Volitve v »slovenskih« občinah na Videmskem Na tekmovanju Svirel 500 mladih glasbenikov Knjižni poklon tistim, ki so odšli brez slave Primorski št. 71 (21.004) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 27. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Korak Dežele v pravo smer Dušan Udovič Kot vidimo, se v zadnjem času pogosteje kot v preteklosti postavljajo vprašanja, kako naj deželna uprava deli finančna sredstva, ki so po zakonu namenjena Slovencem v Italiji. Različna krizna stanja v manjšini povsem logično vzbujajo bolj ali manj razgrete razprave, slišati in brati je, poleg nekaterih obrobnih neumnosti, tudi vrsto zanimivih razmišljanj in predlogov, kakšne naj bodo prioritete. Tovrstne odločitve nikoli niso lahke in enostavne, še zlasti če se želimo premakniti iz dotrajanih modelov in izbir, ki manjšinski skupnosti že dolgo onemogočajo perspektivnejšo vizijo prihodnosti. Sedanja deželna uprava kaže z odbornikom Torrentijem konkretno voljo, da spremeni in posodobi sistem financiranja manjšinskih dejavnosti. Nova pravila, ki jih je na Torrentijev predlog pravkar odobril deželni svet so otipljiv dokaz te volje in pomenijo premik, ki ga doslej ni bil voljan narediti nobeden od predhodnikov sedanjega odbornika. Vsi so, sicer povsem spoštovanja vredni ljudje, ohranjali vse pristojnosti izključno zase in deželni aparat, iz česar je izhajala bolj ali manj fiksna in razpršena delitev sredstev, pri čemer se je bilo o prioritetah težko pogovarjati. Po kriterijih, ki jih uvaja Torrenti, bo imela manjšinska skupnost preko osrednjih zvez več pristojnosti, s tem pa tudi več odgovornosti. Gotovo pomemben korak naprej glede na preteklost, vsekakor korak v pravo smer. bruselj / rim - Kratek, a pomemben evropski obisk ameriškega predsednika Obama po Bruslju sinoči pristal v Rimu deželni svet Nova pravila za financiranje naše manjšine TRST - V postopkih za delitev državnih prispevkov slovenski manjšini se nekaj premika. Deželni svet je namreč na predlog odbornika Gian-nija Torrentija (na sliki) uvedel nekaj novih pravil pri financiranju slovenskih ustanov, katerim bodo v prihodnjih mesecih sledila še druga. Dežela Furlanija-Julijska krajina po novem ne bo več direktno delila prispevke društvom in t.i. manjšim organizacijam, za kar bodo v glavnem skrbele področne krovne zveze. Na področju športa je to Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), na področju kulture Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Zveza slovenske katoliške prosvete, za Benečijo pa Inštitut za slovensko kulturo, ki ima sedež v Špetru. trst - Tehnični zavod Žige Zoisa Pet let, 6 selitev Pokrajina ni poskrbela, da bi šola imela ustrezne prostore TRST - Državni tehniški zavod Žige Zoisa je v zadnjih petih letih »dočakal« kar šest selitev. Zavodni svet je izdal tiskovno sporočilo, v katerem je ožigosal prostorsko stisko, za katero se tržaška pokrajinska uprava ni zmenila, pa čeprav bi morala šoli nuditi ustrezne prostore. Šola sedaj deluje v Ul. Weiss v svetoivanskem parku, arhiv, knjižnico (na sliki) in gradivo pa ima na treh drugih lokacijah. Na 5. strani BRUSELJ - Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanjih z zavezniki Nato v Bruslju sinoči s predsedniškim letalom Air Force One pristal na rimskem letališču Fiumicino. Zadnja njegova postaja na mini evropski turneji bo Vatikan, kjer se bo danes sestal s papežem Frančiškom. V Rimu ima predvideni še srečanji z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in predsednikom Giorgiem Napolitanom. Ukrajinska kriza je utrdila čezat-lantsko vez, kaže prvi obisk ameriškega predsednika v Bruslju pri EU in zvezi Nato. Evropa in Amerika sta enotni v odnosu do Rusije ter usklajujeta morebitne nadaljnje sankcije. A obenem je Obama Evropo opozoril: energija in obramba nista zastonj, ne morete se zanašati le na ZDA. Čezatlantsko partnerstvo je največji in najdaljši gospodarski odnos na svetu. Na 11. strani Železarna: Fiom-Cgil zahteva objavo razpisa Na 6. strani Papirnica naj ne bo novi Electrolux Na 6. strani V ladjedelnici v Tržiču zaprli vrata petdesetim Na 12. strani Goriško sejmišče odpirajo na stežaj Na 13. strani Za regijo s sto tisoč ljudmi ni dermatologa Na 14. strani ZGODOVINA - 70 let od deportacij Po Krasu živ spomin na operacijo Bober politika Volilni izgledi v repentabrski in zgoniški občini REPEN - V repentabrski občini se dogovarjajo o predvolilnem sporazumu med Listo Skupaj za Re-pentabor in Napredno listo. Dejansko gre za dogovor po volitvah, ki bi bil podoben »volilni« pogodbi izpred petih let. Dosedanji župan Marko Pisani bo spet kandiral, medtem ko se podžupan Casimiro Cibi še ni odločil. Medtem ko so v repentabrski občini možnosti za dogovor je v sosednjem Zgoniku dejansko že vse odločeno. Tam skoraj gotovo ne bo dogovora med listo Skupaj-Insieme in Slovensko skupnostjo. Na 5. strani štandrež - Tovarna Sweet brez kupca Delavci dobili odpovedna pisma f t T1111 T~í UIT im _ sÜL /^12 9771124666007 2 Četrtek, 27. marca 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Ugibanja o nasledniku Alenke Trop Skaza na ministrstvu za zdravje Bešič Loredan bi lahko dobil podporo koalicije LJUBLJANA - Po odstopu ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza se vrstijo ugibanja o njenem nasledniku. Kaže, da bi Danijel Bešič Loredan, ki bi bil načeloma pripravljen sprejeti izziv, v koaliciji dobil podporo. Bešič Loredan, ki se bo z Bra-tuškovo sestal predvidoma v petek, se zdi ustrezen kandidat predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu, tudi prvak DL Gregor Virant pravi, da bi ga DL podprla. Ker je Bra-tuškova vodja PS, je pričakovati, da bi poslanci te največje vladne stranke podprli Bešič Loredanovo kandidaturo, če bi do nje prišlo. Bolj previden pa je vodja poslancev SD Matjaž Han, ki opozarja, da Bešič Loredan še ni uradni kandidat, a sam ne bi imel nič proti njegovi kandidaturi. Nekoliko manj so nad morebitnim kandidatom navdušeni v koordinaciji zdravniških organizacij. V včerajšnji izjavi za javnost je predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin dejal, da sicer nima nič proti Bešič Loredanu, a gle- Serracchianijeva za reformo pristanišč TRST - Predsednica Dežele Furla-nije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani je včeraj skupaj z vodjo senatne komisije za prevoze Marcom Filippijem in predsednikom komisije za prevoze v poslanski zbornici Michelejem Meto predstavila ministru za infrastrukturo in prevoze Mauriziu Lupiju predlog za reformo pristaniškega sektorja, ki ga je pripravila Demokratska stranka. Glavne točke predloga so zmanjšanje števila pristaniških oblasti, nove oziroma drugačne pristojnosti pristaniških oblasti ter izdelava novega državnega strateškega načrta za pristanišča. Serracchianijeva, ki je tudi odgovorna za infrastrukturo in prevoze v okviru Demokratske stranke, je poudarila, da je namen reforme spodbujati rast in razvoj dejavnosti v italijanskih pristaniščih, katerih upravljanje mora biti manj razdrobljeno. Poleg tega je treba zagotoviti močnejšo vlogo italijanske vlade pri upravljanju pristanišč, je še povedala Serracchia-nijeva. Predlog bodo uradno predstavili v Rimu v torek, 1. aprila. FJK: sežiganje suhljadi in strnišč dovoljeno TRST - Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je včeraj z 31 glasovi za in 7 proti sprejel osnutek zakona, s katerim je bil sprejet moratorij na sejanje gensko spremenjenih organizmov. V okviru tega zakona je deželni svet tudi ohranil možnost sežiganja in mletja suhljadi, strnišč in ostalih ostankov, ki nastajajo v kmetijskih dejavnostih. Kot je znano, je vlada nedavno sprejela dekret, s katerim je prepovedala sežiganje, da bi s tem zaustavila nezakonito sežiganje odpadkov na italijanskem jugu, kar pa je imelo negativni učinek na normalne kmetijske dejavnosti. Zdaj v FJK to ne velja, tako da bodo lahko kmetje v furlanski nižini sežigali obširna koruzna strniš-ča, prav tako pa bo možno sežiganje in mletje pri nas na Krasu, v Bregu, v Brdih in v goratih območjih. Vse pa mora potekati največ do 250 m od kraja pridelave, ostanke mletja oziroma pepel pa je treba uporabiti za melioracijo ali kot gnojilo. Danijel Bešič Loredan arhiv de na njegovo izjavo, da v enem letu ni mogoče izvesti reforme, je mogoče bolje, da naj ostane tam, kjer je. Sicer pa so v koordinaciji s komentarji zadržani tudi do možnosti, da bi zdravstveni resor začasno prevzela kar Bratuškova. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je dejal, da le ona pozna svoje osebnostne lastnosti in koliko ima še razpoložljivega časa, da prevzame še ta resor. Neuradno je bil v igri za zdravstvenega ministra tudi Dorjan Marušič, ki pa je včeraj izrazil svoj »kategorični ne, da bi se morda pustil pregovoriti, ali pa da bi se sploh spravil v razpravo o tem, ali bi prevzel resor«. Kot pravi, do konca te vlade ni možno izpeljati reforme ali pa spremembe ali nadgradnje, zato zanj to ni izziv. Da v tem mandatu ne bo težko pričakovane zdravstvene reforme, je včeraj v DZ potrdila tudi premierka Bratuškova. Bratuškova je poudarila, da se težav v zdravstvu zavedajo, opozorila pa, da so se nalagali skozi 20 let, zato jih vlada težko odpravi v enem samem letu.Nasprotno pa menijo v koordinaciji zdravniških organizacij, kjer pozivajo premierko, naj nemudoma začne s pripravo reforme. Bratuškova tudi vztraja pri izjavi, da obžaluje, da je pred letom vodenje zdravstvenega resorja Tomažu Gantarju. »V enem letu, v mandatu prejšnje vlade, ni naredil praktično nič,« je dejala včeraj pre-mierka in dodala, da podobno tudi v lanskem letu ni prišel do nje »niti z enim resnim konkretnim predlogom«. Edina stvar, ki so jo uspeli tudi na njeno pobudo uresničiti, je bil po besedah Bratuškove t. i. intervencijski zakon. V stranki DeSUS, iz katere kvote je Gantar, pa vračajo žogico: »Naš minister je zdržal dve leti, njihova ministrica pa niti en mesec.« Bratuškovi je žal, da ministri, ki odhajajo, ne želijo govoriti o pritiskih, ki so jih deležni. Pojasnila je, da se je v torek se-šla s predstavniki policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ji zagotovili, da bodo stvari še pospešili. Kot je poudarila, mora biti zanje pregon tega dela korupcije in gospodarskega kriminala »velika prioriteta«. (STA) slovenija - hrvaška - Ustna obravnava v arbitraži od 2. do 13. 6. Slovenija vložila odgovor na hrvaški protimemorandum LJUBLJANA - Slovenija je včeraj na Stalnem arbitražnem sodišču v Haagu oddala odgovor na hrvaški protimemoran-dum, s čimer se je zaključila tretja faza v pisnem postopku arbitraže, ki v arbitražnem sporazumu ni bila predvidena. Ustna obravnava v arbitražnem postopku bo potekala od 2. do 13. junija. Kot je v včerajšnji izjavi za medije pojasnila slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik, se odgovor nanaša zgolj na dejanska vprašanja, sporna dejstva in dodatne dokumente, ki jih je Hrvaška predložila v protimemo-randumu. Odgovor obsega okoli 180 strani dodatnih dokumentov in okoli 200 Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič in njen slovenski kolega Karl Erjavec danes nimata več tako prijateljskih stikov kot še ne dolgo tega arhiv strani dodatne argumentacije. Drenikova je glede slovenske pobude za javno ustno obravnavo na arbitražnem sodišču pojasnila, da Slovenija tega ni zahtevala, temveč zgolj predlagala. Če se Hrvaška s tem predlogom ne bo strinjala, bo ustna obravnava potekala zaupno, kot je predvideno v arbitražnem sporazumu. A kot dodaja Drenikova, je glede na arbitražna in postopkovna pravila tak dogovor mogoč v vseh fazah postopka. »Slovenski predlog ni v nasprotju z arbitražnim sporazumom. Nasprotno, po naših informacijah bi Stalno arbitražno sodišče sprejelo tak predlog, seveda pod pogojem da se tudi Hrvaška z njim strinja,« je pojasnila. Drenikova je zavrnila špekulacije, da je slovenski predlog namenjen zavlačevanju postopka. »To nikakor ne drži, kot Hrvaška zelo dobro ve, je Stalno arbitražno sodišče že določilo datum ustne obravnave, ki bo potekala prva dva tedna v juniju, od 2. so 13. junija,« je poudarila. slovenija - Pripravljen obračun škode februarskih ujm železnica Za odsek Benetke - Trst 1,8 milijarde € Debora Serracchiani arhiv RIM - Hitro železniško progo med Benetkami in Trstom bodo zgradili, dela pa bodo potekala postopoma, s čimer bodo zmanjšali stroške, gradnja proge pa bo imela tudi manjši vpliv na okolje. O tem so se dogovorili na včerajšnjem srečanju v Rimu, na katerem so sodelovali minister za infrastrukture Maurizio Lupi predsednica Furla-nije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani, njen kolega iz Veneta Lu-ca Zaia, izredni komisar za gradnjo hitre železnice med Benetkami in Trstom Bortolo Mainardi kot tudi pooblaščeni upravitelj italijanskega železniškega omrežja Rfi Michele Mario Elia. Kot je povedala Serracchianijeva, je Elia sprejel pripombe FJK in Veneta, ki sta že dolgo zahtevala, da se spremeni trasa iz leta 2010. »Ker bo gradnja zahtevala veliko časa in tudi velika finančna sredstva, smo se dogovorili, da se najprej prenovi že obstoječa proga, da bo omogočala hitrosti vlakov do 200 km na uro,« je povedala predsednica FJK. V ta namen je predvidenih 1,8 milijarde evrov, s katerimi bodo zgradili tudi dvojni tir in nadvoz pri San paolu pri Tržiču, medtem ko bodo dela na odseku Videm - Červinjan in železniško križišče pri Vidmu vključili v modernizacijo baltsko-jadran-skega koridorja, na katerem bodo prenovili tudi tabeljsko železnico. Škode skoraj za 430 milijonov Polovica škode v gozdovih in na gozdnih cestah - Vlada bo za odpravljanje posledic zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU LJUBLJANA - Poplave, sneg in žled so v Sloveniji med 30. januarjem in 27. februarjem letos povzročili za 429,4 milijona evrov škode, kaže končna ocena, s katero se bo danes seznanila vlada. Največ škode je nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, za 214,3 milijona evrov, sledi pa škoda na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona evrov). Za 42,7 milijona evrov škode so ujme februarja povzročile v gospodarstvu, škode na železniški infrastrukturi pa je za 40,9 milijona evrov, kažejo podatki, ki jih je v ponedeljek potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Škoda na vodotokih znaša 26,8 milijona, škoda na stvareh 12,8 milijona, škoda na državnih cestah 8,8 milijona in škoda na kulturni dediščini 2,7 milijona evrov. Gre za škodo, ki je nastala na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske in ljubljanske, podravske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije. Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letošnje leto, kar pomeni, da je dosežen limit za evropsko pomoč. Vlada bo tako gospodarskemu, kmetijskemu in obrambnemu ministrstvu naročila, da pripravijo vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU. (STA) Skupna škoda zaradi februarskih ujm znaša skoraj 430 milijonov evrov arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 27. marca 2014 3 manjšina - Deželni svet osvojil predlog odbornika Torrentija Več pristojnosti ZSŠDI, Inštitutu za slovensko kulturo in kulturnim zvezam Prve novosti, katerim bodo sledile druge, bodo stopile v veljavo prihodnje leto volitve Dipiazza kandidat za Evropo? TRST - V postopkih za delitev državnih prispevkov slovenski manjšini se nekaj premika oziroma se je že premaknilo. Deželni svet je namreč na predlog odbornika Giannija Torrentija uvedel nekaj novih pravil pri financiranju slovenskih ustanov, katerim bodo v prihodnjih mesecih sledila še druga. Odbornik računa, da bodo prispevke za leto 2015 delili povsem na novo in s spremenjenimi kriteriji. Dežela po novem ne bo več direktno delila prispevkov društvom in t.i. manjšim organizacijam, za kar bodo v glavnem skrbele področne krovne zveze. Na področju športa je to Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), na področju kulture Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Zveza slovenske katoliške prosvete, za Benečijo pa Inštitut za slovensko kulturo, ki ima sedež v Špetru. Pri tem ne bo prišlo do diskriminacij, saj bo Dežela po od-bornikovih besedah zagotavljala prispevke tudi društvom, ki niso včlanjena v krovne zveze. Odbornik je prepričan, da bo ta prvi ukrep razbremenil deželne urade ter jim dal možnost, da se bolj ukvarjajo z večjimi razvojnimi projekti slovenske manjšine. Po drugi strani pa predstavljajo nova pravila večjo obremenitev za pet zgoraj navedenih zvez, ki so sicer v vsakodnevnem stiku s svojimi članicami ter zato najboljše poznajo potrebe posameznih stvarnosti. Deželni svet je drugače potrdil vseh dosedanjih 21 t.i. primarnih manjšinskih organizacij, ki bodo sedaj razdeljene po sklopih delovanja. S tem v zvezi je odbornik Torrenti zakonsko nakazal aktualno porazdelitev prispevkov (v odstotkih), ki bo v prihodnje, kot kaže, doživela spremembe. Novosti, ki jih je odobril deželni svet, so doživele podporo Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, na srečanju s Torrentijem sta bila tudi deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. SKGZ je svoje predloge za drugačno financiranje manjšine že poslala Deželi, v prihodnjih dneh naj bi to naredil še SSO. Skratka, nekaj se premika. S.T. Arhivski posnetek zasedanja posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino TRST - Nova desna sredina, ki jo na državni ravni vodi notranji minister Angelino Alfano, računa na evropsko kandidaturo bivšega župana Trsta Roberta Dipiazze. 61-le-tni Dipiazza (na sliki) je trenutno deželni svetnik občanske liste, ki je na lanskih volitvah podprla Renza Tonda. Bivši župan je sicer, kot pravi, po srcu pristaš Silvia Berlusco-nija, ni pa prijatelj bivšega senatorja Giulia Camberja, ki, kljub vsemu, še vedno ostaja nesporni vodja tržaške Forza Italia. Slednja naj bi v naši deželi za evropski parlament kandidirala Riccarda Riccardija. deželni svet - Polemični odzivi na torkova dogajanja Še iskre med DS in Gabrovcem Shaurli: Zastopnik SSk je soliral, kar nikakor ni dobro - Podpredsednik deželnega sveta zavrača vse očitke TRST - »Dogovor med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo temelji na skupnem in skupinskem delu ter ne na soliranju posameznikov, zato me skrbijo stališča Igorja Gabrovca.« Vodja deželne svetniške skupine Demokratske stranke Cristiano Shaurli tako komentira torkov »incident« v deželnem svetu med Gabrovcem in Uk-marjem. Kot smo poročali, je do ostre polemike med slovenskima deželnima svetnikoma prišlo v zvezi z združevanjem občin ter slovensko manjšino. Shaurli, ki trdno verjame v koristnost dogovora med svojo stranko in SSk, je prepričan, da bodo lahko ukrepi v korist slovenske manjšine učinkovitejši, če bodo sad skupinskega dela in dogovarjanja. Demokrati so premišljeno podprli Ga- brovčev predlog, da je treba v postopkih za morebitno združitev narodnostno mešanih občin zaprositi za mnenje paritetni odbor za slovensko manjšino. Kar zadeva uveljavljanje zaščite Slovencev, pa se DS sklicuje na ustavo ter na zaščitne zakone, zato tega vprašanja po mnenju stranke ni bilo treba izrecno uvrstiti v deželni zakon, kot je predlagal Gabrovec. Shaurli s tega vidika daje popolnoma prav Ukmarju, ki je trdil, da te zadeve ne gre vpletati v zakon o postopkih za združevanje občin. Vodja deželnih svetnikov DS (mednje sodi tudi Gabrovec) je vsekakor prepričan, da je levosredinska večina spet izkazala pozornost do slovenske narodne skupnosti. »Škoda, da notranje polemike v zavezništvu postavljajo skrb za Slovence nekoliko v ozadje,« je v izjavi za javnost Cristiano Shaurli napisal Shaurli. Gabrovec v odgovoru svojemu načelniku skupine poudarja, da pri tem ni šlo za nobeno željo po soli-ranju. Vsi njegovi popravki so sodili v sklop zaščite slovenske manjši- ne, kot je zastopniku svoj čas priznal tudi pristojni odbornik Paolo Pa-nontin. Prav na odbornikovo željo je Gabrovec v deželni komisiji umaknil svoja dopolnila in pripravil nova sporazumno s pristojnimi deželnimi službami. Na koncu je deželni svet sprejel le eno Gabrovčevo dopolnilo (paritetni odbor), ki je vrh vsega še najmanj obvezujoče. »Kot predstavnik slovenske manjšine se res nisem mogel veseliti odločitve deželnega sveta, tudi zato, ker je največje nasprotovanje mojemu predlogu prišlo iz ust slovenskega predstavnika DS. Od njega sem pričakoval podporo dvojezičnim občinam,« odgovarja Gabrovec Shaurliju. Zastopnik SSk je vsekakor prepričan, da ta »zdrs« ne bo kompromitiral dobrih odnosov in skupnih naporov v levosredinski večini. videmska pokrajina - Krajevne volitve tudi v številnih občinah, v katerih živi slovenska narodna skupnost Večina županskih kandidatov že znanih Rok za vložitve kandidatnih list zapade 15. aprila - Domenis v Podbonescu zaključuje tretji mandat in ne more več kandidirati za župana, bo pa kandidat za svetnika ŠPETER - Skupaj z evropskimi volitvami 25. maja bodo tudi številni prebivalci občin v videmski pokrajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost, volili svoje župane. Na volišča se bodo odpravili upravičenci iz Srednjega, Špetra, Podbones-ca, Sv. Lenarta, Grmeka, Prapotnega, Tipane, Barda, Ahtna, Naborjeta-Ovč-je vasi in Rezije. Rok za vložitev kandidatur zapade 15. aprila, tako da so priprave na volitve povsod v polnem teku. V Podbonescu, kjer Piergiorgio Domenis, ki je občinsko upravo vodil zadnjih petnajst let, ne more več kandidirati, je sedanja večina za svojega županskega kandidata izbrala Stefana Pollauszacha iz Brišč (Brischis). Lista dvanajstih imen, ki ga bo podprla, je prav tako že skoraj dokončna, na njej pa bo tudi sedanji župan Domenis, saj želijo imeti ekipo, v kateri bodo poleg t Stefano Pollauszach NM za sabo dolgo politično kariero. Bil je tudi pokrajinski svetnik Psdi. V Srednjem se bo v vrstah desne sredine za drugi mandat potegoval župan Mauro Veneto, ki je tudi že izbral svojo ekipo in ima pripravljen program, saj želi nadaljevati po poti, ki jo je začrtal pred petimi leti. Svojega kandidata je določila tudi opozicija. To bo tridesetletni Luca Postregna, uradni govorec gibanja FreePlanine, ki se je borilo za zaščito travnikov na občinskem ozemlju in proti spremembi prostorskega načrta, s katero bi omogočili gradnjo agriturizmov na teh travnikih. Mladi kandidat naj bi pripravljal skupino, v kateri bo precej novih obrazov. V Reziji pa bo tako kot pred petimi leti Nevio Madotto poskusil premagati sedanjega župana Sergia Chi-neseja. Takrat je bila razlika med kandidatoma 61 glasov, za župansko mesto pa se je potegoval tudi Daniele Di Lenardo. Po neuradnih vesteh bi se lahko tudi letos še kdo vključil v boj za županski stolček. Na Madottovi listi je ta- ko kot pred petimi leti med kandidati za mesto v občinskem svetu tudi rezi-janski kulturni delavec Sandro Quaglia. Med priorite, ki so naštete v volilnem programu pa je Madotto s svojimi somišljeniki vključil ohranitev in okrepitev nekaterih ključnih storitev, šolo, skrb za rezijanščino, družbeno-gospo-darski razvoj doline pod Kaninom in ovrednotenje okolja in krajevne kulture. Kot smo že poročali, bo v Špetru kandidat leve sredine pokrajinski svetnik Sel Fabrizio Dorbolo, ki ga podpira občanska lista. Njegov nasprotnik naj bi bil sedanji podžupan Mariano Zuf-ferli, ki pa svoje kandidature zaenkrat še ni želel potrditi. V Sv. Lenartu bo dvoboj med tajnikom Kmečke zveze Stefanom Predanom in kandidatom desne sredine Antoniom Comugnarom. V Bardu pa se bo za ponovno izvolitev potegoval Guido Marchiol. (NM) 520 Četrtek, 27. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika - Med listo Skupaj za Repentabor in Napredno listo Tudi tokrat na obzorju predvolilni dogovor Dosedanji podžupan Casimiro Cibi se nagiba, da ne bi več kandidiral V politiki, ko vsi govorijo, se navadno ne dogaja nič, ko vsi molčijo pa se nekaj »kuha« oziroma dogaja. Če sodimo po zadržanosti glavnih akterjev, bodo v repentabrski občini ponovili volilni dogovor med listo Skupaj za Repentabor in Napredno listo. Kdor zmaga dobi župana, kdor dobi manj glasov pa podžupana. Pred petimi leti je bil za župana izvoljen Marko Pisani, ki je odraz Slovenske skupnosti, njegov namestnik pa je bil pet let Casimiro Cibi, član Demokratske stranke. Predvolilna dogajanja v majhni kraški občini se sučejo prav okrog Ci-bijeve odločitve. »Nagibam se, da ne bi več kandidiral, odločil pa se bom v naslednjih dneh,« nam je povedal podžupan in dolgoletni tajnik v okoliških občinah. Če se bo Cibi odpovedal ponovni kandidaturi, se kot o njegovem možnem nasledniku govori o Omarju Marucelliju, ki je bil zadnjih pet let občinski svetnik Napredne liste. Tudi Pisani, ki bo v vsakem primeru spet kandidiral za župana, je precej zadržan. Iz njegovih redkih besed se da razumeti, da je predvolilni dogovor na dometu, ni pa še nič odločenega. »Napišite, da sva s Cibijem vseh pet let zelo dobro sodelovala in da si želim, da bi podžupan znova kandidiral,« nam je povedal Pisani. Če se v levi sredini pogovarjajo in morda tudi že pogajajo, je v repenta-brski desni sredini vse tiho. Občina je res zelo majhna, na dogajanja v opoziciji pa tako ali drugače vplivajo dogodki na širši lokalni ravni, kjer desna sredina ne preživlja dobrih trenutkov. Dokaz je dolinska občina, kjer se bo razcepljena in sprta desna sredina predstavila z več županskimi kandi- Vijugasta vožnja po Ul. Brigata Casale Med redno nadzorno dejavnostjo po mestu in sosednjih zaselkih so karabinjerji iz Naselja sv. Sergija v torek dopoldne v Ulici Brigata Casale ustavili avtomobil. Voznik, 60-letni Trža-čan S.D., je namreč vijugasto vozil, tako da so ga karabinjerji takoj ustavili. Moški je bil že na prvi pogled pijan. Zasegli so mu vozniško dovoljenje in vozilo. Potepuški pes taval po Ul. Caboto V torek popoldne se je osebje tržaške kvesture zapeljalo v Ulico Caboto v industrijski coni, saj so jih številni mimoidoči in vozniki opozorili, da se kar sredi ceste sprehaja manjši pes, ki povzroča težave voznikom in ogroža prometno varnost. Policisti so malega belega psa z rjavimi lisami po daljšem prepričevanju le zvabili v vozilo in ga odpeljali v pesjak v Ulici Orse-ra. Živalica je bila prestrašena, vendar ni utrpela nobene poškodbe. Zelo verjetno jo je kdo namerno zapustil. Marko Pisani dati, kar bo še dodatno olajšalo pot Sandyju Klunu. Pokrajinska Slovenska skupnost »igra« na dveh predvolilnih mizah: v zgoniški in v repentabrski občini. V Casimiro Cibi Zgoniku praktično ni možnosti volilnega zavezništva med SSk in Listo Skupaj-Insieme, ki za županjo kandidira Monico Hrovatin ob podpori Demokratske stranke in levice. SSk zani- ma najbolj Občina Repentabor, kjer ima Pisani zelo dobre izglede za ponovno zmago. V Zgoniku menda SSk ne bo več za župana kandidirala Dimitrija Žbogarja, morebitni novi kandidati pa so še skrivnostni. Tudi v Zgoniku, podobno kot v Repnu in v Dolini, desna sredina išče županske kandidate in istočasno samo sebe. V občinskem svetu, katerega mandat zapade 25. maja, sta jo doslej zastopala Denis Zigante in Piero Ge-remia iz vrst Forza Italia, medtem ko je Gianfranco Melillo pristopil v novo Krščansko demokracijo, ki jo vodi tudi na pokrajinski ravni. S.T. dolina - Priprave na majske volitve Tudi stranka SEL pripravlja listo v podporo Sandyju Klunu Tudi stranka SEL (Svoboda, ekologija, levica) bo na majskih občinskih volitvah v Dolini podprla skupnega županskega kandidata leve sredine Sandyja Kluna. SEL s tem v zvezi razmišlja o samostojnem volilnem nastopu in torej tudi o svoji kandidatni listi za občinski svet, čeprav o tem še ni rečena zadnja beseda. Kot tudi še ni povsem izključeno, da bo SEL pristopila v skupno levičarsko listo. Glavni pobudnik ustanavljanja SEL v dolinski občini je nekdanji občinski svetnik Willy Vörus, ki bo na današnjem srečanju v Boljuncu (ob Willy Vörus 17.30 v Prešernovem gledališču) predstavil program in načrte stranke. Na srečanju bodo govorili še tržaški občinski svetnik Marino Sossi, koordinator slovenske konzulte SEL David Peric in Fulvio Vallon, član pokrajinskega vodstva. Če bo SEL predložila svojo listo, bo Kluna - poleg stranke Nichija Vendole - podprlo pet strank oziroma gibanj in sicer še Demokratska stranka, Slovenska skupnost, levica ter občanska lista. Medtem ko sta levica in leva sredina strnili vrste, vlada drugod popolna zmeda. V sklopu aktualne opozicije je gotovo edino to, da se bo za županski stolček znova potegoval Boris Gombač s svojim gibanjem Združeni v tradicijah. Obalna cesta danes dopoldne zaprta Obalna cesta bo danes dopoldne med 10.30 in 13. uro zaprta med Sesljanom in Trstom zaradi vzdrževalnih del pod Križem. Dela bi morali s pomočjo helikopterja opraviti v nedeljo, a so jih zaradi slabega vremena preložili na danes, ko upajo, da bodo vremenske razmere naklonjene takšnemu zahtevnemu posegu. Razpis za policijske komisarje V Uradnem listu so 25. marca objavili spet nov razpis, ki ga prireja državna policija. Na razpolago je 80 mest policijskega komisarja za italijanske državljane. Rok za vložitev prošenj zapade 24. aprila. Prošnje so na voljo na spletni strani www.poliziadi-stato.it, za katerokoli informacijo pa se lahko obrnete na urad za razpise pri tržaški kvesturi v Ulici Mascagni 9 (tel. 040/8322182). Prefektinja potrdila stavko Pred desetimi dnevi so uslužbenci vseh Zadružnih kraških bank in Zadružnih bank iz Štarancana in Vileša na Tržaškem stavkali, tako da je bilo delovanje bančnih okenc 17. marca okrnjeno. Uslužbenci so podobno kot 3. marca prekrižali roke zaradi menedžerskega odnosa, ki ga imajo delodajalci do njih: slednji so se namreč odločili za ukinitev integrativne pogodbe. Od delodajalcev zahtevajo iskanje skupne in konstruktivne rešitve, saj morajo člani, uslužbenci in stranke sodelovati in ne delovati eden proti drugemu. Tržaška pre-fektinja Francesca Adelaide Garufi je včeraj potrdila stavko. Don Mario Vatta v Novinarskem krožku V Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) bo drevi ob 18. uri gost župnik Mario Vat-ta, ki bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Un mosaico di fiducia - Dalla parte dei deboli«. V publikaciji so uvodniki, ki jih je župnik objavljal v reviji skupnosti San Martino al Campo od decembra 2000 do decembra lani. V njih se dotika vprašanj revščine, emarginacije, pozabljenih življenj in žalosti. Srečanje bo vodil Giorgio Pilastro. požar - V stanovanju v Ulici Ghirlandaio Zgorela lonec in napa nad štedilnikom Okrog 14. ure se je v stanovanju v zadnjem nadstropju stanovanjskega bloka v Ulici Ghirlandaio 33 vnel požar. Kaže, da je stanovalka na štedilniku pozabila lonec na prižganem ognju. Plameni so se iz lonca kaj kmalu razširili na zgornjo kuhinjsko napo; ob zubljih se je dvignil tudi gost dim, ki je napolnil so- bo, v kateri je bila starejša stanovalka. Neka soseda, ki je zavohala dim, je ženski pomagala zbežati iz stanovanja. Ob gasilcih se je na kraj požara pripeljalo tudi osebje službe 118 z rešilcem, ki je obe ženski pospremilo v katinarsko bolnišnico, da bi preverili, ali so se zastrupile z dimom. greta - Od 26. aprila do oktobra Svetilnik bo spet odprt javnosti Svetilnik zmage na Greti, ki je začel svetiti v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, bo kmalu mogoče ponovno obiskati. Pokrajinska uprava je namreč obnovila koncesijo s Poveljstvom svetilnikov Benetke (Comando Fari Venezia), ki bo za omejeno obdobje vrata svetilnika odprlo za širšo javnost. To je včeraj v Skladišču idej sporočila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je predstavila vsebino novega dokumenta. Iz dogovora je razvidno, da je Pokrajina Trst ponovno pridobila dovoljenje za odprtje svetilnika, ki bo občanom in občankam ter turistom dostopen ob sobotah in nedeljah med 15. in 19. uro. Prvi obiskovalci se bodo povzpeli na vrh svetilnika 26. aprila letos, koncesija pa bo veljavna do srede oktobra, ko bodo svetilnik ponovno zaprli. Ob tem gre izpostaviti tudi namero Pokrajine, da obnovi vhodna vrata svetilnika, ki imajo posebno zgodovinsko vrednost. Železna vrata so močno načeli zob časa in klimatske razmere, načrt za obnovo pa naj bi Pokrajina Trst imela že pripravljen. Poleg tega bo pokrajinska uprava po- skrbela tudi za varnejšo pot, ki vodi skozi svetilnik. Naložba v okviru evropskega projekta Pot miru bo v celoti vredna 40 tisoč evrov, končno oceno pa bo moralo podati še Nadzorništvo za spomeniško varstvo. Pokrajina Trst pa je zelo zadovoljna tudi nad rotarijci klubov Rotary Club Trieste in Tripmare, ki bodo poskrbeli za obnovo sidra ladje Audace, prve italijanske ladje, ki je ob koncu 1. svetovne vojne prispela v Trst. Skoraj sedemdeset metrov visok svetilnik stoji na 115 metrih nadmorske višine na Greti, in sicer na griču, ki se vzpenja med Rojanom in Barkovljami. Slavnostnega odprtja 24. maja 1927 se je udeležil sam italijanski kralj Viktor Emanuel III. Zamisel za njegovo izgradnjo se je tržaškemu arhitektu Ar-duinu Berlamu porodila že leta 1917, po katastrofalnem porazu italijanske vojske pri Kobaridu, graditi pa so ga začeli šele po koncu prve svetovne vojne. Spomenik je v prvi vrsti spomenik mornarjem, ki so izgubili življenje v 1. svetovni vojni. Veliko sidro ladje Audace pa spominja na prihod italijanske države v Trst. (sč) / TRST Četrtek, 27. marca 2014 5 DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD ŽIGE ZOISA - Pokrajina Trst se je doslej požvižgala na prostorsko stisko Pet let sramote V petih letih kar šest selitev - Pouk v Ul. Weiss, arhiv in laboratoriji pa na štirih lokacijah Trije crknjeni golobi so žalostna podoba zgodbe zadnjih petih let delovanja državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa. Poleteli so skozi razbito šipo na oknih v prostore poslopja na Canestrinijevi ploščadi, med arhivski in drugi šolski material, ki so ga bili tja shranili, ker pač zavod ni imel drugih prostorov na razpolago. Poslopje - v katerem sta prvotno delovala tako poklicni zavod Jožefa Stefana kot geometrski oddelek Zoisa - je začela tržaška pokrajina prenavljati, popravila je streho, napeljavo, tudi kletne prostore z novimi okni. Prvotno bi morali preseliti arhivski material prav tja, v komaj prenovljeno klet. A kaj, ko je tako vlažna, včasih tudi poplavljena z vodo, da bi se knjige v njej poškodovale. Tako ni preostalo drugega kot prenos materiala v tisti del poslopja, ki je že več let popolnoma zapuščen, z razbitimi stekli, na milost in nemilost vetru, dežju in ... golobom. Tista ni bila prva selitev gradiva zavoda Žige Zoisa. In niti zadnja. Vse se je začelo poleti 2009. Zavod Zois je imel sedež na Vrdelski cesti. Pokrajina Trst se je odločila, da ga preseli, tako bi tiste prostore zasedel zavod Stefan, kar naj bi omogočilo popravilo šolskega poslopja na Canestrinijevi ploščadi 7 v sve-toivanskem parku. Oktober 2009, prva selitev Oktobra 2009 se je 5 razredov trgovske smeri preselilo z Vrdelske ceste v poslopje v Ul. Weiss, kjer je imela šola na razpolago prostore v prvem in drugem nadstropju. Na Vrdelski cesti so ostali arhiv, dijaška in profesorska knjižnica, opremljena kemijska učilnica in preostala oprema. Knjižnica na Vrdelski cesti fotodamj@n Levo udeleženci torkovega sestanka izvoljenih predstavnikov zavoda Žige Zoisa; spodaj vhod v pritlične prostore poslopja v Ul. Weiss, ki so od januarja neuporabni fotodamj@n September 2010, druga selitev Tisti prvi selitvi je leto pozneje sledila druga. Geometrski oddelek (štirje razredi) je izpraznil poslopje na Cane-strinijevi ploščadi in se preselil v Ul. Weiss, in sicer tako, da so z razdelitvijo dveh večjih prostorov pridobili dve učilnici. Na stari šoli je ostalo del opreme in didaktičnega materiala. Oktobra istega leta je vodstvo zavoda zaprosilo za dodatne prostore za ri-salnico in laboratorije. 17. novembra si je šolo ogledala delegacija pokrajinskih upraviteljev. Ker odziva ni bilo, je vodstvo šole 28. marca 2011 spet zaprosilo pokrajino za dodatne prostore in prvič omenilo možnost dodelitve pritličnih prostorov poslopja v Ul. Weiss 15. 26. oktobra 2011 je bil o zadevi govor na tržaški prefekturi. Pokrajina (zastopali sta jo odbornici De Francesco in Pino) je obljubila dodatne prostore v sve-toivanskem parku. November 2011, tretja selitev Pokrajina se je dogovorila s Krajevno zdravstveno enoto za začasno dodelitev zavodu Zois dveh prostorov Psihiatrične klinike v Ul. Ralli 5. Tja so začasno prenesli del didaktičnega materiala s Cane-strinijeve ploščadi in Ul. Weiss ter material za pouk fizike, material za šahovski krožek in nekaj arhivskega gradiva. Med letom so prostora uporabili za laboratorijski pouk fizike in za šahovski krožek. Oktober 2011, četrta selitev Vodstvo šole je v dogovoru z vodjo oddelka Geoscienze prof. Giorgiom Fon-tolanom dobila v kleti paviljona P v sve-toivanskem parku (za poslopjem na Ca-nestrinijevi ploščadi) prostor za razno gradivo, ki so ga bili pospravili z gradbišča na Canestrinijevi ploščadi. Februarja 2012 se je zaključil prvi del prenove na gradbišču. 26. septembra 2012 je zavod prosil pokrajino, naj poskrbi za sanacijo vlage v prenovljenih kle- Šahovski krožek je deloval poldrugo leto v Ul. Ralli m. oblak tnih prostorih na Canestrinijevi ploščadi, da bi tja prenesli arhiv in knjižnico z Vrdelske ceste, ker je zavod Stefan potreboval dodatne prostore. Junij 2013, peta selitev Rok za začasno uporabo prostorov v Ul. Ralli je zapadel, zato so material prenesli v prostore gradbišča na Canestrinijevi ploščadi in ga namestili v pritličju stavbe levo od vhoda (tam, kjer so pred dvema tednoma odkrili crknjene golobe ...), ker je bila prenovljena klet neuporabna zaradi vlage. Julija 2013 je zavodni svet pozval pokrajino, naj poskrbi za rešitev prostorske stiske pred začetkom novega šolskega leta. 11. julija si je delegacija pokrajine ogledala stavbo. Ker ni bilo odziva, je ravnateljstvo zavoda 31. julija zaprosilo za sestanek s predsednico pokrajine. September 2013, šesta selitev Arhiv z Vrdelske ceste je bil preseljen na Canestrinijevo ploščad, in sicer v bivši kemijski laboratorij v pritličju (saj je bila prenovljena klet zaradi vlage še vedno neuporabna). Septembra lani je bil sestanek na pokrajini, 24. oktobra je predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat obiskala šolo v spremstvu prof. Maurizia Fannija, predstavnika društva Mini mu. Bassa Poropat je predstavnikom šole sporočila, da v pritličju ni dodatnih prostorov na razpolago, ker ima društvo Mini mu tako razvejano in bogato dejavnost, da bi samo potrebovalo dodatne prostore. Zakaj »Ne« prostorom v pritličju? Ravnateljica in predsednica za-vodnega sveta sta 26. februarja letos naslovili na predsednico pokrajine prošnjo za dodelitev zavodu pritličnih prostorov, ker se od novega leta dalje v njih ne odvija nobena dejavnost. 6. marca letos je pokrajina odgovorila, da so prostori »namenjeni drugačni uporabi«. Odgovor je podpisala funkcionarka. Poanta Zavod Zois je bil zadnjih pet let - seveda ne po svoji krivdi - bolj podoben selitvenemu podjetju, kot šoli. Selitve so stale šolo veliko energije, pokrajino pa kar velik strošek (za prevoze s tovornjaki). Zavod ima začasne prostore v Ul. Weiss 15, svoje gradivo in drugi šolski material pa v treh drugih krajih (Canestrinijeva ploščad, paviljon P in Vrdelska cesta). Vodstvo šole je pisno obvestilo o prostorski stiski vse slovenske predstavnike na pokrajini (podpredsednika uprave, predsednika pokrajinskega sveta in ostale svetnike), a brez odziva, kot je bilo izrecno podčrtano na torkovem sestanku izvoljenih predstavnikov. J'accuse Odgovorna za šolsko zgodbo s šestimi selitvami v petih letih je tržaška pokrajina. Ona bi morala - po zakonu - zagotoviti šoli ustrezne prostore. Tega ni storila, pa čeprav bi lahko. Dovolj bi bilo, ko bi državnemu zavodu dodelila pritlične prostore v Ul. Weiss, ki so bili dodeljeni zasebni (!) ustanovi, in so sedaj neizkoriščeni. Marjan Kemperle ŽIGA ZOIS Tiskovno sporočilo zavodnega sveta Zavodni svet Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa se je 25. marca 2014 sestal na izredni seji in razpravljal o prostorski stiski na zavodu. Ob sklepu seje je izdal naslednje tiskovno sporočilo: Zaradi prenovitvenih del na stavbi bivše podružnice na Canestrinijevi ploščadi 7 se ta zavod od leta 2009 začasno nahaja v stavbi v Ul. Weiss 15 znotraj svetoi-vanskega parka. Pokrajinska uprava je takrat dodelila šoli prvo in drugo nadstropje omenjene stavbe ter ob tem zagotovila, da se bo zavod v par letih vselil na Canestrinijevo ploščad 7. Šola ima danes sedež še vedno v stavbi v Ul. Weiss 15 in glede na to, da so prenovitvena dela na Canestrinijevi ploščadi 7 zaradi pakta stabilnosti ustavljena, bo šola tukaj nameščena vsaj še nekaj let. Prostori, s katerimi zavod razpolaga v 1. in 2. nadstropju so absolutno pretesni, saj primanjkuje učilnic, laboratorijev, knjižnica, arhiv, skladišče. Ta problem je ravnateljstvo šole že večkrat predstavilo porajinskim upraviteljem. Nazadnje je šola to storila 26. februarja 2014, ko je prosila, da ji pokrajinska uprava dodeli tudi pritlične prostore stavbe v Ul. Weiss 15. Pokrajinska uprava je zavodu dne 6. marca 2014 s skopim odgovorom sporočila, da »prostori, za katere ste prosili, so namenjeni drugačni uporabi.« Zavodni svet šole, glede na to, da vsa dosedanja prizadevanja za dodatne prostore niso rešila prostorske stiske, glede na to, da prostori, v katerih zavod deluje, ne omogočajo ustrezne didaktične in upravne dejavnosti, glede na to, da v pritličnih prostorih že tri mesece ni nobene dejavnosti, glede na to, da se je število vpisov za šolsko leto povečalo za 12 enot, zahteva, da pokrajinska uprava dodeli zavodu tudi pritlične prostore stavbe v Ul. Weiss 15. Pri tem zavodni svet šole Žige Zoisa računa na podporo javnosti in izvoljenih političnih predstavnikov. Opuščeno poslopje na Canestrinijevi ploščadi fotodamj@n 6 Četrtek, 27. marca 2014 TRST / železarna - Stališče tržaškega sindikata kovinarjev Fiom-Cgil »Deželno omizje mora takoj zasedati« Tržaški sindikat kovinarjev Fiom-Cgil zahteva takojšnje zasedanje deželnega omizja o škedenjski železarni in zagotovilo, da bo deželna predsednica Debora Serracchiani zajamčila rešitev vprašanja z vseh vidikov, od ohranjanja delovnih mest do upoštevanja okolja in razvijanja industrijskih dejavnosti. Sindikat Fiom izhaja iz ugotovitve, da je objava mednarodnega razpisa za prodajo tovarne pod Škednjem v veliki zamudi. To je po oceni sindikata »izredno negativno«, stanje pa se bo iz socialnega in zaposlitvenega vidika nedvomno še poslabšalo, še predvsem za 36 delavcev, ki so zaposleni na osnovi pogodb za določen čas. Njihovo delovno razmerje se bo formalno zaključilo 31. marca in vse kaže, da se bodo pridružili že preštevilnim brezposelnim na Tržaškem. Temu gre dodati, da bo ostalo zaradi zavlačevanja z razpisom 200 delavcev dalj časa v dopolnilni blagajni. Fiom poziva zaradi tega vse subjekte, od deželne in lokalnih uprav do stanovskih organizacij ter izrednega komisarja družbe Lucchini Piera Nardija, naj se čim prej odpravijo vse pregrade, ki še preprečujejo objavo razpisa. Dalje zahteva sindikat kovinarjev ustanovitev omizja za zaščito prekernih delavcev in jamstva, da bo zanje predvidena prednostna pot ob ponovnem začetku vseh dejavnosti na območju železarne. Fiom je pozitivno ocenil odločitev podjetja, da se za dela za obnovo plavža posluži lastnih specializiranih delavcev, kar je med drugim zmanjšalo število ljudi v dopolnilni blagajni. Sindikat poleg tega zahteva od podjetja, da nadaljuje nabrežina Sindikati o upravni reorganizaciji Enotna sindikalna predstavništva uslužbencev devin-sko-nabrežinske občine so iz-nesla celo vrsto kritik na račun globoke upravne reorganizacije, ki jo je opravila uprava župana Vladimirja Kukanje. V tiskovnem sporočilu so sindikalne organizacije očitale upravi, da jih je prepozno seznanila z reorganizacijo, ki naj bi jo načrtovali že dve leti. Osebje ni bilo pri tem soudeleženo, prav tako niso bili soudeleženi funkcionarji. Ob tej množični reorganizaciji niso bile upoštevane operativne težave uslužbencev, ki so bili premeščeni na nova delovna mesta. To nelagodje je bilo razvidno z množično udeležbo skupščin, na katerih je tekla razprava o reorganizaciji. Sindikalne organizacije ocenjujejo, da spremembe ne bodo pozitivno učinkovale na posamezne službe, še predvsem upoštevajoč nekatere bližnje termine, kot je na primer odobritev občinskega proračuna. Zato upajo, da bo prišlo do preverjanja o delovanju služb in da bodo pri tem dana tudi sindikalnim organizacijam možnost, da iznesejo svoja mnenja, ocene in pomisleke. Kajti enostranski prijemi bi negativno učinkovali na dobro delovanje ustanove, na poklicnost uslužbencev in na pravilne odgovore občanom. Pogled na škedenjsko železarno z naročili surovin, ki so potrebne za delovanje koksarne. Fiom poziva ne nazadnje vse dejavnike, da se zagotovi nadaljevanje proizvodnje. To bo omogočilo dostop do finančnih sredstev, ki jih bo v tem primeru zagotovila Evropska unija na osnovi sklepa evropskega parlamenta (št. 2833/2012) iz decembra leta 2012, ter financiranja, ki jih predvideva programski sporazum. Wartsila: avdicijo v deželnem svetu z Razetom preložili na drug datum Drugo krizno področje v ospredju pozornosti v teh dneh je napovedan odpust 130 zaposlenih v družbi Wartsila Italia. Včeraj popoldne je bila v drugi komisiji deželnega sveta FJK napovedana av- arhiv dicija s predsednikom družbe Wartsila Italia Sergiom Razetom, vendar srečanja ni bilo. Sestanek so namreč prenesli na drug datum, po vsej verjetnosti pa bo avdicija v torek, 1. aprila. Potrjeno je vsekakor srečanje med sindikati in deželno vlado FJK, in sicer jutri popoldne na sedežu deželne vlade. O položaju v skupini Wartsila se bosta z zastopniki zveznih in pa-nožnih sindikatov ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu pogovarjala deželni podpredsednik in odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello ter deželna odbornica za delo Loredana Pa-nariti. Sestanek bo v pripravi na srečanje med vodstvom podjetja in sindikati, ki je napovedano za petek, 4. aprila. A.G. devin nabrežina - Kukanja na Deželi Papirnica ne bo Electrolux Z Bolzonellom tudi o sesljanskem komisariatu Vladimir Kukanja arhiv Štivanska papirnica Burgo ne sme postati nov Electrolux. Tako je devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja opozoril deželnega odbornika za gospodarski razvoj in podpredsednika deželne vlade Sergia Bolzonella na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi podžupan Massimo Veronese in vodja konference načelnikov skupin Walter Ulcigrai. Zupan je iznesel deželnemu upravitelju zaskrbljenost zaradi naraščajoče gospodarske krize v papirnici. Pretekli teden je bila tovarna dejansko prazna. 