8554 AA
60100200
0 S R E D N J A K N JI 'i NIC A
PKimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,	_
Ab0- postale i gruppo (*ena 500 lir
Leto XXXIX. Št. 32 (11.448)
TRST, sreda, 9. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO KRATKEM FANFANIJEVEM POSEGU V POSLANSKI ZBORNICI
Z glasovanjem o zaupnici bo vlada obšla val kritik glede «afere ENI»
Predsednik vlade ni zadovoljil republikancev, ki bodo glasovali proti Nejevolja v vrstah KD zaradi potrjenega zavezništva Fanfani - Craxi
RIM — Poslanska zbornica bo danes izglasovala zaupnico Fanfanijevi vladi: ne bo torej glasovala o resolucijah o «aferi ENI«, ki so jih predložile politične sile (KPI, neodvisna levica, MSI, republikanci) in so vse obsojale Fanfanijevo zadržanje pri odstavitvi Umberta Colomba in tudi pri jmenovanju njegovega naslednika Franca Reviglia. Predsednik vlade je po popoldanski repliki formalno postavil vprašanje zaupnice, ki odpravlja vsako vsebinsko razpravo. Vse se je zgodilo po pričakovanju: popoldne ga je vlada pooblastila sto-
Predsednik vlade Fanfani
Minister De Michelis
riti ta korak, kar je brez oklevanja izvedel, v soglasju z načelniki parlamentarnih skupin večine.
Fanfanijev pose'1 je bil zelo kratek: ne več kot četrt ure. Skliceval se je stalno na svoj nastop 1. t.m. o vprašanju ENI. Zagovarjal je do kraja svoje izbire in je polemiziral s tistimi, ki so ga obtoževali lažne in tendenčne razlage znanega pisma, ki mu ga je naslovil Colombo. Za bodočnost je obljubil reformo pravilnikov javnih ustanov. Namenil je hladno in formalno priznanje »prispevku* opozicijskih strank, ne da bi kakorkoli zadovoljil zahteve republikancev.
Tudi zato je pri današnjem glasovanju, ki bo potekalo z dvigom roke, predvidena ena sama novost: republikanska stranka bo glasovala proti zaupnici. Bo skoraj prvič v zadnjih tridesetih letih (bilo je le nekaj nepomembnih izjem o posameznih zakonih), ko bodo republikanci glasovali proti vladi. Tako odločitev so sprejeli po dolgi razpravi, ker Spadolini ni maral, da bi tolmačili glas PRI kot prehod k opoziciji (kot je znano, se je pri umestitvi vlade vzdržal). Zato je tajnik PRI večkrat predlagal Fanfa-niju, naj ne zahteva zaupnice in republikanski voditelji hitijo razlagati, da gre le za politično in moralko doslednost, izključno glede »zadeve ENI*.
S splošnega političnega gledišča pa je Fanfanijev govor izrazil prozorno sporočilo: ali zavezništvo med Fanfani jem in Cra»jem ali predčasne volitve. To sporočilo postaja še bolj jasno, če upoštevamo sedanja razhajanja med predsednikom vlade in demokrščanskim tajnikom De Mito. »Nevarno je, da ko gre za imenovanje političnega pomena,» je dejal Fanfani, »kdor mora odločati skuša izogniti se razbitju solidarnosti med političnimi silami, ki so izrazile in podprle vlado*, češ da je bilo med polemiko o lotizacijaJi nujno vzpostaviti solidarnost med njim in PSI, ki je zahteval predsedstvo ENI.
»In naj bo dovoljeno spomniti prav tiste, ki vztrajajo pri prikazovanju škode predčasnih volitev, da je perspektiva dogodkov, ki bi lahko krepili hipoteze o nelahko rešljivi kri-
zi, ki se je prikazala pri dogodkih, o katerih razpravljamo, vsiljevala odgovornemu za vlado posebno previdnost, da bi ne postal nehote či-nitelj novih poliučno-paiiamentamih težav.* V Fanfanijevi zveriženi prozi pomeni ta del njegovega govora priznanje zavezništva, ki ga je že dolgo skoval s Craxijem: v drugih besedal je povedal, da je PSI grozil z razbitjem vladne koalicije, kar i bi pahnilo politični okvir v popolno nestabilnost, če bi bil izbral pri zadevi ENI drugačne kriterije.
Toda če upoštevamo sicer neuradne komentarje najvišjih demokri-stjanskih voditeljev na včerajšnji Fanfanijev govor, se čedalje bolj utrjuje vtis. da so odnosi KD do te vlade v najboljšem primeru »prija-teljski*. da je ne čuti za svojo. To pa še bolj utemeljuje vtis. ki ga ustvarjajo vztrajne govorice v parlamentarnih krogih, da je demokr-ščanski tajnik De Mita že odločen povzročiti čimprejšnji padec štiri-strankarske koalicije. R. G.
MOSKVA — Soyjetska agencija TASS je včeraj ponovno obtožila ZDA, da so si izmislile »bolgarsko sled* pri atentatu na papeža, da bi s tem vplivale na po.ck razorožit-venih pogajanj v Ženevi in dosegle njihov neuspeh.
Banke ne marajo znižati obresti
RIM —- Izvršni odbor italijanskega bančnega združenja je včeraj odločil, da ni mogoče znižati obrestne mere in s tem zavrnil pritiske iz vladnih in gospodarskih krogov, ki težijo k pocenitvi denarja. Predsednik Golzio je sicer priznal, da je najpogostnejša obrestna mera na bančna poso'ila 25-odstotna (zamolčal pa je, da priznavajo banke na vlogah le največ 16 odstotkov), oporekel je pa argumentom pristojnih ministrov in podjetnikov, da bi jo mogli znižati.
Predvsem banke ne verjame jo, da bi se rast inflacije zares ustavite letos pod 13 odstotki. Njihove trditve so pa mate prepričljive, če upoštevamo razliko med obrestmi in inflacijo v drugih državah (ZDA 11:5, Francija 12.5:9, Japonska 6:3, Nemčija 6:4) in dejstvo, da prejemajo od državne banke posolila po 18-odstotni obrestni meri. kar vsekakor opravičuje trditve, da so zaslužki italijanskih bank pretirani in neupravičeni.
Prvi stečaj na Poljskem
VARŠAVA - BudopoJ iz Katovic je prvo poljsko podjetje, ki je bankrotiralo. Kot gradbeno podjetje je imelo 290 delavcev. 100 uradnikov in več kot 4 milijone dolarjev dolga.
SPORNA ODLOČITEV PREDSEDNIKA SENATA MORLINA
VAL POLEMIK OB IMENOVANJU FORMICE V KOMISIJO 0 «P2»
line načelnika socialističnih senatorjev je bilo na seznamu oseb, ki bi prišle v poštev za zaslišanje v zvezi z ložo P 2
RIM — Načelnik socialistične sku pine v senatu, Rino Farmica, bo nadomestil svojega kolego, senatorja Špana, v parlamentarni preiskovalni komisiji o loži P 2. Vest, ki je nemudoma vzbudila vrsto kritik, je po sklepu predsednika senata. Mariina, na včerajšnjem zasedanju komisije sporočila njena predsednica, Tina Anselmi.
Najostrejša sta bila v svojih izjavah član komisije iz vrst radikalne stranke, Massimo Teodori in misovec Pisano. Za prvega demo-krščanska in socialistična aroganca v odnosu do pravne države več ne pozna meje. Medtem ko so v komisiji že dolge tedne razpravljali o zaslišanju senatorja Formice. ki spada v ožji krcg politikov, katerih imena spravljam v zvezo s specifičnimi okoliščinami, in medtem ko je bilo znano, da bi morali včeraj
dokončno glasovati o tem, imenovanje senatorja Formice za člana komisije P 2 jasno kaže na nizkotne manevre in odločenost, pokopati preiskovalno komisijo. V popolnem skladu s takim odnosom je tudi zahteva po posebni nedotakljivosti vseh politikov, ki jo je še včeraj ponovil demokristjanski predstavnik v zvezi s Pisano jem, PiccolUem in Andreottijem, je zaključil Teodori.
Misovski predstavnik pa je opozoril. da je o Formicovih zvezah s P 2 spregovorila tudi Calvijeva vdova in da je bil socialistični senator eden od protagonistov zadeve ENI-Petromin, oziroma dveh epizod, ki jima je zloglasna loža botrovala.
Komunist Cecchi je dejal, da je pri vsej zadevi najhujše to. da je zamenjavo sprejel predsednik senata, medtem ko je demokristjan
......i,...,.,..............................................................
PREISKOVALNA KOMISIJA OBJAVILA IZID PREISKAVE O ZLOČINIH V SABRI IN ŠATILI
i	f
Šaron glavni krivec za pokol Palestincev v Bejrutu Potrjena soodgovornost Begina in izraelske armade
V
Priporočilo naj obrambni minister sam odstopi - Saron se temu upira - Izredna seja izraelske vlade - Premier Begin še vedno zaupa v volilno podporo - Laburisti zahtevajo odstop vlade
TEL AVIV — Izraelska preiskovalna komisija, ki je raziskala poloka v Sabri in Šatili je priporočila obrambnemu ministru Arielu Šamirju, da «sam odstopi*, ker je potrjeno, da je «neposredno kriv* 7.a pokole v palestinskih begunskih taboriščih med 16. in 18. septembrom 1982. V primeru, da ne bi hotel šaron odsiopiti, komisija priporoča premiera Be-ginu. da ga zamenja. Prav tako komisija zahteva odstop načelnika izraelske tajnoobveščevalne služile generalmajorja Jehošue Sagoja, medtem ko jc treba poveljnika izraelskih sil v Bejrutu generala Amosa Jarona za tri leta odstraniti iz vojske. Za krivega so spoznali tudi načelnika ge-
neralštaba Rafaela Ejtana, proti njemu pa niso priporočili nobenega ukrepa, saj mu v kratkem poteče mandat.
Prav tako je komisija kritizirala zunanjega ministra Šamirja, ki je bil obveščen o pokolih in ni ukrepal, da bi zmanjšal število žrtev. Soodgovoren je tudi poveljnik severnega vojaškega območja general Amir Drori. zanj pa niso predvideli nobene sankcije. Predsednik vlade Me-nahem Begin pa se jc po mnenju komisije obnašal «ravnodušno in brezčutno«, vsekakor pa je tudi on
Tajnik PRI Spadolini
'""""luni,    n umih i   milini  
NADALJUJE SE SPOPAD NA IRANSKO IRAŠKI MEJI
V novi ofenzivi «zarja» Iranci «osvobodili» velik del ozemlja
hsti s fronte so močno protislovne, vendar kaže, da ima Iran več uspeha
c UlEHAN — «Nadaljuje so zma jtoviti pohod iraških čet proti tra-i * ie zatrdila včeraj iranska ti-‘9°vna agencija IRNA. Ofenziva,
' te io Iranci poimenovali »zarja* n»i'e,' k** znano, začela v noči,. od tra ■ • na ponedeljek. Včeraj zju-“l le radio Teheran priobčil no-j, obvestilo generalštaba, v kate-ani ie rečeno, da so iranske če na /.zadnjih urah »osvobodile* še daijnjih 50 kvadratnih kilome t.,®y teritorija južno od mejnega riioda Fakkeh. Tako naj bi (ran-1 <avzeli okrog 300 kvadratnih ki . '.'^'rov ozemlja, ki so bili oted laom vojne z Irakom njihova ,Teheranski radio ie tud" ob-nhvLves1” P° kateri naj hi telo ali ranjenih okrog 800 ira-'h vojakov, veliko pa nai bi jih ali nadlo v ujetništvo, to? tem' tudi visoki oficirji, ka "i »imena bodo objavili naknadno*.
zate	strani pa iraški tabor
hir -c' tla so Povsem onesnoso tiso' *rans*<0 ofenzivo in nobili 6 ht **94 sovražnikov, o čemer naj toi ni!'Ša^ tudi posnetki bagdanske nr:eVlz*'e- ie sinoči pokazala tl«a bojev, kjer leži na sto-0 trupel. Jasno je. da so to sa-' Homeinijevi vojaki.
Tei v začetka boiev sta dajala ’ eran in Bagdad popolnoma na na ,t,*'če infn-maciie. vendar ie n* .?ni- d” se že dve leti fronta Irair 11 nr°H zahodu na škodo na ? katerega vojska ie morala so ra HtttO stalno nazadovati in sedaj bori na svoirm ozemliu. ti, <Pra i se je oglasil tudi sam '^ni ki je čestitl svoiim bor . ? ,n dejal, da ie iraŠk' i red-■ f nik Husein v pasti »in ne ve Pa tudi nkvtovi -urita č!)4. Sovjetska zveza in Fran J* vedo. da iraški predsednik ni-
ma več bodočnosti*. Iz notranjega političnega življenja Irana pa gre zabeležiti vest, po kateri naj bi aretirali tajnika filosovjetske komunistične partije »Tudeh* 71-let-nega Kianuri.ia, ki .je obtožen vohunstva v prid SZ.
Stambolič sc vrača v Jugoslavijo
RANGUN — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je končal štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Burmi in odpotoval v domo-v 110. Pred oditodom je imel sklepne pogovore z gostiteljem, burmanskim predsednikom San Jujem. V prisrčnem in zaupnem ozračju Sta izrazila posebno zadovoljstvo zaradi popolnega uspeha pogovorov o gospodarskem sodelovanju, med katerimi so se dogovorili o nadaljnji poglobitvi tega sodelovanja.
Pogovori o mednarodnih vprašanjih so pokazali na sorodnost stališč olzeh držav o nekaterih ključnih problemih. ki ogrožajo svetovni mir. Olre strani sta posel>ej poudarili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v okviru ZN in drugih mednarodnih organizacij, (dd)
Walesa jutri v Varšavi kot priča pred .sodiščem
VARŠAVA - Jerzy Urban, glasnik poljske vlade, jc na tiskovni konferenci za tuje časnikarje v Varšavi izjavil, da trenutno vojnega stanja na Poljskem ne bodo ukinili, ker prihaja v poljski družbi še vedno d<> stalnih konfliktov'.
Urban je tudi povedal, da se bo 1 u.oral Lech VValesa jutri predstaviti
na vojaškem sodišču v Varšavi kot priča na procesu, ki je tam v teku proti KOR. Walesa sam je najprej izjavil, da se ne bo predstavil na sodišču, ker mu v pozivnici niso navedli zakaj ga kličejo tja, toda kmalu po tej izjavi so mu prinesli drugo pozivnico, ki je zadostila zakonskim predpisom in tako bo moral pričati na sodišču, kjer sodijo mnogim njegovim bivšim sodelavcem.
Medtem je iz vse tajne Solidarnosti prvič prišla kritika na račun kardinala Glempa. Očitajo mu, da silam, ki se bore proti »diktatorskemu režimu v Varšavi* ne nudi dovolj moralne pomoči.
soodgovoren za pokole nedolžnih Palestincev v Sabri in Šatili.
To je v grobem vsebina poročila preiskovalne komisije, ki so jo na pritisk vse domače in tuje javnosti ustanovili, kljub Beginovemu nasprotovanju. Za Izrael je bila objava izvlečkov iz poročila pravi moralni šok, saj je marsikdo že zbrisal iz spomina tiste tragične dni, ko so s privoljenjem in ob podpori izraelske vojske falangistič-ni morilci klali nemočne civiliste v bejrutskih palestinskih taboriščih.
Begin je takoj sklical izredno sejo vlade, ki je bila po vsem sodeč izredno dramatična, saj noče Šaron za nobeno ceno odstopiti. Kot kaže to izrecno zahteva Nacionalna verska stranka, ena od grupacij, ki podpirajo Begina. Premier se je do sedaj omejil na izrecno priporočilo svojim ministrom, naj ne dajejo nobenih izjav. Poziv pa je že prekršil obrambni minister Šaron, ki je spregovoril na predsinočnjem shodu v Tel Avivu. Čuti se dovolj močnega, da noče odigrati vloge e-dinega grešnega kozla v vsej Be-ginovi garnituri. Manifestacije v njegovo podporo obenem dokazujejo, da je v Izraelu še vse preveč ljudi. ki mislijo na enak način kot Šaron.
Povsem razumljivo zahteva opozicijska laburistična stranka odstop celotne Beginove vlade. Večjega hrupa pa laburisti niso povzročili. Na tihem dobro vedo, da bi lahko Begin v skrajni šib lahko zaigral svojo zadnjo karto predčasnih volitev, na katerih pa bi bil po vseh dosedanjih proučevanjih javnega mnenja gotovi zmagovalec.
Kot rečeno je včerajšnja objava izvlečkov o ugotovitvah preiskovalne komisije ponovno odprla že skoraj zaceljeno rano hudo prizadetega nacionalnega ponosa. Manifestacije v podporo Šarona ne morejo
mimo dejstva, da je preiskovalna komisija potrdila odgovornost Beginove vlade, v kar je bil prepričan ves svet. Izraelce pa še najbolj moti, da je Begin zamazal sliko izraelske vojske. Manj skrbi povzročajo reakcije židovskih skupnosti V svetu, saj je z ustanovitvijo preiskovalne komisije in s še kar nepristranskimi rezultati preiskave Izrael v neki meri dokazal, da se še ni popolnoma izneveril načelom de mekracije.
Seveda so rezultati preiskovalnega dela le priporočila, sugestije, ne pa obvezujoče zahteve. Begin se lahko na vse požvižga in nadaljuje s svojim delom. Kaj takega pa si, kljub ljudski podpori, ne more privoščiti. Preiskovalno komisijo navsezadnje niso sestavljali politiki, temveč dva ustavna sodnika in rezervni general, tri osebnosti, ki so bile vsaj na papirju naklonjene Begino-vi vladi.
Premier Menahem Begin
Obrambni minister Šaron
SRBSKI TISK PREMALO KRITIČEN DO POJAVOV NACIONALIZMA
ZK Srbije razpravljala o vlogi sredstev množičnega obveščanja
BEOGRAD - CK ZK Srbije je v ponedeljek osem ur in pol razpravljal o aktualnih, idejnih in političnih vprašanjih obveščanja. V razpravi je sodelovalo 30 udeležencev, ki so soglasno poudarili nujnost poglobljenega ukvarjanja in angažiranja ZK Srbije v obveščanju.
Uvodno poročilo je prebral član predsedstva CK ZK Srbije Momči-lo Baljak, ki je med drugim omenil prizadevanja dela tiska, da bi deloval kot neodvisna politična sila, kot razsodnik v družbenih procesih in partner osnovnih dejavnikov političnega sistema. Opozoril je na desta-bilizatorsko kritiko in premajhno pripravljenost v številnih organiza-
cijah in 00 ZK, da analizirajo globlje idejne vzroke uredniških napak in konkretno označijo njihove nosilce.
Nobena redakcija se ne bo oglasila s kritiko besedil v knjigi »resnično in mogoče* Borice čosiča, ki je pravkar izšla v izdaji »Otokara Keršovanija* z Reke. Ta besedila preveva skrb za srbstvo in v bistvu izražajo unitaristično koncepcijo naše enotnosti, je dejal Baljak.
Omenil je tudi, da se v Ninu v zadnjem času pojavljajo članki, v katerih ni razumevanja za nacionalno problematiko dragih narodov in so na meji, ki ločuje resno razpravo o nacionalnem vprašanju od
.....
Bush v Parizu poudaril enotnost Zahoda
PARIZ — Ameriški podpredsednik George Bush, ki je prispel v Pariz na posvetovanje z enim svojih naj starejših zaveznikov, Francijo, je včeraj popoldne, po sestanku s predsednikom Milterrandom in zunanjim ministrom Cheyssonom na tiskovni konferenci izjavil, da so zahodni zavezniki povsem enotni v prizadevanjih za ohranitev miru v Evropi ob ohranitvi ravnovesja sil med Vzhodom in Zahodom. Poudaril je ameriško odločenost, da do konca leta namestijo v Evropi nove rakete, če Sovjetska zveza ne bo pristala na sporazum po načelu »ničelne rešitve*.
Bush je poudaril tudi enotnost zahodnih zaveznikov kar se tiče naporov za ponovno poživitev gospo: darstva, zmanjšanja brezposelnosti in inflacije, pa tudi v težnji za iz boljšanje življenjske ravni ne samo v zavezniških državah, ampak po vsem svetu.
nacionalizma. Redakcija Duge je glede tega že dalj časa na politični stranski poti. To prepričljivo dokazuje intervju s književnikom An-tonijem Isakovičem v zadnji številki te revije.
Špiro Galovic je v razpi ari ugotovil, da je v časnikih, Id izhajajo v Beogradu premalo člankov, ld kritično osvetljujejo težnje srbskega nacionalizma. Poudaril je, da je zdaj tako za ZK republik in pokrajin kot za celotno ZKJ zelo pomembno, da odločno obnovi prakso boja proti nacionalizmu v svojem oko lju. Po njegovih besedah se o nacionalizmu sicer piše veliko, vendar pa v glavnem o nacionalizmu drugih. Kot primer je navedel, da se je Nin v eni številki dotaknil nekaterih pojavov srbskega nacionalizma, že v naslednji pa je podrobno analiziral slovenski nacionalizem — pri čemer izgleda, kot da je bil prvi zapis le « pokritje* za brskanje po drugih nacionalizmih, (dd)
Barbie ušel iz Nemčije z dokumenti Rdečega križa
ŽENEVA — Mednarodni Rdeči križ je potrdil, da je Klaus Barbie leta 1951 ušel iz Evrope v Bolivijo s pomočjo dokumenta, katerega mu je izdala ta mednarodna humanitarna organizacija. Podobno naj bi v Južno Ameriko ušel tudi Eichmann.
Predstavnik MRK je izjavil, da njegova organizacija nima možnosti preiskovati komu izda dokumente, ki naj bi služili beguncem, da se preselijo v države, ki so jih pripravljene sprejeti. Barbie je namreč potoval pod lažnim imenom Klaus Altmann, po poklicu pa naj bi bil mehanik iz Kronstada.
Garocchio govoril o »aroganci otea-sti*. Član komisije iz vrst PDUP, Crucianelii pa je opozoril, da je precejšen del komisije imel za potrebno zaslišati senatorja Formira, k čemur navaja tudi zbrana dokumentacija.
