pozitivni certifikati (spričevala) pomeni j p prav tako, kot mednarodno priznan design, možnost doseganja višjih cen.
Kot je bilo omenjeno, -se da doseči uspeh na zunanjem tržišču s pomočjo designa (oblike), reklame in kvalitete. Cim boljši je design, tem manj je potrebnih sredstev za reklamiranje izdelka in toliko bolje so naložena sredstva v reklamo. Ce predpostavimo, da je potrebno za
uspešno reklamiranje povprečno oblikovanega izdelka
50.000	denarnih enot, je za enak efekt dobro oblikovanega izdelka potrebno 30.000 den. enot, pri tem pa je bilo za design uporabljenih 5.000 d. e. Preprost izračun nam pokaže, da je bilo ž dobrim designom prihranjenih 15.000 d. e., poteg tega pa si podjetje pri tem zagotovi »Goodwill« (dobro ime), ki ga je težko oceniti v denarnih enotah, saj je dolgotrajnejšega značaja kot pa propagandna akcija.
Tesno sodelovanje oblikovalcev in tehnologov lahko rodi ■ odlične rezultate na področju tehnologije proizvajanja posameznih izdelkov. Ti rezultati še kažejo na primer v času izdelave ob uvedbi novih oblik, surovin in postopkov. Zamenjava starih oblik za nove ter starih materialov za nove ima neposreden- vpliv na produktivnost. če le-to izrazimo s šte-
vilom izdelkov v časovni enoti, ki-jih proizvede delavec na določenem delovnem mestu...
Vpeljava novih tehnoloških postopkoven z njimi povezanih novih surovin lahko povzroči ob istem številu izdelanih ‘artiklov v nekaterih primerih porast tako stalnih, kakor tudi spremenljivih stroškov na enoto proizvoda. Ker pa ni namen vpeljave .novega tipa izdelka (ki lahko, vsebuje vse stare bistvene sestavne deletin se mu spremeni samo zunanja podoba, t. j. design), da ostane produkcija na isti količinski ravni,-ampak na višji, se ti »novi« stalni stroški na'enoto proizvoda tako znižajo, da kompenzirajo morebitni porast spremenljivih stroškov na enoto. ,
Če pred spremembo neke-. ga artikla morda izvoz ni interesanten, novi, boljši dtesign pa mu omogoča doseganje
višje cene na mednarodnem tržišču, zato je jasno, da je večja rentabilnost izvoza s' tem že podana.
Značilno je, tako za' jugoslovanski kakor tudi za izvoz podjetja, da je razdrobljen na veliko število držav uvoznic; ki uvažajo v primerjavi z njihovim ostalim uvozom neznatno količino naših izdelkov. Poiskati -moramo vse možnosti,. da' se ta »kapilarni« (razdrobljeni) izvoz nado->mesti z izvozom, ki bo omejen na manjše število gospodarskih področij, ki pa bode odkupila znatno večje količine naših izdelkov. Pri večjih količinah, kjer pomeni uvoz blaga iz naše države že nekaj % celotnega uvoza izda-kov v državo uvoznico, lahko pričakujemo, da bo prišle do mednarodnih sporazumov, ki bodo zagotavljali določene prednosti. Prav tako je tudi z izvozom izdelkov naše Proizvodnje. Ce imamo opravka z manjšim številom večjin
Republiški sindikat o gospodarski reformi
(Nadaljevanje s 5. strani)
opredeljuje po svojem materialnem položaju. Vendar pa «e da vše to spraviti na skupni imenovalec, kar kaže tudi obnašanje delovnih ljudi ob reformi.
Ljudje razumejo svoje interese, razumejo pa tudi interese celotne skupnosti, ker konec koncev je reforma v interesu celotne skupnosti. In že razumejo interese celotne skupnosti, bodo razumeli tudi interese delovne organizacije. Zato se mi 'zdi, da bi morali našo akcijo usmeriti ravno v to smer, da pojačamO udeležbo delovnih ljudi v samem gospodarjenju, da utrdimo vlogo delavskega'samoupravljanja in da izpopolnjujemo tudi te odnose, ki nastajajo in se nenehno ¿Spreminjajo, izpopolnjujejo in dopolnjujejo v delovnih organizacijah skozi izpopolni evan j e in dopolnjevanje statutov delovnih organizacij in njihovih pravilnikov.