389 uslužbencev je bilo vpisanih v dopolnilno blagajno, ker so skladišča polna neprodane proizvodnje. Delalo je le nekaj delavcev, odgovornih za redno vzdrževanje obrata. Ob poglabljanju krize bi lahko postal položaj v papirnici za zaposlene vse težji, zato bi bilo treba - po županovih ocenah - čim prej ukrepati, da bi s pravočasnim posegom preprečili najhujše. Sergio Bolzonello fotodamj@n Odbornik Bolzonello se je obvezal, da bo čim prej vzpostavil stik z lastništvom in ugotovil, kaj se papirnici resnično piše. Na srečanju je bil tudi govor o nameravani ukinitvi policijskega komi-sariata v Sesljanu. Kukanja je o zadevi že pisno obvestil predsednico dežele Deboro Serracchiani, da bi posegla pri notranjem ministrstvu za ohranitev komisariata. Razlogov za to je več. V zadnjih časih beležijo na tistem območju porast kraj, porast tatvin bakra in tudi motorjev motornih čolnov. Ko bo turistično naselje Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu zaživelo, naj bi se pretok ljudi povečal na milijon prihodov, zaradi česar bi morali zagotoviti ustrezno javno varnost, je menil Kukanja. O zadevi je bil govor tudi na srečanju ministra Alfana s policijskimi sindikati. Slednji niso bili z odgovorom zadovoljni, ker nevarnost zaprtja komi-sariata v Sesljanu ostaja realna. M.K. jus praprot trnovca - Občni zbor in srečanje s podžupanom Načrt za vaški park s spomenikom padlim v 1. svetovni vojni v Trnovci Pogled na vas Trnovco arhiv V petek, 21. marca, so se člani ju-sa Praprot - Trnovca zbrali na občnem zboru v gostilni Suban v Trnovci, kjer so uvodoma predstavili lanskoletno delovanje. Do konca marca je petnajst članov očistilo borov gozd nad Trnov-co, kjer je lani poleti gorelo. Spregovorili so tudi o poteku načrta vaškega parka v Praprotu in načrta postavitve spomenika na preminule vojake in vašča-ne Praprota in Trnovce ob obletnici prve svetovne vojne na križišču pri gostilni Suban v Trnovci. Na občnem zboru so tudi ocenili, da občina še vedno zanemarja te kraje, kot se dogaja že dalj časa. Odvetnik Škerk jim je obljubil vso potrebno pomoč pri postavitvi spo- menika in tiskanju morebitne brošure. Predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec pa je pohvalil njihovo delovanje ter jim zaželel, da bi vse začrtane pobude dobro izpeljali. V ponedeljek, 24. marca, so se člani jusa na devinsko-nabrežinskem županstvu srečali s podžupanom Massi-mom Veronesejem. Najprej so se pozanimali, kako je s transakcijo, on pa jim je povedal, da je sedaj vse ustavljeno in dodal, da lahko podpišejo konvencijo po zgledu nabrežinskega jusa. Jusarji Pra-prota in Trnovce pa tega ne sprejemajo, saj občina na tak način ne priznava njihovega posestva, ampak jim le dovoljuje, da lahko upravljajo s svojim imetjem. Še enkrat so podžupanu pojasnili, da v Praprotu potrebujejo novo prometno signalizacijo na križišču, ter zahtevali odstranitev zabojnika za smeti v vasi, saj na ovinku ovira vidljivost. Ob tem so še enkrat apelirali za ureditev križišča s pokrajinsko cesto pri Trnovci, kjer je obračanje vozil s smeri meje proti Praprotu dejansko nemogoče. Predstavili so mu tudi načrt vaškega parka v Praprotu in načrt za postavitev spomenika padlim v prvi svetovni vojni. Podžupan Veronese jim je obljubil, da bo poskrbel za ureditev cestnih zahtev in izrazil pomoč pri načrtovanju in izvedbi načrtov. Inkubator za mlade: kreditiranje novih podjetij V sklopu projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju z Zadružno kraško banko delavnico z naslovom Kreditiranje novih podjetij, ki bo drevi od 18. do 20. ure v dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricrea-torio 2). Predavateljica bo Emanuela Bra-tos. Več informacij na tel. 040/6724829 oz. info@sdgz.it. Pristaniška oblast se je predstavila v Milanu Generalni tajnik tržaške Pristaniške oblasti Walter Sinigaglia je v Milanu predstavil značilnosti tržaškega pristanišča na srečanju, ki ga je priredil tržaški Propeller Club v sodelovanju z istoimenskim klubom iz Milana. Srečanja so se med ostalimi udeležili predsednik terminala za kontejnerje na 7. pomolu TMT Fabrizio Zerbini, pooblaščeni upravitelj družbe Alpe Adria Antonio Gurrieri in generalni tajnik združenja tržaških špediterjev Ampelio Zanzottera. Na srečanju so prikazali možnosti za razvoj tržaškega pristanišča in napovedali nove železniške zveze za promet kontejnerjev. Pošte: pozitivna bilanca Italijanske pošte, ki jih nameravajo pri-vatizirati, so se tudi lani izkazale med najbolj donosnimi družbami, ki nudijo poštne storitve na mednarodni ravni. Upravni svet je namreč pod predsedstvom Giovannija Ialonga odobril bilanco za leto 2013. Italijanske pošte so lani zabeležile skupen dobiček 26 milijard evrov (+ 2 milijardi glede na leto 2012). Med najbolj donosnimi sektorji so bile poštne storitve, finančne storitve, zavarovalniška dejavnost, finančne transakcije in naložbe. / TRST Četrtek, 27. marca 2014 7 zgodovina - Sinoči v Križu dobro obiskana spominska prireditev Operacija Bober je bila odgovor na porast partizanskega gibanja 27. februarja 1944, torej pred sedemdesetimi leti, je nemška vojaška oblast v okviru t.i. operacije Bober z večjega dela Krasa odgnala na prisilno delo v Nemčijo več sto moških. Na udaru so tedaj znašle vse vasi današnje devinsko-nabrežinske občine, Križ, Jamlje in del zgoniške občine. Izgon izpred sedemdesetih let je bil eden od treh večjih dogodkov, ki so zaznamovali ta del Krasa v vojnem obdobju: prvi je bila prisilna odvedba slovenskih fantov v posebne bataljone, drugi operacija Bober, tretja pa požig Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medjevasi avgusta 1944. Zgodovinopisje navaja, kot je svoj čas v našem dnevniku napisal zgodovinar in publicist Ivan Vogrič, da je bila prisilna deportacija moške populacije ob koncu februarja 1944 odgovor na porast partizanskega gibanja. Zgodovinar Milan Pahor, sklicujoč se na nemške vire, navaja da je bilo tistega dne odpeljanih s celotnega območja operacije 672 ljudi. Sekcija VZPI Devin-Nabrežina je v publika- ciji, izdani ob 25-letnici osvoboditve leta 1970, zgolj za območje te občine navedla 386 ljudi. K temu številu je pozneje, ob 60-letnici izgona, dodala podatek o šestindvajsetih deporti-rancih iz Jamelj (ki so tedaj spadale pod Devin-Nabrežino) in prišla do skupnega števila 412. Resnici na ljubo se podatki o številu odgnanih rahlo razlikujejo med sabo tudi kar zadeva števila umrlih v Nemčiji. V dokumentih, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, so navedene nekoliko drugačne številke, kar pa ne zamegljuje dejstva, da je bila depor-tacija leta 1944 prelomen dogodek, ki se je globoko zarezal v kolektivni spomin kraškega prebivalstva. Vogrič in Pahor sta o teh tragičnih dogajanjih spregovorila sinoči v Ljudskem domu v Križu na spominski prireditvi sekcij VZPI-ANPI Devina-Nabrežine, Dola-Jamelj, Križa in Zgo-nika. Srečanje je uvedla Elena Legiša, sklenil pa ga predsednik kriške sekcije kriške VZPI-ANPI Jurij Žerjal. Poročili zgodovinarjev Milana Pahorja in Ivana Vogriča je v Ljudskem domu v Križu poslušalo veliko ljudi foto damj@n espansioni - širitve - Mreža ženskih združenj Izbruh ženske kreativnosti Torkovo odprtje razstave v državni knjižnici je obogatilo petje OPZ Fran Venturini od Domja Na priložnostnem odru so se izkazali tudi malčki OPZ Fran Venturini, ki jih vodi Suzana Žerjal fotodamj@n V razstavnih prostorih tržaške državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 so od torka na ogled nove umetnine, dela kreativnih ženskih rok: obleke, plašči in obuvala, pa tudi fotografije, pisane slike ter hudomušne obrazne maske. Razstava se vključuje v okvir pobud letošnje revije mednarodnih pobud ženske sodobne umetnosti Espansioni 2014 - Širitve 2014, ki jo že več let prireja združenje Udi v sodelovanju s številnimi ženskimi združenji in organizacijami. Na torkovem prvem srečanju v okviru Širitev so besedo najprej prevzele pisateljice, ki so svoje avtorske prispevke strnile v trijezično - italijansko, slovensko in hrvaško - publikacijo Trije svetovi ... ista pot. Svoje zapisane misli so za knjigo posredovale Silva Bon, Franka Cerkvenik, Mirta Čok, Iva Giorgevic, Lorena Monica Kmet, Nevenka Kovačič, Lorella Limoncin Toth, Alberta Ostan, Ester Pa-cor, Valentina Petaros, Adriana Ricci, Melita Richter, Graziella Valeria Rota in Claudia Voncina. Besedam je sledilo ubrano petje malih pevcev OPZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal in klavirski spremljavi Jana Grbca. Zbor, ki je nastal leta 1982, sestavljajo otroci od 5. do 11. leta starosti iz vse tržaške pokrajine, zlasti pa iz domačega dolinskega konca. Malčki s svojo zborovodkinjo veliko nastopajo po naši deželi in v Sloveniji, pa tudi drugod po Italiji, kjer žanjejo precejšen uspeh; v tridesetletnem delovanju so prejeli marsikatero odličje oziroma priznanje. Od leta 2009 sodelujejo z Mednarodno operno akademijo iz Križa, ki jo vodi maestro Alessandro Švab. Preden se je popoldan prevesil v večer, so se predstavile še umetnice in pa številne dijakinje tržaškega liceja Nordio, ki svoja dela razstavljajo v državni knjižnici. Prihodnje srečanje bo 4. aprila ob 16. uri, ko se bodo predstavile spet nove dijakinje-umetnice. Med zgodovino in spominom: drevi srečanje med Istranoma Zakon 92 z dne 30. marca 2004 je uvedel dan spomina na fojbe in na izselitev istrsko-dalmatinskih pri-bežnikov. Deset let po njegovi odobritvi, prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Agencijo za lokalno demokracijo Brtonigla - Verteneglio in s Krožkom Istria dve srečanji »med zgodovino in spominom«: prvo je bilo v petek, 21. marca, na sedežu skupnosti Italijanov v Bujah, drugo pa bo drevi ob 18. v Kamnarski hiši v Nabrežini. Slavnostna gosta bosta Istrana Livio Dorigo, rojen leta 1930 v Pulju, od koder se je odselil februarja 1947, in Armando Degrassi, rojen leta 1938 v Bujah, ki je tam tudi ostal. Oba bosta pripovedovala o svoji življenjski zgodbi, obujala spomine in jih sproti uokvirjala v širše zgodovinsko dogajanje. Istrana, ki ju je ločevalo skoraj 70 let različnih spominov in izkušenj, sta se sedaj, z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, spet znašla za isto mizo. »Pobuda izhaja iz prepričanja, da spomin na izselitev ne more biti zgolj enoličen,« je ocenil devinsko-nabrežin-ski podžupan Massimo Veronese. »To je spomin tistih, ki so zapustili svoje domove, a tudi tistih, ki so bili priča odhodu prijateljev, a so ostali doma in so tako zagotovili ohranitev italijanskega jezika in kulture v Istri.« barkovlje - V soboto ob 20.30 50 let slovenske tržaške popevke Ena od fotografij udeležencev Festivala slovenske tržaške popevke, ki so bile pred 50 leti objavljene v Primorskem dnevniku Sobotni večer bo v Barkovljah v znamenju spominov. V domačem društvu v Ul. Bonafata 6 bodo namreč proslavili pomembno, 50. obletnico Festivala slovenske tržaške popevke. Na večeru, ki se bo začel ob 20.30, bo nastopil orkester Miramar s solisti, pod vodstvom maestra Aleksandra Vodopivca, povezovalka pa bo novinarka Radia Koper Smilja Baranja. Na priložnostnem odru se bodo občinstvu predstavili člani orkestra Miramar, in sicer Irina Pe-rosa (altovski saksofon, flavta in pi-kolo), Marino Besednjak (altovski saksofon in klarinet), Marko Štoka (tenorski saksofon, klarinet in basovski klarinet), Flavio Davanzo (trobenta), Miran Furlan (trobenta), Ivo Bašič (pozavna), Andrejka Možina (bas kitara), Tullio Možina (kitara), Tomislav Hmeljak (bobni) in Aleksander Vodopivec (klavir). Za dodatno obogatitev večera pa bodo poskrbeli pevci Cristina Besednjak, Marta Donnini, Kristina Frandolič, Nadja Fabris, Marta Fa-bris, Sara Jablanšček, Boris Košuta, Danijel Malalan, Alessia Peressini in Tina Renar. Večer prirejata domače Slovensko kulturno društvo Barkovlje in Radio Koper, ki bo prireditev tudi posnel in jo nato predvajal v ponedeljek, 31. marca, ob 21. uri v sklopu oddaje Gremo plesat, ki jo vodi Smilja Baranja. Pri koprski televiziji pa snujejo tudi video reportažo, ki jo bo pripravila Barbara Kampos; na sporedu bo v oddaji Na obisku 4. maja ob 10.50 na TV Slovenija in 14. maja ob 18. uri na TV Koper. 8 Četrtek, 27. marca 2014 TRST / GLEDALIŠKI VRTILJAK - Zadnja abonmajska predstava Za zaključek poučni trije prašički Preteklo nedeljo se je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu že sedmič in zadnjič zavrtel Gledališki vrtiljak. Zadnja predstava v okviru abonmajske sezone, za katero prvi podatki po besedah organizatorjev - Radijskega odra in Slovenske prosvete - govorijo o še večjem obisku kot v prejšnjih letih, je potekala v znamenju zabavne in poučne pravljice o Treh prašičkih, ki so jo na oder postavili člani Lutkovnega gledališča Rada Mu-žana z Bleda. Tako je občinstvo, ki so ga sestavljali mali in veliki gledalci, dvakrat v nedeljskem popoldnevu podoživelo zgodbo treh prašičkov, ki poletje preživljajo na zelo različen način: medtem ko se le eden marljivo loti zidave hiše, se ostala dva lahkomiselno zabavata in na hitro postavita slamnato in leseno hišico, ki pa ju sestradani volk hitro podre, k sreči pa se zatečeta v zidano hišico bratca, kjer so vsi varni pred volkom, ki se na koncu opeče in umakne. Zadnja predstava sezone, kjer je med drugim tudi tokrat poskrbel za animacijo Študijski center Melanie Klein, pa je bila tudi priložnost za nagrajevanje najboljših in najbolj plodovitih malih risarjev v okviru natečaja Moj najljubši gledališki junak, pri katerem je v tej sezoni sodelovalo 37 udeležencev. Med tekmovalci, ki obiskujejo še otroški vrtec, sta največ risbic prispevala Julija Kante in Ile-nia Dazzara, nagrado za najlepše risbe pa sta prejela Gaja Delise in Nika Gabrovec. Med osnovnošolci so nagradili tiste, ki so najbolje ponazorili posamezno gledališko predstavo: nagrade so prejeli Leo Racman (za predstavo Volk in sedem kozličkov), Pamela Zammatio in Sabrina Beck (za predstavo Ačih), Ksenija Štekar (za predstavo Ostržek), Chiara Pauli (za predstavo Duh po cekinih), Tadej Ger-golet (za predstavo Zvezdica zaspanka) in Veronika Prasselli (za predstavo Čudež v živalskem vrtu). (iž) OPČINE - Predavanje v Finžgarjevem domu Mag. Čerin prepričljivo o izbiri preprostega življenja Predzadnje predavanje iz niza »o pozitivnih odnosih do sebe, družine in družbe« so organizatorji Društva Fin-žgarjev dom zaupali mag. Alešu Čeri-nu. Predavatelj ni razočaral številnih poslušalcev, ki so tudi tokrat napolnili dvorano Finžgarjevega doma. Temo »Bolj preprosto življenje« je razvil na prepričljiv, izviren in zanimiv način. Prepričal je, da v svojem življenju lahko dosežemo veliko večjo stopnjo zadovoljstva, osebne svobode, dobrega počutja, in obenem večjo pozornost do bližnjega, če izberemo nov stil življenja in se odpovemo vzorcem potrošnje, ki nam jih vsiljuje današnje okolje. Postali smo namreč družba, ki svojo uspešnost in svoj status symbol istoveti s čim hitrejšo potrošnjo, s čimprejšnjim »zaži-ganjem«, s »čim prej zamenjati« ... Postali smo družba »uničevanja, stran metanja«. Naravnost grozljiv je podatek, do katerega so prišli s svetovnimi raziskavami, da namreč v tako imenovanem »razvitem« svetu posameznik odvrže povprečno 280 kg hrane na leto! Toda najhuje je, da obenem mečemo proč tudi to, kar je v življenju najdragocenejše, in sicer kvalitetne medo-sebne odnose. Rešitev vidi Čerin v konceptu tako imenovane »prostovoljne preprostosti«, v iskanju meje med »dovolj« in »odveč«. Gre za dolg proces, ki se verjetno nikoli ne konča, za stalno iskanje točke »dovolj«. Vprašati bi se morali na vseh mogočih področjih, na primer na področju prehranjevanja, oblačenja, uporabe prevoznih sredstev, parkiranja, uporabe kozmetičnih sredstev, itd., kaj je v našem življenju resnično potrebno, kaj pa odveč. Tam je verjetno prava meja in odgovor glede stila življenja. Poudaril je, da ne gre za to, da bi se vrnili v stare čase ali k absolutnim odpovedim, na primer v čas in način življenja svetega Frančiška, tudi ne gre za mor-tificiranje, predvsem pa tega ne sme narekovati skopost. Na področju hrane naj bi se odpovedali tako imenovani »procesirani« hrani in izbrali raje mnogo bolj zdravo - preprostejšo, po možnosti tako, kot jo pripravimo sami (izračunal je na primer, da doma narejen kruh stane kar osemkrat manj od kupljenega). Dostikrat nasedamo potrošniški miselno- Predavatelj mag. Aleš Čerin sti kozmetične in farmacevtske industrije na primer, katere zaslužek temelji na nezadovoljstvu nad lastno zunanjostjo (namesto da bi krepili pozitivno samopodobo) in nam vsiljuje čim dražje produkte, ki naj bi magično odvzeli leta in odvečne kilograme. Čerin nam je dal veliko primerov in lahko bi jih bilo še stokrat toliko- vendar je bil čas predavanja žal omejen. Priporočal je, naj svoj stil življenja nikomur ne vsiljujemo: zgled je vedno najbolj učinkovit. Svoj novi stil je sam udejanjil tudi s projektom »En evro na dan« - vse evre, ki jih na ta način prihranil, je daroval za nakup riža za otroke na Madagaskarju v Akamasoa patra Pedra Opeke. Želel je, da tudi vse prostovoljne prispevke tistega večera darujemo v ta namen. Že naslednji dan je sporočil, da bo s prostovoljnimi prispevki udeležencev predavanja na Opčinah, Pedro Opeka kupil kar 853 kg riža! Prihodnje (in zadnje ) letošnje predavanje bo na vrsti že 3. aprila, ko bo na vrsti predavanje z naslovom »Milost poslušanja«. Predavala bo psihologinja Alenka Rebula, avtorica knjižnih uspešnic in priljubljena predavateljica. (A.P.) SDD - Drevi Podelitev Flajbanovih nagrad Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Ul. Mazzini 46 bo drevi ob 18. uri slovesnost ob izročitvi študijskih nagrad in podpor, namenjenih univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine, ki jih SDD podeljuje v spomin na dolgoletnega člana in mecena Mihaela Flajbana. To bo že 27. podelitev Flajbanovih nagrad (tako rednih kot enkratnih). Na sporedu pa bo še 2. podelitev nagrade, namenjene študentom likovne ali glasbene umetnosti, v spomin na dolgoletno odbornico Ireno Srebotnjak. Komisija, ki na podlagi razpisa ocenjuje prijave za nagrade, je tokrat pregledala kar 28 prošenj. African Requiem o umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina Mlada italijanska igralka Isabella Ragonese nastopa ob dvajsetletnici umora novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina v gledališkem projektu African Requiem, ki se poglablja v še vedno nerazčiščeno ozadje zločina. Predstava bo na sporedu drevi ob 20.30 v Bobbiovi dvorani v okviru zunaj-abonmajske ponudbe gledališča La Contrada. Avtor besedila je Stefano Massini, ki je tudi režiser predstave. Odrska pripoved se začenja deset sekund po zločinu in s flash backi ter fragmenti spomina pripoveduje o tedanjem stanju v Mogadišu, o delu novinarke in snemalca, o nezakonitih poslih, ki so se skrivali za krinko pomoči in sodelovanja. Isabella Ragonese igra Ilario Alpi, poleg njenega glasu in njenega obraza se v predstavi na posnetkih pokažeta lika, ki ponazarjata tedanje okoliščine, to sta sultan Bosaasa, ki ga igra Gianmarco To-gnazzi, in smehljajoči se italijanski mešetar, ki ga igra Gioele Dix. Dogajanje na odru spremlja v živo izvajana glasba Enrica Finka. O lažeh in kriminalu izraelske politike Tržaški odbor združenja Salaam -Otroci oljke vabi danes ob 17.30 v knjigarno Minerva (Ul. San Nicolo' 20) na predstavitev knjige »Vivere con la spada - Il terrorismo sacro di Israele« pisateljice Livie Rokach (Palestina 1934 - Rim 1984). Spremno besedo je podpisal Noam Chomsky. Skozi dnevniške zapise nekdanjega ministrskega predsednika oziroma izraelskega zunanjega ministrstva Mosheja Sharetta avtorica prikazuje provokacije, kriminalna dejanja in laži izraelske politike že v obdobju Bena Guriona. Monografija velja za izredno dokumentarno gradivo, saj dokazuje, da Izrael ni žrtev terorizma in vojaških napadov ter sovraštva, kot ga prikazuje uradna zgodovina. Knjigo bo predstavil Diego Siragu-sa, ki je poskrbel tudi za prevod in uvodne besede italijanske izdaje, ki je izšla pri založbi Zambon. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 27. marca 2014 RUPERT Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 3.44 in zatone ob 14.45. Jutri, PETEK, 28. marca 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,9 stopinje C, zračni tlak 1008,1 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 20 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje C. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi BARKO 5,5 m dolžine, prodam. Tel.: 347-7860432. DAJEM V BREZPLAČEN NAJEM majhen vinograd z na novo posajenimi trtami, v nedokončani fazi. Tel.: 338-4563202. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu; dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št.040-576116. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 3332283256. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 339-8201250. PRODAM avto polo CL 1050, letnik 1992, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel.: 335-6254573. PRODAMO tovorno vozilo durso farmer, 490-S. Malo delovnih ur, pogon na 4 kolesa, kardan in priključek za snežni plug, letnik 2006. Tel.: 340-5693294. TAVELE IN STARE OPEKE ter pultni zamrzovalnik (banco frigo), prodam. Tel.: 345-3903040. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 3479085311. IH Osmice DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricma-njih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiu-me). Toplo vabljeni. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Tel. št.: 040-229211. SiVince Tutto26 marca 2014 Super Enalotto Št. 202 4 9 11 19 31 86 Nagradni sklad 884.422,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 81 dobitnikov s 4 točkami 2.131,34 € 2.230 dobitnikov s 3 točkami 199,49 € 23.126 dobitnikov z 2 točkama 11,54 € / TRST Četrtek, 9. marca 2014 7 Q Kino Članice in člani. Vabljeni ste na 42. redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorano ZKB, ul. Ricreatorio 2 - 0PČINE Pričakujemo vas! [13 Lekarne Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti AMBASCIATORI - 16.20, 18.40, 21.10 »Captain America - The winter soldier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »I fratelli Karamazov«; 18.15, 21.45 »Horse Boy«. FELLINI - 18.15, 20.30 »12 anni schia-vo«; 16.40 »Mr. Peabody e Sher-man«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Yves Saint Laurent«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.00, 21.15 »Quando c'era Berlinguer«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 19.00 »Bella in Sebastijan«; 18.00 »Don Jon«; 18.15, 20.40 »Edini preživeli«; 15.50 »Lepotica in zver«; 15.30 »Mamin sinko«; 19.50 »Montevideo, se vidimo!«; 18.00, 20.30 »Želja po hitrosti«; 21.10 »Nonstop«; 16.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sher-mana 3D«; 15.30, 17.20, 20.00 »Razcepljeni«; 16.15, 17.00 »Tarzan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15 »Non buttiamoci giu«; 17.20, 19.40, 22.10 »Captain America - The winter soldier 3D«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Supercondriaco - Ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10, 22.00 »Storia di una ladra di li-bri«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Ida«; 16.30, 18.20, 20.15 »Al-lacciate le cinture«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.05, 20.50, 21.50 »Captain America - The winter soldier«; 16.00, 18.45, 21.30 »Captain America - The winter soldier 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Storia di una ladra di libri«; 16.40, 18.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.10, 22.15 »300 - L'alba di un impero«; 16.45 »La bella e la bestia«; 20.10 »Non buttia-moci giu«; 22.15 »Il ricatto«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.40, 18.25 »Cuccioli - Il paese del vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Captain America - The winter soldier«; Dvorana 2: 17.15 »Mr. Peabody e Sherman«; 19.50, 22.10 »Lei«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Yves Saint Laurent«; Dvorana 5: 17.30 »Amici come noi«; 19.50 »Noi 4«; 21.30 »Captain America - The winter soldier 3D«. □ Obvestila VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. TREBČE V SVET 2014 - večdnevni izlet v Provanso (FR), v organizaciji SKD Primorec, bo od 30. maja do 2. junija. Prijave in informacije zbira gospa Zorka v večernih urah na tel. št. 040-214412. SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja. Ogledali si bomo taborišče Kampor na Rabu, Grgur in Goli otok. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih, blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DUHOVSKA ZVEZA vabi danes, 27. marca, ob 20. uri v Šentjakobski kulturni dom, Ul. Concordia 8, na predavanje blejskega župnika, dr. Janeza Ferkolja, na temo »Razmišljajmo o postnem času«. GD NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 27. marca, ob 20. uri v prostorih društva, Nabreži-na kamnolomi 12. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 27. marca, ob 20. uri na predavanje diplomirane psihologinje in psihoterapevtke Silve Matos »Komunikacija, pot do osebne zrelosti«. MTK sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 27. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Obenem vabi člane, da poravnajo članarino za l. 2014 od 19.30 dalje. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 27. marca, ob 18.30 na svojem sedežu na Proseku št. 159. SDGZ v sodelovanju z ZKB, prijazno vabi vse interesente na brezplačno delavnico v sklopu projekta »Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji« namenjeno kreditiranju novih podjetij, s predavateljico Ema-nuelo Bratos, ki bo danes, 27. marca, od 18. do 20. ure v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Info in prijave na tel. št.: 040-6724829 ali info@sdgz.it. SKD TABOR: Prosvetni dom - Opčine, vabi na 46. redni občni zbor na drugi sklic danes, 27. marca, ob 20.30. JK ČUPA: članice in člani, vabljeni ste na 42. redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2, Opčine. Pričakujemo vas! KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v petek, 28. marca, ob 21.00 v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. KD FRAN VENTURINI sklicuje redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA obveščajo, da bodo v petek, 28. marca, ob 10. uri v Ul. Massimo D'Azeglio, položili venec pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 69. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766. OBČINA DEVIN NABREŽINA v sodelovanju z WWF - zaščitenim morskim območjem v Miramaru, v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne«, prireja v nedeljo, 30. marca, vodeni ogled »Vodne poti« s slovenskim vodičem. Sprehod bo trajal približno 3 ure, namenjen odraslim in družinam. Prijave in info na tel. št. 040-2017374, od srede do petka, od 9. do 12. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. KRU.T - v sklopu vseživljenjske aktivnosti vabi v ponedeljek, 31. marca, ob 17. uri na predavanje z doc. dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo laboratorija za motnje spanja pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, na temo »Spanje in motnje spanja«. Predavanje bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD PRIMOREC vabi ustvarjalce ročnih del, da se udeležijo pomladanskega sejma, ki bo v petek, 11., soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) do vključno ponedeljka, 31. marca. SOVODENJSKA SEKCIJA SSK vabi na srečanje, ki bo v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v prostorih PD Ru-pa-Peč. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA prireja deset srečanj za začetnike in nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje v ponedeljek, 31. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Re-pentabrska 66, Opčine. Vpisi in dodatne info na tel. št. 040-212289. SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v kmečkem turizmu Hermada v Cerovljah. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v petek, 4. aprila, v društvenih prostorih redni občni zbor, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD GRAD sklicuje redni občni zbor članov v nedeljo, 6. aprila, ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju na sedežu društva, Bane 6. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 31. marca, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer; v torek, 1. aprila, od 17. do 19. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. IS Prireditve SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da je bila iz tehničnih razlogov pravljična urica premeščena na danes, 27. marca, ob 16.30 v dvoranici na Stadionu 1. maja. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi danes, 27. marca, na podelitev Flajbanovih nagrad in nagrade Irene Srebotnjak za univerzitetne študentke in študente. Začetek ob 18. uri na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE - skupina Fortunato Pavisi vabi v petek, 28. marca, ob 20. uri na sedež Združenja, Ul. Mazzini 30, 1 nad., na konferenco »Barva in umetniška izkušnja, kot način zdravljenja - Sile duše so vidne v barvah in zato ob slikanju lahko človek postane zdravnik samega sebe«. Predava dr. Patrizia Anderle. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi na otvoritev v petek, 28. marca, v kulturni dom Srečka Kosovela v Sežano. Od 14. ure dalje brezplačne delavnice za otroke in odrasle; ob 18. uri predavanje in nastopi: »Učenje po metodi Freestyle - hitro in skozi zabavo«. Vstop prost! Info: 00386-40546600 (Elda). PREDSTAVITEV KNJIGE »La radice di un grande albero« avtorja Luigija Accattolija - gost večera bo Francesco Canova, zdravnik, misijonar, koz-mopolit in ustanovitelj organizacije CUAMM - Zdravniki z Afriko. Vabljeni v petek, 28. marca, ob 20. uri v dvorano Turoldo, Ul. Locchi 22. PESEM MLADIH 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na dvodnevno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V soboto, 29. marca, bodo nastopili zbori vrtcev in šol, v nedeljo, 30. marca, pa društveni in župnijski zbori. Oba dneva je začetek predviden ob 15. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, na pobudo Radija Koper, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na glasbeni večer z naslovom »50 let slovenske tržaške popevke - Bar-kovlje 1964 - 2014«. Nastopa orkester Miramar s solisti, dir. maestro A. Vo-dopivec. Večer vodi Smiljana Baranja v soboto, 29. marca, ob 20.30. Pobudo nam je omogočila ZKB. SKD LIPA iz Bazovice vabi na ogled razstave »Revolucija barv«. Slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križ-mančič v soboto, 29. marca, od 17. do 19. ure in v nedeljo 30. marca, od 11. do 12. ure v bazovskem domu. FRANKO VECCHIET - MEMORABILIA: v nedeljo, 30. marca, ob 11. uri bo potekal še zadnji vodeni ogled razstave »Memorabilia« v italijanskem in slovenskem jeziku v spremstvu umetnika in kustosinje Giulie Giorgi v muzeju Revoltella v Trstu (Ul. Diaz 27). KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri na ogled komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi PD Štandrež. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Igo Gruden bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Angelski spev-Otlica, MoPZ Krom-berški vodopivci, MePZ Slovenski dom-Zagreb, MePZ Gorjansko, VoS Pod Lipo-Špeter, MePZ Jože Srebrnič-Deskle in MePZ Jacobus Gallus-Trst. SDD JAKA ŠTOKA in Zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel, vabita na predstavitev knjige Radoslave Premrl »Moj brat Janko - Vojko« in njenega italijanskega prevoda »Un eroe in famiglia«, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Spregovorila bosta pisatelj Boris Pahor in prevajalka Martina Clerici, glasbeno točko bo izvedla har-fistka Eva Škabar. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne, vabi v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri na Finale 6. mednarodnega tekmovanja glasbenikov solistov in komornih skupin Svirel 2014: gostje Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 - dir. Fulvio Jurinčič. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe z naslovom »Milost poslušanja«. O tem bo govorila psihologinja, pesnica, avtorica knjižnih uspešnic prof. Alenka Rebula. Srečanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 3. aprila, ob 20. uri. Vabljeni vsi! VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na duhovno pripravo na Veliko noč v četrtek, 3. aprila, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: sv. maša ob 16. uri, nato poglobitev in premišljevanje, ki ju bo vodil g. Jože Špeh. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Erma-da Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.her-mada.org. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) - prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »Genesi-Sebastiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info na tel. št. 338-3476253, 0409882109 ali 040-2602395. Prispevki V spomin drage sestrične Fani Košuta darujeta Srečko in Marta Sedmak 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor -Križ in 30,00 evrov za cerkev v Križu. V spomin na starše daruje Norina 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. Ob 30-letnici smrti očeta in nonota Marčela Kralja darujeta Nadja in Janja 100,00 evrov za SK Devin. V spomin na dragega Alberta Doljaka daruje Sonja Žužek z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabreži-na. V spomin na prijatelja Bertota Doljaka darujeta Vanda in Jelka 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega Alberta Doljaka darujeta družini Košuta in Ghira 25,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na dragega Alberta Doljaka daruje Sonja Žužek 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na dragega Alberta Doljaka darujeta družini Košuta in Ghira 25,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na svoje drage daruje Miran Kuret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ricma-njih. Namesto cvetja na grob dobrega prijatelja in sodelavca Bertota Doljaka daruje Maks z Lidijo 30,00 evrov za KD Vigred. V spomin na Bertota Doljaka daruje Liliana 20,00 evrov za Kru.t. Ob izgubi drage mame FANI izrekamo Darinki in družini iskreno sožalje. Ravnateljica in neučno osebje slovenskih višjih šol v Gorici 10 Četrtek, 27. marca 2014 KULTURA / festival - V priredbi Kulturnega društva UPOL Na tekmovanju Svirel 500 mladih glasbenikov Na Komenskem Krasu in v okolici bo med 28. marcem in 13. aprilom v organizaciji Kulturnega društva UPOL potekalo šesto mednarodno tekmovanje in festival Svirel. Nanj se je prijavilo 535 mladih iz 25 držav, skupaj z vsemi glasbeniki, korepetitorji in člani žirije pa bo na tritedenskem dogajanju sodelovalo okrog 1000 glasbenikov. Mlade glasbenike bodo razdelili v tri skupine - harmonika, ki je letos nova disciplina, pihala, trobila in tolkala ter godala in brenkala. Znotraj teh pa jih bodo razporejeni po devetih starostnih kategorijah. V solističnih disciplinah bo tekmovalo 365, v komornih pa 170 glasbenikov. Iz Slovenije bo letos sodelovalo 390 mladih glasbenikov. Novost tekmovanja Svirel je tekmovanje harmonikašev, ki združuje mlade glasbenike na diatonični, kro-matični in klavirski harmoniki. Med novostmi je tudi letošnje sodelovanje z Društvom Planta, ki bo obiskovalce Krasa vabilo na kraške dobrote v Kraško kuhinjo 2014. Mlade glasbenike bo ocenjevalo 15 žirantov, ki razen iz Slovenije prihajajo še iz Italije, s Slovaške, iz Avstrije, Avstralije in Nemčije. Najboljše mlade glasbenike bodo izbrali za zaključne koncerte ter jih nagradili z denarnimi nagradami, umetniškimi izdelki ter možnostmi koncertiranja z različnimi ansambli. Skupno bodo tokrat pripravili 17 koncertov, od tega bodo trije zaključni. Na njih se bo predstavilo devet orke- Na festivalu sodeluje tudi harmonikar Zoran Lupinc strskih sestavov z devetimi umetniškimi vodji, 16 komornih zasedb, osem duetov, kot solisti pa bo nastopilo 12 glasbenikov. Festivalska prizorišča povezujejo Kraško-Brkinsko in Goriško območje v osmih tamkajšnjih občinah. Prvi koncert bo na sporedu danes ob 20. uri v Taboru pri Vrabčah. Nastopili bodo Komorna skupina gHOSt, Kvintet NOVArt in Kvartet pozavn PGŠ Komen. Prvi zaključni koncert Harmonika pa bo v nedeljo, 30. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Celoten program si je mogoče ogledati po spletu. Vključno s tekmovanjem pripra- vljajo letos šest strokovnih seminarjev za kontrabas, kitaro, saksofon, flavto, klarinet in trobento. Ob glasbi pa bo tudi tokrat več časa namenjenega medsebojnemu druženju mladih. Zato bodo pripravili dva pohoda po kraški pokrajini, sobotna popoldneva pa bodo pozneje zaključili s koncertom v Kazljah in v Štanjelu. Cilj tekmovanja Svirel je odkrivanje mladih glasbenih talentov, s posebnim poudarkom na promociji kakovostne glasbene kulture v Sloveniji. Umeš-čenost projekta na Kras omogoča prepletanje glasbe z odkrivanjem turističnih lepot Krasa. filmi@primorski.eu GREMO V KINO 13 O Quando c'era Berlinguer Režija: Walter Veltroni Dokumentarni film Italija 2014 Ocena: ★★★★ 7. junija 1984, na Trgu sadja v Padovi je bilo že skoraj poletje. Svetel pomladni večer, ogromno ljudi, volilcev, sim-patizerjev, ki so se v takratnem, globoko demokrščanskem Venetu zbrali na shodu za evropske volitve. Protagonist in govornik je bil Enrico Berlinguer. Dogajanje tistega dne je še zelo živo v spominu številnih beneških kronistov. Posnetke vsega kar se je tisti četrtek zgodilo v Pa-dovi pa je od danes na ogled tudi v filmskem dokumentarcu, ki ga je Veltroni posvetil Berlinguerju. Gre med drugim tudi za zelo dragocene posnetke, ki jih je svoj čas Komunistična partija dala na stran in shranila predvsem zato, da bi jih ne uporabljali po nepotrebnem. Video, ki prikazuje zadnje trenutke življenja najbolj priljubljenega tajnika KPI-ja vseh časov je zdaj uporabil režiser, za prikaz dokumentarne zgodbe, ki si v resnici postavlja ključno vprašanje "Kaj se je zgodilo potem", ko KPI ni nikoli več dosegla rezultatov, ki jih je zabeležila z Berlinguerjem". Film se v resnici prične s serijo intervjujev dijakom liceja Azuni v Sassariju, ki ga je obiskoval mladi Enrico in danes v resnici bolj malo vedo o tistem tako pomembnem sošolcu. Avtor filma nato pripoveduje zgodbo navidez sramežljivega moža, ki je uspel v določenem trenutku (leta 1976) prepričati vsakega tretjega volilca, da se je izrekel za Komunistično partijo. Zgodbo suhljatega človeka, ki se je izrekel za zgodovinski kompromis, bil tarča atentata v Bolgariji in čigar pogreba, se je tistega trinajstega junija v Rimu udeležila neverjetna množica ljudi. Nekaj takega se v Italiji ni nikoli več zgodilo. V filmu, v katerem govorijo Pietro Ingrao, Mihail Gorbačov, ameriški ambasador Gardner, predsednik republike Napolitano, Berlinguerjeva osebne straža, hčerke in sin pokojnega Enrica, spoznavamo tako moškega, ki je prav gotovo veliko prispeval zgodovinskemu trenutku v katerem je živel in globoko zaznamoval tudi to kar je prišlo potem. Velotronijevo delo, opremljeno z glasbeno kuliso Danila Ree, pesmijo Un ad-dio Gina Paolija ter ganljivim pričevanjem padovanskega delavca, ki je tisti sedmi junij skoraj v celoti preživel ob strankarskem tajniku, gotovo seže gledalcu do srca. Čeprav bi avtor lahko vsaj tokrat dal sebe ob strani in res pustil prostor njemu, priljubljenemu Enricu Berlinguerju. (Iga) kranj, ljubljana - Ob dnevu gledališča Teden slovenske drame in podelitev nagrad ZDUS Na današnji svetovni dan gledališča se bo začel 44. teden slovenske drame. Festival, ki bo v 11 dneh v Kranju in deloma tudi v Ljubljani ponudil 17 predstav, bo odprla premiera predstave Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija. Na odprtju bodo podelili tudi nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tekmovalnem programu se bo predstavilo osem predstav: avtorski projekt Oliverja Frljica 25.671, ki je nastal v produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Svatba Rudija Šeliga v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi SNG Drama Ljubljana ter predstava slednje v režiji Dušana Jo-vanovica z naslovom Boris, Milena, Radko. Lutkovno gledališče Ljubljana se bo predstavilo z avtorskim projektom Robinson v režiji Jake Andreja Vojevca, za Šeligovo nagrado pa se bodo potegovale še predstava Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu Slavoja Žižka v režiji Matjaža Bergerja in izvedbi Anton Pod-bevšek Teatra, predstava Sokol Iztoka Kovača in Janeza Janše v produkciji zavodov En-Knap in Maska, predstava Nejca Gazvode in Mini teatra Ljubljana ter Mestnega gledališča Ptuj Divjad ter predstava Pavla nad prepadom Andreja E. Skubi-ca v režiji Matjaža Pograjca in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. V spremljevalnem programu se bodo predstavile gledališke skupine iz Izraela, Slovaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Selektor festivala je Gregor Butala. Letošnji festivalski prizorišči bosta Prešernovo gledališče in Stolp Škrlovec Kranj, nekaj predstav pa bo na ogled v Ljubljani. Delavnice dramskega pisanja, ki bodo potekale do 29. marca, bo letos vodil priznani dramatik Goran Stefanovski, so sporočili iz gledališča. Po besedah direktorice Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček predstave, ki se bodo zvrstile na festivalu, odražajo duh časa, v katerem živimo. Veliko je krstnih uprizoritev in avtorskih projektov, k sodelovanju pa so povabili tudi Forum slovanskih kultur, ki bo finančno podprl dogodek Dramatične vizije - predstavitev dram, nagrajenih na različnih natečajih. Teden slovenske drame bo po napovedih organizatorjev odprl minister za kulturo Uroš Grilc, Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) pa bo podelilo priznanja. Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo prejel igralec Evgen Car, veliki bršljanov venec pa Barbara Pavlin. Bršljanov venec bo šel v roke Vasiliji Fišer, igralki Nina Ivanišin in Mateja Pucko pa bosta prejeli priznanje ZDUS za umetniške dosežke v letu 2013. Festival predstavlja velik finančni zalogaj. Ministrstvo za kulturo je zanj prispevalo 53.000 evrov, Mestna občina Kranj pa 57.000 evrov, so še sporočili iz kranjskega gledališča. (STA) ssg - V produkciji SNG Drama Maribor Jutri v Trstu odrska postavitev Ladosovih Nevarnih razmerij V psihološko precizni, fascinantni in večno aktualni literarni mojstrovini Nevarna razmerja (1782) je Choderlos de Laclos (1741-1803), vojaški oficir iz Amien-sa, razgalil ciničnost, hipokrizijo in hladnokrvnost aristokratske družbe. Angleški dramatik Christopher Hampton je leta 1985 podpisal tako filmski scenarij kultnega filma Stephena Frearsa kot dramsko adaptacijo znamenitega epistolarnega romana, ki bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 na sporedu na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu v okviru Modrega abonmajskega programa (in izven). Erotične intrige Markize de Merteuil in li-bertinca Valmonta bodo zaživele na enkratnem gostovanju uprizoritve SNG Drama Maribor v režiji Aleksandra Popov-skega. Nevarna razmerja je zgodba Markize de Merteuil, ki se hoče maščevati nekdanjemu ljubimcu Gercourtu, kateremu je gospa de Volanges v zakon obljubila svojo hčer Cecile, ki je pravkar zapustila samostan. Merteuilova se s prošnjo, da zapelje bodočo nevesto, obrne na preizkušenega zapeljivca, svojega bivšega ljubimca vikonta Valmonta. O njem ima gospa Volanges, pred katero hči Cecile skriva seksualne učne ure z vikontom, izdelano mnenje: »Ljubezniv in zapeljiv je pač, a ker je še v večji meri hinavski in nevaren, že od rane mladosti ni storil koraka ali izrekel besede, ki ne bi prikrivala kakšnega naklepa, slednji njegov naklep je bil nepošten in hudodelski.« Oborožen s svetohlinstvom se Valmont loti tudi očarljive, pobožne in krepostne gospe Tourvel. Markiza de Merteuil dvomi v vikontovo zmago pri Tourvelovi, a v Valmontu beseda »nemogoče« prebudi strastno željo, da osvoji nedosegljivo. V boju za moč in oblast se bivša ljubimca in zaveznika spopadeta na »biti ali ne biti«, od koder oba izstopita kot poraženca. V predstavi igrajo Nataša Matjašec Rošker (Markiza de Merteuil), Ksenija Mi-šič (Gospa de Volanges), Barbara Ribnikar k. g. (Cécile de Volanges), Branko Jordan (Vikont de Valmont), Milada Kalezic (Gospa de Rosemonde), Eva Kraš (Gospa de Tourvel), Maša Židanik (Kurtizana Emilie) in Matevž Biber (Vitez Danceny). Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG bo odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. / ITALIJA, SVET Četrtek, 27. marca 2014 1 1 bruselj / rim - Ameriški predsednik sinoči pristal na letališču Fiumicino Obama za utrjevanje zavezništva zveze Nato BRUSELJ - Ameriški predsednik Ba-rack Obama je po srečanjih z zavezniki Nato v Bruslju sinoči s predsedniškim letalom Air Force One pristal na rimskem letališču Fiumicino. Zadnja njegova postaja na mini evropski turneji bo Vatikan, kjer se bo danes sestal s papežem Frančiškom. V Rimu ima predvideni še srečanji z italijanskim pre-mierjem Matteom Renzijem in predsednikom Giorgiom Napolitanom. Ukrajinska kriza je utrdila čezatlantsko vez, kaže prvi obisk ameriškega predsednika Baracka Obame v Bruslju pri EU in zvezi Nato. Evropa in Amerika sta enotni v odnosu do Rusije ter usklajujeta morebitne nadaljnje sankcije. A obenem je Obama Evropo opozoril: energija in obramba nista zastonj, ne morete se zanašati le na ZDA. Če-zatlantsko partnerstvo je največji in najdaljši gospodarski odnos na svetu. EU in ZDA predstavljajo polovico globalnega gospodarstva. ZDA so najpomembnejša trgovinska partnerica EU. Vendar pa do krize v Ukrajini Obama Evropi ni posvečal posebne pozornosti. Njegova košarica uniji leta 2010 z odpovedjo madridskega vrha je bila veliko razočaranje. Danes je drugače. Svet je varnejši in pravičnejši, ko sta Evropa in Amerika enotni, kot sta v odnosu do Rusije v primeru krize v Ukrajini, je ob prvem obisku pri EU v Bruslju poudaril Obama. Rusijo je opozoril, da je še čas, da sodeluje z Ukrajino in mednarodno skupnostjo za zmanjšanje napetosti po diplomatski poti, če bo nadaljevala po dosedanji poti, pa se bo njena osamitev poglobila in sankcije zaostrile. EU in ZDA se po njegovih besedah sedaj usklajujejo, kakšne bi bile te močnejše, gospodarske sankcije proti Rusiji, pri čemer posebno pozornost namenjajo vprašanju energetske odvisnosti. Tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je izpostavil enotnost EU in ZDA v kontekstu krize v Ukrajini. V času mnogih negotovosti je nesporna trdnost čezatlanske vezi, ki je odporna na vse šoke, še toliko bolj ključna, je poudaril. Voditelji EU in ZDA so v duhu enotnosti potrdili tudi zavezanost k sklenitvi ambicioznega čezat-lantskega trgovinskega sporazuma, v sklopu katerega se želi unija dogovoriti tudi o ugodnem uvozu ameriškega plina, s čimer želi zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. A Obama je opozoril, da bo morala Evropa raziskati možnosti lastnih energetskih virov, ne zgolj čakati na ameriški plin iz skrilavcev. »Tako kot ni lahke, zastonj in preproste obrambe, ni popolnega, zastonj in idealnega energetskega vira,« je poudaril. Ameriški predsednik je namreč tudi okrcal evropske članice zveze Nato zaradi krčenja obrambnih proračunov. »Skupna obramba pomeni, da mora vsakdo prispevati (...) Razmere v Ukrajini so opomin, da svoboda ni zastonj,« je opozoril. Ob tem je spomnil na člen 5 Severnoatlantske pogodbe z zavezo k skupni obrambi. V Natu ni bolj in manj pomembnih članic; ko gre za zavezo k skupni obrambi, so vse enakovredne, je poudaril. Sestal se je tudi z generalnim sekretarjem Nata Andersom Foghom Rasmus-senom, s katerim sta prav tako potrdila trdnost čezatlantske vezi ter se zavezala k dodatni krepitvi skupne obrambe z nadgradnjo kriznih načrtov in krepitvijo prisotnosti Natovih sil v ranljivih članicah. »Nato je sila za mir (... ) Ne iščemo konfrontacije, a ne bomo oklevali, če bomo izzvani. Naše zavezništvo je več kot le vojaško zavezništvo. Smo skupnost vrednot, ki prinaša upanje vsem ljudem, ki želijo svobodo in mir,« je poudaril Rasmussen. Podobno je izpostavil tudi Obama v govoru v bruseljskem hramu umetnosti Bozar, s katerim je končal obisk v Belgiji. »Ne stopamo v novo hladno vojno. ZDA in Nato ne iščeta konflikta z Rusijo,« je dejal Obama, a obenem opozoril, da bodo spoštovali zavezo k skupni obrambi, zato Natova letala preletavajo baltske države in zato bo Nato okrepil prisotnost na Poljskem. V svojem edinem govoru v Belgiji se je ameriški predsednik sicer sprehodil po evropski in svetovni zgodovini ter vseh aktualnih perečih vprašanjih, od terorizma do pravic gejev in lezbijk ter priseljencev. Rdeča nit govora pa je bila, da morata Evropa in Amerika odločno braniti svoje vrednote in ideale, ki navdihujejo ves svet, saj niso samoumevni, ker se bo vselej našel kdo, ki jih bo postavljal pod vprašaj. Sami moramo odgovoriti na vprašanje, kakšno Evropo, Ameriko in svet bomo pustili za seboj, je opozoril Obama. Občinstvu, ki ga je pozdravilo z bučnim aplavzom in vzkliki odobravanja, pa je v imenu Američanov izrazil hvaležnost za prijateljstvo. »Sploh pa ni težko imeti rad države, ki slovi po čokoladi in pivu,« je še dejal Belgijcem. (STA) egipt Al Sisi bo kandidat za predsednika KAIRO - Feldmaršal Abdel Fatah al Sisi je včeraj sporočil, da je odstopil s položaja vojaškega poveljnika egiptovske vojske, ker bo na volitvah kandidiral za položaj egiptovskega predsednika. Novico, ki je bila sicer že nekaj časa splošno pričakovana, je objavil včeraj zvečer na državni televiziji. Predsedniške volitve naj bi potekale še pred junijem. Al Sisi, ki je bil tudi minister za obrambo, je postal najpomembnejša