Edini, ki se je izrekel za F: r-niicovo vključitev v preiskovali© komisijo, je bil seveda socialistični predstavnik Ando, medtem ko se je sam Formica v pogovoru s časnikarji razhudil nad vsemi, ki nasprotujejo njegovemu imenovanju. Po njegovem mnenju so ta nasprotovanja zlonamerna, saj da ;e bil on »edini, ki je oznanil povezave med ložo P 2 in nekaterimi poslovnimi krogi, kot. na primer s skupino Rizzoli ali ENT-Petroma:?*. s S; m edini politik, ki je tožil Orio-lanija in tudi dosegel obsodbo, zato pozivam svoje nasprotnike, raj pokažejo, da imajo tudi sami tako čiste račune.* je dejal Formica.
Na včerajšnji seji so člani komisije določili tudi program de'a za prihodnjih mesec dni, ki jih loči do 8. marca, roka, ko bi komisija morala zaključiti z delom. Med drugim bo po besedah predsednice Anselmi potrebno osvetliti odnose med Gellrem, P 2 in britansko !o->o ter framasonsko zvezo ONRAM. Med številnimi osebami, ki bd jih komisija še morala zaslišati, so tudi imena novinarja Scalfarija, založnika Caraccicla, tržaškega župana Cecorinija, pa tudi soočenje med Pellicanijen, Carbo-miem in Pisanujem. ter drugo, med Vilfredom Vftalonejem, Pellicanijem in Ti-ssan Dinom.
Bolj zapletejo p>a je vprašan.te zaslišanja politikov, kjer sta se v osnovi pojavili dve stališči; demokristjani predlagajo zaslišante vreh tamikev strank, ki so opravljali to dolžnost leta 1981, ter vseh politikov. katerih imena se nahajajo v zbranem gradivu komisije: komunisti pa pred'a rejo zaslišanje Piccoli-ia. Andreottija, Craxija, Farmtee in Pisanuja. Vsekakor premalo jasnosti in preobilno delo za kratek mesec življenja, ki ga ima parlamentarna komisija še pred seboj!
Pomoč izgnancem iz Nigerije doteka tudi iz Italije
ŽENEVA — Mednarodna federacija kovinarjev je naslovila oster protest na Nigerijo zaradi izgena dveh milijonov tujih delavcev iz te države, obenem pa je tudi zahtevala naj vso zadevo razišče tudi komisija za človeške pravice pri Združenih narodih.
Medtem poročajo iz Abidžana. da .ie v Gano prišlo že 800.000 delavcev, ki so jih izgnali iz Nigerije. Večina je odšla v svoja mesta in vasi. teda njihov nenadni nrihod bo povzročil v deželi hude težave zaradi pomanjkanja hrane in zaposlitve. Da bi vsaj delno olajšal težko stanje ie UNICEF poslal tej deželi 200.000 dolarjev za pomoč otrokom.
Pomoč izgnancem iz Nigeri.te pribam v sosednje države tudi it Italije, ki ie vzpostavila s tem področjem Afrike pravi letalski most. Z letali pošiljajo prizadetim medicinsko pomoč, hrano, oblačila, šotore in drugo. V Akro sta prispeli tudi dve italijanski misiji, ki bosta koordinirali prihajanje te pomoči iz Italije.
Novi popravki davčnih količnikov
RIM — Finančni nv.nister Forte .je včeraj predložil poslanski zb^r niči spreminjevalni predlog k svojemu načrtu za preureditev davčnih količnikov. Namesto 8 predvideva amandma 9 količnikov (doslej jih je bilo kar 32). ker je minister letne dohodke od 24 do 38 milijonov, ki bi bili po prvotnem načrtu obdavčeni s 36 odstotki, raz delil na dve skupim. Za dohodke od 34 do 30 milijonov bo treba plačati 35 odstotkov davka, od 30 do 38 milijonov pa 37 odstotkov. Drugi spreminjevalni predlog zadeva naj-rišji dohodek žene (ali moža), da jo lahko davkoplačevalec prišteva med člani družine, ki so mu »v breme*: povišali so ga od 1.350,000 na 2.750.000 lir
RI.M — Senat je včeraj dokončno potrdil zakonski odlok, ki podaljšuje do 15. marca rok za predložitev prošenj za davčni odpust.
Poljaki o umoru Mora
VARŠAVA - Glasilo poljske armade Zolnierz AVolnosci je zapisalo, da so krivi za umor Alda Mora tisti. ki so hoteli na vsak način preprečiti, da bi v Italiji prišli komunisti v vlado. Te osebe pa bi bilo treba iskati predvsem na dragi strani oceana, pravijo Poljaki.
PO PREKLICU SPORAZUMA MED LPT IN LAIKO-SOCIALISTI POBUDA 08ČIM5KE UPRAVE SE PLODNO RAZVIJA
POLITIČNA KRIZA MOČNO ODMEVALA NA ZASEDANJU OBČINSKEGA SVETA
Hude polemike po uvodni izjavi podžupana Pacorja Del liste odkrito nasprotuje sodelovanju z demokristjani
Politična kriza, ki je nastala potem ko so laično-socialistične stranke preklicale sporazum o sodelovanju z Listo za Trst. je smoči močno odjeknila v tržaškem občinskem svetu. Iskrico za hudo polemike in za nepričakovan zaplet da godkov je v odsotnosti župana Ce covinija, ki .je zadržan na zasedanju evropskega parlamenta, sprožil podžupan Pacor s sporočilom o od prt ju krize, podobno tistemu, ki ga .je na zadnji seji prebral tudi predsednik pokrajine Clarici. Z razliko od Clarici ja. ki je to izjavo prebral ob zaključku seje in tudi jasno napovedal, da se pokrajinski svet ne bo sestal do razjasnitev na političnem prizorišču, pa je Pacor to sporočilo prebral pred pričetkom seje in obenem dal razu meti, da bo sedanja koalicija v pričakovanju razčiščenja še dalje redno upravljala občino. To je razburilo opozicijo, zlasti demokristjane, ki so v ponedel jek močno kon testirali že samo sklicanje včerajšnje se.je, a tudi komuniste, ki so že pred dnevi zelo jasno zahtevali, da se mora razprava o krizi tržaških izvoljenih teles odvijati v obeh skupščinah in ne le izven njih
Pacorjeva izjava je tako sprožila vrsto zelo razburljivih glasa vanj in polemičnih posegov. Najprej .je skupščina z glasovi »bivše* koalicije označila za nepred-ložljivo resolucijo KPI, ki ,)e zahtevala, da se odbor izjasni, ali je polnopraven za upravljanje rednih zadev, ali pa je na nekakšen pečin vezan s sporazumom s KD Zatem je skupščina zavrnila predlog za takojšen pričetek politične debate o krizi, na koncu pa je osvojila stališče, da se zasedanje redno nadaljuje z obravnavo posameznih odborovih sklepov. Razen prvega glasovanja, pri katerem so laika socialisti in LpT zavzeli enotno stališče, so ostala glasovanja jasno pokazala, da koalicija »de facto» ne obstaja več in da dobršen del listarjev (tistih, ki se sklicu jejo na načelnika skupine Gambassini-ja). v tem trenutku nasprotuje vsakršnemu sodelovanju s KD. Po včerajšnji seji, ki se je zavlekla pozno v noč. postaja rešitev politične krize (z vstopom KD v večino) vse bolj negotova in skrajno zapletena Širijo pa se tudi gova
DRUGE VESTI MA ZADNJI STRANI
rice, da se LpT na tihem že pri pravl.ja za sestavo enobarvnega odbora, kar bi seveda še toliko bolj zaostrilo sedanji položaj.
Nastop Colonija za namestitev sinhrotrona v Centru
Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni je nastopil pri ministru za proračun in gospodarsko načrtovanje Bodratu, da bi o-risal stališče dežele F-JK v zvezi z odločujočo podporo, ki jo mora zagotoviti osrednja vlada za namestitev , protosinhrotrona v okviru Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje.
Vlada se je oktobra lani že obvezala v tem smislu: sedaj pa je
nujno potreben sklep medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE), ki naj to pobudo označi kot prioritetno in jo je zato treba finansirati.
Predsednik Clarici sprejel odv. Traunerja
Predsednik pokrajine Clarici se .je včeraj srečal z odv. Trauneriem, ki je pri vsedržavnem vodstvu liberalne stranke odgovoren za vprašanja krajevnih uprav. Predmet pogovora je bila kandidatura Trsta. da bi postal sedež mednarodnega centra za biogenetično inženirstvo na osnovi načrta UNIDO, za uresničitev česar je tržaška pokrajina predlagala, da bi iz finančnih sredstev, ki jih predvideva zakon štev. 828-, črpali 15 milijard lir.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOLINSKE OBČINE IZVOLILO ZAČASNI ODBOR
Novi odbor ima nalogo, da sestavi društveni pravilnik in skliče občni zbor
Na pobudo pripravljalnega odba ra je bil 6. februarja sestanek nekaterih upokojencev, ki so zastopali vasi in kraje dolinske občine.
Na sestanku je bil izvoljen začasni odbor Društva upokojencev dolinske občine, ki ima nalogo pripraviti društveni pravilnik in sklicati občni zbor.
Zamisel o nastanku društva je izšla na srečanju upokojencev, ki ga je sklicala dolinska občinska uprava preteklega 28. novembra v okviru pobud v zvezi z »letom upokojenca*. Na takratnem javnem sestanku je bil osnovan pripravljalni odbor, ki je prejel pooblastilo prisotnih za ustanovitev društva upokojencev.
Po kratki obrazložitvi namenov in ciljev, ki jih bo društvo zasledovalo, je prisotne pozdravil podžupan Marino Pečenik, ki je v imenu občinske uprave obljubil največjo možno podporo in vsestransko naklonjenost občinske uprave, ki se zaveda težkih pogojev v katerih se nahajajo ostareli občani.
KLJUB NEUGODNI GOSPODARSKI KONJUNKTURI
Lani čez obmejno postajališče rekordno število tovornjakov
Nove strukture pri Fernetičih se je poslužilo 93.928 kamionov - Od leta 1979 promet v stalnem porastu - Na postajališču deluje 32 špediterskih podjetij
Na tovornem postajališču pri Fernetičih se zaenkrat ne čutijo pa sledice gospodarske krize, ki pe sti.jo Evropo in druge dele sveta, med temi zlasti Srednji vzhod (Libanon, vojna Irak - Iran), kamor je namenjen dober del prometa, ki se poslužuje tukajšnje obmejne strukture. Število tovornjakov, ki je v lanskem letu zapeljalo na postajališče, .je namreč doseglo ra kordno višino skoraj 100.000 enot.
Podrobnejši podatki o prometu, doseženem v letu 1982 (gre za četrto leto rednega obratovanja te prometne strukture) kažejo, da je lani opravilo razna dela (manipulacija, Dretovor blaga, itd) na posa-jališču 19.419 tovornjakov: čez postajališče je nadalje šlo 52.106 ta vamjakov v tranzitu, 28.40.2 tovornjaki pa so bili prazni. Skupno število vozil daje torej 99.928, kar predstavlja kakor rečeno rekorden
UMRLA JE ZAVEDNA SLOVENKA MARIJA PERHAVEC VD. FERJANČIČ
Po dolgi in mučni bolezni je predvčerajšnjim umrla v tržaški bolnici Marija Perhavec, vdova po znanem naprednem, antifašističnem in partizanskem borcu Ferdinandu Ferjančiču in tudi sama pogumna antifa-šistka v težkih časih med obema vojnama in med drugo svetovno vojno in do konca zvesta Slovenka, za kar je pred nedavnim prejela priznanje Osvobodilne fronte.
Pokojnica se je rodila 16 oktobra 1899 v Vipavi kot sedma od deve tih otrok. Med prvo svetovno vojno je bila z družino v begunstvu v Ljubljani in v Novem mestu, kjer je obiskovala trgovsko šolo. Tam se je tudi spoznala s svojim bodočim možem Ferdinandom, po rodu prav tako iz Vipave. Ko je leta 1923 prišla v Trst, se je tu poročila in družinica se je kmalu pomnožila z rojstvom hčerk Neve in Sonje.
Življenje Ferjančičevi družini m bilo lahko. Mož Ferdinand si je po opravljenem vajenstvu z marljiva stvo postavil lastno obrtniško tapetniško delavnico, razen delu za vzdrževanje družine pa je bil tudi ak tivno predan socialnim in političnim bojem za zmago socialistične ideje, kateri se je zapisal že kot vajenec pred prvo svetovno vojno in za katere se je še bolj ogrel potem, ko je na ruski fronti prišel v stik z revolucionarnim vrenjem. Preizkušen v borbenih vrstah takratne socialdemokracije, je tudi po poroki nadaljeval s političnimi boji in bil leta 1926 sprejet v osrednji odbor komunistične partije za vso Italijo s posebnimi zadolžitvami za njen slovenski del pri nas. V tem svojstvu je organiziral partijske celice ne le v Trstu pač pa tudi po Krasu, na Goriškem in v Istri, njegov dom pa je bil skrivno shajališče partijskih aktivistov in funkcionarjev. Policijski organi so ga seveda imeli zaradi tega na sumu, ga nadzorovali in občasno tudi zapirali, toda s svoje poti ni skrenil.
Žena Marija mu je bila ves čas
zvesto ob strani in je skupno z njim prenašala ne le bedo, pač pa tudi skrbi, šikane in preganjanje. Koliko dnevov in noči je preživela v strahu za moževo usodo, ko ga ni bilo domov z njegovih ilegalnih sestankov in potovanj po primorsici deželi. A ni klonila ker je vedela, da se Ferdinand bori za pravične ideale in za svobodo svojega todu. Tako je bilo potem tudi leta 1940, ko je bil mož ponovno aretiran v zvezi s Tomažičevim procesom in odgnan v konfinacijo na otok Tre-miti, kjer je dočakal kapitulacijo Italije in od koder se je pridružil partizanskim enotam NOV Jugoslavije v Južni Italiji.
Meseci in leta Ferdinandove kon-finacije in partizanstva so bili za Marijo in hčerki Nevo in Sonjo leta ne samo skrbi za moža in očeta, o katerem niso vedeli ničesar, pač pa tudi leta nadaljnjega boja v vrstah narodnoosvobodilne organizacije, ki je tudi v Trstu takrat že pa gnala čvrste korenine. 26. novembra 1942 so Marijo prvič aretirali in do 2. februarja je bila zaprta pri Jezuitih, odkoder so jo odpeljali v konfinacijo v kraj Bettolo pri Piacenzi, kjer je bilo konfiniranih tudi več Slovencev iz takratne »ljubljanske pokrajine» in Primorcev. V kon-finaciji je ostala do kapitulacije I-talije, ko pa se je 11. septembra 1943 vrnila v Trst in se ponovno povezala v ilegalno dejavnost, je bila 3. februarja 1944 ponovno aretirana. Zapor je prestajala do 12. maja v Coroneu, ko so jo Nemci odpeljali na prisilno delo na Koroško, kjer je ostala do konca vojne in se po karanteni junija 1945 končno vrnila domov. Hčerka Neva je vso to dobo preživela pri teti v Ljubljani, hčerka Sonja pri stricu v Trstu, mož Ferdinand pa je srečno prestal vojno kot vodilni kader v prekomorskih enotah in po zne.je kot gospodarski funkcionar pri PNOO in se po osvoboditvi vrnil v Trst. Toda vsa družina se je lahko ponovno zbrala šele na jesen leta 1945 po več kot petih letih razkrop ljenosti. bridkosti in trpljenja pa tudi zadovoljstva, da vse to vendar-1 le ni bilo zaman.
Čeprav se je Marijino življenje po osvoboditvi končno umirilo in ure- j dilo ,je prestano trpljenje zapustilo i posledice, ki so z leti vplivale na j njeno počutje. Smrt moža pred os mirni leti, s katerim je delila trdo toda častno življenje, je bila zanje težak udarec in čeprav je bila vse skozi deležna ljubeče skrbi hčerke Neve, se je bolečina še globlje zaje dla v njeno že tako krhko zdravje.
Zdaj Marije Ferjančičeve ni več Toda za njo ostaja spoštljiv spomin na skromno, pošteno in vseskozi pre dano slovensko ženo in mater, bor i ko in trpinko, tjk)	i
promet za Fernetiče (v glavnem se strukture poslužujejo tovornjaki TIR — Transportes Internationa-les par Route).
Postajališče je začelo rečno delovati leta 1979, ko so zabeležili 47.483 tovornjakov: leta 1980 je njihovo število narastlo na 60.657, v letu 1981 pa na 84.450. Število tovornjakov, ki so se na postajališču ustavili tudi za to, da bi o pravili razna dela oziroma, da bi se poslužili storitev, ki jih nudi struktura, je znašalo v letu 1979 11.315; naslednje leto se je število nekoliko zmanjšalo, in sicer na 10.269, leta 1980 se je promet pa novno povečal, in sicer na 13.219 »manipuliranih* tovornjakov, medtem ko .je njihovo število lani poskočilo kar za 40 odst. ter doseglo, kakor pečeno 19.419 enot.
Zanimivo .je, da tudi restrikcije, ki jih je 18. oktobra lani uvedla 'jugoslovanska vlada, niso za vrle naraščanja tega specifičnega prometa: promet v zadnjih mesecih 1982 je bil namreč naslednji: septembra 1.546 tovornjakov, oktobra 1.781, novembra 1 986 in decembra 2.661 tovornjakov.
V okviru tovornega postajališča deluje danes 32 špediterskih hiš, na voljo domači in tuji klienteli pa so še 4 bančna okenca, urad Italijanskega avtomobilskega kluba, predstavništvo Zaveda za zunanjo trgovino, fitopatološka postaja ter nekateri obrati na razpolago šoferjem.
Januarja čez mejo le 700.000 ljudi
Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je v preteklem januarju na območju tržaške pokrajine zabeležil skupno 699.788 prehodov. V primeri z januarjem lanskega leta, ko si še nihče ni pričakoval restrikcij, ki so stopile v veljavo 18. oktobra, kaže letošnji promet nazadovanje za 53,04 odst., saj je v januarju 1982 prekoračilo mejo skupno 1,490.390 ljudi.
V večji meri se je letos seveda zmanjšal promet s potnimi listi, in sicer z lanskih 846.266 na 367.764 prehodov, to je za 56,54 odst. Promet z obmejnimi prepustnicami pa se je skrčil z lanskih 644.124 na 332.024 prehodov, to je za 48,45 odst. Pri tem se je število jugoslovanskih državljanov skrčilo za 55,18 odst., število italijanskih državljanov pa za 46,16 odst.
Danes seja vodstva sindikata FIDEl-CISL
Danes dopoldne se bo na Gradu sv. Justa sestal vodilni organ tukajšnjega sindikata FIDEL - CISL, ki združuje delavce, zaposlene pri 'avnih upravah. Na seji, ki se je bo udeležil tudi vsedržavni tajnik sindikata Conte, bodo vzeli v pretres probleme tržaške občinske uprave
(ta naj bi po nedavnem pristanku Osrednje komisije za finance krajevnih uprav vzela v službo 300 na vih delavcev) ter vprašanje delovne pogodbe kategorije, ki je zapadla 31. decembra 1981.
Do 15. februarja priglasitve k maturi
Šolsko skrbništvo obvešča, da je bila ministrska uredba o ocenjevanju in izpitih na gimnazijah, klasičnih, znanstvenih in jezikovnih licejih ter na strokovnih šolah in učiteljiščih za šolsko leto 1982-82 izdana dne 24. januarja 1983. Rok za vložitev prošenj za priglasitev k maturitetni^ ,,izpitom na vseh šolah, tako za notranje dijake kakor tudi za privatiste, zapade 15. februarja 1983.... .....
V začasni odbor so bili izvoljeni vsi člani pripravljalnega odbora, ti so: Maks Ota, Ludvik Mauri, Zdravko Giuliani, Viktor Ota, Fabjan Ba nano, Milan Coretti, Vilko Smotlak, Bruno Prašelj in kooptirani Egidij Stemad.
Prihodnja odborova seja bo jutri, v sredo, 9. februarja, ob 11. uri na dolinskem županstvu.
DANES IN JUTRI BO VOLILO PRIBLIŽNO 12 TISOČ ŠTUDENTOV
Volitve na univerzi letos
brez slovenskih kandidatov
Izvolili bodo predstavnike v upravni svet univerze in podporne ustanove, odbor za šport in fakultetne svete
Nova razsvetljava mestnih ulic
V kratkem bodo zaključena dela. ki jih opravlja ACEGA, v zveri z instalacijo nove cestne razsvetljave, ki .jo predvidevata prvi dve tranši posegov ustreznega triletnega načrta tržaške občine. Ko bodo dela prvih dveh odsekov zaključena, bo celotna mreža oboga(ena s 550 novimi svetlobnimi točkami.
Ulice, ki so .jih že opremili z no vo razsvetjavo so naslednje: Orlan dini, Doda, Zorutti, I<orenzetti (delno) na Pončani; Soncini, Servola, Carpineto, Pulcro, Ratto della Pi-leria v Skednju: Barbariga, Corda roli. Solitro, Saltuari, Sara Davis ; (del do Ul. Cordarcli) v Rojanu: Locchi. Tagliapietra, Schiapparelli, de Coletti na področju Sv. Andreja; S. Michele, Venezian, Madonna del Mare, Cavana, Citta vecehia. Navali in Marconi.
Ko bodo dela druge tranše da končana, bodo na novo razsvetljene še ulice d'Alviano, Umago in La renzetti (celotna).
Na tržaški univerzi bodo potekale danes in jutri volitve študentov v upravni svet univerze, upravni svet univerzitetne podporne ustanove, v odbor za šport in v posamezne fakultetne svete. Volilno pravico na teh volitvah imajo vsi vpisani študenti (približno 12 tisoč, od teh kakih 350 slovenskih), ki bodo lahko izbirali med kandidati štirih predstavljenih list: katoliško - in£e-gralistične (podpirajo jo Cattolici popolarj in Comunione e liberazia ne), demokrščanske, liste laičnih strank in levičarske liste.
Število izvoljenih študentov v pa samezne organe bo odvisno od u-deležbe študentov na volitvah. Ko bi udeležba presegla 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, bi bilo izvoljenih v upravna sveta univerze in podporne ustanove po pet predstavnikov študentov, ob manjši udeležbi pa se bo tudi študentsko predstavništvo skrčilo. Na volitvah
izpred dveh let je bila udeležba študentov dokaj nizka, tako da jim je uspelo izvoliti le tri svoje kandidate.