Mislim, da se bomo morali kot sindikati. zato angažirati in zahtevati, da še čim dosledneje Izvede notranja zakonodaja, da se stvari formulirajo v statutih in pravilnikih, ki pa naj se potem tudi .izvajajo. 'V . /	'	'
Osrednja misel plenuma je bila, boljša, večja in cenejša proizvodnja	nerazdružljiv
del te' misli pa je: nujno spoznanje, da nove, višje oblike gospodarjenja lahko dosežemo samo s krepitvijo delavskega samoupravljanja, z mobilizacijo vseh naših delovnih ljudi, z zaupanjem in z naslonitvijo,	na njihovo
ustvarjalno energijo in sposobnost. To je nujno, kajti . mi — kot je dejal tov. Popit, gradimo na zavesti naših de-ldvnih ljudi.
Ce pa je tako in ni vzroka, da bi v to dvomili, potem so
zares deplasirana pričakovanja nekaterih posameznikov pa tudi kolektivov, da bodo naše težave odpravile »močne roke administracije«. Pustimo, da te težave uredijo močne in spretne roke naših proizvajalcev in samouprav-ljalcev. Popolnoma smo lahko prepričani, da ne bodo izgubili zaupanja Celotne skupnosti in da bodo najrazličnejše nepravilnosti pometli hitreje in temeljiteje kot kakršen koli administrativni organ. Edino • prava orientacija gospodarskih organizacij v zvezi z reformo je to, da so se močneje obrnile k sebi in analizirale "svoj položaj, dobre im slabe strani svojega načina proizvodnje in gospodarskega 'poslovanja. Skratka, te gospodarske organizacije so razumele pomen gospodarske reforme. tako, da jim le-ta daje večje možnosti za gospodarski uspeh pod pogojem,' da se naslonijo na svoje lastne šile In na večjo produktivnost dela.
Vse1 bolj in bolj mora prevladovati prepričanje, da resničen gospodarski uspeh lahko ustvarijo samo večji delovni rezultati. Tendenciozno natolcevanje, da z uvajanjem reforme nujno — standard pada je kratkovidno, to drži le za one delovne”^organizacije, kjer šo že do sedaj imele nizko produktivnost dela, slabo organizacijo, ki šo imele preveč' delovne sile za svojo proizvodnjo itd. Obratno pa je v delovnih organizacijah, kjer nenehno. raste delovna storilnost, kjer se organizacija poslovanja izboljšuje, kjer administracija. po nepotrebnem ne bremeni proizvodov itd., tu pa tudi ne bo poseben problem višati OD v skladu, s: porastom življenjskih stroškov.
oh vseh teh ugotovitvah pa se vprašujemo, kaj je na-
pravilo naše podjetje ob uvajanju gospodarske reforme, za svojo stabilizacijo v novih pogojih gospodarjenja, ■ za dvig standarda svojih delavcev itd..
Glavna ugotovitev je to, da se je z .dokajšnjo ostrino povzelo za odkrivanje' skritih rezerv v prevelikih zalogah materiala, nedokončane proizvodnje, gotovih izdelkov, terjatve do kupcev itd. Pokazali so se že prvi uspešni rezultati, kar pa mora biti stalno skrb za: naprej.
Veliko premalo pa' se dela na področju povečanja storilnosti dela, intenzivnemu zožen ju proizvodnega programa — s ciljem, da se doseže specializirana velikoserijska proizvodnja. Nujno bo treba iti v kadrovsko' spremembo, na vodilnih in strokovnih delovnih mestih. Po eni strani se ugotavlja, da ima naše podjetje sorazmerno' dosti strokovnega kadra, po drugi pa da zasedajo odgovorna delovna mesta posamezniki, ki jim niso kos itd. Uvesti je treba čimprej stimulativno nagrajevanje delavcev. Investicijski program. zožiti v take okvire, katerega bomo v sedanji situaciji v najkrajšem času lahko uresničili. Čimprej . uvesti novo organizacijsko obliko, katera bo si-, lila tovarne v ekonomično poslovanje itd. itd. Zavedati se pa moramo, da je ključ za rešitev vseh nerešenih problemov, ¡ki jdh imamo, v podjetju Iskra in ne izven njega. Naloge so jasne, treba se jih' je trezno lotiti; reševati tako uprava, samoupravni organi, politične organizacije in celoten kolektiv, če bomo vsi težili k ENEMU cilju uspeh ne bo IZOSTAL,
Janez Sile
RAZPIS
Kadrovska komisija »ISKRE«, tovarne nsmemižlHh naprav Novo mesto, razpisuje proste^ delovno mesto KV ELEKTRO VARILCA
Pogoji: KV varilec ali PK varilec z daljšo prakso pri elektro varenju.
