Naročnina mesečno 25 L)in, iu inozemstvo 4i> L)in — ue-fleliska izcKjja ce-loleino <M> L»in, za inozemstvo 120 Din
(J r e d n i S t v o )e * Kopitar jevi ul b/lll
Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2««h 2VJ4 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št io.h5o in tO.Vtv za inserate: Saraievo Siv 75b5. Zacreti štv VJ.OII Pr<iL'u-l)niiH| 24.797
Uprava. K.opitur-jeva h. letel on 2Wi.'
Izhaja vsak ilau ziuiiaj. razen Dnmlelika m dneva po prazniku

V. V.:
Zadružništvo v f. 193t
Naše zadružništvo je od svojega začetka doživelo le malo gospodarsko tako neugodnih let kot je bilo 1.1931. V razvoju zadružništva to leto ne pomeni napredovanja, ampak nazadovanje. Delo na notranji učvrstitvi zadrug se je ustavilo, trud mnogih let je uničen in treba bo marsikje začeti na nwo.
Z ozirom tia število novoustanovljenih zadrug je bilo lansko leto rekordno. Po dosedanjih podatkih, ki pa še niso dcfinitivni, je bilo 1.1931. ustanovljenih v Sloveniji 286 novih zadrug. Do lani je bilo leto 1908., ki se je moglo imenovati kot naj-rodovitnejše leto za zadružništvo. Tega leta je bilo ustanovljenih 110 zadrug, od katerih je bilo 7"> kreditnih. Med 28G lansko leto ustanovljenimi zadrugami je 199 gozdnih in pašniških, ki so bile osnovane z ozirom na zakon o agrarni reformi. Z delovanjem te zadruge še niso pričele in prav zelo verjetno je, da jih bo največ ostalo le na papirju Med ostalimi vrstami novoustanovljenih zadrug je treba omeniti živinorejske, katerih je bilo ustanovljenih 19, potem kreditne in nabavne, katerih je ustanovljenih vsakih po 11. Na novo je bilo ustanovljenih tudi 8 mlekarskih zadrug (1. 1930. ni bila ustanovljena nobena) iu 7 vodovodnih. Ostale vrste zadrug bo zastopane le v posameznih primerih.
V primeri s prejšnjimi leti je bilo lansko leto piBcej zadrug izbrisanih iz zadružnega registra. Števil« brisov znaša 9 (1.1930. 0, 1 1929. 1), vendar teh izbrisov niso povzročile gospodarske razmere lanskega leta, ker so izbrisi le posledira likvidacij, sklenjenih in izvršenih v prejšnjih letih.
Toliko glede številčnega narastka zadrug, ki bi pomenil dejanski napredek le, če bi ne bilo notranje gospodarske krize, ki je našo zadružirštvo zelo prizadela. Vpliv krize so najprej in najbolj začutile posojilnice. Zmanjšal se je dotok novih hranilnih vlog, dočini so dvigi naraščali. Sicer smo že 1.1930. opažali, da vloge ne naraščajo več v istem obsegu ko prejšnja leta, vendar do popolne ustavitve naraščanja oziroma celo do padanja vlog pa jo prišlo šele v 1.1931.
Obratno kot z vlogami pa je s posojili. Posojila naraščajo pri vseh posojilnicah brez izjeme. Dostikrat dotok novih sredstev niti ne zadostuje, da bi posojilnica zadovoljila vse prosilce za posojila in se vedno več prošenj odklanja. Posojilnice črpajo sredstva za nova posojila iz svojih naložb, ki se radi tega zmanjšujejo ter se poslabšuje njihova likvidnost.
Posojilnico imajo sedaj z dolžniki skrbi, ki jih prej niso poznale. Dolžniki, ki so bili, ko jim je bilo dano posojilo, sigurni, postajajo radi gospodarskih razmer nesigurni. Obresti posojil dotekajo neredno, dolžniki ostajajo z njimi v zaostanku.
Razmere pri posojilnicah, ki so bile radi krize že dovolj težke, so se poslabšale še tekom zadnjih mesecev rndi dogodkov na našem denarnem trgu. Vendar pa moramo ugotoviti, da se kreditno zadružništvo vkljub teikemu položaju dobro drži. saj je več posojilnic, ki so tudi v zadnjem času popolnoma normalno poslovale. To je dokaz, da je zadružništvo vsaj ena trdna točka v nemirnem in negotovem gospodarskem življenju. Brez posojilnic bi bila kreditna kriza, kakor tudi ostale, vse hujša.
Radi padanja kupovne moči konzumentov pada tudi blagovni promet v gospodarstvu. To občutijo tudi naše blagovne zadruge. Tudi zanje je značilno padanje prometa in seveda tudi zmanjšanje poslovnih uspehov. Redno in uspešno poslovanje pri blagovnih zadrugah je tudi otežkočeno radi stalnega padanja cen ter radi nezanesljivosti dolžnikov. L. 1931. pomenja za blagovne zadrugo težko preizkušnjo. Bilance bodo šele dale točno sliko njihovega stanja, zaenkrat je mogoče le konštatirati, da tam, kjer je bila uprava na mestu in kjer se je poslovanje prilagodilo potrebam, tudi preteklo leto ni bilo zaključeno z neuspehom, čeprav seveda poslovanje ni bilo tako uspešno kot prejšnja leta.
Omenil sem že, da je lansko leto bilo ustanovljenih 8 novih mlekarskih zadrug in tudi nekaj že obstoječih, ki pa niso več obratovale, je obnovilo svoje delovanje. To gibanje v mlekarskem zadružništvu se zdi mogoče nenavadno za sedanji čas krize, vendar pa je to le posledica krize. Ker namreč kmet izgublja dohodke v drugih panogah svojega gospodarstva, jih išče v mlekarstvu. Cena mleka je v primeri z drugimi kmetijskimi proizvodi, zn katere so cene padle, ostala na isti višini ali pa vsaj ni tako zelo padla.
Vendar pa ni mogoče pričakovati, da bi se ta cena pri sedanjih razmerah dolgo držala. Mlečni izdelki, maslo in sir, v ceni padajo, kar bo tudi ceno mleku nujno potisnilo nazvdol. Na drugi strani pa narašča ponudba mleka in tako bodo tudi večje množine mleka vplivale na znižanje. Ta razvoj cen mle-tra, kake se nam obeta, za kmeta gotovo ni za-žetjen, a izogniti se mu pač ne bo mogoče, ker naša mlekarska zadružna organizacija ni tako popolna, da bi obvladala mlečni trg in cene sama določala.
Kakor vse gospodarstvo, tlači kreditna kriza k tlom tudi vse zadruge, ki so navezane pri svojem poslovanju na kredite. Tu pridejo v poštev poleg kreditnih in blagovnih, razne obrtne in pa stavbne zadruge. Prav posebno bo kreditna kriza vplivala na stavbne zadruge, člani zadrug zidajo s krediti, ki jih dobijo pri denarnih zavodih. Lanskoletna stavbna sezona je bila še živahna, kajti spomladi krize še ni bilo. a letošnja sezona bo stala popolnoma v znamenju te krize.
Enotne slike nam pogled na zadružništvo v letu 1931 ne da. Na splošno bi mogli reči, da je bilo preteklo leto korak nazaj in ne naprej. Nekaj let bo potreba, da se popravi to, kar so gospodarske razmere v zadružništvu uničile. Želeti moramo le, da se položaj ne poslabša, ker sicer bo tud' ''"lo letošnjega leta imelo le majhne uspehe.
Nov udarec nemški
Anglija se približuje Franciji — Nezadovoljstvo v Berlinu
Pariz, 2. jan. Iniciativa angleške vlade glede reparacijake konference je izzvala v francoskih političnih krogih, ki stoje blizu vlade, spložno odobravanje. Kakor znano, je angleška vlada poslala vladam v Parizu, Berlinu, Bruslju, Pragi, Varšavi, Belgradu, Bukareštu, Wmi\ Atenah in Lisboni noto, v kateri predlaga, naj bi se raparacijska konferenca sklicala 18. januarja v Lausanneu. Dan konference ni še povsem točno določen in verjetno je, da bo radi zasedanja francoskega parlamenta konferenca odložena za nekaj dni. Glede kraja konft-rence so tukaj mnenja, da ne bo nemška vlada prav nič ugovarjala angleškemu predlogu, čeprav je Lausanne mesto, kjer se čuti zelo francoski vpliv. Anglija je predlagala Lausanne zato, ker se začne 25. januarja novo zasedanje Sveta Zveze narodov iu prične razorožitvena konferenca že 2. februarja v Ženevi. Diplomatom bo radi tega v veliko olajšavo okolnost. da se tudi repa-raoljska konferenca vrši v bližini.
Kar je pri francoskih diplomatih izzvalo največje zadovoljstvo,- je to, da angleška vlada v svojem predlogu izrecno omenja, da bo naloga repa-racijske konference zelo omejena. To pomeni v smislu francoske razlage, da bo reparacijska konferenca sklepala izključno o takozvanih pogojnih plačilih na račun reparacij, tako da se vprašanje brezpogojnih plačil ne bo načelo. Francozi vidijo po pravici v tem zmago njihovega stališča, in da je temu tako, pričajo poročila o presenečenju, ki ga je izzval angleški predlog v Berlinu. Dejstvo je, da sla se v zadnjem času Francija in Anglija prccej zbližali. Odločilno za najnovejši pre-okret v angleški zunanji politiki je bilo odklonilno stališče, ki ga je zavzel ameriški kongres | glede črtanja, oziroma znižanja medzavezniških dolgov. Kakor znano, sc je angleški dolg napram Ameriki radi padca funta silno dvignil in Angležem danes ne more biti več vseem, ali jim bo koncesija napram Franciji je A umllnvvbbfskpzbfsk Nemčija plačevala reparacije ali ne. Najnovejšo koncesijo napram Franciji je Anglija napravila tudi kot protiuslugo Francozom, ki so na pogajanjih, ki so se vršila do božiča med finančniki obeh držav, popustili od prvotue zahteve, naj bi se funt stabiliziral.
Ta pogajanja se bodo nadaljevala, ko ae vrne po praznikih v Pariz nadzornik angleškega finančnega ministrstva Frideric Leyth-Rcss.
Iz komentarjev oficioznega tiska jc razvidno, da ni prišlo meti Anglijo in Francijo še do končnega sporazuma o morebitnem skupnem nastopu glede reparaeijskega vprašanja. Sporazuma med obema vladama v načelu še ni, piše »Tenipsc, toda dejstvo je, da je v teku približevanje francoske in angleške teze. Angleži v resnici veliko bolj dobrohotno proučujejo francoske argumente in jasno se vidi, da je nastalo v Londonu čisto novo razpoloženje.
Razumljivo je, da ni angleška vlada poslala povabila na reparacijsko konferenco ameriški vladi. Združene države namreč niso sploh priznale versaillskega miru, ki nalaga Nemčiji plačevanje vojne odškodnine, in torej ne obstoji pravna podlaga za povabilo Amerike na konferenco. Vprašanje, ali se bo Amerika udeležila konference same, je odvisno od stališča ameriške vlade. Zelo verjetno je, da bo Amerika poslala na konferenco samo opazovalca in s tem tudi onemogočila morebitno razpravo o črtanju medzavezniških dolgov, o katerem noče Amerika ničesar slišati. S tem bo le ustreženo Franciji, ki je pripravljena pogajati se o definitivni odgoditvi reparaeijskega vprašanja edino pod pogojem, da se to vprašanje reši v zvezi z medzavezniškimi dolgovi. 0 končni rešitvi tega vprašanja, ki jo zahtevajo Nemci, na konferenci torej ne bo govora, ker je, kakor že omenjeno, ameriški kongres odklonil znižanje medzavezniških dolgov.
Berlin, 2. jan. Iz pisanja »Germanie« je razvidno, da je formulacija angleškega predloga glede reparacijske konference osupnila nemško vla-
do. Gotovo je, da pomeni ta predlog hud udarec za nemško zunanjo politiko, saj }e Nemčija vedno računala na angleško pomoč v reparaeijskem vprašanju, med tem ko zdaj Anglija sama poudarja, da bo reparacijska konferenca ostala v določenih vie-jah, da bo torej razpravljala o odlogu pogojnih plačil na račun reparacij in da ne bo prišlo do končne ureditve reparaeijskega problema. Nemška vlada, zatrjuje »Germania«, ne more pristati na takšen predlog; kajti Nem-i ne morejo plačevati v nikakršni obliki več in edino popolno črtanje reparacij more preprečiti stalno krizo v Nemčiji
Nemčiia ie pristala
Pariz, 2. jan. AA. »Echo de Parisc potrjuje vest, da francoska vlada ni zadovoljna z dosedanjo dispozicijo, da se reparacijska konferenca sestane 18. januarja. Francoska vlada smatra, da se ne sme o datumu sestanka sprejeti definitivnih sklepov pred sestankom bančnikov v Berlinu.
Berlin, 2. jan. AA. Nemška vlada je sprejela angleški predlog, naj se reparacijska konferenca vrši 18. t. m. v Lausanni.
Nemci dvigajo glave
Osler nagovor predsednika Hindenburga
Stališče angleških banhlriev
Berlin, 2. januarja. AA. Predsednik republike Hindenburg je imel na silvestrovo nagovor na nemški narod v radiu. V tem govoru jc med drugim naglasil, da ima Nemčija zaradi velikih irteT, ki jih je doprinesla, pravico zahtevati od inozemstva, da ji ne meče z nemogočimi zahtevami pri njeni restavraciji polen pod noge. Prav tako ne gre, da bi kdo jemal Nemčiji njene pravice Elede raioroiitvenega vprašanja.
Ob koncu svojega nagovora jo flimlcnhurg izjavil, da mora Nemčija dokazati, da je enotna in da veruje v boljšo bodočnost.
Razburjenje v Parizu
Parii, 2. januarja, tg. Ne samo levica, temveč tudi nacionalisti so vznemirjeni zaradi zahteve predsednika nemške republike Hindenburga, ki je v dveh svojih novoletnih izjavah zahteval, da bi se Nemčija postavila v isto razmerje oborožitve, kakor se nahajajo ostale države. Francoski nacionalisti odgovarjajo na to, da bi to pomenilo javno odpoved Youngovega načrta in razorožitvene določbe versaileske mirovne pogodbe. Tudi Populaire pravi, da je ta zahteva Hindenburga polna velikih posledic. Razorožitve ne bo olajšala, pač pa bo kompllcirala splošen položaj in kompromitirala Nemčijo.
London, 2. januarja, tg. Angleški bančni krogi propagirajo sedaj, da bi se odgodila mednarodna reparacijska konferenca do konca novega leta po največ 14 dnevnem trajanju. Tudi nemški moratorij naj bi trajal samo eno leto. Medtem časom pa naj poseben odbor pripravi končnoveljavne predloge za rešitev reparaeijskega vprašanja. Ta predlog ni bil sprejet posebno simpatično, ker bi negotovost, katera bi nastala z odgoditvijo do konca novega leta. samo povečala na vsem svetu že itn« obstoječe deprimiranje.
Amerika ne posojuje več
Ncw York, 2. januarja, tg. V letu 1931 se je udeležila Amerika pri inozemskih naložitvah denarja samo s 511 milj. dolarjev, dočim je Amerika plačala za to lanskega leta 1150 milj. dolarjev. Koncem leta 1930 ni bilo po ugotovitvah ameriškega finančnega odbora v senatu vrnjenih 78fi milj. dolarjev, od katerih odpada velik del na ameriške latinske države za posojila, katera so dale po večini Morganova banka, National City bank in banka Kuhn, Loeb et Comp.
London, 2. januarja, tg. Bilanca prvih devet mesecev angleškega državnega proračuna dokazuje primanjkljaj 203 milj. funtov. Dohodki so se zmanjšali za 40.8 milj. funtov. Posebna izplačila carin pa so do sedaj prinesla državi žo 10 milj. funtov.
Snežni viharji po vsej državi
Zasfoi prometa v prestolici
Ljubljana, 2. januarja. AA. Vremensko poročilo Dirckcije državnih železnic v Ljubljani: Bi-strica-Bohinijsko jezero —10° C, jasno, snega 30 cm; Brežice —14, jasno, snega 25 cm; Celje —12, megla, snega 25 cm; Dravograd-Meža —10, jasno, snega 65 cm; Jesenice —4, oblačno, snega 40 cm; Kamnik —7, jasno, snega 15 cm; Kranjska gora —13, jasno, snega 15 cm; Kočevje —23, jasno, sne-ga 65 cm; Kotoriba —3, oblačno, snega 20 cm; Ljubljana glav. kol. —8, 6nega 15 cm; Ljutomer —13, oblačno, snega 20 cm; Maribor glav. kol. —S, jasno, snega 45 cm; Novo mesto —12, jasno; Št. Janž na Dolenjskem —18, jasno, snega 32 cm; Tržič —4, jasno, snega 35 cm; Rakek —7, jasno, snega 25 cm.
Promet v splošnem dober, le brzovlak št. 4 je imel 87, brzovlak št. 1 pa 100 minut zamude.
Belgrad. 2. jan. 1. Včeraj na praznik novega leta je vso noč in tudi danes dopoldne naletaval v Belgradu sneg, katerega je spremljala košava, ki je z neverjetno ostrino brila po ulicah. Medtem, ko so se včeraj še nekako rinili tramvaji po ulicah, so danes popolnoma onemogli. Nekoliko vozov se je sicer danes zjutraj še pojavilo pred centralo, vendar pa so se kmalu med strašnim vpitjem naineščen-cev kmalu zopet povlekli nazaj na varno mesto. Državni in privatni uradniki in delavci so se v velikih gručah zbirali okrog tramvajskih postajališč, se zavijali v kožuhe, suknje, nekateri celo v navadne rute ter gledali po zasneženi progi, kdaj bo privozil kak tramvaj. Ker pa le ni bilo od nikoder
na
Belgrad, 2. januarja. AA. Na predlog bel-grajske univerze je prosvetni minister odredil, da se četrti člen pravilnika o načinu vzdrževanja klinik na medicinski fakulteti, v kolikor imajo klinike razen proračunskih dotacij tudi lastne dohodke, izpremeni in da se glasi:
Člen 4. Za bolnike na klinikah sc uvedejo trije razredi. V prvem razredu se plača na dan 120 Din, v drugem 90 Din, razen tega pa 6e plačajo za izredne zdravniške preiskave in operacije iste takse, ki so v veljavi v državnih bolnišnicah, tako da gredo tudi te takse v blagajno za vzdrževanje bolnikov. V tretjem razredu plačajo bolniki na dan 40 Din.
Te spremembe stopijo v velisvo ko se razglase v »Službenih Novinab«.
j voza cestne železnice, so se nazadnje v teku spu-• stil proti uradom, da ne zamudijo službe. Belgraj-ski kidači snega so mnogo počasnejši kakor naši na severu, ki so snega vajeni. Posebno hudo za pešce je bilo v stranskih ulicah. Po samotnih ulicah so gazili sneg do kolen in napravili prav čedne stezice na trotoarjih. Šele proti koncu so se pojavili kidači ter začeli s kidanjem snega, katerega so zmetali s trotoarjev na cesto, kjer bo počakal toplega solnca. Vlaki so imeli velike zamude, nekateri so sploh obtičali na potu, da počakajo boljših časov. Po Donavi je brila ostra košava, megla pa je legli tako nizko, da je bil tudi ves vozni promet z Zeinu-nom in Pančevim prekinjen. Nekateri Belgra;čani so šli silveslrovat v Zemun in Pančevo. Vrnili se bodo šele tekom jutrišnjega dne. Telefonske zveze so bile povečini prekinjene, ker so se stalno ♦rgale žice, celo med pogovori. Šele tekom današnjega dne se je posrečilo vpostaviti najvažnejše linije, med tem ko so nekatere podeželske proge še vedno poškodovane. Tudi avtobusni promet iz podeželja je bil popolnoma prekinjen, na drugi strani pa so vprežni vozovi z živili v velikih trumah rinili ; ot proti Belgradu. kamor so prispeli šele v popoldanskih urah. Poročila iz južne Srbije pravilo, da so bili ledeni meseci povsod nepričakovano močni, ponekod pa je padlo snega do pol metra, po višjem gorovju pa nad en meter.
Nova žurtni"a v Zagrebu
Zagreb, 2. januarja, ž. Na novo leto je bila svečana otvoritev novega župnega urada sv. Antona pri Sv. Duhu v Zagrebu. Tej svečanosti je prisostvoval nadškof dr. Bauer, pomožni škof dr. Pre-muš in kanoniki. Otvoritev šeste zagrebške župnije je bila ob 10 dopoldne s sv. mašo. Otvoril jo jc nadškof dr. Ante Bauer s svečanim govorom. Za prvega župnika je bil imenovan dr. Bone Burič.
Dunajska vremenska napoved: Na vzhodnem delu Alp je pričakovati snežnih uametov, potem pa toplih vetrov z zapadne strani, morda tudi dežja. V srednjih Alpah pa bo nov sneg z višjo temperaturo, morda tudi dež s poledico.
Zavarovanje pri tujih zavodih prepovedano
Belgrad, 2. januarja. AA. V svrho zaščite domače valute je finančni minister na podlagi j odredb pravilnika o regulaciji prometa z devi-• zami in valutami odredil:
1)	da se počenši s 1. januarjem 1932 smejo i izdajati police jugoslovanskih zavarovalnic za za-| varovanje življenja, pred požari, nesrečami in drugo samo v dinarjih,
2)	da sc zavarovalne police, izdane v dinarjih, ne smejo vezati na nobeno tujo valuto ne za zlato, in tudi se na zavarovalni polici ali kaki drugi listini ne sme določiti nikaka klavzula, ki bi se nanašala na tujo valuto ali zlate dinarje.
3)	da se naši državljani ne smejo zavarovati pri inozemskih zavarovalnicah.
Vsaka kršitev teh odredb se kaznuje z denarno kaznijo po zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931, tisti ki take kršitve sporoče, pa imajo pravico do tretjine plačane kazni.
Nova stranka dovoHena
Belgrad, 2. jan. 1. Notranji minister je dane« podpisal naredbo, s katero se dovoljuje organiziranje politične stranke pod imenom Jugoslovanska seljačka radikalna demokracija.
Frofi tujim zdravilom
Belgrad, 2, januarja. AA, Minister za 6ocia) no politiko in narodno zdravi« je izdal na podlagi pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitcteh seznam tistih zdravil in zdravilnih specialitet, katerih uvoz v našo državo je dovolicn. Po tem seznamu je skupno dovolieno uvajati v našo državo 1028 zdravil in zdravilnih specialitet.
Italija proti našemu izvozu
Rim, 2. jan. tg. Italijanski finančni minister je dobil |>ooblastilo, da sme omejiti in eventualno popolnoma ustaviti uvoz, v varstvo italijanske trgovinske bilance in italijanskega izvoza. Nove odredbe so naperjene posebno proti onim državam, ki otežujejo italijanski izvoz. (Ta uukrep rimske vlade je v prvi vrsti naperjen proti našemu izvozu; saj je znana silovita gonja italijanskega tiska proti naši trgovinski politiki, češ, da stremi za tem, da bi izpodrinila italijansko blago \ naši državi. Prip. ured.)
V
em roki mir, v drugi meč
Indski podkralj grozi — Kongres za boj do zadnjega — Gandi koteba
Calcuta, 2. januarja. Položaj v Indiji je ne-izpremenjen. Podkralj lord NVillingdon je v govoru, ki ga je imel na novoletnem banketu >Društva Evropcevc, pozval Gandija in vseindski kongres, naj sodeluje z angloindsko vlado, da se čimprej uresniči indska ustava na podlagi federativne samovlade. Medtem pa bo anglolndska vlada preprečila vsako ilegalno akcijo, naj meri na neplačevanje davkov ali na bojkot, angleškega blaga. Angloindska vlada bo pri tem posebno zasledovala delovanje organizacij, ki zavestno delajo na kaosu in poslabšanju položaja. Ako kongres misli, da more ustanoviti vzporedno vlado, bo našel angloindsko vlado pripravljeno, da z vso energijo ščiti red in zakon. Nato je podkralj otvoril novi most čez reko llugli, ki nosi njegovo ime in je stal 2,700.000 luntov šter-lingov. Novi most je ogromnega pomena za trgovino mesta Calcule. katero združuje s premogovnimi bazeni vzhodne Indije.
Govor podkralja je zaradi svoje preciznosti in odločnosti napravil globok vtis. Takoj nato se je zbral izvršilni odbor vseindskega kongresa v Bom-bayu, da zavzame stališče napram podkraljev! iz- J
javi. Kaj je odbor sklenil, še ni znano; skoraj gotovo pa je, da je stališče podkralja odklonil. Na
seji je Patel, podprt od skrajnih levičarjev, hudo napadel Gandija, češ, da išče kompromisov in da se ne zna odločiti za borbo do zadnjega, da se doseže popolna osvoboditev Indije.
Kakor znano, je bil namreč Gandi prosil podkralja Willingdona, naj ga sprejme, da se bosla razgovorila o sedanjem položaju, ki da se je poostril zaradi tega, ker je angloindska vlada prekršila premirje, sklenjeno med Gandijem in bivšim podkraljem lordom frvinom, in uvedla v Berigal i ji izredno stanje.
Podkralj je včeraj Gandiju odgovoril, da je pripravljen z njim konferirati, toda le pod pogojem, da se bosta razgovarjala o načinu, kako sporazumno in soglasno udejstviti indsko ustavo v blagor indskih narodov, absolutno pa se angloindska vlada ne bo spuščala v debato o ukrepih, ki so se sklenili proti ilegalnim in terorističnim organizacijam. Vlada se tudi ne bo pogajala o kakšni amnestiji ali podobno, ampak vsak, kdor se je pregrešil proti postavam, bo brez obzira kaznovan. To se na-
naša zlasti na one voditelje kongresa, ki so bili
zaprti, in na voditelja »rdečih srajc«, Abdul Gaffar Kana iu dr. Kan Sakiba, ki sta gandista in M bi jima Gandi rad izposloval svobodo.
Angleška vlada je svojo voljo, da vsak nezakonit pokret s silo z.atre, podčrtala s tem, da je ravno na novega leta dan vojaško sodišče v Ran-gonu v Ilirmu zopet obsodilo 10 voditeljev ondolno vstaje na smrt, 25 pa na deportacijo za eelo življenje.
Gandi, kateremu gre za hudo omajani prestiž, je zato sedaj t »Mladi Indiji«, podkralju odgovoril,
da bo v slučaju, če bi miroljubna pogajanja ne privedla do cilja, nujno potrebna direktna akcija. Indija bo morala vzeti nase ogromne žrtve, da si iz-vojuje svobodo. Toda Gandi se tudi v tem pismu ogiba skrajnih konsekvenc in dolži sedanjega položaja angloindsko birokracijo, ne pa angleške vlade. »Varoval no bom vsake avanture«, izjavlja Gandi, »in poizkusil legalno pot do zadnje možnosti.«
Razume se, da so te besede levičarje še bolj razpoložile proti Gandiju, doč'm podkralj čaka z vejico miru v eni in z mečem v drugi roki.
Srečni Angleži
London, 2. januarja. A A. Poziv narodu, naj Hmprej plača obrok dohodninskega dovka, ki je zapadel 1. januarja, je imel v Londonu nenavadno ugoden uspeli. Davčni uradniki so bili 1. januarja tako zaposleni, kakor še nikoli. Mnogo ljudi se je pojavilo ua davčnem uradu, preden je bil odprt. Ponekod so morali ljudje celo čakati, da pridejo na vrsto.
Slične primere rodoljubja so dali davkoplačevalci povsod. V vsej državi so imeli davčni uradniki ogromno dela s pobiranjem davkov. V nekaterih davčnih uradih so morali celo pomnožiti osebje, da so končali svoje delo. Šteli so denar pozno v noč. Poročajo, da bo dotok davkoplačevalcev tudi prihodnji teden zelo velik.
Nekateri so plačali dohodninski davek za mesec julij. Najbolj je pa presenetila prijaznost, s katero so ljudje plačevali svoje davke. Nekateri so celo voščili na čekih vse najboljše. Na davčnem uradu v zapadnem delu Londona so dobili 1. januarja 15 krat toliko denarja kakor lani. V Bristolu je 10.000 ljudi predčasno plačalo januarski obrok do- , hodninskega davka. Še nikoli v zgodovini ni imel : la davčni urad toliko dela.
London, 2. januarja. AA. Upravi zaklada za ; povračilo narodnega dolga je daroval neimenovani 1 99 funtov. Neki upokojeni častnik je zaprosil za-kladnega ministra, naj mu znižajo pokojnino za 20% namesio za 111%, kakor je bilo določeno.
Zmesjo pritlikavca nad velikanom
„Zetažni general" prodrl do Velikega zida — Konsternacija v v Nantkinpu — Rusija mirno gleda
London. 2. januarja. Južna Mandžurija in po ▼sej priliki tudi severna je za Kitaj izgubljena.
Japonska II. divizija je pod poveljstvom »Železnega generala« Tar.iona. ki jo bil pred inose-rem zavzel tudi Cirikar. prodirala v 150 km široki fronti, segajoči od Mukdcna vzporedno z reko Liao do mosta Niučvana ob zalivu Liaotun. z no-odoljivo silo in vztrajnostjo ob najneugodnejših vremenskih prilikah. Vojaki so premagali mraz 41) stopinj, snežne viharje in z velikimi ledenimi ploščami pokrito roko Liao. Japonska arni.vla jo pokriia z larorikenu in pokarala, da je najboljša armada na svetu. Ogrožena od zadaj od kitajskih guorilskih čet, jo prodirala nn oni strani reke do železniške progo, ki vodi iz Miikdena v Peking, razpršujoč z lotali, ki so bila oborožena t »zračnimi torpedi« s 2—"00 funti eksplozivno snovi, vse skupine i regularnih kitajskih čet, ki go so iz početka hrabre branilo.
Obenem pa so japonske vojne ladje v zalivu Liaotun izknalc letalske i a kavaVrijskc tor avtomobilsko oddelke tam, kjer se Veliki zid konča r pravom kotu z morsko n!>a!jo. Na ta način je kitajska armada, ki jn izpraznila Cinčov. na svojem umiku proti Velikemu zidu, ogrožena in je v nevarnosti, da jo Japonci vjamojo. Kitajci so celo boje, da ne bi Japnnri zasedli Tieneina in žareli korakati proti Pekingu, kjer je generalni štab kitajskega generali«imii«a in guvernerja Mandžurije, Cansuliana.
Na Kitajskem vlada radi tega skrajna po-bilost. Pravijo, da je ransulian nalašč izpraznil Cinčov, še preden bi bilo to neobhodno potrebno, ker se je hotel maščevati na«I novo vlado t Nnn-kingu, ki da je ("ansuijaim na'aš8 pustila brez rsake podpore, da bi omajala njegov položaj in ga strmoglavila, kakor je strmoglavila Čankajšeka.
Čansulian pa je najbrž« zato evakuiral južno Mandžurijo, ker bi si rad zasigural v dogovoru z Japomi Peking in pekinško provinco, dobro vedoč, da se Mandžurija pred železno »ilo japonske armado absolutno ne da držati. Japonskih vojakov ni v Mandžuriji več ko 30.000, Kitajcev pa je več sto tisoč, pa ob prvem resnem sunku omagajo. Spričo toga se zdi Cansulianu veliko bolj pametno, če reši vsaj pvojo lastno domeno...
Kar se tiče nadaljnjih japonskih namer, seveda o njih ničesar ne izdajo. Za enkrat se bodo ustavili ob Velikem zidu in ako bodo atmosfe-rične prilike dovoljevale, bodo skušali iztisniti Je generala Maja ii soverne Mandžnrije. Bržčrs pa bo nova kitajska vlada prisiljena, da se začne z Japonsko pogajati, zakaj na dejansko pomoč velesil kljub skrajni nervoznosti \Vashinglona ni računati.
Kar se tiče Rusije, je sedaj popolnoma ugotovljeno, da se v spor nc bo vmešavala in da se
ne bo zelo branila, ako bi v upravni svet vzhodno-kitajske železnice (Mančuli—Vladivostok) namesto Kitajcev vstopili Japonci.
Pariz, 2. januanja. AA. Havais poroča iz Nan-
kinga, da jc general Cengminsu kot zastopnik predsednika vlade demantiral vesti, da bi kitajske čete brez odpora evakuirale mandžursko ozemlje. NankinSka vlada jc pooblastila generala Cengmin-sua, da se s svojimi četami najenergičnejše upre sovražniku. Pokrajinska vlada ima nalogo, da ostane še nadalje v Kinčau.
Par iz, 2. januarja. AA. Indopacifiško agencija poroča iz Pekinga, da je 34 vlakov japonska čel krenilo iz Mukdena proti Kinčau. Pričakujejo, da bodo Japonci postavili svoje čete ob velikem zidu ter na ta način preprečili eventualno vrnitev Kitajcev v Mandžurijo. Iz istega vira poročajo, da so inozemski opazovalci zapustili Kinčau.
Romunija igra dvojno vlogo
Tajinstveno potovanje romunskega ministra v Rim
Belgrad, 2. jan. 1. Šele danes se j« zvedelo iz ftlma, da se je romunski finančni minister Arge-loianu. ki je najmočnejša osebnost romunskega kabineta, pred božičnimi prazniki odpeljal v Italijo, in sicer skozi našo državo. Božične praznike je prebil v Neaplju, kjer je dobil tudi povabilo italijanskega kralja in predsednika vlade Mussoli-nija. da ju obišče v Rimu. Argetoiauu se je takoj odpeljal v Rim, kjer se hoče pripraviti za avdi-ance, katerim pripisuje veliko važnost, kakor se Je izrazil napram časnikarjem. Kaj določnega se ni moglo zvedeti o namenu, katerega ima rimsko potovanje romunskega ministra. Tudi na romunskem poslaništvu s p zelo rezervirani in naglašajo, da je potovanje privatnega značaja. Ker se je ta obisk vršil prod velikim korakom romunske vlu-de. ki se bo začela pogajati s Sovjeti za sklenitev pakta o nenapudanju, so seveda spravljata oba dogodka v tesno zvezo in nihče ne veruje, da bi šel Argetoianu samo na letovanje. Ravno tako se pod-črtuje možnost, da ee je šel Argetoianu posvetovat z rimskimi državniki o podonavskem gospodarskem bloku, katerega sta pred božičnimi prazniki napovedala dr. Beneš in grof Bethlen. Italijanska vlada je radi teh podonavskih načrtov ieto nervozna in bo brez dvoma skušala nekoliko vplivati r.a Romunijo, da uresničitev podonavskega načrta ovira ali pa zavlačuje. Verjetno je eno ali drugo, Inko si razlagajo tukaj v političnih krogih Arge-toianovo prisotnost v Rimu na predvečer velikih političnih dogodkov: razorožitvena konferenca, re-paracijska konferenca, konferenca male antante in .sovjetska ofenziva v evropsko politiko. Podonavska gospodarske organizacija je zelo važna in tukaj ne manjka aiasov v političnih krogih, ki trdijo, da bi
| bilo mnogo bolje, ako bi bilo to potovanje Bploh
: izostalo.
Rim, 2. jan. tg V »Coriere della Sera« izjavlja romunski finančni minister Argetoianu ob priliki svojega potovanja v Rim in Pariz, da je Romunija pripravljena udeležiti se mednarodnega načrta za ozdravljanje gospodarskega položaja. V Italiji hoče doseči primeren dogovor za izmenjavo med italijanskimi industrijskimi izdelki in romunskimi agrarnimi produkti. Italijanski kralj in Mus-solini bosta sprejela Argetoianua v slovesni av-dienci. Če se bo posrečila pogodba za izmenjavo blaga med obema državama, bo dobila Romunija kreditne olajšave za svoja naročila industrijskih izdelkov.
„Temp$" o nrsši brezposelnosti
Pariz, 2. januarja. »Temps« prinaša od svojega dopisnika članek o brezposelnosti v Jugoslaviji. Dopisnik ugotavlja, da ni Jugoslavija doslej poznala tega vprašanja. Iti stopa 7/1 a j z vso silo na dan. Število brezposelnih ni znano, ker ni obligatorična priglasitev brezposelnih. V nekaterih krajih, kakor 11. pr. v Sloveniji, ni problem tako pereč, ker so tovarniški delavci obenem tudi kmetje. Toda poleg le vrste brezposelnih so tudi drugi brezposelni, to je, pravi delavci. Osrednji urad za zavarovanje delavcev navaja za vso državo 55.000 brezposelnih, število brezposelnih se bo zvišalo, ker se nekatere tovarne, kakor n. pr. podjetje Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, nameravajo zapreti. Tudi položaj okrožnih uradov za zavarovanje delavcev je težak. Ti so imeli v prvi polovici poslovnega leta 15 milijonov primanjkljaja. Neugodno vpliva seveda na njihov položaj znižanje delavskih plač. Velika je brezposelnost v Zagrebu, posebno v stavbni industriji. Jugoslovanska vlada polaga na vprašanje brezposelnosti veliko važnost. Zato je razpisala javna dela in ustanovila posebne sklade za pobijanje brezposelnosti.
Vofcš&a 'menoranta
Belgrad, 2. jan. 1. Vojaški ukaz: Napredovali so: v čin polkovnika topničarski podpolkovnik Bogomil Armič, v čin podpolkovnika pehotni major Brulijan Ivan, za sodnega majorja Hudin Josip, za pehotnega majorja Kumar Alojz, šantel Dragotin, Steincr ilugo in Poje Kazimir, v letalstvu: Ferdinand JakiČ, Ivan Jakič, za veterinarskega majorja Ferjančič Marjan, v čin kapetana korvete poročnik vo|ne ladje 1. razreda Dobrave« Anton, Kostnnjevec Vladimir. DabroviČ Marko, Birk Boris, Cermak Oton, Koren Ivan, Glinar Henrik, Ahlin Josip in Gogala Miroslav, v iin pehotnega podpolkovnika major Pire Vladimir, Evin Vladimir, Cerne Mario, v topničarstvu Koščen Gustav, za sodnega kapetana Kočubaj Drago i i n, v čin poročnika vojne ladje I. razr. Adolf Cvirn, Vrkljan Andrej, Korač Mihael, Slavič Boris, Draksler llinko, za inženjerskega kapetana I. razr. Pučina Peter, Ferjak Bogoslav in škergan Milan. Mašo k Marian, za sanitetnega kapetana I. razr. Koprivnik Ivan, v čin kapetana II. razreda v pehoti Temal Robert, Cener Jakob, Tobak Vladislav, v topničarstvu Koščak Gustav, v konjenici Gradnik Vladimir, v iiiženiorrki stroki Božič Ivan, šušler Branko, v letalstvu Suhi Anton in Fa-nella Vinko, v topničarstvu Korač Milan, Šimic Ivan, za kapetana II. razreda inženjersld kapetan Čiželc Adolf. za sanitetnega kapetana II. razr. dr. Anton Štor, v pehoti Šluhec Janko, Gradnik Rudolf, Jur-koviu Maks iu Štepec Franc, v konjenici Blažič Božidar, v iuženjerski stroki Štimec Ivan. Korde Miloš in Zaje Franc, v Intendantski stroki Ciče Peler, Ogrizek Slavko. Prevaro Aleksander, Žerjav Viklor, Zupančič Adolf, Majdtč Vladimir. Oblak Damjan, Zenaver Mirko in Pire Jožef, v čin poročnika fregate Rauš Franc, za podporočnika v pehoti Beroelj Jurij, Koprivnica Jeremija, v topničarstvu Peter Srkulj, Globeltiik Edniund in Tumpej Franc.
Zagrebško vremensko poročilo: Pretežno jasno z jutranjo meglo in hladno.
Prijava inozemskih kreditov
Belgrad, S. jan. L Narodna banka je danee fedala sledeči uradni komunike: V svrho natančne evideince in statistike poziva Narodna banka vse ustanove in osebe, ki imajo dolgove, glaseče se na inozemstvo, da v najkrajšem času poročajo Narodni banki, kakšno je bilo slanje dolgov dne 31. dec. 1931. V to svrho je dala Narodna banka natisniti posebno obrazcp., ki eo strankam na razpolago. V splošnem interesu uašega gospodarstva je, da so vsi interofiirnnci temu pozivu brezizjemno odzovejo in da omogočijo Narodni banki, da zaključi statistiko o naših zunanjih dolgovih.
Pred sporazumom med Po jsko m Rusijo
Varšava, 2. januarja. AA. Listi Se vedno z velikim zanimanjem poročajo o stanju poljsko-sovjetskih pogajanj za sklenitev pakta o nena-padanju. V poljskih političnih krogih optimistično pričakujejo skorajšnjih rezultatov teh pogajanj. če pride do sklenitve tega pakta, bi se politično obzorje znatno zbistrilo in zboljšalo razmerje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
Budimpešta, 2. januarja. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: Včeraj dopoldne je obiskala predsednika madžarske vlade gosp. Karolyija delegacija vladne stranke in ni čestitala za novo leto. Pri tej priliki jo imel predsednik vladne stranke in bivši minister g. Pesti govor, v katerem je med drugim nag' -31, da je Madžarska v zadnjem letu morala prestati nenavadno hudo razmere, ne samo zaradi svetovne gospodarske krize, nogo tudi ra-radi neugodne žetve, posebno pa zaradi posledic trianonske mirovne pogodbe.
Dalje je g. Pesti izjavil, da bi morala madžarska vlada delati za to, da se doseže čim boljše izenačenje carin, da se tako zajamči cena madžarskih izdelkov— pri tem pa bi morala paziti, da ne kompromitira neodvisnosti države
Nato je povzel besedo predsednik vlade g. Karolyi. Izjavil je, da vidi madžarska vlada svojo glavno nalogo v t em, da v bližnji bodočnosti ustvari možnosti prospeho madžarskemu Izvozu s sklenitvijo mednarodnih trgovinskih pogodb. Glede na to, da pretirane zaščitne odredbe še povečujejo gospodarsko krizo in ker pomeni gospodarsko zbližanje edini izhod iz sedanje krize, je naglasil g. Karolyi, da bo vlada stremela z vsemi silami za tem, da doseže to zbližanje.
Za Madjarsko še Turčija
Pari«, 2. januarja. AA. Havas poroča iz Ankare, da bo turška vlada počenši z januarjem L L ukinila plačevanje tretjine anuitet javnih dolgov, dokler so ne doseže nov sporazum o tem.
Pofokušen atentat na Doumeria
Pariz, 2. januarja. AA. Havas poroča, da je
policija prijela nekega moškega, ki je tekel s pd-odprtim časopisom v roki proti avtomobilu predsednika republike Doumerja, ko je zapuščal di-zejsko palačo. Mislijo, da gre za nekega blazneža.
Drobne vesti
London, 2. jan. AA. »Evening News« poroča,
da slopijo člani Društva ladijskih nosačev, čolnar* jev, mornarjev in tovornih nosačev od ponedeljka dalje v stavko v protest proti znižanju mezd. Ta stavka bo prizadela 5000 članov sindikata, ki SO zaposleni v londonskih dokih.
Pariz, 2. jan. AA. Iz Smirne poročajo, da so se v centralni jetnišnici v Aidinu uprli jetniki, razbili vrata v celicah in napadli ječarje, hoteč pobegniti iz jetnišnice. Oblasti so morale rabiti mitraljeze, pri čemer so enega jetnika ubili, 15 pa jih ranili.
Pariz. 2. jan. AA. Iz Amsterdama so v teku zadnjih dveh tednov prepeljali po letalih na letališče v Le Bourget okoli 20.000 kg zlata v vrednosti 300 milijonov frankov. Zlato je namenjeno pariškim velikim bankam.
New Orleans, 2. jan. AA. Profesor kalifornijske univerze Eberson izjavlja, da se je Ameriškemu društvu za napredek znanosti posrečilo odkriti klico, ki je vrok infantilne paralize.
Rim, 2. januarja. AA. Od 21. aprila, ko so je vršilo zadnje ljudsko štetje, do 30. novembrs. 1931 jc prebivalstvo Italije naraslo za okoK 230.000 duš. Celotno prebivalstvo Italije je konec novembra štelo 41,450.000 'ljudi.
Veliki aniHašisiični
atentati v Ameriki
Program konference IMA
Pari«, 2. jan. tg. »L'Ordre« poroča, da bodo najvažnejše točke konference Male antante v Mont-reuxu obsegala vprašanja o odnošajih med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo na eni strani in Rusijo na drugi strani, posebno pa da bodo razpravljali o možnosti sklepanja pogodbe o nonapn-danju.
Devizna prepoved v Avstriji
Dunaj, 2. jan. tg. Med nameravane pocstrilve deviznega prometa v Avstriji spada tudi določba, da mora avstrijska Narodna banka dati pismeno dovoljenje za vse dobrovpise inozemskih tvrdk. tako da inozemci brez Narodne bani.;! ne morejo razpolagati s svojim imetiem.
Rim, 2. jan. ž. Po vesteh iz Ne\vyorkn se je ) število žrtev protifašističnih atentatov povečalo, j Poleg dveh poštnih uradnikov, ki sta pri progle- | dovanju zavojev, v katerih so bili peklenski stroji, zgubila življenje, je pozneje umrl v bolnišnici tudi policijski uradnik, kaferomu je drugi zavoj eksplodiral v rokah. Fašistični listi poudarjajo, da je ta atentat pripravila velika protifašistična organizacija, ki je razčlenjena po vseh mestih USA. Ravnatelj fašističnega lista »Pro-gress Ilalo-American« v Ne\vyorku Pope, ki financira tudi druge fašistične liste v Ameriki, je poslal rodbinam pokojnih poštnih uradnikov 1000 dolarjev. Znano je, da je bilo na pošti v Eastonu najdenih 7 paketov m peklenskimi stroji, od katerih sta dva eksplodirala in ki so bili naslovljeni na razna italijanska poslaništva v Ameriki.
Vse pošte v Ameriki so bile pozvane, da sumljive pakete ne sprejemajo ter da jih morajo vedno pred sprejemom pregledati. Vsi policijski inšpektorji 90 odpotovali v Philadelphio, da preiščejo zadevo, če morda ti atentati niso v zvezi 7, atentati v zadnjih treh mesecih, ki so bili Izvršeni na italijanski konzulat v Philadelphiji. Tudi v Pitlsburgu in Scralonu vodi policija preiskavo, ker so tudi tamkaj bili pred kratkim časom izvršeni atentati na italijanske konzulate. Dosedanja preiskava ni dala pozitivnih rezultatov, vendar pa je aretiranih okrog sto oseb.
Ugotovljeno je, da je bilo razen sodem paketov s peklenskim stroji, ki so bili najdeni na pošti v
Eastonu, poslanih na razna italijanska poslaništva
so pet stičnih paketov, ki so jih našli v Detroitu, Chicagu, Clevelandu in Ne\vyorku. Snoči je policiju zopet odkrila v Chicagu tri nadaljnje pakete s peklenskimi stroji. Eden od teh je bil namenjen italijanskemu konzulu v Chicagu Castrucciu, dva pa sta bila naslovljena na redakcijo fašističnega lista »Italia«. Nadaljnji trije paketi so bili poslani uredništvu iista »Assciated Press«, ki simpatizira s fašisti. Italijanski konzularni agent v Youngto\vnu je predal policiji paket s peklenskim strojem. Skupno je bilo najdenih torej 16 peklenskih strojev, ki so bil vsi enako zaviti, v lesenih zabojfkih in omotani v papir.
Imena pošiljateljev so bila na veČini paketov nečitljiva. Značilno je, da so bila na nekaterih paketih označena imena znanih protifašistov. Ni še znano, Če so bile te osebe aretirane. Fašistični tisk zahteva, da ameriške oblasti onemogočijo organizacije antifašistov v Ameriki ter da razpustijo vsa njihova društva. Pred mesecem dni so še fašistični listi, ravno ob času, ko se je Grandi mudil v Ameriki, pisali, da v Ameriki ni nobenih antifaSislov, in je brzojavko take vsebine dobil tudi sam ministrski predsednik Mussolini, danes pa so anti fašisti ponovno položili dokaz, da jih je v Ameriki več, kakor to Italija sama misli.
Rini, 2. jan. ž. Iz Nettjorka poročajo, da je okrog polnoči eksplodirala v stanovanju trgovca Rosam v Trlnidadu bomba, ki jc povzročila požar in veliko škodo, Rosario je znan kot velik anlifašist-
Novoletno voščilo vrhbosanskega nadškofa dr• Sariča
Sarajevo, uoči 1932.
Dragi uredniče!
Želite, da Vam se izjavim o »Slovencu«. Pa evo moje kratke izjave!
»Slovenec mi se puno svida. Iskren je i otvo-ren. Promiče katoličku solidarnost, i veliku katoličku uzajamnost. Ljubi Boga svim srcem, svom
dušom i svom snagom svojom. Ljubi tako i Crkvu i Domovinu svoju. Osječa, eto, uVijek sa Kristom i Crkvom.
Slovenec« je prijatelj nama Hrvatima. On vidi dobro, da je što uža zveza Slovenca sa Hrvatom samo u interesu sviju nas. On pjeva odušev-ljeno sa Pjesnikorn svojim: »Slovenec i Hrvat za uvek brat i brat!«
»Slovenec« diše duhom neumrlog nam Kreka. Krek je bio i Hrvatski i Slovenski. On je znao što hoče i što nas vodi k spasenju vremenitom i vječ-nom. Nije ga zavijela nikada kakova trenutačna korist. On je bio čovjek Ideje. A Ideja je vječna.
»Slovenec« ima dobre i brze izveštaje. U toni pogledu ne zaostaje ništa za svjetskom štam-poin. I »Slovenčevi« urednici ljudi so na svome nijestu. Pravi žurnalisti.
»Slovenec« je i pravi Apostol »Katoličke Akcije«. Njemu su svete direktive Svetoga Oca.
I ja, eto, mogu samo da najsrdačnije čestitam našemu »Slovencu« njegovu dičnu 60 godišnjicu. Dobar je borac uvijek bio za stvar Božju i na-rodnu. Pa ga sigurno čeka velika nagrada od Boga. Neka samo i unapredak odvažno i odlučno istupa i piše za Boga, Crkvu i Narod! Neka se spominje u svojim stupcinia i naše Bosne, koja je osobito prije, gledala i imala u bradi Slovencima svoje najbolje prijatelje i dobrotvore! Neka to bude i u današnja teška vremena!
Dragonje »Slovencu« bio Dobri Bog uvijek u pomoči!
Ad multos annos felicissimos!
Dr. Ivan Sarič, nadbiskup Vrhbosanski.
turalijah. Tako n. pr. prištevamo k svojim prijateljem nekatere ljubljanske mesarje, ki nam skoro redno dajejo na razpolago nekaj mesa. Dobili smo v naturi večjo količino moke in krompirja, fižola, kaše, ješprenja, pekatete, jabolk, repe, zelja, kolerabe, korenje, nekaj sladkorja, kneipa in cikorije, kar smo porabili deloma v svoji kuhinji, ostalo smo pa porazdelili v naturi med družine 7. mno-gobroinimi otroci.
P
Dobra deta za Božič
Prehrana brezposelnih - Dijaki vzgled no pomagajo - Kako se vrši
haritaiivna delo v Liubtfani
Ljubljana, 2. jan.
V božičnem tednu je nudila kuhinja, ki jo vzdržuje naša Karitativna Zveza v Marijanišču, povprečno vsak dan brezplačno hrano 80 osebam.
Da je revežem tembolj teknilo in da so imeli tudi v dušah več božičnega razpoloženja, tudi njihovih duš nismo pozabili. Pred prazniki smo oskrbeli rednim obiskovancem naše kuhinje kratko duhovno obnovo ter jih povabili k prejemu sv. zakramentov. Povdariti moramo, da so se povečini fantje in mlajši možje, ki so danes brez dela, udeležili skupnega sv. obhajila jako spodbudno. Božji ! Gostitelj je bil teh svojih nenavadnih gosotv pri obhajilni mizi gotovo izredno vesel, kljub njihovi siromašni, pri nekaterih celo raztrgani obleki.
210 strankam smo razdelili vagon premoga ter poskiheli na ta način, da so bile vsaj za praznike na gorkern. Za to dobroto dolgujejo ubožci prisrčno zahvalo tvrdki Cebin, ki nam je dala vagon premoga v ta namen na razpolago. Tudi pri tej priliki so se izkazali dijaki srednješolci. Nekaterim strankam, ki si same bodisi radi bolezni, bodisi radi onemoglosti niso mogle po premog, so dijaki z majhnim vozičkom pogumno in brez vsakega sramu, v zavesti, da smo si bratje med seboj, razvažali kurivo po mestu. Gotovo bodo ti dijaki v poznejših letih v vrstah naših najagilnejših karj-tativnih delavcev.
Od raznih dobrotnikov smo prejeli obleke in ! perila v taki množini, da smo za praznike mogli ' zadovoljiti ž njo 32 družin. Poleg tega tiam pa ; različni dobrotniki naklanjajo podporo tudi v na- '
oleg tega dela v centrali vrše dobrodelni odbori vseh ljubljanskih župnij svojo nalogo v območju pristojnih župnij, kjer se zglašajo za pomoč samo ubožci iz dotične župnije. Poročilo o tem delu bomo podali posebej.
Nakaznice Vincencijeve družbe. Ljubljanska javnost pozdravlja z vedno večjim priznanjem vpeljane nakaznice, s katerimi bomo sčasoma popolnoma svoj namen dosegli. Pravi in potrebni reveži pridejo ž njimi na svoj račun, siromaki pa, ki izrabljajo podporo, so začeli nad nakaznicami obu-pavati iii se pojavljajo, kakor stranke same zatr-uujejo, vedno v manjšem številu. Da ustrežemo čini večjemu številu prijateljev te naprave, si dovoljujemo javnost opozoriti, da imajo odslej na razpolago bloke Vincencijeve družbe tudi sledeče trafike v Ljubljani: trafika Goli in Pompe, Mestni trg št. 8; trafika /rtodic, Kopitarjeva ul. 4; trafika Soukal, Pred škofijo 12; trafika Blaž, Dunajska cesta 12, bloki se dobijo tudi v prodajalni Ješe na Rimski cesti. Župni uradi in zakristani vseh cerkva imajo še vedno za stranke bloke na razpolago. Posamezni bloki imajo po 10 nakaznic ter stanejo 5 Din.