Razlog za tako nizek odziv študentov na volitvah je dokaj preprost: izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da imajo študenti prek sva jih predstavnikov le minimalno možnost vplivanja na odločitve, ki jih sprejemata upravna odbora, zato ta likšno nezaupanje in mlačnost študentov, predvsem tržaških, ki ne živijo tako vnetega študentskega življenja na univerzi, kot se to na primer dogaja s tujimi študenti ali študenti iz Furlanije.
Slovenski študenti so se v prejšnjih letih množično udeležili volitev in (razen pred dvema letoma) tudi izvolili slovenske kandidate v upravni svet. Njihova prisotnost na univerzi je bila zaznavna prek številnih kolektivov, ki so združevali študente raznih večjih fakultet. Ob
iiiiiiHiiMnHiiiiHitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHMitMMniiimiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiMiiiiiiiifiiimiiiiiMimiiiiittimti
ZIMA JE POSTALA BELA...
Včeraj je zasedala deželna skupščina
Deželni svet .je na včerajšnji seji, potem ko je raznravljal o vrsti vprašanj in interpelacij, soglasno odobril zakonski osnutek, ki določa norme za vključitev v organski stalež občin tisto osebje, ki je zadolženo za socialne in skrbstvene službe. Kot sta podčrtala poročevalec Dominici in pristojni odbornik Renzulli se z zakonskim osnutkom odgovarja na notrebe po stabilizaciji delovnih položajev za določen čas pri krajevnih upravah (na področju socialnega skrbstva) na deželnem teritoriju, z ozirom na naloge, ki jih bodo morale opravljati krajevne zdravstvene enote.
Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 22. t.m.
Po dolgem sušnem obdobju, ki je marsikoga že skrbelo, predvsem seveda turistične delavce v hribih, je končno pričelo snežiti. »Končno* velja verjetno bolj za omenjene hribe, vendar je včeraj sneg pobelil tudi del kraške planote, predvsem na vzhodnem delu. Hujših ovir ni bilo. saj je kmalu pričelo deževati, vendar so morali cestarji (kot vidimo na sliki) vseeno na delo; tudi zato da bi preprečili morebitne poledice.
Z mlnljem v drevo
Na cesti pri Sv.r Andreju, v bližini mostu za pešce, je včeraj dopoldne mini minor zavozil s ceste ter končal svojo vožnjo v obcestnem dre-
vesu. Voznica, 39-letna Luisa Prodan Cacucci, s Scale Sante 60/1 se je v nesreči udarila v čelo in si huje poškodovala koleno desne noge. Okrevala bo v 40 dneh.
Moški v morju
Dva uradnika bližnje Banca del Friuli, 23-letni Massimiliano Pere-sin in njegov kolega Enrico Lavre-cic, sta včeraj potegnila iz kanala pred Rušim mostom na suho priletnega moškega, ki je iz še nepojasnjenih razlogov padel v morje. Moški je v bolnišnici povedal, da se imenuj^ Arterio JVIartincich, da je star 55 let. bil pa je še toliko zmeden, da ni znal povedati, kako je končal v kanal.
Proslave ob dnevu slovenske kulture
Proslave na šolah
Včeraj .je bila na slovenskih šolah	na	Tržaškem	vrsta Prešernovih	proslav, kar	dokazuje	zavzetost	in	zanimanje	učiteljev	in pro-
fesorjev, učencev, dijakov in staršev	za	slovenski	kulturni	praznik
in za vse, kar nam ta praznik pomeni. Šole so priredile proslave po svojih močeh, vendar povsod iskre- j no; važno .je, da so otroci in di- [ jaki pod Prešernovo sliko pokaza I li, kaj znajo, da so se vestno pripravili in dojeli zrna poezije in kulturne dediščine, ki .jo bodo. u-pamo, v zrelejših letih poglobili, bolje spoznali, tudi kot «pripomo ček* za razumevanje in ustvarjanje novega.
Včeraj smo tako telefonirali na različna ravnateljstva. Kmalu smo videli, da bi nam zmanjkalo pro štora in da .je nemogoče natančneje vedeti za potek vseh proslav, zato moramo na žalost izbrati »krivično* pot in omeniti le nekatere.
Na nižjih srednjih šolah so se odločali na različne načine. Pona kod so priredili skupno proslavo, drugje so profesorji obrazložili pomen slovenskega kulturnega praznika v posameznih razredih, pona kod pa načrtujejo tudi večje pra slave ob zaključku leta, ki bodo povezane s problemi kulture.
Ob tem pa je treba omeniti, da so bile pri pripravljanju Prešernovih proslav zelo aktivne osnovne šole. Od Doline, preko mestnih šol, tja do zahodnega Krasa so mala dane vse šole pripravile prijeten kulturni program, kjer so seveda sodelovali otroci, ki so jih učite lji za to lepo pripravili Med vsemi prireditvami na osnovnih šolah pa velja posebej omeniti proslavo na osnovni šoli Pinka Tomažiča v Trebčah. Častni gostje proslave so bili člani godalnega kvarteta Su-go, ki prihaja nič manj kot iz
Proslava na liceju F. Prešeren
Kvartal Sugo med nastopom na trebenski Šoli
Argentine. Tri .je člani kvarteta pa so sinovi Trebenke. No, prav na Prešernov dan so se sinovi treben ske matere srečali z najmlajšimi vaščani in njihovimi starši Svoj kvaliteten program je kvartet Sugo zaključil z znano vaško himno »Trebče*, kar je seveda izzvalo med prisotnimi navdušen.je.
Pa še to: predstavniki staršev a snovne šole Dragotin Kette, v Ul. sv. Frančiška so nam poslali nekaj vrstic, v katerih pravijo da je bila na šoli lepa proslava. Med drugim lahko v sporočilu beremo: »Pester program se je odvijal tekoče in neprisiljeno, da .je bilo jasno čutiti, kako se je učno osebje potrudilo z otroki. Ne le da so naučili otroke pesmi in deklamacij, kdor je bil na proslavi .je irpel jasen občutek, da so učitelji znali posredovati otrokom globlji pomen praznika.* Namesto naše pohvale, naj velja vsem slovenskim učiteljem in učencem s Tržaškega pohvala ki so jo izrekli starši šole »D. Kette* svojim otrokom in učiteljem te šole. Pohvala prizadetih je pač najbolj iskrena. .
Na liceju Prešeren
Uspelo nam je. S pomočjo neka terih profesorjev, predvsem profesorice Nade Pertot, smo na liceju F. Prešeren do konca izpeljali Pre šernovo proslavo.
| Sodelovalo nas je približno 60. j med njimi recitatorji, pevci in »glas-j beniki*. Ves program je koordini ! rala in vodila Jadranka Košuta, z I zborom pa se je mučila Tanja Kuret.
Imeli smo kar dva ansambla. Rock | ansambel sestavljajo: Evgen San-j cin (pevec), Peter Zupančič, Peter I Volk, Henrik Gruden, Marko Jago-! dic in Luka Furlan, narodnozabav-' nega pa Andrej Kostnapfel, Peter Kuk, Marko Feri in Marko Štoka.
Poleg glasbe smo brali odlomke iz šolskih nalog in poezije, ki izpri-
čujejo našo navezanost na jezik, na domovino in probleme, ki jih čutimo pri naših letih.
Uspelo nam je ustvariti pravilno vzdušje, znali smo biti zbrani in so delovati. To je bil naš cilj. Prešernov dan, dan kulture, ni bil na naši šoli samo dan uradne proslave, ampak tudi konstruktiven socialni trenutek, za katerega bi radi, da bi obrestoval še mnogo takih pobud.
Poleg tega se zahvaljujemo ravnateljici, prof. Lauri Abrami, ker nam je zaupala, da smo lahko Prešernov dan praznovali po svojem okusu.	M.N.
Na Opčinah
Na Opčinah so letošnje proslavljanje slovenskega kulturnega praznika sklenili sinoči z zanimivim glasbenim večerom. V gosteh kulturnega društva Tabor je bil argentinski kvartet godal Sugo, ki ga kljub veliki geografski razdalji vežejo na te kraje srčne vezi. Trije člani kvarteta in sicer bratje Selva, Miguel in Gabriela Sugo so po materi Slovenci in izhajajo iz treben ske družine. Srečanje z našimi kraji in ljudmi je bilo zanje veliko in prijetno doživetje, prav tako pa je bil za vse, ki so se udeležili sinočnjega glasbenega večera v prosvetnem domu, prijetno umetniško doživetje njihov nastop. Izvajali so skladbe Haydna in Mendelsoohna ter argentinskih skladateljev Turine in Giannea in številna publika je njihovo izvajanje sprejela s toplino in z navdušenjem. Mlade argentinske glasbenike in opensko publiko je na koncu še tesneje povezala V prijetno umetniško vzdušje treben-ska himna na besedilo Atalija Kralja in glasbo Ubalda Vrabca, ki jo je kvartet zaigral ob petju zlasti tre-benske publike. Goste iz Argentine je predstavila Nives Košuta, ki je ob tem poudarila pomen in smisel takšnega svojevrstnega, a pomen-
ljivega proslavljanja dneva slovenske kulture.
V Barkovljah
Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje je slovenski kulturni praznik posla vilo z večerom, na katerem so glavno besedo imeli današnji doma či ustvarjalci. V društvenih prosta rih je priredilo lep večer na temo »Pesem in glasba*. Številna udeležba Barkovljanov, med katerimi smo opazili tudi mnogo mladih — med gosti pa je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič — je bila gotovo prirediteljem v veliko zadoščenje, saj ne gre pozabiti, da gre za društvo, ki je bilo obnovljeno pred približno šestimi meseci in ki je v tem kratkem obdobju s pa žrtvovalnim delom postavilo trdne temelje za svojo nadaljnjo dejavnost.
Večer je bil, kot rečeno, posvečen domačim ustvarjalcem. Slavnostna govornica je bila Zora Tavčar - Rebula, svoje pesmi sta prisotnim prebirala Irena Žerjal - Pučnik in A-leksij Pregare (prvo je spremljal flavtist Miloš Pahor, ki je nato izvedel skladbo Dine Slame na tekst A. Pregarca za recitatorja in instrument), večer pa je sklenil nastop domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Sandre Pertot, ki je z ubranim izvajanjem posebno domačih barkovljanskih napevov v priredbi Milana Pertota navdušil prisotne. Naj še dodamo, da je goste predstavila odbornica društva Elvi Slokar.
pripravah na letošnje volitve pa je bilo zapaziti med slovenskimi študenti tisto stagnacijo, ki je značilne za tržaške študentske kroge. Po-sledico le te je opaziti jasno v dejstvu, da ni letos med kandidata za študentske predstavnike v upravnem svetu niti enega slovenskega študenta.
Izgovor, da so bili prekasno obveščeni o volitvah in o predvolilnem sestavljanju list (od 15. januarja so bile na univerzi počitnice, kandidatne liste je bilo treba pripraviti do 20. januarja), je zgolj iz trte izvit. Verjetno bo bolj držala ugotovitev, da se naši študenti raje angažirajo pri raznih naših kulturnih in športnih društvih in organizacijah, ajj pa spoznanje, da bi imeli tudi o® morebitni izvolitvi praktično vezane roke v tako zasnovanih organih kot sta doslej bila upravna sveta univerze in univerzitetne podporne U-stanove.
Vse to pa vsekakor ne opravičuje popolne odsotnosti slovenskih študentov na današnjih in jutrišnjih volitvah. V zadnjih časih je bilo na univerzi opaziti nekatere poskuse, (glej na primer omejitev me sečnih izpitnih rokov na ekonomski fakulteti), da bi le ti govrnili njeno elitistično usmerjenost in nadaljnjo odtujitev od družbe, študenti bi morali s svojo prisotnostjo in s svojim glasom odgovoriti na take te-žnje, zavzeto bi se jim morali zoperstaviti, ne pa odmaknjeno in a-patično čakati v pričakovanju boljših dni, kot počenjajo to naši danes.
Nova skavtska načelnica
Z novembrom je postala nova načelnica dekliškega dela skavtske organizacije v Trstu Eva Fičur. Dosedanja načelnica Nadja Maganja -Jevnikar se je službi odpovedala j2 družinskih razlogov, sprejela pa je mesto blagajničarke v pokrajinske® vodstvu Slovenske zamejske skavtske organizacije v Trstu.
Evi Fičur, ki študira na fakulteti za tuje jezike v Vidmu in ki je ž* več let skavtska voditeljica pri Svetem Ivanu v Trstu in je bila že nekajkrat načelnica na taborih, voščijo skavtski bratje m sestre velik® delovnih uspehov!
Nesreča Križana pr! Šempolaju
V noči med ponedeljkom in torkom jena cesti med Nabrežino & Šempolajem iz še neznanih razlogov fiat 110 treščil v avtomobil, ki j* bil parkiran ob cesti. Voznika fia' ta, 22-letnega Jordana Legišo iz Kri; ža 181, so z rešilcem RK prepeijab v tržaško bolnišnico, kjer se bo mo ral zdraviti 30 dni zaradi udarca v glavo in drugih poškodb.
Huda nesreča
na Trgu Venezia
Na Trgu Venezia je prišlo sinoči, malo pred 21. uro, do hude nesreče:
avtomobil je iz še neznanih razlogov podrl dva pešca, od katerih P bil eden huje ranjen. 38-letnega Gicrgia Di Lissana (tako je ponesrečencu ime) so po nesreči sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice s pridržano prognozo zaradi udarca v glavo in drugih poškodb. Za drugega ponesrečenca.
47-letnega Gualtiera Toffolinija. s° zdravniki izdali prognozo okrevanja v mesecu dni. Moški si je P° vsej verjetnosti zlomil kolk.
Ob smrti drage mame MARIJE FERJANČIČ izreka hčerki Nevi in sorodnikom iskreno sožalje kolektiv podjetja Rešim.
Ob težki izgubi dragega očeta i*" rekajo učenki Lari in družini CoB® najgloblje sožalje ravnateljica, profesorji, neučno osebje in učenci srednje šole Ivan Cankar.
KD Fran Venturini od Domja izreka iskreno sožalje pevcu Karlu iB članu Antonu ob izgubi dragega brata Pepija Bersenda.
Za vedno nas je zapustila naša draga
LUCIJA MAGAGNA vd. STOKA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. februarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalujoči: sin Lucijan, sestra Angela, brat Ivan in drugo sorodstvo
Prosek, 9. februarja 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob težki in nenadomestljivi izgubi ljubljene mame
MARIJE
izreka hčerki Nevi Ferjančič občuteno sožalje
kolektiv tvrdke FARCO
GORIŠKI DNEVNIK
V TRSTU
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
Jutri, 10. februarja, ob 20.30 — izven abonmaja
v petek, 11. februarja, ob 16. uri — abonma red H
Gledališča
Slovensko slamo gledališče v .rstu. Danes, 9. februarja, ob 19.30 v Postojni Titus Maccius Plautus hvalisavi vojak* — v petek. 11. februarja 1983, ob 12. in ob 20. uri v Avditoriju y Portorožu Matjaž Kmecl «Mutasti bratje*.
VERDI
Danes ob 20. uri druga predstava opere «Knez Igor* (red E/C). Diri-gent Oskar Danon, režiser Mladen
Sablič.
ROSSETT1
Danes, 9. februarja, ob 20.30, gostuje v gledališču Rossetti Tea-tro Stabile iz Turina z delom Cri-stopherja Marlovva cDoktor Faust*, v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni.
avditorij
Danes 9. februarja, ob 17.00 •n 20.30 PODREKOVE LUTKE predstavijo »Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek st- 10. Rezervacije pri glavni bla gajni.
CANKARJEV DOM UUBIJANA
Sejna dvorana
Danes, 9. februarja, ob 11. uri:
P.edstavitev miniaturne izdaje Prešernovih sonetov Nesreče: ob 19.30: Sila spomina.
Okrogla dvorana
V	petek, 11. februarja, ob 21.45: Izbor svojih šansonov predstavlja Svetlana Makarovič.
Velika dvorana
V	petek, 11. februarja, ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije.
Preddverje
Do 20. februarja: Razstava — Preden v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika.
Vstopnice so v prodaji pri blaga j m Cankarjevega dor .a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ® do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pri oetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222 815
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje \
GOTSKO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM
ki bo danes, 9. februarja 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo dr. JANEZ H6FLER.
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA
vabita v gledališče F. Prešeren na
PUSTOVANJE
Ples bo v četrtek, 10. februarja, od 20. do 24. ure: v soboto. 12. februarja, od 21. do 4.00; v nedeljo, 13. februarja, od 20. do 24.; in v torek, 15. februarja, od 21. do 4. ure.
V nedeljo, 13. februarja, od 15. do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vse večere vas bo zabaval ansambel POMLAD, v ponedeljek pa VESELI GODCI. Deloval bo dobro založen bife.
Kino
Koncerti
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, bodo v nedeljo, 13. t.m., proslavili 100-letnico smrti velikega nemškega skladatelja Wagnerja. Njegove skladbe bo izvajal komorni ansambel Severina Zannerinija. Popoldne, ob )7. uri pa bo izreden simfonično-vokalni koncert Wagnerje-vih skladb, ki jih bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi.
Ta koncert bodo ponovili 15.. 16., 17. in 18. t.m., za šolarje in dijake. Vstop 500 lir.
f Čestitke
KD LIPA
vabi na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
danes, 9. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Sodelujejo vaški mladinci in mešani zbor Lipa.
Cappella Underground 18.00—22.00 «Demantia 13». P. Magee.
Ariston 16.00 «1 banditi del tempo*. S- Connery. S. Duwall.
Eden 17.00 «Dio li fa e poi li aceop-Pia». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Quella viziosa di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre* Filrr za vsakogar
Eenice 16.30 «11 tempo delle mele II.». Mladinski film.
™ignon 15.30 «Victor Victoria*. Film 7a vsakogar.
Eilodrammatico 15.00 «Le bambine viziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
A"rora 16.30 «Cenerentola.
Capitol 16.30 «Testa o croce*. R. Poz-zetto. N. Manfredi.
Cristallo 16.30 «Bingo bongo*. A. Ce-lentano.
j* oderno 15.30— 22.00 «Amici miei 11».
*t'dio 15.30 «Sensual story». Prepove dan mladini pod 18. lptom.
Vittnrio Voneto 15.45 «Tops — gli spuilli di rivolta». Film za vsakogar.
Liuniere 15.30 «Qualcunc vol6 sul ni-do del čuculo*. J. Nickolson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. februarja POLONA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob IV 22 — Dolžina dneva 10.05 — Lu-ba vzide ob 5.13 in zatone ob 13.56. Jutri, ČETRTEK. 1«. februarja DUŠAN
Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 6.8 stopinj, najnižja 3,4. ob 18. Ur> 5.3 stopinje, zračni tlak 1005,5 mb. narašča, veter 10 km na uro Vzhodnik, vlaga 83 odstotna, dežja 1* padlo 1 mm. nebo pooblačeno, taorje skoraj mirno, temperatura taorja 8,2 stopinji.
ROJSTV A IN SMRTI
RCJDILA STA SE: Marco Sadlow-ski in Luca Decjeva,
UMRLI SO: 84 letni Francesco Gali, 84 letni Orpste Zanette, 77-letni Francesco Morelj, 90 letna Antonia Kresevic vd. Stupar, 69-letni Aldo Valles, 79 letni Fausto Gramenuria. ”8 letni Emanuele Melingd. 89 letni Renato Gasparo, 92 letna Antonietta Percovich vd. Silla. 64 letni Luigi Marin, 70 letni Ermes Peresutti, 67-Jetna Ernesta Valli por. Giorgi, 56-tatna Bosil jka Janič por. Kus, 67 let-bj Livio Zangrando. 72 letna Paola Pbrtot, 87 letna Imelda Lunardi vd. Tavonati, 42 letna Rosanna Ambrosi Pbr- Tolusso. 83-letna Giuseppina Uršo vd. Di Mauro. 76 letna Lucia Magagna vd. Stocca, 88-letna Cateri-ba Valcovich vd. Mosetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S- Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo-taare Venezia).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14 in Ul- Giulia 14.
V ponedeljek, 7. februarja, je ugasnila tretjo svečko MILENA KOŠUTA iz Križa. Da bi bila vedno pridna in ubogljiva deklica, ji iz srca želijo mama Marina, tata Miloš, no-no Luciano, nona Vera In teta Sonja.
Danes praznuje rojstni dan ANA ZOBIN por. GRIZONIČ. Obilo sreče in zdravja ji želijo mož Karlo ter sinova Pavlo in Mario.
Razna obvestila
ŠD Polet vabi na pustni ples, ki bo v torek, 15. februarja, od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva Renar . Narodna ulica in v trgovini čevljev Malalan - Pro-seška ulica. Nagrajene bodo najlepše maske.
KD Vesna vabi na otroško pustno ! rajanje, ki bo v nedeljo. 13. 2. od j 15. ure dalje v mali dvorani doma A. Sirka v Križu.
KRUT sprejema prijave za plavalno uro v bazenu V Strtinjabu ob torkih in četrtldh od 17. do 18. ure do vključno 24. februarja, na začasnem sedežu. Ul. Montecčm 6, 4. nadstrop-- tel. 795-136.
SPDT prireja v ponedeljek, 14. februarja. v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni «PUSTNI PONEDELJEK*. Vabljeni so vsi, planinci, ne-planinci, člani, nečlani, simpatizerji, mladi in starejši in vsi. ki bi se radi za pustni ponedeljek nekoliko po-zabavili v maškari. Na sporedu bo ples, disko in tradicionalni, žrtje in pitje, vse mogoče igrice in še marsikaj drugega. Vabljeni!
Ljudski dom Križ. V torek. 15. februarja, od 15. do 18. ure otroško pus*no rajanje; od 21. do 5. ure pustni ples.
Športna šola Trst vabi na otroško pustno rajanje v nedeljo, 13. februarja ob 15. uri na stadionu «1. maj*. Za zabavo bosta skrbela čarodej in ansambel Zvezde.
Društvo naravoslovcev In tehnikov Tone Penko vabi na predavanje direktorja Inštituta za raziskavo Krasa v Postojni dr. Petra Habiča »Kraški pojavi v Sloveniji*. Predavanje bo jutri, 10. februarja, ob 20. uri v prostorih slovenske prosvete Ul. Do-nizetti 3. Na ogled bo fotografska razstava o podzemskem in površinskem Krasu. Odprta bo do vključno 14. februarja, vsak dan od 18. do 20. ure.