Ponudbe sprejema kadrovska 'komisija Tovarne usmemiških naprav Novo mesto najkasneje do IS. 10. 1965.
izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
nih činiteljev podjetja posebno pozornost.
Sklepi	problematika, odnosi z ban-
*	ko, investicijske obveznosti),-
20. seje UO podjetja posvečati s strani vseh uprav
nih niitifnliair nnfliatin nn.
(24.9. t965)
• ¡Upravni odbor sprejema poročilo generalnega direktorja o {? izvršenih sklepih 17. in 18. seje UO v podani obliki s tem, da je treba problemom, ki so bili nakazani v razpravi (uvozna in izvozna
LICITACIJA ZA ŽELEZNIŠKI INŽENIRING (Nadaljevanje z 1, strani) citacija -za elektrifikacijo prog.. Na tej licitaciji pa bomo sodelovali s projektom skupno z italijansko firmo »Face« — Milano. Naša udeležba bo tod skromnejša in bi dobavili ter montirali Je telekomandne naprave y skupni vrednosti nekaj manj kot dve milijardi dinarjev.
Vsa investicijska dela na obeh licitacijah kreditira Mednarodna banka za razvoj, zato velja, kot je to še posebej razveseljivo, izvršitev del kot delen izvozni posel, in sicer na konvertibilno Valutno področje.
O uspehu ali neuspehu na licitaciji bomo seveda še poročali.
Marjan Kralj
O UO sprejema poročilo disciplinske komisije o postopku in izrečenih kaznih zoper odgovorne osebe, ki niso realizirale sanacijskega programa za mesec julij in in aneksa za avgust 1965.
® UO sprejema predlog sanacijskega načrta za 4. kvartal in ga bo predložil delavskemu svetu v potrditev.
UO opozarja direktorja finančnega sektorja, da se striktno ravna po sklepih samoupravnih organov v zvezi s sanacijskim načrtom in da preko generalnega direktorja takoj sproži' disciplinski postopek proti vsem odgovornim, kjer • se ugotovi, da realizacija sanacijskega načrta ne poteka tako, kot je bilo s sklepi predvideno.
O UO jemlje na. znanje prestavitev roka za razpravo o rebalansu gospodarskega plana od L 10. do 22. 10. Sekretariat podjetja naj pregleda možnosti, da se druga obravnava ukine in da se predlog že po prvi obravnavi na UO predloži DS, da bi se nadaljnjo obravnavo skrajšalo na minimalni možni rok.
uvoznikov, ki predstavljajo želje in zahteve določenega področja, si s tem zagotavljamo večjo uniformiranost proizvodnje naših izdelkov.
Načinov, kako pridemo do takega izvoza, je več. Znano je, da lahko pridemo do tega a izredno nizkimi cenami, ki so globoko pod povprečno lastno ceno izdelkov, lahko Pa tudi s. kvalitetnimi izdelki tako glede na sam tehnični ustroj, kakor tudi glede na zunanji estetski izgled, oziroma dober industrijski design (dizajn - obliko). S tem smo vključili design kot faktor zmanjšanja »kapilarnosti« oziroma kot faktor večje trž-nosti izdelka. Opredelili smo industrijsko oblikovanje kot Pomembno dejavnost v podjetju, ki mu pripada popolnoma ekvivalentni (enakovreden) položaj kot razvoju, tehnologiji ter ekonomski Propagandi.
Iz vsega navedenega lahko zaključimo naslednja dejstva:
—	DESIGN (dizajn) je v današnjih' tržnih prilikah — tako na medna,rodnem kot tuidi na domačem trgu — nujno potreben;
—	DESIGN, ki določa ob-
liko in izbora materiale, vpliva nepoisredno na izbiro tehnološkega procesa. Pri tem gre za dober design takrat, kadar je izbira tehnologije in uvedba novih materialov enostavnejša, krajša in cenejša od prejšnje. S tem pa vpliva design neposredno na Szbolj sanje	produktivnosti
proizvajalnih sil.