politična figura v Egiptu po odstavitvi islamisti-čnega predsednika Mohameda Mursija julija lani. Po ocenah poznavalcev bo po vsej verjetnosti na predsedniških volitvah slavil - glede na svojo priljubljenost in dejstvo, da nekih resnih rivalov vsaj zaenkrat ni videti. Ameriški predsednik sinoči na letališču Fiumicino ansa Podtajnik pri predsedstvu vlade Grazianu Delriu je po glasovanju v senatu čestitala ministrica za reforme Maria Elena Boschi italija - Vlada je postavila zaupnico, potem ko je bila dvakrat preglasovana v komisiji Reforma pokrajin: senat sprejel predlog podtajnika Delria s 160 glasovi proti 133 RIM - Senat je sinoči s 160 glasovi proti 133 izglasoval zaupnico, ki jo je vlada postavila na zakonski osnutek za reformo pokrajin. Predlog je predstavil pod-tajnik pri predsedstvu vlade Graziano Delrio, sicer bivši minister med prejšnjo vlado Enrica Lette. Zakonski osnutek bo moral zdaj ponovno v poslansko zbornico v tretje branje. Zaupnico na glasovanje je najavila včeraj ministrica za reforme Maria Elena Boschi, potem ko je bila vlada v ponedeljek dva krat preglasovana v pristojni komisiji. Po glasovanju je ministrica tudi iskreno čestitala Delriu. Skratka, za vlado se je dan po razburkanem začetku zaključil pozitivno. Ministrski svet je že dopoldne izrazil po-voljno mnenje glede zaupnice v senatu. Seja je potekala ob 8. uri ob predsedovanju ministra za delo Giuliana Poletti-ja, saj je bil premier Matteo Renzi na poti v Kalabrijo. Renzi je vsekakor prek tvi-terja zapisal, da je bil včerajšnji »pomemben dan za pokrajine«. Odločitev glede zaupnice je nato v senatu formalno najavila ministrica Boschijeva, to pa je zadostovalo, da se je vsako morebitno nelagodje v večini poleglo. Kljub temu je skupina »Per l'Italia« (sredina in bivši privrženci nekdanjega premiera Maria Montija) glasovala proti zakonskemu osnutku, kot je to storil tudi senator Mau-rizio Rossi, medtem ko ni senator Tito Di Maggio sploh glasoval. Splošna razprava o zaupnici v senatu se je začela zgodaj popoldne, do glasovanja pa je prišlo nekaj po 19. uri. Proti predlogu so se izrekli stranka Forza Italia, Gibanje 5 zvezd in Svoboda, ekologija in levica (SEL). Dogajanje v senatu ni bilo od muh, saj je zakonski osnutek o pokrajinah pomemben korak za novo vlado. Ni naključje, da je premier Renzi že predsi-nočnjim napovedal, da bo v primeru odobritve v senatu »tri tisoč politikov ostalo brez plače, ki jo prispevajo Italijani«. Zakonski osnutek namreč predvideva, da bodo pokrajinski predsedniki in pokrajinski odbori po sprejetju tega zakona ostali na svojem mestu zastonj do konca leta 2014. Pokrajinski sveti in njihovi predsedniki bodo v prihodnosti vsekakor še obstajali (ravno tako brez plače), vendar jih bodo posredno izvolile skupščine županov. moskva / sevastopol / kijev - Krepitev vojaške prisotnosti Ruske sile zasedle vse vojaške objekte na priključenem Krimu MOSKVA / SEVASTOPOL / KIJEV - Ruske sile so zasedle vse vojaške objekte na Krimu, ki ga je Rusija prejšnji teden priključila svojemu ozemlju, je včeraj sporočila ruska vojska. Po pisanju ruskih medijev namerava Rusija sicer dolgoročno močno okrepiti vojaško prisotnost na Krimu, iz ZDA pa prihajajo opozorila, da krepi svojo vojaško prisotnost ob meji z Ukrajino. »V vseh 193 vojaških objektih na Krimu so izobešene ruske zastave,« je sporočil načelnik general-štaba ruske vojske Valerij Gerasimov, potem ko so ruske sile na Krimu v torek napadle še zadnjo vojaško ladjo, na kateri je plapolala ukrajinska zastava. Dodal je, da ukrajinski vojaki, ki to želijo, lahko zapustijo Krim z vlakom, ko ne bodo več na polotoku, pa jih bo ukrajinska vojska premestila na nove lokacije. Rusija naj bi nato na- meravala močno okrepiti vojaško prisotnost na krimskem polotoku. Tako naj bi do leta 2016 na območju imeli med drugim več vojaških letal tupo-ljev Tu-22M3 in lovskih letal, leto kasneje pa bi v Sevastopolu zasidrali nosilko helikopterjev. Pred okrepitvijo vojaške prisotnosti bo Rusija na območju zgradila letalski oporišči Gvar-dejsko in Kača. Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je medtem opozoril, da Rusija že krepi vojaško prisotnost na meji z Ukrajino. Tam je nastanjenih vedno več ruskih vojakov, kljub nedavnim zagotovilom Moskve, da ne bo napadla vzhoda Ukrajine. Po navedbah ameriških obrambnih oblasti je blizu meje z Ukrajino tako nastanjenih že več kot 20.000 ruskih vojakov, poleg tega pa tudi bojna letala in vojaška oklepna vozila. To potrjuje svarila iz Kijeva, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Začasni ukrajinski premier Arsenij Ja-cenjuk je poudaril, da bo Ukrajina v tem primeru uporabila vsa sredstva. »Borili se bomo,« je dejal Jace-njuk. Vendar Ukrajina za to po njegovih besedah potrebuje pomoč. »Potrebujemo tehnično in vojaško podporo, da bi prenovili vojsko in da bomo pripravljeni ne le na boj, ampak tudi na zmago,« je dejal. Ukrajina je morala sicer medtem pristati na drastično zvišanje cen plina, da bi izpolnila pogoje za posojilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Plin za gospodinjstva se bo tako 1. maja podražil za 50 odstotkov. Nova vlada v Kijevu je prosila IMF za 15 do 20 milijard dolarjev posojila, s čimer bi se država izognila bankrotu. (STA) 1 2 Četrtek, 27. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n o ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Za tovarno Sweet usahnilo še zadnje upanje Delavci dobili odpoved, od sobote bodo na cesti Zaposleni med nedavnim srečanjem pred tovarno Sweet bumbaca GORICA - Sociala Ljudem v stiski ponujajo delo Ustanavljajo solidarnostni sklad V palači Attems v Gorici bodo danes podpisali protokol o sodelovanju, s katerim ustanavljajo solidarnostni sklad, preko katerega bodo družinam v stiski pomagali z delom oz. z izobraževalnimi tečaji in delovnimi praksami. Vanj bodo prispevali Fundacija Goriške hranilnice (50.000 evrov), goriška nadškofija (50.000 evrov) in podjetje Goriziane iz Vileša (10.000 evrov). Pobudnik ustanovitve sklada je goriški nadškof Carlo Alberto Maria Redaelli; po njegovih besedah sklad noče prevzeti vloge, ki jo imajo pokrajinski uradi za delo, temveč hoče predstavljati drobno pomoč, ki jo Cerkev namenja ljudem v stiski. Z denarjem iz sklada bodo prirejali izobraževalne tečaje, hkrati pa bodo z »voucherji« plačevali ljudi za manjša dela, ki jih bodo opravili pri raznih ustanovah. Med podpisniki protokola so tudi zveza ACLI, zdravstveno podjetje, zveza obrtnikov Confartigianato in goriška pokrajina. Delavci štandreške tovarne čokoladnih jajčk Sweet so včeraj dobili odpovedna pisma, jutri se zanje zaključuje dopolnilna blagajna, od sobote bodo tudi formalno brezposelni. Še zadnje upanje je usahnilo včeraj na sedežu goriških industrijalcev, kjer so se sindikalnih predstavniki delavcev iz štandreške tovarne srečali s stečajnim upraviteljem Giu-lianom Biancom. »Povedal nam je, da je družba Walcor iz Cremone tudi uradno odstopila od namere za prevzem tovarne Sweet. Drugih kupcev na žalost ni, nekaj zanimanja je sicer bilo za odkup strojev, vendar se ni nihče oglasil, da bi prevzel celo tovarno,« pojasnjuje predstavnik sindikata UIL Andrea Di Giacomo, po katerem se bo za delavce jutri zaključila dopolnilna blagajna, »od sobote pa bodo dejansko brezposelni«. Sindikati bodo takoj zatem sprožili postopek za mobilnost, ki bo trajala od enega do dve let - odvisno pač od starosti posameznega delavca. »Med mobilnostjo bodo delavci prejemali od 750 do 850 evrov mesečno. V stik se bomo postavili s pokrajino, da bi zanje priredili kak tečaj, med katerim bi se usposobili za nov poklic in da bi pridobil novo znanje, kar bi jim služilo pri iskanju zaposlitve,« pojasnjuje Di Giacomo in razlaga, da delavci niso podpisali izjave o prenehanju delovnega razmerja. »Gre za simbolično gesto; ker je podjetje Sweet šlo v stečaj, ne bo mogoče od nikogar zahtevati odškodnine. Vsekakor je po zakonu predvideno, da se izjave lahko ne podpiše, za kar so se kot rečeno delavci odločili,« pojasnjuje Di Giavomo. Z zaprtjem tovarne Sweet je na cesti ostalo 54 delavcev; med njimi je preko trideset žensk, skoraj vsi so še daleč od upokojitve. Družbo Sweet je ustanovil goriški podjetnik Fabrizio Manganelli, ki je pred dvema letoma kandidiral za goriškega župana s svojo listo, pred leti pa je bil podpredsednik goriških industrijalcev. V preteklosti je bila družba Sweet med najpomembnejšimi svetovnimi proizvajalci čokoladnih jajčk, nato je zašla v težave po prekinitvi sodelovanja z družbo Dolci Prezio-si. V letih 2003-2005 je družba proizvajala 70 milijonov čokoladnih jajčk letno, v letih 2010-2011 pa je proizvodnja upadla na 45 milijonov. Do lanskega leta se je nabralo preko 19 milijonov evrov dolga. Po dokončnem zaprtju tovarne Sweet ostaja na robu Štandreža velika prazna hala, v kateri je proizvodnja stekla pred samimi tremi leti. Sicer so načrt za tovarno pripravili pred devetimi leti med županskim mandatom Vittoria Brancatija; takrat so se v Štan-drežu hudovali, češ da je nova hala odločno previsoka, na goriški občini pa so trdili, da so investitorji pridobili vsa potrebna dovoljenja. Po nekaj letih se na žalost izkazuje, da je bila gradnja tovarne povsem nepotrebna, zaenkrat še ni odgovora na vprašanje, koliko časa bo zdaj hala samevala in propadala. (dr) TRŽIČ - Petdesetim prepovedali vstop v ladjedelnico Ostali pred vrati Zaposleni so pri dveh podjetjih, ki sta vpleteni v preiskavo o izkoriščanju delavcev Protest pred vhodom v ladjedelnico foto k. m. Petdesetim delavcem - večinoma po rodu iz Bangladeša - so včeraj prepovedali vstop v ladjedelnico Fin-cantieri. Prepoved je vezana na preiskavo »Freework 2«, ki se je zaključila pred dvema tednoma. Odločitev družbe Fincantieri, da prepove vstop petdesetim delavcem v ladjedelnico, je sicer posledica pisma, ki ga je goriški karabi-njerski preiskovalni oddelek v prejšnjih dneh poslal družbi Sait. S pismom so karabinjerji pozvali družbo Sait, naj prekine sodelovanje s podizvajalskima podjetjema ISO.C in SCF. Družba Sait je po prejemu pisma odrekla sodelovanje z obema podjetjema, posledično je družba Fincan-tieri prepovedala vstop v ladjedelnico petdesetim delavcem, ki so včeraj zjutraj s svojimi magnetnimi karticami zaman skušali vstopiti v obrat skozi njegov glavni vhod. »Ne vemo, kaj storiti. Slišali smo, da podjetje Sait zaposluje nove delavce. Kaj naj storimo pa mi? Nekateri izmed nas delajo v Tržiču od enajst do dvajset let, zdaj pa so nas tako vrgli na cesto,« so včeraj dopoldne pred ladjedelnico povedali razočarani delavci iz Bangladeša. Iz družbe Fincantieri so sporočili le, da so samo udejanili navodila, ki so jih prejeli od karabinjerjev. V okviru preiskave »Freework 2« so pred dvema ted- noma priprli tri osebe, pet se jih mora vsak dan javiti na sodišču, 19 pa je ovadenih. V hišnem priporu so se znašli upravitelj podjetij SCF in SEA, 48-letni G. Comentale, 43-letni G. Comentale (bivši upravitelj podjetja Edil.Naval) in 35-letni K.M. iz Bangladeša (delavec podjetja MA&EA). Na sodišču se morajo vsak dan javiti A. Comentale (lastnica podjetja MA&EA) ter njena brata C. Comentale (upravitelj podjetja ISO.C.) in V. Comentale (uslužbenec podjetja MA&EA, bivši upravitelj podjetja Termoisolazioni) ter G.N. in C.S., uslužbenca podjetij ISO.C. in SCF. Združba naj bi si v zadnjih desetih letih protizakonito prisvojila okrog 1.970.000 evrov; 235.000 evrov so karabinjerji že zasegli. Preiskovalci so ugotovili, da so podjetniki sistematično izkoriščali zaposlene. Delovni urnik je bil daljši od predvidenega, plače pa nižje. Delavce so tudi izsiljevali, občasno so jih odpuščali in ponovno zaposlovali pri drugih podjetjih, da so lahko pri tem izkoristili državne prispevke. Delavce so tudi prisilili, da so podpisali izjavo o izplačilu odpravnine, ki je v resnici niso nikoli prejeli. S tovrstnim upravljanjem so podjetja ponujala svoje storitve po konkurenčnih cenah, kar jim je omogočilo, da so si v ladjedelnici zagotovila marsikatero podizvajalsko delo. RONKE - Kongres policijskega sindikata SILP-CGIL »Zaprtje uradov je napaka, ponovno odprtje CIE tudi« Policijski sindikat SILP-CGIL je že zdavnaj zahteval združitev policijski sil, kar bi zagotovilo odpravo dvojnikov in boljši nadzor nad teritorijem. To je pokrajinski tajnik Patrick Sione ponoviltudi včeraj v Ronkah, kjer je v občinski sejni dvorani potekal pokrajinski kongres omenjenega sindikata. Njegove besede sta podprla tudi deželni in državni tajnik sindikata SILP-CGIL Franco Grando in Pietro Colapietro, ki sta ravno tako prepričana, da je treba sile javnega reda reformirati, saj je posebnih enot odločno preveč. Sindikat SILP-CGIL zato podpira reformo sil javnega reda, hkrati pa nasprotuje nepremišljenemu ukinjanju policijskih uradov v posameznih pokrajinah. »Varčevalni ukrepi bodo hudo prizadeli samo policijo; po celi Italiji bodo zaprli 300 policijskih uradov, karabinjerji pa se bodo odrekli le 21 svojim izpostavam,« poudarja Sione in se sprašuje, ali hočejo v Italiji skrb za varnost zaupati le vojski, kar bi njegovem mnenju oškodovalo državljane in njihovo svobodo. Sione je pre- pričan, da bi morali ljudi vključiti v skrb za varnost, obenem pa bi bilo treba znižati stroške, ki jih imajo policijske enote zaradi plačevanja najemnin in za vzdrževanje dotrajanih poslopij. Kot primer omenja goriško kvesturo in kasarno Massarelli, kjer omet odpada z zidov in ni celice za pridržane osebe. Edino tovrstno celico v goriški pokrajini imajo policisti v Tržiču, vendar je od leta 2008 neuporabna zaradi škode, ki jo je povzročil pobesneli priprti moški. Goriški policisti so tudi zaskrbljeni zaradi napovedanega zaprtja urada mejne policije, ki ima 70 zaposlenih, in urada poštne policije, v kateri dela 15 ljudi. »Zaprtje obeh uradov bi bilo velika napaka, kar še zlasti velja za poštno policijo, saj se v zadnjih letih veča število kaznivih dejanj na spletu,« poudarja Sione in opozarja, da še vedno ni jasna usoda centra za priseljence CIE v Gradišču, ki je trenutno zaprt. »Če bodo center CIE obnovili in ponovno odprli, se bomo spet soočali z izredno nevarno in nečloveško strukturo,« poudarja Sione, ki upa, da bo čim prej objavili razpis za zaposlitev novih policistov. Na kongresu je spregovoril tudi pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva. »V naši pokrajini je 134.000 prebivalcev, med katerimi jih je zaposljivih 55 odstotkov. 10.700 ljudi je brez dela, med katerimi so zlasti ženske in mladi. Leta 2008 je bilo brezposelnih 3000 in kljub temu smo bili zelo zaskrbljeni. V prihodnjih letih lahko pričakujemo cel kup težav, socialne stiske bo vedno več, gospodarstvo bo še naprej na tleh in bo tako še bolj pod udarom kriminalnih združb. Zaradi tega je še toliko bolj nerazumljiva odločitev o krčenju policijski sil v naši pokrajini,« poudarja Liva in opozorja na ladjedelnico Fincantieri. V njej je zaposlenih 1500 delavcev, 4500 jih dela za 600 podiz-vajalskih podjetij. Liva se zato sprašuje, kdo bo nadzoroval njihovo delo, če bo policistov vedno manj. »Policijske sile je treba racionalizirati, ne pa jih enostavno krčiti,« zaključuje Paolo Liva. Goriški policist bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27 . marca 2014 1 3 sovodnje - Prva svetovna vojna v knjigi Vlada Klemšeta Odšli so »brez slave in brez spomina«, ker so bili na »napačni strani« ■: ein unbetonter da Grob neznanega vojaka »Iz starih in orumenelih fotografij, ohranjenih pisem in razglednic in sporočil, iz informacij, v glavnem zbranih v župnijskih arhivih, časopisih, v pogovorih z danes že daljnimi sorodniki ali samo sosedi umrlih, in s preverjanjem uradnih vojaških poročil in registrov smo skušali v največji možni meri uresničiti zastavljeni cilj - sestaviti in dopolniti seznam med prvo svetovno vojno umrlih vojakov iz sovodenjske občine,« je zapisal avtor Vlado Klemše na prvih straneh svoje najnovejše knjige, ki bo v aprilu prišla na knjižne police in - pričakovati je - v vsak sovodenjski dom, kjer hranijo spomin na prednika ali prednike, ki so padli na bojiščih prve vojne. Naslov bogato ilustrirane knjige velikega formata, ki sta jo skupaj izdali Goriška Mohorjeva družba in Gospodarska zadruga Brajda Vrh, je Klemše povzel iz zadnjega stavka uvodnega besedila: »S hvaležnostjo in v spomin tistih, ki so odšli brez slave in brez spomina.« Posvetilo je namenjeno domačinom - vsi so Slovenci, med njimi ni nobenega Italijana -, ki so padli v avstro-ogrski uniformi. Bili so dvakrat žrtve: zaradi smrti na fronti in zaradi povojne retorike, ki jih je izbrisala iz spomina, ker so se v očeh »zmagovalcev« borili na »napačni strani«. Klemše je tudi tokrat v svoje delo vložil veliko truda in raziskovalnega dela. »Sprva je kazalo, da bo stvar enostavna, a so se zadeve zataknile, ko sem ugotovil, da ne morem računati na zanesljive vire. Občinskega arhiva ni, saj je bil uničen, v krstnih ali mrliških knjigah pa se podatki najdejo pod pogojem, da je bil župnik vesten pri vpisovanju. Tudi časovna oddaljenost je takšna, da je spomin v družinah močno zbledel. Za marsikoga je torej znano le, da je šel v vojno kot vojaški obveznik, nakar se za njim izgubi vsaka sled,« o začetkih knjige pripoveduje avtor, ki je najprej vzel v pretres staro občino Sovodnje in nato dodal še Rupo, ki je sodila pod Miren, in Vrh, ki ga je upravljalo Opatje selo, tako da je zaobjel ozemlje današnje občine. »Evi- Vojaki z Vrha; v Klemšetovi knjigi je zabeleženih šestnajst padlih Vrhovcev dentiral sem 70 padlih vojakov, kar je za demografske značilnosti obravnavanega območja zelo veliko. Največ jih je padlo in izginilo iz zgodovinskega vidika v spopadih v Srbiji in Galiciji v prvih štirih mesecih po začetku vojne leta 1914, v manjšem merilu kasneje na italijanski fronti. Nemogoče pa je določiti število umrlih civilistov, saj so umirali na vseh koncih cesarstva - v begunstvu, v taboriščih, pri družinah, v bolnišnicah ... V primerjavi z vojaki je teh bilo vsekakor nekaj krat več.« Klemšetovi knjigi daje poudarjeno zgodovinsko vrednost zlasti seznam v vojni umrlih vojakov iz Sovodenj, s Peči, iz Rupe, Gabrij, Rubij, Ušja in z Vrha. Vsaj za tretjino le-teh je objavljena tudi fotografija. »Takega seznama doslej nismo imeli, čeprav je nepopoln,« opozarja avtor. Kljub vrzelim v arhivskih virih in spominu ljudi pa mu je le uspelo priti do dna trpki usodi vsaj enega od izginulih krajanov. Imel je devetnajst let in je bil na služenju v Bjelovarju. Ker je zbolel, so ga poslali domov, a rodnega kraja ni dosegel, saj je umrl v avstro-ogrski vojaški bolnišnici na Proseku. Čeprav je bil rojen in krščen v Sovodnjah, ga ni na spominski plošči v vaški cerkvi. Po Klemšetovi zaslugi pa ni več pozabljen, izgubljen, neznan. Ni več »ein Unbekanter«. (ide) gorica - Obnovitveni poseg je vreden 400 tisoč evrov Na stežaj odprto sejmišče gorica - Prvi aprilski vikend s privlačnima prireditvama Prestolnica vrtnarjenja in dobrot iz evropskih držav B I I 1 L P -MP V TJ ¿H» Lanski sejem vrtnarjenja bumbaca »Opravili bomo še nekaj prenovitvenih del, saj želimo, da bi bilo goriško sejemsko razstavišče čim bolj privlačno in da bi v njem potekalo čim več prireditev.« Tako poudarja predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz in pojasnjuje, da so obnovitvenemu posegu namenili 400.000 evrov. S tem denarjem bodo vrata posameznih hal prilagodili najnovejšim varnostnim predpisom, hkrati bodo obnovili tudi glavni vhod v sejemsko razstavišče. »V zadnjih letih smo v prenovo sejemskega razstavišča in v njegovo prilagoditev novim varnostnim predpisom vložili preko štiri milijone evrov. Zdaj seveda nočemo, da bi bilo razstavišče prazno; ravno nasprotno želimo si in delamo na tem, da bi bilo v njem vedno kaj novega, da bi se vedno kaj dogajalo. Zaradi tega apeliram na krajevne podjetnike in združenja, naj se postavijo v stik z nami, saj smo pripravljeni gostiti njihove pobude, seveda, če so v skladu z namembnostjo strukture,« poudarja Madriz. Po njegovih besedah bo od 4. do 6. aprila sejemsko razstavišče gostil sejem vrtnarstva in življenja v naravi »Pollice verde«, nato pa se pogovarjajo še za nekaj prireditev. »Snujemo dogodek ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, na razstavišču se bodo zbrali tudi ljubitelji starih motorjev, nekaj se pripravlja v zvezi z motorističnimi športi. Skratka, na dan prihaja več dobrih idej, saj so se danes sejmi povsem spremenili. Vse bolj privlačne so tematske prireditve,« poudarja Madriz in opozarja, da si želijo tudi sodelovanja s Slovenijo. Po njegovih besedah so slovenske partnerje že vključili v organizacijo vzorčnega sejma Expomego, ki je bil na sporedu februarja, zdaj pa so pripravljeni na nove čezmejne prireditve. »Ne moremo si dovoliti, da bi sejmišče samevalo; prelahko bi bilo ga prodati in se mu odreči, zato pa si bomo zavihali rokave, da bo na razstavišču čim več prireditev, ki bi prispevale k dvigu goriškega gospodarstva,« zaključuje Gianluca Madriz. (dr) Gorica bo od 4. do 6. aprila ponovno »prestolnica« vrtnarjenja in hkrati tudi enogastronomskih dobrot iz najrazličnejših držav. Na sejemskem razstavišču v Ulici Barca bo potekal deseti sejem vrtnarskih mojstrov »Pollice verde«, v mestnem središču pa bo tridnevna »Evropska tržnica« (Mercato d'Europa), ki so jo prvič pripeljali v Gorico pred dvema letoma. Potek priljubljene sejemske prireditve, posvečene vrtnarjenju in življenju v naravi, so predstavili včeraj na goriški Trgovinski zbornici. Povedali so, da se bo sejma udeležilo približno sto razstavljavcev iz raznih italijanskih dežel, iz Slovenije in prvič tudi iz Poljske. Ob bogatem izboru rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, gnojil, vaz, košar, semen, pripomočkov za gojenje cvetic in knjig bo tridnevna prireditev ponudila tudi številne spremne pobude - predavanja, delavnice in tečaje. Sejem bo mogoče obiskati vse tri dni med 10. in 20. uro, vstop bo prost. Uradno odprtje bo v petek, 4. aprila, ob 17.30. Med sejmom se bodo spomnili tudi na pred nedavnim umrlega Luciana Viatori-ja, ki je svoj botanični vrt ob robu Pevme z oporoko zapustil Fundaciji Goriške hranilnice. V spomin nanj bodo organizirali javno srečanje, ki bo v nedeljo, 6. aprila, ob 11. uri v hali A sejemskega razstavišča. O njegovem znamenitem parku, pravem naravnem biseru, bodo spregovorili člani združenja »Amici del Giardino«. Vrt bo- TRŽIČ Na dveh trgih praznik cvetja V Tržiču se danes začenja štiridnevni praznik cvetja. Na trgih Repubblica in Unita d'Italia bodo namestili več stojnic in bo poskrbljeno za animacijo; na voljo bo tudi tržnica. V prihodnjih mesecih bo na vrsti še nekaj pouličnih prireditev, ki bodo poživile ladjedel-niško mesto. Od 2. do 4. maja bo prireditev čarobnih okusov »Terre di ma-gici sapori«, s katero bodo promovirali tipične krajevne kmetijske proizvode, med 15. in 30. majem bo Tržič gostil mednarodni salon arhitekture in restavratorstva, ob zaključku katerega bo spregovoril umetnostni kritik Philippe Daverio. Za organizacijo novih dogodkov bodo tržiški upravitelji skušali pridobiti sredstva tudi iz raznih evropskih skladov. do ponovno odprli javnosti 25. aprila. Sočasno s sejmom bo v mestnem središču mogoče pokusiti dobrote iz raznih držav, večinoma evropskih. Stojnice »Evropske tržnice« bodo predvidoma preplavile korza Verdi in Italia, ljudski vrt in Battistijev trg. Lani in predlanskim je bila pobuda uspešna, zato tudi letos pričakujejo veliko obiskovalcev iz Goriške, Slovenije in drugih pokrajin Furlanije Julijske krajine. Da bi prireditvi povezali, bo v soboto in nedeljo, 5. in 6. aprila, med sejemskim razstaviščem in mestnim središčem vozil brezplačni avtobus pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Za uspeh obeh dogodkov bo odločilno vlogo seveda odigralo vreme. gorica - V aprilu Čezmejni »expo« jedilnik Na odprtju tudi Piero Fassino Predsednik zveze italijanskih občin ANCI Piero Fassino, sicer turinski župan, se bo udeležil odprtja prireditve AnciEx-po, ki bo v petek, 11. aprila, v Gorici. Zveza ANCI želi s prireditvijo ponuditi občinam priložnost, da se vključijo v priprave na svetovno razstavo Expo in to priložnost izkoristijo tudi za promocijo svoje ponudbe in razvoj svojega prostora. Expo bo potekal med majem in oktobrom prihodnjega leta v Milanu, pred tem pa se bo v vseh italijanskih deželah zvrstil po en dogodek, na katerem bodo ob promociji milanske razstave gostujoče občine predstavile svojo kulinarične dobrote, izdelke, znamenitosti in dobre prakse. V Furlaniji Julijski krajini so izbrali Gorico, kjer prirejajo dogodek, pri katerem sodelujejo tudi nekatere gostilne in restavracije iz Nove Gorice, Šempetra, Vrtojbe, Krmina in Gradišča. Kuharski mojstri že pripravljajo čezmejni »expo« jedilnik, ki bo na voljo v vseh soudeleženih lokalih in ki ga bodo javnosti razkrili prihodnji teden. Posebne jedi bodo pripravili tudi v šolskih menzah in v domu starejših občanov, kjer bodo otrokom in oskrbovancem ponudili rižoto z belimi šparglji in jabolčni štrukelj. »Pripravljamo program, s katerim bomo promovirali zdravo prehrano in naše tipične jedi,« poudarja goriška občinska odbornica Arianna Bellan in napoveduje, da se bodo goriške prireditve udeležili tudi smučarka Gabriella Paruzzi, jadralka Chiara Calligaris, nogometaš Valerio Bertotto in bokser Paolo Vidoz. V okviru prireditve bodo namestili več stojnic na Korzu Verdi. »Organizacijo prireditve nam omogoča prispevek Trgovinske zbornice, ki se je takoj odzvala našemu vabilu k sodelovanju,« pojasnjuje goriški župan Ettore Romoli in poudarja, da ima goriški prostor kar nekaj eno-gastronomskih adutov, ki jih lahko predstavi ljubiteljem domače kuhinje in zdrave prehrane od vsepovsod. Župan še napoveduje, da se bo posveta, ki spremlja prireditev AnciExpo, udeležil tudi Alberto Mina, direktor hale Italia na Expoju, ki bo prihodnje leto v prestolnici Lombardije in ki bo pritegnil svetovno pozornost. Čezmejni goriški prostor bo imel torej priložnost, da se tam predstavi kot ena sama turistična destinacija. 