Radio u lfaSo
11 času od 10. decentb. 1.1. dto tO. iaiuiar. IS32
prodajamo:
f. Troelekfronshi aparat
»»
e i m a r d z **
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke 18 ah z držajem, anodno baterijo ->Zmaj« 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 200-— ter deset mesečnih obrokov po Din 150-—
2* Šiirfele fronsfei aparat „Rsli^ržz
«6
z visokofrekv. stopnjo (elektronka z zamreženo anodo) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Hoppecke 36 ah z držajem, anodno bateiijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom
za riaplačiio Din 300-— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210-—
Uušsliaiia, mtkloiičeoa
Nove cene kruha
Banova uredba določa krušne cene
Ljubljana, 2. januarja.
»Službeni list« z dne 31. decembra objavlja banovo uredbo o cenah kruha v obrtni maloprodaji z dne 30. decembra:
Na podstavi dopolnitve uredbe g. ministra za trgovino in industrijo o cenah kruha z dne 23. septembra 1931 določam z veljavnostjo od 1. januarja 1932 naprej cene kruhu v obrtni maloprodaji za 1 kg takole:
za bedi kruh (iz pšenične moke št. 0) Din
4.40;
za polbeli kruh (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80;
za črni kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% primesjo ržene moke) Din 3.20.
Ta cenik mora biti nabit v prodajnih prostorih.
Opozarjamo še na določilo zgoraj navedene dopolnitve ministrske uredbe odst. 3.. stavek 2, ki se glasi: »Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje cene kakor tudi mešanje z drugo moko manjše vrednosti (rženo, ajdovo, koruzno, krompirjevo itd.) je dovoljeno samo. če se cene takemu kruhu ustrezno znižajo.« Razume se. da mora biti tako mešanje mok pri napravi kruha v prodajalni tako poočiteno. da more kupec tudi neopozorjen to videti.
Upravna (policijska) oblaslva in občinske uprave so dolžne strogo nadzirati, da se ta uredba ne bo knšila Kdor bi uredbo kršil, bo naj 6trožje kaznovan po zakonu.
Elektrarno v Zasipu zalila voda
Stro,nik in monter rešena • Voda raznesla douou~.no cev
Vzgledi srediških šolarjev
Olroci za reveže
Maribor, 2. januarja.
Beda naših barakarjev, o kater ismo pisali v božičnem Slovencu, je našla odmev v dobrih srcih našega podeželja. Na Štefanovo je v Središču g. kaplan Andrej Stakne omenil v svojem božičnem nagovoru na šolsko deco tudi žalosten božič mariborskih revežev ter prosil šolarje, naj nekaj zberejo za te bednike. Poziv gospoda kaplana je imel nepričakovan uspeh. Ves teden so mu nosili mali usmiljeni darovalci v culicah in cekrih sadja, svežega in suhega, da so ga kar zasuli z jabolkami. 10 velikih vreč, težkih okrog 3T0 kg se je nabralo teh dobrot in danes je pripeljal g. kaplan jabolka v Maribor. Vzel je s seboj tudi onega šolarja središke mladine, da se otrok na
Nova smnška skakalnica v Kamniku
Kamnik, 2. januarja.
Dolgo so čakali smučarji, da je zapadel težko zaželjeni sneg. Sicer ga ni na »klaftre« debelo kakor so si ga želeli, dovolj pa za izborno smuko in za sigurne sKoiie na skakalnici. In na dan Sv. Treh kraljev, to je 6. januarja ob 3 popoldne bo slovesna blagcs'ovitev in otvoritev skakalnice.
Kamničani-meščani sami težko pričakujejo otvoritve, ker jih večina še ni imela prilike videti izvajati smulke skoke. Ta dan bodo pa videli naša najboljša skakača državnega prvaka Bogo Šramlja in njegovega rivala Pnlmeta ter nekaj domačinov.
skakalnico pa vlada tudi drugod že sedaj veliko zanimanje, tako je smučarska organizacija akademikov na ljubljanski univerzi zaprosila klub, da rezervira dan 31. januarja za prvenstvene lekme v skokih za prvaka ljubljanske univerze. Za Ljubljančane je sploh ta skakalnica — za »Jugoslovanski Holmenkolm« jo je krstil prvak Šramelj — velika pridobitev, ker imajo ugodne zveze s Kamnikom.
Skakalnico, ki leži 4 minute od kolodvora, so si že med gradnjo ogledali funkcionarji LZSP ter se zelo pohvalno izrazili o njej in izrekli svoje priznanje športnemu klubu, ki je z zelo malimi stroški in v kratkem času dovršil tako skakalnico, s katero se po legi ne more kosati nobena doeedaj zgrajenih skakalnic na Gorenjskem: z mosta imaš razgled na Šulnjo — spodnji del Kamnika s štirimi cerkvami in to v neposredni bližini kolodvora. Dfl je tudi tehnično popolna in ne zaostaja za idealno lego skakalnice, nas je tudi že šramelj potolažil in nam od srca zvalil kamen, že s samim priimkom za skakalnico: »Jugoslovanski Holmenkolm.«
Športni klub Kamnik je za otvoritev razpisal , za skakalne tekme tudi prehodni pokal ter za dru-
lastne oči prepriča, v kako bednih razmerah morajo živeti ljudje.
M<stni socijalni urad, ki vodi pomožno akcijo, je oskrbel prevoz jabolk v barako v Kraljeviča Marka ulici, kjer sta delila kaplan Stakne in mali šolar sadje osebno prizadetim družinam. To je bilo presenečenje med temi barakarji, zlasti med dcco, ko je dospel voz s sadjem ler so si enkrat lahko do milega privoščili dobrih jabolk. Kar verjeti niso mogli, da je to vse res namenjeno za nje in hvaležni so sprejemali mali darove dobrih Središčanov.
G. kaplan Stakne je s svojim zgledom dal lepo pobudo in prepričani smo. da bo našel še posnemovalcev, ki se bodo usmilili soljudi, trpečih po nedolžnem v bedi in revščini.
go in tretje plasiranega srebrno oziroma bronasto plaketo ter posebno darilo zt najboljšega skakača-domači na. Dan 6. januarja bo zopet nov praznik prijateljev smuškega športa in ta praznik bodo smučarji obhajali v Kamniku.
Jesenice, 1. januarja.
Že ni lako dolgo tega, ko smo poročali o težki nesreči pri gradnji električne centrale K ID ob Savi, pod vasjo Zasip. Takrata nesreča, usad navoženega materijala, je zahtevala človeško žrtev, strojnika Repovža, katerega še do danes niso našli.
Na Silvestrov večer, nekoliko po sedmih pa se je istotam pripetila druga nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeškega življenja, temveč napravila samo materijalno škodo.
Električna centrala je bila pred par tedni dograjena in vanjo postavljen in montiran električni generator, katerega je gonila vodna turbina tvrdke Andritz iz Gradca. Vodna sila za pogon te turbine je iz Radovne, katera je zajezena pod že obstoječo električno centralo v Vintgarju. Pred dobrim tednom so pričeli s poizkusnim pogonom le turbine. Do Silvesirovega večera je šlo vse v redu, dasiravno generator toka še ni oddajal Obrat nove naprave je stalno nadzoroval inženir tvrdke in pa monter, ki je celo stvar montiral. Kot strojnik pa je bil ob tem času v centrali zaposlen Anton S I i v-n i k, doma iz nasprotnega bresa Save iz vasi Breg.
Ob navedenem času na Silvestrov večer pa je nenadoma zagrmelo in električno centralo je
skoraj v trenutku zalila voda. Počila je poldrugi meter široka dovodna cev. Inženir in še nekdo druei, ki je bil ondi, sta se šo mogla pravočasno rešili skozi vrata, dasi že zalita z vodo. — Slivnik in monter Gol d pa sta bila odrezana od rešilnih vrat Slivnik se je, dasi je skoraj v istem hipu nastala popolna tema. Čudežno rešil na žrjav montiran v centrali. Monter Gold pa je splezal «ia generator, kjer ga je hitro voda zalila do vratu. Klical je na pomoč, Slivnik na žrjavn pa mu ni mogel pomagati, ker v temi nt videl, kje se nahaja.
V tem se je parkrat zabliskalo, ker je napeljava visoke napetosti dobila kratek slik Z vsemi silami je premikal strojnik žrjav do mesta, kjer se je nahajal monter in ga rešil gotove smrti.. Z žrjavn sta nato razbila okna, skozi katere so jima vrgli močno vrv, po kateri sta se z velikim trudom rešila.
Monter Gold pravi, da bi bil inrlev, ko bi ne bilo hladnokrvnega Slivnikn, ki vsekakor za-Kranjske Industrijske družbe.
Stvarna škoda ni zelo velika, pnč pa se bo obratovanje nove centrale zaradi te nezgode zavleklo za kaka dva tedna.
Brezdomci pofirero Pretresljiva smrtna
delavstvu
Slovenjgradec, 1. januarja.
Le redko kdaj se v današnjih časih zgodi, da bi podjetniki bodisi za božič bod;si za novo leto ali ob kateri drugi priliki nagradili svoje deIav6tyo. K. Karel Kollner, lastnik tukajšnje tovarne kos, pa se je tudi za letošnji božič po svoji stari, a lepi navadi spomnil svojih delavcev in jim dal za božičnico lepo in primerno nagrado. Svojim 40 delavcem je razdelil vkljub občutni krizi, ki jo občuti tudi to podjetje, okrog 7000 Din. Par mlajših samskih delavcev je nagradil s 50 Din, 20 starejšim po 100 Din, delavcem z družinami je pa razdelil po 150 in 200 Din.
Omeniti moramo tudi to, da podjetje vkljub krizi, ki ni prizanesla tudi njemu, še ni odpustilo nobenega delavca, temveč rajši zmanjšalo število delovnih dni od (i na 4. kakor smo že enkrat poročali. Ce ni drugače, zaposli del delavcev za domača dela v gosjHidarstvu, snmo da delavce še obdrži pri delu in zaslužku. Delavstvo je radi tega tukaj tudi še najbolj zadovoljno in svojemu delodajalcu hvaležno za njegovo lepo ravnanje ter skrb.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Roden-stock. Voijftlandcr, Welta. Certo Ud ima vedno v zalogi
iotoadd. Jugoslovanske &n!ii(icirnc
v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Št. Jernej, 31. decembra.
Beda in pomanjkanje v rudnikih in industrijskih krajih odpuščenega delavstva je tudi pri nas bridko odjeknila. Dnevno romajo skozi vas številni brezdomci, trkajo na usmiljena srca in prosiio obleke in kruha, da tako vsaj za silo potolažijo svojo veliko bol.
Vstopi mlad fant, krepak in Čil. S solzami v očeh toži: »Sram me je beračiti, sram s temi krepkimi rokami trkati na vrata vaših hiš. A kaj hočem? — Še bi rad živel, še rod delal .. Dvesto šestdeset nas je šlo. 200 istecrn dne utonilo v širni svet brez ciljev in brez nad Vsi željni življenja, vsi željni dela in kruha zase in za svoje drage...;
In iz dneva v dan se vrste ti bedni med najbed-nejšimi vsi trudni in žalostni; plašnih oči zro v dneve prihodnje in trepetajo, kakor bi prokletstvo Ka.jnovo v svojih trudnih srcih nosili. —
Zakaj \e tako malo ptičkov-pevcev ?
Po deželi je vedno manj ptičkov pevcev; liščki, ščinkovci, taščice in drugi naši krilati prijatelji so postali že redkejši. Seničk je še precej — a vendar ne toliko, kolikor se jih izleže. Večkrat sem o tem premišljeval, morebiti je sledeče res. Poleti sem velikokrat slišal na vse zgodaj obupno cvrčanje in letanje valečih ptičkov, nato se je pa oglasila sraka. Vsako jutro so ropale srake po gnezdih, požrle mladiče ali jih pa odnesle svoji mla-deži. Le redkokdaj je bila ta roparica šoja (po dolenjsko jirt). Vrane nisem nikoli zasledil pri tem krvavem delu. Zato predlagam srakam boj na nož, čim več bo teh roparic končanih, tem več bo drugo leto pevcev. — Jaz bi le rad vedel, kako uspešno siake zatirati. Naj se oglasi izkušen pličar. Pa še nekaj! Naredimo veliko valilnic za ptičke in jih pritrdimo varno pred mačkom. Luknja naj bo skoraj pri tleh, pa ne velika, valilnica pn široka, da se ptički lahko umaknejo dale? nazaj pred kljunom roparice srake. Tako bomo rešili mladina
nesreča v Menpšu
Mengeš, 2. januarja.
Snoči proti večeru se je smrtno ponesrečila vdova Antonija Cerar v Mengšu. Rajna je bila vdova že od leta 1915 in je z vso ljubeznijo skrbela za svoje otroke. Vsako leto je šla na Češkoslovaško šivat slamnike. Tako je tudi včeraj pripravljala obleko, da bi danes odšla v tujino za kruhom. Proti večeru se je odpravila v podstrešje po perilo. kjer se je sušilo. Po nesrečnem nakljufilu je padla iz podstrešja 3 metre globoko in obležala nezavestna.
V bližini se je nahaiala soseda Trojan Sok Metka, ki ie ta ropot zaslišala in hitela posledat. kaj je. Našla je sosedo nezavestno na tleh. Hitro je poklicala svojo sestro, s katero sta ponosr prenesli na posteljo in ji nudili prvo pomoč. Vendar se ni več zavedla in ie ob 8 zvečer umrla. Po klicani zdravnik je ugotovil, da si ie rajnka Cerar jeva razbila lobanjo.
Antoniia Cerar je bila pridna in skrbna muli in je posvetila vse svoje življenje le za svoin dvr otroka. Sedaj, ko sla na otroka že toliko dorastla. da bi s svoiim zaslužkom pomagala materi m se ji je obetalo boliše življenje, ie v veliko žalost otrok tako nesrečno padla in izdihnila svojo blago dušo.
Podgan m napadla otroka
št Jernej, 31. decembra.
Poleg divjili zajcev so se v preteklem letu zelo razmnožili tudi drugi glodalci in povzročajo s svojim kvarnim delovanjem ljudem obilo nep>i-lik in škode. Tudi podgane so se pojavile v velikem številu in delajo škodo po žitnicnh ter so lotijo celo živine v hlevih.
Pretekli torek, ponoči, se je utihotapila požrešna sivka tudi v posteljo Krbinoveea Ivančka in ga začeln grizti po kodrasti glavici. Kakor mačka je čepela na ubogem fantku in grizla, dokler ni zajokal. Pritekli so domači, prepodili požrešno žival ter tako rešili dečka hudih bolečin.
Podgana je ušla. A proti jutru so je ujela \ past, prav v trenutku, ko ie dnunč Dotovain k svoii uiladi žrtvi
9tai pravite?
Dve ttvari bi Vam rad poredni, pa je prav ta prav le ena.
Včeraj nem prejel pismo s Koroškega, r katerem naš koroški Slovenec lam od Hude tako le presoja položaj:
Mestna občina Feldkirchen je na seji 18. novembra z ozirom na veliko gospodarsko krizo soglasno sklenila, da se s 1. januarjem 11)32 prepovedo r s i javni ples i. To je dala razglasiti in poslala sklep deželni vladi v Celovec s prošnjo, da bi dež. vlnda izdala lak odlok za vse občine na Koroškem. Deželna vlada je ta sklep razglasila v Jfe-meindeblattu« ter priporočila vsem občinam, naj sklenejo enake sklepe zri predpust. Takoj so se odzvale naše podeželske občine. Med prvimi sta naša občina Huda, in Št. Peter nn V. dne 24. decembra sklenili, da pred pustom ne bo nobenih zabav. To ni potrebno le pri nas, ampak povsod, tudi pri Vas v Jugoslaviji. Ljudje so dandanes Inki, kakor so bili ob Noe/oveni č"su, predno jih je zagrnil vesoljni potop. Prav loko so Uveli tedaj, kakor žive dandanes. Kakšen bo konec sedaj? Moje mnenje je, da bi se v tako resnih časih morala zapreti sjiloh vsa zabavišča. Za denar, ki bi se drugače zmetal za zabave, naj bi ljudje kupili hrane in obleke za reveže. To so krščanska načela! '/.družili moramo vse sile in moči, da premagamo krizo. Star pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Kako naj nam pomaga Bog iz te stiske, če pa sami ustvarjamo stisko seln in svojcem vsak dan sproti z zapravljanjem, plesom in pijančevanjem! — To pismo sem torej prejel s Koroškega. In to je prva stvar.
Druga pa je la-le: Berem sledeče vabilo, ki ga je razposlal »Akcijski odbor*:
>Mestna občina ljubljanska in Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredita v prid »Pomožne akcije<r za gladujoče dne 14. januarja 1932 v veliki dvorani hotela Uniona in po vseh stranskih dvoranah in sobanah veliko dobrodelno akademijo. Vzporcd bo obsegal okoli eno uro trajajoč koncert, ki ga bodo izvajali Glasbena Malica, operni solisti in operni orkester. 2e danes opozarjamo, da nastopi Glasbena Malica prvič z izvajanjem nove p. Hug. Saltnerjeve kanlate za soli zbor in orkester: »K kripti sv. Cecilije-!:. Nato se vrši pri pogrnjenih mizah zabavni del, ki bo poleg plesa ob-sezal razne umetniške in zabavne, plesne, pevske in humoristi čile l o č k e. Odbor že zdaj zagotavlja, da bo postrežba solidna in v cenah zmerna, tako da se priredbe lahko udeleži vsakdo. Ker je nameravana ta prireditev v strogo ljudskem duhu in je zaradi njene plemenite, človekoljubne svrlte želeli, da se je udeleže čim širši sloji, je določil odbor, da se opusle luksuzne obleke in toalete, ter naj pride zato vsakdo v navadni promenadni obleki. To velja za dume in gospode
Bog ne daj da bi dvomil o dobri volji prirediteljev. Dobra volja je gotovo nekaj vredna. Ampak sredstvo je napačno. Vsaj jaz sem vendar le še eden tistih, ki verujejo v plemenitost ljubljanskega prebivalstva, ki veruje, da večina Ljubljančanov rada da za trpečega bližnjega, ne di bi pri j lem hotela še za storjeno dobro delo še plesali in I piti in se v očigled splošne bede veseliti Mislim i in pravim, da ima koroški rojak v svojem pismu prav, ko nam veli, da se je treba strezniti, se od- I povedati in krepko pomagati. In če so tega mnenja ! koroške občine — slovenske in nemške —, zakaj ne bi slovenskim občinam v Jugoslaviji — ravno j , Ljubljana ne dala dober vzgled ? Gornje vabilo pa kaže. da to prepričanje v Ljubljano še ni prodrlo. Uradne in poluradne instance naj dajo dober vzgled! Dobrodelnost s plesom in pijačo po mojem ni dobrodelnost in pri vsej dobri volji prirediteljev i resnični dobrodelnosti ne pomaga. To seveda ne velja le za gorenjo prireditev, ampak za vse plesne prireditve vseh barv, Ionov, stanov in veljav!
Potnikom >n izletnikom se priporoča
Vevški papirnicami praznujejo
Delo ustavljeno do 7. januarja
Ljubljana, 2. januarja.
Že 30. decembra srno prejeli iz Vevč poročilo, da bodo vevško tovarno ustavili zn S dni.
Na to vest smo se telefonično obrnili na tovarniško vodstvo v Vevčah, kjer so nam povedali, da bodo, kakor običajno, prenehali z obratom 31. decembra opoldne. Ker so jim pa v soboto ne izplača začeti z delom, bo obratovanje ustavljeno tudi v soboto .2, januarja. Dno 3., 4. in 5. januarja bodo delali le nekateri oddelki, nakar se bo 7. januarja delo zopet pričelo. — Tako informacije od strani tovarne, kakor smo jih prejeli in kakor smo jih razumeli.
Danes pa nam delavstvo sporoča, da je v tovarni ustavljeno vse delo do 7. januarja.
V četrtek 31. decembra je tovarna odpustila od dela tudi nekaj delavcev, med njimi slavnega obratne«« zaupnika, ne da bi bila navedla vzrok. Odpuščeni so s 1-1 dnevno odpovedjo.
Že v poletnih mesecih so začeli del««, *;gtav-ljati stroje, češ, ker primanjkuje naročil. V prvih
etapah se je še nekam gledalo na socijalno šibkejše delavce, zadnje čase pa se na to nihče ne ozira. Prošnje in pritožbe obratnih zaupnikov se malo vpoštevajo. Strokovna organizacija jo predložila podjetju obširno spomenico, pa gospodje se ne čutijo dolžne nanjo odgovoriti, kaj žele o njej razgo-varjati, ali jo molče vpoštevati.
V teku krize so mnogi skupno že 30 dni praznovali in nekateri celo 60 dni. Redek je, ki bi imel vse Silite. Kako naj torej živi tak delavec, kje naj vzame za hrano in druge najnujnejše potrebščine, če ni zaslužka in plačila? Kaj pa delavci z družinami? Skupno imajo delavci čez 1000 otrok. Trgovci že tudi napovedujejo, da bodo po novem lelu dajali blago in živila Ie proti gotovini. Tudi oni žive le od našega zaslužka.
Delavstvo je pozdravilo čas, ko 30 prišle zadnje akcije v slovenske roke. Kes pa je, da smo v teku let mnogo inozemskega trga izgubili. Po če-gavi krivdi? Po delavčevi gotovo no. Slabše kakor je, že skoro ne more več biti.
pofediiso, goa&o in petfcm, z nošCHl. danil So cvetjem slavili smo novega lete prihod, slavnostl tam so ie dobro uspele,
•t
poznane po finem oMiisii povsod.
Slovenski delavci ob novem letu
Nekaj razgovorov z delavci
▼ VELIKIH LAŠČAH.
Lepe sobe za tujce, vodovod in kopalnica, električna luč. Avtogaraža, prostorno dvorišče, hlev,
senčnat vrt. Dobra in cenena kuhinja,
fSlovettec' pred 5 0 leti
Članek: »Na delo!<. Dočakali smo norega leta, ktero nas kliče na delo. V čem pa naj obstoji naša delavnosti' V prvi vrsti, se ve da, da moramo delali za svoj namen na lem svetu, za svojo pravo domovino v nebesih. Lepo je sicer, če se človek poganja za pravično, posvetno reč, za narodnost in domovino; pa to mu za večnost ne bi koristilo, ako pri tem pozabi na svojo dušo... Ne zadostuje pa, da smo samo po imenu kristjani. Naš narod je v svojih raznih stanovih zadosti reven, saj zdihuje kmet in obrtnik, kakor ludi prosti težak ... Z dobrimi deli in sveti, pa z delavnostjo v povzdigo blagostanja našega naroda si bomo pridobili zaslug. ne samo za narod, ampak ludi za večnost. Najhujši naš sovražnik je bila od nekdaj naša lastna malomarnost in popustljivost. Že damo bi si bili več pravic in več veljave priborili, ako hi bili bolj iskreni, bolj goreči, bolj požrtvovalni. Mnogo ;ih je, ki sebično le svoje koristi iščejo, za občni blagor pa se ve zmenijo; 'ako je domovinska stvar prepuščena le nekaterim redkim, plemenitim značajem. Krepko mmamo delati in se poganjati zn narodne pravice, ker kar bomo priborili s skupnimi močmi, to vse bo v korist nam in našim potomcem... Marljivo moramo delati tudi na literarnem polji, kajti literatura je listi duševni zaklad, is katerega bodo duhovi zajemali svojo duševno hrano; boljši in veli ko bo naša literatura, bolj trdno bo stal naš narod, ker mu ne bo treba zmerom in vsega pri sosedih na posodo iemati; pogled na lastni zaklad vede, učenosti, storil ga bo ponosnega in tujim vabljivcem neprislopnega ... Taka delavnost naj bo toraj pripoiočena vsem rodoljubom in potem leto 1882 ne bo ostalo brez vspehov in narodnih zmag!
Domače novice: Mestna uboinica. Vte pred letom razgovarjali so se naši mestni očetje, kako naj bi prestrojili ter zboljšali ljubljansko uboinico na Kartoteki ccsli. Skleniti so dokaj koristnega, a ostalo je po večem vse pri starem; in vendar je zadnji čas. da mestna gosposka tu kaj stori... Sedaj ni nič kaj nenavadnega v tej hiši, ako tega ali druzega mestnih ubogih na vlicnh pobere ter ga domu prineso. ker ga noge več ne neso. Ljudje pravijo, da ie v hiši gospodarjev ie preveč _ pravega pa ne enega. Čast glavnega mesta zahteva, da se tu brž in brž kaj stori. — »K r e s*. Leposlovni list "Kres-, ki ga g. prof. Sket v Celovcu prav izvrstno ureduje, ter prinaša jakn lične in poučne sestavke, izhajal bn še 2a naprej in se vriporota vsem prijateljem lepotnanskega berila. Žatibng nam politika pse moči jemlje, tako, da le rrdkokedaj pridemo do literarnih razprav ...
Ukaz velikodušnih darov in doneskov Drn-ttru zidanja nove cerkve Jezusovega Ser ca v Ljubljani do konec septembra 1881i
Vsesplošna gospodarska kriza je zajela vee sloje. Množice trpe pomanjkanje in lakoto. Nedvomno je zajela gos p od n reka kriza v največji meri delavca, ki ee nanjo ni mogel v ničemer pripraviti. Zato ga je zajela z vso silo in ga mahoma spravila v stanje, ki je daleč izpod življenjske eksistenčne možnosti. Zanimalo me je, kako naše delavstvo samo sodi o krizi, kakor tudi o svojem položaiu sedaj in v bodoče Hodil sem od rudarja do tovarniškega in lesnega delavca in 6pra-ševaL
Slovenski rudar.
Sedimo v Široki, prostrani sobi v eni izmed hiš v koloniji. V kuhinji skačejo otroci, devet jih je. Mati je bolna v postelji in ima poleg eebe dva tedna staro dete.
»Hočete reči, kako gledamo ma slovenski rudarji na krizo, če sem vas prav razumel,« je začel rudar.
»Pravijo, da Slovenci še nimamo tistega dobro organiziranega industrijskega delavstva, kakor ga imajo drugi narodi, recimo Nemci. Francozi, Belgijci in drugi in da smo radi tega prišli v tak položaj, v katerem lahko pri nas podjetnik dose že vee. Vidite, iaz bi temu mnenju prav dal in rekel, da je tudi v tem velik vzrok našega mizer-nega položaja. Jaz sem bil n. pr pred vojno pet let v Vestfaliji. Tam smo bili organizirani in sleherni hit) nastopili v nezlomljivi fronti za svoje koristi. Zato je položai teb rudarjev, pa tudi rudarjev v Belgiji, na Holandskem ih v Franciji še danes neprimeroma boljši ko naš, Tam še danes lahko daje delavec nekaj na stran, dočim mi niti za vsakdanji kruh ne zaslužimo.
Drugi vzrok krize rfl naše bede leži v tem, da naše delavstvo v prvih povojnih letih ni varčevalo. Takrat so bili polni šihti in še na nadurah se je zaslužilo. Vi sami ste bili priča, kako so takrat naši rudarji živeli. Pilo se je, da je teklo od miz, vsako nedeljo je bila v gostilni harmonika in ples in nihče ni poznal prave mere Enkrat, menda je bilo 1. 1023, je neki časopis iznesel ogromne številke, ki so presegale 15 milijonov dinarjev. Vseh teh 15 milijonov so t enem 6amem letu pognali trboveljski, zagorski, hrnstniški in kočevski rudarji po grlu. Odlikovalo se je zlasti Trbovlje, ki je zapilo v enem samem letu okrog osem milijonov dinarjev. Ko je prišla nova doba, v kateri so se pričele redukcije rudarjev v masah in se je delo v tednu začelo omejevati na pet, štiri ali celo tri delovne »šihte«, se je delavstvo streznilo, vendnr prepozno. Kar jih je bilo s kmetov doma, so dobili izplačane deleže ali pa so se zadolžili in odSli v tuiino. Francija jih je sprejela, Holandska in tudi Belgija. Ti so po večini imeli srečo in so danes na dobrem. Drugi, ki tega niso imeli, ali pa mi stari s Številno družino, nismo mogli nikamor. Nas je val nesreče in nastopajoče krize pograbil v svojo sredino in občutimo krizo v rsej njeni ostrini.
Kako žrvimo sedaj? Mnogo so o tem pisali že časopisi in vi sami tudi. Jaz pravim, da se o tem še premalo piše. zato, ker se skoraj nihče ne zgane za nas. Mogoče mi ne boste verjeli, pa je le res, da včasih po ves mesec ne vidimo božiaka. Trboveljska družba je sedajle za božične dneve razdelila med svoje rudarje 400.000 Din, Od te vsote so dobili samo družinski očetje za nedorasle otroke do štirinajstega leta po 50 Din. Ko so nam ta denar razdeljevali, mi je veliko rudarjev reklo, da je to prvi denar, ki ga imajo po dveh mesecih na roki. Ves naš zaslužek, ki je itak majhen, da se Bog usmili ostane vedno v rudniškem koizu-mu, pri katerem dobimo najnujnejša živila. Potem si pa kar vračunajo ves naš zaslužek. Vidite, danes nekako po sili uspeva tisti načrt gospoda Kn-lana, ki se kaže v treznosti. V tem času morajo vsi gostilničarji pri na« skraliirati ko lahko po cele dneve sami sedijo ob polnih sodih.
Nekoč sem slišal očitek, da se delavstvo prav nič več ne zgane za svojo obrambo. Res je: v nas ni več tiste živahnosti, vse smo nekako otopeli, k tej otopelosti pa nas je zavedla samo skrb za preživljanje. Pa stari smo. Kar je bilo mladih, so bili odpuščeni, ostali smo po večini družinski očetje, ki nas je težko in naporno delo čisto izga-ralo. Le poglejte, kako »e nam krivijo /e hrbti, «d mas* ao osriale samo je žile, ki se Dri tez a jo k)
iztezajo. Mladi nismo več, to je glavni vzrok otopelosti.«
— Kako gledate v novo leto?
»Kako, si lahko sami mislite. Mi, ki smo živeli v dobrih in slabih časih in ki gledamo na svet in njegove dogodke tako, kakor je, ne pričakujemo od novega leta ničesar dobrega. Saj ste brali, kako so hoteli napraviti z jeseniškimi delavci. To se lahko v novem letu izvrši. Če je bilo leto6 mogoče, da so na primer na kočevskem rudniku odpustili delavce, ki so bili na rudniku deset in ie več let, z družinami s štirimi otroci, se zna zgoditi leto®, da pridemo na vneto mi, ki imamo po dvajset in še več let službe in družine, kjer je tak živžav, kakor na primer pri naši hiši. Mi razumemo, da je gospodarska kriza zajela tudi naša podjetja, vendar ne vidimo nikjer, da ne bi bilo le eno samo podjetje ob letni bilanci izkazalo mili-jcme dinarjev dobička. Ali se vam ne zdi, da del tega dobička sliši po vseh božjih in človeških postavah nam, ki smo ga z našo krvjo napravili in zbrali? Ali pa ga naj vloži podjetnik nazaj v podjetje, ki bo potem lahko zaposlilo nas močneje, kakor zdaj, ko delamo po štiri dni v tednu in še druge, ki jih je odpustilo in sedaj gladujejo!«
Kaj pravi tovarniški delavec?
Tovarniško delavstvo pri nas še vedno nastaja iz kmečkega prebivalstva in je komaj 50 procentov vsega tovarniškega delavstva pri nas profesionalnega. Obrnil sera se na enega izmed pravih tovarniških delavcev, ki pozna le dimnik in tiste krajcarje, ki jih zasluži tam.
»Kako pa vi sodite o svojem položaju, pa o tej stiski, ki je nastala vsepovsod po svetu? Upate na izboljšanje?«
»Morate oprostiti, prav nič nisem šolan, da bi vam takole odgovoril na vsa vprašanja, kakor vam to drugi odgovarjajo. Prav pa se mi zdi, da bi naši časopisi posvetili malo več pažnje ravno nam delavcem. Saj redko kdo, ki o nas piše, natančno zadene naš položaj.
Kaj jaz pravim o našem položaju? Nikdar še nisem videl pri ljudeh toliko gorja, kakor sedaj. Kar se nas tiče, tovarniških delavcev, moram reči, da živimo človeka nevredno življenje. Poglejte mene: na teden zaslužim 120 Din. Od tega mi odpade na različne davke in davščine, na katere se sam dosti ne spoznam, ki jih pa toliko bolj občutim, približno 25 Din. Ostane mi še 95 Din. Če bi tedenski zaslužek ob mesecu skupaj seštel, bi bilo okrog 400 Din. Iz tega morain hraniti sebe, ženo in dva otroka. Hraniti, obleči ne. Otroka sta strgana, žena je že ponosila poročno obleko, jaz sem pa svetek in petek tak, kakršnega me vidite. Pa ni samo pri meni tako. Če bi šli .od družine do družine delavcev, ki 60 uslužbeni v tovarni, bi isto videli. Nažega položaja je krivo delavstvo, ki se rekrutira iz kmetov. Kmečki fant, največkrat pa dekle, se naveliča kmetskega dela ali pa je res na kmetiji o-dveč in hajdi v mesto v tovarno. In «e potem vozijo z vlakom od doma ali pa eno uro peš hodijo do tovarne. Ti vsi imajo hrano doma ta zanjo ali nič ali pa prav malo plačajo. Denar, ki ga zaslužijo gre za obleko, pa tudi večkrat za pijačo ali druge take stvari, Oni lahko delajo za dvaiset dinarjev na dan ali tudi za manj in če bo podjetnik zmanjšal mezde, bo še vedno zadovoljen. Podjetje se tega na žalost prav dobro zaveda in zato sprejema prav rado take delavce in delavke. Za nas pa velia vsako mezdno gibanje za izboljšanje našega bednega položaja radi tega že v naprej ta brezuspešno.
Ta kriza, o kateri danes toliko pišejo, bi se dala na več načinov omiliti. Jaz ne trdim, odstraniti. Vzrok leži v lem, da je padla kupovna cena vsem predmetom, ki jih tovarne izdelujejo. Mi, delavci krize ne bomo omilili, četudi se omejimo pri vseh naših potrebah. Podjetniki bi jo pa iahko, če ne bi toliko viseli nn dobičku. Manjka socialnega čuvstvovanja in miselnosti. V »Slovencu« ste enkrat priobčevali odgovore, kaj bi na-napravill ljudje, če bi bili milijonarji. Oglasilo se jih je zelo veliko, Sami taki, ki nič nimajo in jih je naslov zvabil, da so razodcli svoja cocialna čuv-stva. Jaz sem pa radoveden, koliko odgovorov bi dobil list, če bi 6tavil podjetnikom velevažno
Nebroj ljudi se po lastni brezbrižnosti prezgodaj postara in umre. Slaba prebava je največja nevarnost za vse hotranje človeške organe. Neredno delovanje teh povzroča huda obolenja in s tem prezgodnje postaranje in smrt. - Temu se izognete, ako redno pijete RADUNSKO ZDRAVI;,NO VODO, ki del« v pogledu zdravljenja čudeže.
V Hal Vodušek:
Nedeljske mnsli
Dvakrat zaporedoma — na praznik Gospodo* vega obrezovanja in Jezusovega imena — smo slišali isti evangelij, ki je najkrajši v vsem cerkvenem letu; en sam stavek, ki je končan, preden smo ga dobro pričeli poslušati. A v tem stavku je ena besedica, ki noče in noče izzveneli, dasi zveni že tisočletja: J e z u s. Apostol Peter nam v današnjem berilu zatrjuje: V nikomer drugem ni zveličanja. Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mi mogli v njem zveličati.
Poskusi kdaj kakor v igri izgovarjati najrazličnejše besede. Čutil boš, kako so nekatere lahke; dahneš jo in je ni več. Pri drugih pa boš že iz zvoka, spoznal njih tehtnost. Tako se mi je zdelo ime Jezus silno težko ie takrat, ko ga še razumel nisem. Jezus pomeni Odrešenih. In če zdaj zašli-šim lo ime, se mi zazdi, kakor bi bilo v njem vse breme sveta in trpljenja, ki ga je moral vzeli nase naš Bog, ko nas je prišel reševal.
F<?s svet ve, da mu je nujno treba odrešenja. Znanlvcev njegovega propada je vedno več. Vedno več je tudi prerokov, ki bi radi podprli in obdržali stebre sveta, ki se rušijo. Njega pa. ki je Icamen in je postal vogelni kamen, so zavrgli. Ne vedo in nočejo vedeti za njegovo odrešenje. Še njegovega imena nočejo sprejeti.
V resnici je tako: če spreimemo kako ime, sprejmemo tudi vso njegovo moč in — leio. Težko je sprejeti Odrešenika, ker je treba sprejeti nase ludi njegovo — breme. Odrešenje ne pride kar tako. Bogu je iztisnilo zadnjo kapljo krvi. Tudi mi moramo včasih za odrešenje veliko darovali. Včasih terja od nas, da postanemo mučenci, romarji, berači; da damo zadnji dnr se odrečemo zadnji, ljubezni. Potem šele raziari dušo, ki jo je grozila tema premagati.
Morda je zato še toliko neodrešenega v nas, ker znamo premalo žrtvovati? Saj smo tudi na besedo irtev skoro pozabili; izključili smo jo iz vsakdanjega življenja. Skoro bi samo še v lepili legen• d"h brali o onih, hi so se čisto darovali, žrtvovali. A tudi tam. kjer ni treba zastavili vsega iivljenia, nas ni. O tistem dejanju, ki bi moralo biti središče vse naše vernosti niti dobro ne vemo. da. je daritev in irtev! Še takrat ne saduriijemo! Ne vemo, da moramo v hipu. ko pravimo Jezus, se z ntlm samim čisto združiti, skleniti — in v njem, kakor otrok v materi, prinašati njegovo in svojo daritev Bogu. dopolnjujoč odrešenje sveta. Mi čutimo vso težo Jezusovega imena. Zato ga rajši prelcolnemo — pa ne spoznamo, da nas potem le še bolj teži.
Tako lepo prosi današnja pesem med berili: Pomagaj nam Gospod, naš Bog! Ti si vendar naš oče; ie izdavna je bilo tvoje ime: naš Rešitelj.
Starodavna hatnsha šo?a
Ormož, dne 28. dec. 1931.
Na predbožični in božični dan so naznanjali humski zvonovi, da je v Mariboru umrl nepričakovano nekdanji humski nadučitelj Anton Pore-kar. Če je kdo toliko časa bival in deloval med ljudstvom in za ljudstvo kakor pokojni Porekar, lil je bil učitelj na llumu od I. 1889, dokler se ni pred par leti preselil kot vpokojenec v Maribor, in če je kdo tako rad ustrezni ljudem, ko on, ni čudno, da se ob njegovi smrti ljudje zavzamejo in ✓ečejo: Bog mu daj svoj večni mir in svoje plačilo! K pogrebu na božič se je odpeljalo precej ljudi od tod. zlasti zastopniki hardeške požarne brambe katere soustanovitelj je bil P.
Za božič je doživela humska šola prav prijetno iznenadenje. Tukajšnji rojak Božidar Sever, ki je upravitelj neke bolnišnice v Bmiatu, se je spomnil nekdanjih dni, ko je sam obiskoval hum-sko šolo ter za božičnico ]>oslal 8 novih lepih oblek za dečke. Prosil je, naj se obleka razdeli med potrebne otroke po sporazumu med katehetom in učiteljstvom. kar se je zgodilo, — Da bi le našel plemeniti darovalec mnogo posnemovalcev. Saj jih je lepo številce, ki so nekdaj za časa Porekarje-vega učileljevanja Irgali hlače na itumskih šolskih klopeh, pa sedaj uživajo visok socijalen položaj v mestih. Mogoče bi se svojemu nekdanjemu vzgojitelju najpreje oddolžili na ta način, da se po zgledu Sevra spomnijo revnih otrok.
Ker že omenjamo humsko šolo, bo morda koga zanimalo vedeli, koliko časa že stoji. V starih zapiskih se bere, da se je za to šolo posebno zavzemal nekdanji ormoški kaplan Peter Polič. Ni mirovni, dokler ni dosegel svojega cilja in \es srečen je bil, ko je drie 11. decembra 1814 leta z ganljivim slavnostnim nagovorom na ljudstvo odprl šolo.
Duhovnik je pač vedno bil in je prijatelj ljudstva in pospeševatelj napredka in izobrazbe.
vprašanje: kaj delam z milijoni? Poskusite! V novo leto gledam jaz in moji sodelavci prav nič veselo, ker to ravno položaj, v katerem se naha jamo, ne kaže ničesar razveseljivega.«
In lesni delavcc?
Ta mi je bolj kratko, pa čisto preprosto odgovoril:
»Za nič je, vidite? Kaj bi spraševali! Ozrite 6e po naših žagah, kar jih še dela. Druge samevajo in razpadajo. Kier ee še dela, so možje enkrat na dan siti dela, žena in otroci pa enkrat na dan komaj jela I.es ne gre nikamor in bi bilo ravno komaj, da bi ga jedli namesto kruha. To bi bila še najboljša rešitev, če bi se dalo. Vnaprej pa nič dobrega ne vidim.«
Ogromna življenjska stiska, ki je zajela naše delavstvo, jih je strašno zagrenila. Zašli so v bedo in pomanjkanje, iz katerega ne vidijo nobenega izhoda. Nekateri, mlajši, ga izražajo v upu, da bo bližnji čas prinesel popolno razsulo družabnega reda in prinesel zmago delavnih stanov. Ali bo novo leto to prineslo ali pa bodo skozi še hujše trpljenje v novem letu vendarle zagledali pot do svojih pravic? Kdo to ve?
»Slovenec" svojim naročnikom!
V slučaja smrtne nesreče ,,Slovence ve ga" naročnika se izplača njegovim dedičem 15.000 ali 10.000 Din podpore tudi v letu 1932
Ljubljana. 31. decembra.
»Slovenec« šteje svoje naročnike v veliki meri fn pred vsem mod delovnimi sloji, ki so najbolj izpostavljeni velikim smrtnim nevarnostim, s katerimi jc združeno njihovo poklicno delo. Predvsem na te delovno sloje — a splošno na vse svoje naročnike je mislil »Slovenec«, ko so je odločil za socialno podporo
15.000 in 10.000 Din,
ki jo bo od novega leta 1932 dalje izplačal v slučaj« smrtne nezgode za vsakega naročnika »Slovenca«. Podpora se bo izplačala po dolnjem pravilniku ponesrečenčevi rodbini ali ponesrečenčevim pravnim naslednikom. Določbe o upravičenosti in izplačilu »odpore vsebuje pravilnik, ki naj ga vsak dobro prebere in shrani.
PRAVILNIK
1.	Dedičem rednega naročnika vsakdanje izdaje dnevnika »Slovenec« izplača uprava lista v slučaju smrtne nesreče podporo v znesku 15.(100 oziroma 10.000 Din.
2.	Redni naročnik »Slovenca« je tisti, na čigar naslov list prihaja in ki ima plačano naročnino za list vsaj en mesec vnaprej.
3.	Dediči tistega rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj mesec dni od dneva nesreče vnaprej, prejmejo, če so podani vsi predpogoji po tem pravilniku, podporo v znesku 10.000 Din, dediči rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj pol leta vnaprej, pa imajo pod istimi pogoji pravico do podpore v znesku 15.00(1 dinarjev.
4.	Podpora sc izplača za tiste smrtne nesreče, ki nastanejo brez krivde ponesrečenca; torej nesreče, ki jih ponesrečenec sam ne povzroči in ni zanje in njihove posledice odgovoren, pa je posledica nesreče takojšnja smrt ali smrt nastopi najkasneje osmi dan po dnevu nesreče kot nedvomna posledica iste. Podpora se ne daje tistim dedičem,
Kai bo danes
Drama: Ob 15: »Princeska in pastirček«. Zadnjič v letošnji sezoni. Izredno znižane ccnc. — Ob 20: »Pri bslem konjičku-. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Vijolica z Mont-martra«. Gostuje gdč. Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene.
Prosveta Trnovo ob 8 zvečer v društvenem domu (Karunova ul. 14.): »Čez deset tet*, drama v treh dejanjih.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Unionska dvorana: Jubilejni koncert pevskega zbora »Glasbene Matice«. Ob 20.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Ljubljana VIL).
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rcšnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. januarja v uršulineki cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša za žive in rajne ude bratovščine. Častilci 6vctega Rešnjega Teleisa, udeležite se v obilnem številu evharistične p-obožnosti v uršulinski cerkvi.
II. vnanja kongregocija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 shod. Pridite vse. — Voditelj.
Križanska moška kongregacija ima danes
evečer ob šestih redni mesečn icerkveni shod. ❖
O Igra »Pri kapelici«. Lepa ljudska igra župnika Kazimirja Zakrajška z naslovom Pri kapelici« je imela na novega leta dan na odru Rokodelskega doma popoln uspeh. Dvorana je bila do
ki so sami povzročili nesrečo ali so za nesrečo in njene posledice odgovorni.
5. Smrtne nesreče, za katere sc dele podpore, so: a) nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtnih in industrijskih obratih in podjetjih; b) nesreče na vozilih sploh in železniške nesreče; c) nesreče vsled strele, ognja in povodnji; d) nesreče vslcd strupenega pika in stekline.
(i. Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 Din, katera se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
7. Dediči listih, ki so se samovoljno ali vslcd očite lahkomiselnosti ali v dušni zmedenosti smrtno ponesrečili, nimajo pravice do podpore; enako ne dediči tistih, ki so se ponesrečili po krivdi tretjih os* in pravnih oseb, ki so zmožne dati odškodnino.
S. Za nesreče se ne smatrajo umori, kap, smrtni slučaji, ki so posledice bolezni, telesnih hib in telesnih poškodb ali nastanejo vsled trajnega pre-napora telesnih sil. Podpora se tudi ne izplačuje za nesreče, ki so nastale vsled pijanosti ponesrečenca. Izvzete so tudi nesreče v slučaju vojne, vstaj, revolucij, demonstracij, nesreče pri pretepih, če se je pretepa ponesrečenec ali dedič udeleževal, nesreče na lovu, pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita, nesreče na letalih in podmornicah, nesreče pri izdelovanju in izven poklicnem uporabljanju razstrelil in eksploziv, snovi.
0. Za smrtno nesrečo se izplača podpora na prošnjo, ki jo na upravo lista vloži upravičenec. Prošnja mora vsebovati tudi izjavo, da prosilec v celoti pristane na vse pogoje tega pravilnika. Priložiti je treba prošnji zdravniško ugotovitev smrtne nesreče.
10. Uprava lista ugotovi, če so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo podpore. Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh .članov, v katero imenujejo dediči enega člana, uprava enega, trelji pa
je dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani. Proti razsodbi te komisije ni priziva.
11.	Ko sc slučaj smrtne uesreče ugotovi, so podpora izplača zakonitim dedičem ponesrečenca brez vsakega odbitka.
12.	Pravica do podpor nastopi s 1. januarjem 1932 in traja do preklicu v dnevniku »Slovenec«.
13.	Pravilnik za »Slovenčeve« podpore za leto 1931 je s tem razveljavljen.
»SLOVENEC«.
* '
V	teku leta 1931 je številno »Slovenčero« družino zadelo več smrtnih nesreč. Dedičem brez lastne krivde smrtno ponesrečenih naročnikov se je ob novem letu »Slovenčeva« uprava zavezala na podlagi predpisov posebnega pravilnika izplačati 15.000 Din podpore.
Že 2. marca se je na Francoskem v rudniku ponesrečil slovenski rudar Anton CVELBAR. O tej nesreči je »Slovenec« obširno poročal 9. marca in potem 14. junija, ko je bil Cvelbarjevim sorodnikom v Klanci 26. maja izplačan znesek 15.000 Din. Od te vsote je dobil polovico onemogli Cvel-barjev oče, po eno četrtino pa njegovi dve sestri.
Dne 12. maja se je smrtno ponesrečil v gozdu gostilničar in posestnik Janez ŠKOF iz Zaklanca pri Horjulu. Ponesrečeni, ki je bil zvest naročnik »Slovenca«, je umrl 21. maja. Njegovi vdovi je bil 9. junija izplačan znesek 15.000 Din.
Kakor znano, se jc pri avtomobilski nesreči pri Konjicah smrtno ponesrečil »Slovenčev« naročnik g. Fran GROBELŠEK iz Maribora. Na podlagi obojestranskega sporazuma je bil njegovim dedičem 27. novembra izplačan znesek 10.000 Din.
V	zadnjih tednih sta se v družini »Slovenče-vih« naročnikov primerila zopet dva slučaja smrtnih nesreč. Ker pa mora uprava oba tragična slučaja v smislu pravilnika o izplačilu podpor šele preiskati, zato o tem danes ne moremo poročati.
l>o danes je bilo izplačanih svojcem smrtno ponesrečenih 40.000 Din.
Ljutomer
živahno veselost, po svoji vsebini pa je igra polno pretresljive tragike. — Kakor izvemo bo igralno osebje Rokodelskega doma ponovilo igro na dan sv. Treh kraljev, 6. januarja, in sicer kot popoldansko predstavo ob 5. uri popoldne. Tako bomo imeli priliko videti igro, ki si je pridobila pri prvi uprizoritvi toliko prijateljev, na odru Rokodelskega doma.
© Prosvetno društvo Moste priredi danes v svojem domu igro »Ugrabljene Sabinke«. Igrajo člani ljudskega doma iz Ljubljane.
O Služkinje! Poselska zveza vas vabi na božičnico danes popoldne ob 5 v Rokodelskem domu. Prisrčen nastop otrok vam bo kakor lani tudi lotos pripravil lepo božično veselje. Vstopnino ni, le prostovoljni prispevki v korist revnih služkinj.
0 Za koncert pevskega, zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši jutri v ponedeljek, dne 4. t. m., ob 120 v Unionski dvorani, vlada veliko Raninianje. Brez dvoma bo dvorana močno zasedena, zato prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, ki jo v ponedeljek cel d,'in v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Izrecno opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti koncerta, da je v vsakem slučaju, tudi če bodo sedeži razprodani, stojišč dovolj na razpolago, tako da je vsaka preuranjena govorica o razprodanem koncertu skoraj izključena. Prav posebej pa 5e opozarjamo, da se ponedeljkov jubilejni koncert ne bo oddajal po radiu. V knjigarni se dobi tudi besedilo vseh 25 zborov, ki so bodo peli na koncertu, po 3 Din.
© Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani ponovi drevi ob 8 v društvenem domu Karunova ul. si. 14 božičnico dramo v treh dejanjih Cez deset let«. Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenim domu.	Odbor.
© Pogreb g. Franca Oblaka, trgovca v Ljubljani, se vrši danes ob pol treh popoldne s Tržaške ceste št. 22 na pokopališče na Viču.
© Československa Obec v Ljubljani priredi danes ob 16 v Narodnem domu predstavo lulko-vega gledališča. Igra se OaSperCek minister. — Po predstavi se bo predvajal film »Igre slovaške mladine«.
© Mestni avtobusi, ki vozijo na Jezico in Črnuče, so v zadnjem času ponovno postali predmet splošnih pritožb. Vozni red teh voženj na Jezico je tako prikrojen, da ga zlasti v jutranjih, opoldanskih >n večernih urah ne more uveljaviti noben, še tako spreten šofer. V pol ure mora avto opraviti vožnjo od kavarne Evrope do savskega mestu in nekolikokrat na dan tudi do Črnuč in nazaj do kavarne Evrope. Vsled tega so zamude na dnevnem redu, zlasti, kadar je slabo vreme. Navadno se sicer ob urah večjega prometa pojavijo rezervni vozovi, toda niti ti vselej ne zadoščajo. Včeraj zjutraj se je zgodilo, da so čakali potniki na ježenskih postajah skozi od Ruskega carja naprej od pol osmih dalje zastonj na avtobus. Ob tej uri bi imel avtobus odpeljati z Ježice, pa ga niti tja še ni bilo. Šele nekoliko minut pred osmo je ta avtobus, ki bi imel peljati ob pol osmih, odpeljal z Ježice. Ker pa je bilo potnikov dovolj, «e bil avtobus nabasan in od Ramovža proti Ljubljani sploh ni več pobiral potnikov. Vozil je mimo, i e da bi se sploh zmenil za čakajoče. In vendar si> ob tej uri vozijo v mesto predvsem oni, ki imajo ob osmi uri nastopiti svoje službe po uradih. Razburjenje vseh onih, ki so ostali na cesti, jc torej umevno. Morali so ali peš v mesto ali pa čakati, da se avtobus vrnil. Vsi po vrsti so zamudili svoje službe. To ni bilo niti prvič niti zadnjič, kakor se bojimo. Zakaj družba bolje ne skrbi za točno izvedbo voznega reda, se pač upravičeno sprašuje vsak, ki je na tak ali podoben način potegnjen. Na mesečnih kartah je celo napisano, da neporabljene vožnje zgube veljavo. Dosledno k temu bi morala družba garantirati vsaj za vse vožnje; za tiste pa, ki jih potnik vsled njene krivde ne more uporabiti, bi morala ali povrniti potnino ali pa dovoliti vsaj, da potnik drugi dan, če mu je to slučajno treba, uporabiti več voženj, kakor pa mu jih predvideva mesečna karta. Vsekakor pričakujemo od Maloželezniške družbe, da za svoj vozni red bolj skrbi.