—	Vpliv DESIGNA (glede na izbiro materialov in tehnološkega procesa) na stroške izdelave in. s tem na lastno ceno izdelka, je lahko ob nespremenjen^ količini proizvodnje tudi negativen. Ker pa. predpostavljamo, da se poveča tržnost izdelka in s tem povpraševanje, se po-
veča proizvodnja, ki kompenzira (izravna) povečane variabilne (spremenljive) stroške. Tako je lahko lastna cena tega izdelka pri povečani proizvodnji celo višja od lastne, cene predhodnega tipa, to pa zato, ker lahko doseže višjo prodajno ceno na domačem trgu. Tako pokriva domači trg vse fiksne stroške, izvažamo pa lahko po nižji ceni in ustvarjamo dohoddk (čim je ta cena višja od variabilnih stroškov na enoto proizvoda: ter direktnih prodajnih stroškov).
— DESIGN vpliva na znižanje stroškov ekonomske propagande. Sodelovanje na mednarodnih razstavah dobre idustrijske forme je brezplačno, podeljena priznanja (atesti, certifikati) za zunanjo estetiko pa imajo v poslovnih krogih vedno večjo vrednost; Vzporedno s prireditvami se aktivirajo razna komunikacijska sredstva (radio, TV, tisk), ki me-
pmzadeto poročajo o doseženih uspehih in ustvarjajo podjetju »goodwill«. Da je taka indirektna reklama neprimerno bolj efektna kot direktna, ni potrebno poudarjati. Zlasti pa je pri dani situaciji izredno simpatično dejstvo, da je ta reklama zastonj.
— DESIGN vpliva na potrošilo izbiro. Ce so vsi izdelki podjetja oblikovani v enotnem (hišnem) stilu, je pričakovati nagnjenost kupcev k izbiri raznih izdelkov istega proizvajalca, seveda pod pogojem, da je kvaliteta izdelkov taka, da ne razočara potrošnika že pri prvem nakupu. Cilj take politike, podjetja je splošni oziroma TOTALNI DESIGN, ki zajema vsa področja, kjer nastopa element zunanje estetike.
Vse to jasno potrjuje hipotezo, da zahteva sodobna proizvodnja in sodobna prodaja vedno novih in boljših metod, med katerimi igra
važno vlogo uspeli design. Zato ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi naša proizvodnja ne vključevala desig-na kot izredno pomembnega faktorja. Zahteva po stalno povečanem izvozu, po rentabilnem izvozu in po nekapi-lamem (nerazdrobljenem) izvozu določa oblikovanju, če že ne osrednjo, pa vsaj eno izmed bistvenih vlog v produkcijskem procesu.
Davorin Savnik
Pripomba uredništva:
(Industrijsko oblikovanja DESIGN (dizajn) je ustaljen mednarodni naziv (izraz) za industrijsko oblikovanje, ki >z eno besedo združuje inžei nirsko konstrukcijo ter plo skovno in prostorsko oblikovanje. Seveda pa upošteva zakone estetike in ekonomike, funkcionalnost in ergo-nomiko, to je prilagojenost oblik na dimenzije, kretnje in potrebe človeka).	>
Pisma bralcev
ANOMALIJA TARIFNIH
PRAVILNIKOV «s
Tovariš urednik!
Člani »saldakontija 120« iz-terjevalne službe in blagovnega knjigovodstva finančnega sektorja PSO javno zastavljamo naslednje vprašanje:
»Saldakonti 120«, izterjeval-na služba in blagovno knjigovodstvo, smo vse do 1. jar; nuar ja 1965, skupaj s »salda-kontijem 220« spadali pod finančni sektor UPRAVE PODJETJA. S tem dnem pa smo bili pripojeni 'finančnemu sektorju PSO, -Saldakonti 220« pa je še naprej ostal v UPRAVI. V marcu smo prejeli iiove odločbe o razporeditvi delovnih mest in to po novem pravilniku o delitvi OD PSO. Kljub drugačnemu ključu za obračun OD, se leta ni bistveno popravil. Nasprotno pa smo bili obveščeni, da so se osebni dohodki: članov »Saldakontija 220«, ki je ostal pod UPRAVO podjetja, občutno zvišali in to v povprečju od deset do dvajset tisoč din. V ilustracijo dvoje delovnih mest: knjigovodja — konter (računa 220 v UPRAVI) ima cca 83.000 din, knjigovodja — konter (računa .IM v PSO) pa le 65.500 dinarjev, medtem ko ima dipl. pravnik v PSO (IZ-TERJEVALNA SLUŽBA) 76 tisoč din!? — Podobno je tu-, di na ostalih delavnih mč-stih. Povsm nevzdržno in ne--razumljivo je, kako lahko pride v istem podjetju do tako velikih' razlik' pri osebnih dohodkih za isto delovno mesto in tudi''delo. Ne smemo pozabiti, da gre za Ljudi, ki so rhesece in leta delali skupaj na enakih delovnih mestih, s premestitvijo v drugo delavno enoto pa so naenkrat toliko na slabšem.