V domu JLA v Ilirski Bistrici bo razstavljalo podjetje Bor iz Nabrežine izdelke svoje kraške umetne obrti. Razstava bo odprta do 16. februarja 1983.
Društvo upokojencev vabi svoje člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 10. t.m.. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ulica sv. Frančiška 20/11. nadstr. Govor bo imela prof. Valerija Glavič, recitator igralec Stane Raztresen in ženski pevski zbor. ki ga vodi Marta Werk - Volk iz Skednja.
- .- 'JiSBKS
BANCA DI- ČREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A
TRST « UlllCA F. PJLZMO ‘	61-A.3G
8. 2. 1983	1.390,-
Ameriški dolar	
Kanadski dolar	1.130.-
Švicarski frank	692.—
Danska krona	161.—
Norveška krona	195.—
Švedska krona	185.—
Holandski florint	520.—
Francoski frank	200.-
Belgijski frank	26.-
Funt šterling	2.140.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	573,25
Avstrijski šiling	81.50
Portugalski escudo	13.—
Pezeta	10.—
Jen	5,—
Avstralski dotar	1.270.—
Drahma	12 —
Debeli dinar	18,-
Srednji dinar	17,75
NOČNA SLUŽBA LEKARN _ (od 20.30 dalje)
Korzo Ttalia 14, Ul. Ginlia 14. Na brežina, Roljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
MENJALNICA
vseh tujih valut
• ':u.'“-ivV; ■	^
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Igo Gruden priredi v ponedeljek, 14. februarja, ob 16. uri v društvenih prostorih v Nabrežini otroško pustno rajanje.
KD Ivan Cankar. Seja glavnega odbora bo danes, 9. februarja, ob 19. uri.
KD Ivan Grbec priredi v petek, 11. februarja, ob 15. uri v društvenih prostorih otroško pustno rajanje, ob 20.30 pa zabavni pustni večer. Deloval bo dobro založen bife — zaželjene so maske. Vabljeni,
SKD Barkovlje vabi na pustovanje v soboto, 12. februarja, ob 17. uri. Nagrajene bodo najlepše maske.
SKD Union in S. Škamperle priredita Prešernovo proslavo danes, 9-februarja, ob 16. uri v prostorih KD Škamperle na stadionu 1. maj.
V spomin na predrago mamo, Neve in Sonje, Marijo Perhavec vd. Ferjančičdariijeta Vlasta in Armido 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega'gibanja za Tržaško ozemlje.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 /2
KOSILNICO z zobatim rezilom 4 KS dva takta prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220363.
KOZMETIKA 90 Opčine. V pustnem času, do 15. februarja, barvamo stare in mlade, moške in ženske.
NA PARTIZANSKEM prazniku v Lipici — je bil zamenjan moški dežni plašč temno plave barve. Zainteresiranega prosim, da telefonira na št. 040/228252.
PRODAM fiat 500 L. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. 040/228637.
PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45, nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk.
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na številko (0481) 882 307.
OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
OSMICO je odprl Boris Primožič, Ul. Kobler št. 17 (pri Magdaleni). Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Anton Gombač, Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
NA OPCINA” sem izgubil listnico z dokumentom o lastništvu mopeda
- tomos št. 242180. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/211178.
OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino.
ODDAMO v najem delno obdelan vinograd (približno 700 kv. m površine) med Miramarom in Kon-tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Mon-teechi 6. pod šifro »Vinograd*.
PRODAM karavan biirstner 5 m letnik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec 1. Toči pristno domačo kapljico.
GOSTILNA z vrtom na zahodnem Krasu išče najemnika z družino. Telefonirati na št. 200-818.
PODJETJE Malalan - Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043.
KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirali j na št. (040) 228 834 ali 817-265.
PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200 634.
PRODAM gliser silent graft 4 m z motorjem evinrude 55 HP S prikolico eile BI za prevažanje. Telefon 040/212954.
"RODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*.
NE0SN0VANE VESTI 0 OMEJITVI PREHODOV
Zakonito nadzorstvo finantariev nad blagom, ki gre iez mejo
Nekateri so prepoved uvoza nedovoljenih količin blaga v Italijo napak tolmačili kot prepoved vstopa v državo
V	naši goriški redakciji se je včeraj oglasil jugoslovanski državljan, ki je prispel včeraj čez mejo v Gorico čez prehod pri Rdeči hiši z avtobusom, ki dnevno vozi na progi Idrija - Gorica, ter nam povedal, da so finančni stražniki pri temeljitem pregledu avtobusa (potniki so tokrat morali izstopiti) povedali potnikom, da ne bodo več mogli priti v Gorico, od danes dalje, s prepustnico.
Vest se nam je zdela zares čudna in nemogoča. Vseeno pa smo se za stvar pozanimali tako pri poveljstvu obmejne policije kot pri poveljstvu finančnih straž. Oboji so nas kmalu pomirili, šlo je za čisto navadni pregled finančnih stražnikov, ki imajo med svojimi prvenstvenimi nalogami nadzorovati to kar ljudje nesejo čez mejo, neglede ali gredo iz države ali pridejo v državo. Finančni stražniki so ljudem, ki so prišli v Italijo s prepustnico, povedali le, kaj smejo prinesti iz Jugoslavije v Italijo, kolikšne količine tega ali onega blaga. To kar je pač predpisano po videmskem sporazumu. Nekateri ljudje pa so to razumeli tako kot da ne smejo več priti čez mejo.
Vest objavljamo, ker smo že čuli, da se take in podobne vesti širijo na obeh straneh meje in ustvarjajo nepotrebno paniko. Jugoslovanski cariniki in italijanski financarji pač upoštevajo predpise vsake države kar se tiče prenosa blaga in tudi denarja. Zaradi tega je nadzorstvo nekaj čisto normalnega. Morda smo bili na naši meji vajeni manjšega nadzorstva, zaradi tega se nam zdijo vse kontrole odveč. Prav pa bi bilo, da bi ljudje dobro vedeli kaj in koliko smejo nesti čez mejo, s prepustnico in s potnim listom. Že pred časom je neki naš bralec dejal, naj svetujemo tako italijanskim kot jugoslovanskim obmejnim organom, naj imajo na vseh mejnih prehodih javno razobešene liste blaga, ki ga je moč nesti čez mejo.
Družabno srečanje slovenskih partizanov
V	Park hotelu v Novi Gorici se je v soboto zvečer zbralo na tradi cionalnem družabnem srečanju nad 200 bivših partizanskih borcev in nji-
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
PRIREDI
PUSTNI PLES
v nedeljo, 13. februarja 1983 * Vstop z vabili!
hovih sorodnikov iz vseh krajev go-riškega zamejstva. Večer so priredile slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem, čeprav je bil večer družabnega značaja niso manjkali kratki pozdravi. Spregovorili so Pregelj, tajnik sekcije na Peči, predstavnik Zveze borcev iz Nove Gorice Brešan in član pokrajinskega vodstva ANPI Poletto. Za večerjo so poskrbeli kuharji in natakarji Park Hotela, za zabavo orkester Lapos, pel je tudi Sovodenjski nonet.
Razna obvestila
Stanovanjska zadruga »I. Cankar*
obvešča vse zainteresirane za gradnjo ljudskih hiš v Pevmi in Podgori, da je v teku vpisovanje v zadrugo na sedežu Kmečke zveze v Ulici Malta 2.
Slovensko planinsko društvo sporoča, da smučarskega tečaja letos ne bo. Tečajniki lahko denar dvignejo v trgovini Bavcon v Carduc-cijevi ulici.
Društvo nadalje obvešča, da bo 20. februarja v Forni di Sopra tekmovanje za 5. pokal Skdanc, v priredbi ŠD M'adina iz Križa. Smučarji, ki se tekmovanja nameravajo udeležiti, naj se do 15. februarja prijavijo na sedežu društva.
Prešernove proslave na osnovnih šolah
Na slovenskih osnovnih šolah v Gorici (Ulica Vittario Veneto in na Livadi, v stavbi te šole so tudi otroci pevmske šole) so včeraj zjutraj na nekoliko drugačni način počastili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Učiteljstvo je, v domeni z didaktičnim ravnateljstvom in starši, povabilo nekatere naše likovne umetnike, da bi ti prišli med šolar-
je in jim prikazali to zvrst slovenske kulturne ustvarjalnosti. Silvan Bevčar, Hijacint Jussa in Andrej Košič so se rade volje odzvali vabilu. V šole so prinesli vsak nekaj svojih slik, povedali otrokom kako slikajo, jim obrazložiti razne slikarske tehnike ter potem seveda otrokom odgovarjati na številna vprašanja. Otroci so bili zares rado-
vedni in zanimalo jih je veliko stvari. Silvan Bevčar, ki je tudi učitelj, je otrokom povedal še nekaj o naših drugih zamejskih slikarjih, otrokom pa dal navodila kako naj se ukvarjajo z likovno umetnostjo,. Za to Prešernovo proslavo v nekoliko drugačni obliki od tradicionalne so bili umetnikom tako otroci kot učiteljstvo zelo hvaležni.
■iiiiiiiiniHiiiniiiiiiimuiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimttiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimHiiuiiiininiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimminmi«
S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
V Novi Gorici so zaskrbljeni za razvoj odnosov ob meji
Zakaj tolikšno zavlačevanje z rešitvijo prehodov čez mejo s prepustnicami?
Kot smo že poročati je Občinska skupščina v Novi Gorici v ponedeljek obravnavala tudi stanje ob meji, po uveljavitvi znanih omejitvenih ukrepov Zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Problematiko je obširno razčlenil predsednik Komisije za sodelovanje z zamejstvom, ki deluje pri občini, Rajko Korenč. Poudaril je, da komisija usmerja in pospešuje stike ter sodelovanje zlasti s slovenskimi občinami in raznimi organizacijami slovenske narodnostne skupnosti čez mejo v Italiji. Intenzivno Je nadalje sodelovanje med Novo Gorico in občinami Gorica, Krmin in Tržič. Stiki med obmejnimi kraji so bili do omejitvenih ukrepov oktobra lani tako raznoliki, številni in bogati, da komisija vseh ni uspela niti evidentirati.
V poročilu o delovanju Komisije v letu 1982 je bila izražena zaskrbljenost zaradi ukrepov Zveznega izvršnega sveta, ki so sodelovanje ob meji osiromašiti. Ob tem pa so obmejne občine izvedle analizo o učin-
iilliiiiiitliniimiiiiiiiifiiiMiMfiiiiiiiiiimiiiitiiiMiiiirmiiiiiiaMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiitiiiiiiu
Drevi v Novi Gorici praizvedba skladbe Marjana Gabrijelčiča
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes zvečer, ob 19.30, koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Solist je violončelist Ciril Škerjanec, dirigent pa Anton Nanut. Gre za četrti koncert letošnjega rdečega abonmaja.
Na sporedu koncerta so naslednje skladbe: Marjan Gabrijelčič: Intonacija za simfonični orkester; Antoniu Dvorak: koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104; Jo-hannes Brahms: IV. Simfonija v e-molu, op. 98
Skladba Marijana Gabrijelčiča bo nocoj doživela krstno izvedbo, v njej, ki sloni na akordičnosti, zasle-
dimo fragmente in obdelave ljudskih motivov.
Ker bodo koncert neposredno prenašali po tretjem programu Radia Ljubljana so obiskovalci naprošeni, da se koncerta udeleže pravočasno. Ta se bo nepreklicno začel ob 19.30.
V splošni bolnišnici so sprejeli na dvotedensko zdravljenje 63-letnega Uga Pighina, ki se je v ponedeljek zvečer ponesrečil v Ul. Paolo Dia-cono v Gorici. Pighin, ki stanuje v Mihaelovi utici 23, si je v nesreči zlomil nekaj reber in dobil rane ter odrgnine po obrazu.
kih Videmskega sporazuma, ki kaže, da je bila odprta meja v političnem in gospodarskem interesu o-beh držav, da s prehajanjem meje ni bilo kritičnega iznosa dinarjev v tujino in da so se v maloobmoj-nem prometu blagovni in denarni tokovi izenačevati. Potem je predsednik komisije Rajko Korenč svoje poročilo takole nadaljeval: »Od časa, ko so bili omejitveni ukrepi sprejeti nismo na naše posredovanje prejeti nobenega odgovora, promet na meji pa vse bolj zamira in nastaja nevarnost, da bodo rezultati dolgoletnega dela ljudi za dobrososedske odnose in sožitje na meji, začeti izginjati. Počasi se namreč začenja uveljavljati mnenje, da sta prizadetost in razburjenje mimo, ljudje so se novemu stanju privadili in zato ni potrebe za kakšno hitro ukrepanje. Ob takem stanju i-majo mnoga prizadevanja za razširitev sodelovanja, predvsem gospodarskega, močno omejeno možnost uresničevanja.
Zamrle pa bodo tudi druge oblike, saj ne moremo pričakovati, da bo gibanje ljudi le enosmerno, razne posebne prepustnice in dovoljenja 'a naše prebivalce ob meji pa imajo kljub najboljšim namenom nadih take ali drugačne selekcije.*
Dokument so delegati podprti o-ziroma ga dopolnili s svojimi posegi. Ob tem so obravnavati tudi gradnjo infrastrukturnih in drugih objektov ob meji, kot so opredeljeni in našteti v Osimskih sporazumih med Jugoslavijo in Italijo. Menili so, da bi kazalo uresničevanje teh sporazumov urediti s posebnim zakonom. Delegati so sklenili, da bodo predsednika Izvršnega sveta Slovenije Janeza Zemljariča povabiti naj posreduje pri Zveznem izvršnem svetu, da bi ta obrazložil svoja gledišča do maloobmejnega prometa.
Prešernova proslava v Gabrjah
V Sl NCINANIH OKOLIŠČINAH
V SVOJEM STANOVANJU V TRŽIČU UMORJENA 58-LETNA ŽENSKA
Policija je aretirala njenega moža Baje sta se velikokrat prepirala
V periferiji Tržiča, v Androna S. Vito, blizu starega mlina, tam kjer se tržiško predmestje že spaja z ronškim, so policisti včeraj našli v mlaki krvi z nožem umorjeno 58-letno Noemi Buongiorno. Policisti so priprti moža umorjene žene, 55-let-nega upokojenca Ameriga Peteani-ja, vendar se zdi, čeprav stvari točno ne vemo zaradi tajnosti preiskave, da mož zavrača pripiseno mu krivdo za zločin. Zakonca sta se večkrat prepirala, tako vedo povedati sosedje, in njih prepire je bilo čuti čez cesto, saj sta živela v eno-stanovanjski hiši. Žena se je baje vdajala pijači in je bila na zdravljenju v tržiškem centru za mentalno higieno. Zadnji prepir so sosedje čuli včeraj ponoči okrog ene Mre- . , .	, „
Peteani je baje policistom povedal, da je šel predsinočnjim po prepiru z ženo spat. Ko se je včeraj zjutraj zbudil je našel ženo umorjeno. Takoj je poklical hčer Mavi, ki je poročena z Livijem Schiffom in živi drugje v Tržiču. Hčerki je povedal, da je ženo našem mrtvo. Zet je takoj poklical policijo in a-gen ti so takoj prihiteti na lice mesta.
V VIDMU
Priprave na razstavo in sejem kmetijske mehanizacije
V Vidmu se pripravljajo na skorajšnji 18. sejem kmetijske mehanizacije in potrebščin za kmetijstvo. Agriest 83 bo trajal od sobote 12. t.m., do nedelje, 20. t.m. Gre za največjo in tudi najbolj specializirano tovrstno sejemsko prireditev v naši deželi.
Prireditve
V prometni nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek okrog 19. ure v Ul. Licinio v Ločniku se je težje poškodoval 44-letni Franco Benedetti iz Gorice, Trg San Rocco 7. V splošni bolnišnici so mu zdravniki ugotoviti zlom leve ključnice in lopatice, dvojni zlom na levi nogi in rane po glavi. Zdraviti se bo moral dva meseca.
Prešernovo proslavo so v soboto zvečer pripraviti tudi v Gabrjah na pobudo kulturnega društva Skala. O vlogi in pomenu kulture v življenju posameznih narodov, posebej še majhnih, kakor smo Slovenci, je spregovorila predsednica društva, Klavdija Pahor. «Hudo bi bilo, če bi se prireditve, kakršna je današnja, udeležiti zgolj kot obreda. Kul-
turo moramo občutiti in doživljati kot potrebo, kot zrak, kruh in delo. Kultura nas je reševala v najtežjih zgodovinskih trenutkih, kultura nam mora pomeniti tudi danes bistven element obstoja,* je še povedala govornica, ki je pri tem o-pozorila na vrsto odprtih vprašanj s katerimi se soočamo Slovenci v zamejstvu.
Kulturni spored sta oblikovala dekliški pevski zbor »Danica* z Vrha, pod vodstvom Magde Devetak, moški pevski zbor »A. Paglavec* iz Podgore pod vodstvom Marjana Ci-gliča, nastopila pa je tudi recitator-ka Mariza Florenin. Gostitelji in gostje — pevci so se zatem zadržati še na prijetni družabnosti.
VesfJ Iz bolnišnice
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na Majniti, sta biti lažje ranjeni dve osebi, 65-letni Alberto Borghes iz Gradišča si je zlomil prst na desni nogi in dobil nekaj udarcev, zaradi katerih se bo moral v goriški splošni bolnišnici zdraviti 25 dni. V desetih dneh bo okrevala Luisa Prestigia-como prav tako iz Gradišča, ki ima le lažje udarce in odrgnine.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 20. februarja smučarski izlet v Šesto (Sexten) na Južnem Tirolskem. Prijave na sedežu društva do 16. februarja.	j
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romagna 147, tel. 40-497.
Na pobudo občine Doberdob in večnamenskega kulturnega središča bo drevi ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Doberdobu, predavanje Petra Habiča o temi: «Prikaz naravnih kraških znamenitosti v Sloveniji in naravoslovni pomen Dober-dobskega jezera*. Predavanje bo ponazorjeno z diapozitivi.
V prostorih državne knjižnice v Ulici Mameii bodo danes ob 16 30 predstaviti knjigo Claudia Bressa-na »Poesie d'amore». Sodelovala'bosta Antonio De Lorenzi in Gian-franco Scialino.
Razstave
Slikarska razstava in razstava beneškega tiska v Kulturnem domu j* odprta vsak dan od 17. do 19.1 ute, po dogovoru pa tudi od 10. do 13. ure.
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava grafik slikarja Rika Debenjaka, ob 75-!etni-ci rojstva. Ob razstavi je izšel poseben razstavni katalog, v katerem je celovito predstavljena umetnikova ustvarjatoa pot. Razstava bo odprta do 3. marca
V	Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava olj in skulptur iz cikla «Nove podobe Ivana Cankar-ja», ki jih je zasnoval in izdelal slikar Janez Boljka. Razstava bo odprta do 19. februarja, ob delavnikih med 8. in 19. uro.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini ie odprta razstava fotografi). tcH Dragana Arigleria, fotoreporterja pri časopisu DELO v Ljubljani. Odprta bo do 20. februa ja. Ogledati pa sj .jo je mogoče vsak dan raren ob ponedeljkih, od 9. do 12. jn od 15. do 18. ure, ob nedeljah pa od 15. do 19. ure.
V	čitalnici ijudskonionlrskega oddelka Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je odprta razstava enciklopedij in leksikonov. Odprta bo do 18. februarja, razstavo pa si je mogoče ogledati vsak dan od 8. do 18. ime. v soboto pa od 8. do 10. ure. Posebej vabljena šolska mladina.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «I) regato*. C.
Cardinale in C. Goldsmith.
CORSO 18.00—22.00 «L'assoluzior»». Robert De Niro, R. Duvall. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Le porno in-fermiere della clinica del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.30-22.00 »La porno villeggiante*.
PRINCIPE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica SOČA Danes zaprto.
SVOBODA 18.00-20.00 »Resnične zgodbe VI. del*. Nemški erotični film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
Po dolgi in hudi bolezni je včeraj umrla naša draga
EMA MARVIN
Pogreb bo jutri, v četrtek, 10. februarja, ob 9.30 iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev in na pokopališče v štandrežu.
Brat Danilo in svakinja Angela.
štandrež, 9. februarja 1983
PONUDBA NA PODROČJU AVTO Z MOTORJEM DIESEL SE SIRI
Za devetko so pri Renaultu izdelali popolnoma nov 1600-kubični diesel
Novi motor se odlikuje z zelo nizko porabo in preprosto zasnovo
t'' s
Velik razmah popraševanja po avtomobilih z motorjem diesel je imel kot posledico dejstvo, da skušajo vse avtomobilske hiše kar se da razširiti svojo ponudbo na tem področju. Renault je bil na področju dizlov že prisoten z 18. 20, 30 in s fuegom. sedaj pa se je odločil tudi za model z manjšim motorjem. Tako so v devetko vgradili popolnoma nov 1600-kubični diesel. ki je cenejši od močnejšega 2068-kubičnega, s katerim razpolagajo večji modeli.
Novost je torej le v motorju, medtem ko je vse ostalo, od karoserije do podvozja, obes in zavor ostalo popolnoma enako kot pri bencinskih različicah. O devetki smo že vse preveč pisali, da bi se ustavili še pri teh podrobnostih, zato se bomo omejili zgolj na motor. Gre za štirivaljnih, katerega izdelava je, trdijo pri Renaultu, dokaj nezahtevna, tako da ga bodo izdelovali povečini v državah v razvoju, kjer tehnologija še ni dosegla visoke stopnje. Motor je iz litega železa in lalike litine ter ima 1595 kub. cm prostornine. Kompresijsko razmeije .je nekoliko nižje kot pri drugih dizlih in znaša 22.5:1, kar zagotavlja zadnjemu Renaultovemu motorju 55 KM pri relativno visokemu številu obratov 4.TJ0 v minuti. Vse torej govori o tem. da se je obdobje počasi se vrtečih dizlov na avtomobilskem področju zaključilo. Največji navor je 10 4 kpm pri 2250 obrati v minuti. 1’ogon je na prednjih kolesih. kot pri bencinski različici, kar zagotavlja povsem neproblematično lego na cesti.
Renault 9. TDK. se pravi popol nej'a verzija, ima vse kar si lahko kupec želi od električnih šip. vzglavij na prednjih sedežih, centraliziranega zaklepanja vrat, var-
DJAKOVICA — Član predsedstva SFRJ Fadil Hoxba je v soboto govoril političnemu aktivu Djakovice o političnovarnostnih razmerah na Kosovu in o jugoslo-vansko-albanskih odnosih.