0 Lakota vrgla moža. Včeraj dopoldne se je pripetil v Gradišču, blizu dramskega gledališča, dogodek, ki bi v normalnih časih razburil vse mesto. Toda dandanes teh normalnih časov ni in je že skoraj bolj normalno, da dosti ljudi v našem mestu- trpi lakoto. Približno ob pol desetih se je zgrudil pred dramskim gledališčem star mož na tla. Ljudje so mislili, da je moža zadela kap, ali da se mu je pripetila kakšna nesreča, ter so poklicali reševalni avto. Reševalci so res prihiteli in ko so videli, da možu ni nič drugega, kakor tla je uo nezavesti lačen, so moža namesto v bolnišnico prepeljali na policijsko stražnico. Mož se je na policiji na gorkem nekoliko ogrel, prav toliko, da ie mogel izpovedati svoje personalije. 72 let je star, v mlajših letih se je preživljal z mešetarje-njem, na stara leta pa s tem, da je gonil za mesarje in za bogatejše kmete živino. Ta zaslužek pa je prišel zadnje čase povsem na psa iti mož tudi ni več tako gibčen, da bi si mogel kaj pomagati. Lakota ga je v novem letu stisnila tako, da je mož sredi belega dneva omedlel. Na policiji so ugotovili, da revež v vsem svojem dolgem življenju ni napravil ničesar hudega in da ga zato ne morejo obdržati v zaporih, še enkrat ga je moral reševalni avto naložiti in prepeljati v bolnišnico. Pa tudi tam ga niso obdržali dolgo, temveč so ga kmalu odpustili. Poleni, ko je pojedel krožnik gor-kega in se je povsem zavedel, je moral zopet nastopiti svojo brezupno pot po dolgi sneženi cesti.
© Za brezposelnega delavca, ki je prišel za novo leto od vojakov iz Prizrena .brez, civilne obleke. prosimo dobra srca, da mu odstopijo kako že rabljeno obleko. Vojaško obleko, v kateri je namreč prišel, mora poslati čez teden dni nazaj. Obleka naj se odda v uredništvu Slovenca«. Siromak bo zelo hvaležen in je pripravljen protivrednost odslužiti /, delom.
0 Dva opečenca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva opečenca. Prvi je 62 letni Jakob Šavc s Puterhofa pri Tržiču. Ta je na novega lela dan prevrnil pri kosilu nase vročo juho in se precej močno opekel po obrazu in po roki. — 6 mesecev stara Angela Pucelj, hčerka posestnika iz Sela-Šumberka, se je že na božični dan močno opekla po vsem telesu. Mati jo jc namreč položila na Kmečko peč, ki pa jc bila preveč zakurjena. Plenice so se zaradi tega vnele in otrok ic dobil hude opekline no licih in levi roki
0 Roparski napad na Gradu. V noči na novo leto je bil na Gradu izvršen drzen roparski napad. Okoli 8 zvečer sta se po Študentovski ulici vračali domov trafikantinja Mervarjeva in njena hči Frančiška. Sredi poti pa sta ju napadla dva moška in eden od teh dveh jima je hotel iztrgati torbico, v kateri je imela hči raznih kolekov in znamk v vrednosti okoli 1001) Din. Ženski sta se pogumno postavili v bran, pričeli klicati na pomoč in kmalu so prihiteli drugi ljudje. Eden napadalcev je pobegnil, drugega so pa ljudje še ujeli ter ga izročili IX) dolgi borbi policiji. Policija je ugotovila, da je to 25 letni brezposelni kovinar Stanko S z Viča. Drugega pa policija še išče.
© Dobre in poceni nogavice dobite pri Fcrdo Kobald, Miklošičeva cesta, palača »Grafika«.
O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica S.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Nedelja, 3. .januarja ob 15: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Mladinska predstava, izredno znižane cene. — Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja: CVRČEK ZA PEČJO. Red E.
Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Danes popoldne ob 15 sc vprizori poslednjič v letošnji sezoni Golijeva mladinska igra »Princeska in pastirček po izredno znižanih dramskih cenah. Sedeži so cd 20 Din navzdol. Na to predstavo prav posebno opozarjamo starše naše mladine.
0PE1JA
Začetek ob 20
Nedelja, 3. januarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. - Ob 20: VIJOLICA Z MONTMARTRA. Znižane cenc. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja: CARMEN. Red D.
Višnja go*a
Osebna vest. Poslovil se je od nas notar g. Zevnik Anton in je odšel na novo službeno mesto v Kamnik.
Ljudsko gibanje ni bilo pri nas v preteklem letu nič kaj zadovoljivo: poročenih je bilo 25 parov. rojenih 50, umrlih 32. Število drugih je v primeri s številom prvih in zadnjih odločno premajhno; tako so nam povedali tudi v cerkvi ob zaključku župnijskih matic.
Kdo ima zaupanje? Tukajšnja Hranilnica in posojilnica je imela v preteklem letu lep promet, samo vlog je dobila 1 milijon dinarjev. In to kljub hudi gospodarski krizi, ki se pri nas še bolj občutno pozna, ker ni v bližini nobene industrije in je ljudstvo navezano samo na živinorejo in gozd. kar pa donaša danes samo veliko izgubo: v Pasu največje denarne krize, od jeseni dalje, je prejela vlog nad 150.000 dinarjev. Seveda ta denar v večini nI last navadnih kmetov, ampak bolj imovi-tili ter javnih nameščencev, kar je ptič dobro znamenje, da ima Hranilnica povsod ugled in zaupajo. In to je najboljša reklama!
Letošnja zima nas s svojimi dobrotami dobro zalaga. Snega smo imeli ves december za smučanje in sankanje vedno dovolj, sedaj ga imamo pa že preveč; vasi po hribih so vse visoko zametene. Teren za smučanje okrog Gradišča in na Kriški planoti je izboren.
Konjice
Veličastna igra -Quo vadiš«, ki jo je za božične praznike pripravilo Katol. izobraž. društvo, je do zadnjega kotička napolnila veliko društveno dvorano. Igra jc bila res izvrstno podana. Vsi igralci so se docela vživeli v svoje vloge in igrali tako naravno in neprasiljeno, da si mislil, da gledaš res prave Rimljane pred seboj. Nad vse lepi so bili prizori, kjer je nastopal zbor s petjem. Težišče igre jc slonelo na Ligiji, Viniciju in Pe-troniju. Vse tri osebe so bile kakor izklesane. Najbolj pa s ose ljudje čudili razkošnim in dragocenim oblekam, ki so bile nalašč izgotovljene za to igro in so stale prav lepo vsoto. Igra se ponovi še zadnjič (). januarja 1032, t. j, na dan sv. Treh Kraljev. Kdor je še ni videl, uai ne vamudi te 'adnjc prilik*
Gogoljeva »Ženitev«. V nedeljo 27. t. m. jc gostoval mariborski Ljudski oder« v tukajšnjem »Katoliškem domu« z Gogoljevo komedijo »Ženi-tev«. Odkar so jo igrali Hudožestveniki po naših odrih, se ta komedija pri nas mnogo vprizarja, ker je zabavna in s svojo grotesko in močno satiro zelo vpliva na poslušalce. Vloge so brez izjeme hvaležne in nudijo igralcem mnogo prilike, da se uveljavijo. Mariborčani co nam podali prvovrstno igro ter vzbujali toliko smeha, kakor ga še ni zlepa slišal naš »Katoliški dom«. Vsi igralci so bili v najboljši »štimungi« in nudili vse, kar spada v okvir dobre vesele igre. Odlikovala sc je gdč. Simčičeva v vlogi neveste, ki nam jo je podala nežno in ljubeznivo ter z neprisiljeno naravnostjo. Lepa je bila zlasti njena mimična igra, ki je izdajala vso naivnost in plahost ter nedolžno dušo 171etne deklice. Snubačico Teklo je izvedla gdč. Starčeva s temperamentom in živahnostjo ter je s svojim sigurnim nasto-pom navdušila vse občinstvo. Prav na mestu je bila gdč. Filipčičeva v vlogi tetke Arine in čisto rusko Dunajčanko je podala gdč. Katja. — Med moškimi vlogami je najbolj ugajal mornar Ževakin, ki ga je predstavljal g. Jovčič. Njegova igra je bila v resnici izdelana do najmanjše podrobnosti in je vzbujala gromko radost ter odobravanje na odprti sceni. Zelo živo, z drastično komiko je igral g. Eichmcistcr, njegov Kočkarov jc bil imeniten v gestah in maski. G. Gračner je podal Podkolesina v pristem ruskem tonu, prav tako sta ugajala gg. Marij in Francet, prvi z diskretno in karakteristično igro, drugi z grotestno figuro. Tudi Dobrušev Štefan je bil dober tip lenega sluge. Predstava je bila ena najboljših, kar smo jih videli na našem odru ter je v ča®t Mariborčanom. Splošna želja je, da bi jih videli kmalu zopet. Pohvaliti moram še požrtvovalnost in delavnost predsednika »Prosvetnega društva« g. Murde, ki nam jc pripravil že toliko lepih večerov. Predstava je bila vsekakor dobra šola za naše diletante, ki so videli, kako se igra.
>Cvetina Borograjska« je lepa zgodovinska igra iz viteškega življenja, z vzgojno vsebino. Naše Prosvetno društvo uprizori to igro v nedeljo, dne 10. januarja popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu. Vabljeni od blizu in od daleč.
Smrtna kosa. V Mekotnjaku je pretekli teden umrl g. Alojz Kosi, oče g. Alojza Kosi, kateheta v Šoštanju. Večni mir očetu, ostalim naše sožaljc.
PiUf
Iz sodne službe. Sodnik dr. Lioič, dosedaj pri izvršilnem oddelku, je dodeljen h kazenskemu oddelku. Izvršilni oddelek se pa razdeli med sodnike oddelkov II. in III. Dodelitev še enega sodnika h kazenskem sodišču je bila nujna potreba z ozirom na novelo h kazenskemu zakonu.
Javil se je po 17 letih iz Rusije. Ivan Ropič, posestniški sin iz Gorenjskega vrha v Halozah, jc odrinil leta 1012 k vojakom, da odsluži svoj ka-darski rok. Ob izbruhu vojne pa je moral s svojim polkom na rusko fronto. Leta 1015, ko je bila armada generala Dankl-a razbita, je prišel v rusko vjetništvo. In od tega časa ni dal glasu od sebe. Ker sc po preobratu niti oglasil niti vrnil ni, se je ga smatralo za mrtvega in kot takega tudi proglasilo. — Pred kratkim, toraj po 17 letih, pa prejme njegnv brat Josip Ropič, krojaški mojster v Budini pri Ptuju, od pogrešanega pismo, pisano v ruski cirilici, v kojem ga ta obvešča, da je še sicer pri življenju, vendar invalid in nesposoben za vsako delo. Točasno, da opravlja službo pismonoše v nekem trgu ob poljski meji. Da toliko let ni dal glasu od sebe, je vzrok ta, ker je živel do pred kratkim v neki naselbini v Sibiriji, kjer je bil popolnoma odrezan od ostalega sveta. Na kak način je prišel iz Sibirije v njegovo sedanje bivališče, v svojem pismu ne omenja, ker vlada v Rusiji stroga cenzura. Sedaj se namerava vrniti s svojo družino v domovino. Toda družinske razmere so se med tem časom temeljito spremenile. Umrli so mu stariši in en brat. Na domačiji je gospodinja sestra. Najhujše pa je to, da se domovinska občina brani izstaviti domovnico, ki je potrebna za potni list iz Moskve, češ, da je črtan v domovinskem katastru in proglašen mrtvim. Da se temu revežu omogoči vrnitev v svojo domovino |x> tolikih mučnih letih, ie potrebno, da poseže vmes nadrejena politična oblast.
RuSe
Hitro, hitro čas beZi. /.opet je zatonilo eno leto. In v tem preteklem letu smo imeli 87 rojstev. Porok je bilo 22 in sicer 20 doma, 2 drugod. Pokopali smo 37 mrličev. med katerimi je bilo 17 otrok. Pa blagoslovljeno je bilo za nas minulo leto. Saj smo dobili nove zvonove, novo šolo, novega organista in mežnarja in seveda kaplana tudi. Pa še otroški vrtec smo otvorili in gospodinjsko šolo, ki deluje s polno paro. Poleg vsega pa je tudi vino pokazalo svojo moč kljub splošni krizi, a ,-reča v nesreči je bila, da jc le puščalo vročekrvnežem kri in iim naloinilo nekaj kosti, kaj hujšega pa ni storilo. Tudi nesreče nam ni prizaneslo. Povzročila je par polomljenih udov, s sekiro je sekala v roke in v tovarni je nekatere delavce hudo poškodovala. Tudi poneverba nas je obiskala, a upamo, tla smo jo še pravočasno od-nodili in /ato ne bo prišla več k nam v posete. Tovarno pa, ki nam je zgorela, smo vsaj deloma že zopet pozidali. Žal le, da so nas preteklo leto zapustile vžigalice! Pa Bog pomagaj!
Odpust. Kakor slišimo, se jc vodstvo tovarne za dušik odločilo, da bo za enkrat odpustilo i/ službe le vse uradnice.
Prosvetna knjižnica. Zopet so došle za prosvetno knjižnico nove knjige. Zato člani v teli dolgih zimskih večerih le pridno segajte po njih.
Sneži, sneži... Naše pohorske športne postojanke so že zavite v novo sneženo odejo. Saj je že nad 1 m snega padlo in še vedno sneži. To vam jc sedaj zimsko-športno življenje na Pohorju. Pa sa vse, kar leze in gre, malo in veliko, mlado ii staro hiti s svojimi smučmi proti Pohorju. Juhuhu
Mežiška dolina
Guštanj. Smučarski klub Guštanj-Kotlje je zelo agilen. Že ta mesec priredi krajevno tekmo na lepem terenu pod Uršljo goro. Tudi v propagandnem delu za zimski šport zelo uspeva. Med prazniki je bilo v našem kraju 81 titjeev-smučarjev, ki so se divili lepoti kraja in idealnemu tergnu za smučanje. Znana gostoljubnost in domačnost Rimskega vrelca, vljudnost domačega prebivalstva privablja vedno več gostov v kraj, ki je svoj čas oil popolnoma nepoznan. Bela odeja, temno-modri kroj smučarjev, gologlavost naše mladine na preprostih deskah, oživlja vso okolico v lepem kraju Kotlje. Ali ni veselje gledati, ko se šolska mlade/, kosa na svojeročno izdelanih smučeh z izurjenim ineščanoni-smučarjein. Koliko smeha, koliko zabave, koliko razgretih lic je videti med temi razigranci, samo zdravje jih je. Vsekakor je ta šport zdrav, pošten in odvaja mladino od nrozjrodnieara pohajkovanja no gostilnah-
Dnevna
Cene našim listom za teto 1932
j. ŠLO VENEC« dnevnik;
	Din	35 —
četrt lotilo.......	Din	75,—
	Din	150.—
za inozemstvo mesečno . .	Din	40.—•
»SLOVENEC« — nedeljska izdaja:		
	Din	8,—
četrtletno.......	Din	24.—
polletno ........	Din	48.—
m inozemstvo polletno . .	Din	60.—
i^LOVESSKl GOSPODAR« celoletno	Din	36.—
»DOMOLJUB« celoletno......	Din	38.—
za inozemstvo.....	Din	60,—
BOGOLJUB ccloletno.......	Din	20,—
	Din	24,—
Koledar
Nedelja, 3. januarja: (nedelja po novem letu). Ime Jezus; Genovefa, devica.
Ponedeljek, i. januarja: Tit, škof; Angela Fo-linjska, vdova
Movi grahovi
-J- V Ribnici na Pohorju je na novega leta dan umrl gospod Franc Witzmann, učitelj v p., veleposestnik in župan. Pokopali ga bodo danes ob J44 popoldne. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje!
-J- V Hajdini pri Ptuju je dne 1. januarja za vedno zatisnil oči g. Franc Pinfarič, posestnik, načelnik požarne brambe, občinski svetnik in član načelstva Kmetijske zadruge v Ptuju. Svetila mu večna luč. Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
= Visoka odlikovanja. Kralj Aleksander je odlikoval ministrskega predsednika in notranjega ministra Petra Živkovica z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnie. Nadalje so odlikovani z visokimi redovi vsi aktivni ministri in mnogo bivših članov Vrhovnega zakonodajnega odbora, med njimi Ivan Hribar z redom Jugoslovanske krone I. stopnje, dr. Štefan Sagadin in dr. Milan Skaria z redom Jugoslovanske krone III. stopnje.
= Odlikovani policijski uradniki. Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda so odlikovani: Dr. Janko Bedekovič. upravnik zagrebške policije, Keršovan I. Vekoslav, upravnik ljubljanske |>olicije, in Albert Platzer, okrajni načelnik v Kočevju.
= Odlikovani rodoljubi. Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda so odlikovani: Kolarič Anton, profesor v Ptuju, Josip Šiška, kanonik v Ljubljani, Eppich Jožef, župnik v Stari Cerkvi pri Kočevju, Anton Mrkun, župnik v Dotrepoljah, Blazij Grča, župnik v pokoju v Šenčurju, Josip Plepelc, župnik od Sv. Eme, Edinund Glanzmann industrijalec v Tržiču. Andrev Gassner. industrijalec v Tržiču, Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu, Fran Tavzes iz Gor. Logatca, Štei. Šink iz Škofje Loke, dr. Janko Pikuš, advokat iz Dol. Lendave, Franc Kobler, advokat iz Radovljice, dr. Marko Stanjko, advokat iz Ljutomera, Josip Adamič, vr-var in posestnik v Domžalah, Spira Vrankovič, lekarnar v Črnomlju, dr. Pavel Pestolnik, profesor iz Ljubljane.
Osfale vesti
—	Za naš sklad pokrenjamo te dni novoletno nabiralno akcijo. Ne radi navade, temveč zato, ker pri delu za ustvaritev močne skupnosti naše mlade inteligence, bodočih vodilnih generacij našega naroda, nujno potrebujemo razumevanja^ in podpore naših prijateljev. Delo, ki ga izvaja SDZ med inteligenco našega naroda, je prevažno za nas vse, za vso našo katoliško kulturo v sedanjosti in bodočnosti. Letos smo praznovali 251etnico obstoja te naše vzgojne ustanove, ki je zlasti v povojnih letih pokazala dovolj resnosti in smisla za vse, kar ie našemu narodu v trajni in gotovi dobrobit. To smer namerava obdržati tudi za naprej. SDZ izdaja v tem smislu svoj vsakoletni »Dijaški koledar« in po možnosti svoje glasilo, prireja Številna zborovanja, tečaje in druge prireditve. Zadnja leta goji tudi potrebne stike s Pax Romano, vrhovno intemacionalo katoliškega študent-stva ter z Zvezo slovanskega katoliškega študent-stva in sodeluje na vsakoletnih kongresih. Za vse to svoje na široko in globoko razpredeno delo pa ne more najti pri svojem članstvu potrebnega ma-terielnega kritja. Posebno hudo je prizadeta še letos, ko jo teži in ovira težko breme v tiskarni za v preteklem letu izhajajoče glasilo »Rast« (III. letnik) in za letošnji »Dijaški koledar«, ki je » spomin 251etnice izšel v malo reprezentativnejši ši obliki almanaha. Zlasti stroški za tisk so pri nas tako tragično visoki, da nam je tovrstno delo zanaprej kratkomalo onemogočeno, dokler s prispevki ne pokrijemo zaoslalih dolgov. Zato ae »bračamo — kakor navadno — s posebno nujno prošnjo še prav posebno letos do naših prijateljev iz vrst starejših generacij za podporo. Ponovno čutimo potrebo, poudariti, kako nujno potrebno je neovirano nadaljevanje že započelega narodno-▼zgoijnega dela SDZ med našo mlado inteligenco za celokupni dobrobit nas vseh, ki hočemo dvigati svoj narod. Ne odrecite zato naši prošnji za podporo ob novem letu. Vsak prispevaj po svojih močeh z najboljšo voljo. S tem bomo za"utili tudi mi vedno znova, da nas je več, ki sodelujemo n?. delu za našo najosrednejšo skupno narodno stvar! (Ček. račun štev. 11.171.) — Slovenska dijaška zveza.
—	Ljudsko gibanje. Mošnje-Brezje: V preteklem letu je bilo rojenih 26, pokopanih pa H in sicer 9 v Mošnjah in 5 na Brezjah, poročenih 8 parov v Mošnjah, 214 pa na Brezjah.
—	Nekaj o zimskem krmljenju ptičkov. Lani je .Slovenec« priporočal sledeče: raztopi loj in v to natresi konoplje in semena solnčne rože; ko se strdi, obesi na drevo. To je idealna hrana. Pa ni res! Seni poskusil, tako naredil, pa so vrane in sinke v par urah vse odnesle; tudi je bil ta lojevi kolač zii ptičke pretrd. Pač pa mi je svetoval prijatelj ptičkov — živinozdravnik — takole narediti. Kupi pri mesarju loja in kar surovega pre-veži parkrat z vrvico pa obesi na močni žici na vejo. Poskusil sem, izvrstno! Ves dan so plezali ptički po loju, odščipavali, odnašali, ves dan so imeli delo in jelo — jaz pa veliko veselja; drugi dan nadaljevanje In tako naprej skoro ves teden. Nazadnje so visele le prazne kožice na drevesu, te so pa odnesle vrane; so sicer že preje poskušale odnesti pa ni šlo, le malo so odščipnile kot male ptičke. Zato priporočam ta način krmljenja. Je tudi manj dela in v kuhinji se ni treba s kuharico prerekati, v Sem boš loj rnztopil in kam bo« duh spravil
kronika
(• Duhovne raj« za žene se bodo vršile v
dnevih od 9. do 18. januarja 1932 v Mali Loki pri Domžalah. Pišite čimpreje na naslov: Predstoj-ništvo usmiljenih sester sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 85 od 31. decembra p. 1. je objavljen >Zakon o ureditvi agrarnih od-nošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore«, dalje »Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva«, »Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih«, »Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o naseljevanju v južnih krajinah«, »Pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zatiranje;:, »Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev« in »Banova uredba o cenah kruhu v obrtni maloprodaji«.
Smučarji - športniki!
Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi
in drugih /.imsko-sportniu predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN S4VNIK, KR\N)I0
Vezi: Seidl otroške Din 70'—, velike Din 85'—. nemško streme Din 115'—, A'piria Din 240'—,
Palice: Leska olr. Din 35—, velike Din 45' —, najfin. D.n 55—, bambus otroške Din 45'—. velike l)i<* 60'—, najfin. Din 85"—.
Smučarski šali Din 25' . tirolski Din 55'—.
Pjaxa Din 24 —.
Volnene kravate Din 13— nogavice Din 26'— rokavice Din 35'—.
Sanke otroške Din 85"— velike, spredai zavite Din 135'—.
—	Devetmesečni tečaj za kmetske in viničar-ske mladeniče na lianovinski trsniri in drevesnici v Pekrah se vrši od 1. marca do 30. nov. t. 1. Sprejme se 12 mladeničev v starosti najmanj 16 let, dovolj razvitih in zdravih. Pouk je v prvi vrsti praktičen, pa tudi teoretičen v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno oskrbo in mesečno jk> 50 Din za nabavo potrebnih učil. Kolekovano prošnjo s 5+20 Dir., kistni list, zdravniško izpričevalo, od-pustnico ljudske *oIe. nravstveno izpričevalo in izjavo slarišev. d,i puste prosilca ves čas v 'ečaju, je osebno oddati do 15. febr. upravniku trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.
—	Pri motenju v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosli, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josei«-grenčice, Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef«-voda v svoji lastno.sti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na pro-tinu in hemeroidih. »Franz-Josel--grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Dvodnevni kle'arski tečaj se vrši dne 25. in 26. januarja (ponedeljek in torek) t. 1. na bano-vinski trsnici in drevesnici v Pekrah. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8—12 in od 14—18. Zanimanci, ki se žele teč>ijn udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 24. januarja upravi trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.
—	Januarsko številko ženskega lista »Vigred« so vse dosedanje naročnice že prejele. One pa, ki na ilst še niste naročene, pišite dopisnico na upravo »Vigredk, Ljubljana, Ljudski dom, ki vam ga bo takoj poslala
—	Zvišanje pristojbin za poštne predale in zaklenjene torbe. Ker se pristojbine za poštne predale in zaklenjene torbe plačujejo najmanj za tri mesece naprej, morajo pošte razliko med prejšnjimi in novimi pristojbinami, ki so v veljavi od 1. dec. 1931, naknadno izterjati in zaračunati.
—	Uvedba selske dostave pri pošti v Preserju. Selški pismonoša preaerske pošte dostavlja vsak dan razen ob nedeljah v Kamniku in Podpeči. (I. okraj), v ponedeljkih, sredah in petkih v Jezeru Goričici in Prevalju (II. okraj), ob torkih in četrtkih pa v Dolnji Brezovici in Gornji Brezovici (III. okraj.)
—	Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici januarja 1932. Odbor za radio-predavanja sporoča, da se vrše v prvi polovici meseca januarja 1932 naslednja kmetijska predavanja: V nedeljo 3. januarja ob 8 predava ravnatelj ing. l ah o »pomenu dobrega semena za pridelek«. V četrtek 7. januarja ob 18 predava voditeljica gospodinjske šole s. Izabela Gosak o predmetu: »Kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši.« Gospodarji, pošlji/te k temu predavanju svoje žene in hčerke! V nedeljo 10. januarja predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: »Kako je z mlekarstvom drugod in kako je pri nas.« V četrtek 14. januarja ob 18 predava ravnatelj mlekareke šole ing. Šabec o predmetu: »Pota in cilji k podvigu našega mlekarstva.«
—	Uprava javne bolnišnice ▼ Slovenjgradcu se zahvaljuje najiskrenejše vsem plemenitim darovalcem, ki so prispevali za božičnico v tukajšnji bolnišnici.
—	Pustolovščina Nemca na Jadranskem morju.
Z Raba poročajo: Pretekli teden se je v času močne burje odpravil na morje neznan Nemec z gumijastim čolnom. Vrnil se ni tako dolgo, da so že začeli misliti, da se je ponesrečil. Odposlali so za njim motorni čoln, toda brez uspeha. Sedaj se je zvedelo, da je omenjeni Nemec le po goleni slučaju ostal živ. V bližini otoka Pasa je prišel v vrtinec močne burje, ki je pograbila njegov čoln in ga treščila na otok. Le slučajno je priletel tako srečno med skale, da sc mu ni nič zgodilo.
—	Morilka svojega moža obsojena na dosmrtno ježo. Bečkerežko sodišče je pred nekaj tedni obrodilo Heleno Kovačev iz Beodre v Banatu na dosmrtno ječo, ker je s sekiro ubila svojega moža, ko je spal. Novosadsko kasacijsko sodišče je sedaj to obsodbo potrdilo.
— Kdo kaj v«? Franc Hočevar, rojen 7. avgusta 1864 na Kamnem vrhu št. 11, župnija Am-brus na Dolenjskem, je leta 1917 zapustil Vest-falsko in od tega časa ga pogrešajo. Njegova še živa žena ga že dolgo časa išče brez uspeha. Kdor ve, kje se nahaja Franc Hočevar ali kdaj in kje je umrl, naj to naznani na naslov: Vikar Ten-suiKlern, HoVel bei Hamm, We®tfalen, Nemčija.
—	Preložitev vinskega sejma in vinske razstave v Ljutomeru. Po raznih vesteh smejo vinogradniki pričakovati, da se bo trošarina na vino nekoliko znižala in da bo gostilničar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vkletene množine. Vinski kupci 111 gostilničarji čakajo zato z nakupi, ker bi radi bili deležni teh olajšav Radi tega sta ljutomerska in gornje-radgonska vinarska podružnica preložili vinski sejem od 12. januarja 1932 na 9. marec 1932. Takrat bo vino letnika 1931 že pretočeno in dozorelo ter bo pokazalo vse svoje izredne vrline, interesent pa si ga bo mogel nabaviti tudi večjo količino. Povrh "so devizne odredbe v inozemstvu sedaj tako stroge, da je dopotovanje inozemskih interesentov, ki so pokazali mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek, skoro izključeno, otežkočena pa je tudi vsaka kupčija z inozemstvom. Ti razlogi so napotili vinarski podružnici v ljutomerskem okraju, da sta preložili vinski sejem in vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas. Dosedanje prijave vzorcev za sejem ostanejo v veljavi, ako vinogradnik' do marca ne bodo prodali svojega pridelka. Nove prijave sprejema kakor dosedaj do 25. februarja 1932 mestna občina ljutomerska. Prav tako do 4. marca 1932 vzorce in sicer 00 vsake vrste najmanje 3 steklenice po 7 desetink litra. S preložitvijo vinske razstave in sejma je preložena tudi licitacija občinskega vina na nedoločen čas.
—	Konkurz za zgradbo doma Aero-kluba v Bclgradu. Upiava Aero-kluba razpisuje konkurz za izvršitev skice za svojo novo zgradbo v Belgradu. Konkurirati imajo pravico vsi arhitekti državljani Kraljevine Jugoslavije. Člani ocenjevalne komisije so gg. T SonJermayer, podpredsdnik Aero-kluba; Dr Sečerov, član upravnega odbora Aero-kluba; P. Bajalovič. arhitekt in prof. univerze. Njihovi namestniki so gg.: ing. Radojevič, član upravnega odbora Aero-kluba in S. Jovanovič, arhitekt in prof. univerze. Nagrade so: I. 16.000, II. 12.000 in 111 8000 D;n. Poleg tega so predvideni tudi odkupi. Rok oddaje je 30. jan. 1932, zaključen ob 16 in to upravi Aero-kluba v Belgradu, Njeguševa ulica 1-1. Podrobnejše informacije dobite v oblastnem odboru Aero-kluba, Ljubljana, Kazina II. Tu dobite tudi skico zemljišča Aero-kluba v Belgradu in opis bodče stavbe in to za odškodnino 100 Din za en izvod. — Oblastni odbor Aero-kluba v Ljubljani.
—	Izšla je revija »Beseda«, ki jo izdaja Delavska založba v Ljubljani. Prva številka prins>ša članke izj>od peresa Fr. Terseglava, dr. Fr. Vebra, inž. Štrajnarja, Venceslava VVinklnrja in še nekaj ocen in gospodarskih člankov. Revija kaže, da bo dobra naslednica nekdanje »Socijalne misli«. Kritiko priobčimo prihodnjič.
—	Glede na odgojno vrednost Jean de Lufon-tainovih basni je prosvetni minister z odlokom gt. 57494 z dne 12. decembra 1931 priporočil vsem šolam v dravski banovini naj si naroče za svoje
I knjižnice Ivana Hribarja slovenski prevod I teli basni, ki so izšle v treh zvezkih.
—	Kuharica v kmečki delavski in preprosti j meščanski hiši. Spisala Marija Remec. Izdala in , založila Družba sv. Mohorja 1931. S to knjigo, ki i smo jo že naprej z veseljem pozdravljale, je do-j bilo naše ženstvo zelo primerno pomoč v kuhinji.
Saj odgovarja zahtevam kmečke in delavske kuhinje v polni meri, pa tudi marsikteri mestni gospodinji bo dobra učiteljica in svetovalka pri pripravi okusnih in. kakor g. pisateljica sama pravi, tudi cenenih jedi. Pisana je tako poljudno, tako lahko razumljivo, da se je lahko posluži tudi manj spretna začetnica, ki ima le malo vežbe v kuhanju. Zlasti primerna, da naravnost priporočljiva je »Kuharica« kot pomožna knjiga našim gospodinj-! skim šolam in tečajem, kjer se dekletom lahko prihrani marsiktera ura pisanja receptov. Samo eno stvar bi še želeli: več mlečne hrane, ki naj bi bila v teh težkih razmerah steber kmečke in delavske prehrane, nsdalje nekaj navodil za ravnanje s smetano, izdelovanje in spravljanje presnega masla G pisateljica naj bi se v prihodnje ozirala tudi na te želje in potrebe kmečkih gospodinj. »Kuharica« se naroča pri Mohorjevi družbi v Celju, dobi se pa tudi v »Novi založbi- v Ljub-j ljani za jirimerno ceno 28 Din.
—	Dr. Fran Ciber, zdravnik, ordinira za vse bolezni od 5. januarja 1932 dalje v Šiški, Srbska 7 (tik šole), od 1 do 3 popoldne.
—	Književne novosti: Meško Fr. Ks,, Črtice, | nevezano 14 Din, vezano 24 Din; dr. A. Snoj, ; Advontizem, 4 Din; M. Jelušič, Cezar, roman', ne-! vezan 80 Din. vezan 100 Din: P. Flere, Pravljico
(za mladino), vezano 36 Din, celo platno 45 Din; R. Kunip, Smučanje, 30 Din; M. Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, 80 Din; Obrtni zakon, 29 Din, vezan 25 Din; A. Tennvson, Henon Arden. 8 Din; Knjige Goriške Matice za leto 1932: T. Če-mažar, Bitrkež gospoda viteza, 16 Din; dr. J. ; Potrato, Zdravje in bolezen v domači hiši, 5. zv., 1 16 Din; Vrtiljakov, Dedek pripoveduje, 16 Din; I Majeva, Nova kuharica. 16 Din; Koledar za 1. 10.52, 16 Din; Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1932: Koledar za 1. 1932. 16 Din, Večernice F. Hevk, Stražni ogenj, 16 Din; Jaklič, Fridrih Baraga, : življenjepis, 24 Din; Mal, Zgodovina slovenskega j naroda, 10 zvezek, 12 Din, Remec: Kuharica, 16 dinarjev, Da se poznamo, 4 Din; Vodušek, Svete maše za nedelje in praznike, vezano, rdeča obr., 40 Din, zlata 48 Din; Simončič, Splošno poljedel-i stvo, broš 84 Din, vezano 100 Din; Brinar: Kos-! inatin, kralj notranjskih gozdov, nevezano 20 Din, vezano 32 Din; Terseglav, Med nebom in zemljo, življenjepis sv. Terezije Avilske, nevezano 20 Din, vezano 32 Din; Butkovič, Trdi orehi in veseli smeki, uganke in šale, 20 l)in, vezano 32 Din; Romanova, Sestrin varuh — Čudna košara, mladinski igrici, 4 Din. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, mozolje, gube, lišaje itd. bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva EIsa-pomada za zaščito lica iu kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 dinarjev 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko slane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Slubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna
' steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod.
Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banov.
— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik se nahaja sedaj na Aleksandrovi 7 v Ljubljani.
Trboviie
Samopomoč rudniških upokojencev za slučaj smrti. Društvo rud. upokojencev že dalj časa ni sprejemalo novih članov, na zadnji seji pa je sklenilo, da sprejme zamudnike, ki se priglasijo tekom meseca januarja, a določila se je karenčna doba, da bodo imeli sorodniki šele po enem letu pravico do posmrtnine. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljah dopoldne v gostilni Zupan ua Vodah.
Za otroke je darovalo |M>djetje Miloš Škerbic mesto novoletnih reklamnih koledarčkov strankam, 20 111 sukna.
Nesreče. V jami na zapadnem okrožju je padla cev na glavo rudarju Alojziju Klančišar in mu prizadejala veliko rano, da je padel v nezavest in so ga tovariši zanesli iz jame. Rešilni avto pa ga je prepeljal v bolnišnico. — Postrežnica v samski hiši na fark Stare Marija pa je pri spravljanju premoga prišla med vozičke, pri čemur ji je nogo v stegnu hudo razmesarilo. Sreča je, da se je še mogla toliko umakniti, da ji ni kosti zlomilo.
Praznovanje. Razen pet nedelj se bo v januarju praznovalo še 6., 9., 16., 23. in 30. Delalo se bo torej samo 20 dni in to v času, ko gre največ premog'; in je najhujši mraz. Skoro vsaka družina pa mora pri vsej tej stiski preživljati še enega ali več brezposelnih družinskih članov.
Beli šport. Smuški odsek SPD v Trbovljah bo vadil začetnike smučarje od 2. do 10. jan. vsak dan od 14. dalje. Zbirališče pri spomeniku padlih vojakov v Trbovljah. Ob nedeljah in prazna kili se vrši trening na Mrzlici. Vabljeni so vsi začetniki belega športa.
Čebelarska podružnica vabi svoje člane na občni zbor dne 6. januarja ob 9 dopoldne v trboveljsko šolo.
Dobrodelna prireditev bo danes v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Na sporedu je božična igra »Pri jaslicah«, petje mladinskega zbora in deklamacije. Vstopnina je prostovoljna.
Umrl je Novega leta dan Golob Miha, p<> sestnik v Planinski vasi. N. v m. p.!
Slovenjgradec
Kruta usoda. V javni bolnišnici je umrla 4-
letna Slavica Mikec, edina hčerka splošno spoštovanega, dobrega in vestnega gospodarja in trgovca Franca Mikca. — Iskreno sožalje!
Prednosti živinorejskih zadrug. Že zadnjič smo poročali, da je posestnik J. Pečolar iz Gra-diša prodal kravo po 5 Din za kg. kar je zneslo 3250 Din. Ob tej priliki je bilo j>rodanih še nekaj krav po prav ugodnih cenah. To pa zato, ker so njih gospodarji člani živinorejske zadruge v Slo-venigradcu, ki vodi po svojem rodovniškem odseku tudi strogo kontrolo molže. Le na jx>dlagi mlečne pole o kontrolirani mlečnosti iu skrbnega vodstva rodovnika je bilo mogoče tem posestnikom ugodno prodati plemenske krave, ki so tudi pri premo-vanju rodovniške živine bile priznane s prvo in drutro nagrado. Danes je mogoče ugodno prodati le tisto plemensko blago, o katerem imamo črno na belpin točne podatke o dobri mlečnosti in rodu. Zato bi prijxjročali našim kmetovalcem, da se pridno oprimejo živinorejskih zadrug in po njiho-* * t* '""'^vniških odsekih vodijo rodovnik in kontrolo molže.
Snega je zapadlo te dni okrog 50 cm visoko. Po nekaterih mestih pa je burja nanosila velike zameti. Ker je radi žametov na novega leta dan imel vlak Maribor—Prevalje veliko zamudo, smo dobili ta dan »Slovenca« kakor ostale časopise m drugo pošto šele opoldne, dočim jo imamo drugače že ob 8 zjutraj.
Murska Sobofa
Žrtev materinstva. Vsa Sobota stoji pod globokim vtisom žalostne izgube, ki je zadela družino g. sanitetnega referenta dr. Gregorca. Gospa je dala življenje lepemu fantku, a sama je takoj |x> porodu zatisnila oči k smrtnemu spanju. Malo je ljudi, ki bi bili tako priljubljeni, kakor je bila pokojna gospa. Kdor jo je poznal, jo je vsak brez izjeme ljubil in spoštoval. K smrtnemu počitku jo je spremila nepregledna množica naroda, ki je privrel od blizu in daleč. Ob žalostni melodiji ža-lostink: »Vigred se povrne« in »Blagor mu« so se v očeh navzočih zasvetile solze. Blagi gospe naj sveti večna luč!
Nesreča na cesti. V tukajšnji bolnišnici se zdravi Avgust W., brez stalnega bivališča. Na spolzki cesti inu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je roko v rami močno poškodoval.
Iz raznih kratev
Kamnik. V ponedeljek, dne 4. t. m. bo V
dvorani Kamniškega doma ob S zvečer predavanje o smučarstvu s skioptičnimi slikami. Predava predsednik Smučarskega kluba Ljubljana g. Ante Gni-dovec. Opozarjamo vse Kamničane na to predavanje, ki ga spremlja nad 150 krasnih naravnih posnetkov. V Ljubljani je bilo predavanje dvakrat popolnoma razprodano in je opažati tudi med Kamničani zanj mnogo zanimajo. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Slafnar na Glavnem trgu.
Sneborje-Zadobrova. Dramatični odsek se pri nas lejx> giblje. Najbolj nas je presenetila zadnja žaloigra »Cez deset let«. Vsa čast vrlim igralcem, Igra se ponovi v šmartnem v pev. domu danes, v nedeljo, ob treh popoldne. Opozarjamo vse okoličane, naj ne zamude te prilike!
škofja Loka. Vsem odjemalcem »Slovenca« se škofjeloški kolporterji najprisrČnejc zahvaljujemo. Prosimo in upamo, da ostanete še naprei naši odjemalci Mi pa bomo vedno skrbeli, da redno dobite »Slovenca« v roke. Vsem odjemalcem želimo tudi srečno in veselo novo leto. — škofjeloški kolporterji.
Breznica Dva uslužbenca tukajšnjega oddelka fin. kontrole g. Pavlin in g. Zorman sta se v sneženem zametu izgubila. Ko to poročamo (1. jan.) ju še niso našli — Novo elektrarno KID pod Zasipom je, kakor slišimo, zadela nesreča, baje je počila vodna cev.
Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja Sadjarska podružnica bo imela svoj redni občni zbor dne 6. jan., lo je na praznik sv. Treh kraljev ob 9 dopoldne v osnovni šoli. Na vsporedu je tudi predavanje o sadjarstvu, ki ga bo imel g. Levstik iz Celja. Sadjarji, pridite v obilnem številu.
Ali ste že poravnali naročnino?
Maribor
Mariborska duhovščina svoremu nadpastirju ob novem letu
Na Novega leta dan so se po 11 zbrali v škotskem dvorcu mariborski stolni kapitelj in številni duhovniki, da čestitajo svojemu nadpastirju dr. Andreju Karlinu za Novo leto.
V imenu vseh je govoril prisrčno čestitko presvetli go«p. pomožni škof dr. Ivan T o rn a ž i č. V kratkih besedah je omenil boli in težave, ki smo jih 6rečali v preteklem letu, potem pa poudaril, da smo v minulem letu prejeli od Boga tudi obilo razveseljivih dobrot, radi katerih smo dolžni zapeti z radostnim srcem »Tebe Boga hvalimo«. Na otemnelo svetovno sliko današnjega časa je minulo leto zarisalo tudi marsikatero svetlo točko in to zlasti v naši škofiji. Če pogledamo nbzaj v staro leto, moramo priznati, da se je versko življenje na pobudo Prevzvišenega Nadpastirja v škofiji precej dvignilo in poglobilo. O tem pričajo na eni strani res lepo uspele verske prireditve, kakor n. pr. veličastni evharistični shodi, misijoni, obletnice, marijanski shodi, številni fantovska in dekliški tabori, na drugi strani pa razumevanje natega ljudstva za današnje socialne bede in stiske
□	Spremembe na okrožnem sodišču. Predsednik kazenskega oddelka okrožnega sodišča v Mariboru ss. dr. Alojz Lešnik je dodeljen civilnemu oddelku o. s. Viš. ss. dr. Josip Tombalc je premeščen od civilnega ii kazenskemu oddelku.
□	Dr. Alfred Adler v Mariboru. Na povabilo *Radne zajednice« za iudividualnu psihologiju<- v Zagrebu in »Pedagoške centrale v Mariboru poseli sredi januarja t. 1. Jugoslavijo dr. Alfred Adler, znameniti ustanovitelj individualne psihologije. V Mariboru bo predaval v soboto, 16. januarja in v nedeljo, 17. januarja. Prvo predavanje j« namenjeno širši javnosti, zato opozarjamo žo danes, naj nihče ne zamudi redke prilike, da dobi ▼pogled v to panogo dušeslovja, ki je za vzgojo In za življenje sploh gotovo največjega praktičnega pomena.
□	Mariborsko silvestrovanje se je razvijalo ▼ živahnem tempu ter ni mnogo kazalo na kritične in težke čase, v katerih živimo. Lokali so bili za povrstjo prenapolnjeni, razpoloženja in dobre volje je bilo povsod v obilici. Za zabavo so skrbeli ponekod naši gledališki umetniki, povsod pa je bilo obilo godbe in plesa prav do zore. Prav lepo in dostoino Silvestrovanje je napravil svojim članom »Maribor« skupno z Ljudskim odrom in omladinsko godbo v dvorani Zadružne gospodarske banke Petje moškega zbora, šaljiva eno-dejanka in godbeni komadi so vzbujali dobro razpoloženje navzočih, ki so posetili prireditev v zelo častnem številu, da je bila dvorana nabito polna, »Maraton« je silvestroval kar v Rimskem vrelcu, kjtr se nahajajo člani na smuškem teč-jiu :n '\i gor pod Urško je pohitelo v četrtek popoldne iz Maribora častno število klubovih članov in prijateljev. Silvestrovalo se je v najboljšem razpoloženju tudi po vseh pohorskih postojankah, ki so bile radi dobre smuke kar najboljšo obiskane.
□	Grobovi. Umrli so v Mariboru: Marija Hrobac. soproga železničarja. Pogreb se vrši danes iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Martin Kores. posestnik iz Rošpoha. Pokopan bo danes ob pol 4 iz mrtvašnice na magdalenskem pOkipflf>ru
O Podraženje črnega kruha. Banska uprava je izdala nov cenik kruha, v katerem se določajo cene za en kg sledeče: beli kruh (iz moke št. O) Din 4.40, polbeli (iz pšenične moke si. -1 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80. ("'rni kruh (iz pš. moke št. tj z 30% primesjo ržene moke) Din 3.20. Podražitev znaša loraj po novem ceniku pri črnem kruhu 10 para, ostale cene pa so enake prejšnjim. Opozarjamo, da morajo biii v pekarnah ceniki kruha nabiti na vidnem mestu In ravno tako označena zmes moke pri kruhu, kateremu se primeša ržena, krompirjeva in koruzna moka.
□	Mariborski želodce je v minulem letu kon-sumiral sledeče v številkah izražene dobrote: Zaklanih svinj (poleg že zadnjič omenjenega Števila) G657 komadov, zelja 695 vreč, pšenice 957 vreč, rži 141, ječmena 635. ovsa 578. koruze 695, ajde 3T>9, fižola 558 vreč, dalje 7941 kokoši. 49.948 piščancev. rac 1906, gosi 976, puranov 2154, krompirja 5727 vreč, čebule 2191. Lepe številke, posebno kar se tiče kurjih dobrot! Pa še ni vse izraženo, kar so Mariborci porabili v preteklem letu. Končne številke, katere bomo objavili, bodo še čisto drugačne!
□	Ljudska univerza prične v novem letu s svojim delom v petek, dne 8. januarja in sicer se bo radi velikega zanimanja za gospodarske probleme še nadaljeval socijalno-gospodarski ciklus. Prihodnji petek bo govoril prof. Teply o pomenu racionalizacije dela za človeško družbo.
13) Poselska zveza v Mariboru priredi na sv. Treh kraljev dan. 6. jan. ob pol 5 popoldne v dvorani Zadruž. gosp. banke lepo igro »Jelica v ječi.-. Vabimo k številni udeležbi.
□	Predsava Omladine. Na praznik v sredo ▼prizori Omladina ob pol 5. pop. nabožno igro »Sv. Terezija od Deteta Jezusa.;. Prijatelji lepe zabave vabljeni!
□	Licitacija za prevzem gradbenih del v bolnišnici se vrši vnovič v skrajšanem roku dne -L januarja ob 11 dopoldne v sobi št. 51-11 tehničnega razdelka pri srezkem načMstvu v Mariboru.
□	Posestne spremembe. Cecilija Šuler iz Sv. Pavla pri Preboldu je kupila liišo v Kettejevi 23 od Draga in Line Travinski za Din 122 000. — Dr. Juvan Alojz, odvetnik, jo kupil hišo v Maistrovi ul. 3 od Amalije Kiffman za Din G<!0.000. — Draganič Verando in Otilija iz Priboja sta kupila hišo na Pobreški cesli 16 od Rudolfa Frieill za Din 100.000. — Lešnik Antonija in Kiessner Kari, ekonom v Krčevitii, sta kupila hišo Medvedova ulica 12 od Marije Auff za Din 177.000.
□	Sobotni Irg je trpel precej radi mraza. Sadja in zelenjava je bilo malo, zato pa je bilo prav obilo mesa, posebno svinjine. Cene so ostale v glavnem staro.
□	Nočno službo ima prihodnji teden lekarna pri Arehu na Glavnem trgu.
□	S sekirico po glavi. Tragične pcaledicc je imelo vasovanje fantov v Silvcstrovi noči v Cir-kovcah in skoro bi plačala nočno zabavo dva mlada človeka s svojim življenje. IS letni dninar Anton Medved in 25 letni Ivan Uluk sta bila prepeljana v mariborsko bolnišnico s težkimi poškodbami na glavi. Po njuni izpovedbi jima je zadal nevarne rane s sekirico neki Franc Horvat iz Pungerce. Prvega je vsekal z ostrino preko čela ler mu prizadel veliko rano, drugega pa je omek-nil s topo stranjo sekirice ler mu povzročil hud pretres možganov. Sedaj bodo imeli z vsemi tremi posla zdravniki, orožniki in nazadnje še Sodnija.
["] Alkoholno zastrupljenje. 'Včeraj je dospel na rešilno postajo s krvavečim in razbitim nosom 19 letni brezposelni Ivan Sinček. Med tem ko je
ter praktično udejstvovanje krščanske ljubezni, kar zlasti kaže škofijska zbirka za brezposelne in uboge. Ko tako vidimo, da v našem slovenskem ljudstvu raste ljubezen do Boga in do bližnjega, pač nimamo vzroka obupavati ob pogledu v bodočnost, ampak začenjamo Novo leto z novim pogumom In zaupanjem, opiraje se na svetopisemske besede: Kdo je kakor Bog! To je zmaga, ki premaga svet: naša vera!
Prevzvi-šeni nadpastir se je ginjen zahvalil za čestitke in novoletne želje svoje duhovščin«. Ako bo škofa spremljala molitev in vdanost duhovnikov in vernikov škofije, se bo v Novem letu božje kraljestvo ljubezni še bolj utrdilo in poglobilo v naši lavantinski škofiji. Prerzvišeni je opozoril zlasti na eno rano med našim ljudstvom: pijančevanje. Koliko žrtev dušnih in telesnih ie ta moloh zahteval v minulem letu! Da bi bilo v Novem letu v tem oziru bolje, je nadpastirjeva ! iskrena želja. Končno jc polagal svojim duhovni-. kom na srce, naj 6e v vsem svojem delovanju dajo ' voditi edinole od prave Modrosti.
Celje
pripovedoval, da ga je neki znanec udaril v obraz, so ga zgrabili hudi krči ter se je nezavesten zgrudil na tla. Ugotovili so zastrupljenje z alkoholom. Na prazen želodec se je napil in to je imelo usodne posledice. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Nevaren konj. V bolnišnico so prepeljali nevarno poškodovanega Henrika Pavleca iz Sv. Marjeto ob Pesnici. Udaril ga je konj s kopitom v trebuh ter mu prizadel zelo nevarne poškodbe na
j drobovju.
□	Uvoz kmečke moke v mesta ali irge pre-j povedan. Prejeli sino od mestnega načelstva: Z
razglasom banske uprave je prepovedan uvoz kinečke moke v trge in mesta. Zoper vsakega, ki bi nepooblaščeno kupoval pšenico na trgu, je podati prijavo pristojnemu oblastvu. Pšenice se na trgu ne sme kupovati niti za hišno uporabo.
□	Mariborski koledar, ki ga izdaja tukajšnja Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, je izšel. Vsebuje veliko poučnih člankov, med temi zlasti omenjamo J. Glaserjev pregled mariborskega časopisja od prevrata ter general Maistrov prispevek o stavkah železničarjev ob prevratu v območju Maribora.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 3. januarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. — Ob 20: ŽENITEV. Zniža ne cenc. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprio. Torek, 5. januarja: Zaprto.
Sreda, 6. januarja ob 15: SLABA VEST. Znižane cene. — Ob 20: PTIČAR. Znižane ccnc.
©• Nočno lekarniško službo ima tu teden do vključno petka 8. t. in. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
-0r Trgovska nadaljevalna šola. Po počitnicah prične redni pouk za I. razred v ponedeljek, dne 4. t. m., za II. in III. razred pa v torek 5. t. m., vsakokrat ob običajni uri.
& Pevski zbor KPD. Opozarjamo vse člane, da se prično redne pevske vaje zopet v pondeljek 4. t. m. za mešani zbor ob običajni uri v pevskem lokalu v Domu v Samostanski ulici.
& Razstava v Mestni hranilnici. Umetniška razstava akademskih slikarjev M. Modica in 11. Slapernika v sejni dvorani Mestno hranilnice na Krekovem trgu se danes definitivno zaključi. Razstava traja še ves dan do 7 zvečer, na kar opozarjamo vse one, ki si razstave še niso ogledali.
•©■ Dobro in prijetno zabavo za majhno ceno nam bodo pripravili člani Gledališke družine danes popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Predstavili nam bodo spevoigro Snubač, enode-janko, polno humorja, ki bo vzbujala pri vseli obiskovalcih predstave veselo razpoloženje, prav tako kakor druga enodojunka opereta Ščuka. — Predstav se začne popoldne ob pol 4. Predstava se ponovi v sredo, na praznik Sv. treh kraljev ob isti uri.
Sreino in veselo novo 11-to vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli
Vekoslav Bornšek
specerij.il,n trgovina CELJE — Prešernova ulica s
3* (ribanje prebivalstva v preteklem letu. Poročenih je bilo v celjski župniji sv. Danijela 159 parov (77 parov manj kakor prejšnje leto) in sicer 108 domačih in 51 iz tujih župnij. Rojenih je bilo 577 otrok (za 4 otroke več od lanskega, leta) in sicer '.(07 dečkov in 270 deklic; mrtvorojenih je bilo 42 (21 dečkov in 21 deklic). V mestu je bilo od teh rojenih 85 (42 dečkov, 43 deklic), v okolici 271, med njimi 148 dečkov in 123 deklic, iz drugih župnij pa je bilo rojenih 221 otrok, med njimi 117 dečkov in 104 deklice. — Umrlih je vsega skupaj 193 oseb (281 moških iu 212 žensk). Oil teh jih je 84 iz mesta (38 moških in Iti žensk), 153 iz okolice (84 moških in 69 žensk), iz drugih župnij pa 214 oseb (138 moških iu 76 žensk), mrtvorojenih pa 12. Umrlo je za 77 oseb več od prejšnjega leta.