Preverili smo tudi Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v desetih večjih ljubljanskih podjetjih in ugotovili, da v .osmih podjetjih ni nobenih razlik med »Saldakon-tijem 120 in 220«, v dveh pa
PREVOZI NA DELO...
(Nadaljevanje s 6. str.) svoji službeni dolžnosti! Kakšen totalen nesmisel? Ali ne napravi izboljšave na neki aparaturi najlažje prav njen konstrukter, na tehnološkem postopku prav tehnolog, pri organizaciji poslovanja šef nekega oddelka, organizator itd.? Ogromno idej, znanja in energije je nakopičeno v naših ljudeh, le sprostiti jih moramo! Gre za ISKRO, za znižanje stroškov poslovanja in stroškov proizvodnje, zato nam je vsak predlog dobrodošel, vsaka zdrava ideja je vredna svojega denarja, pa naj je rojena svobodno ali pa po službeni/dolžnosti! Menda smo že tako daleč, da lahko priznano slovensko »fovšijo« pokopljemo in pričnemo nadgrajevati vse, ki *'s svojim delom, idejami in predlogi,-koristijo podjetju in nam vsem pomagajo čim hitreje premostiti sedanje težave!
Igor Slave"
so celo prvi višji, zato nam je nerazumljivo, zakaj so prav v našem podjetju možne take razlike. Prosimo, da naše vprašanje objavite v časopisi^ : »Iskra« in da pristojni dajo svoj odgovor.
Člani-SALDAKONTIJA 120« (sledi 29 podpisov)
Odgovor uredništva:
Naslov dopisa se sklada z vsebino. Anomalija pravilnikov OD je tako očitna, da ne potrebujemo komentarja. Prizadeti podpisniki naj ne mislijo, da -poslanega pisma nismo »upali« oz. hoteli objaviti. Vzrok je bil drugje. Uredništvo je takoj po prejemu pisma z vsebino seznanila vodstvo v pismu omenjenih enot. Kot se spominjamo je bilo to %b koncu aprila, urgirali pa smo tudi V maju in naslednjih 'mesecih. Na večkratne obljube, da bomo dobili zadevni^ odgovor, smo z objavo čakali. Ker se je tudi uredništvo naveličalo čakanja, in kot kaže odgovora ne bo, smo pismo po 4 meseoih objavili, ker smatramo, da je vsebina še vedno aktualna.
Tov. urednik!
Pred časom je bilo precej debat o reorganizaciji podjetja na »branžni sistem«, ki naj bi že sam po sebi izločil dobršen del težav in napak, ki se pojavljajo 'pri sedanji' organizaciji podjetja v proizvodnem procesu od načrtovanja potreb do končnega plasmana artikla.
S predstoječo odločitvijo kolektiva preko | organov upravljanja in strokovnih vodstev za eno od variant reorganizacije podjetja se bodo po mojem mišljenju uredili predvsem ekonomski odnosi med tovarnami in skupnimi službami.
V bodoči organizaciji, variante so - bile posredovane preko našega časopisa, pa ne vidim realnih možnosti za ureditev problematike znotraj branž.
Menim, da je sedanja oblika strokovnih teamov uspešen poskus vodenja branž ob sodelovanju proizvodnje, razvoja, programskega. sektorja in prodaje. Žal team nima kompetenc za razne odločitve in je v bistvu samo organ posvetovalnega značaja.
Zanima me torej, na kakšen način je predvideno vodenje branž, ki v razvoju in v prodaji že obstajajo in ali bodo strokovni teami še ostali in s kakšnimi nalogami in kompetencami.