14 Četrtek, 27. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Zdravstveni dom Za regijo s sto tisoč prebivalci ni dermatologa Z dermatološko ambulanto v no-vogoriškem zdravstvenem domu nimajo sreče, ponovno so namreč ostali brez zdravnika specialista za kožne bolezni. Pacientom trenutno lahko svetujejo le, naj se z napotnicami obrnejo bodisi na Obalo ali v Ljubljano. Na razpis za delovno mesto dermatologa v omenjenem zdravstvenem domu se ni prijavil noben zdravnik v Sloveniji. »Uspeli pa smo dobiti zdravnico iz Reke,« pojasnjuje Marjan Pintar, direktor novogoriškega zdravstvenega doma, ki upa, da bo hrvaška dermatologinja službo v Novi Gorici lahko nastopila že v maju. V novogoriškem zdravstvenem domu se s težavami glede zaposlitve dermatologa srečujejo že od leta 2008, ko je nenadoma preminil takratni dolgoletni dermatovenerolog. Nekaj mesecev kasneje ga je nadomestila kolegica, ki pa je čez čas zbolela in se po daljši bolniški upokojila. Ker na slovenskem trgu dela ni bilo specialistov dermato-logije, je vodstvo novogoriškega zdravstvenega doma ustrezen kader iskalo tudi izven držav Evropske unije. Za zaposlitev so se že dogovarjali z ugledno dermatologinjo iz Srbije, zapletlo pa se je na ministrstvu za zdravje, kjer so za razrešitev njene vloge potrebovali celih šest mesecev namesto zakonsko predpisanih 30 dni, nato pa so ji naložili še petmesečno usposabljanje in opravlja- nje specialističnega izpita. V tem času so v novogoriškem zdravstvenem domu uspeli pridobiti drugo specialistko der-matologije, tako da je dermatovenero-loška ambulanta po skoraj dveh letih končno spet začela z delovanjem. Toda vodstvo novogoriškega zdravstvenega doma in pacienti si niso oddahnili za dolgo: omenjena derma-tologinja je pred kratkim odpovedala delovno razmerje v omenjeni zdravstveni inštituciji in regija s 100.000 prebivalci je zopet ostala brez specialista za kožne bolezni. »Bolnikom sedaj lahko svetujemo le, da naj se obrnejo na najbližje izvajalce javne službe na Obali ali v Ljubljani,« pojasnjuje direktor Pintar. Zdravstveni dom je nov razpis za delovno mesto že objavil, a se nanj ni prijavil noben slovenski zdravnik, tako da so ustreznega specialista iskali tudi v sosednjih državah. »Naknadno smo uspeli pridobiti zdravnico iz Reke. Gre za mlajšo gospo, ki se bo k nam tudi preselila. Trenutno urejamo vse potrebne papirje, treba je pridobiti tudi delovno dovoljenje zanjo. Evropska unija si je do Hrvaške izborila dveletno prehodno obdobje - torej so še vedno potrebna delovna dovoljenja za zaposlene iz Hrvaške, računam pa, da bi v maju ta služba pri nas normalno stekla,« se nadeja Pintar, ki sicer opozarja, da je en sam der-matološki tim premalo za regijo s 100.000 prebivalci. »Vsako leto prija- PEVMA - Umrla Antonija Peršolja Bila je »steber« pevmske cerkve Antonija Peršolja, ki so jo domačini poznali kot Tonico, je bila trdoživa in odločna ter veliko let nenadomestljiva v župnijski skupnosti v Pevmi. Kljub 93 letom je bila samostojna in je do zadnjega živela na svojem domu, sicer v bližini sinove družine, ki je ljubeznivo skrbela zanjo. Slabost jo je obšla v noči s torka na včerajšnji dan. Še pred zoro je Tonica umrla v goriški bolnišnici. Po rodu je bila iz Šmartnega, kjer je bila rojena 29. julija 1921 v eni izmed lesenih barak, ki so jih vojaške oblasti postavile beguncem-povratnikom iz raznih krajev nekdanje Avstro-Ogrske in Italije. Kot velika večina Bricev so tudi Peršoljevi obdobje begunstva preživljali v Italiji - njim je bil usojen kraj v bližini Caserte. Leta 1930 so se preselili na Oslavje in nato v Podgoro. Pred drugo svetovno vojno je Tonica bila v Gorici za otroško varuško pri italijanskem oficirju, ki je z družino pogosto odhajal na razne zadolžitve po Italiji; z njimi je potovala tudi pokojnica. V Pevmo se je priselila leta 1939 po poroki z Antonom (Ninom) Sfiligojem, ki je bil v Pevmi poznan čevljar. Kot večina primorskih fantov je med drugo svetovno vojno tudi sam vstopil v partizanske vrste, Tonica pa je bila kurirka in je skrbela za zbiranje materiala za partizane. Po vojni se je zaposlila pri ustanovi Ente Tre Ve-nezie, po njeni ukinitvi pa je dobila delo v podgorski predilnici, kjer je ostala do svoje upokojitve. Tonica in Nino sta leta 1940 povila prvega sina - Jožefa (Pe-pija), ki je bil daljše obdobje in do upokojitve zaposlen na Kmečki banki v Gorici, leta 1946 pa še Radovana, ki je bil po poklicu bolničar, a ga je prezgodnja smrt vzela pri 53. letu starosti. Njun oče in To-ničin mož Nino je umrl leta 1988. Antonija Peršolja - Tonica Tonica je bila v Pevmi cenjena zaradi svojih zaslug. Pomagala je povsod tam, kjer je bila potreba. Še največ je naredila za domačo cerkev. Bila je vedno na razpolago, pa naj je šlo za usklajevanje obredov, za krste, za pogrebe, za nabirko denarja za orgle. Dve desetletji je stala ob strani župniku Vojku Makucu in tudi njegovima naslednikoma. Bila je steber pevmske cerkve, dokler so ji moči to dopuščale, vsekakor tudi potem, ko je za sabo že imela osem križev; če ni mogla biti osebno prisotna, je poskrbela prek telefona. Bila je vedrega značaja, dobro se je spominjala vsega, kar jo je v življenju doletelo. Kdor jo hrani v lepem spominu, zna še povedati, da je imela gromek glas, ki je poživil vzdušje povsod tam, kjer se je pojavila. Na poslednjo pot bodo pokojni-co pospremili v soboto. Ob 9.30 bo pogrebna maša v pevmski cerkvi, na pokopališču ji bodo nato v slovo zapeli pevci zborov Štmaver in Mirko Filej. Novogoriški zdravstveni dom vljamo potrebe po tem, da bi ga širili. Če bi imeli vsaj dva tima ali minimalno, kolikor pripada: 1,8 tima, potem bi nekako lahko preživeli in reševali kadrovske stiske, ki bi nastale. Toda v tem trenutku ni dermatologa, ki bi ga tukaj lahko še angažirali. "Na poti" imamo sicer tudi specializantko iz Ajdovščine. Upajmo, da bo ostala tukaj. Bistveno pa je to, da bomo takrat, ko bo končala, dobili program. Upam, da se bo končno kaj začelo obračati na bolje. Zaenkrat ne pričakujem, da bi dobili denar za širitev, imam pa upanje za prihodnost,« se ne da direktor zdravstvenega doma, Marjan Pintar. Katja Munih GRADIŠČE Dežela noče odprtja CIE Debora Serracchiani pri ministru Predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchiani je včeraj v Rimu srečala notranjega ministra Angelina Alfana. Prisotna sta bila tudi prvi in drugi mož italijanske policije, Ales-sandro Pansa in Alessandro Maran-goni, predmet pogovorov pa je bila raven varnosti v Furlaniji Julijski krajini. S tem v zvezi je Serracchianijeva opozorila na nedorečenost okrog usode centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišču. Po navajanju dežele je bilo v Rimu doseženo soglasje o tem, da je treba poiskati boljše rešitve od ponovnega odprtja centra, ki bodo ustrezale tudi teritoriju. Predsednica je ponovila zahtevo, naj se center ne odpre, dežela pa pristaja na možnost, da bi se lahko struktura delno uporabila za potrebe sosednjega centra za prosilce azila CARA, kjer je nastanjenih krepko preveč ljudi. Stališče dežele je torej znano, na potezi je država, ki bo morala razčistiti nedorečenost. V Rimu je beseda tekla tudi o napovedanih ukrepih za racionalnejšo organizacijo sil javnega reda; med te sodi ukinitev policijskih komisaria-tov v Tolmeču in Devinu. Pansa je pojasnil, da še pripravljajo načrt reorganizacije s ciljem večje učinkovitosti in da v ta namen zbirajo pripombe in mnenja krajevnih uprav. Serracchia-nijeva se je zavzela za ohranitev visoke ravni varnosti v deželi in sogovornike opozorila, da je v Tolmeču zapor, v katerem obsojenci prestajajo tudi dosmrtne kazni, med njimi pa so mafijski in drugi morilci. Minister je zagotovil posebno pozornost za kraje, ki so v stiski, ker so že utrpeli finančne udarce na oltarju varčevanja za vsako silo. fotok.m. KANAL Plena za 5.000 evrov Sredi noči s torka na včerajšnji dan je neznanec vlomil v bencinski servis v Kanalu ob Soči in ukradel večjo količino cigaret različnih znamk, ki naj bi bile po prvih ocenah vredne okoli 5.000 evrov. Policisti prosijo morebitne očividce oz. vse, ki bi lahko nudili koristne informacije v zvezi z vlomom, naj pokličejo na novogoriško policijsko postajo (003865-3034400) ali pišejo na elektronski naslov pp_no-va_gorica.pung@policija.si. (km) Slovenska levica danes V Kulturnem domu v Gorici se začenja niz srečanj za premislek političnih tendenc v Sloveniji. Prvo - na pobudo nove slovenske stranke Solidarnost - bo danes ob 18. uri in ima naslov »Slovenska levica danes«. Na temo iz naslova bodo govorili predstavniki Solidarnosti Jože Pirjevec, Damjan Man-delc, Duša Keber in Božo Flajšman. Turizem in stoletnica vojne V občinski knjižnici v Tržiču bo jutri ob 18. uri srečanje o turizmu in stoletnici začetka prve svetovne vojne, ki ga prireja združenje Apertamente. Prisotni bodo tudi predstavniki ustanov, ki si prizadevajo za turistično ovrednotenje vojnih ostalin v deželah FJK in Veneto. Med njimi izstopajo Mara Černic, Marzio Favero, Adriano Os-sola in Roberto Rigoni. Priporočajo, naj se udeleženci registrirajo na spletni strani www.veneziepost.it 1914, nevtralnost Italije V občinski knjižnici v Tržiču bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »1914 il periodo della neutralita«, ki je posvečena nevtralnosti Italije ob izbruhu prve svetovne vojne. Knjigo je leta 1929 napisal general Roberto Bencivenga. Razstava Percovih del V kavarni HiC pri pevmskem mostu v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo likovnih del Renza Perca, rojenega leta 1925 in živečega v Ločniku, ki je bil 40 let profesor slikarstva na goriškem umetnostnem inštitutu. Izvor Slovencev in Evropejcev V veliki dvorani Zveze kulturnih društev Nova Gorica na Gradnikovi ulici 25 bo dre-vi ob 20. uri predavanje Antona Perdiha o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev; vstop bo prost. (km) GORICA - Ob 25-letnici delovanja »Picciriddi« in priznanja na prazniku Sicilijancev Angažirani so na področjih kulture, turizma in rekreacije Podelitev priznanja na prazniku Sicilijancev Osrednja dvorana Kulturnega doma v Gorici je bila v soboto pretesna za množično kulturno prireditev goriškega združenja Sicilijancev, ki letos slavi 25-letnico ustanovitve. Protagonisti praznika so bili otroci - »picciriddi«: nastopili so najmlajši člani folklorne skupine iz Ločnika pod taktirko Danile Tuzzi, Barbare Bregant in Romine De Sabbata, pevci goriške glasbene šole »Go Music« pod vodstvom Gior-gia Magnarina in gojenci plesne šole Ter-sicore, ki jih vodi Ferdinando Prandi De Ulmhort. Kot gostje so nastopili mladi baletni upi novogoriške plesne šole »Pegasus & Plesne Sanje« pod vodstvom Marine Grmek, ki so se predstavili z živahnim programom »Through the Eyes of TV«. Na prazniku je prisotne nagovoril predsednik društva Sicilijancev, Salvatore Colella, ki je povzel četrt stoletja dolgo in neprekinjeno delovanje na področju kulture, turizma in rekreacije. Colella je pohvalil svojega predhodnika in sploh prvega predsednika združenja Luigija Geno-veseja, s pohvalnimi besedami se je izrekel tudi o prazniku »picciriddov«, ki ga že vrsto let prirejajo v goriškem Kulturnem domu, leta 2008 pa so ga organizirali tudi čez mejo - v novogoriškem Kulturnem domu - kot otipljivo znamenje dobroso-sedskih odnosov. Sledilo je nagrajevanje ustanovnih članov združenja kot tudi organizacij in javnih ustanov, s katerimi so »goriški« Sicili-janci vzpostavili sodelovanje. Poleg goriške občine in pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice, združenja »Abruzzesi e Molisani« iz Furlanije Julijske krajine so priložnostno priznanje prejeli sedanji in bivši župan občine Nova Gorica, Matej Arčon in Mirko Brulc, ter Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, s katerim Sicilijanci aktivno sodelujejo že četrt stoletja in to ne samo na področju kulture, ampak tudi pri solidarnostnih akcijah (poplave na Trbižu, v Liguriji, na Sardiniji, potresi na Bovškem, v LAquili, Emiliji, zbiranje sredstev za tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garofa-lo, za bolnišnico v Avianu). Posebnega priznanja so bili deležni tudi goriški mediji, med katerimi tudi redakcija Primorskega dnevnika in televizija Telemare. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. marca 2014 15 GORICA - Komigo Izvrsten začetek V nedeljo bo »Umor v vili Roung« Z izvrstno glasbeno komedijo »(u)TRI(n)KI« se je začel letošnji festival komičnega gledališča Komigo. Resnici na ljubo bi to morala biti druga predstava po vrsti, a, kot se bodo bralci morda spomnili, je prva komedija z naslovom »Quando le donne erano di sinistra« odpadla zaradi bolezni v ansamblu. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Kulturnega doma Igor Komel predstavil komedije, ki se bodo do konca sezone zvrstile na odru doma. Posebno je poudaril izbiro, da bo ena igra Komigoja uprizorjena v Novi Gorici. Posebnost je v tem, da gre za igro v italijanskem jeziku. Nastopila bo priznana igralka Marina De Juli, ki bo predstavila kabaretno obarvan poklon italijanskim gledališkim mojstrom, kot so Dario Fo, Enzo Jannacci in Giorgio Gaber. V poldrugi uri sta igralca Matej Gruden in Iztok Cergol s svojimi »(u)TRI(n)KI« spravila v dobro voljo skoraj polno dvorano, saj sta se izkazala kot odlična interpreta zelo različnih likov. Matej Gruden je zelo vživeto odigral vlogo kraškega človeka, Kekota po imenu, ki je trmast in izredno navezan na domačo zemljo. Ne premamijo ga niti zelo vabljive ponudbe za odkup parcele, na kateri bi brezvestneži radi gradili stanovanjske in druge objekte. Iztok Cergol pa se je spopadel z več vlogami, od Kekotovega sina, pa do politika, inženirja, prišleka iz Trsta in mešetarja, ki jih veže skupen pohlep po kraški zemlji. Dokler je oče živ, zemlja ne bo prodana, vprašanje pa je, kako se bodo stvari obrnile, ko bo »mistično« mahnjeni sin podedo- Prizor iz predstave »(u)TRI(n)KI« foto k.d. val očetovo premoženje? Igralsko dovršeno in vseskozi prijetno napeto igro, so obogatili še songi, ki jih je pripravil Iztok Cer-gol, odpel pa Keko. Tudi naslednjo igro na programu Komigoja bodo uprizorili nepoklicni igralci, ki pa so se izkazali kot dobro uglašen gledališki ansambel in so zato že prejeli celo vrsto nagrad. Gre za dramsko skupino Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, ki se bo predstavila s svojo največkrat nagrajeno igro »Umor v vili Roung« v režiji Franka Žerjala. Nastop Števerjancev bo v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 29. marca, ob 20.15 koncert skupine Svirel (harmonikar Dejan Vidovič, Rok Felicjan na klarinetu, trobentaš Aleš Klančar, Uroš Ba-rič na kitari in Tomaž Šuštar na kontrabasu); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). A Gledališče DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 17.15 »Mr. Peabody e Sherman«; 19.50 - 22.10 »Lei«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Yves Saint Laurent«. Dvorana 5: 17.30 »Amici come noi«; 19.50 »Noi 4«; 21.30 »Captain America: The Winter Soldier« (Digital 3D). iS Razstave MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'ornamento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri; na ogled bo od torka do nedelje 9.0019.00; več na www.gomuseums.net. V GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu bo v petek, 28. marca, ob 18.30 odprtje razstave Marije in Andreja Štremflja z nagovorom Toneta Škarje. V TRGOVSKEM DOMU na Korzu Verdi 52 v Gorici je v okviru nagrade »Darko Bratina - Poklon viziji« na ogled avdiovizualna instalacija »Europamemoria« avtorice Ruth Beckermann; do 28. marca četrtek, petek in sobota 16.00-19.00, za dopoldanski ogled zaključenih skupin tel. 0481-531733. ČLANI FOTOKLUBA LUCINICO vabijo v razstavne prostore občinskega centra na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku na odprtje skupinske razstave »36 ... Click« v soboto, 29. marca, ob 18.30. Koncerti KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ IN ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabijo na koncert judovske glasbe inspiriran s Haggado z naslovom »Tehilim« v sklopu letošnje koncertne sezone danes, 27. marca, ob 20.30 v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. Nastopila bo skupina Carmina Sloveni-ca iz Maribora. Vstop prost, rezervacija vstopnic v centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije po tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it. DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo nastopil v Mladinskem centru Vrtojba ob 17. uri s komedijama »Ah, ti ka-valirji« 13. aprila in »Skupno stanovanje« 11. maja. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 29. marca, ob 20.30 izvenabonmajska predstava »O' Scarfalietto«, nastopa skupina Gradisca ... Il Teatro; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 27. marca, ob 20.45 »LAvaro« (Molière), igrajo Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli, Antonella Romano, Salvatore Caruso, Sabrina Scucci-marra, Rosario Giglio; predprodaja vstopnic pri blagajni, Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: »ContrAzioni« danes, 27. marca, ob 20.45 Alessandro Bergonzoni »Nessi«; 1. in 2. aprila ob 20.45 »Massimo Ranieri in Viviani varietà«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 28. in 29. marca, ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Noi 4«. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali na markovicdaniela@yahoo.com. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške kulinarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih, ki jih je na teritoriju v okolici kraške vasi Vrh pustila 1. svetovna vojna. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo pohodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na po-hod2014@pohod.it ali po tel. 3384390324. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; več na www.pohod.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcellone in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481882079 - Vlado, v večernem času. SPDG organizira v nedeljo, 30. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2014. Predstavitev izleta bo danes, 27. marca, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Izlet bo potekal ob bregu Soče do izliva in nazaj po Krasu do izhodišča v Zagraju. Zbirališče v Zagraju na glavnem trgu ob 9. uri; informacije po tel.328-8292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. SPDG organizira v nedeljo, 30. marca, pohod po krožnem obhodu Lokev, Pot za zidom. Predvidene so tri ure sproščene hoje. Zbirališče v nedeljo 30. marca, ob 8.15 na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 8.30; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 30. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). ONAV - državna organizacija pokuše-valcev vin - organizira obisk mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo, 6. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na območju sovo-denjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva, ki se nahaja ob cesti za Petovlje. DOBRODELNA DRAŽBA »REBO-LIUM-REBULA SKOZI ČAS« bo potekala v soboto, 29. marca, v veliki dvorani palače Attems-Petzenstein na Trgu De Amicis v Gorici, z začetkom ob 15. uri. Za nakup bodo na razpolago izbrana vina različnih proizvajalcev rebule iz Slovenije in Italije v leseni embalaži s pred kratkim izdano knjižico »Rebolium - rebula skozi čas« in delo priznanega likovnega umetnika. Izkupiček bo v celoti namenjen Fundaciji Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin iz Trsta. Po končanem dogodku, ki ga bosta vodila Tjaša Dornik in igralec Giuseppe Battiston, bodo ob prigrizku nazdravili s penino Rebolium Sinefinis. ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 8793 (enotedensko križarjenje po Sredozemlju za dve osebi s Costa Crociere), 2384 (weekend city v Parizu za dve osebi life & style - Boscolo Gift), 1425 (darilni bon v vrednosti 250 evrov za nakup v trgovini SME v Gradišču), 2722 (darilni bon v vrednosti 150 evrov za nakup v trgovini jestvin Povsic Peter v Gorici), 3776 (pršut). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 13. marca se morajo lastniki zmagovitih srečk zgla-siti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 3806335315. ZSKD Gorica obvešča, da bo urad v petek, 28. marca, zaprt. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 29. marca, na sedežu društva, ki se nahaja ob cesti za Petovlje, tekmovanje za najboljšo salamo; vzorce bodo zbirali do 16. ure, sledila bosta pokušina in nagrajevanje. V nedeljo, 30. marca, dopoldne pa bo na ribiškem sedežu še praznično druženje ob začetku nove ribolovne sezone. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecari-go.it) je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481-537111). H Prireditve V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 28. marca, ob 19. uri predavanje Andree Cabo-nija v sklopu predavanj »Znanost na krožniku« na temo zlatega šakala; informacije in rezervacija po tel. 3334056800 ali inforogos@gmail.com. SOVODENJSKA SEKCIJA STRANKE SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na srečanje v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva Rupa-Peč. »BIOTERAPIJA PO METODI ZDENKA DOMANČIČA«: srečanja bo vodila te-rapevtka Tatjana Velikonja in bodo potekala od danes, 27. marca, do nedelje, 30. marca, ob 16. uri. Biotera-pija lahko pozdravi različne vrste bolezni, zmanjša simptom ali zaustavi širjenje bolezni, traja 15-30 minut in se ponavlja štiri dni zapored; obvezne prijave po tel. 00386-31395864, organizira društvo Notranja Pot iz Nove Gorice, vstop prost s prostovoljnimi prispevki; več na www.dnp.si. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) prireja danes, 27. marca, ob 20.30 predavanje z naslovom »L'ultima goccia di pe-trolio ed altre leggende«; predaval bo profesor Aldo Vesnaver, raziskovalec državnega inštituta za oceanografijo in geofiziko v Trstu, vstop prost; vstop prost. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 27. marca, ob 20.30 koncert z naslovom »Anywhe-re in the world« (Ester Pavlic, harfa in Giuseppe Minin, trobenta). 