Mestni avtobus. Na praznik 1. t. m. smo javili, da je do nadaljnjega ukinjen promet na vseh progah mestnega avtobusa. Med tem smo pa dobili obvestilo od mestnega avtobusa, da se bo v pondeljek 4. I. m. poskusilo zopet z vožnjami na progi Mozirje (Solčava)—Celje, ako se med tem vremenske prilike ne bodo izpremenile. Čini se bodo uredile tudi ostalo proge, se bo takoj zopet začelo s prometom v polnem obsegu.
Slovenska knjiga v 1.1931
Med mnogimi manj razveseljivimi bilancami iz preteklega leta, je bilanca slovenske knjižne produkcije po svoji kulturni in morami strani naravnost tenomenalna. dasi je treba takoj pristaviti, da se kljub neutajljivim finančnim uspehom bori tudi naš domači knjižni trg s splošno gospodarsko krizo. Tembolj občuti knjižni trg to krizo, ker je zajela slovensko založništvo prav v začetku novega silnega razmaha in napredka. Glede tega omenimo le, da bi utegnilo splošno gospodarsko stanje slabo vplivati na nadaljni razvoj našega založništva, vendar je storilo baš naše založništvo vse, kar je v njegovi moči, da ohrani uspehe iz lanskega leta in da jih še poveča. Ali bodo rodila prizadevanja in žrtve slovenskih založnikov zaželeni uspeh tudi v bodoče, to se pravi, ali kljub svoji požrtvovalnosti ne postanejo vendarle žrtve splošne krize, o tem bomo mogli soditi pozneje. Danes izrazimo lc željo, da bi se krasno započeto delo obnove in obogatitve naše knjižne produkcije moglo vzdržati, da bi občinstvo, v katerem se je brez dvoma že zbudilo zanimanje in potreba po lepi knjigi, znalo ohraniti dosedanje pridobitve, ki so življenjskega pomena za razvoj naše domače kulture.
Treba je najprej ugotoviti, da pomeni rodovitno knjižno leto 1931, vsaj zamisli slovenskega založništva, začetek nove dobe za slovensko knjigo. Nikdar poprej ni bilo toliko skrbi in pozornosti za smotrno izdajanje in za smotrno pridobivanje kupcev za slovensko knjigo, kakor v preteklem letu. To se pravi, čvrste volje, tla bi se med našim ljudstvom povzdignilo zanimanje za knjigo ter da bi mu postala knjiga potreba, na drugi strani pa, da bi se knjige po čvrstih in vsestransko premišljenih načelih izdajale. Pojavil se je sistem izdajanja knjig v serijah in proti mesečni naročnini, tako, da je nabava knjig čim bolj olajšana. Pa ne le v tem. da so slovenski založniki začeli prodajati svoje knjige jx) skrajno mikavnem sistemu, tudi njih število in število izdanih knjig se je tako povečalo, da moremo mirno smatrati preteklo leto kot najbolj plodovito leto v slovenski knjižni produkciji sploh.
Ozadje tega založniškega nokreta je treba iskati v sterilnosti našega založništva v poslednjih letih, ki je grozila ugonobiti vsako izdajanje slovenskih knjig. Sterilnost založništva se je ujemalo s skraitio pičlim številom stalnih interesentov za slovensko knjigo, l<i jc bilo tako nizko, da zalo nik pri nobeni knjigi ni mogel kriti svojih stroškov. Naloga, pred katero je bilo postavljeno slovensko založništvo, je bila: povečati število kupcev za slovensko knjigo v toliki meri. da bo izdajanje knjig sploh mogoče, loga ni bilo mogoče doseči drugače kakor z velikimi denarnimi žrtvami in z velikim trudom. Oboje je slovensko založništvo, zavedajoč se svoje naloge za slovensko kulturo, v največji meri vzelo na svoje rame s tiho nado. da bo s tem ue ravno za sedaj, pač pa za bodočnost pripravilo tla in razmere za uspešno delovanje.
Napoi'. da bi se (i načrti uresničili, je bil v preteklem letu zares velikanski. In velikanski je bil tudi odziv našega liudstva. S tem ie podan dokaz, da niso založniki umetno naredili potrebe po knjigi, marveč so se lc prišli nasproti potrebam ljudstva. Da so se prvotne potrebe še [jovečale. pričajo vedno novi interesenti, ki jih založniki še vedno pridobivajo. Ni moči utajili, da se je v preteklem letu povečalo zanimanje za slovensko knjigo za tisoč odstotkov napram onim sterilnim letom našega knjižnega izdajanja. Seveda, pokrel je še mlad in v prvih začetkih, potreba po knjigi še ni tako ukoreninjena v našem ljudstvu, da bi ?e odrekalo drugim užitkom v prid knjige. Danes, ko mora ljudstvo tako štediti in reducirati marsikatero svojo potrebo, obstoji nevarnost, da bi začelo reducirati tudi pri knjigah, dasi so izdatki zanje prav malenkostni. Le ako bo znalo ljudstvo nrav ceniti knjigo in prav ceniti izdatek zanjo, bo knjigi zagotovljena bodočnost.
Druga leta je »Slovenec < v svoji novoletni
številki domala navedel vse knjige, ki so v preteklem letu izšle. Letos jc to na tem prostoru povsem nemogoče, zakaj samo naslovi va/nejših izdaj bi napolnili več stoljx:ev. Ako vendarle skušamo podati nekaj pregleda, nikakor ne gre iskali v spodaj navedenih delili vsega, kar je lansko leto pri nas izšlo, marveč le nekaj važnejšega med važnim. Pregled, ki sledi, naj služi lc v površno ilustracijo cvetočih razmer preteklega leta na našem knjižnem trgu, pri čemer hočemo upoštevati najbolj tisto, kar je važno za novo lice našega knjižnega izdajanja.
Knjižne družbe, kakor so zlasti Mohorjeva družba, Vodnikova družba in Cankarjeva družba, so v Dravski banovini, Goriška Mohorjeva družba, Goriška Matica, Književna družina Luč, so pa v Italiji nudile svojim rednim članom kakor vsako leto, tudi v preteklem letu, bogate knjižne darove. Število teh knjig je mnogo preveliko, da bi jih mogli posamez navesti. Zlasti pa moramo omeniti, da jc Mohorjeva družba, ki izdaja tudi krasni družinski mesečnik Mladiko , objavila v Mohorjevi knjižnici lepo vrsto ponatisov, |wleg svojih rednih izdaj pa šc cclo vrsto izrednih izdaj. Matica Slovenska je letos izdala zadnji del Revniontovih Kmetov , tako, da imamo v Glonarjevem prevodu zdaj vse delo v slovenščini, izdala je dalje Levstikova pisma, drugi snopič Kidričeve zgodovine slovenstva od začetkov do marčne revolucije ter prvi snopič drugega dela Iz. Cankarjeve zgodovine likovne umetnosti v zapadni Evropi.
Najagilnejša slovenska založnica jc bila v preteklem letu brez dvoma Jugoslovanska knjigarna. Poleg svojega rednega založniškega dela, ki obsega šolske knjige, učbenike tujih jezikov in praktične knjige (izdala jc teh z novimi nakladami vred 21: Bučar: Zgodovina sred. veka za vis. razr. sred. šol; Grafenauer: Slov. čitanka IV, za 8. razr. sred. šol: Zobec: Kmetijska kemija; Prezelj: \n-organska kemija; Šturrn: Francoska vadnica L in II del; Rupel: Srbohrvatska vadnica I. in II. del; Humek: Prehrana po novih zdravstvenih načelih; Humek: Domači vrt; Logar: Kubična računica; Inkret: Kunčereja; — Piskernik: Učbenik nemškega jezika; ista: Nemški glagol; Kotnik: Francoski glagol; Leben: Francoščina brez učitelja; Lebeli: Italijanska vadnica; M.: Učbenik angleškega jezika. — Načrt mesta Ljubljane. — Pierrc L' Krmite; Deklica z odprtimi očmi; Lovrcnčič: Publius iu Hispala — Cesta in njen vozel; Jerše: Šmarnice itd.), je izdala Jugoslovanska knjigarna v petih knjižnih zbirkah vsega 23 knjig. — V Leposlovni knjižnici: Timmermans: Klic divjih gosi— Bojer: Izseljenci — Gidc: Ozka vrata — Linpert: Od duše do duše. V Ljudski knjižnici- Hugo: Leto strahote !7Q3 — Constantin-Weyer; Usodna preteklost — Watlace: Ren Hur L in II. del Sienkie-vvicz: Skozi pustinje in puščavo Remizov: V a sinjem polju. —■ V Zbirki domačih pisateljev: Pregelj: Magister Anton (Izbr. spisi V) — Levstik f>.• Zbrano delo lil (Pripovedni spisi) Velikonja: Otroci — Pregelj: Idile in groteske (Izbr. spisi VI).
- V Zbirki mladinskih spisov: Svensson: Prigode malega Nonniia — Kuncič: Za zidano voljo Kipi ing: Zakaj zato Scutt: Mala trojka. •-V zbirki »Kosmos-: Veber: Sv. Avguštin — Arcii Mesar-Spinčič: Stanovanje Kellerinann: Pot bogov.
Treba je priznati, da tako ogroonmc delavnosti ne more izkazati prav nobena druga slovenska založba. Poleg te^a je treba tudi omeniti, da nosi Jugoslovanska knjigarna kot založnica največje breme žrtvovanja za kulturni ideal slovenske knjižne produkcije s tem, da jc določila za svoie knjižne zbirke skrajno nizke cene, da bi pritegnila med stalne interesente za slovensko knjigo čim večje število ljudi, zlasti takih, ki jim denarne razmere ne dopuščajo večjih izdatkov za knjige. Njen založniški program za prihodnje leto ni nič manjši nego v |ireteklem letu, zato zasluži njena delavnost vso pozornost slovenskega ljudstva.
Nova založba, ki nosi težko breme in ob
enem ima veliko zaslugo izdaje Zbranih spisov Ivana Cankarja, jc v preteklem letu objavila \I1 zvezek te monumentalne izdaje. Poleg tega pa je proslavila šestdesetletnico Fr. S. Finžgarja / novo izdajo njegovega ludi v drugi nakladi že davno razprodanega romana ^Pod svobodnim solncem«.
1 iskarna sv. Cirila v Mariboru je |>oleg mnogih manjših stvari izdala (kot nadaljevanje zbranih spisov) slovitega mladinskega pisatelja Karla Mava najbolj znano delo Winnetou«, v treh debelih zvezkih.
Založba »Modra ptica je izdala lani štir redne m eno izredno knjigo: Redne: Lagerldt: Gosta Berlitig — Baring: Daphne Adeane — l.i-ain 0'LIaherty: Noč po izdaji — London: Dolina meseca. - Izredna: Jiri \Volkcr: Pravljice. — Izila je tudi še prva knjiga za tretje poslovno leto: Lud-wig: Napoleon. Knjige »Modre ptice so se pri našem ljudstvu že udomačile in uživajo lep sloves.
Povsem novo založbo smo dobiti v »Hramu-, ki izdaja na novo Levstikov prevod Flaubertove Madaine Bovary«, Jelušičevega »Cezarja in napovedala za letos tudi novi prevod Tolstega Vst:: jenje«, a do konca leta to delo še ni izšlo.
Po istem sistemu, vendar v nekoliko manjšem obsegu kakor Jugoslovanska knjigarna, je v preteklem letu začela izdajati knjižne zbirke ludi Tiskovna zadruga. Izšle so sledeče knjige: V Z.birki mojstrov: Flaubert: Salambo —■ Voltaire: Kandit. — V zbirki Sodobni roman Tagore: Dom in svet — Fedin: Mesta in leta — Conrad: Senčna črta — Baroja: Pot k popolnosti. — V zbirki Slo venski pisatelji-klasiki: Fr. Maselj-Podlimbarski: Gospodin Franjo, 2 knjigi — Slov. pisatelj i-sodot> niki: Juš Kozak: Šentpeter — Srečko Kosovel: Pesmi. — Izven zbirk je Tiskovna zadruga izdala tudi dr. Milan Vidmarjevo knjigo o elektrotehniki.
Krekova knjižnica, ki je že v prvem letu izdala nekaj prav lepih knjig, je v preteklem letu izdala L. Sinclaira: Izmaelovo vstajenje — Sedem mladih (Novele naših najmlajših pisateljev) in izbor moderne poljske novelistike v jirevodu in uredništvu Tineta Debeljaka, Clovecanstvo .
Tudi privatno založništvo je še v veliki men izdajalo slovenske knjige; med strogo znanstvenimi publikacijami, ki jih izdaja naša univerza, bi omenili le Ramovševo dialektološko karto, ki je eno najpomembnejših slovenskih znanstvenih del sploh pa Kidričevo knjigo o Dobrovskem in njegovi dobi.
tehtne in lepe knjige smo dobili Slovenci v preteklem letu. Toliko bodi še omenjeno, da ie tudi po svoji zunanjosti slovenska knjiga na splos-no |>ostala mnogo okusnejša nego je kdaj koli bil«, nekatere izdaje so naravnost vzorne in bi delaie čast velikim narodom. In še to: Znano jc. da jr odstotno knjižna produkcija tla Norveškem največji ia ves svet občuduje mali skandinavski narod za to. Malo pa je znano širokemu svetu in še manj >e znano pri nas, da -e Slovenci po svoji knjižni produkciji v preteklem letu skoraj mirno postavljajo Norvežanom ob bok. Bog daj, da v prihodnjem letu ne bi nazadovali, marveč v plemeniti tekmi najboljšimi in najkultumejšimi narodi napredoval!
Radia
Programi Kodio-IJuftfrnfi t
Nedelja, J. januarja: 8.00 Ing. Lah: Poljedelstvo. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tomincc: Galerija slovečih konverlitov. — 10.30 Dr. P. Breznik: Pariš. — 11.00 Salonski kvin-tet. — 12.00 Čus, poročilo, plošče. — 15.00 Poročilo o rezultatih experiment. fonetične študije (dr. Fr. Vehe,). — 15.15 Dekliška uro: Zadnje vprašanje i«ci. Lebarjeva). — 15.45 Pevski koncert zbora - Cankar.. — 16.30 Tri hčere, komedija (Ljudski oder). — 20.00 Mnzika 40. p. p. Triglavskog.
—	22.00 Čas in poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 4. januarja: 12.15 Plošče. -- 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prof. Fr. Peugov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa: tfcdil-nost in prebavljivost hrane. — 19.00 Dr. L Burian; Ceščina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Zimo v instrumentalni glasbi; izvaja salonski kvintet
—	21.00 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas in poročila.
Tortk 5. jrnuarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (radio-tetka). — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina.
—	19.30 Dr. Fr. Veber: l'\perimentalno fonetični študij. — 20 00 Prof. Andree: Radiotehnika, za ključno predavanje. 20.30 Preno« iz Zagreba
—	22.30 Čas, poročila.
Druffi programi i
Ponedeljek, 4 januarja.
Beig-ad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Radia orkester. 21.00 Čelo. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 19.15 Ciganska glasba. 20.50 Večerni koncert. 22.20 Radio orkester. — Dunaj: 11.30 Opoldaski koncert. 20.15 Operetna glasba. 21.iO Večerni koncert. 22.30 Lahka plesna glasba. — Fini: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Lahka poljudna glasba. — Milan: /.0.45 Komedija. Pestra glasba. — StuUgart: 12.35 Opoldanski koncert. 21.15 Zabavni koncert. — l.or-lon: 19.30 Večerni konc. 21.00 Violončelo. 22.00 lohl-a glasba. — Berlin: 19.10 Plesna glasba. 22.20 Zabavna glasba. — Bnrcelona: 13.00 Plošče. 13.30 Radio sekstet. 21.05 Radio orkester. 22.39 Španska glasba. 23.30 Lahka glasba. — Praga: 21.00 Večerni koncert. 21.30 Pianiiiski konccrt. —■ Tou-lousc: 18.15 Moderna «imronična glasba. 19.45 Argentinski orkester. 21.00 Operne permi. 21.15 Koncert vojaške godbe. 22.45 Operetre pesmi. — Trsi: 12.30 Plošče. P 00 Pestra glasba. 17.30 Pestra glasba. 22.15 Lahka glasba.
Torek, 5. jnnunrin.
Belgrad: 12.05 Opoldanski koncert. 20.30 Zagreb. 22,50 l.nhka glasba. ~ Budapest-. 12.05 Plošče. 19.00 Orgelski koncert. 20.35 Ogr»ke nesml. 21.45 Večerni koncert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.30 Operni prenos. 22.05 Plesna glasba. — Pim: 17.30 Vokalni in instrumentalni lton-cct. 21.00 Konccrt kvarteta, komediia. — Milan: 11.15 Pestra, glasba. 21.00 Simfonični koncert. -Stuttgnrt: 20.00 Veseli večer. Igra. 21.10 Zabavna glasba. — I.ond-oii: 19.35 Orkestralni koncei; 20,35 Plesna glasba. — Berlin: 19.10 Pestra glasba. 21.10 Konccrt. Barcelona: 13.30 Radio sekstet. 19.30 Trio. 21.05 Operni prenos. Praga: 21.30 Violinski koncert. 22.20 Sodobna glasba. — Toulnuse: 19.45 Operetna glasba. 20.15 Koncert vojaške god bc. 21,00 Moderna simfonična glasba. 23.45 Klasična simfonična glasba. — Trst: t2.30 Plošči i3.00 Pestra glasba. 17.30 Pestra glasba. 22.15 Pestra glasba.
Fotoamaterje! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lep« iu poceni napravi
lotoodd. Jugostovanske knjigarne
Švedski kralj Karel XII. je bjl v mladosti vidik prijatelj vina in žgane pijače. Nekoč je vinjen rabil žaljive besede proti svoji materi. Naslednji dan ga je neki dvorjan opozoril, kako je pač moralo njegovo slaro mater boleti in ji krvaveti srce radi takega sinovega obnašanja. Kralj ga je mirno poslušal, nato pa zapovedal slugi: Prinesite mi steklenico najboljšega vina in kozarec! Ko se je to izvršilo. je vzel kozarec, stopil k svoji materi in ji dejal: Včeraj sem vas razžalil. Nato si je nalil poln kozarec vina, ga na dušek izpil in rekel: To je zadnje vino, ki sem ga pil: odslej ga celo življenje ne bom več pil! Karel je ostal nlož-beseda in ostal abstinent do svoje smrti.
Zanimiv je dalje slučaj kardinala Mannin-ga. Nekoč je prigovarjal delavcu, da bo prišel v revščino in svojo rodbino uničil, če bo toliko pil. Eminenca je odgovoril dealvec, »saj vi tudi pijete, samo ne tako pocev.i pijačo kot jaz! s — Da, res je. je dejal kardinal. Toda od danes ne bom pil niti kapljice več!« Držal je besedo in postal voditelj absti-nenčnega gibanja. Ko je umrl, je v Londonu zapustil organizacijo, ki je štela 28.000 abstinentov.
Daniel 0'Couell je izrekel to-le sodbo o
m i "m l&ip^iiifcJ
Si j|3
■ .. igli® :rh-m:im.
ti i
i.

--r-K-T"
jJSfe
% % ~ \\ \ \ >y
.-..Vi;-/ ' ...........JJ__X	■—•"r.	^
>ik titivi:." kap t hi •. atikanu ;,<• v nrvariio.il i. Radi nedavne katasirofi v vatikanski knjižnici je nastopila nevarne*! tuili za znamenito Sikstinsko kapelo. Zgrajena je bila v letih 1473—1481 in jo krtiljo čudovite fresko Michelangela. Po dosedanjih poročilih so je pojavila ni; levi ,-inini velika razpoka.
Zotkm z<|ubro hvte&i
dobre
goste
in abstinenca
abstinenci: Rajši sem ob vse pridobitve in premoženje kakor ob abstinenco. Ona je največji dar za vero; kajti ni je čednosti, do katere ne bi vodila, niti hudobnosti, od katere nas ne bi branila.<
Nedavno umrlega slavnega iznajditelja Edisona Vso nekoč vprašali, zakaj ne pije vina in drugih alkoholnih pijač. Odgovoril je kratko: Možgane imam za vse kaj drugega nego da bi si jih zastrupljal.
Izumitelj strelovoda Benjamin Franklin je bil abstinent že v svoji mladosti, ko je bil navaden tovarniški delavec. Tovariši so se neprestano norčevali iz njega. Ko so ga nekoč zopet zbadali, je .stegnil roko, dvignil težak kos železa, in dejal: No, poglejmo, kdo je močnejši: abstinent ali pivec? Poskusili so vsi, nobeden mu ni bil kos in poslej je imel mir.
Ko je bil Lincoln izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, so mu prihajali častitat od vseh strani. Kot je navada, jih je hotel pogostili. Vzel je vrč, napolnil kozarec s čisto vodo, ga dvignil in napil: Gospodje! Pijmo na srečno delovanje parlamenta z najbolj zdravo pijačo, kar nam jih je dal Bog! Svoj živ dan nisem okusil opojne pijače; tej navadi ostanem zvest tudi v bodoče.•
Žalosten konec
sovjetskega mimstra
Berlinsko časopisje poroča, da so bivšega sovjetskega zunanjeg. ministra čičerina, ki je skoraj deset let vodil sovjetsko zunanjo politiko in je potomec znane plemenitaške rodbine, pred par dnevi zalotili na prometni ulici v Moskvi. Bil je pijan, popolnoma zanemarjen in je prosil milodare ... Sovjetske oblasti so ga zaprle v azil za brezposelne in nepoboljšljive pijance.
Neki švicarski hotelir, ki zatrjuje, da morala gostilničar in hotelir storiti vse, da gostom bivanje v hotelu naredite, čim prijetnejše in udobnejše, je na podlagi dolgoletne izkušnje izračunal, da izgubijo hoteli in gostilničarji svoje goste radi sledečih vzrokov: nevljudnost osebja prežene najmanj !) ods otkov j gostov, radi popolne ravnodušnosti odideta 2 : odstotka, radi previsokih cen izgubijo 1-1 od- j stoikov gostov, radi slabe kuhinje 10 edstot- j ko\. radi slabe kurjave 10 odstotkov, radi na- i pačnih obvestil 7 odstotkov, redi napačne reklame ! odstotki, radi slabih postelj o odstotkov, radi nepoštenosti pri plačevanju 6 odstotkov, radi nečistosti 12 odstotkov, radi prepočasne postrežbe 10 odstotkov in radi pre-male raznovrstnosti hrane 5 odstotkov gostov, j
Olajševalna okolno-l
Sodnik: l>ogn;ino je, da je bilo vino, ki ste ga poslali strankam, pokvarjeno. Kaj lahko povqste v svoj prilog in v zagovor?
Trgovec z vinom: Gospod sodnik, na vseh j zabojih, v katerih sem poslal steklenice z vinom, ! je bilo napisano: Previdncsl!-.
Kitajski cesar, princ Kung, za katerega se trdi, da bo v kratkem s pomočjo Japoncev izklican
za kitajskega cesarja.
Volivna mgišaciga v davnih časih
Tako težavno pot napovedujejo I. 1932.
I
tzobrazeni dšvjaht
Berlinske univerzitetne oblasti raziskujejo mučno zadevo, ki se ie odigrala malo pred božičem v anatomskem zavodu. Slušate-Ijice medicine imajo posebno dvorano za vaje v laztelesenju. Pred par dnevi je zagledal sluga v tej dvorani oneča.ščenega mrliča. Neznani storilci so izrezali mrliču na prsih veliko svastiko (fašistovski križ, znak nemških nacionalistov). Sluga je lakoj vedel, da se je j to zgodilo ver dni poprej. A visokoSolke so i prikrivale zadevo, ker so dobro vedele, da bi i moral krivec zapustiti univerzo. Univerzitetna 1 oblast je naznanila dogodek pruskemu prosvetnemu ministru, ki je odredil preiskavo.
Agitacija s plakati in raznimi pisanimi vzkliki, nalepljenimi oziroma napisanimi na gole stene hiš, ni nikaka nova iznajdba, ampak je obstojala že pred 2000 leti. Čudo pa: i>ila je čez mero bolj razvita kot danes. Da jo to res, o tem nam spričujejo izkopnine v Pom-pejih.
Izkopavajoč zidine omenjenega mesta so naleteli na volivne i iste in celo karikature, ki lepo govorijo, da je Vezuvova lava pokrila mesto prav v času, ko so se vršile tam volitve. Rimcem je otežkočalo agitacijo, ker niso imeli ne papirja, ne tiskarskih strojev; da so pa vendar mogli izraziti svoje misli in prepričanje o kakem kandidatu, so segli po bolj idealnem sredstvu, kol papir — po čopiču in barvi. V takih dneh agitacije so tudi slikarji imeli precej dela. Barve st) bile tako trpežne, da moremo vsebino na izkopanih stenah prav jasno in razločno razčitati. Večina napisov sc začenja s črkami O. V. F. (Oro vos faciatis), kar pomeni: Prosim, glasujte!«
inleresantne so slike kandidatov. Tu printer: Na neki sleni je napis: Volite Mansija, nikdar še ni bil pijan! Tako se imenuje kandidat Sabinus >bela vrana v črni tolpi- (volivcev). Na drugem mestu beremo: Če hočete, da boste imeli bel kruh. volite Cleontesa Pri-srija! Drugi kandidati se precej na dolgo in široko slavijo v sledeči obliki: Naš kandidat bo bratnbovec republike. Brez strahu! Zvest in sposoben, spoštovan in junak nad vse druge. Če bo izvoljen on, bomo imeli najsijajnej-še veselice in najboljši kruh. Glasu;te zanj, dobro plača. Če ga letos izvolite vi, bo drugo leto on za vas glasoval. Proclinius je častit človek.
Iz teh napisov je očito, da je bilo težišče Pompejunov prav tako, kot starih Rimcev, kruh in zabava, paneni et circenses . To je bil njihov življenjski smoter. Tu je lisli kandidat, ki je obljubljal boljši kruh in zabavnejše veselice, žei največji plosk in je tudi prodrl, saj ni bilo nič višjega kol panis et circenses in zato ne konkurenta.
Med takšnimi in podobnimi napisi so se tudi karikature, ki slikajo ugledne kandidate, ali njih nasprotnike. Na neki steni je naslikan Fitinius debel kot sod, nasproti njemu pa junaški Proclinius dolg in suh kot koren.
Ženske v starih Pompejih niso imele volivne pravice, da pa so se zelo zanimale za
volitve, vidimo iz tega. ker so na več stenah napisi, s katerimi enega in drugega kandidata poveličujejo. Primer o Assilini: Assilina pravi, naj vsaka žena prisili -vojega moža, da odda glas za Lucija Seculija. Na drugem mestu čitamo: Kandidaiuro želi Luciju Tir ruti i ju njegova stara mati. Neka Petronija in Italija govorite: Ce l>i mogle ili me volit, bi glasovale samo za Casolija in Mlmtija. Sla-lija pravi, da je njen kandidat žel večje priznanje in dobil vi glasov kot drugi, češ: Za kogar Italija glasuje, po ieni ljudstvo žeja Vprav tako druga žena končuje svoje pisanje o nekem kandidatu: Kdor bo dobro glasoval, bo božiči Veneri drag.
Mama grandiosa
Sovjetski iisli poročajo, da je sklenila \lada počastiti 15 letnico prevrata z otvoritvijo 110 m visokega Leninovega kipa v leningrajskem pristanišču. Ta spomenik v slogu ne\v-yorške Svobode bo najvišji na svetu. Kakor je pod sovjeti navada, je odredila vlada v to svrho redne odtegljaje otl uradniških in delavskih. plač. Na ta način l>o zgradil spomenik hvaležni proletarijal - sam, ne da bi obremenil državni proračun.
Smescice
liej. prijatelj — predsednik republike Se je v čast novega leta pomiloslil... Svoboden si!
Kako? I — Ali imate toliko neusmiljenega poguma, da bi me postavili pod kap v takem vremenu!
(iandi severne . Indijo.< Abdul Uhafur Kan, voditelj pokreta rdečih ;raje< v severno-zahodni Indiji, splošno imenovan severno-indijski (Iandi . v bil po krvavih nemirih i spopadih z angleškim vojaštvom zaprt.
Kaj si so tako obvezal? In lo baš danes. ko pride k nam kliko ljudi čestitat!
Ravno zato, ljubi ata. Me vedno tako objemajo. božajo in poljubljajo, da mo potem lička bolijo.
Profesor pri zdravniku
Vdihnite globoko in recite trikrat (It), pravi zdravnik bolnemu profesorju.
Kratko premišljevanje ...
207.
Nerodno vprašanje
Zagovornik olajševalni priči: Vi poznalo obtoženca že mnogo let in ste njegov intimen prijatelj. Ali vi njega smatrate za sposobnega, da b: ukradel deriar?
Priča- Koliko pa jo bilo?
J a« sc svojega prepričanja ne sramujem. ! Kar mislim, vedno odkrito povem '	Zato vedno (ako molčiš!
P v. krilom svetil so leta 1931 med drugimi umrli: Zgoraj od desne: Znameniti raziskovalec polirnih pokrajin dr. Alf rod Wogener Ttnnniaso 1'iltoni, bivši italijanski zunanji minister •oneral •lo Vi utira - poslednji podkancler Nemčije Fridrich Paver, ki je podpiral vojno napoved Franciji — nadškof Soerderblom znameniti gla/.knik (iriinfeld admiral Capello — polkovnik \I;d-,hrenu, ki je spremljal Nobila na njegovi nesrečni vožnji na severni tečaj — dr Sthamer, nemški poslanik v Londonu — oldenburški nndvojvodaFridrieh Avgust. — Spodaj od desne- Pisatelj A rt ur ".'■Imilzler Tomaž Alva Edison, največji izumitelj — Vilamovit/.-MOllendorf, nestor klpsičnih filolegov Lujo Brenlnno, nacionalni ekonom svetovno znani komik lieuttcr zmagoviti marini Foch — bivši minister v. Loebcl — Ana Besan. ki ie .naJla novega zveličana Krisrmnmotija — nemški državni kancler Mflller — bivši predsednik francoske republike l'"allieres
Ji
Andersen:
Prodajalka vžigalic
Bil je zadnji večer v letu; iz vseh oken so žarele luči božičnega drevesca v krasnem soju. Povsod je vladala sreča in radost. Zunaj pa je bilo mrzlo in temno. Sneg je v velikih kosmičih padal na zemljo. V kotu, kjer sta se stikali dve hiši, je čepela uboga mala deklica. Gole nožice, ki so bile od mraza rdeče in modre, je pritegnila k sebi, dolge plave lase so pokrile snežinke; v predpasniku je imela mnogo vžigalic, en zavojček pa je držala v roki.
Dekletce je moralo vžigalice prodati, toda doslej še nihče ni od nje kupil in nikdo ji ni podaril pare. Zaradi tega si ni upala domov, saj bi jo oče gotovo natepel; pa je revica tako hudo zmrzovala!
Trepetajoč od mraza in lakote je ubožica čepela v kotu: podoba pomanjkanja in gorja. Tedaj ji je prišlo na misel, da bi ji bilo dobro, ako bi si ročice ogrela ob vžigalici, Vzela jo je 'iz predpasnika ter jo podrgnila ob steno. Rit! kako se je zaiskrilo in kako lepo gorelo! Bil je čudovit plamen! Dekletcu se je zdelo, kakor da sedi pri lesketajoči se peči, v kateri plapola ogenj in ji prijetno ogreva ročice. Tedaj si je hotela malo ogreti tudi noge; že jih je iztegnila, toda, o joj! plamenček je ugasnil, peč je izginila, v ročicah pa je držala samo ogorek vžigalice.
»Prižgem si drugo vžigalico,« si je dejala, »morda se pred menoj zopet prikaže peč.« Pa jo je prižgala. Svit je oblil hišno steno. Ta je na mah postala prozorna kakor tenčica in dc-kletce je moglo pogledati v sobo. Na sredi je stala velika miza; na njej je bila različna posoda in nož in vilice; v veliki skledi je zagledala krasno gosjo pečenko, nadevano z jabolki in slivami. Dekletce jo je željno gledalo ter vzdihovalo. Naenkrat je pečena goska, ki so v njenih prsih tičale nož in vilice, skočila iz sklede ter se prizibala k ubogi deklici. V tistem hipu je vžigalica ugasnila in ostal je samo vlažni, mrzli zid.
Prižgala je še eno vžigalico. To pot se ji je zazdelo, da sedi pod božičnim drevescem; to je bilo še lepše in bogatejše obloženo nego tisto, ki se ji je bilo zableščalo skozi steklena vrata bogatega trgovca. Na zelenih vejicah je gorelo na tisoče lučic, visela so zlata jabolka in srebrni orehi, na mizi pod drevescem pa so ležale krasno oblečene punčke in igrače, kakršne je bila doslej videla samo v izložbah. Dekletce je seglo z ročicami po njih — toda tisti hip je vžigalica ugasnila in izginila je vsa bajna krasota. Samo lučice so se dvigale više in više tja gori do neba. Tam so se ustavile ter postale zvezde. Ena se je utrnila in za seboj povlekla dolg žareč rep.
»Nekdo umira!« je pomislilo dekletce; zakaj njena babica, ki je nedavno umrla in katero je tako zelo ljubila, ji je mnogokrat, kadar se je z neba utrnila zvezda, dejala, da je ♦a hip pred Boga stopila duša, ki se je ločila ed sveta.
Zopet je prižgala vžigalico. Zagledala je •vojo babico, na katero je bila pravkar mislila. Videla jo je v prelcstnem sijaju. Babica se ji je milo nasmehnila -ter ji pokimala.
»Ah, babica!« je vzkliknilo dekletce. »Vzemi me s seboj, ko se vrneš tja, odkoder si prišla! Saj vem, da boš izginila, ko vžigalica ugasne, kakor je izginila gork-a peč, slastna pečenka in prelepo božično drevesce! Hitro je prižgala ves zavojček vžigalic, da bi svojo babico čim dlje zadržala. Kako je na mah postalo svetlo. Kakor da se je iznenada storil dan. In kako je bila babica lepa in velika! Vzela je dekletce v naročje ter jc z njim zletela visoko, više in više — k Bogu; tam gori ni bilo ne mraza, ne gladu, ne trpljenja.
Ob mrzli jutranji uri je ubogo dekletce še vedno čepelo ondi. Lička so bila rdeča, ustnice so se smehljale. Čepelo je tam negibno, kajti revica je bila v zadnji noči starega leta emrznila. V rokah je krčevito držala zgoreli zavojček vžigalic. Mrko je gledalo novoletno solnce na malega mrliča. Nihče ni slutil, koliko lepoto je videlo to dekletce v novoletni noči, v kakšni krasoti se je s svojo babico z novim letom preselilo v večno veselje.
Vinko Bitenc:
Novoletna bajka
Zarja nad gorami v mrak je utonila, čez poljane bele noč se je razlila.
Lučic miglja jo čili žar na zemljo sije, v cerkvici na griču polnoč ura bije.
Iz nebeških duri se prikaže dete, lahno, tiho splava na zemljo v posete.
Starček siv, betežen se na pot odpravlja, dete — Novo leto — ga tako pozdravlja:
»Zbogom, Staro leto! Vi ste dokončali! Zdaj pa mene z neba so na svet poslali.
Lepih nad in upov sem seboj prineslo ... Mir, ljubezen, sloga -to jc moje geslo!-x
J. V.
Novega leta čakajo
Novega leta čakajo.
Za gor ko pečjo sede Stanko, Vinko, Marica in stari ded — pravijo mu le oča — jim pripoveduje pravljice o belih kačah, o strahovih, zakletih gradovih, o čarovnicah, da čas hitreje mineva.
Na steni tiktaka stara ura, zategnjeno, nekoliko zamolklo, kot bi bila že vsa utrujena od neprestanega tiktakanja. Kazalci kažejo še zadnje ure, ki so usojene temu letu, še nekajkrat se mora zavrteti veliki kazalec in — novo leto bo.
»La pazite, otroci,« pravi stari ded in vzame pipo iz ust, kar vedno pomeni, da ho nekaj resnega povedal. »Le pazite, pravijo, in jaz to verjamem, saj je čisto gotovo res, da kar človek takrat dela, ko na starega leta večer ura bije polnoči, to mora potem delati celo leto ali pa še celo življenje. Kdor je nocoj žalosten, ta bo celo leto žalosten, kdor je vesel, se bo celo leto lahko smejal. Saj poznate berača Korenčka, no, na ta večer si je nogo zlomil in — še danes šepa. Ali pa tisti Vrbančev Polde, tudi ga poznate: na ta večer se je bil nekoč malo preveč nacukal in zdaj ga vselej vidite, kako se guglje po cesti in ves zamazan je. Le glejte torej, kako bo z vami..In zopet je zadovoljno potegnil svojo pipo.
:>To je pa res,« modruje Stanko. »Jaz, veste oča, se bom pa takrat prav na široko zasmejal in potem bom celo leto vesel, ha, ha ..
• Kar smej se! : pravi Marica. »Jaz boni pa lole jabolko ugriznila. Zadnje je. Tn potem ga bom celo leto jedla, he, he, he ..
»Le nikar se preveč ne reži, Marica,« pravi Vinko. »Bo moja boljša, veš. Jaz bom pa po potico šel, aaa! Bo boljša kot jabolko, kaj?«
»No, uo, bomo videli,- se zadovoljno smeje stari ded.
Stanko že poskuša, kako se bo smejal, Marica ogleduje jabolko, kam mu bo zasadila bele zobke, da bi bilo bolje. Vinko prinese potico, najraje bi jo takoj pohrustal, tako zapeljiva je, a do polnoči je še cela ura, še več ...
" No, zdaj vam boni pa tisto povedal o ...«
in stari ded je zopet začel z novo pravljico. Saj ni bila nova, bogve kolikokrat so jo že slišali. Počasi so se pomikala kazalci naprej, počasi. Stanko je zadremal. Da, zaspal je tisti Stanko, ki se je pravkar bahal, kako široko so bo smejal opolnoči. Premagal ga je spanec.
O, ta Stanko, jo že vleče! Dreto vleče. Prav na široko jo vleče, da kar grmi kot kovačev meh tam ob cesti.
»Oča. zdaj ga bo pa treba poklicali, da se bo zasmejal, kmalu bo polnoči,« in Marica ga že hoče Obuditi.
»Kar pusti ga, pusti. Naj smrči naprej, bo pa celo leto smrčal...«
Še pet minut.
Vsi zro v uro, trdovratni kazalec se pa tako presneto počasi premika! Marica ima že vse jabolko oblizano, Vinko polna usta slin, a ura noče, noče že udariti.
Stanko smrči, smrči...
Zdaj! Vendar enkrat. Novo leto ...
Ura bije, kolesa luešče, kot bi se trla, vmes pa brunda Stankovo smrčanje. O, ta mr-cina, tako glasno smrči, skoraj bo uro prevpil. Marica hiti gristi jabolko, Vinko natepava svojo sladko potico, smejeta se Vinko in Marica drug drugemu, smejeta se Stanku. A stari ded se ne smeji. Čudno resno, zamišljeno se drži. Morda premišljuje, bo li še kdaj dočakal novega leta ...
Zdaj skoči Marica k Stanku.
Stanko, Stanko, celo leto boš smrčal, he, j he, jaz bom pa jabolko jedla!«
»Celo leto boš smrčal, hahaha! smeje se i mu Vinko in ga drami.
Celo leto smrčal...« Bog ve, kaj se je Stanku ta čas sanjalo, morda o smehu? Samo to je hrlpavo izgovoril, se nerodno prevrgel na drugo stran in zopet znova navil svojo dreto in smrčal, smrčal...
In zgodilo se je. Od tistega večera Stanko smrči vsak, prav vsak večer. Marica in Vinko pa jabolka in potice samo takrat jesta, kadar jima jih mama da ...
Za bistre glave
Rešitev zloženke.
N—eža a—®trc j—elka
d—evet «—j
n—os č—ebcla e—najst k—ava
J—akob o—ves k—let e—na c—ela
Pravilnih rešitev jc bilo topot 176. Za nagrado izžrebana je bila Danica Dolenc, učenka I. razr. drž. real. gimn. v Kranju. Dobi ! knjigo ^Mala trojka«.
Nova zloženka
Aleluja — sliva — avtomobil — luna — abeceda — lava — hvala — vino — angel — apno
—	tramvaj — cokljc — njiva — lev — evangelij
—	moč — nebesa — ali — alkohol.
Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali znan pregovor. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, dne 7. januarja t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Lenuh
Živel je kralj. Imel je tri sinove, ki jih je imel enako rad. Ni se mogel odločiti, komu bi zapustil kraljestvo. Ko se je bližala njegova poslednja ura, je poklical sinove k sebi in jim dejal:
»Dragi moji! Razmišljal sem in sklenil, da zapustim kraljestvo onemu izmed vas, ki je največji lenuh.«
Najstarejši sin je odgovoril:
»Očka, potem pripada kraljestvo meni, zakaj jaz sem tako strašno len, da se mi zvečer, ko grem spat, niti oči ne ljubi zapreti.«
Drugi sin je odgovoril:
»Očka, kraljestvo mora biti moje, kajti jaz sem še bolj len. Če sedim pri ognju in se
grejem, si raje pustim speči noge. kakor da bt jih umaknil.'
Najmlajši sin se je pobahal:
»Očka, kraljestvo je moje! Jaz sem največji lenuh. Če bi me postavili pod vislice in mi vtaknili glavo v zanko ter dali v roko oster nož — bi sc mi niti roke ne ljubilo dvigniti in prerezali vrvi nad seboj.
Kralj se je razsrdil in dejal:
»Lenobe nemarne! Preizkusil sem vas in zdaj vem: nihče od vas ni vreden, da postane moj naslednik. Naj ostane kraljestvo brez kralja vse dotlej, dokler ne pride odnekod mladenič, ki ne bo delomrznež in ki bo znal pero in lopato prav tako spretno vihteti kakor meč.«
Kralj je umrl, njegovi sinovi pa so šli po svetu. Tista dežela je še danes brez vladarja .,.
STRlCKOV KOTIČEK
..U..I..I..........I....... ..............11....I....11I.........1........1..............
231.	Dragi Kotičkov striček! — Rešeno uganko pošiljam in Ti povem, da ni vedno res, da je rana ura zlata ura. Povem Ti slučaj, ki Te bo gotovo prepričal, da lo ni res. Zgodaj zjutraj je bilo, ko sta naša dva pujska dočakala ne zlate ure ampak žalostno uro. To je bilo v ponedeljek, ko je prišel mesar in pujska ob rani uri zaklal. Tedaj sem se do sitega najedel kolin in zdai me boli želodec, zato končam.
Te pozdravlja in ostane Tebi zvest kotičkar
—	Zla t ko Kontler, učenec V. razreda na Prihovi.
Dragi Zlatko! — S tem neizprosnim dokazom si jo zagodel vsem modrijanom tega sveta, ki mislijo, da vsak od njih iztuhtani pregovor drži kakor pol metra dolg žebelj, v steno zabit. Prav nič ne pomišljam; pridružujem se Tvojemu mnenju in potrdim iz vsega grla, da rana ura ni vedno zlata ura. Predvsem zaradi Vaših dveh pujskov Revčka, ki sc mi na vso moč smilita, sta na lastni koži izkusila, da je rana ura lahko tudi — strašna ura. Jaz sam sem moral zadnjič ugotoviti žalostno resnico, da rana ura še dolgo ni zlata ura. Sem si dejal, ko sem zvečer legel k počitku: »Jutri moram pa res enkrat na vse zgodaj vstati, da se prepričam, kako je s to rečjo.« In sem zjutraj res ob rani uri vstal in moj prvi pogled je padel na mo<jo staro železno uro na mizi. In kaj sem tedaj videl, ojej?
—	Ura se ni tzpremenila v zlato uro, nego je ostala železna, kakor je bila in bo ostala vse dotlej, dokler si ne kupim zlate. Žalostno, a resnično!
Te lepo pozdravlja Tvoj Kotičkov striček.
232.	Dragi striček! — Ne vem, zakaj ne objaviš nobenega pisemca iz Zagorja. Ali je tudi mojo
zndnie pismo romalo v koš? Daj, vsaj Ti me raz-
veseli in me daj v kotiček (moje pisemce, ne mene).
Povej, striček, ali si že bil kdaj v kakšnem rudniku? Gotovo še ne! Ampak veš, saj ni nič lepo — jaz pač mislim, da ni. Saj gredo rudarji tako črni domov. Torej striček, le nikar ne pojdi nikdar v rudnik!
Trdno upam, da boš objavil te skromne vrstice čimprej v kotičku. Srčno Te pozdravlja Olga Kure- tova, učenka IV. razr., Zagorje ob Savi.
Draga Olga! — V rudniku res še nikoli nisem bil in si tudi ne želim iti vanj. Hvala Bogu, da nisem rudar, kajti je kruh, ki ga rudar s trdim delom služi, tako grenak, da ga ne privoščim nobenemu, tudi svojemu najhujšemu sovražniku ne. Kar se pa tiče obleke rudarjev, ki je vedno vsa črna, pa si zapomni: tudi pod tako obleko se lahko skriva zlato srce, kakor se pod gosposko obleko lahko skriva — srce umazano in črno kot saje ...
Pa še kaj piši! Te lepo pozdravlja Kotičkov s t r i č e k.
233.	Preljubi Kotičkov striček! — Prav lepo Te prosim, sprejmi tudi mene v svoj kotiček. Tako zelo si to želim! Vedno prebiram Tvoje lepe po-vestice. Večkrat sem se zraven tudi že jokala. Mamica pravi, da si gotovo imel hudo mačeho, ker pišeš tako lepe povestice.
Striček, kaj pa dela ljubi Jokec? Pa njegov muc in njegova koza? In — ali si imel kaj potic? Jaz sem jih pojedla toliko, da sem kar bolna. Oh, da bi bil tudi Ti tako srečen! Ali hočeš, da Ti prinesem eno celo potico? Mamica pravi, da nimaš zob. Ali res? Odpiši mi, lepo Te prosim! Ali kadiš pipo?
Prav lepo Te pozdravlja Milena Cankar, učenka II. razr. pri uršulinkah v Ljubljani
Dragu Milena! — To je pa čudna modrost, to, ko praviš, da sem gotovo imel hudo mačeho, ker pišem tako lepe povestice. Ali misliš, da se brez iiude mačehe lepih povesti ne da napisati? Potemtakem pišejo lepo povesti samo oni, ki imajo hude mačehe? Kaj še! Požgančev oča so n. pr. imeli gromozansko hudo mačeho — pa uiti ene grrje povesti niso napisali, karnoli lepe!
Kaj ljubi Jokec zdaj dela, pa ne vem. Ne smeš pozabiti, draga moja, da živi Jokec zdaj daleč, daleč, v svojem kraljestvu onstran dolin in gora. Kako naj bi jaz vedel, kaj dela, ko takega daljnogleda še zdavnaj ne bo nihče izumil, da se bo skozenj lahko videlo okoli oglov in skozi gore?!
Potic sem pa imel toliko, da nisem vedel, kam bi z njimi. Teta Urša mi jih je prinesla tri zvrhane jerbase. Samo škoda, da jaz od vseh teh potic niseui okusil niti grižljaja. Kajti sem se ravno v hipu, ko sem hotel odrezati dobršen kos - prebudil in je izginilo vse: teta Urša in njene potice...
Praviš, da si se tako najedla potic, da si kar bolna in mi obenem želiš, da bi bil tudi jaz tako srečen-:! Kompompom. kakšna sreča pa je to, Te vprašam, če koga trebuh boli, a? To še dolgo ni sreča, nego jc j>rekruta nesreča, ki je ne privoščim niti Požgančevemu očetu, kamoli sebi!
Da nimam zob? O imam jih, imam, a takšne, veš. da jih zvečer, preden grem spat, lahko odložim, zjutraj pa se spet /. njimi junaško oborožim — in sem jiotem strah in trepet vsaki jedi, kateri vojno napovem. Tudi tisti Tvoji potici bi bil kos — a se lepo zahvaljujem zanjo, kajti se prebridko zavedam: takrat, ko bo ta moj odgovor v kotičku objavljen, boš Ti ono potico že zdavnaj sama pohrustala...
Lepo pozdravljena! Kotičkov striček.
234.	Dragi Kotičkov striček! — Ker vidim, da si- kotičkarji čedalje bolj poredko oglašajo — se oglasim jaz in Te povabim na koline, da Te s tem malo potolažim. Če pa ne prideš. Ti želim veselo in srečno novo leto in Te prisrčno pozdravljam Tvoja Katarina J a p e 1 j, učenka V. razr. v Kranju.
Dragu Katarina! Tvoje veleradodarno povabilo na koline hvaležno odklanjani, kajti imam letos kolin sam več ko dovolj. So te koline sicer dokaj čudne koline, a jaz sem popolnoma zadovoljen z njimi, hvala Bogu in moji iznajdljivosti! Veš, na kakšen način sem le koline napravil? Nobenega pujska nisem zaklal. Kupil sem si kratkomalo par metrov črev od nekega oča n ca na trgu, natlačil vanje kruha in nekaj košev sesekanega mesa — in koline so bile gotove! Zame so dobre. Kdor pa mi-.-1 i. da niso. naj mi pa pošlje boljših par!
Ti želim enako srečno in veselo novo leto in ostajam Tvoj stari Kotičkov striček.
235.	Dragi striček! — Nas gotovo nič ne poznaš, ker ne dobiš z Vrhnike nobene pošte! Pridi, če Ti je drago, ob priliki na Vrhniko! Peljala Te bom k Sv. Trojici, v lepi Močilnik. Pokazala Ti bom Cankarja in njegovo rojstno hišo. To mi bo lahko, ker stanujem v bližini. Torej — povabim Te, toda ne smeš misliti, da Ti bom s samimi ocvrtimi piškami postregla!
Prav prisrčno Te pozdravlja Pavla Iste-nič. učenka (?) razreda na Vrhniki.
Draga Pavla! — Če bi mi Ti mogla pokazati živega Cankarja, bi pridrvel k Tebi kakor blisk tako se pa skorajda res ne izplača. Rojstno hišo Tvojega slavnega rojaka sem si že lansko leto ogledal, živega Cankarja pa mi pač ne bi mogla pokazati, ker je že zdavnaj mrtev ...
Ocvrtih pišk pa Ti sploh ni bilo treba orne-njati, kajti jaz ocvrtih pišk sploh ne maram. Imam rajši skledo ajdovih žgancev z ogromnimi ocvirki na vrhu, kot pa piške. škoda, velikanska škoda, da me nisi na žgance povabila! Takšnemu povabilu bi se jaz kar koj odzval, kajti so ajdovi žganci zame višek vsega dobrega in imenitnega na svetu ... Torej na žgance me povabi, na žgance — in bom potem takoj prišel, če se do takrat tudi žgancev ne bom preobjedel, vse je mogoče na tem božjem svetu, pika!
Lep pozdrav! — Kotičkov striček.
Stran 10
»SLOVENEC*, dne 3. januarja 1982.
Štev. v
Citat eljem ,9 Slovenca" za nedeljo
Lev Slavin:
Vihar
Prvi udarec vetra je butil ob treh popoldne. Velikanske šipe pristaniškega poveljstva so nni odgovorile z zložnim stokom. Jegorov je danes prvič dvignil v spise uprte, vnete oči. Ce bi kdo želel, bi v tem trenutku lahko podrobno ogledal njegov z redko bradico poraščen obupani obraz, zaspani obraz kratkonogega Slovana, čigar kri je izkazovala več finske nego tatarske primesi. Začuden je opazil, da se vzpenja pq šipi nezaslišano velik morski val. Motna, kipeča voda je nenadoma zagrnila ves svet. Nato se je zopet zjasnilo. in pogledu se je odprla navadna, z drvečimi, penastimi valovi posejana daljava. Nebo je porumenelo, kakor da bi ga bila napadla malarija. Preplašeni ponirki so zleteli mimo, skrivali so se pred vetrom Sirena je zatulila trikrat. Pričel se je vihar, ki so ga napovedovali vsi obalni tlakomeri
Neumljiv miselni red je Jegorova spomnil, da še ni za j tr koval. Vzel je iz mape z napisom »Obalna plovidba. Obračuo z lastniki ladij« četrt kile maloruske klobase. Vse pisarniške mačke so pritekle, ko jh zadišalo po tem slastnem zalogaju. A Jegorov je žvekal tako medlo, kakor vtegne le uradnik, ki že dvajset let ni bil deležen službenega napredovanja.
. Zdaj je pridrvel v pisarno čokat mladenič v sinji mornarski suknji /. ozkim, stoječim ovratnikom in sprožil točo novi,;. Morje je poplavilo južni valolom. V pristanišču sta se stepla dva angleška mornarja. Vihar je prinesel prevrnjeno jadrnico, ki ima na krmi napis v latinici. Iz Moskve poročajo, da bodo najbrž povišali plače onim nastavljencem, ki služijo na ladjah. Radiotelegrafist pravi, da preglašajo zaoceanske foksirote neprestano nova znamenja v sili iz vseh delov morja. Pred petimi minutami so zasačili cariniki skupino turških tihotapcev, ki so prenašali pod vodstvom moskovskega Zida blasro: svilene nogavice, gramofonske igle, nemške pletenine in pariške parfume »Guerlin«, ki so še dražji nego zlato Zunaj v morju se potaplja še dobro vidljiva, s sladičem do vrha natovorjena troiambornica »Demetros Laza-risc. Zapisana je smrti. Kdo bi se upal ven v morje če ga nedvomno pričakuje pogibelj že en meter daleč od pristaniške črte?