Tov. urednik, ne zamerite mi, da vprašujem po detajlih, -za katere bo marsikdo dejal, da bodo tako jasni, ko bo... in Vas prosim, da mi poskušate v odgovoru, upam da ga .boste posredovali v tej rubriki, pojasniti, zakaj je bila reorganizacija po branž-nem sistemu opuščena.
e-k
Op. uredništva: Vprašanje srno odstopili ustrezni službi v upravi podejtja in bomo -njen odgovor objavili takoj, ko ga bomo prejeli.
Mladinska konferenca v Horjula
Predpogoj: OSEBNA ODGOVORNOST
O delu tovarniškega, komiteja v tovarni elektronskih instrumentov Horjul, je na mladinski, konferenci 22. Septembra poročala tov. Anica Adamič. Kot sekretar je -dobro seznanjena s problemi ip delom mladine: V poročilu je bilo med drugim navedeno, da je mladinski komite organiziral v svoji mandatni dobi več sestankov, kjer so razpravljali o tekočih problemih tovarne. Za vse mladince je bila organizirana tudi proizvodna konferenca, kjer šo vodilni delavci tovarne tolmačili vse aktualne proizvodne probleme.
Mladinska organizacija je zadovoljna ž mladinskim tekmovanjem med tovarnami, saj šo' dosegli prvo mésto, trije mladinci pa bodo dobili praktične nagrade kot najboljši 'tekmovalci | v okviru podjetja. Tovarniški komite je organiziral tudi mladim sjce ekipe, ki so tekmovale na zimskih in letnih športnih igrah »Iskre«. Komite je sodeloval prt pripravah volitev v samoupravne organe tovarne. Premalo pozornosti pa je mladinska organizacija posvetila sodelovanju Vz ostalimi političnimi .organizacijami. V bodoče bo potrebno določene politične akcije organizirati skupno s sindikatom in ZK, ker 'bodo le na ta način doseženi-boljši uspehi.
Predsednik ' mladinske organizacije Ignac Cunder je v svojem referatu nanizal težave', ki spremljajo tovarno in podjetje v letošnjem letu. S težkimi problemi še borijo tudi v. tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu. Vsi delavci že nekaj' mesecev prejemajo le 80 % osebne dohodke. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza imajo precej nedokončane proizvodnje, ki veže obratovalna Sredstva. Predvsem sé bo morala Zaostriti osebna odgovornost. Koiičati bo treba š parolo, da so vsi krivi ih nihče! Planiranje proizvodnje, kót osnovo za uspešno realizacijo plana, bo treba Izboljšati. Tudi produktivnost dela bodo morali povečati in zmanjšati materialne stroške, ki so še vedno zelo visoki. Tovarniški komite bo moral organizirati za mladino vrsto sestankov, kjer bodo tekoče obravnavali .izpolnjevanje -plana v okviru tovarne in podjetja.
Predsednik se je v svojem referatu dotaknil tudi dela mladine oz. mladincev, ki so člani samoupravnih organov in dejal: »Ni dovolj samo predlagati: mladince v samoupravne organe, treba je zasledovati njihovo delo na sejah DS in večkrat izmenjati mnenja o določenih.. problemih, ki so ha dnevnem redu zasedanja/ Prav v tem pa mladinska organizacija ni naredila toliko, kot bi lahko.
Razveseljivo pa je dejstvo, da so mladinci zelo zainteresirani . za dopolnilno izobraževanje. Lani je obiskovalo
razne večerne šole 25 mladincev in mladink, kar je lep uspeh, saj je vseh mladincev v tovarni le 140. Se bolj zadovoljiv pa je podatek zato, ker v bližini ni nobenih primernih šol, pač pa se morajo voziti v Ljubljano. Veliko razumevanje do šolanja je pokazala uprava tovarne, saj je s plačevanjem šolnine in izrednimi dopusti omogočila uspešen študij. Tudi letos bo vodstvo tovarne pomagalo pri izobraževanju vsem tistim delavcem, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delovna mesta; ki jih' zasedajo.«
Ob koncu je predsednik mladinske organizacije -povedal, da je bilo v lanskem letu zaradi nepazljivosti in neupoštevanja predpisov 16 nesreč. Omembe vreden je tu-
di visok odstotek bolezen, akih in neopravičenih' izo. Stankov od dela. Tudi v tam so še velike rezerve, ki se bodo morale v bodoče bolj izkoristiti.