Največji del svojega izvajanja je Fadil Hoxha posvetil jugoslo-vensko-albanskim odnosom in nesramni gonji Tirane proti Jugoslaviji. Kot je dejal, se je ta gonja začela pred volilnim govorom Enverja Ho\he. nadaljevala pa z govori številnih drugih najbolj odgovornih albanskih voditeljev, ki Enverja Hoxho povzdigujejo do neba in ga poskušajo v protijugoslovanski gonji še preseči.
Da bi vse to nekako dokumentiral in postavil na pravo mesto, je Enver Hoxha objavil pamfletno knjigo «Titoisti». Menda je želel analizirati jugoslovansko albanske odnose od leta 1941 do sedaj. Toda kdor bo to prebral, bo videl, da gre za Enverjevo zbirko ponaredkov, laži in vseh mogočih konstrukcij. je de.ial Fadil Hoxha.
O nedavnem govoru Enverja Hoxhe v Tirani, ko je govoril o nekakšni nezlomljivi enotnosti albanskega naroda, ob kateri, si je razbil glavo tudi Mehmed Shehu,
FADIL H0HXA 0 JUGOSLOVANSKO• ALBANSKIH ODNOSIH
Ostra obsodba albanske gonje proti Jugoslaviji
0 obračunavanju znotraj vodilne skupine v albanski partiji
Novigradsko prista.ilšče, v notranjem delu sodoben maudtač — marina
nostnih pasov, ogrevane zadnje šipe do brisalcev na žarometih, zadnjih meglenk, platišč iz lalike litine in širokih gum. Ni popolnoma jasno če gre v celoti za serijsko opremo, ali pa če je nekaj treba tudi doplačati. Pri Renaultu so namreč bili glede tega dokaj megleni.
Kakorkoli že. je renault 9 TDE dokaj poskočno vozilo, če pomislimo. da gre za avto. ki ga poganja le 1600-kubični diesel. Obe različice zmoreta namreč 142 km na uro in dosežeta hitrost 100 km na uro z mesta v 19 sekundah.
1600-kubični motor je nekoliko robat, pri nizkem številu obratov je še kar glasen, hrup pa se ne poleže v celoti niti. ko se motor začne vrteti bolj hitro.
Zanimiva je poraba, ki .je zelo nizka: pri stalni hitrosti 90 km na uro porabi R 9 TDE 4.4 litra plinskega olja. v najbolj gostem mestnem prometu pa najbrž ne gre preko porabe 7 litrov na 100 km.	»
Različice sta, kot smo rekli dve, TD in TDE. Razlika je samo v opremi in v ceni. TDE velja namreč vključno z davkom IVA 11.655.600 lir. preprostejša verzija pa 10.056.000 lir. Pri tem je treba še upoštevati dodatni davek na diesel. vendar se nakup najbrž, ob upoštevanju nizke porabe, vsekakor splača.
NAČRTUJMO NAŠE POLETNO KRIŽARJENJE KOT ZABAVO IN NE KOT PODVIG
Istro je treba prepluti na «obroke» Pretirano dolga plovba je utrudljiva
Do Novigrada nimamo primernih alternativnih sidrišč, kjer bi lahko noč prebili varno in brez večjega drena
Za naše dopustniške kapitane velja nenapisano pravilo, da skoraj obvezno letujejo ob vzhodni, jugoslovanski obali Jadrana. Pri tem moramo ločiti tiste, ki na dopust peljejo svoje plovilo z jeklenim konjičem, in tiste, ki Je x njihova barka takšna, ‘ čta morajo po sili razmer izpluti iz domačega pristana. Kdor bp. letos prvič zaplul v jugoslovanske 'ozemeljske vode, naj se kar podviza in na tržaškem pristaniškem poveljstvu kar sedaj zaprosi za obvezen pregled plovila, ki mora biti usposobljeno za prehod meje. Na pristaniškem poveljstvu se bo tako zmeni) za točen datum pregleda. ko še ni dolgih vrst pro-siteljev. V primeru, da bi pozabili na' vložitev prošnje, vam ne preostaja drugega, kot da se po date v Tržič, kjer so glede pregledov bolj prožni, saj je vsak dan razen sobote in nedelje primeren.
!'» bomo torej imeli vso dokumentacijo, moramo dan pred od hodom javiti naš odhod pristojnim policijskim organom. S tem smo odpravili vse birokratske obveznosti na italijanski strani, da lahko zaplujemo v jugoslovanske ozemeljske vode. Že večkrat smo svetovali, da se izognete preobremenjenemu koprskemu pristanih šču in da mejo »prestopite* pri Izoli. Tu navadno ni večjega drena, saj se tega preboda poslužujejo skoraj izključno Tržačani.
Po plačilu plovbnih pristojbin in opravljenih policijskih in carinskih obveznosti, boste sami po sebi zavili v eno od obeh brezcarinskih prodajaln (Duty-free), kjer se nakupi cigaret, alkoholnih piiač in tudi ladijske opreme res izplačajo. Na žalost nimajo v teh prodajalnah običajnih prehrambenih artiklov, da ste primorani stopiti v navadne trgovine z jestvinami, izven brezcarinske cone. V Izoli boste napolnili tudi vaše rezervoarje z gorivom in bodite prepričani, da bbste izpluli kasneje kot ste prvotno načrtovali.
Za večino dopustniških kapitanov, ki so namenjeni v Kvarner in dalje v Dalmacijo, je Istra sko-
ufiMiMiNiiiiiiiniiiuiiHUiiiiuiiittiHiiiiMimfiiiiiiumaaiiiiiiiiiiiiiiinuiiiuiiuMiiiuuiHiHiiiiiiiutiimiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiiiiiM
Zmaga Lancie v Montecarlu
raj nezanimiva, da se je skušajo čimprej rešiti. Tako ravnanje i-a je vse prej kot smotrno. Ure in ure motorja tudi za jadrnice, ki le redkokdaj naletijo na ugoden veter, so p.ava tekme s časom, ki jo lahko drago plačamo, če nas utrujene zaloti nenadna nevihta. Posebno, ko imamo na krovu otroke, je predolga plovba nepriporočljiva. Na dopust smo šli, da se odpočijemo in ne da garamo, če smo iz Izole izpluli prepozno, bomo pred mrakom na območju Novigrada. Med potjo imamo več pristanišč, kamor se lahko v primeru slabega vremena zatečemo, a vsa so prenatrpana z jahtami. Pravih alternativnih pristanov, kjer bi bili le v družbi kakega samotarja tu praktično ni. če izvzamemo malo savudrijsko pristanišče, kamor pa se lahko zatečejo le manjši gliserji in motorni čolni, v primeru neurja s severnega kvadranta (pristanišče je odprto proti jugozahodu). Do Novigrada praktično nimamo udobnega pristana, saj nas bo v Umagu ob neurju pošteno premetavalo. Novigrad bi moral torej biti za vse zamudnike obvezen postanek. Ob glavnem valobranu ni pristojbina za privez pretirano visoka, v marini je seveda višja. Kdor pa si želi mira, naj zapluje v zaliv Mirna, kjer bo v enem od številnih zalivčkov našel pri-
memo sidrišče. Seveda si brez pomožnega čolna ne moremo zamisliti sidranja izven operativnih obal.
Po Novigradu je marina Červar-Porat in poreška marina, alternativnih sidrišč tu ni. saj je obala skoraj do zadnjega kotička izrabljena s turističnimi objekti. Dalje
pa prvega dne tudi ne uspemo pripluti. Kot rečeno, se je treba na noč pripravi še pred mrakom, saj je iskanje primernega priveza v temi vse prej kot enostavno. V vseh istrskih pristaniščih dobesedno mrgoli domačih in tujih čolnov, da bomo v temi le s težavo našli še kak prost kotiček.
je član predsedstva SFRJ Fadil Ho.vha dejal, da si večje ironije ni mogoče zamisliti. Enver Hoxha trdi. kako albanski narod nikoli ni bil bolj enoten, kot je zdaj, prej pa ubije predsednika vlade, člana politbiroja in svojega dolgoletnega najbližjega sodelavca, več kot 30 let drugega človeka v Albaniji, zapre tri vodilne ministre z njihovimi sodelavci, ministra za ljudsko obrambo Kadrija Hasbija. člana politbiroja in notranjega ministra Ficorja Shehuja. člana CK in zunanjega ministra Nestija Naseja, zamenja več kot polovico ministrov. zapre in zamenja vrsto drugih visokih državnih in partijskih voditeljev ter razbije »njihove grupe*. da pa bi dal vsemu temu pravo veljavo, pripiše vsem tistim, s katerimi se je sprl. da so bili tuji agenti. Da pa bi odvrnil pozornost prebivalstva svoje države od težavnega političnega in gospodarskega položaja, ga straši z o-groženostjo zavoljo sovražne bližine imperialistov, socialimperia-listov, kitajskih imperialistov, revizionistov, evrokomunistov in še posebej Titoistov. Videti je. kot bi se ves svet zarotil zoper albanski narod.
Enver Hoxha ni imel poguma javnosti pojasniti resnično vsebino razhajanja s predsednikom vlade, ministri in člani CK Albanske partije dela in njihovimi skupinami. Toda iz tistega, kar počne in česar se loteva v Tirani, je jasno, da gre za neusmiljeno notranje obračunavanje v vrhu državnega in parii iškega vodstva Albanije.
Opozoril je se, da je Enver Hoxha dodal dolgoletni protijugoslovanski dejavnosti še grobo izmišljotino — da je Jugoslavija pripravila in spravila skupino albanskih emigrantov v Albanijo in da je tudi s tem menda želela dokazati, da ne bo nehala ogrožati albanske varnosti. Enver Hoxha je očitno pred veliko negotovostjo, kaj bo z notranjim razvojem in kako bo obračunal s svoiimi not-aniimi nasprotniki. «P:-i tem izgublja vsako mero do naše države, s svojim ravnanjem pa je poteptal vse tisto, kar je govoril o dobrih sosedskih odnosih. ne samo [»prej, temveč tudi v zadnjem času, ko je trdil, da ogroženost Jugoslavije pomeni tudi ogroženost Albanije, pa do tistega večkrat ponovljenega refrena, če si bo kdo drznil napasti Jugoslavijo. bomo na nrtni strani.*
Na koncu je Fadil Hoxhna govoril o jugoslovansko albanskih od-
hosih. Opozoril je na številne pobude za krepitev medsebojnih odnosov in dejal, da je z albanske strani pogrešati ustrezen odziv in da se je celo nadaljevalo in okrepilo vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve ter poudarjanje ozemeljskih zahtev in drugih oblik dejavnosti, usmerjenih proti celovitosti, in družbenopolitičnemu sistemu Jugoslavije. Kljub takšni politiki atbanskega_ vodstva ter kljub temu, da gre ža globoke načelne razlike v notranjem razvoju in zunanji politiki, je Jugoslavija še vnaprej pripravljena razvijati no~Tralne in dobre sosedske odnose z Albanijo na temeljih vzajemnega spoštovanja, ozemeljske celovitosti in suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmeševanja. To je v življenjskem interesu obeh držav ter v prid trdnosti in mira na tem območju, pa tudi širše, je sklenil svoj govor Enver Hoxha.
VELIKI PREMIKI V STRUKTURI UVOŽENEGA IN IZVOŽENEGA BLAGA
Uspešen razvoj obmejnega gospodarstva med Jugoslavijo in sosednjimi državami
LJUBLJANA — Obmejno gospo darsko sodelovanje kot ena izmed pomembnih oblik stikov Slovenije in Jugoslavije s sosednjimi deželami je v zadnjih letih doživelo velik napredek, še posebej pri povečanju blagovne menjave z Italijo in Madžarsko na osnovi sklenjenih sporazumov o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju in Avstrijo na osnovi dogovorov o sejemskih in kompenzacijskih poslih.
Pi
Lancia raily je prinesla turinski tovarni že sedmo zmago na rallyju Monlecailo. Pred njo so bile uspešne lancia stratos, fnlvia HF in aurella B20 (od desne proti levij
Veliki premiki so bili doseženi tudi v strukturi tako izvoženega kot uvoženega blaga. Tako v Italijo na osnovi sporazumov o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju poleg mesa, kar pomeni dodaten izvoz za tržišče Evropske gospodarske skupnosti, prodaja Jugoslavija tudi vedno več izdelkov široke potrošnje. Močno se je spremenila struktura uvoženega blaga, saj je še pred štirimi leti znašal delež uvoza blaga za široko potrošnjo okrog polovico vsega u-voza, lani pa le še 2 odstotka, pa še tu je šlo predvsem za uvoz limon. delov za kmetijsko mehanizacijo in uvoz izdelkov iz podjetij, v katera je vložen tudi jugoslovanski kapital. Vse ostalo je bil uvoz reprodukcijskega materiala, vendar je bila tudi tu opravljena selekcija, tako da je Jugoslavija u-važala res najbolj potrebnega, posebej tistega, ki je bil nujen za proizvodnjo za izvoz.
Pomembno je. da se v obmejno gospodarsko sodelovanje vedno bolj vključuje celotno jugoslovansko gospodarstvo. Tako se v blagovno menjavo z Italijo prek 27 delovnih organizacij, ki so pooblaščene za poslovanje po tržaškem in goriškem sporazumu, posredno vključuje kar 709 delovnih organizacij iz vseh republik in pokrajin. Za sejemske in kompenzacijske posle z Avstrijo pa so se začele poleg Slovenije in Hrvaške, ki z njo že imata uspešno takšno sodelovanje, zanimati tudi gospo darske zbornice Srbije. Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Makedonije.
Ne smemo prezreti tudi pomemb-
nih uspehov, ki jih je slovensko gospodarstvo doseglo pri razvijanju višjil) oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Tako je že uresničenih 20 skupnih naložb in osem dolgoročnih proizvodnih kooperacij. Ob tem pa pogrešamo večje vlaganje tujih partnerjev v Sloveniji, vendar pa moramo ob tem upoštevati, da tudi za te o-blike sodelovanja veljajo enaki pogoji kot za vse ostale partnerje, znano pa je, da se je interes tujcev za vlaganje v Jugoslaviji v zadnjih letih zaradi raznih o-vir precej zmanjšal.
Obmejno gospodarsko sodelovanje je doslej prineslo vrsto pomembnih učinkov, zato je povsem razumljivo, da se vsi udeleženci prizadevajo za poglobitev stikov — doseženi uspehi pa bodo v precejšnji meri odvisni od jugoslovanske tekoče ekonomske politike. Tako je uvedba depozita za prehod čez državno mejo zmanjšala odliv dinarjev čez mejo, vendar je hkrati sprožila tudi vrsto negativnih učinkov na meji, kar slabi obmejno gospodarsko sodi' lovanjc, zmanjšuje turistični pri liv, zmanjšuje število prehodov potnikov čez mejo v maloobmej nem prometu — tudi tujih in ne le jugoslovanskih, ki imajo sedaj o-mejeno gibanje, vpliva pa tudi na manjši obseg kulturnih stikov.
Slovenski gospodarstveniki ob vsem tem menijo, da je. treba kljub stabilizaciji vendarle poiska ti takšne rešitve, ki bodo spodbii jate in krepile obmejno sodelova nje na vseh področjih, saj je to koristno za vse partnerje.
FRANCE KMETIC
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Kulturne zanimivosti
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Macario — Komikova zgodba
15.30	Šola in vzgoja — Rimski vodovodi
16.00	Sliirab — risanke 16.20 Redakcija odgovarja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK — kratke vesti
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Nils Holgersson — risanka
17.30	Glasbena oddaja
18.50	Koga spet vidimo — varietejski program
19.45 Almanah jutrišnjega dne
20.00	DNEVNIK
20.30	Politična tribuna
21.35	«La torcia umana* —
TV film
22.25	DNEVNIK
22.35	Srečanje s kinematografijo — filmske premiere
22.40	Športna sreda — Milan: lahka atletika
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja — Vsakdanji kruh
14.00	— 16.00 Tandem
14.40	Risanke
15.00	Preveč čudno — spektakel
16.00	Tečaj angleškega jezika
16.30	Planet
17.30	DNEVNIK - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Umetnikove sanje
18.25	Prosti kotiček
18.40	Dnevnik — športne vesti
18.50	TV' film iz serije «Cuore e batticuore*
19.45 DNEVNIK
20.30	Mixer — Aktualne teme
22.10	Zločin in kazen — po roma nu F. M. Dostojevskega
23.15 Sinajski psi — TV film 00.40 DNEVNIK — večerne vesti
Tretji kanal
12.25	— 13.30 Garmisch: Svetovni pokal — veleslalom za moške
17.30	«Lo scatolone* — Oddaja, ki jo vodi Lando Buzzanca
18.30	L’orecchiocchio — glasbena oddaia
19.00. DNEVNIK
19.35	Pustni čas
20.05	Šola in vzgoja
20.30	«Quel pomeriggio di im gior no da cani — film
23.15 DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.50	Maribor:
Slalom za ženske — 1. tek
12.50	Maribor:
S'alom za ženske — 2. tek 16110 Poročila . ,
16.35	Ciciban dober dan
16.50	Kernjakove pesmi
9. februarja 1899 se je v Št. 11 ju na Koroškem rodil Pavel Kemjak, pravi ljudski skladatelj, zborovodja, pesnik, organizator — in kmet. Njegovi številni otroci in vnuki še danes orjejo podedovano zemljo, v rodu pa je ostala tudi nagnjenost do glasbe, saj je tudi Ker-r jako v sin Miro skladatelj, prepevajo pa vsi v družini. Pavle Kemjak .je decembra 1979.umrl, toda njegova glas bena zapuščina predstavlja neprecenljivo — in dobesedno še neprešteto — zbirko skladb, bodisi lastnih, pri redb narodnih ali venčkov. V njegov spomin prireja
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vsako leto decem bra spominski koncert Ker-n jakovih pesmi. Naši posnetki so s prvega koncer ta leta 1980, na katerem so nastopili zbori iz Radiš, Že lezne kaple, Dobrle vas, Ži-tare vasi, Škocjana. Loge va si. Šentjakoba. Št. II.ja, pa di jaki Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca, iz Slove n>je pa je na koncertu sode loval zbor z Raven na Ko roškem.
17.25	Slalom za ženske (posnetek) iz Maribora
18.25	Celjski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
19.55 Vremenska napoved
20.00	Film tedna
Deževni ljudje — ameriški film
Eno poglavitnih soočanj v človeški zgodovini, je soočanje s smislom svojega lastnega življenja.
Francis Ford Coppola se je lotil obravnavanja teme na umetniški, a vendarle vsem razumljiv način. V o-spredju je junakinja filma Natalie, ki zapusti dom in moža, ker preprosto noče biti več to, kar je. Svojemu možu telefonira in mu izpove svojo grozo: strah jo je in noseča je. Toda nazaj noče. Po svojem potova nju po Ameriki «izgubi* svo je ime, doživlja vse mogoče pustolovščine, želi si posta ti druga ženska, a tega preprosto ne zmore. Zato, ker je vedno v stiku z ljudmi, ki spet določajo njeno identiteto.
Film je krik proti drdužbeni krutosti, v kateri za določene posameznike «deževne ljudi* ni prostora. Za ljudi, ki ne sprejemajo standardov in norm, temveč si želijo ži veti svoje življenje.
Gre za pretresljiv spekta kel. saj je zakoreninjen v vsakdanjiku. Gre tudi za u metniški film, saj se Coppola poigrava z resničnostjo in ji daje neslutene dimen rije.
Režija: Francis Ford Cop pola. Igrajo: Shirley Knight, James Caan, Robert Duvali. Maria Zimmet
21.40	V znamenju
22.05	Namizni tenis:
Jugoslavija — Madžarska posnetek iz Zrenjanina
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje ((Odprta meja* tudi naslednje vesti:
TRST: — Občinski svet
TRST in GORICA — Delovanje bolnišnic
MILJE — Priprave na pust »er umetniške razstave v Trstu, Tržiču in Gradišču.
16.30	Odprta meja — ponovitev
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice
17.10	TV šola
18 00 Smučanje — svetovni pokal
19.30	TVD stičišče
20.15	London — dok. oddaja iz se rije Mesta
21.15	Turistični vodič
21.25	TVD danes
21.40 Dortmund: Umetnostno dr sanje — Revija
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.15 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole: 11.30 - 14.00 Poldnevniški razgledi: Pod Ma lajurjan — Trst by niglit; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Trenutki in leta*; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna;
16.00	Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30. 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Otvoritev: Glasba za dobro jutro, Obvestila, objave in EP, Filmski, radijski in TV spored;
7.00	Slovenski radijski program; Druga jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper: Glasbena zavesa, objave; Kinospo-red, zanimivosti; 14.10 - 15.00 O-bjave, glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.30 Z našimi glasbenimi umetniki; 14.50 Glasba in EP; 15.00 Slovenski radijski program: Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema;
16.30	Objave in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk: 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30, 15.30, 17.30 Poročila:
6.30	Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 8.32 Popevka tedna; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni kotiček: 10.40 Mozaik; .11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Popevka tedna; 11.35 Radio rock; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.00 Simpatično in zanimivo iz Rima; 14.33 Poveži se z menoj! 15.10 Brez besed; 15.32 Crash; 16.00 Današnji kino; 16.15 Edig Galletti;
17.00	Lepo petje; 18.10 Nabožna oddaja; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 17.00, 19.00 P.oročila;
6.00	do 9.02 Jutranja glasba; 9.58 Zeleni val; 10.30 Glasbeno govorni spored; 11.00 'Aktualna oddaja; 11.33 Mozartova glasba; 12.05 Oddaja z M. Rcmigijem in R. Ruffi ni; 13.25 Karovana; 14.28 Radijska priredba — Par; 18.00 Glasbeno govorni spored; 17.30 Master un-der: 18.00 Glasbene novosti; 18.30 Disko glasba; 19.20 Nabožna od daja; 19.25 Jazzova glasba; 20.00 Radijska priredba; 21.45 Dragi Ego... — kratki monologi; 22.00 Včerajšnji interpreti;
LJUBLJANA
G.00, 6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00. 22.00. 23.00 Po ročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja- kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in' zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijska postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od me M dije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši po slušglci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15,30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio da nes, radio jutri; 16.(K) Vrtiljak; 16.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovske pesmi Ri ste Savine, Milka Škoberneta in Emila Adamiča; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana: 18.55 Minuto za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana;
20.00	Naj narodi pojo; 20.35 Chri stian Sinding: Sonata za klavir; 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Macbeth*; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in an gleščini; 22.25 Iz naših sporedov:
SMUČANJE
DANES NA POHORJU ZA SVETOVNI POKAL
Elita slalomistk za «Zlato lisico
15 cm novega snega - Izjemno zanimanje med slovenskimi ljubitelji belega športa - Več debitantk med desetimi Jugoslovankami
MARIBOR — Na Pohorskem po-“Očju je pred današnjo preizkušnjo v ženskem slalomu za svetovni smu-Carski pokal zapadlo še dodatnih 15 centimetrov snega. Prireditelje to sploh ne zaskrbi ja, saj je proga sedaj še bolj tekoča. Vse kaže torej, da bo 20. jubilejno tekmovanje ra »Zlato lisico*, eno najuspešnejših doslej.