Mladenič, ki je bil zgolj računovodja in je nosil mornarsko uniformo iz samega gi-zdalinstva je zdaj sunkoma privlekel iz žepa igro izvrstnih kart in navzočim ponudil samo eno partijo za mal denar, da bi pregnali dolgčas. Saj ostaja samo še štirideset minut do konca uradnih ur. je naznanil. Kvartači so si naredili prostor na mizi pri knjigovodju in privlekli zadosti stolov. Strojepiska Nina Ha-burzanija. ki je skrivala v svojem suhem telesu prevzetno kvartopirsko dušo. je vrgla na mizo petnajst kooejk. Mamija, krmar rešilnega čolna, je tudi prispeval petnajst ko-pejk. Vsi so pustili peresnike in spise ter obkolili kvartače. Zaslišali so se glasovi: »še eno karto! Tudi meni še eno! Hvala vam. Sprejmem in stavim še tri rublje! Oprostite, tu igramo samo za gotovino!
Prišla sta vložišče in splošni oddelek. Iz globin pristaniškega urada, kjer se nadaljujejo neskončne, kakor mornarstvo stare tarifne pravde, so pritekli cenilci s kurjimi očesi na sredincih in od črnilnega svinčnika cvetočimi lici. Samo Jegorov je sedel slejko-prej sključen pri delu ob širokem oknu, v katero se je zaletavalo oslepelo morje. Imel je edinstveno pisavo in neumorno nadaljeval kolone brezhibnih številk, zraven žvekal klobaso ubiral poskočnice na računalu. Nihče ga ni motil, ker ga sploh niso nikoli motili. Vsak paglavec v mestu je poznal njegovo zgodbo, edino krvavo zgodbo, ki se je tu odigrala po bojevitih časih Katarine II. in pohodih Salomona II. na Turke. Ce so redki turisti pomotoma zašli v te obupne kraje, so jih domačini predvsem vlekli gledat manganov elevator (edini v vsej Sovjetski zvezi, nakladanje 10 oceanskih parnikov istočasno). Nato pa so jim kazali kot najboljšo in zaključno številko tega kratkega sporeda še obalo jezera Paleostoloma. velikanske blatno mlake, ki je širila malarijo po vsem okraju. Tu ob steni trsja, sredi oblakov komarjev in smrdljivih močvirnih plinov so našli pred 20 leti s kuhinjskim nožom v prebodenem srcu soprorto Jegorova. ki je slovela kol. lepotica med Mingrelkami najlepšimi ženami na svetu. Od tedaj je bil Jegorov tako trdovratno samoten in otožen, da je postalo njegovo razpoloženje zanimivost v malem mestu Vsi so bili ponosni na njegovo otožnost in je niso več opazili.
Osmič zaporedoma je dobila Mnmijeva karta. Mamija je postajal vedno bolj bogat. Od srčnega razburjenja mu je polival pot široko telo. Devetič je tvegal vse svoje premoženje in zahteval novo karto. Drili so mu pikovega valeta. veselega s črnimi brčicami. To še ni pomenilo izgube po mestnih pravilih ki se ne strinjajo s klasično »železnico' Po malih mestih se posebno radi postavljajo ljudje s samostojnostjo. To še ni pomenilo izgube, in je pričel krmar Mamija z naslado vajenega kvarlopirca odkrivati svoje karte. Naj se denar podvoji ali gre k vragu! A nenadno so se s streskom nastežaj odprla vrata. Vsi so planili na noge. Veter je vlomil v sobo, prevrgel stole in razmotal papirje Upihnil je petrolejke, ubil okno. skočil zopet ven in pobral tudi karte. Svetilnik je bil plat svona. Vsi so zbežali na piano.
Tu je plahutala napeta jadrovina in grmela kakor top. Pod njo se je že zbrala večja družba. Tu so stali težaki, ki so se komaj
rešili pred viharjem. Zraven sta bila oba Angleža, ki sta radi tepeža zamudila svoj čoln in se nista utegnila vkrcati. Poleg je čakala ona ženska, ki je menda povzročila pretep. Stala je v širokem klobuku z nojevim peresom in nogavice so ji lezle navzdol, kakor vse to gledamo na starih romantičnih bakrorezih. v pitan Kvašali, poveljnik v pristanišču, je bil tudi navzoč. Majhen in spreten, je izpod ploskega, lakastega ščitka svoje kape poklicno brezstrastno opazoval dogodke. : Nobene zmede, državljani, prosim, napravile prostor,« je prijazno ponavljal, in so videli vsi, da ukazuje ta mali mož elementom z isto ubrano mirnostjo kakor plačilni natakar hotelskim dečkom ... Vse je postalo rumenkasto. Velikanski, kakor pasji gobci s penami obrobljeni valovi so prehitevali drug drugega. Besno so se zaletavali v valolom, iii se je razlegalo grmenje, ki mu ne dobite slič-nega na kopnem. Voda je vrela pod nogami. Jegorov, ki si je premočil čevlje, je jezno hitel pod pristrešek. Veter ga je v trenutku spremenil v pošastnega debeluha, nekako podobo zrakoplova z drobno glavico. Po zraku so letele cunje raztrganih zastav. Ženska se je neprestano borila s svojim krilom, ki jo je hotelo dvigniti v višave. Miličnik, njen spremljevalec, je preteče gledal navzoče. V tej nepopisni zmedi vode,' neba in človeške častihlepnosti je počasi romal v propast prekrasni parnik »Maid of Samos«. Bil je ponos Sunderlandskih ladjedelnic, ki so ga 1. 1927
izročile morju. Meril je 4(1.000 ton in lahko razvijal do 45 km brzine na uro. Imel je električna dvigala, duraluminijeve jambore in se kratkomalo štel med ponosno družino »Titanica«, »Lusitanije« in »Evrope«. Vihar ga je zasačil pri nakladanju v nevarni bližini valoloma. Jeklene vrvi so se potrgale druga za drugo. »Maid of Samos« je takoj poskusil odriniti v odprto morje, a stroji že niso bili kos vetru, ki je dosegel 10 točk, in se ni bil parnik v stanju niti zasukati. Tedaj je dal njegov kapitan povelje, nadomestiti potrgane vezi. V ladijski zalogi so našli mornarji samo navadne debele vrvi. Mladi drugi častnik je prevzel to nalogo. Obesili so ga napol slečenega, v samih spodnjih hlačah na dvigalo. Kljub dežju in vedno bolj divjemu viharju se je razločno videla plava črka, s katero mu je mati ali morebiti nevesta zaznamovala perilo. Žerjav ga je šestkrat zazibal s krova na obalo in je napel šest po 4 palce debelih vrvi tako močno, kakor napenja strune uglaševalec glasovirjev. A čim je skočil nazaj na krov in pričel izžemati premočeno perilo, se je nagnil parnik najmanj za 45". Razleglo se je strahovito škripanje, ki je za trenutek preglasilo hrumenje valov in vetra. Ženska na obali je vzkliknila in za-pičila nohte v miličnikovo debelokožo roko. Ta se ni zmenil za bolečine. Kapitan Kvašali je naježil obrvi. »Maid of Samos« se je počasi dvignil, in šestorica kakor strune napetih vrvi se je takoj potrgala.
»Propadel bo!« je nenadno jezno ušlo kapitanu, »propadel bo če mu ne bodo vrgli vrvi.«	(Dalje prih. nedeljo.)
M. Zoščenko.
Šport in zdravje
Vsem je znano, da vpliva zimski spor* jako blagodejno na zdravje. To je sama 4ola resnica. Prepričal sem se o tem vplivu na lastni koži.
To zimo sem namreč popo'uoma opešal. Izgubil sem tek, pozabil na kosilo, sploh mi ni šlo v glavo, da bi karkoli moral jesti. Nespečnost me je naposled tako zdelala, da so se mi šibile noge. Še bolhe me niso marale grizli ponoči. Pri moji veri! Zdravnik me je povsod otipal in se zamislil. »Vaši živci.« je rekel, »so preveč razdrapani. Kaj pomaga! Hoditi boste morali dnevno na drsališče, da se vam bo bolezen nekoliko razkadila. Tudi bolhe — me je potolažil — vas bodo potem zopet brezobzirno grizle.«
Kaj pomaga! Vesten mož sem in nikakor ne maram omalovaževati bolezni. Nemudoma sem stopil v športno trgovino ter si kupil lepe drsalke in primerne posebne čevlje. Vse skupaj je stalo — piši in reci — samo 19 rubljev. Pomislite! Pravim vam, da je to napol zastonj. Saj sem dobil za ta mal denar lepe, skoraj elegantne drsalke in strokovno predpisane, nalašč izdelane čevlje za drsanje najboljše moskovske znamke. Ena peta se mi je sicer odtrgala takoj prihodnji dan, a razume se. da nima noben kupec pravice zahtevati čevljev, ki bi mu večno trajali. Upoštevali moramo, da se mi je odtrgala samo peta. Čevelj sam je ostal prav za prav nepoškodovan. Imam torej dolžnost odkritosrčno po-
vedati, da nikakor nisem po nepotrebnem zapravil denarja pri nakupovanju.
Ce pa sem si takoj po izgubi pete zlomil nogo, je ta zveza brez pomena. Saj bi si bil lahko zlomil nogo tudi brez tega, da bi bil prej izgubil peto. Nesreča nikoli ne počiva. To pot sem so ponesrečil pri padcu, a prav tako lahko bi se bil na primer lahko zaletel z glavo v plot ali drog na drsališču, tudi če ne bi bil padel. Saj pravim, da nesreča nikoli ne počiva..
Kratkomalo je vse to postranska stvar. Povedati hočem samo, da je zimski šport nad vse zdrav. Cim sem se pričel drsati, sem v teku pičlih desetih dni zabeležil porazen, neverjeten uspeh. Postal sem popolnoma drug človek, se zredil in opogumil. Moje živčevje se je temeljito izboljšalo!
Ce pa zatrjujejo posamezni nevešči ljudje, da nima drsališče prav nobene zasluge na mojem ozdravljenju, so to seveda bedastoče! Ti ljudje pravijo namreč, da mi je dobro storil samo dolgi počitek v bolnišnici, kamor so me prepeljali radi zlomljene noge. To je res preneumno! Kako je mogoče trditi, da niso imele drsalke zame nobenega pomena?! Saj vendar ne bi prišel nikoli v bolnišnico, če si ne bi bil poprej zlomil noge!
Kratkomalo, naj govore ljudje, kar hočejo, a zimski šport je velepomemben za zd ravje. Le počakajte — čim se mi bo zace-lila noga, bom poskusil še smučati. Morebiti si bom kaj zlomil tudi pri smučanju ...
Fr. Jaklič:
Kuoit ie konjička, ker ima...
f
Sledeče vrstice sem napisal v svarilo onim. ki nameravajo takoj po poroki z ženo obiskati znance in prijatelje v domačem kraju.
Povem še, da, ako bi bilo treba, prise-žem na vsako besedo, da je istinita in zgodba resnična, kakor sem gotovo še živ in tudi osebe o katerih tukaj pričam, resnično žive.
Torej!
Moj prijatelj se je oženil. Namesto v Pariz in Rim je bil napravil ženitovanjsko popotovanje v domači rojstni kraj. Zena naj vidi. kje rasto tako zastavni možje, kakor je on. spozna njegovo sorodstvo do sedmega kolena, vaščane, s katerimi je v mladosti pasel v Rebri in uganjal »svinjko«.
Na Marijin oraznik. ko je bilo soseskino žegnanje. io ie bil pripeljal »Soseska«, koli kor je ni bilo pri jutranjem opravilu, ie bila že večinoma zbrana v cerkvi ali je pa stala v gručah okoli nje. Ko cra je »soseska« že od daleč opazila in spoznala tedaj so uprli oči v njo, ki je šla ž njim. Zlasti ženski svet jr stegoval vratove in ocenjeval njo po obrazu postavi in obleki. Ker so nekateri vedeli da se je bil pred kratkim noročil je sedni v trenutku vedela vsa »soseska«, da je ž njim zaresna žena.
»Tako. lakšna je!«
Sodba je bila vobče zelo ugodna. Ako jo pa ušla kakšna pikra, je prihajala iz razočaranega in užaljenega srca. ker ni pograbil liste ki so mu jo primerjali.
No, to je pa res, da ob tistem prazniku marsikatera ni tako zbrano molila kakor se je bila namenila, zakaj moj prijatelj in njegova sta bila premnogim na očeh in v mislih.
Po svetem opravilu, ko se je zbral pred cerkvijo okrog njiju lep venec sorodnikov in znancev, so se kar drenjali okoli njiju in se gali mladi ženi v roko. da so jo imeli prav pred očmi in jim je njena beseda bolj jasno udarjala na ušesa.
»Pa nas ob i ščita!«
Opazovati in oceniti so jo hololi od blizu.
Najprej sta šla na rojstni dom, kjer je gospodaril brat Janez z družino in se je grela
v zapečku prijateljeva mati kadar ni s pra-lico v roki praskala po njivi.
Ko so sedeli pri obedu in vlekli običajne muzle« iz sklede, je postala beseda bolj preprosta in prisrčna. Gospoščina ni bila nobena ovira več, ki bi davila pogovor.
Od mize so šli, kakor da bi vsak dan zajemali iz iste sklede. Tako je mlada žena videla, odkod je njen mož in slišala, kako zveni beseda v njegovi domačiji.
Popoldne ji je razkazoval znamenitosti vasi. Tako: »Jezero« sredi vasi. ki odteka pod zemljo Bridke »martre« ob razpotjih, ki so prišla i/, umetalnih rok Selčka in Smolarje-vega Janeza, predhodnikov naših Kraljev. Peljal jo je kajpada tudi v skromno hišo v kateri sta oba mlada umetnika poskušala s pipcem udahnili lesu svojega duha.
Naposled sta obiskala atelje Anzljevih mačev. Zibelke punčke, konjički, raglje. živalske "lave z rogovi in podobno vso posel) •ost tega ateljeja. Mači se preživljajo z izdelovanjem irrrač ki so iih ustvarili sami. Tudi razpečavajo jih sami. Kajpada, je zelo siro mašno v tem ateljeju.
Mači so bili zelo veseli ko je v njihovo sredo prišel rojak pa še lepa žena z njim kakršna je bila doslej neznan grost pri ti jih
Obrazi so jim žareli in šlo je: Ta la .. . ta ... ti... to ... to ...« Kazali so s prsti mla-
izpra-
do gospo in kretnje in oči mačev so Sevale- »Ta ... ta ... ta ...«
Moj prijatelj se je pač sporazumeval ■/. njimi, toda mlada gospa si ni znala tolmačiti kretenj in silovitih glasov, ki so jih mači s težavo suvali skozi grlo.
Ko je gospa videla siromaštvo, je hotela bdariti mače, a moj prijatelj ki je poznal mače, je vedel, da bi jih miloščina žalila, ker aiači niso hoteli biti berači.
Zato je namignil na igrače in mlada gospa je imela takoj na ponudbo vse, kar je premogel atelje.
Izbrala ji konjička.
Mož ki je bil vajen prejemati za igrače samo kovan drobiž, ie kar crlerlal ko mu ie
moj prijatelj tlačil papir v roko in je še bolj strmel, ko mu je moj prijatelj namignil, da
neče nič »ven«.
•Ta... ta... ta... tuuu!«
Mlada gospa je prišla iz ateljeja s konjičkom v roki. To je pa takoj opazila »vas«, ki je itak bila vsa začudena, ker je moj prijatelj s svojo mlado gospo obiskal mače.
Kaj iščeta tam?«
O, sedaj pa je bilo hipoma jasno vsem, ki so zrli za njima iz oken hiš, ki stoje amfi-teatralično okrog jezera in izpred hiš.
»Konjička ji je kupil!« je prasnila prva proti sosedi.
»Joj, konjička!« je odmevalo in je šlo naprej.
»Ali si videla?«
»Pa ravno konjička! He, he, hek
»Kaj ravno konjička potrebuje?«
-Zakaj?«
»Ali ne veš? He, he, he!«
»Joj! Zakaj vendar konjička?«
Pa se je oglasila ona, ki je bila najbolj
vsevedna:
Kupil ji je konjička, ker je priženil fantička.«
Sedaj je bilo vendar jasno kakor beli dan. Ako bi bila prinesla z doto dekletce, bi ji kupil punčko
Kjer pa ni otrok, tam tudi igrač jii treba.
Ta dogodek pa je sprožil še drugo vprašanje, katero so razmotrivali na običajno do-vtipen način tisti dan in še nekaj dni potem.
Pa je bolje, da moj prijatelj in njegova mlada gospa nista ničesar slišala.
Naj vedo oni možje, ki nameravajo priti svojimi mladimi ženami v domač kraj, koliko previdnosti je treba, da ne pridejo ljudem v zobe.
Iienko Maurach:
Podkupnina
v Alehsandrovshu
Moj oče je ceremonialno vtaknil cigareto v ustnik in začel:
Bilo je pozimi 1904 /05. in vojna proti Japoncem v Mandžuriji. Bil sem tedaj mlad zdravnik in vpoklican v vojaško službo; vendar me zaenkrat niso poslali v vzhodno Azijo, marveč sem služboval kot četni in naborni zdravnik po raznih nabornih krajih Južne Rusije. Bilo je naporno, neveselo življenje.
Nekega neprijaznega novembrskega dne
—	mudil sem se takrat s svojo četo v trdnjavi Očakov ob Črnem morju — sem prejel službeno brzojavko. Takoj mi je bilo odriniti v Aleksandrovsk in vstopiti v tamkajšnjo na borno komisijo.
Naslednji dan sem sedel na parniku, ki se je boril po strugi navzgor proti umazano-rumenim vodam Dnjepra. Povelja nisem bil vesel. Bilo je skrajno neprijetno vreme. Novembrski dež je pluskal po krovu, na planjavah nas je spremljala siva, gosia megla.
Pozno zvečer sem bil v Aleksandrovsku. Mesta nisem poznal. Zdelo se mi je sajasto, umazano tovarniško gnezdo. Sedel sem v dro-ško in se odpeljal v tako imenovan »najboljši« hotel v mestu. Utrujen sem izpraznil svoj kovčeg. Nameraval sem samo še večerjati in iti nato takoj počivat. A nisem prišel do tega. Komaj sem se umil in uredil svojo zunanjost, je nepotrpežljivo potrkalo na vrata. Na moj »Naprej«!« je vstopil lepo oblečen starejši gospod, ki je bil, kakor se mi je zdelo, precej razburjen.
Doktor, ravnokar sem zvedel, da ste slučajno tu. Sam Bog vas je poslal... Zdravnik za oči ste, kaj ne?... Tu nimamo nikakih specialistov... Z menoj morate, doktor... zelo nevaren slučaj. Moja hči si je danes po nesreči poškodovala oko... Na vsak način morate z menoj...«
Mojo pripombo, da nimam s seboj ne instrumentov ne obvez in da se mudim v Aleksandrovsku zgolj službeno, je enoslavno preslišal. Da moram z njim. je ponavljal, da je poškodba zelo nevarna, da je že slišal o meni.
—	Kratko in malo: naposled sem izjavil, da sem pripravljen iti z njim. Vtaknil sem v žep očesno zrcalce si znova oblekel težki, premočeni častniški plašč in sledil obiskovalcu pred hotel. Zaprta kočija je stala pripravljena. Kočija/, je udaril po konjih in zdrdrali smo po slabem jamastem tlaku. Dež je bo-bnal po usnjeni strflii voza.
Vožnja se mi je zdela brez konca in kraja. Oba sva molčala. Kočija je zavila na levo in potem zopet na desno pa zopet na levo. Razsvetljene ceste so se menjavale s temnimi ulicami. Tako velikega si mesta nikakor nišam bil predstavljal. Slednjič je voz zdrdral skozi vhod velike hiše in se ustavil. Moj spremljevalec me je vedel po dvojih stopnicah na neki hodnik in po njem v razsvetljeno sobo.
»Trenotek prosim, doktor, sedite. Takoj grem po bolnico.« Potem me je pustil samega. Ozrl sem se po prostoru. Bila je okusno, odlično opremljena moška soba. Električni lestenec je gorel. Zunaj je pljuskal ob okno dež. Iznenada je bil moj obiskovalec zopet v sobi Pokazal mi je v naslanjač in me potisnil vanj. Branil sem se, da imam malo časa. — Kje je bolnica?«
»Bolnice ni. doktor,« je dejal.
»Ne razumem vas ...«
»Takoj me boste razumeli, doktor. Prosim poslušajte me... za važne stvari gre... zame in morda tudi za vas ... Tak to vse skupaj nič res ni. Nobene hčere nimam kaj šele bolne na očeh. In o vas še nisem nikoli nič slišal, doktor. Do danes opoldne. Tedaj sem
Štev.
»SLOVENEC«, dne 3. januarja 1932.
Stran ti.
namreč zvedel, da vstopite namesto lovariša I. I. v naborno komisijo ...
«... A tako < sem dejal. Sedaj aein vedel, pri čem sem. Hotel sem vstati. Zadržal me je. Njegove oči so prosile.
»Nikar vendar, doktor ... poslušajte me ... Moj sin bo stal jutri pred komisijo... Zdrav je, vZeli ga bodo... a to se ne sme, razumete, doktor, to se ne sme zgoditi... To je moj edini dedič... naslednik v tovarnah ... moje ime je Zapošnikov ... Razumeli boste .. .<
Razumel sem to in ono Ime Zapošnikov je v krogih južnoruske strojne industrije veliko pomenilo.
»Ne trudite se, gospod ... prav nič so ne trudite, razumete... z menoj ne delajte ta-kih-le poizkusov!«
Zopet me je zadržal. Njegov pogled se je nekako smehljal; kakor bi dejal: »saj se razumeva.«
»Doktor, govoriva kratko in poslovno. Jutri dopoldne oprostite gospoda Zapošniko-va ml____Bože, morda ima tudi kako bolezen ... Oprostite ga ... in meni danes označite katerikoli bančni konto... seveda inozemski. če želite ... popolnoma naravno. Številke? Teh danes Se nočem imenovati... toda, doktor... ne mislite, da naj bo to kaka običajna kupčija za dva tisoč rubljev... tu se da mnogo več zaslužiti... če hočete kasneje v Nemčijo — vidim, da ste Nemec — se da tudi v Wiesbadenu prijetno živeti ne da bi bilo treba delati... Številka ne prihaja vpo-štev, bogve da ne, doktor.« To je bil sedaj nehlinjen strah, ki je zvenel iz njegovih besed. Njegov pogled je moledoval.
Obžalovaje sem zganil z rameni.
»Razumem, doktor . .. denar vas ne mika ... morda imate kako drugo častihlepje? Ali hočete ostati v državni službi? Tu bi imel zveze« — imenoval je nekaj vplivnih imen — -zelo, zelo znatne zveze, doktor... Lepo pot navzgor bi imeli, posebno spričo vaše mržnje do majhnih denarnih kupčij. Mogel hi opozoriti ...« zopet je navedel neko ime, >da bi se zanimal za vas!«
Moral sem se nehote smejati.
»Če bi v resnici imeli vse te sijajne zveze, moj dragi, bi vam moralo bili pač igrača, da svojega sina brez mene oprostite iz vojaških klešč.<
Obupno se je udaril po čelu.
»Saj to je ravno, doktor... vse sem jih bil že podkupil, vse ... gospoda predsednika naborne komisije, in zdravnika in oba častnika prisednika ... saj je bilo vse v najlepšem redu ... tu pa je bil včeraj vaš tovariš zaradi nekaterih podobnih majhnih zadevic iznena-da odpoklican in namesto njega pridete v komisijo vi, ravno vi, ki imate tako čudne nazore ...«
Skratka: prosil je, moledoval, mi pričaral pred oči vse mogoče slike bodočnosti, me rotil, jokal. Seveda zaman. Vstal sem. Ubogi oče se mi je samemu smilil.
»To nima zmisla, dajio mi voz, da se odpeljem nazaj v moj hotel.«:
Spremil me je, pohit do voza. Zopet je šlo po brezkončnih cestah in ulicah, po temi in dežju ...
— In potem naslednji dan nabor. Bilo kakor sem bil že neštetokratov doživel. Mož I za možem je šel mimo me.ie. Prisluškoval ; sem, trkal, preiskoval, jih proglašal za zdra-j ve ali nesposobne. Menim, da sem bil strožji j nego običajno. Včerajšnja zgodba mi še ni j bila šla iz spomina. In vedno sem čakal na ime Zapošnikov.
Slednjič so ga poklicali. Medel, bled mlad človek, negotovega nastopa. Preiskal sem ga. Dejstvo je bilo: srčna napaka. Nesposoben za službo. Mož je napravil proslor drugemu. Predsednik je ravnodušno pokimal z glavo in napravil svojo beležko.
Ta izid bi bil mogel imeti Zapošnikov star. tudi ceneje. — Popoldne naslednjega dne je bilo moje delo končano. Počasi sem pohajkoval po aleskandrovskih eeistah. Kar naenkrat me je nekdo poklical. Bil je neki polkovnik, kateri me je poznal z nekega drugega službenega poprišča. Potrkal me je po rami in njegove oči so prijazno pomežikovale.
»Tak, doktor... ali ste si že opomogli od potovanja z droško? Ali se radi vozite opolnoči na izprehod?...
»Kaj vam je znano, gospod polkovnik?
Prijel se me je pod pazduho. Kajpada, moj ljubi... kakopak ... saj vse mesto ve o tem ... Junak dneva ste vi nepodkupljivi mož... nu da, ti ljubi Bog, tudi takih je treba na svetu .. .*
Razumel nisem ničesar več.
»Povejte mi potem vendar za božjo voljo ... <
»Odkod ima gospod Zapošnikov ml. svojo srčno napako, spričo katere je bila vožnja z droško pravzaprav popolnoma odveč? ...«
»Vam bom tudi povedal, moj dragi: mladi mož s čedno srčno napako niti ni bil Zapošnikov ... marveč se piše Bondarenko ... prijazno ime, ali ne? Gospod Zapošnikov star. se je namreč še tisto noč po sestauku z vami znova pogajal z ostalimi gospodi komisije .. . in jih opozoril, da jim bo posial drugega Za pošnikova mL, proii primernemu zvišanju tantijem seveda ..
»Drugi člani komisije so torej vsi.....
Seveda, vsi so vedeli, moj golobček, da mladi mož s čedno srčno napako ni bil pravi Zapošnikov... in vsi so tudi vedeli, kako abotni ste bili, doktor, kako nepopisno nespametni. da ste tako gladko kupčijo odklonili .. toda, moj Bog, tudi takih ljudi je treba na svetu ...
Knul Frederie:
Obračun
Joe Harding, lastnik ugledne banke, je stal pred zrcalom in si skrbno zavozljal pentljo bele ovratnice. Sluga mu je v leni trenutku izročil pismo. Ko ga je Harding nemarno odprl, je ua svoje veliko začudenje našel notri samo listič papirja z natipkano kratko označbo:
NB 23. MAJ.
Stari gospod se je nasmehnil. Mislil si je, da se je hotel na ta način pošaliti kdo izmed njegovih prijateljev. Vprašal ga je, ali ni pozabil na 23. maj? Ta dan je bil določen za poroko Hardingove edinke Ise s Frankom Hun-terjem. Prav za prav ni bil bančnik bogve kako zadovoljen s tem zakonom. Rajši bi videl. da bi Isabel poročila čim premožnejšega moža. A Frank Hunter je bil le mlad, nadarjen pravnik. Pred kratkim je kot zagovornik pri težavni kazenski obravnavi sijajno zmagal, zaslovel med volilci, in mu je zdaj bila odprta lepa politična pot. Isa ga je imela ruda, in to je odločalo. Kako ne bi privoščil oče sreče ljubljeni hčerki. Vdal se je v voljo božjo.
*
James Houston, znan pridigar v cerkvi sv. Patricka, se je ta večer pravočasno vrnil domov. Zamorka Dolly je bila vesela, da ga niso nikjer zadržali, in hitela pogrniti mizo za večerjo. A v tem trenutku se je razlegel rezek udarec starinskega tolkača. Stara Dollv je vzdihnila in pohitela v vežo. Neznanec, ki je stal na pragu, ji je tiho sporočil, da mora takoj govoriti z duhovnikom v važni zadevi. Stara zamorka je nekoliko preglasno zaloputnila vrata gospodove sobe. Ko je ostal Houston s tujcem sam in mu ponudil stol, se je ta nekoliko časa obotavljal, predno je spregovoril. »Vidim, da me niste spoznali, prečastiti gospod,« je pričel. »Saj vem. da sem se hudo spremenil. Jaz sem oni Thomas Mulgrave. ki je bil obsojen ua smrt kot dozdevni morilec bogataša Izaka Coultsa. Predsednikova brzojavka je dospela samo pol ure preje, nego bi bil inoral na električni stol. Pomilostil me je na dosmrtno ječo. A lani so mi skrajšali rok ua 25 let... Zdaj so potekla, torej sem postal prost. Moja prva pot me je vodila seveda k vam...«
Duhovnik se Je vzravnal v naslanjaču in si predočil dogodke, ki so pred 25 leti razburili ves New York. Dva mlada mornarja, Harding in Mulgrave, sta našla v nekem kopališču ustreljenega milijonarja. Mulgrave, ki ga je pozneje spovedoval župnik v ječi, je trdil, da je nedolžen. Harding ga je bil odvede! na kraj zločina in mu naročil, da bi pazil na umorjenega, dokler ne bo prišla pristaniška policija. A preiskovalni sodnik je na podlagi Hardingove izjave nenadno zaprl Mulgravea. Župnik se je spomnil, kako se je dozdevni morilec v ječi jokal. Sklepal je. da so izvršili umor neki s Čoultsom sprti tihotapci, ki so morali Hardingu bogato plačati njegovo kri-
vo prisego. Župnik se je prijazno nasmehnil in Mulgraveu ponudil roko. :Torej sle prišli, da bi zvedeli, kaj je s Frankom Hunterjem? Imam za vas same dobre novice. Trileten deček, ki ste mi ga bili zaupali pred 25 leti. jp postal pravi gentleman in zaslovel kot kazenski zagovornik. Vpošteval sem vašo željo, in se je izkazalo, da ste res določili pravi poklic za svojega sina.
Mulgrave se je srečno nasmehnil: »Hvala Bogu. Vesel bom, če bo rešil moj deček sramote in smrti čim več po nedolžnem osumljenih ijudi. A povejte, gospod župnik, ali ni moja žena kdnj namignila dečku, kaj je bilo z njegovim očetom? Nemirno je gledal duhovnika. A la je energično zmajal z glavo: Nič, nič. Saj se je vaša žena kmalu smrtno ponesrečila na železnici. Frank ve, da je sirota brez staršev. Nihče mu ni mogel sporočili. da je njegov oče obsojen morilec. Obdržal je materino ime, se piše Hunler in misli, da jebila poročila njegova mati oddaljenega bratranca istega imena.
Prav lepa hvala/ je tiho odgovoril Mulgrave. Jaz sem revež, gospod župnik a usmiljeni Bog naj vam bo plačnik za vse. kar ste storili dečku « Težko je vstal in hotel oditi.
udi jaz sem vam hvaležen, Mulgrave, : je odgovoril duhovnik in mu krepko stisnil roko. Olajšali ste mojo nalogo, ker ste se požrtvovalno odrekli vsaki pravici do otroka. Zato vas ponovno prosim: nikar ne molite Frankovega miru. Pozabite rajši ha lo. kar se je zgodilo pred dolgimi leti.?
Reverend Houston se je prekinil, ker se je Mulgrave nepričakovano obupno zasmejal. Pozabili... Če bi le bilo mogoče pozabiti. Z bogom gosnod župnik! Nizko se je priklonil in odšel. Houslon ga je spremljal do vrat in dolgo zamišljeno gledal za njim. Dolga leta v ječi so tipognila hrbet nekdaj prožnega mladega moža. Vrnivši se v sobo. je župnik pokleknil pred razpelom in vroče prosil Boga, da bi naklonil mir in pozabljenje pomilo-ščenemu morilcu. Pravzaprav ni bil morilec. Saj se ne bi lagal pri spovedi. Ostal je na siara leta enako reven mornar, dočim se jo ovaduh Harding nepričakovano prelevil v bogatega finančnika ... Čudna so Tvoja pota, o, Gospod, in usmili se ga! je zadnjič vzdih-
nil, ko ga je poklicala zamorka v jedilnico. *
■-Gloda', Hardingove razkošna, velika brzojadrnica. je križnrila že več dni v Florid-skem vodovju blizu Miamija. Bogataš si je pred leti zgradil ob morju veliko vilo. ki je izgledala kakor prav srednjeveški viteški grad: uredil si je tudi lastno pristanišče.
Na predvečer poroke je bila zbrana na krovu »Glorije« sijajna, velika družba, predvsem mladina iz najboljših newyorških hiš Izbrala je posebnega režiserja in na ladji vprizorila pravo predstavo.
»Gloriu je dobila ulogo po gusarjih na padenega potniškega parnika. Predstava ie
intela hrupen uspeh. »Ujetniki,« t. j. starejše pokolenje in razbojnik i«, fantastično oblečena mladina, so naposled skupaj vesela zaplo-
sali na krovu v pestri luči neštevilnih raznobarvnih svetilj. Nato je »poglavar morskih razbojnikov« t. j. Frank Hunter, srečno ugrabil 3 najlepšo damo na ladji«, ki je seveda bila Hardingova Isa. Zaročenca sta kmalu pobegnila v malem motornem čolnu, ki ga je vodil siv, prileten mornar... Po plesu razgreta velika družba je tudi napravila izlet na kopno. Trije čolni so jo popeljali tja in pozneje zopet nazaj. Ko je napodila noč, so bili vsi izletniki zopet zbrani na krovu. Samo Franka z nevesto ni bilo od nikoder, in stari Joe Harding je postajal nemiren Taval je po palubi in si oddahnil šele takrat ko je iz daljave zaslišal znani ropot malega motorja. Stopil je v bar in že hotel odtod naprej med goste, a nenadoma ga je nekdo od zadaj prijel za rokav: Mister Harding. malo počakajte... Harding se je ozrl in zagledal nekoliko sključenega starega mornarja majhne postave: imel je navaden, razoran in utrujen obraz, a oči so mu žarele kakor oglje. »Kje sem jih že videl?« je spreletelo Hardinga,'a se ničesar ni mogel spomniti.
Oprostite, sir, a pomeniti se morava na samem« je nadaljeval osiveli mornar. Har-ding se je nekoliko prestrašil. Roka mu je drhtela, ko je v enem dušku izpil in spustil na točilno mizo nov kozarec žganja. A maihni, sivi mornar je imel resno zbran obraz. Harding je videl, da mu prinaša važno novico. Zavila sta v kapitanovo kajuto in mornar je lakoj spustil zastore na oknu. Harding je nejasno zaslutil, da se mu bliža velika nevarnost. Ali je kapitan brzojavil?« je zmedeno vprašal. Ali prinašate borzne novice?«
Mož ki da je nagovoril, je čvrsto stopil od okna proti Hardingu in se mu preteče, zmagovalno nasmehnil: Jaz sem Thomas Mulgrave," je rekel, prišel sem po obračun, o Joe Harding!«
Harding je planil nazaj kakor bik. če zagleda kri v klavnici. V trenotku je spoznal nevarnost, ki mu je pretila. Obupen strah mu je stisnil srce... A Thomas Mulgrave je stal slekoprej nepremično in z sklonjeno glavo, kakor da bi prisluškoval.
Kako si prišel na krov?« ga je vprašal Harding, da bi prekinil neznosen molk.
•Tega ne boš zvedel, in to je tudi brez pomena.« je osorno odgovoril Mulgrave. »Pi-s-al sem ti, da bi te spomnil na obračun. Danes je 23. maj. Naznanil sem ti, da bom danes prišel. Mar nisi dobil mojega pisma?«
A, tak, to je bilo tvoje pismo, rabelj!« je besno zakričal Harding in iz odprte mizni-ce potegnil težki kapitanov revolver.
Ti si rabelj in jaz sem tvoja žrtev,« je odgovoril Mulgrave. »Uničil si moje življenje. A če hočeš, le sproži, jaz se ne bom branil. Toda tvoj strel bo zahteval življenje tvoje hčerke.'
••Moje hčerke?«
Mulgrave je resno prikimal, iu roka z dvignjenim revolverjem se je spustila zopet na mizo.
■Ženin je popeljal tvojo hčerko v tako-zvano modro špiljo«. Prirediteljem se je zdela idealen prostor za skrivališče morskih
razbojnikov. Količek je res lep. Hvaležni so mi bili, ko sem jim ga pokazal. A nisem jim omenil, da ima modra špilja jako neprijetno lastnost. Med plimo jo vedno poplavi voda. Izletniki, ki tega ne vedo, so izgubljeni. Nimajo nobene možnosti, da hi pobegnili. Ujeti so kakor miši v mišnici.«
»Kakor miši v mišnici?« je skoro neslišno ponovil kakor zid bledi Harding.
»... iu zdaj nimavu preveč časa. Požuri-va se. ker se bo kmalu pričela plima.«
Harding je vrgel revolver iz rok in zagrabil Mulgravea za rame: »Kje je ta modra špilja? Govori, ali pa te zadavim!«
A Mulgrave se ni hranil: »Če me zadaviš. boš postal morilec svoje hčerke.
»Ali nimaš nobenega usmiljenja!« je obupno prosil Harding.
»Kje pa je bilo tvoje usmiljenje, ko si sr zbral pred tihotapci in sprejel Judeževo 'plačilo za svojo ovadbo? Vzemi pero in piši!«
Harding je krčevito stisnil pesti: »Nikoli!	(Dalje prihodnjič.)
Rešitev ugank
v božični prilogi
,,Božični kolač"
	\		
	7 \		
			
			
Kolač bi se inoral razrezati, kakor kaže »lika.
Božična križaljka
Navpično: t. Si: 2. vse: 3. Ema; 4. ti; 6. ruta; 7. enak; 8. čelo; 9. Eva; 10. nauk: ti. boj; 13. žoga.
Vodoravno: 1. Sam; 2. vi; 5 st!; 8. če; U. ej 1; 10. ni: 12. Olga; 13. župan; 14. jok; 15. čar.
Začetne črke besed od 1. do 15. izražajo božično željo uredništva čitateljem »Slovenca«: >Svet. srečen božič!«
„Srečo'o v"
Če igrajo po trije igralci, ki stavijo vsak |>o «*> dinar, zadene pa vselej samo po eden in znaša dobitek samo 2 dinarja, potem ima lastnik loterije vselej po 1 dinar dobička. Če pa igra po šest igralcev in stavi vsak po en dinar, dobitek pa znaša 4 dinarje, ima lastnik srečolova 2 dinarja dobička.
„Tarna številka"
hogatiuove blagajne je bila 824.501.
Friaučku Ga sli ma beseda
Zadnč sni čist čist puzabu puve-dat, kitku je bhi s Cenetain, ke se je zbudu u Zvejzd na klop. Sej ma člouk zmeri tulk za pu-vedat, de res na ve, ki b zafeu. Začet je že tku al tku hI tež-ku, kokr b s edn nislu. Kone pride pa kar sam ud sebe. Še bi ajnfoh je pa, če se prepesti kar gespudem, de sami kone nnrdeja, ke maja že vaja u tem.
Vite, is pet b hmal na on druh pule zašou. Aetn. šlusl
K« se je Cene zbudu u Zvejzd na klop, je la nar prek debel pugledu ukul sebe, pol pa prou šrok zazjou, ket tista riba, ke je preroka Jona pužrla. -Žejen sni!« je bla ta prva negova beseda, ke se je zbrihtu. >-A je k blizu kašna Stari ja?'
-Stari dost,«- sm ga jest putulažu. »Prec lamin za vogla m je ena taka štarija, ke vržeš v eua Spraj-na dva dinarčka, pa lohka voleš kerga čš: ta grenega, al pa kasnga druzga, ker t holt bi h ksihte stuji. Ta nar bi lajn je pa še tu, de maja tud ženske vuliuna pravica tam notr. Pa na staraš t tud nč na gledaja. -^e clu dumuvinstvu in pa nneija jm je pustranska reč.'; »Astn pa pcjva ke nol.t Ke sva nu tistmu vuliš vsak eneh pel štamprlu zvrnila, se je pa Ceneto že ma! bi ježek razvezu.
Ti, Gustl. Taki vaša Zvojzda je pa res en dar boži,« je reku. »Tku sm so pa fajn naspau, bulš ket pr Tišlari. Pa pueen. A nis ti zadnč pravu, de misija ta Zvojzda du frementa pusekat in liardit tak plao za žoga brcat in za druga telesna kultura? Men se prou zdi, da sm ti pravu. A s:u pa k drge slišu, A b ja na blu škoda? Kam Uja pa pol hudi! Ide dremat?«
•Ti nč na skrb za tu. Misleš, da gespudi, ke maja čez tu za govori, delaja kar ke u en dan. Tu ja preh use dobr premišlja. Sej s mendo vidu zadnč tamla pred Glasbena Matica tiste štor ta douge fajlarje?«
>A tiste rajfenke, misleš? »Kašne rajfenke. Aema. A nis vidu, de je na vrh gank. Hajfenk more ja nit lukna na vrh.-:
fSevede ja more mt. Zatu se m je pa usa la reč čudna zdela. Prašat me je blu pa sram. do b ti nn mislit, de sm tku zanikan.«
■»Tu sa fajlari. t rečem. In viš te fajlari sa iin mal prrusok vn izpadi. K t ne, Jeluei sn hitel in hitel, ke sn jli ud ush pluti prgajnal, pa sa čist puznbH nn imru šili. Kar naenkat sn zamerkal, de
sa pršil du strehe. Ktia u pa zdej, sa s inislel. Tn sa jh tli že začet spet puderat. K sreč je pršou glih tekal inženir zraun. »IIolt,<: je reku. »Pr te gespudarsk griž se na u nč puderal in gnar vn metal. Pestite kokr je, gank pa na vrh pustaute, se u še bi deleč vidu. De pa nu uja u prvem štuk Ide prkrajšan zavle tega, uma pa še u prvem štuk en gank kar zad za fajlarje naredi.- Tku je reku inženir, pa je blu nn lise plati prou in mir besedi. Viš, glih tku je pa iz Zvejzda. Seveda ja uja pudri in naredi plač za žoga brcat. Sej vnder nubedn na more ud nRše nadebudne mladine pugervat, de l> budila murde u pušava Sahara žoga brcat, ke ji lohka duma pr rukah prštimama plač za telesna kultura.-
Ja. a uja hudil Iblančani u Sahara dremal, misleš.«
■ Ti nč. na skrb za tu, kokr sni reku. A še nis slišu, al pa brau, de sa gespudi tud za ta !'auInste Iblančane puskrbel in naredi desetkal ve<5i park, kokr jo tnla Zvejzda, ke je ud starast že usa nadušleva. l'rou ta prau »narodn« park, kokr se 1 reče. sa naredi gor pr Triglauskeh sedmeh jeze-reh. Viš, tam uja mel Iblančani use drgačn mir. j kokr ga maja zdej tlela u Zvejzd, ke je zmeri kušn J šundr, pusebn tamla ukul univerzi'. Lft pa tak, de se uja kar ublizval, kedr uja enkat gor. Tela dni j enkat uja že začel klupi iz Zvejzde ke gor pre-! našat. Zdej pa rec, Cene, če na u tu fajn.«
»Kua na u fajn. Sevedc u fajn. Sam jest mlslem, de u park tam gor za Iblančane useglih mal preveč ud rok. Predeleč u holt, a ne.«
»Kua u predeleč? A je dondons pr teh pru-inetneh prpumoekeh, ke jh mama u Iblan, sploh Se kašna reč predeleč, Viš, ta nar preh uja u*i Magistru in sevedc tud usi ta druh iblansk auio-busi začel Iblančane gor in dol prevažat za enn bagatola. Kokr se u pa vidi, de ta kšeft nese, uja pa prec še mestn tramvaj gor spelal. Veš. gespudi na rotuže sa previdn. Sej b tramvaj preo gor na-Stimal. Ampak ta špas je reški ran. Kene, če b se ta reč pufrtičla, b blu tulk gnarja vn vrženga, do b mogl prec še ene tri kuluke Iblančauem nalu7.lt. Tega pa gespudi uečja nardit, ke Ide že teh pel kuluku, ke jh maja zdej, tešku prenašaj« in gu-drnaja.«
»Aha, zdej pa že zastopm. Tu je lepu ud ge-spudu. Kokr iz lega vidm, maja pa le srce na tji I>rau plat.«
»No, viš. A s zdoj cufridn?--: Ke m je Cene pukimu, do je, sm se pa za tist dan ud Cenetu puslovu in skoču hitr u »Nova založba< kupt za use moje častite brauke in brauce take karte, ke jo gor iz zlatem puštabem zapisan: zSrečno in veselo Novo leto I« Kdur b ja stučajn na dubu, nej ja pa nn pošt reklamera, ke zdej gre u ene par dni na uddih tud vaš prjatu
Gustl.
Stran 12.
»SLOVENEC«, dne 3. januarja 1932.
Štev. «>.
Naš domači zdravnik
I. B. — S. 0 ozeblinah je bilo pisano že zadnjikrat. V vašem primeru so ozebline na rokah že počile, da se iz njih eedi sokrvca. Primerna zdravila hočete vedeti? Na tem inestu načeloma ne dajemo receptov. Menda dobite primerno mazilo v lekarni, kjer je v ročni prodaji več sredstev zoper ozebline na razpolago. Ako si hočete pomagati z domačimi zdravili, vas opozarjam na pripomoček, ki ga je rabil evangelski Samarijan proti ranam.
A.	Z. — B. Silila je kužna bolezen, ki se nikdar ne izcimi sama po sebi, marveč preide od bolnega človeka naravnost ali posredno na zdravega. Kužilo je neka posebna živa glivica, ki živi v okuženem človeku in odhaja iz njega z gnojem, slino in drugimi izločinami. Okužba se da dokazati s posebnimi preiskavami krvi ali drugih telesnih sokov, tudi če ni na telesu vidnih znakov te bolezni. Torej so vse vaše domneve — prazni strahovi !
B.	M. — Z. Nahod vas muči čezdalje bolj navzlic večkratnemu zdravljenju po strokovnjakih; škodi vam vsak prepih, prah in dim, da se vam nahod povrača. Težko mi je svetovati, zakaj nahodov je zelo mnogo vrst, poleg raznih kužnega izvora so tudi taki, ki so izrazito živčne narave (izredna občutljivost za cvetni prah trave, neke vrste prahu perja, dlake ali vonjave, naposled je nahod časih izraz motenja v krvnem obtoku, kakor pri premraženju nog ali sličniii dogodkih. Katere vrste je vaš nahod, ne morem uganiti, zdi se, da je kronično vnetje nosne sluznice pri vas ostanek ali posledica v otroški dobi nastale okužbe pri hripi, ošpicah ali podobnih boleznih. Kako malokdaj se kdo zmeni za otroški nahod. Otrok leta z nahodom v najslabšem vremenu okoli, hodi v šolo, kjer si bolno nosno sluznico še močnejše okuži. Tako nahod ne ozdravi popolnoma in se ob • saki priliki ponavlja. Kako si odpraviti tak kroničen nahod, je težko razrešno vprašanje. Vsekakor skrbite, da so vam noge tople, da imate vsaj v spalnici čist zrak in hodite nekaj let za nekaj tednov na morje. V hladnih mesecih vživajte ribje olje po dve žlici na dan.
A. G. — Lj. Zimska obutev za otroke? Odkar nosijo vaši otroci »snežkec, so še večkrat pre-hlajeni kakor poprej, dokler so hodili v usnjatih čevljih. To je zelo verjetno, zakaj poprej so imeli otroci noge bolj suhe in tople kakor zdaj. V "snež-kah<- ali drugih gumast^ prevlečkah, zlasti pa v tistih bedastih gumastih škornjih se začne noga ».lasti pri hoji potiti, ker guma ne propušča vlage, potna koža pa se shlajuje. Proč torej s »snežkami« in slično modno navlako! Otroci naj imajo obutev iz močnega usnja, ki jo ie treba večkrat mazati s kakšno maščobo, da ostane usnje mehko in za zunanjo vlago manj sprejemljivo. Kajpada naj se otrok domov prišedši v mokrih čevljih preobuje v suhe copate, ki pa naj ne bodo tako tople in debele, kakor jih treba starim ljudem. Otroka naj greje lastna kri!
•T. G. — T. Protin ali putiko. ki vas napada vsako leto koncem zime, kako preprečiti? Bržkone izvira vaša bolezen iz prehrane, protin namreč napada in muči ljudi ,ki se obilno hranijo zlasti z mesninami. Svetujem vam torej, da se v hrani omejite, zlasti mesa vživajte čim manj, gotovo pa ne drobja, divjačine, prekajenega ali drugače kon-
zerviranega mesa. Če že pijete kdaj kaj vina, mešajte ga s kakšno kislo vodo, priporočam vam pa zelo rabo kakšne domače slatine. Tudi za zadostno gibanje skrbite vso zimo, ako nočete polegati in krevljati spomladi!
A. B. — M. lllipec je časih res nerodna zadeva, posebno če se pojavlja v družbi, kakor pri vas. Zdravilo vam že pomaga, a vpričo drugih vam je sitno kapljice jemati. Pazite, da ne dražite želodca, škodljivo je hlastno jedenje in pitje po velikih požirkih, zato pijte počasi in trdo hrano dobro žvečite. Jejte in pijte rajši manj kakor preveč. Če se navzlic temu začenja hlipanje, dihajte globoko in polagoma, važno je, da je izdihavanje popolno. Če bi še to ne pomirilo hlipanja, poskusite nekajkrat krepko kihniti s tem, da si šegetate nos s peresom ali še bolje s kosmičem pavole ali da ponjuhate kakšno močno dišečino, morda salmijak i ali metov cvet ali kaj podobnega. Sicer pa vam | svetujem, da se daste pregledati po kakšnem i zdravniku za notranje ali živčne bolezni, zakaj zdi se mi močno, da je vaše živčevje sploh izravnote-! ženo in da je hlipanje pri vas samo en izraz splošne živčne razrvanosti.
J. P. — Lj. Glavobol se vas redno loteva • sak večer, ko študirate eno uro, sicer ste zdravi, ] le močno ste kratkovidni. Zdi se, da tiči prav v j kratkovidnosti vzrok glavobolu ali ker oči sploh j preveč trudite z branjem ali pa ker naočniki niso ! več prav primerni za izravnavanje očesne napake, j Posvetujete se o tem ne z optikom marveč z zdrav-! nikom za očesne bolezni, če ne morete kol dijak plačati zasebnega zdravnika, saj imate visokošolci I bolniško zavarovalnico na razpolago in pa ambula-1 torij očesnega oddelka v splošni bolnici.
M. M. — M. Histerijo vam očitajo po krivici, kakor menite vi, in zato me vprašujete, kje in kako se dajo krivci radi grdega obrekovanja prijeti, da dobite zadoščenje. Vprašajte za svet odvetnika, ali spada vaš primer pred sodnika. Dvomim pa resno, ali vam more sodišče vrniti »dobro ime« zdravega dekleta. Človek namreč velja v svetu toliko in tako, kakor sam hoče in — zasluži. Preudarite sama, ali je vaše ravnanje nasproti drugim takšno, kakor je med zdravimi in vzgojenimi, odraslimi ljudmi običajno in pravšno, ali je morda drugačno. Ker človek samega sebe težko presoja, poizvedujte o svojem ponašanju in vedenju kakšno tovarišico ali prijateljico. Poznam vse polno nesrečnih ljudi, ki trpe mnogo in silno in vidijo vzroke svojega trpljenja v drugih ljudeh, predstojnikih in tovariših, dejanski vzrok njihovega trpljenja pa tiči v nesrečnikih samih, v njihovi bolestni odzivnosti. Časih so taki ljudje podobni cmeravim otrokom, ki še niso bili deležni resne vzgoje, časih se skriva pod nežno zunanjostjo samoljubna sebičnost. Ako sama ali s pomočjo drugih ne doženele vzroke svoje nepravšne občutljivosti in ako je ne morete odpraviti, kar naj razsoden človek sam zmore s količkaj resno voljo, pa se zatecite k zdravniku svojega zaupanja za pomoč!
N. G. — š. Pokanje dojk se da preprečiti s primimo nego dojk pred porodom. Zdaj med dojenjem si oterite dojko po dovršeni dojitvi prav krepko s salicilnim špiritom in predno zopet nastavite dojenca, splahnite si jo s kamilčnim čajem. Maže pa, ki vam jih nudi »vešča žena?, ne rabite več.
Zakonita dedna pravica posvojenih otrok. I.
T. V. Poročeni ste z vdovo, ki je imela posestvo in tri otroke. Medtem ste si kupili zemljišče in postavili svojo hišo, kjer živite z vdovo-ženo in najmlajšim pastorkom. Ker nimate lastnih otrok, hočete najmlajšega pastorka posinoviti. Vaša žena pa namerava svoje posestvo izročiti obema drugima sinovoma, ne da bi najmlajšemu kaj izgovorila, češ da bo itak vaš dedič. Vprašate, če ima ta pastork, če ga prisvojite, pravico do deleža materinega posestva. — Da. Ms ti mora pri izročitvi posestva tudi najmlajšemu sinu izgovoriti dediščino, ki znaša, ker so trije otroci, eno šestinko vrednosti posestva. Ta nujni delež bo smel najmlajši sin zahtevati ob smrti svoje matere od obeh bratov, če mu ga ne bo mati že sedaj izgovorila. Zakonita dedna pravica do imovine svojih pravih roditeljev in sorodnikov je posvojenim otrokom pridržana, tako da deduje po svojem posvojitelju kakor tudi po svojih rodnih starših.
Barve v stanovanju
Kdor si ustanavlja nov dom, je običajno v zadregi zaradi barv, za katere naj bi se odločil pri slikanju sten in nabavi pohištva. Skoraj nihče ne zaupa svojemu lastnemu okusu, marveč se obrača za nasvet na prijatelje in strokovnjake. To je pa ravno napačno, kajti barve imajo velik vpliv na naše razpoloženje in mora vsak izbrati barve po svojem lastnem okusu. Barve ne učinkujejo na vsakogar enako, marveč je učin na različne nravi in duševnosti različen. V: i tega treba paziti na dnevno in umetno razsvetljavo prostorov, ki barve mnogokrat zelo izpreminja. Pri vsem tem velja nekaj splošnih pravil, ki se jih moremo držati pri izbiri barv za svoj dom. Prof. Riickert, ki je raziskal »dušeslov-no vrednost barv«, deli barve v vesele in r e s n e.