V razpravi, ki je sledila referatom, so na žalost diskutirali le gostje. Mladinci so postavili nekaj vprašanj s področja izobraževanja, odpuščanja delavcev; perspektive tovarne v novih gospodarskih pogojih in reorganizaciji podjetja. Na; vsa vprašanja je izčrpno odgovoril sekretar tovarne tov. Golobič, ki je med drugim dejal oz. poudaril, da morajo probleme tovarne reševati sami, ker od zunaj n-i pričakovati nobene pomoči.
F. D.
Z zasedanja DS »RA sprejemniki«
Na 8. seji DS tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, je bil podano poročilo, da je bdi z vključitvijo vseh služb tovarne plan za avgust izpolnjen s 119.8 %, osemmesečni pa s 104.6%. Da bi zagotovili izvršitev proizvodnega plana za september, je naročeno upravnemu vod-
NAŠA OPREMA
ZA AVTOMOBILE
ZASTAVA 1300 (Nadaljevanje s 4. strani) delež teh težav odpade seveda tudi na naše kooperante, kot na primer na Pretiš, ki tovarni v Novi Gorici ni dobavljal pravoc&sno in zadostnih količin ohišij za napetostne regulatorje in vžigalne tuljave.
Toda slednjič je delovni kolektiv zastavljeni cilj dosegel. Odpravil je najbolj pereče težave in normaliziral proizvodnjo izdelkov za vozila Zastava 1300. Odslej bo z rednimi dobavami lahko kril vse potrebe tovarne »Crvene zastava« in našega tržišča. Prebroditi težave in ob skrajno neugodnih pogojih izpeljati osvajanje in proizvodnjo teh izdelkov v razmerah,. v kakršnih je-to teklo pri avtoelčktrični opremi za Zastava 1300, vsekakor ni bila lahka naloga in gre za dosežene rezultate kolektivu v Novi Gorici priznanje, na drugi strarii pa naj. bi bilo to vodstvu podjetja odločno opozorilo, da je treba v prihodnje resneje poskrbeti za okrepitev kadrov in zmogljivosti v konstrukciji in izdelavi orodij. Prav pomanjkanje ustreznih orodjarskih in konstruktorskih zmogljivosti doma je v največji meri zakrivilo težave in zamudo pri osvajanju in začetku redne proizvodnje izdelkov’ ža navedeno vozilo, kar pa bi se ne smelo ponoviti v interesu tovarne in’ celotnega podjetja pri nobenem novem artiklu.
-PG-
stvu naj sproti nadzira m spremlja dobavo in problematiko nabav kritičnih materialov.	■	’ ,
DS je potrdil operativni mesečni plan za oktober in
IV.	trimesečje, hkrati pa dal nalog odgovornim službam, da so dolžne skrbeti, da bodo' Strojine naprave polno obremenjene tudi v popoldanski izmeni.
V	poročilu predsednika DS je bilo navedeno, da • je tovarna 'na razredu 3 dosegla v avgustu postavljeno vrednost normativa. Gospodarski in finančni sektor pa sta prejela nalog, da tudi v septembru razred 3 ne sime preseči danega normativa, g
V	zvezi z neizpolnitvijo postavljene naloge za znižanje vrednosti zalog v mesecu juliju, je DŠ zahteval, da uprava tovarne razišče vzroke, krivce -pa naj obravnava disciplinska komisija. Prav tako mora disciplinska komisija zaslišati krivce zaradi nedokončanih RA sprejemnikov, ki so ostali v breme razreda 5 in za tiste sprejemnike, ki so ostali na zalogi kot mekuranfeni oz. manjvredni materiali.
V	zvezi s sklepom. DS podjetja o prevzlemu izgube med poslovno enoto Pržan in Sežano, je bal DS mnenja, da v tako težki finančni situaciji tega bremena ne bo zmogel, če hoče sanirati radijsko proizvodnjo. H koncu jb DS razpravljal o previsoki zalogi elektronk z željo, da UO podjetja podvzame zadevne ukrepe v svrho stoana prevelikih dobav.
ABC
ISKRA — glasilo delovne-ga kolektiva Iskra industrij« za elektromehaniko : telekomunikacije elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — ijPgn ja tedensko — Tisk ih |