P tem priča tudi izjemno zanima-nie Mariborčanov in ostalih slovenjih ljubiteljev belega športa, ki hedo danes ob 10. uri polnoštevilno j sedli mesta vzdolž proge. Pohorsko pobočje bodo dosegli z vzpenjačo in s posebnimi avtobusi, marsikdo pa tudi z osebnimi prevozni-‘te sredstvi.
Tudi med 90 tekmovalkami je vzdušje odlično, še najbolj prizadevno pa se pripravljajo Jugoslovanke, ki bi želele pred svojimi navijači doseči čim boljšo uvrstitev. Med njimi je tudi nekaj debitantk.
Moški nastopajo v Garmischu
Tudi Stenmark na superveleslalomu
GARMISCH — Današnjega superveleslaloma za svetovni pokal v Garmisch Partenkirchnu se bo udeležil tudi Šved Ingemar Stenmark. »Nastopam za točke v svetovnem pokalu, če mi bo spodletelo, pa mi bo tekmovanje služilo kot dober trening,* je včeraj izjavil švedski as. Glede na njegove dosedanje porazne uvrstitve v tej posebni tekmovalni zvrsti pa marsikdo dvomi, da se je Stenmark res odločil za nastop samo zaradi točk. Vse kaže, da se je «Ingo» zaradi slabih rezultatov v slalomu znašel v pre-
kvote
10 (48 dobitnikov) — 14.662.500 lir
*)lll||||inil||n|||M||||||||||||||||||m|||||||||||m|||M||Mm||nlm||||||||||||m||||||||||m|M||||||MM|m|||m|H||
v NEDELJO OB 9.30 V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO
8. Trnovski maraton z mednarodno udeležbo
Obilo novega snega ■ Prijave na ZSSDI v Trstu in Gorici
IDRIJA — Pol metra novozapadle-6a snega bo omogočilo, da bo v nedeljo ob 9.30 v Črnem vrhu nad hhijo 8. tradicionalni Trnovski ma-faton, ki so ga morali prejšnjo nedeljo odpovedati zaradi pomanjkanja snega,
.Pisatelj Tone Svetina, avtor uspeš-hice »Ukana*, je v posvetilu 3. Trgovskemu maratonu zapisal: »Trnov-akemu maratonu, tej najpomembnejši' smučarski prireditvi v Jugoslaviji Pa želim, da bi postala tradicionalna P1 °bujala spomine na težke boje IX.
k°ipusa„.
..Priljubljenemu pisatelju se je žela izpolnila v celoti: Trnovski ma-rat°n je postal tradicionalen in obe-ddfd najbolj množična smučarska Prireditev v državi. Istočasno pa je ddsegel tudi drugi namen: krepiti ddrambne sposobnosti, obujati spo-[dme na NOR ter prenašati borbene radicije na mladi rod.
Zato je organizator poskrbel, da Pdieka.jo vse proge po poteh, kjer 0 med NOB hodile in se borile eno-p klavnega IX. korpusa in NOV in DJ in njegove predhodnice.
Za letošnjo prireditev se je že prijavilo okoli 2500 tekačev na smučeh, dudar ta številka ni dokončna, ker * udeleženci lahko prijavijo vsaj P°1 ure pred startom. Prijavljeni so j* Vsd Jugoslavije. Italije in Avstrije, letošnje število prijavljenih je znat ,° nižje od prejšnje prireditve, na ,aferi je sodelovalo nad 4200 udele-enrev. Temu so botrovali težii go-nodarski položaj in pa predvsem finski boni.
Ekskluzivni zastopnik Trnovskega Jdaratona za Italijo je Združenje slončkih športnih društev v Italiji, uiave sprejemata sedeža ZS*DT v . ktu (ITIiea sv Frančiška 2T tel ' 1hl 76 73 04) in v Oo-ici (Ulica ,M,lta 2. tel (048D 33 029). kier in-Cesentj lahtn dobijo tudi podrob eiše infnrmaeije.
Jože Ohiak
cup», ki bo v Milanu od 21. do 27. marca. Turnirja se bodo udeležili, poleg najboljših italijanskih tenisa-čev, tudi nekateri tuji asi: McEn-roe, Connors, Vilas, McNamara, Kriek in Fleming. Nagradni sklad tega tekmovanja bo znašal 365- tisoč dolarjev.
KOŠARKA
cejšnjih težavah s svojimi sponsor-ji, ki naj bi ga dejansko prisilili, da se udeleži tudi superveleslaloma, ki mu sicer sploh ne ustreza.
Tekmovalci so se včeraj v poskusnem spustu brez merjenja časa seznanili s progo, ki meri 2200 metrov, nanjo pa so organizatorji postavili 55 vrat. Tisti, ki so jo preizkusili med zadnjimi, pravijo, da je že močno načeta. Italijan Mair, ki velja za enega izmed favoritov, je progo označil za «zelo tehnično in z lepimi ovinki*. Med kandidati za prvo mesto sta tudi Švicar Pir-min Zurbriggen in Avstrijec Hans Enn.
Današnji superveleslalom je že tretji in obenem zadnji v letošnji sezoni.
Konec tedna bodo na sporedu še tri tekmovanja. V petek bo v francoskem kraju Markstein slalom, ki so ga morali odpovedati v Wengnu. V soboto bo v istem kraju spet slalom, ki so ga Marksteinu poverili po koledarju, v nedeljo pa bo v Todtnau (ZRN) še veleslalom
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Danes dve srečanji
Danes sta na sporedu dve tekmi osmine finala italijanskega pokala. V Turinu se bosta srečala Juventus in Bari. Obe ekipi bosta nekoliko okrnjeni, posebno pa Juventus. ki je večino svojih igralcev »posodila* državni reorezentanci.
V Avellinu pa se bodo domačini spoprijeli z Romo. Rimljani bodo nastopili brez Contija. Ancelottija. Vierchovvooda. ki so na pripravah državne reprezentance ter Falcaa, ki je še vedno rahlo poškodovan.
BUSTO ARSIZIO - Danes popoldne bosta Pro Patria in Rimini odigrala zaostalo tekmo A skupine C-l lige, ki so jo prekinili 9. januarja zaradi megle.
V Caser*i tekma med tujimi asi
CASERTA — Za današnje srečanje med tujimi košarkarskimi asi iz A l in A-2 lige vlada v Caserti izjemno zanimanje. Srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi vsi trije jugoslovanski košarkarji (Kičanovič in Jerkov za eno, Slavnič, pa za drugo ekipo), bodo sodili po pravilih ameriške profesionalne lige NBA. se pravi, da bodo odigrali štiri četrtine po 12 minut, da bo koš, dosežen z več kot 8 metrov razdalje, veljal tri točke, prepovedana pa bo conska obramba.
NA TURNIRJU V VIAREGGIU
Znana imena četrtfinalistov
KOŠARKA
1. jugoslovanska liga
Z izrednim drugim polčasom Olimpija odpravila C. zvezdo
Po prvem polčasu Ljubljančani zaostajali za 15 točk
Ljubljanska Olimpija se je včeraj oddolžila Crveni zvezdi za hud poraz, ki ga je jeseni utrpela v Beogradu, kjer je zgubila za 21 točk. Do zmage pa je prišla z odličnim drugim polčasom, ko je nadoknadila kar petnajst točk razlike iz prvega dela srečanja (35:50).
Olimpija je sicer že vodila v prvem polčasu (33:32 v 13. min.,', vendar so tedaj gostje dosegli delni izid 18:2, tako da je Ljubljančanom slabo kazalo. Po odmoru pa so se Vilfan, šantelj, Vujačič in Polanec razigrali in prehiteli Beograjčane pri izidu 80:78 (36. min.) in tudi vodili s sedmimi koši razlike.
Olimpija je nastopila v naslednji postavi: Moffardin, Blaznik, Brodnik 14, Polanec 25. Hauptman, Todorovič, Vilfan 25, Šantelj 11, Vujačič 18, Mičunovič. Pri gostih sta bila najuspešnejša Karadžič in Ra-doviš, ki sta dosegla po 20 točk.
IZIDI 19. KOLA Cibona - Partizan Olimpija - C. zvezda Bosna - Budučnost Kvarner - Borac DANES
Radnički - šibenka Zadar - Jugoplastika
110:98
93:90
90:84
88:108
Marzoratija ne bo
VARESE — Italijanska košarkarska reprezentanca bo prijateljski srečanji s kubansko reprezentanco v Vareseju odigrala brez svojega kapetana in režiserja Pierluigija Marzoratija. Igralec Forda iz Cantuja je namreč poškodovan. Trener Gam-ba ga je zaman skušal nadomestiti z Dinom Bosellijem, ki se otepa mrzlice. Ostali člani reprezentance, med katerimi je tudi Tržačan Alberto To-nut, pa so včeraj redno trenirali. Priprave na sobotno tekmo s Kubanci bodo sklenili v petek.
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM
Naš prapor boljši v derbiju s Sočo
Soča pa bi si zaslužila vsaj set, saj je v 2. nizu vodila celo s 14:2 - Neroden poraz Sovodenj v 1. ženski diviziji
Soča — Naš prapor 0:3 (13:15, 16:18, 8:15)
SOČA: I. Kovic, A. Fajt, E. Pe-tejan, B. Špacapan, M. čemic, M. Tomšič, R. Černič, D. Uršič, B. Ger-golst.
NAŠ PRAPOR: W. Mikluš, M. Furlan, S. Gravner. M. Sošol, D. Bensa, F. Sošol, M. Bevčar, D. Gri-nover, I. Komel, P. Klanjšček in K. Černič.
V predzadnjem kolu 1. moške divizije (A skupina) na Goriškem je v ponedeljek briška ekipa Našega praporja v slovenskem derbiju v samih treh setih odpravila šesterko Soče. Poudariti pa moramo, da bi si Soča zaslužila v tem srečanju osvojiti vsaj set, saj je bila pravzaprav dvakrat pred tem ciljem, a v ključnih trenutkih ni bila sposobna pospraviti poslednje točke. Tako je namreč v prvem nizu že vodila s 13:7, v drugem pa celo s 14:2. Obakrat pa so se igralci briške ekipe zbrali in nadoknadili zamujeno. Le v tretjem setu je Naš
prapor pokazal svojo resnično premoč in si tako priboril novi točki, s katerima je že matematično uvrščen v «play-offs». Tako je že dosegel prvi zastavljen si cilj. Soča pa še vedno zaseda zadnje mesto na lestvici.
• • •
Torriana — OlympIa 3:1 (12, 18, -5, 7)
Kras — Inter 3:8 (15:18, 15:18, 15:8)
KRAS: I. in L, Budin, Doljak, Milič, Rebula, B. in Z. Simoneta, Vesnaver.
Krasovi odbojkarji so sinoči v Repnu z dokajšnjo lahkoto premagali Inter, ki je veljal za najresnejšega tekmeca v prvi diviziji. Tržačani so sicer predvajali zrelo odbojko in to je bila doslej najlepša tekma, vendar pa proti Krasovim lisjakom so bili predvsem na mreži brez moči. Zmaga domačinov bi bila še izdatnejša, če ne bi v prvem setu zgrešili kar 17 servisov.
................................................................Milim«.ihiimimi«
OB ROBU NAŠIH (ZAMEGLJENIH IN ZASNEŽENIH) NOGOMETNIH IGRIŠČIH,,.
A. Čuk (Primorec): Odložitve povzročajo same skrbi
Pred dvema tednoma je megla i «Tudi to se lahko zgodi. Za prvo ovirala reden potek amaterskih no- odloženo tekmo z Roianesejem smo gometnih prvenstev, v nedeljo pa | sicer že predlagali datum (sredo.
VIAREGGIO — V včeranjših tekmah tretje in četrte skupine mladinskega turnirja v Viareggiu so dosegli naslednje izide: Santiago (Čile) -Juventus 0:0; Lazio - Dukla (ČSSR) 3:0; Inter - Partizan (Jug.) 1:0; Piša - Alžir (Alž.) 5:0. V četrtfinale so se uvrstili Dukla, Lazio, Inter in Partizan.
Jutri bodo odigrali prvi dve četrtfinalni srečanji in sicer Fiorentina -Milan ter Roma Catanza«-o, v petek pa bosta na sporedu -.e Dukla - Partizan ter Inter - Lazio.
so zaradi snega odložili vse tekme. Med našimi ekipami je morda ponovna odložitev morda najbolj prizadela trebenskega Primorca, zato smo se obrnili do njegovega predsednika Alberta čuka, da bi kaj več zvedeli o tem.
«Gotovo so nas te odložitve pre cej oškodovale, predvsem če upoštevamo, da bi morali igrati proti ekipam zgornjega dela lestvice. Končna izida dvobojev z Roianese-iem in Aurisino so za nas izrednega pomena. Priznati pa moram, da so bile odložitve povsem utemeljene, kajti v megli in snegu se res ne da igrati.*
»Primorec ima sedaj že dve tekmi v zaostanku. Kdaj ju boste odigrali?'»
»Na podlagi dogovora z vsemi društvi in nogometno zvezo, moramo zaostale tekme igrati med tednom in to bo za nas težko. Vsi naši nogometaši so zaposleni in prav zato bodo morali zgubiti dan dopusta.*	—5
aPoleg težav s postavo pa boste verjetno imeli"še~en problem: lahko se namreč zgodi, da boste v dveh tednih morali igrati pet tekem ...»
UIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMMMIIIIIIMtlllllimilllllUfTIIIIIIUlIllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllfinitlltllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllltlllllllHIItlllllllllllllMIIIII
ATLETIKA
NA DEŽELNIH MOŠKIH LESTVICAH
Edino prvo mesto osvojil Pučnik (Bor)
Argentinci za Davisov pokal
Buenos AIRES - Guillermo Vi-as- Jose Luis Clerc. Alejandro Gan-in Glistavo Tiberti bodo bra J'1 barve Argentine m srečanju za J^isov pokal z ZDA. ki bo v Bue n°s Airesu od 4. do 6. marca.
Tudi McEnroe In Connors
v Milanu
Milan — Včeraj so predstavili medna rodni teniški turnir «Cuore
Pred časom smo objavili pregled ženskih deželnih lestvic za leto 1982. Pregled nadaljujemo z moškimi kategorijami. Tudi tu je stanje podobno: na lestvice se je uvrstilo skromno število atletov, vendar pa je raven njihovih rezultatov zelo visoka.
Med člani je nedvomno najuspešnejši borovec Gabrijel Sedmak. Dosegel je sicer nekoliko slabše rezultate kot v prejšnjih sezonah, kar pa je posledica služenja vojaškega roka.
Med mladinci je edino slovensko prvo mesto osvojil Gorazd Pučnik. Uvrstil pa se je v skoraj vseh disciplinah, saj se ukvar ja z deseterobojem. kjer sodi med najboljše v Italiji.
Med naraščajniki je bil zelo uspešen Vasilij Pečar, ki je v troskoku zasedel drugo mesto z minimalno razliko.
ČLANI
kopje: 1. Del Torre (Libertas Vi-
OBVESTILA
Jadralni klub Čupa
j* Besljana obvešča člane, da bo **• redni občni zbor v petek, 25. [•biuaija 1983, ob 20. uri v prvem °b 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. f fančiška 20. Dnevni red: 1. olvo-"tev. 2. nagrajevanje, 3. spre-"'vniba statuta, 4. poročila pred-aednika, tajnika, blagajnika in gospodarja, 5. pozdravi gostov, 6. diskusija, 7. razrešniea odboru, volitve novega odbora, 9. raz-®°- Vabljeni vsi člani. Odbor.
• • •
SD Mladina - baletni odsek
Jporoča, da je spremenjen urnik ‘čeninga in leer dvakrat tedensko °b torkih oh 17. url za prvo in dru-g0 skupino, ob 18.30 za tretjo sku-Ptoo; ob petkih ob 16. uri za prvo drugo ter ob 17.30 za tretjo »aupino.
• • •
šK Kras, KD Rdeča zvezda In KD Kraški doni
Organizirajo v soboto, 12. februarja (kraj bo naknadno sporočen), "d 17. dn 19. ure otroško pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo Jrtce, za osnovnošolce In srednješolce. Rajanja se bodo udeležili Jadl vrstniki pobratenega društva M««t pri Ljubljani.
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 10. februarja, v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Začetek nb 20. uri. Uro prej, ob 19. uri bo seja izvršnega odbora ŠŠT.
• • •
Športna šola Trst
Starši, ki bi radi telovadili skupaj s svojimi 2- In 3-letnimi otroki, pozor!
Na stadionu «1. maj* na Vrdel-ski cesti št. 7 je organizirana za vas skupna vadba otroci - starši.
Vabimo vas, da se je udeležite v športni opremi ob ponedeljkih in četrtkih od' 17. do 18, ure.
Zanimiva okrogla miza v Špetru
ŠPETER SLOVENOV - Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo okrogli mizi o nogometu, ki jo je organiziralo društvo «L’Arengo» in ki so se je udeležili nogometni komentator Bruno Pizzul, predsednik deželne nogometne zveze Diego Me-roi, znani nogometni trener Massimo Giacomini in bivši mednarodni sodnik Paolo Toselli. Vsak izmed gostov je posredoval poslušalcem svoje izkušnje iz različnih področij, v katere lahko delimo nogometno dejavnost.
dem) 73,18 m; 8. Gabrijel Sedmak (Bor) 54,90 m;
kladivo: 1. Vecchiato (Libertas Videm) 60,94 m; 8 Emil Sedmak (Bor) 40,24 m;
hoja 10 km: 1. Chiarello (Libertas Videm) 43'49”4; 3. Fabio Ruzzier (Adria) 50-57”0;
MLADINCI
100 m: 1. Milocco (Atletica Gorica) in Bonessi (Atletica Gorica) 10”7; 5. Gorazd Pučnik (Bor) U”29;
200 m: 1. Milocco (Atletica Gorica) 2T 6; 5. Gorazd Pučnik (Bor) 23”0;
400 m: 1. Milocco (Atletica Gorica) 48"64; 4. Gorazd Pučnik (Bor) 51"52;
110 m ovire: 1. Candotto (Snia
110 m ovire: 1. Floreani (Libertas Videm) 15”2; 10. David Inamo (Bor) 18”3;
troskok: 1. Paradisi (Libertas Videm) 13.47 m; 2. Vasilij Pečar (A-dria) 13,43 m:
peteroboj: 1. Gnesutta (Snia Videm) 2478 točk; 5. David Inamo (Bor) 2330 točk.
C. D.
nogomet
Poplačana vztrajnost
RIM — Carlo Ancelotti je med Bearzotovimi varovanci edini, ki ni še bil imenovan za viteza italijanske republike .obenem pa je tudi edini italijanski nogometaš, ki mu je u-spelo »prodreti* v seznam izbranih po zmagi na španskem »mundialu*. Za moža, ki se je še lani otepal hude poškodbe, je to prav gotovo lepo priznanje.
23. t.m.), tudi zato, ker je v ne deljo, 25. t.m. (5. kolo) počitek. U-parno, da bo ta datum Roianese sprejel in da ga bo seveda odobrila nogometna zveza. Kar pa se tiče tekme z Aurisino, nismo še nič o-dločili, saj bo o tem zaradi številnih odgoditev verjetno sklepala nogometna zveza.*
«Položaj Primorca na lestvici o-staja po dveh odloženih tekmah ne spremenjeno (drugo mesto). Kaj meniš o tem in kdo so najresnejši tekmeci za napredovanje?»
«Mesto. ki ga imamo na lestvici, je popolnoma zasluženo. Po dveh začetnih spodrsljajih smo igrali vedno boljše in se povzpeli do vrha. Sedaj pa se dobro zavedamo, da nas čakaio težki dvoboji, med pr vimi (4. kolo) bi omenil gostovanje 1 pri solidnem S. Vitu. Najresnejši tekmeci za napredovanje pa vsekakor ostajajo Aurisina, S. Sergio in S. Luigi.*
, »V zadnjem času se precej, go ,vori, da zaradi slabega položaja naših deželnih ekip v meddeželnem prvenstvu obstaja nevarnost, da--bo le ena sama ekipa iz 3. AL napredovala v 2. AL. Je to res?
»O tem nisem še nič slišal. Vse se lahko zgodi. Mi vsekakor ne bomo popustili in bomo tako igrali do poslednjega kola, nato pa bomo potegnili račune.*
»Še zadnje vprašanje: si optimist ali pesimist?»
•»Predsednik društva mora biti vedno optimist glede usode svoje ekipe in jaz nisem izjema. Upam. da tako mislijo tudi vsi ostali v taboru Primorca, odborniki, trener, nogometaši in navijači. Tudi navijači morajo biti optimisti, saj prav njih v ključnih trenutkih najbolj potrebujemo.*
B. Rupel
DANES ZAOSTALI TEKMI 2. Al.
Primorje-Domio Op. Supercaffe-Gaja
Danes popoldne bodo v amaterskih prvenstvih odigrali več zaostalih tekem. Med drugimi bosta stopila na igrišče tudi Gaja in Primorje.
Primorje se bo doma pomerilo z Domiom. Upati je, da rdeče-rumeni niso izgubili tekmovalnega ritma, saj že dva tedna začadi slabega vremena »počivajo*. Svojo zadnjo tekmo je Primorje odigralo 23. januarja, ko je gladko izgubilo z Zaulami (4:0). Današnja tekma je tako odlična priložnost, da popravi slab vtis in bolj mirno čaka na nedeljski derbi
z Zarjo. Kot kaže, Prosečani nimajo velikih težav s sestavo moštva, saj ni poškodovanih ne izključenih igralcev. Kljub temu pa se bodo morali precej potruditi, saj je Domio menda boljša ekipa kot bi lahko sklepali po precej skromni uvrstitvi na lestvici.