28. marca ob 18.30 bo Virginia Carcione predstavila svojo diplomsko tezo »Modi di vita cartonera«; več na www.comuneronchi.it. KD STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na potopisno predavanje »Plemena afriške divjine« danes, 27. marca, ob 19. uri v OŠ Miren. Med plemena doline Omo v južni Etiopiji nas bo popeljala Sonja Cijan. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje s pokroviteljstvom občine v Mošu prirejajo predavanje na temo bronhialne astme in alergij v petek, 28. marca, ob 16. uri v občinski dvorani v Mošu. Predavala bosta zdravnika Genueffo Bada-gliacca in Gianpaolo Bertos. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 29. marca, ob 16. uri Goričan Alberto Sorge predstavil svojo knjigo stripov »Il pagliaccio e la luna«. Avtorja in Simoneja Areno, ki je stripe narisal, bo predstavila novinarka Federica Marchesich. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici prirejajo sklop štirih brezplačnih srečanj z naslovom »E-storitve za lažji vsakdan« med 17. uro in 18.30: 3. aprila na temo varnosti pri uporabi interneta in elektronskih storitev ter pridobivanja digitalnih potrdil (Sigen-ca) in njihovi uporabi; 8. aprila o uporabi e-bančništva v praksi; 10. aprila na temo uporabe portala e-uprava in pridobivanje e-računov; 15. aprila bo srečanje namenjeno spoznavanju spletnih trgovin. Obvezna je prijava na posamezna srečanja pri IN-FOpultu v knjižnici ali po tel. 0038653309100; tečajnik, ki bo sodeloval s svojim računalnikom, naj to navede ob prijavi; več na www.ng.sik.si. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Antonietta Fabris vd. Farina z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 10.30, Alieta Cateri-na Marega vd. Dilena (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Benito Ca-poti, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. 16 Četrtek, 27. marca 2014 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Zarota tišine o umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina Jo2e Pirjevec Pred več kot tridesetimi leti sem sodeloval z agencijo Videoest, ki jo je vodil Bogo Samsa. Delala je za koprsko televizijo, ki je bila takrat, če se prav spominjam v rokah Berlusconija. Italijanskega mogotca so zanimale predvsem športne oddaje in z njimi povezana propaganda, namenjena tistemu delu Italije, ki jo je pokrival televizijski signal. Sicer pa so bila poročila in drugi redki kulturni programi, vsaj kar zadeva oddaje v slovenščini, brez posebnega nadzora. Tako sem za Videoest tudi sam vsak teden pripravil kratek komentar, v katerem sem lahko svobodno izražal svojo misel. Ker sem bil na raznih lokacijah večkrat pred kamero, sem spoznal Mirana Hrovatina, ki je bil zaposlen kot snemalec pri Videoestu. Te dni, ko se spominjamo dvajsetletnice njegove smrti, mi je živo stopil pred oči. Bil je miren, pogosto nasmejan fant, ki je izžareval simpatijo. Mislim, da ima njegov sin prav, ko pravi, kakor je pred kratkim poročal Primorski dnevnik, da se je treba očeta spominjati z veseljem. Po elektronski pošti dobivam pogosto pozive neke organizacije zavestnih in poštenih Italijanov, ki zbirajo podpise za to ali ono akcijo, s katero skušajo denuncirati mnoge napake njihove (naše) družbe. Navadno se tem vabilom odzovem, ker se mi zdijo vredna podpore. Tako sem podpisal tudi odprto pismo predsednici poslanske zbornice Lauri Boldrini, naj vendar doseže, da bodo objavljeni do sedaj še tajni dokumenti parlamentarne raziskave o umoru Ilarije Alpi in Mirana Hrovatina. Da ta zločin še ni pojasnjen, sem vedel, nisem pa vedel, da italijanske oblasti hranijo dokumente o njem, ki so pod pečatom državne tajnosti. Očitno je resnica tako pekoča, da je do danes ni bilo mogoče izpovedati. Italija ima s Somalijo stare in neporavnane račune. Zasedla jo je leta 1889 in jo upravljala kot protektorat, nato pa kot kolonijo, do leta 1941, ko so v deželo vkorakale britanske čete. Na Pariški mirovni konferenci se je krčevito in nespametno borila za ohranitev svojega kolonialnega imperija, a brez uspeha. V tolažbo pa ji je leta 1950 Organizacija združenih narodov poverila fi-duciarno upravo Somalije, ki jer trajala do leta 1960, ko je slednja postala samostojna. Ni mogoče reči, da je bila italijanska uprava uspešna, kajti Somalija spada med tiste bivše kolonialne države, ki so od tujega političnega, gospodarskega in kulturnega vpliva najmanj pridobile. To kaže njena usoda zadnjih dveh desetletij, zaznamovana od državljanske vojne in praktičnega razpada družbe. Začelo se je leta 1991, ko je prišlo do spopada mad raznimi klani in njihovimi »gospodarji vojne«, spopada, ki ga je OZN skušala preprečiti z mednarodno vojaško intervencijo »Restore Hope«. Ne samo da tuje enote, med njimi ameriške in italijanske, niso obnovile upanja, temveč so s svojo prisotnostjo še zapletle situacijo in bile po nekaj letih prisiljene na neslaven umik. V ta kontekst spada umor Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Zgleda, da je televizijska raziskovalka prišla na sled prekupčevanju z orožjem pa tudi recikliranju strupenih odpadkov, ki so jih iz Italije »izvažali« v Somalijo. V te nečedne posle je bila očitno vpletena mafija, verjetno pa tudi del političnega in vojaškega establišmenta. Sicer si ni mogoče razlagati zarote tišine, ki se je zgrnila nad Ilariinim in Miranovim umorom. Šlo je za pravo eksekucijo, saj sta bila ubita s strelom v glavo. Predsednica poslanske zbornice je baje odredila odprtje dokumentov, ki jih ima ta in-štitucija v svojih arhivih. Zanimivo bo videti, ali bo kaj kruha iz te moke. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Vrnitev pomladi s soncem in otoplitvijo ^^Tj^ta Darko Bradassi_f[ \ | Poslabšanje, ki je konec tedna zajelo tudi naše kraje, nas je popeljalo v normalnost. Temperature, ki smo jih beležili v preteklem tednu, so bile za ta čas povsem nenavadne in občutno višje od sezonskega povprečja. Solidna hladna vremenska fronta je v nedeljo prinesla občutno poslabšanje s padavinami in ohladitvijo. Ravno zaradi nenavadno visokih prizemnih temperatur je bilo ob njenem prehodu ozračje zelo nestanovitno in so se pojavljale tudi nevihte, ponekod s točo. Najbolj so se ohladili višji sloji. Razlike v primerjavi z dogajanjem v preteklem tednu so zelo velike. Na višini 5500 metrov v prostem ozračju se je ozračje ohladilo za skoraj 18 stopinj Celzija, od -14,5 stopinje Celzija, ki jih je radiosonda iz Cam-poformida namerila pretekli teden, do -31,9 stopinje Celzija v začetku tega tedna. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa je predvčerajšnjim radiosonda namerila -2,5 stopinje Celzija, medtem ko je še v preteklem tednu namerila najvišjo vrednost +11,6 stopinje Celzija. Razlike so torej zelo velike in občutne, v slabem tednu smo se od dogajanja, ki je presegalo pomladno normalnost povrnili v zimo. Ohladitev, ki je bila najizrazitejša v najvišjih slojih, je prinesla veliko nestanovitnost. Nad večjim delom Slovenije je zadnje dni prevladovalo oblačno in deževno vreme, pojavljale so se tudi plohe in kakšna nevihta, pri nas pa je bilo ozračje zaradi suhega prizemnega severovzhodnika nekoliko bolj umirjeno in je bilo tudi nekaj jasnine. Kakorkoli že, prehodni zimski oklepaj se zaključuje in se bo v prihodnjih dneh povrnila pomlad. Območje vlažnega in zlasti v višinah mrzlega zraka, ki je zajelo večji del osrednjega in severnega Sredozemlja, namreč slabi, zračni tlak pa se pri nas že postopno krepi. Od jutri bo na vrsti anticiklon s središčem nad severno Evropo, ki bo proti nam s severovzhodnimi vetrovi preusmerjal bolj suh in postopno toplejši zrak. Danes bo še precej spremenljivosti, pojavljala se bo predvsem kopasta oblačnost, iz nje pa bodo možne posamezne krajevne plohe. Pihala bo šibka do zmerna burja. Od jutri bo več sončnega vremena, predvsem v soboto in nedeljo. Jutri bo občasno še nekaj zmerne oblačnosti, najvišje dnevne temperature bodo malo nad 15 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo se bo ob šibki burjici živo srebro čez dan povzpelo do okrog 20 stopinj Celzija. Noči pa bodo, predvsem v krajih, kjer bo manj vetra, še razmeroma mrzle. V ponedeljek in torek se bo nad nami še zadrževal anticiklon in bo prevladovalo pomladno vreme s prevladujočo jasnino in za ta čas visokimi temperaturami. Najvišje dnevne vrednosti bodo predvidoma presegale 20 stopinj Celzija. Sredi prihodnjega tedna nato kaže, da bo anticiklon začel postopno in deloma popuščati. April se bo po zdajšnjih izgledih začel z bolj spremenljivim in občasnim nestanovitnim vremenom. Več sonca bo v dopoldanskih urah, več oblakov z morebitnimi krajevnimi plohami pa v popoldanskih. Resnejših poslabšanj zaenkrat ni na vidiku, četudi proti koncu prihodnjega tedna kaže na nekoliko večjo možnost padavin. Temperature pa bodo razmeroma visoke. Na sliki: v prihodnjih dneh se bo ponovno okrepil anticiklon, pred njim pa bo v naši bližini danes ciklonsko območje trajnostni razvoj - Zaključen štiriletni evropski čezmejni projekt Kras-Carso Narava zaščitena, zdaj na vrsti ljudje Projekt je bil vreden 3,085 milijona evrov - Vključeval je 17 partnerjev iz Slovenije in Italije - Največ je od njega dobila Sežana Kakšen razvoj je sprejemljiv za Kras in kako ga izpeljati. Glavni cilj je, da se z lokalnimi in pokrajinskimi upravami ter predstavniki države doseže dogovor, smo zapisali pred letom dni. S tem vprašanjem se je skoraj štiri leta ukvarjal pravkar zaključeni evropski čezmej-ni strateški projekt Kras/Carso. Bil je največji doslej, saj je vključeval 17 partnerjev; deset občin, dve pokrajini, Zavod za gozdove Slovenije, direkcijo dežele Furlani-je Julijske krajine za kmetijske, naravne in gozdne vire, lokalno akcijsko skupino Kras in območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov. Njegova cena je bila 3,085 milijona evrov, največ pa so od njega »izplenili« v Sežani, kot smo poročali že včeraj. Del denarja pa so zopet namenili izdelavi študij. O prostorskem načrtovanju, smernice za varčevanje z energijo v javnih ustanovah, za upravljanje naravnih območij, študijo izvedljivosti vzpostavitve geoparka, načrt usklajenega upravljanja sprejemnih centrov. Nastal je tudi načrt GPS sledi za uporabo poti in zemljevid požarno ogroženih območij. Pa še kaj. »Upam, da se bodo zapisane smernice odrazile v občinskih prostorskih načrtih. Naloga županov sedaj je, da vzpostavijo mehanizme, s katerimi bodo lahko zapisano izvajali in nadzorovali,« županom kraških občin polaga na srce Črt Pečar iz Parka Škocjanske jame. Sežanski župan Davorin Terčon, ki se rad izgovori na državo, se tudi tokrat temu ni izneveril. »V Sloveniji planiramo v okviru državnih in občinskih planov, nadzornike, ki sankcionirajo, pa ima država. Občina za to nima instrumentov. Če pa nam bodo dali instrumente za nadzor, bomo to tudi počeli.« Tudi idejni oče »živega muzeja« Stojan Gorup priznava, da če ne bodo župani poskrbeli za to, da se napotki projekta Kras/Carso, ki je strnil spoznanja svojih predhodnikov (Pilotni projekt Kras, Kraški okraj, Spoznaj Kras), ne vključijo v občinske načrte, bodo zopet ostali samo mrtva črka na papirju. Nedoseženi cilj ostaja čezmejno prostorsko načrtovanje. »Matični Kras leži v dveh državah, kar po- Živi muzej Krasa med Sežano in Bazovico je zadnji projekt, ki je nastal v okviru evropskega čezmejnega projekta Kras-Carso foto damj@n meni, da je načrtovanje različno. Poleg tega ni predpisov, ki bi urejali regijsko in čezmejno planiranje. To pa je v našem primeru potreba,« je lani na letnem srečanju županov občin, ki so sodelovale v projektu, govoril Terčon. »V Sloveniji poznamo državne in občinske prostorske plane, zastavlja pa se vprašanje, kaj je regijski načrt.« V Italiji po besedah Aljoše Gabrovca z občine Zgonik težave povzročajo razlike med deželno in državno zakonodajo. »Zato je izvedba evropskih projektov zelo zahtevna. Namesto, da se stvari poenostavljajo, postajajo vse bolj težavne, to pa zahteva več strokovnosti. Dejstvo je, da moramo te zaplete reševati mi, ki živimo tukaj in probleme najbolje poznamo.« Kaj lahko za ta cilj prispevajo ljudje? »Če bodo ljudje upoštevali smernice, bo dosti narejeno,« je prepričan Gorup. »Če bo iz tega projekta zrasel projekt geo-parka Krasa, kjer so ljudje nosilci aktivnosti, potem bo- mo na pravi poti. Sicer se nam bo vedno znova dogajalo, da se bodo mladi z motorji po zaščiteni orleški Dragi podili ravno v času gnezdenja velike uharice.« Po besedah vodje projekta Katje Fedrigo je bil opravljen velik korak, »pot naprej pa je samo ena - izdelava konkretnega načrta oziroma geoparka. Župani so pripravljenost izrazili s podpisom listine o nadaljevanju čez-mejnega razvojnega partnerstva.« Ali to pomeni, da bo beseda končno »meso postala«, ali to pomeni priložnost za vzpostavitev »evropskega združenja za teritorialno sodelovanje«, torej organa, ki bo našel poti za premostitev zelo močnih birokratskih ovir? Župan občine Zgonik Mirko Sardoč ima na to vprašanje jasen odgovor: »Kraševci smo se spoznali med sabo. Naravo smo zaščitili, morda še preveč. Sedaj mora naš cilj postati vsesplošna dobrobit ljudi, ki živijo na tem prostoru.« Irena Cunja lipica - V nedeljo S »pas de deux« uvod v novo sezono jahalne šole Najlepši in najbolje izšolani li-picanski žrebci na vajetih jahačev Lipiške klasične šole jahanja bodo v nedeljo ob 15. uri nastopili na pre-mierni predstavi nove turistične sezone v Kobilarni Lipica. Novost premierne predstave in letošnje turistične sezone bo točka »pas de deux« v damskem sedlu, v kateri jahata dve jahalki na način, kot so stoletja jahale kraljice, kneginje in ari-stokratinje, to je z obema nogama na levi strani sedla. Točko bosta izvedli Neja Kogoj in Fabrizia Per-cacci. Pomemben trenutek pre-mierne predstave bo tudi prvi nastop najmlajšega člana Lipiške klasične šole jahanja Mira Dragiča v točki »delo na dolgih vajetih«. Obiskovali Kobilarne Lipica si bodo aprila in oktobra lahko ogledali nastope lipicancev vsako nedeljo ob 15. uri, od maja do konca septembra pa ob torkih, petkih in nedeljah ob 15. uri. Vse predstave bodo obsegale pet točk iz izbora osmih točk, med katerimi bo stalnica le vožnja s kočijo, ostale pa se bodo izmenjevale. Novost letošnje sezone so tudi podaljšani vodeni ogledi Kobilarne Lipica. Od prvega aprila dalje bodo namesto dosedanjih 50 minut trajali 90 minut. Izjema bo le voden ogled ob 14. uri ob dnevih predstave Lipiške klasične šole jahanje, ki bo tudi v prihodnje trajal 50 minut. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B0. marca 2014 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre M V M» : > Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Contagion 23.30 Show: X-Style O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.30 Talk show: Porta a Porta 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero La 7 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 21.55 Serija: Hawaii Five-0 22.45 Serija: Blue Bloods 23.40 Il Musichione LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 FiIm: I fiori deIIa guerra 23.35 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Io e Ca-terina 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Belly of the Beast - Ultima missione 23.35 Film: Il Santo 20.00 Film: Kolja 21.50 Film: Poslednja postaja (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 23. Redna se- ja DZ, prenos 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja 21.30 0.15 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Fol-kest 2012 15.15 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 City folk 16.30 Dok. odd.: K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Klepet z... 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg -dogodki 19.45 Glasba zdaj 19.55 Rokomet: Švica - Slovenija (ž) 21.45 Blue hole 22.30 Lynx magazin 23.20 Sledi Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Kmetijska oddaja 18.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 20.00 Predstavljamo: Esi-mit Europa - diplomatski začetek leta 20.30 Predstava: Mar mi ni zate 22.10 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. serija: Človeški planet 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 8.55 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.55 Evropski magazin 14.10 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 14.45 Dok. odd.: Planet dinozavrov - Prvobitni plenilci 15.35 Točka preloma 16.10 Dok. serija: Village Folk 16.20 Turbulenca 17.00 Umetnostno drsanje - SP, pari, pon. 17.55 Dok. odd.: Ameriške sanje 19.00 23.35 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 6.00 Risane in otr. Serije 6.55 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 7.20 12.45 Nad.: Budva na morski peni 8.15 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.20, 11.35 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.35 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.15 Serija: Kamera teče 13.50 23.40 Nad.: Zdravnikova vest 14.45 22.40 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Nad.: Epilog 21.15 Nad.: Črni seznam Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1514.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1014.30 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.30 Nad.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.20 Film: Neuslišane molitve 20.05 Film: Zelena svetilka 22.15 Nad.: Grimm 23.05 Film: Dekle z imenom London RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki; 12.15 Tržaški Grki; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta- ims Četrtek, 27. marca Iris, ob 21,05 VREDNO OGLEDA Ritratto di signora ZDA 1996 Režija: Jane Campion Igrajo: Nicole Kidman, John Malco-vitch in Martin Donovan Leta 1873 se mlado ameriško dekle Isabel Archer izkrca na angleških tleh, ker jo tam čaka bogata teta. A Isabel novi svet absolutno ne prepriča. Pogreša namreč svobodo, ki je je bila vajena na drugi strani Oceana in tudi moška, ki sta zaprosila za njeno roko, se ji zdita le omejitev njenih želja. Tako se Archerjeva napoti v Firence, kjer spozna Madame Merle in Gilberta Osmonda, ki se delate prijatelja, v resnici pa hrepenita le po Isabelinem bogastvu in zapuščini, ki ji je pripadla po smrti strica Touchetta. Gilbert Osmond zaprosi Isabel za roko in ameriško dekle nasede njegovim obljubam. Ta izbira pa ji povsem spremeni življenje, saj ji novi soprog popolnoma uniči prihodnost.. menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zmudite; 21.00 Minute za country/Ga-lerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Me-digra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Četrtek, 27. marca 2014 APrimorski r dnevnik Guardiola premika mejnike BERLIN - Prvi naslov nemškega prvaka za katalonskega stratega Pepa Guardiolo, ki si je z Bayernom že v torek zagotovil naslov v bundesligi, je obenem tudi njegov prvi premaknjen mejnik na Bavarskem. Naslov je namreč v njegovih rokah že sedem krogov pred koncem tekmovanja, za krog je izboljšal dosežek svojega predhodnika Juppa Heynckesa iz lanske sezone. V štirih letih na klopi Barcelone je Guardiola osvojil 14 od 19 možnih lovorik. Z Bayernom v nekaj mesecih tri: naslov prvaka, evropski superpokal, svetovni klubski naslov. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Roma v sodobnem Koloseju RIM - Sodoben kolosej iz jekla in stekla, tehnološko čudo, v katerem naj bi se ekipa vselila pred začetkom sezone 2016/2017. Takšen naj bi bil nov stadion Rome, ki ga je njen predsednik James Pallotta predstavil na rimski Občini. Stadion, ki naj bi ga na območju Tor di Valle dogradili z zasebnim kapitalom, bo lahko sprejel do 60.000 gledalcev. Tudi za koncerte. Gradnja stadiona je vredna 300 milijonov evrov, s pritiklinami pa celo milijardo celo. Kar se Rome tiče gresta stari Olimpico in društveni center Trigoria v pokoj, tri Pallotta. nogomet - Petnajsta zaporedna domača zmaga Juventusa v A-ligi Naslov za vogalom V Firencah zadel tudi Balotelli. Milan je z 2:0 premagal Fiorentino ansa RIM - Le še korak loči Juventus od tretjega zaporednega naslova prvaka. Proti Parmi je sinoči dosegel 15. zaporedno zmago na domačih tleh, njen lider Tevez pa se je z dvema novima zadetkoma povzpel na vrh lestvice strelcev z 18 goli. Parma, ki je poraz doživela prvič po 17 nastopih, se je v Turinu izkazala. Z igralcem manj zaradi izključitve Amaurija, je v drugem polčasu znižala zaostanek na 2:1, morda prav na koncu bila tudi prikrajšana za najstrožjo kazen. Poleg Rome v torek je od vedno zelo oddaljenih zasledovalcev dobro reagiral tokrat Napoli. Izjemno slabi obrambi Catanie je že po 45 minutah nasul štiri zadetke,dva je prispeval Zapata. Za »evrogol« je poskrbel Henrique. Napo-li še ni izgubil dvoboja z Romo za drugo mesto in se je dokončno oddaljil od utrujene Fiorentine, ki je doma klonila pred Milanom. Seedorf je preživel nekaj mučnih dni, ko se je že odkrito govorilo o njegovi odslovitvi, sinoči si je z bolj previdno taktično postavitev zagotovil najbrž nekaj tednov miru. Zadel je tudi Balotelli, ki je bil prav tako tarča ostrih kritik, kar ni sicer zanj nobena novost. Fiorentina je v napadu grešila kot za stavo, posebno velja to za Matrija, ki je sezono začel v dresu Milana. Po dolgem času je na igrišče stopil tudi Valter Birsa, a je odigral le zadnjih 11 minut. Z odličnimi nastopi nadaljuje Atalanta. Proti Livornu je dosegla peto zaporedno zmago, kar ji še nikoli ni uspelo, odkar nastopa v A-ligo. Nasmiha se ji uvrstitev v evropsko ligo. Velik napredek, odkar jo vodi Siniša Mihajlovic, je potrdila Sampdoria, ki je zasluženo premagala Sassuolo. Genoa je pokopal Lazio, Gilardino pa je dosegel svoj 172. zadetek v A-ligi. Za Rejo se v Rimu pišejo težki časi, težko je pričakovati, da bo po koncu sezone rešil svoj trenerski položaj. V boju za obstanek sta dragoceno zmago izbojevala Chievo in Cagliari. Bolj ali manj janso je, da bodo v nižjo ligo izpadli Catania, Sassuolo in Livorno. Atalanta - Livorno 2:0 (1:0) STRELCA: De Luca v 22. in Denis v 59. min. Cagliari - Verona 1:0 (1:0) STRELEC: Nene v 31. min. Catania - Napoli 2:4 (0:4) STRELCI: Zapata v 16. in 45., Callejon v 25., Henrique v 40.; Monozn v 52. in Gyomber v 75. min. Chievo - Bologna 3:0 (1:0) STRELCA: Paloschi (11-m) v 7. in 78., Riogni v 89. min. Fiorentina - Milan 0:2 (0:1) STRELCA: Mexes v 23. in Balotelli v 64. min. Genoa - Lazio 2:0 (0:0) STRELCA: Gilardino v 20. in Fetfatzidis v 82. min. Juventus - Parma 2:1 (2:0) STRELCI: Tevez v 25. in 32., (Molinaro (P) v 62. Sassuolo - Sampdoria 1:2 (1:1) STRELCI: Sansone (SP) v 1., Longhi (SA) v 16. in Okaka (SP) v 66. min. Inter - Udinese (danes ob 20.45) Vrstni red: Juventus 81, Roma 67, Napoli 61, Fiorentina 51, Parma in Inter 47, Atalanta 43, Lazio 42, Verona in Sampdoria 40, Torino, Milanin Genoa 39, Udinese 34, Cagliari 32, Chievo 27, Bologna 26, Livorno 24, Sassuolo 21, Catania 20. laureus Franklinova in Vettel, Tina brez priznanja KUALA LUMPUR - Glede na rezultate, ki jih je dosegla v letu 2013 z osvojitvijo svetovnega pokala z rekordnim številom točk, je bila Tina Maze resen kandidat za športnico leta po izboru akademije Laureus. A se podelitve v malezijskem Kuala Lumpurju sploh ni udeležila, kar je že pomenilo, da priznanja ne bo dočakala. To je dejansko pripadlo drugi športnici, to je ameriški plavalki Missy Franklin, dobitnici šestih zlatih kolajn na SP v Barceloni. Kdo je zaslužnejši, naj bralec presodi sam. Med moškimi si je visoko priznanje prislužil voznik formule 1 Sebastian Vettel Nagrado za najboljše moštvo pa je osvojil nemški nogometni velikan Bayern München, ki je v letu 2013 osvojil liga prvakov, državno prvenstvo in pokal. Nagrado za odkritje sezone je osvojil španski motociklist Marc Marquez. kolesarstvo Božič tretji na belgijskih kockah ROESELARE - Medtem ko Luka Mezgec blesti v sprintih dirke po Kataloniji, se je drugi slovenski kolesarski specialist za sprinte Borut Božič izkazal na dirki Dwars door Vlaanderen v belgijskem Roesa-lereju, nekakšni generalki za belgijske dirke svetovne serije. Kolesar Astane je zasedel tretje mesto. Po samostojnem pobegu v zadnjem delu dirke je zmagal Nizozemec Niki Terpstra (Omega