V	skupino veselih barv spadajo različni odtenki žgane gline (terrakotta), svetle, rjavo-sive barve, n. pr. svetlo-siva, svetla si-vo-rumena, svetla rumeno-siva, okrožolta, siva zeleno-rumena, siva zelena, siva zeleno-modra in bela.
V	skupino resnih barv spadajo: rdeča, rdečkasta kromovo-rumena, oranžna, cino-brovo-rdeča, škrlatno-rdeča, karmin, bager-rdeče-vijoličasta, modra, zlata in srebrna.
Tretjo skupino tvorijo: rdeče-vijoličasta, modro-vijoličasta, temno-modra, temna mo-dro-zelena, črna, rumena, zlata in srebrna.
Za sobe, v katerih se družina običajno zbira, in pa za jedilnico moremo izbrati barve iz prve skupine. Ob sebi se razume, da morajo biti barve sten in opreme med seboj
skladne. Odtenke taistih barv moremo uporabiti tudi za kuhinjo in kopalnico ter ostale postranske prostore. Za spalnico izberemo posebno svetle in tople odtenke barv prve skupine, tako da učinkujejo na nas, ko se zjutraj prebudimo, vedro in toplo. — Za družabne prostore (salon), darnsko sobo in hodnike so primerne barve iz drugo skupine. Za moško sobo, delavnico in pisarniške prostore prihajajo v poštev pdtenki tretje skupine, ki poudarjajo namen prostorov in pospešujejo duševno zbranost.
Kakor znano, se je pečal s psihološko vrednostjo barv že Gothe, ki ocenjuje posamezne barve naslednje: Zelena barva daje našemu očesu stvarno zadoščenje; modra vzbuja čut hladnosti, spominja na sence in ima nekaj nasprotujočega si med mikom in mirom; rumena barva je vedra, bodra, nežno-mikavna in napravlja topel, všečen vtis (ker použiva rumena barva samo 55 odstotkov svetlobe — temne barve 95 odstotkov — prihaja ta barva v poštev za stene v vseh prostorih, ki so temačni in jih je treba razsvetliti); rdeča barva je topla in živa, a napravlja obenem vtis resnosti in dostojanstva; vijoličaste barve Gothe ni ljubil in pravi o njej, da je nekaj mrtvega in ne-veselega.
Križca na vrtu
Če hočemo krtico ujeti v past ali zastrupiti, moramo paziti, da se pasti ne strupa ne dotaknemo z roko; krlica se ničesar ne dotakne, kar diši po človeški roki. — Strup — ti. pr. zeliopasto denimo v izvotleno zeleno in to potem položimo v rov. — V zadnjem času so opažali, da prežene krtico križastolisti mleček (euphorbia lathyrus), približno meter visoka lepotna rastlina, ako jo nasadimo tod in tam po vrtu; najbrže je krtici izhlapevanje korenin te rastline neprijetno. Enak učinek ima baje euphorbia latifolia.
pozemt
Pozimi cvetje in zelenje zelo poživi sobe in steklene verandte. V dovolj svetle prostore moremo postaviti rastline z zelo temnim cvetjem ali listi, v temnejše prostore pa vedno le cvetlice svetlih barv in svetlozelene rastline. V sobi, katero razsvetlujemo ali ogrevamo s plinom, ne uspevajo ne cvetlice ne druge rastline, ker jih zamori po plinu izrabljeni zrak.
Pravni nasveti
Skrajšan rok prvega sina. A. S. S. Ste prvi sin in imate 1. 1932 nastopiti vojaško službo. Vaš mlajši brat, ki je rojen 1. 1912 službuje v vojno-tehničnem artilerijskem zavodu. Ali imate kot prvi sin pravico do skrajšanega roka? — Ker niste povedali, če imate še očeta in koliko je star ter kdaj ste bili potrjeni, vam ne moremo točno odgovoriti. Postava namreč določa, da v rodbinah, kjer je več moških, služi prvi sin skrajšan rok, če ima še živega očeta pod 60. letom starosti, a nima prvi sin mlajšega brata z najmanj polnimi 17. leti starosti. Če pa ima v takih rodbinah prvenec mlajšega brata z najmanj polnimi 17 leti starosti služita prvi sin in njegov naslednji brat po vrsti polni rok, tretji za njima pa po vrsti skrajšani ro>k in tako izmenoma po vrsti. Če pa v rodbini ni očeta, ali če je ta star nad 60 let, služi prvi 6in skrajšani rok, ako ima mlajšega brata z najmanj polnimi 17 leti starosti. Naslednja dva brata pa služita po vrsti polni rok. — Upamo da boste na podlagi teh določb sami lahko ugotovili, kakšen rok pripada vam.
Srednja tehuična Sola. P. A, P. O pogojih za vstop v navedeno šolo se informirajte pri ravnateljstvu iste v Ljubljani, kjer vam bodo gotovo radi postregli z potrebnimi informacijami. Če vas radi starosti ne bodo sprejeli za rednega učenca, vas bodo pa gotovo sprejeli kot izrednega.
Težave mlinarja. J, L. N. Imate mlin, v katerem meljete le koruzo in mešano žito. Prejeli pa 6te nalog, da prijavite 6voj mlin Priviligirani del. družbi za izvoz deželnih pridelkov. Sedaj vam je poslala imenovana družba neke knjige, za katere zahteva 155 Din. Ali ste prtmorani te knjige sprejeti. Ali veljajo tozadevni predpisi tudi za naSe mline? — Zakon o prodaji pšenice z vsemi uredbami in pravilniki, ki so sledili temu zakonu velja v celi državi in ne bo mogoče uspešno se upirati, dokler bo veljal. Knjige so predpisane radi kontrole, ki se je tudi ne boste mogli ubraniti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pri zadnji seji sklenila zahtevati, naj se žitni monopol ukine in da naj se vsaj kmetski mlini oprostijo kontrole. Če bo kaj pomagalo, bomo videli,
Pogodbeni uradnik. K. S. L. Zapustili ste vojaško službo, kjer ste služili kot godbenik, ker se vam je zagotovilo, da boste pri gledališču sprejeti v uradniški stalež. Sprejeti pa ste bili le kot pogodbeni uradnik in že tri leta čakate na stalnost. Kam bi se obrnili, da bi bili čim prej zasigurani?
_ Ne moremo vam svetovati druge poti, kakor
nistrstvo prosvete. Pri ministrstvu bi morda po n is trst v o prosvete. Pri mimisitrsivu bo morda po kakšnem znancu zvedeli kaikžni so izgledi za sprejem.
Odškodnina za psa. A. Š. M. 18. Lovski in gozdni čuvaj vam je ustrelil v daljavi 200 m od vaše hiše psa volčje pasme. Psa ste imeli ponoči privezanega, podnevi pa je tekal prosto. Popadljiv ni bil, Kako bi postopali proti čuvaju? — Če je čuvaj ustrelil psa brez vsakega povoda ne da bi bil pes preganjal divjačino, ga lahko naznanite državnemu tožilstvu in predlagate kaznovanje radi poškodbe tuje lastnine. Obenem se pridružite kazenskemu postopanju kot zasebni udeleženec i"
pri tem zahtevajte odškodnino. Če pa ne marate j kazensko postopati proti čuvaju, ali če bi bil čuvaj i v kazenski pravdi kazni oproščen, pa lahko s ci- ! vilno tožbo zahtevate od čuvaja odškodnino za ' psa. To lahko vložite tudi, če vložite kazensko ovadbo.
Milostna pokojnina. R. I. Že februarja 1931 . je vdova drž. uslužbenca, s katerim se je poročila i po njegovi upokojitvi, vložila prošnjo za milostno j pokojnino, pa še ni rešitve. Vprašate kaj bi bilo ; storiti, da pride 70 let stara vdova do pokojnine, i Kje bi se zvedelo, kaj je s prošnjo? Ali naj bi ! vložila novo prošnjo. — Kakor omenjate je re6 i izdal drž. svet odločbo: »Vdova upokojenca po uradniškem zakonu iz leta 1864, ki se je poročila i po upokojitvi, in ki je vplačevala v vdovski sklad ! po zakonu iz leta 1871 in si pridobila pravico do ! pokojnine, ima v principu pravico do pokojnine, j dasi ji je mož umrl potem, ko je dobil moč novi : uradniški zakon iz leta 1923.« V vašem slučaju naj ! se pri Dravski finančni direkciji ugotovi, če ima j vdova navedene pogoje. Če jih ima, naj z dodatno i vlego urgira rešitev že vložene prošnje ter naj se ' v njej sklicuje na gori citirano odločbo. Morda | bo uspela.	I
Kvalifikacija za župana. A. R. V. Vprašujete, | če more postati župan, kdor je bil pred leti ob- j sojen na več mesecev radi poboja in tatvine. — j Če mu kazen ni bila zbrisana, se dotični še vedno | smatra za oporečenega in bi praviloma ne mogel ; zavzemati javnih funkcij in tudi ne županske. Če mu pa bansika uprava tako funkcijo poveri, pa jo i seveda more izvrševati.
Nepotrebna tožba. A. Š. M. Neki tvrdki ste . dolgovali račun v znesku 200 Din, plačljiv v teku ! 30 dni. Ta rok ste zamudili in plačali račun po 1 položnici tvrdke 24. XI. 1931. Takoj drugi dan ste pa prejeli opomin od pravnega zastopnika tvrdke, da morate plačati račun in opominske stroške v znesku 20 Din do 30. XI. po položnici zastopnika. Ker jc bil fakturni znesek že poravnan, se za ta opomin niste brigali. Dne 3. XII. pa je zastopnik tvrdke vložil zoper vas tožbo za fakturni iznos in pravdne stroške. Vprašate, če ste dolžni plačali pravdne stroške. — Ne. Ker ste plačali fakturni iznos že 24. XI., dočim vam je odvetnik stavil rok za plačilo do 30. XI., je bila tožba povsem nepotrebna in gre na račun tvrdke, ki pač svojega zastopnika ni pravočasno obvestila. Razpisane razprave sc morate na sodiišču udeležiti in tam ugovarjajte nepotrebnost tožbe radi pravočasnega plačila. Če se pa razprave ne boste udeležili, boste pa gotovo obsojeni v plačilo vseh pravdnih stroškov. —
Sporni šivalni stroj. P. P. R. Pred 3 leti je umrl oče in zapustil posestvo brez oporoke, Ob času cenitve ni bil zapisan šivalni stroj, ker ste takrat rekli, da je vaSa last in niso vaši trije bratje temu ugovarjali, Sedaj pa si ta stroj lastijo vsi bratje. — Če bi bil šivalni stroj očetov, potem bi se ga moralo ob priliki cenitve z ostalimi premičninami zapušičine ceniti. Ker pa stroj niste pustili ceniti, češ da je vaš in temu takrat bratje niso ugovarjali, je sedaj ta stroj vaš in si ne moreio bratje lastiti nravice do tetfa stroja.
Jedilnik za januar
(Dr. Krekova mesčansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Petek, dne 1. jan. (Novo leto).
Kosilo: 1. Košarice iz banan s sadjem. — 2. Ragu-juha iz zelenjave, norveška plata (opomba 1), surovo kislo zelje z oljem in peSeno riževe klobase. — 3. Pena (krema) iz limone (opomba 2) in božična potica.
Večerja: 1. Nadevana koleraba (z zelenjavo) in pečen krompir ali zelenjavna plata iz surove zelenjave. 2. Sadni riž. — 3. Punč in angleži.
Sobota, dne 2. jan.
Kosilo: 1. Namešano sadje: jabolka, orehi, fige, dateljni. — 2. Oves na juhi. mešana solata: fižol v stročju, radič, zelena. Krompirjevo kolo in rumena koleraba. — 3. Nadevana jabolka (opomba 3).
Večerja: 1. Mlečen riž. Črn kruh in presno maslo z zelenim peteršiljem. — 2. Lipov čaj.
Nedelja, dne B. jan.
Kosilo: 1. Sadje z orehi. — 2. Solata: cikorija, ! rdeča pesa, lcarfijola. — 3. Juha, parjena špinača s < smetano, ocvrt krompir, bržole. — 4. Zdrobov močnik (puding) polit z malinovim odcedkom.
Večerja: 1. Ocvrti gobovi zrezki in solata. — 2. Češnjeva pogača.
Ponedeljek, dne 4. jan.
Kosilo: 1. Sadje: pomaranče, orehi. — 2. Solata: na sredini krožnika rdeča pesa, okrog pese na rezance zrezana endivja, ob kraju krožnika kupčeki korenjeve in krompirjeve solate — korenje zreza-no na koleščke, krompir na prst dolge in široke rezine — obdano z zel. peteršiljem. — 3. Porova zelenjava, sirova in krompirjeva klobasa, narejena iz boljšega krompirjevega testa, vmes vložene kocke prekajene svinjine. — 4. Rabarbarov štrukelj z rozinami.
Večerja: 1. Jajnine s paradižnikom. — 2. Kom-pot iz fig.
Torek, dne 5. jan.
Kosilo: 1. Sadje: jabolka, hruške, orehi. — 2. Juha. Solata: zelena; sladkorni grah (konserva), motovileč in krompir. Zelene klobasice. — 3. Sadna pogača.
Večerja: 1. Mleko in črn kruh. — 2. Redkev in fižol.
Sreda, dne 6. jan. (Sv. Trije kralji).
Kosilo: 1. Sadje: pomaranče: orehi, fige. — 2. Juha. Solata: krompirjev ližen obdan z jajci, z zel. solato, kumarcami in gnjatjo. Jerebice v rižu. — 3. Švicarska torta iz sladke smetane (Vacherin).
Večerja: 1. Zelenjavna samostojna jed (ruski llors d' oeuvre). 2. Čaj in potica.
Četrtek, dne 7. jan.
Kosilo: 1. Sadje: pomaranče. — 2. Zelenjadna žolča in kruh. — 3. Zličniki s špinačo. — 4. Lahki flancati in citronada.
Večerja: 1. Krompirjev narastek, koreujeva solata in motovileč.
Petek, dne 8. jan.
Kosilo: 1. Sadje: jabolka, orehi. — 2. Juha. Solata. Artičoke s kruhom. Riž s parmezanom in masleno omako. — 3. Mareličin narastek.
Večerja. 1. Pečen krompir v oblicah in kisla repa. — 2. Mlečna kaša.
Sobota, dne 9. jan.
Kosilo: 1. Sadje. — 2. Rožni kapus v omaki in zdrobovi hlebčki. Ocvrta karlijola in endivija. — !3. Jabolčni štrukelj.
Večerja: 1. Buhteljni in šalo. — 2. Čežanu iz surovih iahnll- in nnmnrnnč.
Nedelja, dne 10. jan.
Kosilo: 1. Sadje. — 2. Tržaška zdrobova juha. Mešana zelenjad iz rožnega kapusa, ohrovta, karfi-jole, zelene, kolerabe, malo krompirja. Pečena divja raca. — 3. Snežene kepe in vaniljina pena.
Večerja: 1. Solata in rižota. — 2. Jagodova bovla in marmornate plošče.
Opomba 1. Norveška plata: Na steklen ploščat krožnik naredimo lep zelenjavni venec iz sesekljanega plavega zelja, polit z Vinaigrett-polivko. Na sredino venca nakopičimo ca. 30 dg razrezane tunine z oljnato omako. Krožnik se okrasi z jajčnimi krogi, z zelenimi kumaricami (Cornichons) in s sardelami.
Vinaigrett-omaka: 1 trdo kuhano jajce, enako velika čebula, par kumar in kapre: kis, olje, sol, prav malo popra in gorčice, zelen peteršilj in drob-njak. — Vse te snovi se drobno sesekljajo in zmešajo z oljem in kisom, obenem se pridenejo dišave. Na ta način dobimo precej gosto omako, katero lahko razredčimo z juho. — Ta omaka se lahko hrani do 2 meseca v glinasti posodi.
Opomba 2. Pena (krema) iz limono; 6 žlic sladkorja, sok 2 limon, VA Skodelice sladke smetane. — Sladkor se prevre s pol Skodelice vode, potem pridenemo sok in M lim. olup. — Ohlajeno tekočino zamešamo v trd sneg in serviramo v kozarcih.
Opomba 3. Nadevana jabolka: Kisla jabolka. Nadev: 3 žlice nastrganih mandeljev ali lešnikov, 3 žlice sladkih limoninih lupin, 2 rumenjaka in sesekljani jabolčni ostanki. — Jabolka poljubno iz-krožimo in napolnimo z nadevom. V pomazani (s presnim maslom) kožici pečemo 40 - 30 minut. Pe čeno potrosimo s sladkorjem.
Modne novosti
Bluze so primerne za vsak dnevni čas. Nosimo jih v skladnih barvah s krilom ali pa tudi v drugi barvi. Na sliki vidimo rjav popoldanski komplet s krznom; zraven bluza iz zeleno svile in zelen klobuk, okrašen z rjavim peresom. — Za dopoldangkp bluz« unorab-liamo trikot ali boucle.
Itprememhe v deviznih predpisih
Finančno ministrstvo jc sklenilo spremeniti pravilnik o reguliranju prometa v devizami in valutami t dne 7. oktobra 1931 v teb-le točkah:
Člen 8, drugi in tretji odstavek se glasita tak o-le: Pooblaščene banke morajo prodajati plačilna sredstva v inozemstvu samo na podlagi rednih uvoznih dokumentov — originalne fakture in od-nosne carinske deklaracije — o že uvoženem blagu obenem s predložitvijo potrdila o prolokolaclji tvrd-ke, odnosno o obrtovnici kakor tudi o plačanem davku za prejšnja leta in preteklo polletje tek. leta.
Pooblaščene banke morajo sprejemali za opra-vičenje prodanih plačilnih sredstev v inozemstvu samo ono uvozne deklaritčije, Ul so izdane po 1. januarju 1932 z odnosnimi origanilniini fakturami, prejšnje deklaracije in fakture samo po predhodni odobritvi Narodne banke.
Na uvoznih dokumentih, originalnih fakturah in carinskih deklaracijah bo postavila pooblaščena banka štampiljko: Opravičeno za vsoto..., datum in podpis.
V slučajih potrebe plačila blaga v inozemstvu, to je pred uvozom, mora dajali Narodna banka odobrenja za nabavo tujih plačilnih sredstev po predhodni obrazloženi pismeni predstaviti in v lem odobrenju se ima predložiti najpotrebnejši rok za opravičenje.
Člen 4 določa, da morejo naši državljani iznesti iz države v našem denarju samo do 2000 Din (prej 3000 Din),
Minimum za zavarovanja valute je znižan od 5000 Din na 1000 Din.
Nadalje je dodan členu 0 rtov odstavek: Izvozniki morajo pri zahtevanju dokazila o zavarovanju valute doprinesti tudi potrdilo o plačanem davku kakor tudi uvozniki pri kupovanju deviz.
Člen 7 se glasi sedaj tako-le: Narodna banka in>p pravico pri vseh predmetih zavarovanja valute na odkup 80% zavarovane vsote (doslej 50%). Zato morajo vsi pooblaščeni zavodi takoj po prejemu ponuditi N. b. 80% vsake izvozniške devize in valute, vnesene iz inozemstva, ostanek 20% pa prodati istega dne na borzi s pismenim poročilom N. b., na kateri ponudeni odkup se ta prodaja nanaša (da je valuta vnesena iz inozemstva, se dokazuje s potrdilom uvozne carinarnice) .
Devize, dobljene v inozemstvu od izvoženega blaga, za katere ni določeno zavarovanje valute, se morajo v celoti takoj predati poobl. bankam radi prodaje na domačih borzah.
Člen. 14 se glasi: Nalogi za prodajo deviz iz inozemstva v svrno ustvaritve svobodnih dinarskih terjatev kakor tudi devize, ki izhajajo Iz posojil v inozemstvu, in vse druge devize na katerikoli podlagi, razen slučaje iz drugega odstavka čl. 7 pravilnika, se iinajo v celoti ponuditi N. b. na odkup.
Člen 15: Dovoljuje se samo nakazniški promet denarnih pisem po pošti z inozemstvom v vrednosti 3000 Din enkrat mesečno, tako da vsaka oseba, ki bi pod tujim imenom izigravala to odredbo, spada pod kazni, ki so določene v lakonu o kazenskih sankcijah.
POJASNILA
Na podlagi člena 21 pravilnika so bila izdana ta-le pojasnila: Kontrolniki za uvoznike in izvoznike so bodo vodili kot prej po starih obrazcih tn navodilih N. b. V krajih, kjer obrtovnice zamenjavajo protokolacijo firme, se morejo sprejemati r- »brtovnice namesto protokolacije.
Za slučaj, da kateri izvoznik ali uvoznik ne flpraviči dano obveznosti v roku. morajo poobl. banke vsak tak slučaj takoj prijaviti fin. min. naj-delj v roku treh dni po izteku določenega roka za opravičilo prošenj za podaljšanje roka se pošiljajo
Aktivna trgovinska bilanca
V mesecu novembru je znašal naš uvoz 308.5 milj. Din, kar pomeni v primeri z novembrom preteklega leta zmanjšanje po vrednosti za 42.9%, po količini za 28.24%. V prvih enajstih mesecih letos je znašal uvoz 1,047.000 ton za 4502.3 milj. Din (minus 24.8, ozir. 30.1). Naša zunanja trgovina je »ila v ovembru pri izvozu 349.4 mili. Din aktivna ia 40.9 milj. Din (v novembru lani za 79.3 milj. Din). Skupno jo bila naša trgovinska bilanca v prvih enajstih mesecih lani aktivna za 83.4 milj. Din (prejšnje leto 141.1 milj. Din).
Zavod za pospeševanje obrti
v tMtsribofu
Maribor, 31. dec. 1931.
Te dni se je vršilo v Mariboru važno gospodarsko posvetovanje, ki bo imelo za napredek obrti in industrije celotnega področja bivše mariborske oblasti velike posledice. Zborovanja so se udeležili predstavniki mariborske sekcijo indu-strijcev, gospodarskega predstavništva, zveze obrtnih zadrug in goslilni&arske zveze. Bilo je zastopano tudi mestno načelstvo po svetniku Rodošku in sreska oblast po nadzorniku Založniku, dalje celjska zveza obrtnih društev dravske banovine in zbornica T01 po gen. tajniku Mohoriču. Konferenca jo bila v bistvu nadaljevanje ankete, ki se je vršila v Mariboru dne 5. februarja 1931 in na kateri je bilo sklenjeno, da se zahteva v Mariboru ustanovitev posebne poslovalnico zborničnega obrt- j no-pospeševalnega zavoda. Tej želji je zbornica j končno ugodjla in so na konferenci že bili storjeni sklepi za začetek uradovanja poslovalnice Določili i so so člani kuratorija in upravnega odbora, čegar predsedstvo je prevzel g. Bureš. Akcijo bo znatno podprla mestna občina mariborska, katera je že leta 1928 v lo svrho vstavila v proračun znesek 50.000 Din. Upati je, da se bodo temu vzgledu priključila,tudi ostala mesta s področja te institucije, predvsem Ptuj in Celje. O novem zavodu, ki pomeni.velik pridobitek predvsem za obrtništvo in industrijo, bomo še poročali. Poslovalnica je pričela poslovati s 30. decembrom 1931 v uradnih • prostorih v Velrinjski ulici v gremijalnl hiši.
Samopomoč je temelj gospodarske svobode. fa.ko se glasi naslov članka, ki ga je objavil v koledarju Hrvatskih kmetskih zadrug za leto 1932 g. Josip Ljubič, ravnatelj ljubljanske podružnice Jugobanko in predsednik nadzorstvenega sveta Osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug, članek so podrobno peča z zgodovino slovenskega zadružništva do leta 1895, govori podrobno o prvih slovenskih zadrugah, o narodnih nalogah posojilnic, o bratih Vošnjak, dr. Kreku in o jubileju slovenskega zadružništva. Avtor podčrtava dejstvo, da se razteza slovensko zadružništvo na vse kmetijsko gospodarstvo. O Ljubič je napisal svoječasno (meseca septembra) v »Obzoru« več zanimivih člankov o razvoju zadružništva v Sloveniji (ob priliki jubileja Kmelske posojilnice).
Vpis v trgovinski register. .Tos. Kveder, trgovina z meš. blagom na debelo, Celje; Valentin Hla-din, trgovina z manufakturo, Celja
fin. min. po poobl« banki, kateri go bile obveznosti dane.
Izvozniške devize In valut«, na katere N, b. rie bi reflektlrala in ki bi se na treh zaporednih borznih sestankih ne mogle prodati ua domačih borzah, se morejo na podlagi posebnega dovoljenja fin. nun. iznesti iz države zaradi prodaje v Inozemstvo, dodeljena protivrednost pa se mora vrniti v državo In poilUdlti Narodni banki na odkup.
Samo N. b. sprejema Vse valute na odkup in v zameno za čeke. če N. b. nanje ne reflektiru, se je treba obrniti na fin. min. za dovoljenje za iznos te valute iz države v svrho prodaje.
Za plačilne potrebe voznine Za uvoženo ali izvoženo blngo po 1. januarju 1932 se morejo prodajati tuja plačilna sredstva na podlagi rednih dokumentov v valuti državo, kjer se ima izvršiti plačilo voznine. Na dokumehtlti bo postavila banka
štampiljko: Opravičeno za vsoto....... datum in
podpis.
Banke, ki se bavijo z izvozom, ne morejo same pri sebi zavarovati valute, pač pa pri N. b. in njenih podružnicah.
Izplačila protivrednosti deviz, na katere N. b. in njeno podružnice reflektirajo, še bo vršilo ha žiro računih dotlčne poobl. banke, iu sicer takoj, če ima dotična banka Zadosten depot pri N. b., v nasprotnem slučaju pa po plačilu, to je šele po poročilu inozemskega korespondenta N. b., da-ll je odnosna vsota odobrena.
Izhodne carinarnice morajo po izvršenem Izvozu blaga vrniti izkoriščena potrdila poobl. bankam, ki so jih izdale.
Tujci, ki iz naše države izvažajo, morajo predhodno vnesti devizo ali nabaviti si svobodne dinarje v smislu člena 7 in 8 prav. in dobivajo od poobl. banke potrdila po obrazcu Č, v katerih mora bili poleg ostalega označeno, da je blago plačano. — Pooblaščene banke bodo vodile strogo račun o tem, da se izdajanje potrdil, bodisi našim državljanom Za blago, kupljeno za svobodne dinarje, ki niso nastali pri tej banki, vrši samo v tem slučaju, če je druga domača poobl. banka, preko katere so dinarji nakazani, pismeno izjavila, da ti dinarji predstavljajo svobodno dinarsko terjatev v smislu čl. 8.
Izkazi o prodaji deviz in valut se pošiljajo N. b, na koncu vsakega meseca, najdalje do 10. tek. mes. za predpretekli mesec.
Čeki, akreditivi, izplačila itd. V tuji valuti se bodo izplačevali praviloma samo v dinarjih, z odo-brenjem N. b. pa se lahko Izplačajo v originalni valuti ali čeku, ki se glasi na to valuto.
Pošiljanje efektivnih dinarjev v inozemstvo so more vršiti samo po N. b.
S svobodnimi dinarskimi terjatvami se morejo kupovati devize na domačih borzah brez posebnega odobrenja fin. min., ampak samo v inozemstvu.
Pri prenosu svobodnih dinarskih terjatev od ene na drugo banko se mora v lekstu pisma Označiti: * Svobodna dinarska terjatev?.
Tranzitni potniki, ki potujejo skozi našo državo, lahko vzamejo s seboj toliko denarja, kolikor so ga prinesli s seboj, kaf se jim vpiše v potni list, če so prijavili pri vhodu v našo državo višino valutne vrednosti carinskim oblastem In dobiti za to potrdilo na samem potnem listu ali posebej.
Zamenjava ene devize za drugo ee ne more vršiti v notranjem prometu od strani poobl. bank in poobl. menjalnic ivzvemši tranzitne iiotnikej
Trgovanje z zlatom se smatra za trgovanje valut v notranjem prometu in v tej trgovini se ima prav tako postopali kot v valutni trgovinL
Denarnim zavodom se prepoveduje težavriranjo iji kopičenje deviz in valut v svrho špekulacije in vsn operacije, ki bi šle za tem, da nepoVoljno vplivajo ua vrednost dinarja.
T« pojasnila so Sestavni del pravilnika.
Vpis r zadružni register. Mlekarska zadruga v Lasičnem. pošta P,ilštanj, r. z. z o. z.
Odprava konkurza. Skrbinc Jakob, mizar, mojster v Vižmarjih št. 89 (ni kritja za stroške postopanja).
Borza
Ljubljana, 1. jahuarja.
Denar
Devizni promet je bil ta teden slab, Saj so se vršili samo 4 sestanki. Znašal je 8.2 milj. Din. premembe v lečajih niso bile znatne.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.10. London 17.38, Ne\vyork 512.50, Bruselj 71.20, Milan 25.94, Madrid 43.25, Amsterdam 205.55. Berlin 121,60. Stockholm 96.80, Oslo 95.80, Kopenhagen 96, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.70, Atene 6.0O, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Helsingfors 7.50.
Vrednostni papirji
Na efektnem trgu je bil za vojno škodo v Zagrebu za ultimo decembra zabeležen tečaj 230—250. Izšel je načrt za 8. amortizacijo vojne škode, iz katerega je razvidno, da je bilo tega papirja v obtoku konec leta 1931 za 4626.9 milj. Din (19SO 4604.6 milj.). Novih obveznic je bilo izdanih 1931 82.7, amortizirani!) pa 75.7 milj. V načrtu je določeno. da bo obveznic amortizirnnih v prorač. letu 1931-32 za 111.9 milj. Din (62.2). Od te vsote odpade na izžrebanje 36 serij 36 milj. (prejšnje leto 31 milj.).
Žitni trs
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Promet: 29 vagonov. Tendenca: nespremenjena.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica: marec 18.32—13.48, zaklj. 13.47—13.48; maj 14.12—14.22, zaklj. 14.21-14.22. - Rž: marec 15.50-15.58, zaklj. 15.58-15.60; maj 16.38-16.46, zaklj. 16.43 -16.45. Koruza: maj 14.30—14.55, zaključek 14.55-14.58.
za odeje in v tablah vedno v zalogi
Tovarna vate Arbeiter, Maribor.
Problemi smučarskega tekmovanja
I« pisem naših internnciJotmlccT ing. Jitnka in Joška Janše
Smučanje Ha Slovenskem je v polnem razmahu. Kjerkoli so prilike, povsod se ustanavljajo smučarski klubi, prirejajo se tečaji in mlado in staro ee raduje v tem lepem 6portu. Če bi prešteli vse
smučarje žirom ožjo domovine, gotovo bi jih bilo že čez 30.000 In to zlasti po zaslugi propagandnega dela naše Zlhiskosportne zveza V Ljubljani. Za Začetnike imamo že dve nntorni in uporabni smučarski knjigi: Badjurovo in KumpoVo; nimamo pa še literature, ki bi govorila o smučarskem treningu in o tekmovalnih vprašanjih. Ko ee« se tozadevno obrnil do naših izkušenih mednarodnih tekmovalcev z vprašanji, so ml Val radi podali sVd-jo izkušnje o metodah vztrajnostnega treninga, o taktiki tekmovanja, o prehrutii in masaži, o opremi in obleki. Za danes priobčujem dve pismi, ki naj nudita vpogled v vsa vprašanja, ki jih mora reševati smučar tekmovalec.
Ing. Janko Janša pripoveduje: Najprej o predtreningu: Poleg smučanja kot glavnega športa gojim preko poletju rtaj-i več tenis, pa tudi nogomet. Sem navdušen alpinist | in kadarkoli mi dopušča čas, posilim na bližnje , in oddaljenejše hribe. Tudi sicer mnogo hodim — j dnevno. S teki priertem oktobra, ko je hladneje; po dvakrat tedensko, večinoma krajše proge. Na jI ju b-I ša pa mi je gimnastika, katero gojim že mnogo dalje kot pa smučanje — iz splošno zdravstvenega | ozira. Priznati moram, da se imam njej največ za-i hvaliti, vedno se počutim svežega. Nadomešča mi I popolnoma orodno telovadbo. Telovadil sem le do
4. realke, polem nam jo je vzela Vojna. | Zn vztrajnost treniram previdno. S kfat-i kimi treningi se pripravljam, le polagoma grem j dalje, prav dolgih treningov preko 30 km se iiegi-i bani, pac pa kombiniram vi§ine z gorskimi turami. ; Pri svojem treningu in pri svojih učencih polagam vedno veliko važnost na kontrolo srca. Pri treningu izčrpati se. bi bilo obsoje vredno. Vedno ' treniram splošno tehniko smuka in to najmodernejši oziroma najbolj smotren stil; veliko važnost ! polagam nn težkoče proge v onem delu. ko je tek-1 movalec izčrpan. Higijena po delu Je prav tako ! važna kakor trening sam, zato Je ne izpustim nikdar z vidika.
>Koliko dni pred tekmo počivate?«
Normalno 2—3 dni, pri daljših progah več dni.
Hranim ee 06H0vno vegetarično, smatram pa, da je pozimi potreben pridatek mesa v raznih obliknll. Sadja použijem mnogo svežega in osušenega, cenlhi tudi 6ladkor in mleko. Škoda le, da nismo vajeni horVrškegn načina prehr-ine, to je izdatnega zajtrka! Nevajena hrana vpliva usodno, zato jo je menjavati le skrajno pazljivo.
Masiram se že od nekdaj. Vendar me je začudilo zatrdilo Norvežanov, da se oni ne masirajo; nasprolno pa so Finci veliki pripadniki masaže; Videl sem jih, ko so se drgali in gnetli kar oblečeni. Najmanj tako važna kot masaža je topla kopel j, posebno še parna.
Oprema najboljša, komai dobra in treba jo jedovolino preizkusiti, posebno palice. Smuči, kljub teži le hickory. Hlače čezkolehske (knickerboker) in močne volnene nogavice. Rokavice, če že ne na j roki, vsaj [Tri roki. Dobre tekmovalne čevlje je I težko dobiti. Moj okus še vedno Rokefelle stre-■ me, čevlji pa ne sinejo biti Šivani. temveč zbiti. Z olimpijade sem prinesel med naše smučarje Bat-sčhen-strertie, ki ima med drugim tudi to prednost, da šledi čevlje.
Kadar tekmujem, začnem s hitrostjo, da prisilim pljuča k polni delavnosti, nalo pa vozim v enakomernem teku. Silno važna Je razlaga proge, zakaj vsaka zahteva svojevrstno razdelitev energije. Nase proge žal niso na višini, pfemalo so izpeljane, premalo v clk-cakih in premalo v valovili. Na progi je treba dati Vse iz sebe, mirnost je potrebna le pri postajah.
Maže imajo dve slabi strani: izbira je prevelika, cena previsoka. Izkušnje se pridobijo le z mnogotrajnim mazanjem, pri čemer moraš upoštevati izkušnje drugih. Svetujem, da se uporabljajo vedno izdelki iste vrsto in kot v vsem: originalni nofveškl.
O tečajih. Vzgojil sem doslej mnogo naraščaja od Planice do Bohinja, ludi današnje seni-orje. Polagam važnost predvsem ljubezni do trdega dela pri treningu z nazorno prikazitvijo ih razlago prave, emotrene tehnike. Pridobitev le tvori temelj do napredka in uspehov, drugo pa je pravilno izbiranje kraja za učenje take tehnike. Velika umetnost je prikazati novincem razliko v potrošnii energije, v spoznavanju lastnih mori in navaditi jih, da ekonomično izrabljajo svoje sile. Vsak tekmovalec mora vedeti, da je napredek počasen in previdno se mora bližati zaželjenemu cilju. Pri vsem ostrem in trdem delu pa ne smemo pozabiti n;i ohranitev vseh Čednesti, ki dičijo pravega sports-mana-gentlemana in kalere nam služIjo tako edinstveno v športnem kot v življenjskem boju...
Iz nisma Joška Janše:
Zelo dragocena in za naše tekmovalce poučna je njegova metoda predtreninga, ki je najbrž povsem slučajno — enaka Ireningu slavnih finskih tekačev:
Skozi oelo leto se mnogo gibljem na prostem, vedno hitro pešačim in ko se približa jesen, izpre-menim svojo hojo v tek. To morate razumeti takole: če imam opravek tu ali lam. tedaj tečem, namesto da bi šel počasi (Llttdje praviio. da leče Janša po opravkih včasih tudi z Dovjega na Jesenice!) Na to lekanje za svojo osebo veliko dam In tudi upam, da mi zn vztrajnost pri smučanju ve-
liko koristi. Od 6portnih panog poleti gojim dahea edino Še nogomet. Pač pa napravim vsako Jutro nekaj dvigov in počepov ter pur dihalnih vaj.
To bi bil vee moj predtrenlng. K« zapade sneg, pričtiein i rednim treningom ter treniram tedensko trikrat vedno daljše proge; začnem s približno 8 km, nato polagoma daljšam progo do 35 km, vendar ne vozim nikdar v takem tempu, da bi bil izmučen. Pred tekmo Je potreben tridnevni počitek in tega se vedno držim.
Na prehrano ne polagam posebne važnosti ter se ne držim nobenih receptov. To velja zame, med tem ko drugi tekmovalci zelo pazijo na to, kako in kaj jedo. Takisto je z masažo, katere se poslužujem malenkostno, ker ni prilike.
Na dolgih progah forsiram prve in zadnje kilometre, knr se mi obnese, če gre z mažo v redu. Čo pa ta odpove, je križ. Da bi prišli do boljših izkušenj Z mažartlJ, je potrebno, da tudi pri treningih skrbno pazimo na pravilno mazanje stfiuSk, da vodimo zapisnik, kar pa seveda ni moj slučaj. Mislim, da bo glede tega več vedel povedati našim tekmovalcem g. Bervar, ki ima po mojem mnenju največ izkušenj in znanja. On se še nI »zamazak, med tem, ko sem Se jaz žo esemkrat občutno. (Ber-varjev članek o ertiuškem treningu, kjer govori tudi o mažah, izide v božični številki »Sportuegi lista«.)
Mlajšim smučarjem in sploh sportnikom-tek-movalccm imam povedati le eno, da mora biti človek pri stvari resen, z veseljem in voljo. To troje, laltko hiirno trdim, mi jo glede smuškega tekmovanja prirojeno in so imam edino resnosti in volji zahvaliti, če v zimskem športu kaj pomenim.
Tako torej trenira Joško Janša, ki v našem zimskem eporlu res nekaj pomeni. Pa ne samo v našem, zakaj častno je že zastopal našo domovino na mednarodnih tekmah tla Poljskem in Romunskem, nn olimpijadi v Sf. Moritzu, v Ilolmenkolenu iu na Frnucoskem. Da bi našle njegove metode in njegova usmerjenost mnogo posnemovalcev! D. U.
AKVDKMSKA SMUČARSKA ORGANIZACIJA.
Smučarke in smučarji! Od ponedeljka, dne 4. januarja naprej se bo vršil žačetniškl in rttda-ljevalni smučarski tečaj pod vodstvom obeh tehničnih referentov. 7birališče je pri Karlovskeir mostu ob 9 za obe skupini. Pridite v čim večjem številu! — Smuk!
Smuška tekma na Pahorju.
Mariborski smučarski klub priredi dne 24. januarja pri Ruški koči vstrajnostuo tekmo hn daljavo 50 km, ki bo vodila preko krasnih predelov Po' orja. Start iu cilj je določen ua 7.30 pri Ruški koči. Ta lekma je največja, kar jih je bilo doslej v naši držav! te.r vzbuja že sedaj v krogih naših športnikov veliko zanimanjo. Poleg naših tekmovalcev se bo udeležilo tekme večje šlevilo inoztm-cev. Izid tekme bo zanimiv še zlasti radi tega, ker se vrši tekmovanje za državno prvenstvo ter bo toraj nekaka revija za šampijone, ki se bodo borili za prvenstvo države. Obetajo se radi tega številne prijave iz zagrebškega, ljubljanskega, gorenjskega iu samoumevno ludi iz mariborskega pod-eaveza. Tvrdka Meinel & Ur 10Id je poklonila krasen pokal, ki si ga mora smučar osvojiti po dveh zaporednih zmagali, ali trikrat v presledku. Razen tega je še predvidenih 5 daril za najboljše tekmovalce. Prijave za tekmo sprejema Mariborski smučarski klub, Maribor, Jurčičeva ulica 8, uranu Stoječ.
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
K rečic - Sknbie
trgovina z mešanim blagom Ljubljana
Vidovdanska c. 1 Florijanska ul. 30
R Z. Z S. Z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske Izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka iz m ina rorgac*. Bačhn Topola,
|e sfaino na zalogi.
Čapablanca se pripravlja na revnnžni inateh ! z dr. Aljeltinom, ki bi se moral vršiti v I. 1932., toda kot izgleda, bo moral še počakati, ker namerava dr. Aljehtn napraviti koncem januarja potovanje V Indijo, ki bi trajalo najmanj do avgusta jieseca I. 1932 Predvidoma bo potoval Aljehin iz | Marseilln preko Port-Saida v Colombo. Saigon, Šanghaj, Kobe, lloftokilu in nalo v S.1n Francisco, nakar bo mogoče sodeloval na furnirju, ki se bo i vršil ob priliki šahovske olimpijade v Los Arige-losu in se bo nato vrnil preko New-Vorkn nazaj v Evropo. Aljehiii namerava študirati šah v Indiji, kjer je najbrže nastal In upa, da bo prišel do novih rezultatov, posebno glede zgodovinskega razvoja. Medpotonui bo igral več partij s pomočjo radia z raznimi dosegljivimi mesti in bo dajal po raznih krajih šahovske produkcije. Podobno potovanje je napravil z lepim uspehom že naš mojster Boris Koslič v še večjem obsegu. Kol poročajo, so Aljeliinovo potovanje organizirale nekatere brodo-vozne in radio-družbe. Prvi Šah. dogodek v I. 1932 bo predvidoma fttateh med Bogoljubovim in Spiel-mnnom, ki se bo pričel 7. januarja iu se bo vršil na Seninirringu, kjer je Spielmann na šah. turnirju 1. 1926 dosegel gotovo svoj uaisijajnejši [ uspeh, ko je zmagal pred dr. Aljehinom In dr. ! Vidmarjem. MutCh bo zelo zanimiv, ker je izid popolnoma negotov, saj je znano i/. Bleda, da je igral Bogoljubov proti starim mojstrom z zelo slabil« uspehom. O mate' u bomo še poročali.
V tradicionalnem božičnem turnirju V Ha-stingsu sodelujejo letos skoro vsi mojstri rnbde garde. Poleg dr. £uwe, Klohra, Kashdana, Stollza ■h Sultana Khnna sodelujejo še Yates, Sir Ttlomae, Vera Menšikovn, Michell in Jackson. Dane« prinašamo partijo iz turnirja za prvenstvo Anglije, radi katerega Sultan K lian nt mogel sodelovati nn blej-slcem turnirju, ker se je vršil tik pred blejskim turnirjem. Prvo tneslo je dosegel Yntes z 8, druge in tretje sta si delila Sultan Khan in Winter s 7 Ir, pol točkami. — V partiji je zanimiva predvsen) originalna igra bivšega prvaka Anglije Sultan/ K liana.
MirhelliSultftn Klian.
Španska igra.
1.) e^, e5 2.) Sf3, SeO 3.) I,b5. aO 4.) La4, SfO .1.) 0—0, d6 (Sleinltzova varljanta, katero v modernih turnirjih igralo precej pogosto.) 6.) Lc6:, boO: 7.) d4, edl: 8.) Sd4:, c5 (Tukaj igrajo evropski mojstri navadno Ld7, dočim Indijec Sultau Khan igrn po svoje) 9. Se2, Le6 (črni pretJ vzeti kmeta e-l, kar preje radi Dd5 ne bi šlo) 10.) Sc3, Le? 11.) Sg3, c6 (Nenavadna poteza, katere ne bi napravil noben moderni pozicijski igralec, ker je narejena poteza oslabila kmeta na d6 Sultan Khan pa dela večkrat take poteze in do-biva kljub temu s svojo veliko spretnostjo.) 12. ff, a5 (črni hoče potezo f5 partrati z Lc4 in La6.) 13.) De2, h5 (črni pripravlja na svojevrsten način proti napad.) 14. Tel, h4 15.) Sfl, kf8 16.) h3
(Beli icn*a preboječp. Izvpsti bi moral že e4_pIS
ali f4—f5) 16.) „ Tb8 17.) bS, Sh5 18.) Df8, Lf(i
19.)	e5 (Pogrešeno, ker zgubi kmeta brez kompenzacije. Boljše bi bilo Ld2 in na 19.)..., Lde7
20.)	Kh1, Df6 21.) Tdl, nakar bi beli zn kmeta M dobit d6) 19.)... def»: 20.) Tdl, Dc7 21.) Le3, Sf4 22.) Lc5:+, Le7 23.) Le7:+, Ke7: 24.) Se3. f5 (Črni je a tam prišel do protinapada, ki odloči) 25.) Se2, g5 26.) o4, Tbd8 27.) Sf4:, gf4: 28.) Sfl, e4 29.) DcS, Kf7 30.) Td8:, Dd8 31.) Tael, Tg8 32.) Khl 93! 33.) Se3( na gf3: odloči Dno) 33.).., Tg3l in beli se uda.	*
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Neimanisi znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase slro-] go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsltca2Din.Najmanjši 1 zneseklODin. Pristojbina za iifro Z Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_ pismena vprašanja odqovarjamo le.čeje priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3*»9. r -< SH0	.................
Priporočamo Vam
najbol&e š&alrne stroje in kolesa
Rti
ier -
Gritzner
Švicarski pletiliii
DUBIE1)
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
Posojila potrebnim!
Zanesljive nasvete (zlasti radi obetanj dobave kreditov daje Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 19. (Priloži pet znamk.)
Prevžitek
nudim samskemu gospoduj
klinami"Tobfaa "lega,'
sodi 3000 Din na vknjižbo na prvo mesto. Hiša leži ob glavni cesti, 10 minut od kolodvora na Dravskem polju. Ponudbe poslati pod »Prevžitek« na upravo »Slovenca« v Ma-riboru.
Elegantno sobo
s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu, na mirnem kraju v vili Gruberjevo nabrežje 16.
Stanovanje treh sob
z vsem komfortom odda takoj v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Stanovanje
lepo trisobno s priti-
sredini mesta se odda s 1. februarjem 1932 v najem. - Naslov v upravi »Sloven,« pod št. 15.283.
Družabnika
Pekovski pomočnik
izvrsten mešalec, dobro izurjen predpečnik, delaven in pošten, išče službo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Predpečnik«.
Kovaški pomočnik
mlad, s podkovsko šolo, zmožen vseh v to stroko spadajočih del, gre kot pomočnik ali tudi delovodja kamorkoli v službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 15.186.
Natakarica
poštena delavna, vajena kavaren in gostiln, vešča tudi kuhanja, išče mesto v boljšem lokalu, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Natakarica, Ljubljana«, štev. 38.
Žagar
na venicjanko, ki posodi 5 do 10 tisoč Din, dobi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 32.
Trgovski učcnec
poštenih, krščanskih staršev, star do 14 let se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na uprav. »Slovenca« pod »Manu-fakturna trgovine.' ' 1.
starejšega ali kompanjona na gostilno in posestvo iščem, s kapitalom ali goricami pri Mariboru, da
Stanovanje
komfortno, 4 sobe s pri-tiklinami, v centru mesta oddam s 1. februarjem 1932 v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.283.
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami in bi se lahko točilo lastno I vrtom na Brinju oddam vino. Ponudbe pod »Go- | s 1. februarjem 1932 v na-rice« na upravo »Slovcn- jem. Naslov pove uorava ca« v Mariboru. »Sloven.« pod št. 15.283.
Opremljeno sobico
z električno razsvetljavo ! takoj oddam. Leopold i štišteršič, Dunajska c. 41. !
—- 1
Stanovanje
z vrtom, 2 sobi, kuhinja, ' se takoj odda v Novih Jaršah št. 55. (Smartinska cesta).
Javna zahvala
Dolžnega se čutim, izreči tem potom iskreno javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, za točno in ku-lantno izplačilo podpore po smrti ge. Grušovnik Terezije iz Sv. Miklavža. Vsakomur priporočam v njegovem lastnem interesu vstop v članstvo te dobrodelne institucije.
Lepa soba
s kopalnico se odda. Cena Din 350. Borštnikov trg 1 /II desno.
V Hočah, dne 29. decembra 1931.
čeručič Ivan.

Stanovanje
lepo, dvosobno, oddam takoj mirni stranki, za 450 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.193.
Stanovanje
enosobno s pritiklinami, elektrika, vodovod, oddam. Staretova 24.
Velika in svetla soba
primerna za delavnico, se odda. Informacije v trgovini Samec, Sv. Petra cesta 42.
Poslovni lokali
v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št, 29.
Lepe poslovne
(pisarniške) prostore, obstoječe iz ene velike in „ ,	dveh manjših sob v pa-
S>Oba	lači Ljubljanske kreditne
velika, solnčna, opremlje- banke, oddamo v podna-na, posebni vhod, elektri- jem. Cenjene interesente ka, se odda gospodu za prosimo, da pošljejo na-250 Din mesečno. Hre- , slov na upravo »Slov.« nova ulica 19/1. I pod »Poslovni prostori«.
Kovaškega vajenca
in pomočnika sprejmem. Anton Rožnik, Dobrunje 90, Sp. Hrušica.
Planirerji in brajterji
se iščejo za izdelavo kovanih lopat in motik. Samo prvovrstni delavci naj pošljejo ponudbe z navedbo dnine na naslov: Jngomosse, Zagreb, Jela-čičev trg 5 pod »Kovač za motik«.
SSš Sprejme se
jjiela za prepisovanje s iftrojem na dom. Naslov se poizve v upravi »SI.« pod št. 34.
Natakarica
išče službo. Poseduje tudi osebno pravico. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Urna« št. 42.
Kuharica
z gospodinjskim tečajem, vajena tudi drugih gospodinjskih del, išče službo pri boljši družini za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Boljša družina« št. 71.
Dekle
r. gospodinjsko šolo, vajeno kuhe in drugega — išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Novem mestu.
Dva čevlj. pomočnika
za fina zbita in šivana dela, takoj sprejmem. -Franc Bohinc, čevljarstvo, Škofja Loka, Novo predmestje 16.
Organist
cerkvenik, županov pomočnik ima 2 sobi, električno luč, stalnih 800 Din in nagrad ca 200 Din mesečno, dobi službo. -Nastop po možnosti 1. II. Prošnje župnemu uradu Mošnje.
Tovarniško podjetje
išče za takojšnji nastop dobro uvedenega potnika za Slovenijo za prodajo pletenin ter moških in dečjih čepic. Le prvo-\ ■ sine moči pridejo v poštev Ponudbe Društvu »ndustrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani.
Boljše dekle
ki je žc več let služilo v h >'jši hiši, ki zna dobro kuhati in hi opravljala tudi druga hišna dela — sprejme zdravnikova soproga Vera Kasumovlfi, Koprivnica. Hrvatsko. — P!a=a Din 350.—.
Nov poklic
za dame In gospode z vpeljavo strojnemu pleiurstva v taifii. Zajamčen zaslužek en. 1500 Oln mesec no ker prevzamemo izit« tovljeiio bla^o, plat a uio zaslu ek za plete n c In dostavimo v izdelavo prejo. Pifiite še danes »o brezplai-ne prospekte "a Do* mn'-n Pli-tarska Inriu-Rtrlja, fit. ti. .J ost p Kaa 115. Maribor. Trubar Jeva C
Dvostanovanjska hiša
novozidana, pripravna za vsakega obrtnika, v in dustrijskem kraju, 10 min. od postaje, naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 28.
Kupim parcelo
700—1200 m* v Ljubljani. Ponudbe na upravo »SL« pod »Parcela«.
Hišo
z vrtom prodam. Nerad, Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica.
Parcela
ca. 1 oral, pri Celju, Laškem, Mariboru ali Ptuju, se kupi. Spadati mora k mestu, ne pri glavni cesti in ne predaleč od kolodvora. Ponudbe z navedbo cene na upravo »SI.« pod »Resno« št. 21.
Stavbno in vrtno
parcelo v skupni izmeri ca 300 m3, kupim blizu cerkve v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobro« št. 15.252.
Mariborsko gostilniško
hišo dvonadstropno, moderno, proda za 750 000 Din. Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Hiše, posestva, vile
od 30.000 Din dalje pri Mariboru, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Kupim
bukov, hrastov in smrekov les v gozdu — sposoben za žago. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Les« št. 46.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuie Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburaova ulica 6 II nadstr
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-pu]e RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možma
Vsakovrstno
do aa>višiih cenab CERNE. luvelu Liubliana VVoltova ulica It J
Bukova drva
suha in zdrava, stalno ku« puje vagonske množino »Ilirija« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Novo hišo
enonadstropno prodam za 180 tisoč Din. Mesečni donos 2.000 Din, hipoteke 100 tisoč Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 40.
Vilo
trostanovanjsko, davka prosto, ob Tomšičevem drevoredu v Mariboru — prodam. Dopise z naslovom upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Solnčno in brezprašno« št. 61.
Hišo ali vilo
manjšo, kupim takoj. No-vozidane imajo prednost. Lahko tudi hipoteka. Po r.udbe na upravo »Slov,' pod šifro »Novozidana« št. 15.302.
Bogati postanete
če imate veliko znancev! Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor.
Čamernikova šoierska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št 16 zasloni Pišite poni!
Jezikovna šola
Gosposka ulica šlev. 4/1. Novi tečaji za vse jezike.