Gaja pa danes nadaljuje svoj ciklus težkih nastopov, ki se je začela v nedeljo s CGS. Popoldne bodo namreč gostovali na Opčinah pri tamkajšnii Op. Superceffe: v nedeljo pa pri Muggesani. Gajevci so začeli ta ciklus tekem zelo dobro, sai so nepričakovano a popolnoma zasluženo remizirali proti prvouvr-ščenemu CGS. Ta rezultat je gotovo vlil igralcem padriško-gropajske e-kipe novega zaupanja v lastne moči.
Obe tekmi se bosta začeli ob 15. uri
ODBOJKA
Robe di Kappa - Vojvodina
PARIZ — V prvem kolu finalnega turnirja za pokal pokalnih zmagovalcev ki bo v Parizu od 18. do 20. februarja, bo na sporedu italijansko - ..jugoslovanskiderbi med turinskim Robe di Kaopa in Vojvodino. Druga dva finalista sta turški Gunev Sanav in sovjetski Automobil Leningrad.
KOŠARKA
DEČKI
Kontovel A - Ricreatori 81:84 (44:46)
KONTOVEL A: Dolhar 3, Finger-la 17, Škerlavaj 2, Sterni 3, Flo-reancig, Venier 10, Gruden 6, Terčon 40.
V	nedeljo je Kontovel A na domačem igrišču izgubil veliko priložnost, da bi osvojil drugi par točk Ekipi sta si namreč bili skozi vse srečanje enakovredni, čeravno je naša peterka v prvem polčasu igrala nezbrano. Kljub temu gostom ni uspelo prevzeti vajeti igre v svoje roke.
V	drugem polčasu so Kontovelci bolje nadaljevali, saj so v 15. min. vodili s 6 točkami (75:69). Ko je že vse kazalo, da jim zmaga ne bo ušla, pa so kar v štirih (Venier, Gruden, Terčon in Dolhar) morali z igrišča. Tako jih je nasprotnik kaj kmalu dohitel in tudi prehitel. Kljub porazu pa treba pohvaliti vso ekipo Kontovela, predvsem pa Fingerlo.
(Ašo)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sovodnje - Libertas Krmin 2:3 (14:16, 14:16, 14:9, 15:12 In 18:15)
SOVODNJE: M. Černič, A. Pete-jan, D. Petejan, C. Cotič, A. Pete-jan, K. Lovisutti, L. Vižintin, I. Cotič. M. Petejan.
V	ponedeljek so v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pričele svoje letošnje prvenstvo 1. ženske divizije odbojkarice Sovodenj. Po večletnem premoru so torej ponovno pričeli z žensko odbojko pri so-vodenjskem športnem društvu, kar je nadvse pozitivno.
V	prvem srečanju so v&rovanke trenerja Tomšiča nerodno izgubile proti solidni šesterki Libertasa iz Krmina. V prvih dveh setih, v katerih sta si bili ekipi enakovredni, je Sovodenjkam zmanjkalo moči ravno v odločilnih trenutkih. V tretjem in četrtem setu pa so naše igralke zaigrale resnično kot znajo in tako zasluženo osvojile oba seta. V petem pa so ponovno popustile in nasprotnice so priložnost takoj izkoristile.
Naslednjo tekmo bo ekipa Sovodenj odigrala že v soboto, 12. februarja, in sicer v Marianu proti tamkajšnji šesterki. Tekma se bo pričela ob 19:30.
Po srečanju nam je trener sovo-denjske ekipe Marjan Tomšič dal naslednjo izjavo: »Priznati moram, da smo to srečanje nerodno izgubili, posebno pa drugi set. Igralke so bile polne treme, kar je tudi razumljivo, saj je bil to njihov prvi letošnji nastop, za nekatere pa celo krstni. Moja želja je, da bi v naslednjih tekmah bolje zaigrali in da bi opravili lepo prvenstvo. V prvi ženski diviziji namreč letos nastopa kar 9 goriških ekip, kar pomeni, da bo prvenstvo dolgo, obenem pa bo omogočilo, da si igralke naberejo prepotrebnih izkušenj.* (ik)
KOŠARKA
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila trenerja Bianchinija (Bancoroma) in Buccija (Honky), ekipo Cover Jeans pa je kaznovala s prepovedjo igranja dveh kol na domačem igrišču.
Italija na Nizozemskem
RIM — V šestem kolu evropske namiznoteniške lige bo Italija v Heerenveenu igrala z Nizozemsko.
NOGOMET
Humanitarna poteza Gorlzie
GORICANa nedeljski tekmi s Pavio bodo nogometaši Gorizie na majicah nosili naslednji napis: »Združenje darovalcev človeških organov iz Furlanije - Julijske krajine*. Za reklamni napis goriško društvo ni zahtevalo plačila.
•miiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiHMiMiiitiiiitiiiifiMiiittMifiniiiiimiitiiitiiiiiiiMitMiiiiiitiiiitimiiiHHiiiiiiiHiiitiiiMitmiMnKiiiiiiiniiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
Pisma uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
V prilogi PD «Naša telesna kultura» z dne 6. t.m. sem zasledil v rubriki «Delovanje ZSSDI» sestavek o proslavi 100-letnice Sokola. Ker sem proslavi tudi sam prisostvoval, lahko nedvomno dam organizatorjem vse priznanje za napore, ki so jih vložili v njeno izvedbo, toda o tem, koliko je ta proslava odražala slovesnost trenutka, imam vsekakor drugačno mnenje od člankarja, kot tudi o marsičem, kar bi k vsej zadevi sodilo, pa tega ni bilo.
Obdobje stotih let, kolikor jih je preteklo od ustanovitve Sokola v Trstu, je jubilej, s kakršnim se lahko pohvali le redka organizacija ne samo pri nas v Trstu in zamejstvu, ampak tudi v širšem okolju našega bivanja. Prav zato menim, da sodijo tudi take obletnice med tisto narodovo bogastvo, ki ga je treba spoštovati, varovati in ceniti, kajti patina časa, ki se na bi ra na takih jubilejih, je težko primerljiva z uporabnimi in materialnimi bogastvi, ki nas obdajajo.
In prav na ta del vrednosti zgodovinskega atesta naše prisotnosti ne le v prostoru, kjer smo, ampak
tudi v času, ki ga živimo, sem mislil ob sklepni proslavi 100-letnice ustanovitve Sokola, januarja letos v tržaškem Kulturnem domu. Nočem podcenjevati naporov, ki so jih organizatorji proslave vložili v njeno izpeljavo in ne prispevka tistih, ki so pri njej sodelovali, toda lesk naše kulturne hiše ni mogel zakriti njene provincialne obarvanosti, ki vabljenim gostom v prvi vrsti in onim, ki so napolnili dvorano za njimi, ni nudila ravno vzpodbudne slike o ravni naših prizadevanj na področju telesne kulture, pa morda tudi sicer ne.
Vem, nastopajoči so se izjemno potrudili in so dali od sebe, kar so pač največ mogli, toda je res prav vse, kar smo videli, sodilo na tako pomembno proslavo? In kakšno vlogo je imelo nagrajevanje najboljših športnikov v LETU 1982 pri proslavljanju STOLETNICE Sokola?
Toda morda je vse to le eden izmed manj pomembnih vidikov te proslave, enako kot morda ni najpomembnejše to, da smo jo pripravili z enoletno zamudo, čeprav je bilo mogoče že pred sto leti do dneva natančno izračunati datum te
Vasilij Pečar
Friuli) 15"0; 5. Gorazd Pučnik (Bor) 16"0;
višina: 1. Toso (NAF Videm) 2,22 m; 2. Gorazd Pučnik (Bor) 2,10 m;
daljina: 1. Casetta (Libertas Saci-le) 7,21 m; 8. Gorazd Pučnik (Bor) 6.70 m:
palica: 1. Fabris (NAF Videm) in Pascoletti (Libertas Videm) 4,30 m; 4. Gorazd Pučnik (Bor) 4 m; krogla: 1. Gorazd Pučnik (Bor)
13.01	m;
disk: 1. Canton (NAF Videm) 42,46 m; 4. Gorazd Pučnik (Bor) 35,46 m;
kopje: 1. Mancini (Fiamma Trst) 53,42 m; 3. Gorazd Pučnik (Bor)
51.02	m;
deseteroboj: 1. Rucli (Libertas Videm) 6805 točk; 2. Gorazd Pučnik (Bor) 6746 točk.
NARAŠČAJNIKI
3000 m: 1. Licata (Marathon Trst) 8’46”2; 7. David Gregori (Adria) ‘ 9’49"3;
•iiitiiiiMiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiMiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiinniimiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiMnMiiiiiumiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiniiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiimiHiiiiiiiiniiiMiiiiHfiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiin
Mladi sovjetski šahist Kasparov ■ izrazit favorit
V Moskvi začenja serijo dvobojev, ki vodijo do Anatolija Karpova - Jugoslovan Ljubodrag Ljubojevič na tretjem mestu svetovne jakostne lestvice za leto 1982
Moskva bo 25. februarja 198Ž prizorišče uvodnih potez v turnirju kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka, z dvobojem Gari Kasparov - Aleksander Beljavski pa se morda že začenja novo obdobje v svetovnem šahu. Res je sicer, da so strokovnjaki razdeljeni v skorajda enako močna tabora, ko se zastavlja vprašanje, ali je Gari Kasparov dovolj močan, da bi lahko že v letu 1984 osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka, toda nihče ne osporava Gariju Kasparovu vlogo iz-razitega favorita na turnirju kandi- j datov. Dvoboj Gari Kasparov - Aleksander Beljavski bo tako pravzaprav zagrevanje pred drugimi če trtfinalnimi dvoboji, žreb je tokrat močno zapletel položaj, kajti zmagovalec dvoboja Gari Kasparov - A-leksander Beljavski se bo že v polfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja Viktor Korčnoj - Lajos Portisch, medtem ko bosta v drugi skupini četrtfinalna dvoboja Vasilij Smislov -Robert Hiibner in Zoltan Ribli - Eu-genio Torre.
Mednarodna šahovska zveza FIDE je objavila svetovno jakostno lestvico z rejtingom igralcev koncem leta
Gari Kasparov
1982, na kateri je jugoslovanski velemojster Ljubodrag Ljubojevič na visokem tretjem mestu, kar je najboljša ilustracija, kakšno napako je napravila FIDE, ko ni uvrstila Lju-bodraga Ljubojeviča na listo udeležencev medeonskih turnirjev. Ana tolij Karpov je z 2710 točkami na
prvem mestu, toda njegova prednost pred Garijem Kasparovom ni posebej izrazita, Gari Kasparov pa je v svojem vzponu že dosegel imeniten rejting 2690. Zanimivo je vsekakor, da je imel Robert Fischer rejting 2780, ko je zapustil šahovske arene, če upoštevamo Elojevo metodologijo.
Svetovna šahovska jakostna lestvica za leto 1982: Anatolij Karpov (Sovjetska zveza) 2710, Gari Kasparov (Sovjetska zveza) 2680, Ljubodrag Ljubojevič (Jugoslavija) 2645, Ulf Andersson (Švedska) 2635, Ro-ber Hiibner (ZR Nemčija), Lev Po-lugajevski (Sovjetska zveza) 2625, Lajos Portisch (Madžarska), Mihail j Talj (Sovjetska zveza) 2620, Tigran Petrosjan (Sovjetska zveza), Boris Spasski (Sovjetska zveza), Jan Tim-man (Nizozemska) 2605, Viktor Korčnoj (Švica), George Seirawan (ZDA) 2600, Zoltan Ribli (Madžarska). Vasilij Smislov (Sovjetska zveza) 2595.
V listi petnajsterice ne najdemo dvoje udeležencev turnirja kandidatov, Aleksandra Beljavskega in Eu-geniia Torre ja, medtem ko je z li ste deseterice odpadel Viktor Kore noj. ki je igral dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka z
Anatolijem Karpovom v letih 1978 In 1981. Ljubodrag Ljubojevič je zdaj najmočnejši velemojster »ostalega sveta*, s svojimi rezultati na šahovski olimpiadi v Luzernu pa je dokazal, da je dozorel v velemojstra takšnega formata, kakršen je bil Svetozar Gligorič v svojih najmočnejših letih, ko je osvojii v Portorožu 1958 drugo mesto na medeonskem turnirju.
Velika licitacija za organizacijo četrtfinalnih dvobojev na turnirju kandidatov obenem dokazuje, da je ostal šah še nadalje atraktiven za organizatorje širom sveta, v FIDE pa se je že začel zakulisni boj, kje bo Jgral Gari Kasparov polfinalni dvoboj z Lajosem Portischem ali Viktorjem Korčnojem. saj nihče ne dvomi, da bo moskovski četrtfinalni dvoboj potekal v znamenju nadmoč-nosti Garija Kasparova. V drugi skupini je na papirju sicer najmočnejši Robert Hiibner. vendar je mnogo šahovskih analitikov, ki menijo, da ne bi bila velika senzacija, če bi se /Vasilij Smislov v svojem triinšestde setem letu prebil do finalnega dvo boja na turnirju kandidatov.
ACO PASTERNJAK
stoletnice. Pomembnejši je drugi vidik, ki je vsekakor manj opravičljiv, če sploh je.
Sokol je namreč predstavljal v času svojega obstoja mnogo več, kot bi lahko sodili po tem, da so se ga v bistvu spomnili le športniki. Kljub njegovemu nekdanjemu pomenu pa se je vse skupaj hudo zataknilo. Danes imamo vrsto organizacij, ki bi morale s širokimi registri zajemati iz tega našega zgodovinskega bogastva. Imamo ZSšDl, odbor za telesno kulturo pri SKGZ, odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, pa kulturne in druge ustanove, a se vendar ni nobena spomnila pravočasno na tako pomembno priložnost, ki se nam je nudila. Proslavljanje te obletnice bi moralo biti namreč prilika, da prav v času, ko nam sovražno okolje osporava prisotnost v mestu ter nas izriva v okolico, pokažemo, da prav tukaj slavimo jubileje, s kakršnim se lahko tudi večinski narod lahko izkaže morda le v dveh, treh primerih. Stoletnica bi morala biti prilika, da bi mobilizirali vso našo športno mladino vse leto, v njenem znamenju bi se morale vseh dvanajst mesecev vrstili prireditve za prireditvijo: tekmovanje za tekmovanjem. Stoletnica bi morala biti prilika za povezovanje preko meje, kot nov dokument enotnega kulturnega prostora tudi v razsežnosti časa. In še marsikaj bi morala biti, pa ni bila.
Skoda!
Škoda pa ne zato, ker naj bi Hit za to krivi le telesnokulturni delavci, ki sicer vsega niso opravili, kar bi morali, potrudili pa so se vsaj reševati to, kar je bilo mogoče rešiti, ampak je škoda predvsem zato, ker sodi tudi ta «spodrsljaj» v kontekst širšega nerazumevanja zamejskih družbenih sil za problematiko naše telesne kulture in mladine sploh.
Dokaz za to je bila tudi 100 letnica Sokola.
Roian Pav’etič
NOGOMET
Škandal
tudi na Madžarskem
BUDIMPEŠTA - Zgleda, da je tudi v madžarskem nogometu izbruhnil škandal zaradi nogometnih stav. Kot je povedala policija, so doslej priprli 26 oseb, med katerimi so sodniki in igralci.
MARANELLO — Italijanski konstruktor dirkalnih avtomobilov Enzo Ferrari ni hotel komentirati ostrega napada glasila sovjetske komunistične mladine, ki mu je očitalo, da so njegovi avtomobili pravcate »leteče krste*.
Uiednistvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchi 6. P P 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.0CO lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno foo.00. letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-4536! ADIT — DZS 61000 LjubHano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pri SPI.
9. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«)«]
in tiskal
.	član italijanska'
If*'	zveze Časopisnih
|Trst	založnikov FIEG
05
USPEH NEAPELJSKE POLICIJE
V Kampaniji izsledili kamoristične morilce
Dolžijo jih osmih umorov - Vsi pripadajo k Jaru kamorističnega kolovodje Ra tla e la Cutola
NEAPELJ — šele včeraj so bile okvirno znane razsežnosti policijske operacije proti kamori v Kampaniji in v Neaplju, o kateri je pred dnevi. ne da bi dajal pojasnil, sprego-\ oril podtajnik za notranje zadeve Sanza. Policija je aretirala tri osebe, drugim petim so zaporne naloge izročili v kaznilnici, dve osebi pa sta na begu. Vseh deset obtožujejo vrsto umorov, ki so jih zagrešili med 22. avgustom lani in 23. jam ar jem. Med temi je umor župana iz San Giuseppa Vesuviana KVancesca Giugliana. Obtoženi so tudi pripadnosti kamoristični kriminalni organizaciji, nedovoljenega nošenja orožja, izsiljevanja, ropov in tatvin.
Vsi pripadajo skupini •»nove posebne kamore* (nuova camorra spe-ciale), ki je po mnenju preiskovalcev le oboroženo krilo Cutolove «no-ve organizirane kamor e*, ki z u-mori brani svoje pozicije pred ra-stpčim vplivom «nove družine*. Krvavi boj med posameznimi kamori-stičnimi klani, je v zadnjem letu terjal ogromen davek. Deseterica je trenutno obtožena osmih umorov. Prvega so zagrešili avgusta lani, ko so ubili enega od kolovodij «no-ve družine* Enrica Tucciola. mesec dni kasneje so v San Gennariellu di Ottaviano ubili Antonia Nappija Ca-salinija, dva dni kasneje so v Som-mi Vesuviani ubili Francesca Au-riemmo. Dolgi seznam umorov navaja uboj Luigija Battaglio 13. oktobra v San Giuseppu Vesuvianu. tri dni kasneje so v istem kraju ubili socialističnega župana Francesca Giugliana. še sedaj ni povsem jasno, zakaj je moral pod streli pasti prav Giugliano. Preiskovalci domnevajo, da so ga ubili zaradi so rodstvenih vezi z nekim pripadnikom «nove družine*. Vsekakor pa ne izključujejo možnosti, da so ga Cutolovi ljudje ubili, ker so nekaj dni prej njihovi konkurenti skusali ubiti nekega drugega župana, ki je po vsem sodeč naklonjen Cutolu. Med preostalimi umori je globoko odjeknil tudi umor 9-letnesa Miche-la Iervotina. ki je bil kriv samo. da se je nahajal v neposrednji bližini svojega brata Giuseppa, Cuto-lovega človeka, ki se je izneveril pravilom svojega klana.
Poleg vsega tega enega od are tiranih dolžijo, da je v jetnišnici Poggioreale 23. februarja 1980 med nekim potresnim sunkom vodil skupinico. ki je usmrtila tri zapornike nekega -^konkurenčnega* kamorističnega klana. V svoji uspešni akciji je policija zaplenila tudi precejšnje količine orožja m ukradenega blaga. Za premnoge pa je tak uspeh le tolažilen, saj je izključno policijske narave in praktično ne načenja ka moristične oblasti. Aretirane bodo
zamenjali drugi, saj kamora nima težav z novačenjem ncvili rekrutov. Boj proti kamori bo uspešen samo, če bo oblastem uspelo streti korenike kamorističnega zla. O pravi popkovini med kamoro in raznimi gospodarskimi in političnimi interesi ne moremo izrecno govoriti, to .je značilno za mafijo. A po vsem sedeč se tudi kamora bliskovito modernizira. da že ubira poti mafije. Primer Cirillo nam navsezadnje zgovorno dokazuje, da je že v preteklosti prihajalo do paktiranj mafijskega kova s kamoro.
Manifestacija proti Homeiniju
22! J****'
LONDON — General Keith Spacie bo novi poveljnik britanske vojaške garnizije na Falklandih. 47-letni Space, ki je trenutno uslužben pri kraljevskem kolegiju za vojaške študije, bo nadomestil dosedanjega poveljnika tega otočja generala Da vida Thoma.
Britanska garnizija na Falktan dih šteje trenutno štiri tisoč mož.
■iiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiiifiiinmiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiMtiimiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiii'*
iiiiii m mu m n min n umi im HiiiMiiiiiiiiiiii ih mu
US
PRIMORSKE VESTI
SEJA ODBORA ZA OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE
Maloobmejno gospodarsko sodelovanje z obe strani še premalo izkoriščeno
Vrsta odprtih vprašanj v zveri z razvojem gospodarskega sodelovanja
KOPER — Maloobmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo je priložnost, ki jo obe strani še vedno premalo izkoriščata, so v ponedeljek med drugim menili člani odbo-ia za obmejno gospodarsko sodelovanje pri medobčinski gospodarski zbornici v Kopru. V zadnjih letih menjava po tržaškem in goriškem sporazumu skokovito narašča in jc lani dosegla že 375.6 milijarde lir. To je že več kot petina celotne blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo. Žal pa je to v mnogočem odraz tudi višjih cen. ne pa tudi povečevanja fizičnega obsega menjave. Primer za to je meso, saj je bilo iz Jugoslavije izvoženo meso (5700 ton) v letu 1977 vredno 9,7 milijarde lir, sedaj pa je enaka količina vredna 26 milijard lir. Člani odbora so opozorili tudi na pozitivno spremembo.
