Žalujke        
Na njivici božji . . .
Na njivici božji goreva                         Oj,  semkaj pokleknem v zatišje,
Pa lučic nešteto nocoj                          Za ranjke pomolim srčno,
Umrlim, ki v hladnih gomilah              Da Bog se jih večni usmili
So našli že mir in pokoj.                     In sprejme njih duše v nebo . . .
Semjonov