Pharma-Quick Step), v sprintu glavnine pa je bil od Idrijčana boljše le Američan Tyler Farrar. UEFA - Izvršni odbor Evropske nogometne zveze je na zasedanju v Astani preučeval novo obliko tekmovanja, ligo narodov, turnir za evropske države, ki bo na sporedu poleg svetovnih in evropskih prvenstev. Nov turnir naj bi bil prvič na sporedu leta 2018 in bi nadomestil prijateljske tekme v času, ko ne bo kvalifikacij za največja reprezentančna turnirja. NOGOMET - Polfinale pokala Slovenije: Maribor - Olimpija 1:0, Rudar - Gorica 0:1. ODBOJKA - Pokal challenge, moški finale: Latina - Fenerbačhe 3:2 (30:32, 18:25, 26:24, 25:21, 16:14); pokal CEV, moški, 1. polfinale: Gu-bernija Nižni Novgorod - Paris Volley 3:0 (15, 18, 21); ženske: Jekate-rinburg - Fenerbahče Carigrad 2:3 (16, -17, 20, 23, -9). Slovenija, 1. tekma polfinala: ACH Volley - Salonit Anhovo 3:1 (16:25, 27:25, 25:15, 25:11), ženske, 3. tekma: Calcit Volleyball - Formis 3:1 (-22, 22, 11, 18) GIMNASTIKA - Telovadca Mitja Petkovšek in Sašo Bertoncelj sta v Dohi, na drugi postojanki svetovnega pokala v novi sezoni, uspešno opravila kvalifikacije in se zanesljivo uvrstila v finale osmerice najboljših na svojih paradnih orodjih, bradlji in konju z ročaji. umetnostno kotalkanje - Sezona ŠD Polet Agonisti, začetniki, rekreativci Šestnajst tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah, nekateri ciljajo na DP - Imajo tudi skupino odraslih ljubiteljev kotalk Teden za kotalkarji Vipave so z nastopi na pokrajinskih fazah prvenstev končali tudi pri openskem Poletu. S tekmovalnimi izzivi se bo letos spoprijeli 16 ko-talkaric in kotalkarjev v vseh starostnih kategorijah, za njimi pa že »pritiska« bataljon 32 začetnikov in 9 pre agonistov. Zanimivo: pri Poletu imajo tudi skupino 19 odraslih kotalkarjev in kotalkaric, ki jim zavoji na plošči pomenijo sprostilni užitek. Na ravni članic bo barve Poleta po prisilnem počitku in operaciji kolena spet branila Valentina Scamperle, ki se je končno otresla neznosnih bolečin. S trenerjem Mojmirjem Kokorovcem se je odločila, da se bo letos posvetila predvsem obveznim likom, kar ni ravno v navadi za Po-letovo kotalkarsko šolo. V kategoriji mladink tekmuje telesno nadarjena Jessica Piazza, ki se je po nastopanju v promocijskih kategorijah odločila za prestop v absolutno. Svoj program je dopolnila s štirimi skoki, tehnično osnovo pa mora še izpiliti. Vsekakor je bil njen nastop na pokrajinski fazi zadovoljiv. Med mlajšimi mladinkami tudi letos nastopata Metka Kuk in Katarina Jazbec, njun cilj pa je tudi letos uvrstitev v državni finale, v katerega pa se letos direktno Tekmovalna skupina kotalkarskega odseka ŠD Polet uvrsti samo deželni prvak, vse druge tekmovalke bodo morale iti še skozi sito pol-finala. Na pokrajinski fazi je v shortu za-blestela Metka z uspelim dvojnim axlom. V državni diviziji tekmujejo Clio Martellani, Martina in Chiara Meula, Emma Cuglianich. Med fanti Kokorovec precej računa na Daniela Rovino. Od drugih, ki so nastopili na pokrajinski fazi, je s 5. mestom med de- želnimi začetnicami zelo ugodno presenetila Giulia Bonvicini. V strokovnem štabu sta poleg nekdanjega trenerja Tanje Romano tudi Rossella Bacchelli in Lucia Palma, ki skrbita za najmlajše. Na sliki, tekmovalna skupina -stoje z leve proti desni: Emma Cuglia-nich, Katarina Jazbec, Clio Martellani Jessica Piazza, Alice Martellani, Martina Meula, Giulia Crociato, Metka Kuk, Valentina Scamperle, Stefania Mara-fatto, Irene Albasini. Čepe z leve proti desni: Veronika Bordon, Sabrina Geletti, Sofia Novi, Giulia Bonvicini, Kasja Vo-dopivec, Gaja Giacomini, Sani Grego-ri, Sara Hlabian, Isabel Della Torre, Rac-hele Hrovatin. Odsotni: Chiara Meula, Daniel Rovina, Nina Dazzara / ŠPORT Četrtek, 27. marca 2014 19 NOGOMET - Zadnji štirje krogi v promocijski ligi Bodo v Križu praznovali napredovanje v elitno ligo že po derbiju proti Juventini? Vrstni red 27. krog (30.3.) 28. (6.4.) 29. (27.4.) 30. (4.5.) 1. Vesna (57 točk) Sangiorgina Juventina Torreanese Torviscosa 2. Zaule (52) San Giovanni Isonzo Ol3 Valnatisone 3. Torviscosa (51) Torreanese Cervignano Romans Vesna 4. Trieste Calcio (49) Ol3 Valnatisone Sangiorgina Juventina 5. Juventina (48) Romans Vesna Sevegliano Ts Calcio 6. Torreanese (44) Torviscosa Romans Vesna Sevegliano Vrstni red: Vesna 57, Zaule 52, Torviscosa 51, Ts Calcio 49, Juventina 48, Torreanese 44, OI3 43, San Giovanni 38, Cervignano 36, Sangiorgina 31, Valnatisone 29, Sevegliano 28, Ronchi 23, Pro Romans 13, Terzo 13, Isonzo 9. Legenda: V mastnem tisku domače tekme. V Štandrežu se je derbi končal neodločeno 1:1 bumbaca Štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva promocijske lige ima kriška Vesna v skupini B pet točk prednosti pred prvim zasledovalcem, ekipo iz Žavelj. Športni vodja ekipe kriškega društva Paolo Soavi je optimist: »Potrudili se bomo in skušali zadevo odpraviti na derbiju proti Juventini v Križu, v nedeljo, 6. aprila. Lepo bi bilo, da bi takrat nazdravili obpovratku v elitno ligo (Vesna je iz najvišjega deželnega prvenstva izpadla v sezoni 2007/08, v elitni ligi je igrala šest sezon op. av.),« načrtuje Soavi in utemeljuje: »Zaule bo mogoče izgubil kako točko v nedeljo proti San Giovanniju. Mi pa moramo v gosteh premagati Sangiorgino«. »Pet točk prednosti je še kar velik zalogaj. Vesna je glavni favorit. Načrte pa jim pokvari le še Zaule. Druge ekipe, vključno z našo (Trieste Calcio), zaostajamo preveč,« je dejal nekdanji nogometaš Vesne in Krasa Daniel Tomizza, ki je v drugem delu sezone oblekel dres Trieste Calcia. ŠTEVILKE - V zadnjih štirih krogih prvega dela prvenstva je Vesna osvojila 8 točk. »Če bomo tudi v povratnem delu prvenstva dosegli vsaj toliko točk, bomo napredovali v višjo ligo,« je še dodal Soavi. V zadnjih štirih krogih prvega dela sezone je Zaule zmagal na vseh tekmah (12 točk). »Vijoličastim« pa ne bo dovolj toliko točk, če jih bo Vesna dosegla vsaj osem. Zadnji trije krogi potrjujejo odlično formo kriške Vesne. Po visokem porazu v gosteh proti San Giovanniju (5:2) so »plavi« trikrat zapored zmagali in v 360 minutah niso prejeli gola. Dosegli pa so jih kar deset. Gola na zadnjih treh tekmah ni prejel niti Trieste Calcio, ki je prav tako dosegel 9 točk (in štiri zadetke). Torviscosa je v zadnjih treh krogih zbrala 7 točk (dve zmagi in neodločen izid), Zaule pa 6 točk (zmagi in poraz). V najslabši formi je Juventina, ki je na zadnjih treh srečanjih dosegla le točko. »Prava katastrofa,« je zadnji mesec nastopov Juventine ocenil predsednik Marco Kerpan in nadaljeval: »Zaradi poškodb dveh napadalcev nismo uspeli zmagati na eni tekmi in tako smo si zapravili visoko uvrstitev. Do konca prvenstva bo naš cilj play-off, ki pa bo bržkone tudi letos čisto brez zveze, saj v D-ligi grozi izpad dvema oziroma trem ekipam iz naše dežele (Ufm, Tamai in San-vitese op. av.).« »Vesna favorit. Juventina, kakšen padec!« Tako pravi predsednik žaveljske ekipe Zaule Rabuiese iz miljske občine Luigi Gia-ni. O ekipe svojega kluba je dejal: »Po nepotrebnem smo izgubili nekaj točk po poti. Vsekakor je letošnja sezona fantastična, saj nismo pričakovali tako visoke uvrstitve, čeprav smo vedeli, da imamo dobro ekipo. Pet točk zaostanka je že hud zalogaj, toda mi ne bomo popustili. Borili se bomo vse do konca. Najbolj me je razočarala Juventina, ki je v zadnjih krogih popustila na vsej črti.« Sanjači in premalo realisti so mogoče v Torviscosi. Odbornik in nekdanji predsednik furlanskega kluba Paolo Sguassero je napovedal, da se lahko furlanski nogometaši še borijo za prvo mesto: »Skušali bomo osvojiti vseh 12 točk. Vesna in Zaule jih bosta nekaj izgubila po poti,« je napovedal Sguassero. Jan Grgič NAMIZNI TENIS - V deželnih ligah se sezona izteka Drugo mesto v C2-ligi je vsekakor presenetljiv uspeh Nadaljuje se pozitiven nastop Krasa v namiznoteniški C-2 ligi. Edi Bole, Dušan Michalka ter mladi Alessio Sti-biel so s 5:2 odpravili ekipo TT Fiumi-cello. Prav Stibiel je presenetil z osvojitvijo obeh dvobojev proti boljše koti-ranima igralcema. Najprej je premagal Marussija s 3:1, za njim pa si je privoščil še Cassuttija s 3:2. Vse do konca je dobro obdržal koncentracijo in nasploh pokazal napredek. Druge tri točke je osvojil Michalka (na sliki), ki pa se je moral še najbolj potruditi proti razpoloženemu Deanu (3:1). Drugo mesto na lestvici pred skorajšnjim zaključkom prvenstva (še dve tekmi) je vsekakor presenetljiv rezultat. (R) MOŠKA D1-LIGA Dva izpada! Po nedeljskih odločilnih tekmah play-outa v moški D1, ko se je šlo za obstanek ali izpad, sta se morali obe ekipi ŠK Kras posloviti od te lige. Na začetku sezone zgoniško društvo ni pričakovalo takega konca, je pa tudi res, da se je raven D-1 povečala. Kras A je v postavi Damjana Sedmak, Irena Rustja in Simone Giorgi naletel na črn dan in gladko izgubil s 5:1 proti trdoživemu TT Fiumi-cello. Edino točko je osvojila Irene Rust-ja proti Sandrinu (3:2). Kras B pa je se nesrečno znašel v okrnjeni postavi zaradi bolezni ter izgubil s 5:2. Pozitiven rezultat proti ekipi Trieste Sistiana bi bil v normalnih pogojih povsem dosegljiv. Clau- dio Micolaucich je nadomeščal mladi Andraž Štoka, ki je tako opravil svoj krstni nastop v tej ligi. Obe točki je osvojil Livio Tagliapietra, Katarini Milič pa ni uspelo premagati nasprotnikov. Zaključilo se je tudi žensko prvenstvo C lige, v katerem bi lahko krasovke s kančkom sreče zasedle tudi prvo mesto v skupini. Tokrat so ekipo D'Aron-co iz Gumina premagale s 3:2 (z istim rezultatom so izgubile v prvem delu). V uvodni tekmi je bila Martina Bresciani s 3:0 boljša od Jessice Tavano, Giada Sardo pa od Giulye Micelli. V igri dvojic kra-sovki nista bili uspešni, kot tudi ne Bre-scianijeva proti Andrei Franz. V petem odločilnem dvoboju pa je Sardova ohranila mirno kri in s 3:0 odpravila Tavano ter spravila v žep Krasovo zmago. (R) SKLAD M. ČUK Zmagajmo vsi, jutri pri Briščikih že 11. izvedba Mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi, ki ga že enajstič prireja Sklad Mitja Čuk, postaja v marcu že prva stalnica. Športni center Ervatti bo jutri gostil osem ekip iz Italije in Slovenije. Prireditev se bo začela ob 9.20 s pozdravom in predstavitvijo ekip, nato pa si bo sledilo devet tekem, na katerih bodo merili moči VZS Mitja Čuk, centri C.E.S.T, Giuliano Schultz Medea, Il Mosaico iz Codropia, Zunami, Ljubljana Ovi Jarše, Dečkova Ljubljana in Anffastar. Ob 12.30 bo nagrajevanje, nato pa bo kosilo v agriturizmu Mi-lič v Zagradcu. PLANINSKI SVET Po Staničevi poti iz Solkana v Kanal Ljubitelji pohodov ne bi smeli spregledati sobotnega (29. t.m.)pohoda iz Solkana preko Sabotina in Vrhovelj ter Korade v Kanal. Udeleženci bodo lahko startali od 6. do 9. ure iz Solkana (pri mostu sabotinske ceste). Predviden je (skupno s postanki) osem ur hoje. Pohod se zaključi v Kanalu v zgodnjih popoldanskih urah. Kdor ne more opraviti celotnega pohoda se lahko odloči za polovišno pot, z Vrho-velj v Kanal. Občna zbora novogoriških in briških planincev Novogoriški planinci vabijo jutri, 28. t.m. ob 18.30 na redni letni občni zbor. V soboto, 29. ob 19.30 pa se bodo na skupščini zbrali člani PD Brda. Za razliko od prejšnjih let bo zasedanje v Šmartnem. S SPDG v Pireneje, Andorro in Barcelono Pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici so za cilj letošnjega večdnevnega izleta izbrali Pireneje, na francoski in španski (katalonski) strani ter obisk Andorre. Na pot s turističnim avtobusom in v spremstvu turističnega in gorskega vodnika g. Pretnarja se bodo odpeljali 17. junija, vrnili pa se bodo 24. junija. Program osemdnevnega izleta so pripravili tako, da bodo na izletu uživali planinci pa tudi ljubitelji kulturnih in turističnih zanimivosti. Med drugim je predviden obisk Andorre in Barcelone, na poti proti glavnemu cilju pa bodo obiskali tudi Lurd. Planinski del obsega vzpon (tudi z žičnico) na Middi de Bigorre 2865 m, vzpon na enega od dvatisočakov, ki ob- krožajo Andorro in vzpon na katalonsko simbolno goro Montserrat. Društvo organizira izlet v sodelovanju in v režiji turistične agencije Alpetour. V paketu je predvideno sedem nočitev s polpenzionom, prevoz in vodenje (ni vključen strošek žičnice). Avtobus bo odpeljal iz Gorice. S prijavami je treba pohiteti (zaradi rezervacije prenočišč namreč) in naj bi se zaključile do konca marca. Informacije in prijave po telefonu 04817882079 (Vlado) v opoldanskem času. SMUČANJE - DP Katrin Don v veleslalomu preveč zaostala Na državnem prvenstvu v alpskem smučanju v mladinskih kategorijah v kraju Pecol di Canazei so na-raščajnice včeraj tekmovale v veleslalomu. Na njem je nastopila tudi Katrin Don (SK Brdina), uvrstila pa se je na končnem 33. mestu (2:22,47), kar je v skladu z rezultati, ki jih je doslej dosegla na državni ravni, ne pa s pričakovanji. Po prvi vožnji je bila na 28. mestu, v drugi pa je svojo uvrstitev še nekoliko poslabšala. Po dveh vožnjah je za zmagovalko Sofio Pizzato iz Pa-dove (2:14,40) zaostala skupno za osem sekund, kljub temu, da je med več kot 90 udeleženkami DP startala s solidno številko 19 na sicer za vse tekmovalke dobro pripravljeni progi z ledeno podlago. Najboljši iz FJK sta bili Sofi Graffi Brunoro (Sella Nevea, 2:16,90) na 8. in Giulia Di Francesco (Monte Lussari, (2:17,67) na 10. mestu, tik pred Katrin se je na 32. mestu uvrstila Elena Boni. »Z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, predvsem zaradi prevelikih zaostankov v primerjavi z drugimi tekmovalkami iz naše dežele. Na deželnih tekmah za njimi ni zaostajala toliko kot v Canazeiju oziroma je bila velikokrat boljša od njih. Napake, ki jih je naredila na tekmi, takšnega zaostanka ne opravičujejo,« je ocenil trener Lovrenc Gregorc. Danes čaka Katrin še nastop v slalomu. Med moškimi je Tržačan smučarskega kolidža Veneto Pietro Can-zo osvojil 2. mesto, 3. pa je bil Vi-demčan Francesco Gentilli (Sella Ne-vea). Deklice so tekmovale v super veleslalomu, naslov državne prvakinje pa je premočno osvojila Devinčanka Andrea Craievich (1:02,11), sicer tekmovalka Sci Club 70. V ponedeljek je v veleslalomu osvojila srebrno kolajno. Petra Udovič (SK Devin) je med 85 tekmovalkami zasedla 78. mesto (1:16,14). JADRANJE Za Čupo in Sireno začetek sezone v Italiji Sezona v jadralnem razredu optimist se bo v Italiji uradno začela ta konec tedna, ko bo v Ravenni med-conska regata za juniorese. V treh dneh naj bi mladi jadralci letnikov 1999-2002 iz Furlanije Julijske Krajine, Veneta, Emilij Romagne in Mark odjadrali devet plovov, najboljših 40 uvrščenih pa si bo priborilo pravico za nastop na državnih selekcijah za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Barve Čupe bo branilo šest mladincev, Sireno pa bo zastopalo .... Na prvi pomemben nastop so se jadralci Čupe pripravljali na domačem terenu, optimisti Sirene pa so nastopili na mednarodni regati Koper Cup. Med 109 jadralci iz Slovenije, Italije, Avstrije, Češke in Madžarske je tekmovalo tudi osem jadralcev Sirene. Po sedmih plovih je najvišjo uvrstitev osvojil Tinej Sterni, ki je bil 19., do četrte regate pa je celo branil 5. mesto. Soliden nastop je opravila tudi Elisa Manzin, ki je končala na 50. mestu, ostali Sirenini jadralci pa se niso udeležili vseh plovov in so zato dosegli uvrstitve v drugi polovici lestvice. □ Obvestila SK DEVIN vabi vse člane na Društveno tekmo, ki bo v soboto 5.aprila 2014 v Saurisu. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika) ŠZ SOČA pod pokroviteljstvom ZSSDI-ja organizira v nedeljo 30.marca 2014 v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki ter U12. Pričetek od 14.30. 20 Četrtek, 27. marca 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka s središčem nad zahodnim Sredozemljem. V višinah doteka od jugovzhoda nad naše kraje nekoliko toplejši, a precej vlažen zrak. J rPo vsej deželi bo spremenljivo oblačno, v spodnji nižini in ob morju bi se lahko popoldne in proti večeru pojavil rahel dež. V jutranjih urah bo v gorah rahlo snežilo, v okolici Trbiža nad 600 m, drugod pa nad 800-1000 m. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ki bo močnejša ob morju. Tudi danes bo na Primorskem delno jasno, burja se bo čez dan nekoliko okrepila. Drugod bo pretežno oblačno in občasno bo ponekod rahlo deževalo. Količina bo majhna, le v južnih in jugovzhodnih krajih se bo v noči na petek dež prehodno malo okrepil. Pihal bo severovzhodnik. Povsod bo prevladovalo rahlo oblačno vreme. V gorah bodo ponekod možne pooblačitve in rahle krajevne plohe, drugod pa bo spremenljivo. Temperatura bo naraščala. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, burja na Primorskem bo zjutraj ponehala. Topleje bo. : > Sonce vzide ob 5.54 in zatone J z ob 18.26 gQ Dolžina dneva 12.32 Luna vzide ob 3.44 in zatone ob 14.45 n Občutljivi bodo imeli z vremenom — zane težave, tudi nekateri bolezenski znaki § bodo še okrepljeni. Priporočamo dosledno £ upoštevanje morebitnih predpisanih diet in 2 odmerkov zdravil ter večjo previdnost. Danes: ob 1.32 najnižje -24 cm, ob 7.07 najvišje 28 cm, ob 13.24 najnižje -45 cm, ob 19.56 najvišje 46 cm. Jutri: ob 2.09 najnižje -35 cm, ob 7.54 najvišje 34 cm, ob 14.02 najnižje -48 cm, ob 20.27 najvišje 53 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .650 Vogel ................280 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............120 Cerkno................35 Rogla..................80 Piancavallo...... . . . .440 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................254 Osojščica ............210 Mokrine .............320 Diana Ross je praznovala 70. rojstni dan DETROIT - Slovita ameriška pevka Diana Ross je včeraj praznovala 70. rojstni dan. Svojo kariero je začela že ob koncu 50. let prejšnjega stoletja v skupini The Pri-mettes, ki se je pozneje preimenovala v The Supremes. Iz tega obdobja sta med drugim skladbi Stop In The Name Of Love in Where Did Our Love Go?. Sledila je zelo uspešna samostojna pot. Rossova, rojena v Detroitu, je po sodelovanju s pevkami Florence Ballard, Mary Wilson in Barbaro Martin v zasedbi The Supremes, ki se je zaradi nje preimenovala v Diana Ross And The Supremes, v 70. letih začela graditi solo kariero. Z dinamični nastopi je nekaj let dosegala uspehe s skladbami, kot sta Touch me In The Morning in Upside Down ter s pesmijo Endless Love, ki jo je zapela skupaj z Lionelom Richiejem. »Samec« kenguruja v sibirskem živalskem vrtu skotil mladiča bern - Lani za 101 milijardo evrov škode Drage katastrofe Na fotografijah poplave v Avstriji (levo), v Bangladešu (desno) in razdejanje po tajfunu na Filipinih ansa BERN - Katastrofe, ki sta jih povzročila narava in človek, so lani povzročile precej manj škode kot leto prej. Skupna škoda je znašala 140 milijard dolarjev (101 milijard evrov), kar je 56 milijard dolarjev manj kot leta 2012 in precej pod desetletnim povprečjem, ki znaša 190 milijard dolarjev. Število smrtnih žrtev pa se je skoraj podvojilo. Od 140 milijard dolarjev ocenjene škode je škoda za zavarovalnice znašala 45 milijard dolarjev, je v včeraj objavljenem rednem letnem poročilu zapisala pozavarovalnica Swiss Re. V letu 2012 so morale zavarovalnice za izplačilo odškodnin odšteti precej več, namreč 81 milijard dolarjev. Naravne katastrofe so lani povzročile za 37 milijard dolarjev zavarovane škode (leta 2012 75 milijard dolarjev), za preostalo povzročeno škodo pa je odgovoren človek. Najdražja katastrofa za za- varovalnice so bile lani poplave v osrednji in vzhodni Evropi, ki so po štirih dneh močnih dežnih padavin najbolj prizadele Nemčijo, Avstrijo, Češko, Madžarsko in Poljsko. Poplave so v maju in juniju povzročile za 16,5 milijarde dolarjev škode, od tega so je morale zavarovalnice pokriti za 4,1 milijarde dolarjev. Kmalu zatem, konec julija, je po večjem delu Nemčije in Francije klestila toča. Neurja so prizadela gosto naseljena območja, zavarovalnice pa so morale izplačati za 3,8 milijarde dolarjev odškodnin. Še nikoli prej ni toča povzročila tako visoke škode, ugotavlja Swiss Re. Tudi drugod po svetu so se borili z naraslimi vodami. Tako je junija v Severni Ameriki po šestih dneh padavin poplavilo kanadsko mesto Calgary, zaradi česar je nastalo za 4,7 milijarde dolarjev škode, od katere so je morale zavarovalnice izplačati za 1,9 milijarde dolarjev. O poplavah so lani poročali tudi iz Avstralije, Azije in Južne Amerike. Število smrtnih žrtev zaradi katastrof se je s 14.000 v letu 2012 lani povzpelo na 26.000, najbolj pa je bila prizadeta Azija. Največ smrtnih žrtev je terjal tajfun Haiyan, ki je novembra prizadel Filipine. Umrlo je približno 7500 ljudi, več kot štiri milijone jih je ostalo brez strehe nad glavo. Druga največja humanitarna katastrofa so bile lani junijske poplave v indijski zvezni državi Uttarakhand, ki so zahtevale življenje približno 6000 ljudi. Da so katastrofe lani povzročile manj škode lot leta 2012, strokovnjaki pojasnjujejo z dejstvom, da je sezona orkanov v ZDA minila zelo mirno. Kljub temu pa so tornadi in z njimi povezana neurja v ZDA tudi lani povzročili ogromno škodo. LONDON- Oskrbnike v živalskem vrtu v Sibiriji je presenetil kenguru Chuck, za katerega so bili prepričani, da je samec. Ugotovili so, da gre za samico, saj je iz njene vreče prejšnji teden pogledal že pred časom skoteni mladič. Spol in ime dve leti starega kenguruja so določili v živalskem vrtu, iz katerega je prišel, brejost pa je tako ostala neopažena. Mladega kenguruja, velikega 15 centimetrov, so po poročanju britanskega BBC prvič opazili prejšnji teden. Mladiči, ki so ob rojstvu veliki kot češnja, lahko v materini vreči namreč preživijo več mesecev, preden iz nje tudi pogledajo. ob pomladnem cvetenju Pri škropljenju paziti na varovanje čebel LJUBLJANA - Slovensko Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da pri njihovi uporabi upoštevajo vsa opozorila in omejitve, ki so navedene na etiketi, še posebej opozorila o varovanju čebel. Pristojne službe ministrstva bodo v tem času izvajale tudi poostren nadzor nad uporabo fito-farmacevtskih sredstev. Nepravilna raba fitofarmacevtskih sredstev lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje, vključno s čebelami in za zdravje ljudi. Pri varovanju čebel je treba posebno pozornost nameniti fitofarmacevt-skim sredstvom, ki so označena kot nevarna za čebele z grafičnim opozorilnim znakom, opozarjajo na ministrstvu. Uporabniki smejo uporabljati samo v Sloveniji registrirana fitofarmacevt-ska sredstva in dolžni so jih uporabljati pravilno, v skladu z določbami zakona. Pravilna uporaba pomeni, da je treba fitofarmacevtska sredstva uporabljati zgolj za gojene rastline, ki so navedene na etiketi in v navedenih odmerkih. Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s fitofar-macevtskimi sredstvi, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo ta sredstva dosegla. Uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih fitofarmacevtskih sredstev, je strogo prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin. Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih fitofarmacevtskih sredstev, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. Pri uporabi teh sredstev, ki niso označena kot nevarna za čebele, se zaradi izogibanja izpostavljenosti čebel priporoča odstranitev cvetoče podrasti v trajnih nasadih ter tretiranje na način, da ne pride do zanosa sredstev na sosednje cvetoče površine. Uporabniki morajo biti pozorni pri pripravi škropilne brozge, polnjenju rezervoarja škropilne naprave in čiščenju, da morebitno razlitje ne doseže vodnih tokov, drenažnih jarkov ali odtočnih kanalov. Nepravilna in pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev lahko privede do onesnaženja okolja, saj sredstva zaradi pronicanja v tla in odtekanja s tretiranih površin lahko dosežejo podzemne in površinske vode. Dosledno je treba upoštevati varovalne pasove, navedene na etiketi in nikoli se ne sme škropiti v bližini voda v vetrovnem vremenu. Pri škropljenju in pršenju je treba paziti, da škropilne mešanice ne zanaša izven območja škropljenja. Posebno je to pomembno zaradi njihove višine pri nasadih, kot so sadovnjaki, hmeljišča in vinogradi.