Ni dolgo od tega. ko so jugoslovanski izvozniki na izvoženo blago
uvažali kar 50 odstotkov izdelkov namenjenih zlasti široki potrošnji, zdaj pa je ta odstotek padel na pičlo dva odstotka. Kar 98 odstotkov blaga, ki ga iz Italije uvozijo v Jugoslavijo v okviru maloobmejnih sporazumov v gospodarskem sodelovanju so reprodukcijski materiali. Na današnji seji odbora za maloobmejno gospodarsko sodelovanje so opozorili tudi na vrsto odprtih vprašanj v zvezi z razvojem tega gospodarskega sodelovanja. Več kot nujno je. da se pristop Jugoslavije do tega sodelovanja poenoti in ustanovi na primer interesna skupnost, ki bo povezovala vse organizacije združenega dela. ki so vključene in ki hočejo biti vključene v to menjavo. Trenutno je vanjo vključenih 709 organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije, samoupravno interesno skupnost za maloobmejno gospodarsko sodelovanje pa imajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Člani od-
bora so menili, da imata te skup nosti v nekaterih primerih preveč različen pristop. Zlasti bi morali biti spodbujevalec razvoja maloobmejnega sodelovanja, tistega sodelovanja, ki bi spodbujalo višje oblike gospodarskega sodelovanja. V sldadu z osimski sporazumi bi morali, po mnenju članov odbora, eim-prej oblikovati komisije, ki bodo pripravile tudi študije o železniški cesti. energetskih in drugih povezavah med koprskim in tižaškim ob močjtm. Prav bi bilo. da bi se tudi Jugoslovanska izvozna in kreditna banka reorganiziral v temeljno banko. Zaenkrat v zamejstvu deluje šest mešanih podjetij, ki v nekaterih primerih, Tomos in Velplas na- primer, ni še dovolj uspešno, zato proučujejo njihovo de'ovanje. Prav tako pa imajo ETA Cerkno. Mehanotehnika Izola, Obrtna zadruga Galeb z obrtnim konzorcijem Gometal in tržaškim tehničnem kon-! zorcijem sklen jene pogodbe o dol-! gorečnem poslovno-teliničnem sodelovanju.
DUŠAN GRČA
(Telefoto AP)
Sarajevski festival malih odrov
SARAJEVO -- Od 6. do 16. aprila bo v Sarajevu tradicionalni jugoslovanski festival malih odrov, ki bo letos na sporedu že štiriindvajset ič. Republiški in pokrajinski selektorji so že izbrali 17 predstav, ki naj bi prišle v poštev za tekmovalni del festivala, medtem ko bo 15 uprizoritev informativnega značaja. Skratka, po vsem sodeč bo letos nji sarajevski gledališki festival resničen prikaz današnjega gledališkega trenutka v Jugoslaviji Iz Slovenije je prišel predlog, naj bi za uprizoritev v Sarajevu prišle v poštev tri predstave, in sicer »Igre .je konec* (SNG Drama iz Liub-ljane). «Madeuss> (Slovensko ljudsko gledališče iz Celja) in «Namiš-l.jeni bolnik* (Mestno gledališče ljubljansko).
MELBOURNE - Silovit peščeni vihar, ki je s hitrostjo 110 km na uro divjal preko avstralske države Viktorija, je včeraj povsem zatemnil Melbourne, kjer je zastalo vse delo, prekinili pa so tudi cestni, pomorski in zračni promet. <
Orožje, ki ga je policija zaplenila Cutolovim kamoristom
................................................................................iiiuimilliiiMm.uiHUM
RAZPRAVA 0 ZAKONU 828 V OBČINSKEM SVETU V REZIJI
Prednost Reziji pri naložbah za razvoj
REZIJA — Finančna sredstva predvidena zakonu štev. 828 (3 tisoč milijard), vzbuja veliko zanimanje po vsej naši deželi. O-enjeni zakon predvideva namreč veliko vso-denarja za gospodarski razvoj ne le podre* j prizadetih exl potresa iz 1976. leta, temveč di izven potresnih območij. Zato se stran . sindikati, družbeno - politične sile in kra vne uprave dogovarjajo, usklajujejo stališča r pripravljajo razvojne načrte za investira e denarja.
Vse bolj pogosto pa se porajata tudi za ;rbljenost in !>ojazen. da ne bi bila sred-va smotrno uporabljena, oziroma da jih ne. izkoristili za prvoten namen, za katerega so la namenjena.
Globoko zaskrbljenost izraža s tem v zve-tudi občinski svet občine Rezije, ki se je ;Javno sestal, da bi obravnaval vprašanje tkona 828 in razpravljal o razvojnih perspek-val) rezijanske doline. N« občinskem svetu
so' zato soglasno izglasovali tiskovno poročilo, kjer ined drugim izražajo zaskrbljenost, da bi deželna uprava usmerila drugim sredstva namenjena potresnemu območju, na primer reševanju tržaške luke. izgradnji carin skega centra v Cervignanu ali reševanju iz krize industrijskih obratov v Furlanski nižini. Čemu služijo, se sprašuje občina Rezija, sredstva, ki jih je dežela doslej naložila v popotresno obnovo in v izgradnjo infrastruktur, če bodo ljudje iz gorskih vaseh morali zapu stiti novozgrajena ali obnovljena stanovanja zaradi pomanjkanja delovnih mest? V vsej re zijanski dolini neobstaja niti ena proizvajalna industrijska enota in obrtništvo, ki je pred stavljalo v preteklosti dober vir zaslužka, je v težki krizi. Če primerjamo podatke,popi sov iz leta 1951 in 1981. leta. zabeležimo v Reziji zaskrbljujoč demografski padec in sicer 54 odstotkov prebivalcev manj. Kljub številnim zakonom, ki naj bi preprečili odlok ljudi
iz gorskih in hribovitih predelov, je bilo storjenega le malo konkretnega, nadaljuje tiskovno poročilo. V deželnih razvojnih načrtih so, po drugi strani, že načrtovali gospodarski razvoj dežele, opredelili industrijske, komercialne in turistične cone na osnovi kriterijev, ki so včasih prav gotovo sporni. Zato rezijanska občina zahteva, da v porazdelitvi 3 tisoč milijard, ki jih je država dodelila naši deželi, morajo biti deležna največ je pozornosti po dročja neposredno prizadeta od potresa iz 1976. leta in sicer področje Gumin — Kamija — Ponteba in ves obmejni pas. Emarginira-na v vseh aspektih (naj omenimo med drugim zamude v financiranju obnove cestne povezave Sella Camizza — Učea — Jugoslavija), Rezija, kjer je potres porušil 90 odstotkov poslopij, ne more sprejeti samo drobiža iz finančnih sredstev zakona 828, ki ji morajo nasprotno zagotoviti ne le obnovo temveč tudi gospodarski preporod.
RIM — « Aretirali* so jih na Trgi republike in nato vlačili po Rimu, da bi .jih potem «ustrelilis>. sedem ir anskih mudžahedinov namreč. Mudža-liedine naj bi pokončal eksekucijski vod pozdaranov, katerim je poveljeval Homeini. S to dobro režirano farso je hotela organizacija muslimanskih študentov v Italiji, ki simpatizirajo z mudžahedini. obeležiti prvo obletnico umora Muse Hiaba-nija, ki .je bil poveljnik oboroženih sil, ki se v Iranu borijo prot: Ho meiniju. Hiabanija so namreč zalotili 8. februarja lani v nekem skrivališču v Teheranu in ga u-smrtili skupaj z 19 drugimi «so-vražrriki Homeinijevega režima*.
Prvo obletnico .smrti so istočasno kememorirali tudi v Veliki Britaniji. Franciji. ZDA in Švici, hkrati s tem pa so se muslimanski študentje spomnili še četrte obletnice Homeinijeve «revolucije» (11. februarja 1979).
V Rim so prispeli z vseh krajev Italije in šli po mestnih ulicah v povorki, ob tem pa, kot rečeno, so uprizorili svojo predstavo. V rokah so študentje imeli transparente z napisi imen umorjenih protirežim-skih borcev ter vzklikali razna gesla. Na Trgu santi apostoli so nato prebrali dolgo sporočilo Massti da Radžavija, ki iz Pariza vodi od-ponrštvo proti Homeiniju.
Na sliki (telefoto AP): svojevrstna eksekucija mudžahedinov v Rimu.
Osma poroka faylorjeve
LONDON — Vse kaže. da je slovita ameriška filmska igralka Elizabeth Taylar pred svojo osmo poroko. Njen srečni (za koliko časa?) izvoljenec je 55-!etni mehiški odvetnik Victor Luna.
Trenutno še ni znano, če se bo (bivša) zvezda odslej imenovala Luna.
Bodo sploh kdaj uvedli «težko» liro ?
RIM — Spričo neovrgljivega dejstva.. da je italijanska valuta najbolj razvrednotena v vsem razvitem svetu, se od časa do časa po-
Poroka «made in
USA»
NEW YORK - Clifford in Spunkp živita v Ameriki. On je star 32, ona pa 13 let. Pred kratkim sta se poročila. Na poroki se je zbralo kakih sto svatov, ki so jedli, pili, 'peli in prijetnega vzdušja ni manjkalo. Po obredu, v katerem je Cii fjord . izrekel tradicionalno poročno formulo, Spunky pa je modro molčala, je mladoporočenec izjavil: «Doslej sem bil trikrat poročen, toda vse tri žene so me zapustile in mi u-šle. Edina, ki mi je že vrsto let zvesta, je Spunlcjj. Pa tudi všeč mi je, saj le lepa blondinka. Kazi jo le nos, ki je še daljši od mojega.»
Ko so se svatje razšli sta utrujena zakonca odšla na po čitek: on m posteljo, ona pod njo.	;
Spunky je namreč prikupna svetlodlaka psička, ki je pri svojih trinajstih letih biološko stara toliko, kot človek pri devetdesetih. Zato si poroke ni preveč gnala k srcu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POGOVOR Z ZDRAVSTVENIM NADZORNIKOM DR. CLAUDI0M BEVILACQU0
Na Katinari rešitev vseh problemov ki tarejo glavno mestno bolnišnico?
Ta je bila po sodbi tedanjega ravnatelja že leta 1919 premajhna za potrebe časa
V glavni mestni bolnišnici pa tudi v drugih zdravstvenih domovih je bila pretekli teden, kot znano, štiridnevna stavka zdravnikov, ki se postavljajo po robu sporazumu o delovni pogodbi takšnemu kakršnega so podpisali predstavniki rimske vlade in enoine sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL. Okoliščina, da so zdravniki spet poprijeli za delo, pa naj nikar koga ne zavede, kajti napovedali so, da bodo j>rotest še občutno poostrili za primer, da bi njihovih zahtev ne sprejeli. Ko so zdravniki ostali križem rok, so se razmere v bolnišnicah, zlasti v glavni, ki so že itak sila kočljive, še poslabšale, tako da se je v načelu utemeljeno nezadovoljstvo prebivalstva zdaj še povečalo. O tem so izmenjali nekaj besed z nadzornikom bolnišniškega prezidija Krajevne zdravstvene enote dr. Claudiom Bevilacquo.
Kdo je dr. Bevilacqua? To je o-srednji sanitarni nadzornik vseh zdravstvenih domov, ki smo jih še do nedavnega opredeljevali z nazivom «združene bolnišnice* (Ospe-dali riuniti), ki pa po novem v okviru zdravstvene reforme sestavljajo tako imenovani bolnišniški prezi-dij. Vsaka bolnišnica ima svojega ravnatelja, a dr. Bevilacqua uskla-ja delo posameznih ravnateljev, posreduje med njimi, vodstvom KZE in pristojno deželno oblastjo, skrat-
ka. oblikuje in vodi zdravstveno po litiko. Sicer pa poučuje socialno medicino na univerzi.
Kaj menite o stavki zdravnikov?
V formalnem pogledu je docela upravičena, v moralnem pa nikakor. Januarja jim je zapadla delovna pogodba, zato razumljivo zahtevajo novo z določenimi normativnimi in ekonomskimi izboljšavami. Zakaj je njihov protest formalno upravičen? Vzemite zdravnika, ki ne dela v bolnišnici, ki je še svež, mlad. ima lastno ordinacijo in poleg zasebnih pacientov, denimo, kakih petsto bolniških zavarovancev. Koliko mislite, da zasluži? Več. kakor pa ta ali oni primarij. Zdravnikom v bolnišnicah to kajpak ni po godu, zato zahtevajo, da se jim ekonomski tretman ustrezno zboljša, izenači. Zakaj pa njihove zahteve moralno niso opravičljive? Zato vendar, ker je italijansko gospodarstvo na psu in je potrebno šteti vsako liro; zato, ker očitno ni mogoče na noben način povečali javnih izdatkov na zdravstvenem področju.
Kakšen recept bi vi predpisali?
Kdor že ima določene, visoke, dohodke, mu jih seveda ni mogoče o-krniti; pač pa bi bilo mogoče «zu-nanjims zdravnikom naprtiti kaj več dela, če so že mnogo bolje plačani od zdravnikov v bolnišnicah. Tako npr. bi vsakega od njih lahko za kakšni dve urici dnevno za-
uiliiiiHiiiHiiiiuuiiiiuiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilliiiiiimiiiiiiiiiiiiil
NA POKRAJINSKEM KONGRESU KPi
DOKAJŠNJA POZORNOST PROBLEMOM SLOVENCEV
Kdo so slovenski člani novih vodstvenih organov federacije
javljajo govorice o uvedbi «težkes> lire. Res je, da mora gospodinja že za drobne dnevne nakupe jemati s seboj k enoti še nič koliko ničel, kot je res, da si že težko predstavljamo številke, ki označujejo italijansko gospodarstvo: 500.000 milijard za notranjo porabo, 100.000 milijard za uvoz, 72.000 milijard za dolgove v tujini, 1.400 lir za dolar. Res je tudi, da si lahko leta 1914 za liro kupil piščanca, leta 1976 povoščeno vžigalico, danes pa sploh nič. Toda italijanski mlini meljejo skrajno počasi, zaradi česar ni pričakovati. da bi nasveti finančnih izvedencev (da bi namreč spreme nili 1.000 lir v :<težko» Uro) zalegli prav kmalu
Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, je blo vprašanje zaščite Slovencev v Italiji eno glavnih tem 9, pokrajinskega kongresa tržaške federacije KPI. Že sam tajnik Tunel je v svojem poročilu »svetil temu vprašanju znatno pozornost, pa tudi zaključni dokument »udarja zavzetost partije za reševanje tega problema ter osvaja Tonetov predlog o pozivu osrednjemu vodstvu KPI, naj se tudi na vsedržavni ravni bolj odločno zavzame, da bi zakon o globalni zaščiti končno dobil parlamentarno potrditev.
Nujnost posebno odločnega anga žiran.ia partije v to smer je poudarila tudi senatorka Jelka Gerbec v svojem posegu v razpravo v »politični komisiji, ki je imela nalogo da pripravi zaključni dokument. Sen. Gerbčeva se .je vprašala, kaj je treba v tem pogledu storiti in v tej zvezi poudarila, da ne zadostujejo pritiski na rimske politične in parlamentarne forume, razne delegacije in pozivi na vodstva strank. Treba .je zainteresirati tudi kraiev-ne politične in družbene sile Furlanije - Julijske krajine ki okrog tega problema marsikdaj pogojujejo osrednje forume in parlamentarna predstavništva nekaterih drugih strank.
V sami partiji — je nadaljevala — pa je treba senzibilizlra.ti vsedržavne in parlamentarne predstavnike izven naše dežele, saj je v vodilnih kadrih same KPI zazna ti določeno neobčutljivost ter širo ko nepoznavanje priblemov etničnih in nacionalnih manjšin. Prav zato je treba spodbuditi delovanje komisije za probleme manjšin pri vsedržavnem vodstvu partije z vključevanjem kadrov, ki dobro poznajo ta vprašanja. Poleg tega mora komisija delovati ob tesnem sodelovanju s partijskimi organizacijami in komponentami zainteresiranih dežel, pa tudi v neposrednem stiku z manjšinskimi organizacijami. tudi tistimi, ki jih ne vodijo komunisti ali samo oni.
Treba je tudi obnoviti delo — .je nadaljevala Jelka Gerbec — za u-vel.iavljan.ie kulture sožitja na našem ozemlju.
Marsikaterega našega bralca bo zanimalo, kako .je z zastopstvom Slovencev v vodstvenih organih, ki so izšli iz 9. kongresa V 51-član-skem federalnem odboru ie 10 Slovencev (prej jih je bilo 12, vendar je odbor štel 59 do 60 članov), v 13-članskem nadzornem komiteju pa so štirje Slovenci (prej dva).
V	novem federalnem odboru so bili potrjeni Marina Bernetič, Miloš Budin, Jelka Gerbec, Boris Iskra, Stojan Spetič in Edvin .Švab. novi slovenski člani komite ja pa so tajnica kriške sekcije KPI Nerina Bogateč. tajnik trebenske sekcije Albert Čuk, tajnik dolinske sekcije Boris Kocjančič in tajnik devinsko - nabrežinske sekcije Ivan Širca.
V	federalnem nadzornem komiteju pa sla bila potrjena Germano Švara in Armida Zcbec Valentini, nova člana pa sta Albin Škerk in Adolf šVilhelm ki sta bila prej člana federalnega komiteja.
Naj še omenimo, da bodo v prihodnjih tednih izvolili še vodstveni odbor (prejšnji ie štel 23 članov, cd katerih so bili trije Slovenci) in novo tajništvo.
Atentat na oddajnik Radia radicale
V ponedeljek ponoči so neznanci na več mestih prerezali cevi oddajnika Radia radicale pri Ferlugih in tako onemogočili oddajanje tega radia in še nekaterih drugih zasebnih radijskih postaj. Predstavniki Radia radicale so o tem obvestili agente tržaškega Digosa, ki je u-
dolžili, recimo, za preventivno p* tudi šolsko medicino, s čimer bi aktivno posegli na socialno področje, ki je takih in podobnih pobud še kako potrebno. Sicer pa j* nujno na korenit način preurediti celovito normativno plat. Doslej so bile zagrešene številne hude napa; ke, zaradi katerih so nastale nepojmljiva neskladja med delovnimi kategorijami, ta so pa seveda sprožila negodovanje. Napak je npr. pra-ksa, po kateri ima zdavnik radiološkega oddelka v bolnišnici pravico do določenega odstotka na tarifi. ki jo za rentgensko obsevanje plača zunanji pacient, torej oseb* ki ne leži v bolnišnici. Vsi si ne morejo tako zaokrožiti plače. Sploh p* .je po mojem nepravilno, da se sklepajo delovne pogodbe ločeno po kategorijah: pravilneje bi bilo. ko bi ob polnem zagonu zdravstvene reforme uvedli enotno delovno pfr godbo za vse zdravniške kadre.
še besedo, dve, o razmerah * glavni bolnišnici. Ljudje tožijo, d* je prenatrpana, kritizirajo oskrbe pa tudi higieno.
Nekatere kritike so res utemeljene, mnoge druge pa nikakor ne. Toda pojdimo po vrsti. Veste, kdaj je bila zgrajena bolnišnica? Leta 1841, ko je bilo prebivalstva mnogo manj. In veste, kaj je že leta 1919 rekel njen tedanji ravnatelj? Da j* postala premajhna in da je treba zgraditi novo. Nanjo je bilo treba čakati polnili 53 let, saj bo bolnišnica na Katinari odprta v kratkem, treba je le še rešiti vprašanje orga-nika. V vsem tem času so se vrsti« mašilni posegi za sprotno prilaganj* bolnišniških struktur potrebam časa-
Rešilna bilka je torej na Kat*" nari?
Da. V glavni bolnišnici je okrog 1350 postelj in lep del teh je razvrščen po hodnikih. Katinarska bolnišnica bo razpolagala z 853 ležišči, tako da bo mestno razbremenila i° v njej omogočila takšno preureditev. ki bo v skladu s stvarnimi potrebami. Manj pacientov, manj P0" stelj, več komfortnega prostora z* bolnike pa tudi za samo bolnišm-ško osebje, ki ga je danes za .2508 delovnih moči. Del teh bo seveda premeščen na Katinaro. Hodniki T mestni bolnišnici bodo spet sam* hodniki, sanitarije bodo tudi zadostovale, saj so bile zamišljene z* največ 800 - 900 bolnikov, a novi razpoložljivi prostori bodo omogočali povečanje in posodobitev a®' bulatorijev.
Kaj pa druge bolnišnice?
Bolnišnica pri Magdaleni (iz let* 1896) ima okoli 350 postelj, bolnišnica Gregoretti za dolgotrajne bolezni (iz leta 1913) jim ima 350. sanatorij Santorio (iz leta 1958) 400, tem gre prištevati še dializni oddelek nekdanji psihiatrični bolnišnici Prl Sv. Ivanu (iz leta 1935). Po dokončnem zagonu katinarske bolnišnic* bomo postopno odpravili bolnišnici Gregoretti in Santorio ter Sai 0:O primariju Giovanniju Saiu) pri ov’-Ivanu. Takšna bo torej podoba bolnišniškega prezidija. v katerega kviru bo ostalo največ 2000 poste’,1 nasproti današnjim 2300 in naspi-*'1 dnevni navzočnosti 2060 bolnikov T vseh zdravstvenih domovih, (dg)
vedel preiskavo.
S SEJE VZHODNOKRAŠKEGA SVETA
DVA LOČENA PREDLOGA O PROTIVREDNOSTIH
Vzhodnokraški rajonski svet je na ponedeljkovi seji izglasoval dva ločena -dokumenta, oziroma predloga za uporabo del sredstev, ki jih bo naša skupnost prejela kot protivrednost za škodo, ki jo je utrpela zaradi razlaščanj za izgradnjo hitre ceste. Dokumenta bo sedaj proučil občinski odbor, ki mora nato svoja sklepna stališča posredovati Kraški gorski skupnosti. Skupščina je naj prej odobrila resolucijo, ki so jo skupno predstavili lislarji in demokristjani in ki v bistvu pravi, da bo treba vsa finančna sredstva nameniti le gradnji socialnega centra na Opčinah. Za to stališče so se izrekli svetovalci LpT, KD. MSI in socialist Turrito, proti pa komunisti in Renar (PSI), medtem ko se je predsednik Sosič vzdržal. Druga resolucija, ki sta jo podpisali KPI
in SSk, pa obravnava to vprašanj« dosti bolj razčlenjeno in poglobljeno. pri uporabi teli sredstev P* u’ pošteva potrebe in zahteve vseg® prebivalstva in njegovih organizacij od Opčin pa do Bazovice. Raf zadeva gradnjo socialnega cenlr* na Opčinah pa so podpisani resolucije poudarili, da je to predvsem naloga tržaške občine, ki že skoraj deset let obljublja uresničitev te strukture. Za to resolucijo sta. P°~ leg KPI in SSk. glasovala tudi Renar in Turrito (oba PSI).
V nadaljevanju seje je nato rajon' ski svet za vzhodni Kras izrekel zitivno mnenje za odprtje cbcin.sk lekarne na Opčinah, resolucijo * vprašanju ostarelih, ki jo je Pre“' stavila komunistična sve.ovalsk* skupina, pa bo obravnaval na *‘n izmed prihodnjih sej.
ALPINE
CAR AUDIO
HI-FI CAR
Vam na uslugo za
PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV
TRŽIČ. Ul Konlan.it 3 - tel: 0481/45382
/ILPINE