Prazna soba
Stanovanje
se takoj odda. Stožice 120 j dvosobno, pritiklinami, se
-------------odda. Mencingerjeva 39,
Kolezija, 5 min. od tram-'
Stanovanje
enosobno, predsoba in pritikline, vse pod enim ključem, suho, solnčna lega takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.284.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in vseh pritiklin, se odda takoj v
vaia.
Otroške skupine. - Posa- j najem. Naslov v upravi
Kdor želi
zavarovati osebe ne glede starosti za slučaj smrti, ki se mu po 6 tednih izplača posmrtnina pri Kmetski eksportni zadrugi v Mariboru, naj se zglasi pri zastopniku na Rimski c. 19, dvor. gost.
Novak.
mezen pouk. - Najnižje
Stanovanje
3—4 sob s pritiklinami, išče obitelj treh odraslih oseb. Ponudba na upravo »Sloven.« pod »Trgovec-oficir« št. 15.215.
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam s 1. februarjem v Idrijski ulici 3.
Stanovanje
5 sob z vsemi pritiklinami, se odda takoj ali s 1. februarjem. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 47.
Lokal
velik, z lepimi izložnimi okni, v sredini mesta se odda takoj v najem. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 15.283.
.Slovenca' pod št. 15.276,
Opremljeno sobo
parketirano, elektr. raz- \ ulici 12 oddam s februar-
Poslovne prostore
dvorišču v Wolfovi
svetljava, v sredini mesta, oddam stalnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov. pod št. 33.
Za dečka
jem. Pojasnila v trgovini z železnino Erjavec.
Javna zahvala
Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, podr.
Zagreb, Boškovičeva ul. 4. Podpisani potrjujem, da mi je Vaš cenj. zavod točno in kulantno izplačal celo pripadajočo mi posmrtnino po smrti g. Jakoba Bertovlča, čeprav sem bil Vaš član samo nekaj tednov, V sled tega moram Vaš zavod kot zelo kulanten, vsakomur toplo priporočati.
Ivan Vajda, Zagreb, Klaičeva ul. 23/11.
Lep lokal
v Gledališki ulici takoj i odda Pokojninski zavod letnega, ki obiskuje i za namcščence v Ljub-ljudsko šolo, iščem sta- i	ljani.
novanje in hrano v Mari- .---
boru. Ponudbe z navedbo Več pisarniških sob
cene pod »Nadzorstvo«, upr. »Slov.« v Mariboru.
Stanovanje
5 sobno, z vsem komfortom, v bližini cerkve sv, Jožefa, se odda v najem
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj I skupaj ali posamič Pokoj-j ninski zavod za name-i ščence v Ljubljani.
Pisarniški sobi
s 1. februarjem 1932. Na- j s predsobo v prvem nad-
slov pove uprava »SI.« pod št, 15.277.
Odda se
takoj lepo opremljena soba s separatnim vhodom v sredini mesta solidnemu gospodu. Poizve se v upravi Slovenca« pod -'. 71
slropju, v sredini mesta se takoj oddasta v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.283,
Trgovski lokal
v Ljubljani oddam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi Slovenca« pod it. 27.
Javna dražba
najdenih predmetov se bo vršila 7. januarja 1932 ob 9 na postaji Ljubljana gl. kol.
Na prostovoljni dražbi
jutri ob 9, se bo prodajalo od 5 Din navzgor. Igriška ul.,10.
Lepo hišo
z 2800 m'J zemlje, ležečo 10 minut od nove tramvajske proge proti Sent Vidu, prodam. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Odpotujem« 15.246.
Trinadstropno novo
trg vsko hišo, novo mariborsko 12% obresto-vanje, proda Posredovalnica Maribor, Sodna 30.
Kupim parcelo
od 1 do 2 tisoč m3, odprti sistem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Severni del Ljubljane« štev. 41.
Pozor mali trgovci!
V Kranju, Glavni trg, prodam manjšo, vpeljano trgovino z galanterijskim blagom, pod ugodnimi pogoji. Kupi lahko tudi netrgovec, ker dobi, če treba, tudi koncesijo v najem. Cena blaga 20% pod nabavno ceno. Blago kurantno! Kupci za posestva, hiše itd. zgla-site se, imam vedno različna posestva in gostilne naprodaj. Več pri L Rebolj v Kranju.
Šivalni stroj
dobro ohranjen s« ceno proda. Ogleda se o48—12 dop. Sredina 12, %>ritl.
Prodam
dobro ohranjeno črno moško suknjo za srednjo postavo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15250.
50 litrov mleka
od lastnih krav, dnevno odda posestnik iz Ljubljanske okolice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.275.
Železno blagajno
(Stehpultsistem .Jesterr') srednje veliko, malo rabljeno, prodam. — Jak. J. Jezeršek, trgovina, Gorenja vas nad Skofjo Loko
Otomana
skoraj nova naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 31.
Prodam kovačnico
z orodjem, na prometnem kraju tik glavne ceste, 5 minut od kolodvora. Cena po dogovoru. Več se izve v upravi »Slovenca« pod št. 16.
v bližini Ljubljane, v dobrem stanju s prostim stanovanjem, takoj kupim. Cena 150.000 do 180.000 Din. Ponudbe pod značko »Plačljivo takoj« na unra-vo »Slov.« pod št. 15.128.
Ugodno m\M
za naložitev kapital']
Tovarniški objekt, sesto-ječ iz 8 zidanih poslopij, kompletno urejeni s stroji za izdelovanje upognjenega pohištva, okrog 220 johov gozda, večina za izsekati, žaga, industrijski tir, ležeč v središču slovenskega dela bukovih gozdov Jugoslavije se zaradi razmer pod zelo ugodnimi pogoji TAKOJ PRODA. Tozadevne dopise se naj pošiljajo na dr. Alojzij Juvan, Maribor, Aleksandrova cesta 18.
Krava
fina mlekarica se proda. Bohinka, Medvedova 22, Ljubljana VII.
Pozor!
Čč. duhovniki, kateri se zanimajo za lepe jaslice, primerne za vsako cerkev, se vabijo, da si iste ogledajo na Studencu pri vratarju umobolnice.
Težke sani
in malo rabljen radio aparat prodam. Ručigai Moste 72 pri Ljubljani.
Peki, slaščičarji
V večjem trgu v Sloveniji, na prometnem kraiu, poleg sodnije in drugih uradov z obljudeno okolico, se proda nrkarija s slino-vaniem. Slaščičarji brez konkurence. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 24.
Radio
3 cevni, kompleten, nov, naprodaj za 650 Din v Stožicah 89.
Singer
ženski šivalni stroj in Singer Ievoročni, malo rabljena, prodam po ni?ki ceni, Rakir. Zibertova 28, Šiška.
ilni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem posloptn)
Obrestovanlo vtag, anktn I« prodate neka frstilh vrednostnih ebjHfIct dnu in »Blut bortn» RBPoCtto. oPEduiml m Cediti vsake »pate eskomot In Maso menit ter nntazllo s tu- In inosRmstto satc-decoslti iti iti
Bftotem: KFisdlt Llubsiana M.ZDM Z?57 ZS93: interurbao Z/06 ZC06
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Žimo
ra modroce od najcenejše de najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg Jt. 2.
štajerska jabolka
prodaja
Gospodarska
zveza
v Ljubljani
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOV1C - Zagreb, lika 82. Kemična čistilnica perja.
IED30H!
sn
posteljne mreže, železne zložljive postelje otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi natceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnih. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
K»io
lešprenj, ajdovo moko vedno tvrio ortriata na debc!o rcletruovma
A. VOLK LJUBLJANA
Remijev* cKstu 24
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije. drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica
št. 26.
Najfinejše
VINO VERMUT
liter 20 Din
priporoča za praznike
M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19.
Tvorn ca kuvert in p samskega papirja
Modroce
otomano. divane, fotelje in vse tapetniške izdelkovam nudi najceneje
Ignaclt Narobe
L j u b 11 a n a, Gosposvetska costa št 10 (pri Levu)
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A & M. ZORMAN
Liubliana Stan tre št 32
Nogavice
rokavice, /epne robce, torbice, čipke, nizke cene samo pri PETfckllMC JOS.
LJUBLJANA, poleg Pro-šernovega spomenika
Zakaj kupuje splošna lesna obrt samo
Teichertove
s$ro$e
Ker so najboljši in najcenejši!! Glavno zastopstvo: GledaliSka ulica 12.
Srečno novo leto želi
osem con), od/emalcem ter se priporoča
Tinica in Lojze Bazeij
strojno pleten/e m čevi/orstoo
Zagorje

iz<le.u.,eji)so nam vejši modeli otroških in igralnih vozičkov, triciktji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika
izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna* F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta »t. «
'ip m ^	m n
lavna zahvala

Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, izrekam
podpisani s tem javno zahvalo za točno in kulantno izplačilo odgovarjajoče podpore, katero mi je imenovana institucija izplačala po smrti ge. Terezije Zaje, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Vstop v članstvo te dobrodelne institucije zamorem vsem in vsakomur najtopleje priporočati.
V Rušah, dne 29. decembra 1931.
Ivan Z a | c.
Vsem mojim dragim gostom vljudno sporočam, da sem dne 1. januarja 1932 prevzel
kolodvorsko
""HmTMilllM....... H.....mini UMI« n—...... Bilil—
resfauracsfo
+ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerkica ia vnukinja
SLAVICA MIKEC
v torek 29. dec. 1931 v 4. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, Bogu vdano odšla med nebeške krilatce.
Pogreb naže preljubljene hčerkice in nedolžnega otročiča je bil v Četrtek popoldne iz bolnišniee v družinski grob na mestno pokopališče v Slovenjgradcu.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se pogreba v tako obilnem številu udeležili in izrazili svoje sočustvovanje, najlepša zahvala.
Slovenjgradee, 1. januarja 1932.
ŽALUJOČI STARS1 IN SORODNIKI.


Violin« od Din 6& Mandoline • 129 Gttar« • • 169 Ročne harmonike 69
KR0MATIČNE HARMONIKE, HAVAOSKE OITARE LTQ
.shtevoite bmpMni tvomišld
CENISi'- |
KElNELitKEROlS
MARIBCRit.tOj.
Fr. Šcvčik Ljubljana
židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah Največja izbira Zahtevajte cenikel
A*oit Orct»€fsc
nakup in prodaja vreč
Liahljana
Dunajska cesta št. 36
Zahvala
Ob težki izgubi našega srčno ljubljenega soproga, sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
J oš ka Medica
drž. uradnika in posestnika
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno bol. — Posebno zahvalo smo dolžni gg. prof.-zdravnikom zagrebške klinike, tako interne kot kirurgične, cč. sestram usmiljenkam zagrebške klinike, čč. duhovščini v Šoštanju, dalje požarni brambi in Sokolu v Šoštanju, Sokol-skemu društvu v Velenju, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, vsem. ki so nam izročili ustmeno ali pismeno sožalje, končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani greb.
Šoštanj- Ljubljana, dne 2. januarja 1932.
Globoko žalujoči ostali.
na glavnem kolodvoru
Zagotavljam, da se bom vedno trudil, da bodo gostje z vsem zadovoljni. Z iskrenim voščilom srečnega in veselega novega leta se najvljudneje priporočam.
CIRIL MAJCEN
mb
Naznanjamo tužno vest, da ie naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, tast, stric, gospod
učitelj v. pok., veleposestnik In župan
danes, dne 1. januarja 1932, po dolgem težkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil dne 3. januarja 1932 ob pol 4 popoldne. Ribnica na Pohorju, dne 1. januarja 1932.
Rodbine:
WITZMANN, M1GLIC, TOMMASI.
:

Javna zahvala
Radevolje sem pripravljena in se čutim tudi dolžna izreči javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova ul. 44., katera mi je po smrti g. Ivana Rath iz Pekcr, meni pripadajočo podporo točno in kulantno izplačala.
Z ozirom na to, da ie delovanje gornje zadruge točno in v polnem redu, priporočam vsakomur vstop v članstvo te dobrodelne sekcije.
Maribor, dne 23. decembra 1931.
Fessrl Marija.
i i
S
c ™ c
•Z -j -Z ^ © aS^ o «s
N®iS?N ?• o- i. a)

_m
a 's ce
T i? ~ NI „•C
<*>- Stg3
s hf.
-X = a fi •J 1 - „ i"
—. i —
•»'«^3: J O ® ^ 1
V S*
& £ - ? - s®
r- — n
7} >, j cs
S
c	E .
« 1 3 c "t
galpMa
Hf f*>
i	^	. C,
C N >	1	" N
"N 1) Ni	'	- l
i ^
M ~ «	' -	2
: 2 I
I
• •	r.>j -
^ Š	= S: c
t -a	_ = n z.
Si O 5 Ti T -> N
-'■a _ . , i
£355»'
7 ^	2 rf\
Dr. Joža Lovrenčič:
«3N X O
r. C-J
— - n
I
68
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
3>Oso, ne preizkušaj moje potrpežljivosti!«
»Gospod, ne upam si skoraj ponoviti, bojim se..je lezel Oso v dve gube, škilil proti Eni in se odmikal, kakor bi ga bilo strah pred njo.
»Govori! Tribunov se ne boš bal, če ti ukazuje imperator!«
_ »Govoril bom gospod, a niso tribuni, ki se jili bojim, če se mi kaj zgodi, vedi, da sem se žrtvoval zate! Pri nas se nikogar lako ne bojimo kakor čarovnic, ki človeka lahko pri priči pošljejo na oni svet, ker so v zvezi z vsemi besi, ki jim služijo. Tako so rekli tribuni: ,Nič čudnega, če je poveljnik tako mrk in pust, ko ima pod streho lepo ugrabljenko, ki mora biti prava čarodejka. Vidi se, da ga je že uročila!' Tako so rekli, gospod!« je konča) Oso, skrivaj pogledal Eno, kakor bi ji hotel reči, naj izrabi vse, kar bi se bila kdaj naučila pri volhvi Kari...
»Hahahahaliaha..se je gromko zasmejal Quinctius in se dobre volje dvignil izza mize. »Nič se ne boj, Oao! Glej, kako se ne bojim jaz prav nič vaših čarodejk, zlasti če so tako jepe!... Pa me uroči, pa me ukloni, pa sc mi ustavljaj, iepa čarodejka, ustavljaj se šo, če moreš, meni, ki sem zavzel vaše gradišče! Ne boš, ne boš, in če bi ti po Osovo vsi besi pomagali!«
Razvnel se jc in planil nad Eno kakor kragulj nad drobno ptička
Vzklile.
Krohot.
»Zdaj na ti pomagajo besi!«
Oso je trepetal za kraljico. Plani! bi nad gospo-da a če ga ne bi zmogel, bi bilo po obeh, s kraljico bi bila ob življenje, ki si ga tako mogoče le še rešila.
Tedaj pa se je zgodilo, česar Oso ni pričakoval.
Ena se je iztrgala Kvinkciju iz objema, se vzravnala pred njim, ga pogledala z očmi', ko da gorijo, in z glasom, ki je bil ko da kliče duhove in je tako čudno odme! po pretoriju.
^ »Gal obglavljeni in Ekritusira onesrečena, ma-scujta, maščujta, maščujta!...«
Zaklicala je in je stala bela ko kip, oči so ji še gorele in bila je strašna ko prikazen.
Quinctius se je zdrznil, se umaknil, oči so se mu v strahu razširile, strmel je oddalec v Eno, dvignil roke, kakor bi se pred nečim branil, in omahni! na ležišče, kjer si je zakril z rokami obraz in je kakor zatulil:
»Priklicala ju je, priklicala! Oso, pomagaj mi. brani me, reši me! Glej, ob nji stojita!... Ga! nosi svojo glavo v rokah, vame jo bo treščil!... In ona ... Srce ji krvavi in v roki ima okrvavljeno bodalo... Ob njeni levici stoji in mi grozi!... Oso, Oso, resi me, reši!.. x
Oso se je tresel od strahu in razburjenja in jc verjel, da zna kraljica Parati. Vstopil se je pred gospoda, da mu jc zastrl pogled na Eno, ki jo je sam s strahom gledal, zakaj še vedno jc stala nema in nepremična in grozna in ni odmaknila svojih »ročnih oči s Kvinkcija.
»Reci ji, Oso, prosi jo, naj se umakne v sprednji prostor, da je ne bom videl, da izgineta tudi onadva i njo! Hitro, hitro, drugače zblaznim!...«
Osu ni bilo treba prositi.
»Gal in Ekritusira, hvala vama!« je zadihnila
Ena sproščeno, da sla jo oba slišala in še vedno srepo upirajoč pogled v Kvinkcija, se je približala zastoru, ga odmaknila in izginila za njim, kjer se je globoko oddahnila in sc onemogla zgrudila na tla, zakaj vso moči so jo zapustile ...
XVI.
Izvidniki so prinesli od morja vest, da se bliža obali rimsko brodovje. Lucius Quinctius te vesti ni bil vesel. »Tudi konzul bo kmalu tu,« je pomislil in žal mu je bilo, da bo njegove poveljniške slave tako hitro konec in bo moral odložili rdeči paludamentum in se vživeti zopet samo v kvestorske posle, o katerih bo moral novemu poveljniku še poročati. Zaskrbelo ga je, bo li Aulus Manlius Vulso tudi tako kot Mar: cellus zaupal v njegovo kvestorsko poštenje.
( »Dokler sem še sam svoj gospodar, moram gledati, da spravim na varno in v gotov denar, kar je kaj vredno. Kaj bi imel še takega?... Ahn, dobra misel!... O oni čarodejki sem dejal tribunom, ko smo jo ugrabili, da bi njeni ljudje gotovo žrtvovali zanjo vse, če bi jim jo vrnili. Ali naj odlašam in jo prepustim Vulsonu? ... Privoščil bi mu jo sicer, da bi mu s svojimi vražjimi čarovnijami pretresla živce, kakor jih je meni, toda potem bi bila zame izgubljena! Ne, preden pride konzul, mora iz tabora! Proti odkupnini. Tako bom ime) vj*aj kaj liaska od nje, ki mi sicer povzroči še kaj hujšega nego mi je snOči. Grozna ženska kljub svoji lepoti!... Koliko naj jo cenim? Talent zlata? Ne, ne bo preveč! Plačajo naj ija, ako jo hočejo imeti iz inoiih rokU
(piijiigi...................
IIUIIMIIlIlllIlliiiiiiiiimiimi
ker jo neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši. — Zaloga:
LUDV. BARAGA - LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6 Telefon štev 29-80
!
favna zahvala
Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, katera
^ mi je danes po smrti g. Ivana Rat iz Peker izplačala točno pripadajočo J mi vsoto podpore, vsled česar zamorem vstop v članstvo imenovane i ustanove najtopleje priporočati. I VLimbušu, dne 29. decembra 1931.
|	Jauk Marija.
i
r
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzalemna zavarovalnica
LJubljana
v lastni palaSl ob Miklošičevi In Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčevJčev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2

Ivan
ijana
tvornica harmonijev in pianlnov
po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šuje in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte cenik!
kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoaiani tvrilki
H. Silili ER
Prešernova ulica št. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga nr z znamkami Glashutte, J W.C. Schaffhausen, Solvil, Omaga, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUITNER. LJUBLJANA 2
CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz la brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Ing. J. & IC. B ii h 1, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine.
Lovske puške, floberte. brovning pištole. lovske in
ribiške potrebščine F. K. fiaiser, puškar, LJubljana
Kongresni trg 9
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
rca. zadr. in.i | CClfll	* « *
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge iamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem
L. i^ikuš - Ljubljana
priporoia svojo zalogo <ležnikov solnfnikov in sprehajalnih palir Popravila točno In solidno
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milie etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago
Mafek &. IMikeš, Ljubljana
poleg hotela Strukeli. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. F.ntlanje, ažuriranje — -Breda« žepni robci komad 2 Din.
Otvoritev nove špedicije
Vljudno naznanjam, da otvorim z novim letom 1932 v Dalmatinovi ul. 10 nasproti Hotela Štrukelj špedicijsko tvrdko, ki jo bom vodil pod imenom
Špedicija P^fan
Večletna praksa v stroki me usposoblja, da bom preuzeta naročila točno m soiidno izvrševal. — Cenjeni naklonjenosti se priporoča
JoSlco Petan, lastnik Špedicije „Petan", Ljubljana, Dalmatinova 10
Tel. int. 3376
favna zahvala
Podpisana sem prejela danes najkulantneje in najtočneje izplačano celotno mi pripadajočo podporo po smrti mojega moža g. Ivana Ratha iz Peker št. 11.
Vsled tega, da je bilo to izplačilo tako vestno in v popolnem redu izplačano, se čutim dolžno to izborno in dobrodelno institucijo Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova c. 44, vsakomur najtopleje priporočati.
Pekre, dne 23. decembra 1931.
Ratb Zofija.
i i
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI HO IZREDNO UGODNIH CENAB
KNJIGOVEZN
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PUEJ
K. T.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Garantirana konstrukcij«! Din 1300-
FRANC]AQER
tapetništvo Llublluns S«. Petra n. 29
priporoča svojo najmodernejše fote I je vseh vrst modroce o t o m a n e, žimo, zlo>.ljive postelje, patentne dlvano itd.
N><'mo<<«in:|ia obilkal
Din 1300--
k
registrovane zad up z neome eno zavezo v L>ub!ian
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloue po dogovoru ter brez v akega odbitka. Tudi rentni davek plaču je hram In ca sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj-ko iz lasinih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposesivo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamslvom za vloge vsi člani z vsem svoiim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 miiiionov dinariev.
i
Popolnoma varno naioiite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z.
na Miklošičevi cesti po!eg hotelo »Uo:on«. Hranilne vioge se obrestujejo
naiusodneie.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagatehem. Varnost nudiio :astna paiača, nadpoiovica demic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižb' na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
ZAHVALA. Vsem onim, ki so v tej težki uri neminljive bolesti čutili z nami in dali v tako veliki meri izraza globokega sočustvovanja ustno, pismeno ali v cvetju in žalostinki ob preranem grobu naše neizmerno ljubljene
Pepine Jelinčič roj. Jahač
bodi najgloblja zahvala.
Naj ji onostranost da več sreče in miru! V Novem mestu, v zadnjem dnevu leta 1931.
Žalujoči: JELINČIČ, JAKAC.
m
Kmetijska zadruga v Ptuju naznanja žalostno vest, da je njen bivši načelnik, gospod
Franc Pintarič
član načelstva, občinski svetnik, načelnik požarne brambe v Hajdini, posestnik itd.
včeraj ob 8 zvečer izdihnil svojo dušo.
Pokojnika ohranimo v častnem spominu! Ptuj, dne 2, januarja 1932.
brzojavni naslov: gospobanka
d. D, V LJUBLJANi (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) telefon ste v. 2057. 2470. 2979 .	_» «.«,.«,.	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj. Sibenik, ,, . .	___^
Ttoge nad Din 500,000.000- Marlbor, K0tevle, cene, sombor, ojakovo, Split. Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'-Iavršuje v s <e foančrse posle nafkulantnef e
Poslovile SBveaae s prvovrstni mi zavodi no vseh tržiščih v tu^mstvu in moasemsfvu
Za JuRuslovanskc tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc,
• zdalateli; l*an Itako vet.
Urednik: Franc Kremžar.
Ljubljana
Kaj bo danes
Drama: Ob 15: »Princeska m pastirček«.
Zadnjič v letošnji sezoni. Izredno znižane cene. — Ob 20: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Vijolica z Mont-martra«. Gostuje gdč. Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene.
Prosveta Trnovo ob 8 zvečer v društvenem domu (Karunova ul. 14.): »Čez deset let«, drama v treh dejanjih.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Unlonaka dvorana: Jubilejni koncert pevskega zbora »Glasbene Matice«. Ob 20.
Nočno slnžbo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška ce6ta 34 (Ljubljana VII.).
Cerkveni vestnih
Bratovičina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. januarja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša za žive in rajne ude bratovščine. Častilci svetega Rešnjega Telesa, udeležite se v obilnem številu evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi,
IL rnanja kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 shod. Pridite vse. — Voditelj.
Križanska moška kongregacija ima danes
zvečer ob šestih redni mesečn icerkveni shod. *
© Igra »Pri kapelici«. Lepa ljudska igra župnika Kazimirja Zakrajška z naslovom »Pri kapelici« je imela na novega leta dan na odru Rokodelskega doma popoln uspeh. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in občinstvo je bilo z uprizoritvijo igre izredno zadovoljno. Prikupljivi nastop izbornega komika J. Novaka vzbuja ves čas živahno veselost, po svoji vsebini pa je igra polno pretresljive tragike. — Kakor izvemo bo igralno osebje Rokodelskega doma ponovilo igro na dan sv. Treh kraljev, 6. januarja, in sicer kot popoldansko predstavo ob 5. uri popoldne. Tako bomo imeli priliko videti igro, ki si je pridobila pri prvi uprizoritvi toliko prijateljev, na odru Rokodelskega doma.
0 Prosvetno društvo Moste priredi danes v svojem domu igro »Ugrabljene Sabinke«. Igrajo člani ljudskega doma iz Ljubljane.
© Služkinje! »Poselska zveza« vas vabi na božičnico danes popoldne ob 5 v Rokodelskem domu. Prisrčen nastop otrok vam bo kakor lani tudi letos pripravil lepo božično veselje. Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki v korist revnih služkinj.
0 Za koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši jutri v ponedeljek, dne 4. t. m., ob 20 v Unionski dvorani, vlada veliko zanimanje. Brez dvoma bo dvorana močno zasedena, zato prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, ki je v ponedeljek cel dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Izrecno opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti koncerta, da je v vsakem slučaju, tudi če bodo sedeži razprodani, stojišč dovolj na razpolago,'tako da je vsaka preuranjena govorica o razprodanem koncertu skoraj izključena. Prav posebej pa še opozarjamo, da se ponedeljkov jubilejni koncert ne bo oddajal po radiu. V knjigarni se dobi tuli besedilo vseh 25 zborov, ki se bodo peli na koncertu, po 3 Din.
© Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani ponovi drevi ob 8 v društvenem domu Karunova ul. št. 14 božičnico dramo v treh dejanjih »Čez deset let«. Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenem domu.	Odbor.
O Pogreb g. Franca Oblaka, trgovca v Ljubljani, se vrši danes ob pol treh popoldne s Tržaške ceste št. 22 na pokopališče na Viču.
0 Československa Obec v Ljubljani priredi danes ob 16 v Narodnem domu predstavo lutko-vega gledališča. Igra se »Gašperček minister.« — Po predstavi se bo predvajal film »Igre slovaške mladine«.
© Mestni avtobusi, ki vozijo na Ježico in Črnuče, so v zadnjem času ponovno postali predmet splošnih pritožb. Vozni red teh voženj na Jezico je tako prikrojen, da ga zlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah ne more uveljaviti noben, še tako spreten šofer. V pol ure mora avto opraviti vožnjo od kavarne Evrope do savskega mostu in nekolikokrat na dan tudi do Črnuč in nazaj do kavarne Evrope. Vsled tega so zamude na dnevnem redu, zlasti, kadar je slabo vreme. Navadno se sicer ob urah večjega prometa izjavijo rezervni vozovi, toda niti ti vselej ne zadoščajo. Včeraj zjutraj se je zgodilo, da so čakali potniki na ježenskih jx>stajah skozi od Ruskega carja naprej od pol osmih dalje zastonj na avtobus. Ob tej uri bi imel avtobus odpeljati z Ježice. pa ga niti tja še ni bilo. Scle nekoliko minut pred osmo je ta avtobus, ki bi imel peljati ob pol osmih, odpeljal z Ježice. Ker pa je bilo potnikov dovolj, jc bil' avtobus nabasan in od Ramovža proti Ljubljani sj>loh ni več i>obiral potnikov. Vozil je mimo, ne da bi se sploh zmenil za čakajoče. In vendar se ob tej uri vozijo v mesto predvsem oni, ki imajo ob osmi uri nastopiti svoje službe po uradih. Razburjenje vseh onih, ki so ostali na cesti, je torej umevno. Alorali so ali peš v mesto ali pa čakati, da se avtobus vrnil. Vsi po vrsti so zamudili svoje službe. To ni bilo niti prvič niti zadnjič, kakor se bojimo. Zakaj družba liolje ne skrbi za točno izvedbo voznega reda, se pač upravičeno sprašuje vsak, ki jc na tak ali podoben način potegnjen. Na mesečnih kartah jc celo napisano, da neporabljene vožnje zgube veljavo. Dosledno k temu bi morala družba garantirati vsaj za vse vožnje; za tiste pa, ki jih potnik vsled njene krivde ne more uporabiti, bi morala ali po: vrniti |jotnino ali pa dovoliti vsaj, da potnik drugi dan. če mu je to slučajno treba, uporabiti več voženj, kakor pa mu jih predvideva mesečna karta. Vsekakor pričakujemo od Maloželezniške družbe, da za svoj vozni red bolj skrbi.
Lakota vrgla moža. Včeraj dopoldne se je pripetil v Gradišču, blizu dramskega gledališča, dogodek, ki bi v normalnih časih razburil vse mesto. Toda dandanes teh normalnih časov ni in je že skoraj bolj normalno, da dosti ljudi v našem mestu trpi lakoto. Približno ob jx>I desetih se je zgrudil pred dramskim gledališčem star mož na tla. Ljudje so mislili, da je moža zadela kap, ali tla se mu je pripetila kakšna nesreča, ter so poklicali reševalni avto. Reševalci so res prihiteli in ko so videli, da možu ni nič drugega, kakor da je do nezavesti lačen, so moža namesto v bolnišnico prepeljali na policijsko stražnico. Mož se je na policiji na gorkein nekoliko ogrel, prav toliko, da je mogel izpovedati svoje personalije. 72 let je star. v mlajših letih se je preživljal z mešetarje-njem, na stara leta pa s tem, da je gonil za me-
»Slovenec" svojim naročnikom!
V slučaju smrtne nesreče „Stovenčevega" naročnika se izplača njegovim dedičem 15.000 ali 10.000 Din podpore tudi v letu 1932
IJaMJaaa, 81. decembra.
»Slovenec« Reje treje naročnike v veliki meri (n pred ram med delovni mi sloji, ki to najbolj izpostavljeni velikim smrtnim nevarnostim, s katerimi je sdruieao njihove poklicno delo. Predvsem na te delovne sloje — a splošno na vse svoje naročnike je mislil >8lovenec«, ko so je odločil ca socialno podporo
15.000 in 10.000 Din,
ki jo bo od novega leta 1982 dalje iiplačal r slučaju smrtne nezgode i« vsakega naročnika »Slovenca«. Podpora so bo izplačala po dolnjem pravilniku ponosrečenčevi rodbini ali ponesrečenčevim pravnim naslednikom. Določbo o upravičenosti in izplačilu podpore vsebuje pravilnik, ki naj ga vsak dobro prebere in shrani.
PRAVILNIK	"
1.	Dedičem rednega naročnika vsakdanje Izdaje dnevnika »Slovenec« izplača uprava lista v slučaju smrtne nesreče podporo t znesku 15.000 oziroma 10.000 Din.
2.	Redni naročnik »Slovenca« j« tisti, na čigar naslov list prihaja in ki ima plačano naročnino za list vsaj en mesec vnaprej.
3.	Dediči tistega rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj mesec dni od dneva nesreče vnaprej, prejmejo, če so podani Tsi predpogoji po tem pravilniku, podporo v znesku 10.000 Din, dediči rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj pol leta vnaprej, pa imajo pod istimi pogoji pravico do podpore v znesku 15.000 dinarjev.
4.	Podpora se izplača za tiste smrtne nesreče, ki nastanejo brez krivde ponesrečenca; torej nesreče, ki jih ponesrečenec sam ne povzroči in ni zanje in njihove posledice odgovoren, pa jc posledica nesreče takojšnja smrt ali smrt nastopi najkasneje osmi dan po dnevu nesreče kot nedvomna posledica iste. Podpora sc ne daje tistim dedičem,
ki «o sami povzročili nesreče ali za nesrečo in njene posledice odgovorni.
5.	Smrtne nesreče, za katere ie dele podpore, so: a) nesreče pri iivrievanju poklicnega dela r poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, ▼ obrtnih in industrijskih obratih in podjetjih; b) nesreče na vozilih sploh in železniške nesreče; e) nesreče vsled strele, ognja in povodnji; d) nesreče vsled strupenega pika in stekline.
6.	Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človegkih ilvljenj, se da podpora največ 50.000 Din, katera se t enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
7.	Dediči tistih, ki so se samovoljno ali vsled ožite lahkomiselnosti ali r dušni zmedenosti smrtno ponesrečili, nimajo pravice do podporo; enako ne dediči tistih, ki so se ponesrečili po krivdi tretjih oseb in pravnih oseb, ki so zmožne dati odškodnino.
8.	Za nesrečo se ne smatrajo umori, kap. smrtni slučaji, ki so posledice bolezni, telesnih hib in telesnih poškodb ali nastanejo vsled trajnega pre-napora telesnih sil. Podpora se tndi ne izplačuje za nesreče, ki so nastale vsled pijanosti ponesrečenca. Izvzete so tndi nesreče v slučaju vojne, vstaj, revolucij, demonstracij, nesreče pri pretepih, če se je pretepa ponesrečence ali dedič udeleževal, nesreče na lovu, pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita, nesreče na letalih in podmornicah, nesreče pri izdelovanju in izven poklicnem uporabljanju razstrelil in eksploziv, snovi.
9.	Za smrtno nesrečo so izplača podpora na prošnjo, ki jo na upravo lista vloži upravičenec. Prošnja mora vsebovati tudi izjavo, da prosilec v celoti pristane na vse pogoje tega pravilnika. Priložiti jc treba prošnji zdravniško ugotovitev smrtne nesreče.
10.	Uprava lista ugotovi, če so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo podpore. Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči onega člana, uprava enega, tretji pa
jo dr. Miha Krek, odvetnik v LJubljani. Proti razsodbi te komisije ni priziva.
11.	Ko se sfnčaj smrtne nesreče ugotovi, se podpora izplača zakonitim dedičem ponesrečenca brez vsakega odbitka.
12.	Pravica do podpor nastopi s 1. januarjem 1932 in traja do prekliea v dnevnika »Slovenec«.
13.	Pravilnik za »Slovenčeve« podpore za leto 1931 je s tem razveljavljen.
»SLOVKNEC«.
*
V	teku leta 1981 je številno »Slorenčevo« družino zadelo več smrtnih nesreč. Dedičem brez lastne krivde smrtno ponesrečenih naročnikov se je ob novem lotu »Slorenčeva« uprava zavezala na podlagi predpisov posebnega pravilnika izplačati 15.000 Din podpore.
Že 2. marca se je na Francoskem v rudniku ponesrečil slovenski rudar Anton CVELBAR. O tej nesreči je »Slovenec« obširno poročal 9: marca in potem 14. junija, ko je bil Cvelbarjevim sorodnikom v Blanci 2fl. maja izplačan znesek 15.000 Din. Od te vsote je dobil polovico onemogli Cvel-barjev oče. po eno četrtino pa njegovi dve sestri.
Dne 12. maja so je smrtno ponesrečil v gozdu gostilničar In posestnik Janez SKOP iz Zaklanca pri Horjulu. Ponesrečeni, ki je bil zvest naročnik »Slovenca«, jo umrl 21. maja. Njegovi vdovi je bil 9. junija izplačan znesek 15.000 Din.
Kakor anano, se je pri avtomobilski nesreči pri Konjicah smrtno ponesrečil »Slovenčev« naročnik g. Fran GROBELŠEK iz Maribora. Na podlagi obojestranskega sporazuma jo bil njegovim dedičem 27. novembra izplačan znesok 10.000 Din.
V	zadnjih tednih sta se t družini »Slorenče-vih« naročnikov primerila zopet dva slučaja smrtnih nesreč. Ker pa mora uprava oba tragična slučaja v smislu pravilnika o izplačilu podpor šele preiskati, zato o tem danes ne moremo poročati.
Do danes je bilo izplačanih svojcem smrtno ponesrečenih 40.000 Din.
c i vkorakali v Cinčov
London, 2. januarja. AA. Rcuterjev posebni dopisnik poroča iz Mukdena, da so se vse kitajske čete umaknile iz činčova in se umikajo proti za-psdu. Japonski general Honjo je odredil, da vkoraka prva japonska divizija v Cinčov jutri in da odredi vse potrebno, da se ohranita red in mir.
Železniške proge Cinčov—Sanghajkvan, Sinkov— Kupangču in Kupangču—Mukden bodo strašili vojaški oddelki.
London, 2. januarja. AA. Reuter poroča iz Mukdena, Tu se doznava, da je glavni oddelek brigade generala Kamurc prvi vkorakal v činčov.
snežni zameti po državi
Več vlakov obtičalo v snegu - Zameti že 3 dni ovirajo promet
Bclgrad, 2. januarja. AA. Zaradi snež;nih viharjev in hudega vetra jc v zadnjih dneh naše železniške proge na nekaterih krajih zamedlo in se je ir«ral ponekod ukiniti promet.
Dne 31. dcembra
je bil položaj tale:
1. Proga Zagreb glav. kol.—SuJak Na predelu proge Srb. Moravicc—Skrljevo je vso noč snežilo in je vladala huda burja. Med postajami Lokve —Fužine—Lič je zamedlo 80 do 100 cm visoko. Promet je dozdaj normalen. — 2. Proga Skrljevo— Bakar. Orkanska burja je pri vlaku št. 137 prevrnila dva vagona. En potnik je bil lažje ranjen. Proga je zamedena in promet ustavljen. — 3. Proga Oštarije—Ogulin—Split. Zaradi snežnih viharjev sta vlaka št. 1002 in 1012 vozila samo od Zagreba do Plašekega. Od Gospiča do Knina je bila huda burja z drobnim snegom. V Zrmanji orkanska burja, temperatura 8 stopinj pod ničlo. Višina snega 3 do 4 metre, čiščenje proge nemogoče, dokler burja ne prestane. Potniški vlak št. 1013 se jc moral ustaviti v Pribudiču, vlak 1010 pa v Gračcu. Tovorni vlak št. 1051 je zatrpan s snegom na km 63.7 med Vrho-vino in Rudopoljem. Na progi Zagreb—Split začasno ne bosta vozila brzovlaka št. 1001 in 1002. Potniški vlaki vozijo samo med Zagrebom in Pla-škim in med Splitom in Slivnim.
Položaj d.ie 1. januarja 1932.
1. Proga Bclgrad—Novi Sad. Med Beško in Čortanovčih je proga zamedena. Tovorni vlak štev. 250 se je moral v snegu ustaviti. Ves promet je ustavljen. V Indjiji je moral ostati potniški vlak št. 216, v Čortanovčih pa potniški vlak št. 21, v Sremskih Karlovcih brzovlak št. 203 in mešani viak št. 231. Zamedeni tovorni vlak so morali s pet lokomotivami vleči iz snega, toda zaradi velikih me-težev so dela zelo otežkočena, tako da mora 22 to-tornih vagonov še dalje čakati v snegu. — 2, Proga Sarajevo—Konjič. Potniški vlak št. 13 se je moral ustaviti zaradi velikih snežnih metežev pri km 44 med Bradino in Brdjanom. Vsi potniki tega vlaka so se namestili v dva potniška vlaka v Bradini. Proga je bila ob 20. — 3, Proga Subotica—Senta. Med Subotico in Bikovim se je moral ustaviti potniški vlak, ki so ga morali s 4 lokomotivami v dveh delih prepeljati v Bikovo in odondod odpremiti dalje v Subotico, potem ko so ostali del proge očistili snežni plugi. Med Bikovim in Oromo sta se morali v snegu ustavili dve lokomotivi, ki sta se po končanih reševalnih delih pri gori omenjenem potniškem vlaku vračali v Sento. Dela za osvo-
^.TiiTO-iBBPTOmmmm MM......m »i
bodilev teh dveh lokomotiv so v teku. — 4. Na progi Subotica—HorgoS, Subotica—Sombor—Vin-kovci—Veliki Bečkerek—Klarija in Novi Sad—To-maševač so tudi vladali snežni meteži, toda snežni plugi so odmolali ves sneg, tako da se je promet lahko vršil brez večjih zamud.
Položaj dne 2. januarja ob 9 zjutraj.
1. Proga med Sento in Čoko je bila očiščena ob 8 zjutraij. — 2. Proga Veliki Bečkerek—Klarija. Med Črnjo in Stepanovičem je proga zametena in vlaki ne morejo voziti. Vrši se čiščenje proge. — 3. Proga Subotica—HorgoS pri Kraljevem bregu sc je snežni plug ustavil v snegu, vendar bo promet kmalu vzpostavljen. — 4. Proga Novi Sad—Senta. Sneg je zamedel progo med 1'emerino in Gospo-djino. Mešani vlak št. 5836 je moral čakati do 1, da so progo očistili in vpostavili promet. — 5. Proga Novi Sad—Totnaševac. Pri Farkardini je moral čakati vlak št. 5713 do 20.50 ponoči, da je bila proga očiščena. Nato je vlak nadaljeval vožnjo v Novi Sad. To progo je ponovno zamedlo okoli 1 ponoči, očistili pa so 'jo ob 7 zjutraj. — 6. Proga Subotica—VinkovcL V Tavankutu in Sebešiču ie zamedlo postaji. Poslali so tja snežni plug za odmetavanje snega. — 7. Proga Vlnkovci—Brčko jc zamedena. čiščenje je v teku. — 8. Proga Belgrad —Novi Sad. Zaradi snežnih žametov med Beško in Čortanovci, ukinjeni promet še vedno ni vpo- j stavljen. Čiščenje se vrši neprestano. Dela moti i hud veter z zameti. Na postajo Beška so ob 7 pri- i peljali del vlaka št. 211. V Sremskih Karlovcih sta morala ostati vlaka št. 231-213 ter 217, v Čortanovčih brzovlak št. 203, v Beški brzovlak št. 204 in v Indjiji potniška vlaka št. 218 in 214. Vsi ti brzi in potniški vlaki se v redu kurijo.
Dr. Kramar proti angleški politiki
Pariz, 2. januarja, tg. Pariška »Liberte« objavlja izjave češkoslovaškega politika dr. Kramafa o angleški politiki. Dr. Kramar silno ostro napada Anglijo, češ da je Angleška politika povzročila na mednarodnem trgu velike izgube češkoslovaški industriji in da jc Anglija za vedno izgubila zaupanje sveta. Angleška politika je po mnenju dr, Kramafa glavni vzrok za sedanjo svetovno krizo. Po njegovem mnenju je sedanja politična blaznost na svetu tako velika, da se bo tako rekoč sama požrla.
f Genernl Paa
Pariz, 2. januarja, tg. Francoski general Pau, ki je v Franciji doživel legendaren sloves, je umri v starosti 83 let.
Ponesrečena komunist, stavka
Hamburg, 2. januarja, tg. Policija je za današnji dan odredila najskrbnejše priprave proti nameravani splošni stavki, za katero agitirajo komunisti proti znižanju mezd, ki stopi v veljavo v današnjim dnem. Radi tega se rje pokazalo, da ni pravega veselja za stavko in ves promet se je vršil nemoteno.
Višnja gora
sarje in za bogatejše kmete živino. Ta zaslužek pa je prišel zadnje čase jx>vseni na psa in mož tudi ni več tako gibčen, da bi si mogel kaj pomagati. Lakota ga je v novem letu stisnila tako, da je mož sredi belega dneva omedlel. Na policiji so ugotovili, da revež v vsem svojem dolgem življenju ni napravil ničesar hudega in da ga zalo ne morejo obdržati v zapen-ih. Še enkrat ga je moral reševalni avto naložiti in prepeljati v bolnišnico. Pa tudi tam ga niso obdržali dolgo, temveč so ga kmalu odpustili. Potem, ko je pojedel krožnik gor-kega in se je povsem zavedel, je moral zopet nastopiti svojo brezupno pot po dolgi sneženi cesti.
0 Za brezposelnega delavca, ki je prišel za novo leto od vojakov iz Prizrena brez civilne obleke, prosimo dobra srca, da mu odslopijo kako že rabljeno obleko. Vojaško obleko, v kateri je namreč prišel, mora poslati čez teden dni nazaj. Obleka naj se odda v uredništvu »Slovenca«. Siromak bo zelo hvaležen in je pripravljen protivrednost odslužiti z delom.
© Dva opcčenca. Ljubljanska bolnišnica jc včeraj sprejela dva opečenca. Prvi je 62 letni Jakob Save s Puterhofa pri Tržiču. Ta je na novega leta dan prevrnil pri kosilu nase vročo juho in sc
precej močno opekel po obrazu in po roki. — 6 mesecev stara Angela Pucelj, hčerka [»sestnika iz Sela-Šumberka, se je že na božični dan močno opekla ix) vsem telesu. Mati jo je namreč položila na kmečko peč, ki pa je bila preveč zakurjena. Plenice so se zaradi tega vnele in otrok je dobil hude opekline po licih in levi roki.
© Roparski napad na Gradu. V noči na novo leto je bil na Gradu izvršen drzen roparski napad. Okoli 8 zvečer sta sc po Študentovski ulici vračali domov trafikantinja Mervarjeva in njena hči Frančiška. Sredi jx>ti pa sta ju napadla dva moška in eden od teh dveh jima je hotel iztrgati torbico, v kateri je imela hči raznih kolekov in znamk v vrednosti okoli 1000 Din. Ženski sta se pogumno postavili v bran, pričeli klicati na pomoč in kmalu
. — ___il •!_!!	____: f!.. J!« I?	MnMnrlatl/tAll in n/v
Osebna vest. Poslovil se je od nas notar g. Zevnik Anton in ie odšel na novo službeno mesto v Kamnik.
Ljudsko gibanje ni bilo pri nas v preteklem letu nič kaj zadovoljivo: poročenih je bilo 25 parov, rojenih 56, umrlih 32.
Kdo ima zaupanje? Tukajšnja Hranilnica in posojilnica je imela v preteklem letu lep promet, samo vlog je dobila 1 milijon dinarjev. Iu to kljub hudi gospodarski krizi, ki se pri nas še bolj občutno pozna, ker ni v bližini nobene industrije in je ljudstvo navezano samo na živinorejo in gozd, kar pa donaša danes samo veliko izgubo; v času največje denarne krize, od jeseni dalje, je prejela vlog nad 150.000 dinarjev. Seveda ta denar v večini ni last navadnih kmetov, ampak bolj iinovi-tih ter javnih nameščencev, kar je pač dobro znamenje, da ima Hranilnica povsod ugled in zaupa-je. In to je najboljša reklama!
Letošnja zima nas s svojimi dobrotami dobro zalaga. Snega smo imeli ves december za smučanje in sankanje vedno dovolj, sedni ga imamo pa že preveč; vasi po hribih so vse visoko zametene. Teren za smučanje okrog Gradišča in na Kriški planoti je izboren.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Nedelja. 3. jaguarja ob 15: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Mladinska predstava, izredno znižane cene. — Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja: CVRČEK ZA PEČJO. Red E.
OPEKA
Začetek ob 20
Nedelja, 3. januarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. — Ob 20: VIJOLICA Z MONTMARTRA. Znižane cene. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja: CARMEN. Red D.
+
je to 25 letni brezposelni kovinar Stanko S z Viča. Drugega pa policija še išče.
© Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdo I Kobnld. Miklošičeva Cesta, palača »Grafika«.
0 Kemično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska ulica S.	I
Umrl nam je, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni brat, svak in stric
Franc Lavtizar
zasebnik v Kranjski gori.
Vsi žalujemo za njim, tolažimo pa se 6 tem, da se snidemo pri Bogu.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 4. t. m. ob 9 dopoldne na pokopališče v Kranjski gori.
Kranjska gora, 2, januarja 1932.
Žalujoči ostali.
Dnevna
Cene našim listom za leto 1932
»SLOVENEC« dnevnik;
	. Din	35.-
	. Din	75.—
polletno.......	. Din	150,—
en inozemstvo mesečno .	. Din	10.-
*Sl/>VENEC« — nedeljska izdaja:		
mesečno.......	. Din	8,-
četrtletno......	. Din	24,—
poMstuo .......	. Din	48.—
/u inozemstvo polletno .	. Din	BO.—
»SLOVENSKI GOSPODAH« celoletno	Din	36,—
»DOMOLJUB« celoletno.....	. Din	38.—
za inozemstvo ....	. Din	BO.—
BOGOLJUB celoletno......	. Din	20.—
za inozemstvo.....	. Din	24.—
Koleri'«?		
Nedelja 3. januarja: (nedelja po	novem	letu).
Ime Jezus: Geuovfa, devica.		
Ponedeljek, 4. januarja: Tit, škof; Angela Fo-linjska, vdova
M o vi grobovi
■J" V Ribnici na Pohorju je na novega leta dan umrl gospod Franc Witzmann, učitelj v p., veleposestnik in župan. Pokopali ga bodo danes ob 'A4 popoldne. Blag mu spomini Preostalim naše sožalje!
•J" V Hajdini pri Ptuju je dne 1. januarja za vedno zatisnil oči g. Franc Pintarič, posestnik, načelnik požarne brambe. občinski svetnik in član načelstva Kmetijske zadruge v Ptuju. Svetila mu večna luč. Žalujočim naše sožalje!
Osebne vest:
= Visoka odlikovanja. Kralj Aleksander je odlikoval ministrskega predsednika in notranjega ministra Petra Zivkovua z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Nadalje so odlikovani z visokimi redovi vsi aktivni ministri in mnogo bivših članov Vrhovnega zakonodajnega odbora, med njimi Ivan Hribar z redom Jugoslovanske krone I. stopnje, dr. Štefan Sagadin in dr. Milan Škaria z redom Jugoslovanske krone III. stopnje.
= Odlikovani policijski uradniki. Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda so odlikovani: Dr. Janko Bedekovič, upravnik zagrebške policije, Keršovan I. Vekoslav, upravnik ljubljanske policije, in Albert Platzer, okrajni načelnik v Kočevju.
= Odlikovani rodoljubi. Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda so odlikovani: Kotarič Anton, profesor v Ptuju, Josip Šiška, kanonik v Ljubljani, Eppich Jožef, župnik v Stari Cerkvi pri Kočevju, Anton Mrkun, župnik v Dobrepoljah, Blazij Grča, župnik v pokoju v Šenčurju, Josip Plepelc, župnik od Sv. Eme, Edmund Glanzinann industrijalec v Tržiču, Andrev Gassner, industrijalec v Tržiču, Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu, Fran Tavzes iz Gor. Logatca, Štef. Šink iz Škofje Loke, dr. Janko Pikuš, advokat iz Dol. Lendave, Franc Kobler, advokat iz Radovljice, dr. Marko Stanjko, advokat iz Ljutomera, Josip Adamič, vr-var in posestnik v Domžalah, Spira Vrankovič, 'lekarnar v Črnomlju, dr. Pavel Pestotnik, profesor iz Ljubljane.
Ostale vesti
—	Za naš sklad pokrenjamo te dni novoletno nabiralno akcijo. Ne radi navade, temveč zato, ker pri delu za -ustvaritev močne skupnosti naše mlade inteligence, bodočih vodilnih generacij našega naroda, nujno potrebujemo razumevanja in podpore naših prijateljev. Delo, ki ga izvaja SDZ med inteligenco našega naroda, je prevažno za nas vse, za vso našo katoliško kulturo v sedanjo-eti in bodočnosti. Letos smo praznovali 251etnico obstoja te naše vzgojne ustanove, ki je zlasti v povojnih letih pokazala dovolj resnosti in smisla za vse, kar je našemu narodu v trajni in gotovi dobrobit. To smer namerava obdržati, tudi za naprej. SDZ izdaja v tem smislu svoj vsakoletni »Dijaški koledar« in po možnosti svoje glasilo, prireja itevilna zborovanja, tečaje in druge prireditve. Zadnja leta goji tudi potrebne stike s Pax Romano, vrhovno internacionalo katoliškega študent-etva ter z Zvezo slovanskega katoliškega študent-etva in sodeluje na vsakoletnih kongresih. Za vse
10	svoje na široko in globoko razpredeno delo pa ne more najti pri svojem članstvu potrebnega ma-terielnega kritja. Posebno hudo je prizadeta še letos, ko jo teži in crvira težko breme v tiskarni za v preteklem letu izhajajoče glasilo »Rast« (III. letnik) in za letošnji »Dijaški koledar«, ki je T spomin 251etnice izšel v malo reprezentativnejši
11	obliki almanaha. Zlasti stroški za tisk so pri nas tako tragično visoki, da nam je tovrstno delo zanaprej kratkomalo onemogočeno, dokler s prispevki ne pokrijemo zaostalih dolgov. Zato se obračamo — kakor navadno — s posebno nujno prošnjo Še prav posebno letos do naših prijateljev iz vrst starejših generacij za podporo. Ponovno Čutimo potrebo, poudariti, kako nujno potrebno je neovirano nadaljevanje že započetega narodno-rzgoijnega dela SDZ med našo mlado inteligenco ca celokupni dobrobit nas vseh, ki hočemo dvigati svoj narod. Ne odrecite zato naši prošnji za podporo ob novem letu, Vsak prispevai po svojih močeh z najboljšo voljo. S tem bomo začutili tudi mi vedno znova, da nas je več, ki sodelujemo na delu za našo najosrednejšo skupno narodno stvari (Ček. račun štev. 11.171.) — Slovenska dijaška zveza.
—	Ljudsko gibanje. Mošnje-Brezje: V pretek* lem letu je bilo rojenih 26, pokopanih pa 14 in sicer 9 v Mošnjah in 5 na Brezjah, poročenih 8 parov v Mošnjah, 214 pa na Brezjah.
—	Nekaj o zimskem krmljenju ptičkov. Lani je »Slovenec« priporočal sledeče: raztopi loj in v to natresi konoplje in semena solnčne rože; ko se strdi, obesi na drevo. To je idealna hrana. Pa ni res! Sem poskusil, tako naredil, pa so vrane in srake v par urah vse odnesle; tudi je bil ta lojevi kolač za ptičke pretrd. Pač pa mi je svetoval prijatelj ptičkov — živinozdravnik — takole narediti. Kupi pri mesarju loja in kar surovega pre-veži parkrat z vrvico pa obesi na močni žici na vejo. Poskusil sem, izvrstno! Ves dan so plezali ptički po loju, odščipavali, odnašali, ves dan so imeii delo in jelo — jaz pa veliko veselja; drugI dan nadaljevanje in tako naprej skoro ves teden. Nazadnje so visele le prazne kožice na drevesu, te so pa odnesle vrane; so sicer že preje poskušale odnesti pa ni šlo, le malo so odščipnile kot male ptičke. Zato priporočam ta način krmljenja. Je tudi manj dela in v kuhinji se ni treba a kuharico prerekatL v Sem boš loj raztopil in kam boS duh spravil
kronika
(• Duhovne vaje m lene se bodo vrlfle v
dnevih od 9. do 13. Januarja 1982 v Mali Loki pri Domžalah. PiSite čim preje na naslov: Predstoj-
ništvo usmiljenih sester sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
— V Službenem listu kraljevske banske
uprave dravske banovine št. 85 od 81. decembra p. 1. je objavljen »Zakon o ureditvi agrarnih od-nošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore«, dalje »Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva«, »Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih«, »Zakon o izpremembi In dopolnitvi zakona o naseljevanju v južnih krajinah«, »Pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zatiranje«, »Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev« in »Banova uredba o cenah kruhu v obrtni maloprodaji«.
Smučarp - športniki!
Predno se odloČite za nakup smučk, palic, ve«i in drugih zimsko-sporlni i predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN SAVNJIK, KRANJIO
Vezi: Seidl otroške Din 70"—, velike Din 85'—.
nemško streme Din 115*—, Aipina Din 240'—. Palice: Leska otr. Din 35'—, velike Din 45" najfin. D n 55'—, bambus otroške Din 45 —. velike Din 60"—, najfin. Din 85' -. Smučarski šali Din 25" , tirolski Din 55'—. Pjaxa Din 24 —.
Volnene kravate Din 13"—. nogavice Din 26 —
rokavice Din 35'—. Sanke otroške Din 85"— velike, spredaj zavite Din 135—.
—	Devetmesečni tečaj za kmetske in viničar-ske mladeniče na hanovinski t rs ti io i in drevesnici v Pekrah se vrši od 1. marca do 30. nov. t. 1.
Sprejme se 12 mladeničev v starosti najmanj 16 let, dovolj razvitih in zdravih. Pouk je v prvi vrsti praktičen, pa tudi teoretičen v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil. Kolekovano prošnjo s 5+20 Dir., kistni list, zdravniško izpričevalo, od-pustnico ljudske šole, nravstveno izpričevalo in izjavo starišev. da puste prosilca ves čas v »ečaju, je osebno oddati do 15. febr. upravniku trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.
—	Pri motenju v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na pro-tinu in hemeroidih. »Franz-Josel-<-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Dvodnevni klelarski tečaj se vrši dne 25. in 26. januarja (ponedeljek in torek) t. 1. na hanovinski trsnici in drevcsnici v Pekrah. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8—12 in od 14—18. Zanimanci, ki se žele teč?ja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 24. januarja upravi trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru.
—	Januarsko številko ženskega lista »Vigred« so vse dosedanje naročnice že prejele. One pa, ki na ilst še niste naročene, pišite dopisnico na upravo »Vigredk, Ljubljana, Ljudski dom, ki vam ga bo takoj poslala
—	Zvišanje pristojbin za poštne predale in zaklenjene torbo. Ker se pristojbine za poštne predale in zaklenjene torbe plačujejo najmanj za tri mesece naprej, morajo pošte razliko med prejšnjimi in novimi pristojbinami, ki so v veljavi od 1. dec. 1931, naknadno izterjati in zaračunati.
—	Uvedba selske dostave pri pošti v Presorju. Selški pisinonoša preserske pošle dostavlja vsak dan razen ob nedeljah v Kamniku in Podpeči. (I. okraj), v ponedelikih, sred'h tn petkih v Jezeru Goričici in Prevalju (II. okraj), ob torkih in četrtkih pa v Dolnji Brezovici in Gornji Brezovici (III. okraj.)
—	Kmetijski pouk po radiu V prvi polovici januarja 1932. Odbor za radio-predavanja sporoča, da se vrše v prvi polovici meseca januarja 1932 naslednja kmetijska predavanja: V nedeljo 3. januarja ob 8 predava ravnatelj ing. Lah o »pomenu dobrega semena za pridelek«. V četrtek 7. januanja ob 18 predava voditeljica gospodinjske šole s. Izabela Gosak o predmetu: »Kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši.« Gospodarji, pošljifte k temu predavanju svoje žene in hčerke! V nedeljo 10. januarja predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: »Kako je z mlekarstvom drugod in kako je pri nas.« V četrtek 14. januarja ob 18 predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: »Pota in cilji k podvigu našega mlekarstva.«
—	Uprava javne bolniinice v Slovenjgradcu se zahvaljuje najiskrenejše vsem plemenitim darovalcem, ki so prispevali za božitnico v tukajšnji bolnišnici.
—	Pustolovščina Nemea na Jadranskem morju. Z Raba poročajo: Pretekli teden fle je v času močne burje odpravil na morje neznan Nemec z gumijastim čolnom. Vrnil se ni tako dolgo, da so že lačeli misliti, da se je ponesrečil. Odposlali so za njlrn motorni čoln. toda brez uspeha. Sedaj se je zvedelo, da je omenjeni Nemec le po golem slučaju ostal živ. V bližini otoka Pasa je prišel v vrtinec močne burje, ki je pograbila njegov čoln in ga treščila na otok. Le slučajno je priletel tako •rečno med skale, da sc mu ni nič zgodilo.
—	Morilka svojega moža obsojena na dosmrtno
Jeio. Bečkerežko sodišče je pred nekaj tedni ob-eodilo Heleno Kovačev iz Beodre v Banatu na dosmrtno ječo, ker je s sekiro ubila svojega moža, ko je spal. Novosadsko kasacij6ko sodišče je sedaj to obsodbo potrdilo.
— Kdo kaj »e7 Franc Hočevar, rojen 7. av-usta 1864 na Kamnem vrhu št. 11, župnija Am-rus na Dolenjskem, je leta 1917 zapustil Vest-falsko in od tega časa ga pogrešajo. Njegova še živa žena ga že dolgo časa išče brez uspeha. Kdor ve, kje se nahaja Franc Hočevar ali kdaj in kje je umrl, naj to naznani na naslov: Vikar Ten-sundern, Hovel bei Hamm, Weetfalen, Nemčija.
—	Preložitev vinskega sejma in vinske razstavo v Ljutomeru. Po raznih vesteh smejo vinogradniki pričakovati, da se bo trošarina na vino nekoliko znižala in da bo gostilničar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vklelene množine. Vinski kupci in gostilničarji čakajo zato z nakupi, ker bi radi bili deležni teh olajšav Radi tega sta ljutomerska in gornje-radgoriska vinarska podružnica preložili vinski sejem od 12. januarja 1932 na 9. marec lf32. Takrat bo virio letnika 1931 že pretočeno in dozorelo ter bo pokazalo vse svoje izredne vrline, interesent pa si ga bo mogel nabaviti tudi večjo količino. Povrh so devizne odredbe v inozemstvu sedaj tako stroge, da je dopotovanje inozemskih interesentov, ki so pokazali mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek, skoro izključeno, otežkočena pa je tudi vsaka kupčija z inozemstvom. Ti razlogi so napotili vinarski podružnici v ljutomerskem okraju, da sta preložili vinski sejem iu vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas. Dosedanje prijave vzorcev za sejem ostanejo v veljavi,, ako vinogradniki do marca ne bodo prodali svojega pridelka. Xove prijave .sprejema kakor dosedaj do 25. februarja 1932 mestna občina ljutomerska. Prav tako do 4. marca 19S2 vzorce in sicer o<: vsake vrste najmnnje 3 steklenice po 7 desetink litra. S preložitvijo vinske razstave in sejma je preložena tudi licitacija občinskega vina na nedoločen čas
—	Konkurz za zgradbo doma Aero-kluba v Belgradu. Upiava Aero-kluba razpisuje konkurz za izvršitev skice za svojo novo zgradbo v Belgradu. Konkurirati imajo pravico vsi arhitekti državljani Kraljevine Jugoslavije. Člani ocenjevalne komisije so gg. T SonJermayer, podpredsdnik Aero-kluba; Dr Šečerov, član upravnega odbora Aero-kluba; P. Bajalovič, arhitekt in prof. univerze. Njihovi namestniki so gg.: ing. Radojevič, član upravnega odbora Aero-kluba in S. Jovanovič, arhitekt in prof. univerze. Nagrade so: I. 10.000. II. 12X00 in III 80C0 D;n. Poleg tega so predvideni tudi odkupi. Rok oddaje je 30. jan. 1932, zaključen ob 16 in to upravi Aero-kluba v Belgradu, Njeguševa ulica 1-1. Podrobnejše informacije dobite v oblastnem odboru Aero-kluba, Ljubljana, Kazina II. Tu dobite tudi skico zemljišča Aero-kluba v Belgradu in opis bodče stavbe in to za odškodnino 100 Din za en izvod. — Oblastni odbor Aero-kluba v Ljubljani.
—	Izšla je revija »Beseda«, ki jo izdaja Delavska založba v Ljubljani. Prva številka prinaša članke izpod peresa Fr. Terseglava, dr. Fr. Vebra, inž. Štrajnarja, Venceslava \Vinklerja in še nekaj ocen in gospodarskih člankov. Revija kaže, da bo dobra naslednica nekdanje Socijaine misli«. Kritiko priobčimo prihodnjič.
—	Glede na odgnjno vrednost Jean ele Lafnn-tainovih basni je prosvetni minister z odlokom St. 57494 i dne 12. decembra 1931 priporočil vsem šolam v dravski banovini naj si naroče za svoje knjižnice Ivana Hribarja slovenski prevod
i teh basni, ki so izšle v treh zvezkih.
—	Kuharica v kmečki delavski in preprosti meščanski hiši. Spisala Marija Remec. Izdala in
, založila Družba sv. Mohorja 1931. S to knjigo, ki smo jo že naprej z veseljem pozdravljale, je dobilo naše žensivo zelo primerno pomoč v kuhinji. Saj odgovarja zahtevam kmečke in delavske kuhinje v polni meri. pa tudi marsikteri mestni gospodinji bo dobra učiteljica in svetovalka pri pripravi okusnih in. kakor g. pisateljica sama pravi, tudi cenenih jedi. Pisana je tako poljudno, tako lahko razumljivo, da se je lahko posluži tudi manj spretna začetnica, ki ima le malo vežbe v kuhanju. Zlasti primerna, da naravnost priporočljiva je »Kuharienc kot pomožna knjiga na f i ni gospodinj-! skim šolam in tečajem, kjer se dekletom lahko prihrani marsiktera ura pisanja receptov. Samo eno stvar bi še želeli: več mlečne hrane, ki naj bi bila v teh težkih razmerah steber kmečke in delavske prehrane, nadalje nekaj navodil za ravnanje s smetano, izdelovanje in spravljanje |>res-nega masla G pisateljica naj bi se v prihodnje ozirala tudi na 'e želje in potrebe kmečkih gospodinj. »Kuharica« se naroča nri Mohorjevi družbi v Celju, dobi se pa tudi v »Novi založbi« v Ljub-[ Ijani za primerno ceno 28 Din.
—	Dr. Fran Ciber. zdravnik, ordinira za vse I bolezni od 5. januarja 1932 dalje v Šiški, Srbska 7 ' (tik šole), od 1 de 3 popoldne.
—	Književne novosti: Mešlto Fr. Ks., Črtice, nevezano 14 Din, vezano 24 Din; dr. A. Snoj, Adventizem, 4 Din; M. Jelušič, Cezar, roman, nevezan 80 Din. vezan 100 Din; P. Flere, Pravljice (za mladino), vezano 36 Din, celo platno 45 Din, R. Kump, Smučanje, 30 Din; M. Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, 80 Din; Obrtni zakon, 29 Din, vezan 25 Din; A. Tennyson, Henon Anion, 8 Din; Knjige Goriške Matice za leto 1932: T. Če-mažar, Rurkež gospoda viteza. 16 Din; dr. J.
\ Potrato, Zdravje in bolezen v don ači hiši, 5. zv., 1 16 Din; Vrbnjakov, Dedek pripoveduje, 16 Din; ' Majeva, Nova kuharica. 16 Din - Koledar za I. 19',2, j 16 Din; Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1992: j Koledar za 1. 1932, 16 Din, Večernice F. Bevk, | Stražni ogenj, 16 Din; Jaklič, Fridrih Baragi, i življenjepis, 24 Din; Mal, Zgodovina slovenskega ! naroda, 10 zvezek. 12 Din, Remec: Kuharica, 16 ; dinarjev, Da se poznamo, 4 Din; Vodušek. Svete | mašo za nedelje in praznike, vezano, rdeča obr., ; 40 Din, zlata 48 Din; Simončič, Splošno poljedcl-j stvo, broš 84 Din, vezano 100 Din; Brinar: Kos-, matin, kralj notranjskih gozdov, nevezano 20 Din, vezano 82 Din; Terseglav, Med nebom in zemljo, življenjepis sv. Terezije Avilske, nevezano 20 Din, vezano 32 Din; Butkovič, Trdi orehi in veseli smehi, uganke in šale. 20 Din, vezano 32 Din; Romanova, Sestrin varuh — Čudna košara, mladinski igrici, 4 Din. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, j mozolje, gube, lišaje itd. bi se moralo zdraviti
samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 dinarjev 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Obojo se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačonjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din povsod.
Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih aH 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banov.
— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik so nahaja sedaj na Aleksandrovi 7 v Ljubljani.
Trboviie
Samopomoč rudniških upokojencev za slnčaj
smrti. Društvo rud. upokojencev že dalj časa ni sprejemalo novih članov, na zadnji seji pa je sklenilo, da sprejme zamudnike, ki se priglasijo tekom meseca januarja, a določila se je karenčna doba, da bodo imeli sorodniki šele po enem letu pravico do posmrtnine. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljah dojioldne v gostilni Zupan na Vodah.
Za otroke' je darovalo podjetje Miloš Škerbie mesto novoletnih reklamnih koledarčkov strankam, 20 m sukna.
Nosreče. V jami na zapadnem okrožju je padla cev na glavo rudarju Alojziju Klančišar in mu prizadejala veliko rano, da je padel v nezavest in so ga tovariši zanesli iz jame. Rešilni avto pa ga je prepeljal v bolnišnico. — Postrežnica v samski hiši j na fari« Stare Marija pa je pri spravljanju premoga prišla med vozičke, pri čemur ji je nogo v stegnu hudo razmesarilo. Sreča je, da se je še mogla toliko umakniti, da ji ni kosti zlomilo.
Praznovanje. Razen pet nedelj se bo v januarju praznovalo še 6.. 9., 16., 23. in 30. Delalo se bo torej samo 20 dni in to v Času, ko gre največ premoga in je najhujši mraz. Skoro vsaka družina pa mora pri vsej tej stiski preživljati 5e enega ali več brezposelnih družinskih članov.
tleli šport. Smuški odsek SPD v Trbovljah bo vadil začetnike smučarje od 2. do 10. jan. vsak dan od 14. dalje. Zbirališče pri spomeniku padlih vojakov v Trbovljah. Ob nedeljah in praznikih se vrši trening na Mrzlici. Vabljeni so vsi začetniki belega športa.
Čebelarska podružnica vabi svoje Slane na občni zbor dne 6. januarja ob 9 dopoldne v trboveljsko šolo.
Dobrodelna prireditev bo danes v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Na sporedu je božična igra »Pri jaslicah«, petje mladinskega zbora in deklamacije. Vstopnina je prostovoljna.
Umrl je Novega leta dan Golob Miha, po sestnik v Planinski vasi. N. v m. p.J
Slovenigradec
Kruta useda. V javni bolnišnici je umrla 4-letna Slavica Mikec, edina hčerka splošno spoštovanega, dobrega in vestnega gospodarja in trgovca Franca Mikca. — Iskreno sožalje!
Prednosti živinorejskih zadrug. Ze zadnjič smo poročali, da je posestnik J. Pečolar iz Cira-(iiša prodal kravo po 5 Din za kg. kar je zneslo 3250 Din. Ob tej priliki jc bilo prodanih še nekaj krav po prav ugodnih cenah. To pa zato, ker so njih gospodarji člani živinorejske zadruge v Slo-venigradcu, ki vodi po svojem rodovniškem odseku tudi strogo kontrolo molže. Le na podlagi mlečne pole o kontrolirani mlečnosti in skrbnega vodstva rodovnika je bilo mogoče tem posestnikom ugodno prodati plemenske krave, ki so tudi pri premo-vanju rodovniške živine bile priznane s prvo in drueo nagrado. Danes je mogoče ugodno prodati le tisto plemensko blago, o katerem imamo črno na belein točne podatke o dobri mlečnosti in rodu. Zato bi pri|X)ročali našim kmetovalcem, da se pridno oprimejo živinorejskih zadrug in po njiho-•b r<- 'ovniškili odsekih vodijo rodovnik in kontro lo molže.
Snega je zapadlo te dni okrog 50 cm visoka
Po nekaterih mestih pa je burja nanosila velike zameti. Ker je radi žametov na novega leta dan imel vlak Maribor— Prevalie veliko zamudo, smo dobili ta dan Slovenca« kakor ostale časopise in drueo ixošto šele opoldne, dočim jo imamo drugače že ob 8 zjutraj.
Mtursha Sobota
Žrtev materinstva. Vsa Sobota stoji pod globokim vtisom žalostne izgube, ki je zadela družino g. sanitetnega referenta dr. Gregorca. Gospa je dala življenje lepemu fantku, a sama je takoj po porodu zatisnila oči k smrtnemu spanju. Malo je ljudi, ki bi bili tako priljubljeni, kakor je bila pokojna gospa. Kdor jo je poznal, jo je vsak brez izjeme ljubil in spoštoval. K smrtnemu počitku jo je spremila nepregledna množica naroda, ki je privrel od blizu in daleč. Ob žalostni melodiji ža-lostink: »Vigred se fiovrne« in »Blagor mu« so se v očeh navzočih zasvetile solze. Blagi gospe naj sveti večna luč!
Nesreča na cesti. V tukajšnji bolnišnici se zdravi Avgust \V., brez stalnega bivališča. Na spolzki cesti mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je roko v rami močno poškodoval.
iz raznih kra'ev
Kamnik. V ponedeljek, dne 4. t. m. bo v dvorani Kamniškega doma ob 8 zvečer predavanje o smtičarslvu s skioptičnimi slikami. Predava predsednik Smučarskega kluba Ljubljana g. Ante Gni-dovcc. Ojx)zarjamo vse Kamničane na to predavanje. ki ga spremlja nad 150 krasnih naravnih posnetkov. V Ljubljani je bilo predavanje dvakrat popolnoma razprodano in je opažati tudi med Kamničani zani mnogo zanimajo. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Slatnar na Glavnem trgu.
Sneborjo-Zadobrova. Dramatični odsek se pn nas lepo giblje. Najbolj nas je presenetila zadnja žaloigra »Čez drset let«. Vsa časi vrlim igralcem. Igra se ponovi v Šmartnem v pev. domu danes, v nedeljo, ob treh poj>oldne. Opozarjamo vse okoličane. naj ne zmnide te prilike!
Škofja Loka. Vsem odjemalcem »Slovenca* se škofjeloški kolporterji najprisrčneje zahvaljujemo. Prosimo in up^mo, da ostanete še naprej naši odjemalci Mi pa bomo vedno skrbeli, da redno dobite »Slovenca« v roke. Vsein odjem lcem želimo tudi srečno in veselo novo leto. — škofjeloški krlporterji.
Breznica Dva uslužbenca tukajšnjega oddelka fin. kontrole g. Pavlin in g. Zorimn sta se v sneženem zametu izgubila. Ko to poroč mo (1. jan.) ju še niso našli — Novo elektrarno KID pod Zasipom je, kakor slišimo, zadela nesreča, baje je počila vodna cev.
Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja Sadjarska podružnica bo imela svoj redni občni zbor dne 6. jan., to je na praznik sv Treh kraljev ob 9 dopoldne v osnovni šoli. Na vsporedti je tudi predavanje o sadjarstvu, ki ga bo Imel g. Levstik iz Celja. Sadjarji, pridite v obilnem številu.
AH ste že poravnali naročnino?
Štev. S.
>8L0VBNECc, dae 8. januarja 19».
Stran 7.
Mart bor
Mariborska duhovščina svo:emu faadpasiirja ob novem letu
Na Novega lela dan so se po 11 zbrali v škotskem dvorcu mariborski stolni kapitelj in številni duhovniki, da čestitajo svojemu nadpastirju dr. Andreju Karlinu za Novo leto.
V imenu vseh je govoril prisrčno čestitko presvetli gosp. pomožni škof dr. Ivan T-omaž i 6. V kratkih besedah je omenil boli in težave, ki smo ijih srečali v preteklem letu, potem pa poudaril, da smo v minulem letu prejeli od Boga tudi obilo razveseljivih dobrot, radi katerih 6ino dolžni zapeti z radostnim srcem »Tebe Boga hvalimo«. Na olemnelo svetovno sliko današnjega časa je minulo leto zarisalo tudi marsikatero svetlo točko in to zlasti v naši škofiji. Če pogledamo nazaj v staro leto, moramo priznati, da se je versko življenje na pobudo PrevzviJenega Nadpasliija v škofiji precej dvignilo in poglobilo. O tem pričajo na eni strani res lepo uspele verske prireditve, kakor n. pr. veličastni evharistični shodi, misij on i, obletnice, marijanski shodi, številni fantovska in dekliški tabori, na drugi strani pa razumevanje na-• iega ljudstva za današnje socialne bede in stiske
ter praktično udejstvovanje krščanske flubeitri, kar zlasti^ kaže Škofijska zbirka za breziposelne m uboge, Ko tako vidimo, da v našem slovenskom ljudstvu raste ljubezen do Boga in do bližnjega, pač nimamo vzroka obupavati ob pogledu v bodočnost, ampak začenjamo Novo leto z novim pogumom in zaupanjem, opiraje se na svetopisemske besede: Kdo je kakor Bogi To je zmaga, ki premaga svet: naša vera!
Prevzvišeni nadpaatir se je girejen zahvalil za čestitke in novoletne želje svoje duhovščin«. Ako bo škofa spremljala molitev in vdanost duhovnikov in vernikov škofije, se bo v Novem letu božje kraljestvo ljubetoni še bolj utrdilo in poglobilo v naši lavantineki Škofiji. Prerzvišeni je opozoril zlasti na eno rano med našim ljudstvom: pijančevanje. Koliko žrtev dušnih in telesnih ie ta moloh zahteval v minulem letu! Da bi bilo v ' Novem letu v tem oziru bolje, je nadpastirjeva iskrena želja. Končno je polagal svojim duhovni-j kom na srce, naj se v vsem svojem delovanju dajo voditi edinole od prave Modrosti.
Celje
O Spremembe na okrožnem sodišču. Pred- 1 •ednik kazenskega oddelka okrožnega sodišča v | Mariboru ss. dr. Alojz Lešnik je dodeljen civilnemu oddelku o. s. Viš. se. dr. Josip Tombak je premeščen od civilnega li kazenskemu oddelku.
□	Dr. Alfred Adler v Mariboru. Na povabilo »Rad ne zajed niče; za individualnu psihologijut v Zagrebu iu »Pedagoške centrale« v Mariboru po-•eti sredi januarja t. 1. Jugoslavijo dr. Alfred Adler, znameniti ustanovitelj individualne psihologije. V Mariboru bo predaval v soboto, 16. januarja in v nedeljo, 17. januarja. Prvo predavanje je namenjeno širši javnosti, zato opozarjamo ze danes, naj nihče ne zamudi redke prilike, da dobi vpogled v to panogo dušeslovja, ki je za vzgojo bi za življenje sploh gotovo največjega praktičnega pomena.
□	Mariborsko silvestrovanje se je razvijalo y živahnem tempu ter ni mnogo kazalo na kritične in težke čase, v katerih živimo. Lokali so bili za povrstjo prenapolnjeni, razpoloženja in dobre volje je bilo povsod v obilici. Za zabavo so skrbeli ponekod naši gledališki umetniki, povsod pa je bilo obilo godbe in plesa prav do zore. Prav . lepo in dostojno Silvestrovanje je napravil svojim članom »Maribor« skupno z Ljudskim odrom in omladinsko godbo v dvorani Zadružne gospodarske banke Petje moškega zbora, šaljiva eno-dejanka in godbeni komadi so vzbujali dobro razpoloženje navzočih, ki so posetili prireditev v zelo častnem številu, da je bila dvorana nabito polna, »Maratone je silvestroval kar v Rimskem vrelcu, kjtr se nahajajo člani na smuškem tečaju ;n *]a gor pod Urško je pohitelo v četrtek popoldne iz, Maribora častno število klubovili članov in prijateljev. Silvestrovalo se je v najboljšem razpoloženju tudi po vseh pohorskih postojankah, ki so bile radi dobre smuke kar najboljše obiskane.
□	Grobovi. Umrli so v Mariboru: Marija Hrobac, soproga železničarja. Pogreb se vrši danes iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Martin Kores. posestnik iz Rošpoha. Pokopan bo danes ob pol 4 iz mrtvašnice na magdalenskem pokip^T.-ču
Q Podraženje črnega kruha. Banska uprava je izdala nov cenik kruha, v katerem se določajo cene za en kg sledeče: beli kruh (iz moke št. 0) Din 4.40, polbeli (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80. Orni kruh (iz pš. moke št. 6 z 30% primesjo ržene moke) Din 3.20. Podražitev znaša toraj po novem ceniku pri črnem kruhu 10 para, ostale cene pa so enake prejšnjim. Opozarjamo, da morajo biti v pekarnah ceniki kruha nabiti na vidnom mestu ta ravno tako označena zmes moke pri kruhu, kateremu se primeša ržena, krompirjeva in koruzna moka.
□	Mariborski Jelodec je v minulem letu kon-sumiral sledeče v številkah izražene dobrote: Zaklanih evinj (poleg že zadnjič omenjenega števila) 6657 komadov, zelja 695 vreč, pšenice 957 vreč, rži 141, ječmena 635, ovsa 578, koruze 605, ajde 959, fižola 558 vreč, dalje 7941 kokoši, 19.948 piščancev. rac 1906, gosi 976, puranov 2154, krompirja 5727 vreč, čebule 2191. Lepe številke, posebno kar se tiče kurjih dobrot! Pa še ni vse izraženo, kar so Mariborci porabili v preteklem letu. Končne številke, katere bomo objavili, bodo še čisto drugačne!
□	Ljudska univerza prične v novem letu s svojim delom v petek, dne 8. januarja in sicer so bo radi velikega zanimanja za gospodarske probleme še nadaljeval socijalno-gnspodarski ciklus. Prihodnji petek bo govoril prof. Teply o pomenu racionalizacije dela za človeško družbo.
□	Poselska zveza v Mariboru priredi na sv. Treh kraljev dan. 6. jan. ob pol 5 popoldne v dvorani Zadruž. gosp. banke lepo igro >Jelica v ječi«. Vabimo k številni udeležbi.
□	Preds'ava Omladine. Na praznik v siodo v prizori Omladina ob pol 5. pop. nabožno igro jSv. Terezija od Detela Jezusa«. Prijatelji lope labave vabljeni!
n Licitacija za prevzem gradbenih del v bol-nlšnici se vrši vnovič v ekraišanem roku dne 4. januarja ob 11 dopoldne v sobi št. 51-11 tehničnega razdelka pri srezkem načelstvu v Mariboru.
□	Posestne spremembo. Cecilija Šuler iz Sv. Pavla pri Preboldu je kupila hišo v Kettejevi 23 cd Draga in Line Travinski za Din 122 000. — Dr. Juvan Alojz, odvetnik, je kupil hišo v Maj-strovl ul. 3 od Amalije Kiffman za Din 600.000. — Draganič Verando in Olilija iz Priboja sta kupila hišo na Pobreški cesti 16 od Rudolfa Friedl za Din 100 000. — Lešnik Antonija in Kiessner Kari, ekonom v Krčevlni, sta kupila hišo Medvedova ulica 12 od Marije Auff za Din 177.000.
□	Sobotni trg jo trpel precej radi m razi. Sidja in zelenjave je bilo malo, zato pa je bno prav obilo mesa, posebno svinjino. Cone so ostale v glavnem stare.
□	Nočno službo ima prihodnji teden lekarna pri Arehu na Glavnem trgu.
□	S sekirico po glavi. Tragične posledice je imelo vasovanje fantov v Silvrstrovi noči v Clr-kovcah in skoro bi plačala nočno zabavo dva mlada človeka s svojim življenje. 18 letni dninar Anton Medvod in 25letni Ivan Uluk sta bila prepeljana v mariborsko bolnišnico s težkimi poškodbami na glavi. Po njuni izpovedbi jima je zadal nevarne rane s sekirico neki Franc Ilorvat iz Pungerce. Prvega je vsekal z ostrino proko čela ter mu prizadel veliko rano, drugega pa je omek-nil s topo stranjo sekirice ter mu povzročil hud pretres možganov. Sedaj bodo imeli z vsemi trenil posla zdravniki, orožniki in nazadnje še sodnija.
□	Alkoholno zastrupljcnjo. Včeraj je dospol na rešilno postajo s krvavečim iu razbitini nosom 19 Mni brezposelni Ivan Sinček. Med tem ko je
pripovedoval, da ga je neki znanec udaril v obraz, so ga zgrabili hudi krči ter se je nezavesten zgrudit na tla. Ugotovili so zastrupljenje z alkoholom. Na prazen želodec se je napil In to je imelo usodne posledice. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Nevaren konj. V bolnišnico so prepeljali nevarno poškodovanega Henrika Pavleca iz Sv. Marjete ob Pesnici. Udaril ga je konj s kopitom v trebuh ter mu prizadel zelo nevarne poškodbe nn drobovju.
□	Uvoz kmečke moke v mesta ali trge prepovedan. Prejeli smo od mestnega načelstva: Z razglasom banske uprave jc prepovedan uvoz kmečke moke v trge in mesta. Zoper vsakega, ki bi nepooblaščeno kupoval pšenico na trgu, je podati prijavo pristojnemu oblastvu. Pšenice se na trgu ne sme kupovati niti za hišno uporabo.
□	Mariborski koledar, ki ga izdaja tukajšnja Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, je izšel. Vsebuje veliko jjoučnih člankov, med temi zlasti omenjamo J. Olaserjev pregled mariborskega časopisja od prevrata ter general Maistrov prispevek o stavkah železničarjev ob prevratu v območju Maribora.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 3. januarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. - Ob 20: ŽENITEV. Znižane cene. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5, januarja: Zaprto.
Sreda, 6. .januarja ob 15: SLABA VEST. Znižane cene. — Ob 20: PTIČAR. Znižane ccne.
& Nočno lekarniško sluibo Ima tn teden do vključno petka 8. t m. lekarna »Pri Mariji poma- I gaj« na Glavnem trgu.
& Trgovska nadaljevalna šola. Po počitnicah prične redni pouk za I. razred v ponedeljek, dne 4. t. m., za II. In III. razred pa v torek 5. t. m., vsakokrat ob običajni uri.
& Pevski zbor KPD. Opozarjamo vse člane, da so pričuo rodne pevske vaje zopet v pondeljek 4. t m. za mešani zbor ob običajni uri v pevskem lokalu v Domu v Samostanski ulici.
J3r Razstava v Mestni hranilnici. Umetniška razstava akademskih slikarjev M. Modica in R. Slapnrnika v sejni dvorani Mestne hranilnice na Krekovem trgu so danes definitivno zaključi. Razstava traja šo ves dan do 7 zvečer, nn kar opozarjamo vso one, ki si razstave šo niso ogledali.
& Dobro in prijetno zabavo za majhno ceno nam bodo pripravili Člani Gledališke družine danes popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Predstavili nam bodo spevoigro Snubač, enode-janko, polno humorja, ki bo vzbujala pri vseh obiskovalcih predstave veselo razpoloženje, prav tako kakor druga enodejanka opereta Ščuka. — Predstav se začne popoldne ob pol 4. Predstava se ponovi v sredo, na praznik Sv. treh kraljev ob isti uri.
Sreinn in veselo novo letn vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli
Vekoslav Bornšek
špecerijska trgovina CELJE — Prešernova ulica 8
& Gibanje prebivalstva v preteklem letu. Poročenih je bilo v celjski župniji sv. Danijela 159 parov (77 parov inanj kakor prejšnje leto) in sicer 108 domačih in 51 iz tujih župnij. Rojenih je bilo 577 otrok (za 4 otioke več od lanskega leta) in sicer 307 dečkov in 270 deklic; mrtvorojenih je bilo 42 (21 dečkov in 21 deklic). V mestu je bilo od teh rojenih 85 (42 dečkov, 43 deklic), v okolici 271, med njimi 148 dečkov in 123 deklic, iz drugih župnij pa je bilo rojenih 221 otrok, med njimi 117 dečkov in 104 deklice. — Umrlih je vsega skupaj 493 oseb (281 moških in 212 žensk). Od teh jih je 84 iz mesta (38 moških in 46 žensk), 153 iz okolice (84 moških in 69 žensk), iz drugih župnij pa 214 osob (138 moških in 76 žensk), mrtvorojenih pa 42. Umrlo je za 77 oseb več od prejšnjega leta.
Mestni avtobus. Na praznik 1. t. m. smo javili, da jo do nadaljnjega ukinjen promet na vseh progah mestnega avtobusa. Med tem smo pa dobili obvestilo od mestnega avtobusa, da se bo v pondeljek 4. t. m. poskusilo zopet z vožnjami na progi Mozirje (Solčava)—Celje, ako se med tem vremenske prilike no bodo izpremenile. Čim s« bodo uredile tudi ostale proge, se bo takoj zopet začelo s prometom v polnem obsegu.'
Slovenska knjiga v 1.1931
Med mnogimi manj razveseljivimi bilancami iz preteklega leta, je bilanca slovenske knjižne produkcije po svoji kulturni in moralni strani naravnost lenomenalna, dasi je treba takoj pristaviti, da se kljub neutajljivim finančnim uspehom bori tudi naš domači knjižni trg s splošno gospodarsko krizo. Tembolj občuti knjižni trg to krizo, ker je zajela slovensko založništvo prav v začetku novega silnega razmaha in napredka. Olede tega omenimo lc, da bi utegnilo splošno gosjx>darsko stanje slabo vplivati na nadaljni razvoj našega založništva, vendar je storilo baš naše založništvo vse, kar je v njegovi moči, da ohrani uspehe iz lanskega leta in da jih še poveča. Ali bodo rodila prizadevanja in žrtve slovenskih založnikov zaželeni uspeh tudi v bodoče, to se pravi, ali kljub svoji požrtvovalnosti ne postanejo vendarle žrtve splošne krize, o tem bomo megli soditi pozneje. Danes izrazimo le željo, da bi se krasno započeto delo obnove in obogatitve naše knjižne j>rodukcije moglo vzdržati, da bi občinstvo, v katerem se je brez dvema že zbudilo zanimanje in potreba jx> lepi knjigi, znalo ohraniti dosedanje pridobitve, ki so življenjskega pomena za razvoj naše domače kulture.
Treba je najprej ugotoviti, da pomeni rodovitno knjižno leto 1931, vsaj po zamisli slovenskega založništva, začetek nove dobe za slovensko knjigo. Nikdar poprej ni bilo toliko skrbi in pozornosti za smotrno izdajanje in za smotrno pridobivanje kupcev za slovensko knjigo, kakor v preteklem letu. To se pravi, čvrste volje, da bi se med našim ljudstvom [»vzdignilo zanimanje za knjigo ter da bi mu jsostala knjiga potreba, na drugi strani pa, tla bi se knjige po čvrstih in vsestransko premišljenih načelih izdajale. Pojavil se je sistem izdajanja knjig v serijah m proti mesečni naročnini, tako, da je nabava knjig' čitn bolj olajšana. Pa ne le v tem. da so slovenski založniki začeli j>rodaiati svoje knjige po skrajno mikavnem sistemu, tudi njih število in število izdanih knjig se je tako povečalo, da moremo mirno smatrati preteklo leto kot najbolj plodovito leto v slovenski knjižni produkciji sploh.
Ozadje tega založniškega nokreta je treba iskati v sterilnosti našega založništva v poslednjih letih, ki je grozila ugonobiti vsako izdajanje slovenskih knjig. Sterilnost založništva se je ujemala skraino pičlim številom stalnih interesentov za slovensko knjigo, ki je bilo t;>ko nizko, da založnik pri nobeni kniigi ni mogel krili svojih stroškov. Naloga, pred katero je bilo postavljeno slovensko založništvo, je bila: povečati število kupcev za slovensko knjigo v toliki meri, da bo izdajanje knjig sploh mogoče, lega ni bilo mogoče doseči drugače kakor z velikimi denarnimi žrtvami in z velikim trudom. Oboje je slovensko založništvo, zavedajoč se svoje naloge za slovensko kulturo, v največji meri vzelo na svoje rame s tiho nado, da bo s tem ne ravno za sedaj, pač pa za bodočnost pripravilo tla in razmere za uspešno delovanje.
Napor, da bi sc ti načrti uresničili, je bil v preteklem letu zares velikanski. Iu velikanski je bil tudi odziv našega Ihidstva. S tem je pod in dokaz, da niso založniki umetno naredili potrebe po knjigi, marveč so se lc prišli nasproti polrebani ljudstva. Da so se prvotne potrebe še povečale, pričajo vedno novi interesenti, ki jih založniki še vedno pridobivajo. Ni moči utajiti, da se je v preteklem letu povečalo zanimanje za slovensko knjigo za tisoč odstotkov napram onim sterilnim letom našega knjižnega izdajanja. Seveda, pokret je še mlad in v prvih začetkih, potreba po kniigi še ni tako ukoreninjena v našem ljudstvu, da bi se odrekalo drugim užitkom v prid knjige. Danes, ko mora litidslvo tako štediti in reducirati marsikatero svoio potrebo, obstoji nevarnost, da bi začelo reducirati tudi pri knjigah, dasi so izdatki zanje prav malenkostni. Le ako bo znalo ljudstvo
Iirav ceniti kniigo in prav ceniti izdatek zanjo, bo injigi zagotovljena bodočnost.
Druga leta je »Slovenec, v svoji novoletni
številki domala navedel vse knjige, ki so v preteklem letu izšle. Letos je to na Tem prostoru povsem nemogoče, zakaj samo naslovi važnejših izdaj bi napolnili več stolpcev. Ako vendarle skušamo podati nekaj pregleda, nikakor ne gre iskati v spodaj navedenih delih vsega, kar je lansko leto pri nas izšlo, marveč le nekai važnejšega med važnim. Pregled, ki sledi, naj služi lc v |X)vršno ilustracijo cvetočih razmer preteklega leta na našem knjižnem trgu, pri čemer hočemo upoštevati najbolj tisto, kar je važno za novo lice našega knjižnega izdajanja.
Knjižne družbe, kakor so zlasti Mohorjeva družba, Vodnikova družba in Cankarjeva družba, so v Dravski banovini, Goriška Mohorjeva družba, Goriška Matica, Književna družina Luč, so pa v Italiji nudile svojim rednim članom kakor vsako leto, tudi v preteklem letu, bogate knjižne darove, število teh knjig je mnogo preveliko, da bi jih mogli posamez navesti. Zlasti pa moramo omeniti, da je Mohorjeva družba, ki izdaja tudi krasni družinski mesečnik »Mladiko-, objavila v Mohorjevi knjižnici" lepo vrsto ponatisov, poleg svojih rednih izdaj pa še celo vrsto izrednih izdaj". Matica Slovenska je letos izdala zadnji del Reyinontovih Kmetov*., tako, da imamo v Glonarjevem prevodu zdaj vse delo v slovenščini, izdala je dalje Levstikova pisma, drugi snopič Kidričeve zgodovine slovenstva od začetkov do marčne revolucije ter prvi snopič drugega dela Iz. Cankarjeve zgodovine likovne umetnosti v zapadni Evropi.
Najagilnejša slovenska zaloznica je bila v preteklem letu brez dvoma Jugoslovanska knjigarna. Poleg svojega rednega založniškega dela, ki obsega šolske knjige, učbenike tujih jezikov in praktične knjige (izdala je teh z novimi nakladami vred 21: Bučar: Zgodovina sred. veka za vis. razr. sred. šol; Grafenauer: Slov. čitanka IV, za 8. razr. sred. šol; Zobec: Kmetijska kemija; Prezelj: Anorganska kemija; Sturm: Francoska vadnica I. in II del; Rupel: Srbohrvalska vadnica I. in II. del; Humek: Prehrana jx> novih zdravstvenih načelih; Hurnek: Domači vrt; Logar- Kubična račumea; Inkret; Kunčereja; — Piskernik: Učbenik nemškega jezika; ista: Nemški glagol; Kotnik: Francoski glagol; Leben: Francoščina brez učitelja; Leben: Italijanska vadnica; M.: Učbenik angleškega jezika. — Načrt mesta Ljubljane. — Pierre L' Errniie: Deklica z odprtimi očmi; Lovrenčič: Publius iu Hispala — Cesta in njen vozel; Jerše: Šmarmce itd.}, je izdala Jugoslovanska knjigarna v petih knjižnih zbirkah vsega 23 knjig. V Leposlovni knjižnici: Timmermans: Klic divjih gosi— Bojcr: Izseljenci ~ Gide: Ozka vrata — Lippert: Od duše do duše. —• V Ljudski knjižnici: llugo: Leto strahote 1703 — Constantin-Weyer- Usodna preteklost - Wallace: Uen llur I. in II. del — Sienkie-wicz: Skozi pustinje in puščavo — Remizov: Na sinjem polju. — V /.birki domačih pisateljev: Pregelj: Magister Anton (Izbr. spisi — Levstik Fr.-/brano delo III (Pripovedni spisi) — Velikonj.i: Otroci — Pregelj: Idile in groteske (Izlir. spisi VI). ■ V Zbirki mladinskih spisov: Svensson: Prigode malega Ncmiija — Kunčič: Za židatio voljo — Kiplitig; Zakaj zato — Smtt: Mala trojka. -V zbirki »Kosmos«: Veber: Sv. Avguštin — Arch Mesar-Spinčič: Stanovanje - Kellermann: Pot bogov.
Treba je priznati, da tako ogroomne delavnosti ne more izkazati prav nobena druga slovenska založba. Poleg tega jc treba tudi omeniti, da nosi Jugoslovanska knjigarna kot založnica največje breme žrtvovanja za kulturni ideal slovenske knjižne produkcije s tem, da je določila za svoje knjižne zbirke skrajno nizke cene, da bi pritegnila med stalne interesente za slovensko knjigo čim večje število ljudi, zlasti takih, ki jim denarne razmere ne dopuščajo večjih izdatkov za knjige. Njen založniški i>rograiii za prihodnje leto ni nič manjši nego v preteklem letu, zato zasluži njena delavnost vso |x)zornost slovenskega ljudstva.
Nova založba, ki nosi težko breme in »b
enem ima veliko zaslugo izdaje Zbranih spisov Ivana Cankarja, je v preteklem letu objavila XII. zvezek te moniimentalne izdaje. Poleg tega pa je proslavila šestdesetletnico Fr. S. Finžgarja z novo izdajo njegovega tudi v drugi nakladi že davno razprodanega romana »Pod svobodnim solncem«.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je poleg mnogih manjših stvari izdala (kot nadaljevanje zbranih spisov} slovitega mladinskega pisatelja Karla Maya najbolj znano delo Winnetou«, v treh debelih zvezkih.
Založba »Modra ptica, je izdala lani štir redne in eno izredno knjigo: Redne: l.agerldf: GOsta Berling — Baring: Daphne Adeane — Li-am 0'Flalierty: Noč po izdaji — London: Dolina meseca. — Izredna; Jiri Wolker: Pravljice. — Izšla je tudi še prva knjiga za tretje poslovno lelo: Lud-wig: Napoleon. Knjige »Modre ptice so se pri našem ljudstvu že udomačile in uživajo lep sloves.
Povsem novo založbo smo dobili v »Hramu«, ki izdaja na novo Levstikov prevod Flaubertove »Madame Bovary«, Jelušičevega »Cezarja« in napovedala za letos tudi novi prevod Tolstega »Vsta jenje«, a tlo konca leta to delo še ni izšlo-.
Po istem sistemu, vendar v nekoliko manjšem obsegu kakor Jugoslovanska knjigarna, je v preteklem letu začela izdajati knjižne zbirke tudi Tiskovna zadruga. Izšle so sledeče knjige: V Zbirki mojstrov: Flaubert: Salambo — Voltaire: Kandit. — V zbirki Sodobni roman Tagore: Dom in svet — Fedin: Mesta in leta — Conrad; Senčna črta — Baroja: Pot k popolnosti. — V zbirki Slovenski pisatelji-klasiki: Fr. Maselj-Podliinbarski: Gospodin Franjo, 2 knjigi — Slov. pisatelji-sodob-niki: Juš Kozak: Sentpeter — Srečko Kosovel: Pesmi. — Izven zbirk je Tiskovpa zadruga izdala tudi dr. Milan Vidmarjevo knjigo o elektrotehniki.
Krekova knjižnica, ki je že v prvem letu izdala nekaj prav lepih knjig, je v preteklem letu izdala L. Sinclaira: Izmaelovo vstajenje — Sedem mladih (Novele naših najmlajših pisateljev) in izbor moderne poljske novelistike v prevodu in uredništvu Tineta Debeljaka, »Clovečanstvo*.
Tudi privatno založništvo je še v veliki men izdajalo slovenske knjige; med strogo znanstvenimi publikacijami, ki jih izdaja naša univerza, bi omo nili le Ramovševo dialektološko karto, ki je eno najpomembnejših slovenskih znanstvenih del sploh, pa Kidričevo knjigo o Dobrovskem in njegovi dobi.
Tehtne in lepe knjige smo dobili Slovenci v preteklem letu. Toliko bodi še omenjeno, da ie tudi po svoji zunanjosti slovenska knjiga na splošno |X>stala innogo okusnejša nego je kdaj koli bila, nekatere izdaje so naravnost vzorne in bi deUie čast velikim narodom. In še to: Znano je, da jc odstotno knjižna produkcija na Norveškem največja ia ves svet občuduje mali skandinavski narod za to. Malo pa je znano širokemu svetu in še manj je znano pri nas, da se Slovenci [io svoji knjižni produkciji v preteklem letu skoraj mirno postavljajo Norvežanom ob bok. Bog daj, da v prihodnjem letu ne bi nazadovali, marveč v plemeniti tekmi z najboljšimi in najkulturnejšimi narodi napredovali!
s. i
Radio
Programi Rndio-Liuftffnflrti
Nedelja, 3. januarja: 8.00 Ing. Lah: Poljedelstvo. — 9.30 Prenos cerkveno glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec; Galerija slovečih konvertitov. — 10.30 Dr. P. Brežnik: Pnris. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročilo, plošče. — 15.00 Poročilo o rezultatih experiment. fonetične študije (dr. Fr. Veber). — 15.15 Dekliška ura: Zadnje vprašanje (gdč. Lebarjcva). — 15.45 Pevski koncert zbora »Cankar«. — 16.30 Tri hčere, komedija (Ljudski oder). — 20.00 Muzika 40. p. p. Triglavskog.
—	22.00 Čas in poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 4. januarja: 12.15 Plošče. — t2.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prol. Fr. Pengov; iz anatomije in fiziologije človeškega telesa: Rcdil-nost in prebavljivost hrane. — 19.00 Dr. I. Burian: češčina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Zima v instrumentalni glasbi; izvaja salonski kvintet.
—	21.00 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas in poročila.
Torek 5. januarja: 12.15 Plošče. — 12,45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (radio-tetka). — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina.
—	19.30 Dr, Fr. Veber: Experimentalno fonetični študij. — 20.00 Prof. Andree: Radiotchnika, za ključno predavanje. — 20.30 Prenos iz Zagreba
—	22.30 Čas, poročila.
DrugI proflraml i
Ponedeljek, 4. januarja.
Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Radio orkester. 21.00 Čelo. — Budupest: 12.05 Opoldanski koncert. 19.15 Ciganska glasba. 20.50 Večerni koncert. 22.20 Radio orkester. — Dunaj! 11.30 Opoldaski koncert. 20.15 Operetna glasba. 21.30 Večerni koncert. 22.30 Lahka plesna glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Lahka poljudna glasba. — Milan: 20.45 Komedija. Pestra glasba. — Stuttgait: 12.35 Opoldanski koncert. 21.45 Zabavni koncert. — London: 19.30 Večerni konc. 21.00 Violončelo. 22.00 I.ahka glasba. — Berlin 19.10 Plesna glasba. 22.20 Zabavna glasba. — Barcelona: 13.00 Plošče. 13.30 Radio sekstel. 21.05 Radio orkester. 22.30 Španska glasba. 23.30 Lahka glasba. — Praga: 21.00 Večerni koncert. 21.30 Pianirski koncert. — Toulouse: 18.45 Moderna simfonična glasba. 19.45 Argentinski orkester. 21.00 Operne pesmi. 21.15 Koncert vojaške godbe. 22.45 Operetne pesmi. — Trst: 12.30 Plošče. P.00 Pestra glasba. 17.30 Pestra glasba. 22.15 Lahka glasba.
Torek, 5. janunrja.
Belgrad: 12,05 Opoldanski koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Lahka glasba. — Budapest: 12.05 Plošči-. 19.00 Orgelski koncert. 20,3") Ogrske pesmi. 21.45 Večerni koncert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.30 Onemi prenos. 22.05 Plesna i -ba. — Pim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Koncert kvarteta, komedija. - Milan: 11.15 Pestra glasba. 21.00 Simfonični koncert. Stuttgart: 20.00 Vedeli večor. Igro. 21.10 Zabavna glasba. — London: 19.35 Orkestralni koncert. 20.35 Plesna glasba — Berlin: 19.10 Pestra glasba. 21.10 Koncert. Barcelona! 13.30 Ratlio sekstet. 19.'0 Trio, 21.05 Operni prenos. — Praga; 21.30 Violinski koncert. 22.20 Sodobna glasba. — Toulouse 19.45 Operetna glasba. 20.15 Koncert vojaške god bc. 21,00 Moderna simfonična glasba. 23 45 Kla sična simfonična glasba. — Trsi; 12.30 Plcščc i3.00 Pestra glasba. 17.30 Pestra glasba. 22.15 Pe stra glasba.
Fotoamaterii! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lopo in poceni napravi
lotoodd. Jugosiovanskv hniitiante
Slavni možje in abstinenca
Berlinsko časopisje poroča, da so bivšega ! sovjetskega zunanjega ministra čičerina, ki | je skoraj deset let vodil sovjetsko zunanjo politiko in je potomec znane plemenitaške rodbine, pred par dnevi zalotili na prometni ulici v Moskvi. Bil je pijan, popolnoma zanemarjen in je prosil milodare ... Sovjetske oblasti so ga zaprle v »azil« za brezposelne in nepoboljšljive pi jance. ■
Kitajski cesar, princ Kung, za katerega se trdi, da bo v kratkem s pomočjo Japoncev izklican
za kitajskega cesarja.
Volivna agitacija v davnih časih
abstinenci: »Rajši sem ob vse pridobitve in premoženje kakor ob abstinenco. Ona je največji dar za vero; kajti ni je čednosti, do katere ne bi vodila, niti hudobnosti, od katere nas ne bi branila.«
Nedavno umrlega slavnega iznajditelja Edisona so nekoč vprašali, zakaj ne pije vina in drugih alkoholnih pijač. Odgovoril je kratko: »Možgane imam za vse kaj drugega nego da bi si jih zastrupljal.«
Izumitelj strelovoda Benjamin Franklin je bil abstinent že v svoji mladosti, ko je bil navaden tovarniški delavec. Tovariši so še neprestano norčevali iz njega. Ko so ga nekoč zopet zbadali, je stegnil roko, dvignil težak kos železa, in dejal: »No, poglejmo, kdo je močnejši: abstinent ali pivec?« Poskusili so vsi, nobeden mu ni bil kos in poslej je imel mir.
Ko je bil Lincoln izvoljen za predsednika Zediujenih držav, so mu prihajali častitat od vseh strani. Kot je navada, jih je hotel pogostiti. Vzel je vrč, napolnil kozarec s čisto vodo, ga dvignil in napil: »Gospodje! Pijmo na srečno delovanje parlamenta z najbolj zdravo pijačo, kar nam jih je dal Bog! Svoj živ dan nisem okusil opojne pijače; tej navadi ostanem zvest tudi v bodoče.«
Žalosten konec
sovjetskega ministra
Sikstinsku kapela v Vatikanu jc v nevarnosti. — Radi nedavne katastrofe v vatikanski knjižnici je nastopila nevarnost tudi za znamenito Sikstinsko kapelo. Zgrajena je bila v letih 1473—1481 in jo krasijo čudovite freske Michelangela. Po dosedanjih poročilih se je pojavila na levi strani velika razpoka.
Zakai zgubilo hoteli
dobre goste
Neki švicarski hotelir, ki zatrjuje, da morata gostilničar in hotelir storiti vse, da gostom bivanje v hotelu naredita čim prijetnejše in udobnejše, je na podlagi dolgoletne izkušnje izračunal, da izgubijo hoteli in gostilničarji svoje goste radi sledečih vzrokov: nevljudnost osebja prežene najmanj 9 odstotkov gostov, radi popolne ravnodušnosti odideta 2 odstotka, radi previsokih cen izgubijo 14 odstotkov gostov, radi slabe kuhinje 10 odstotkov, radi slabe kurjave 10 odstotkov, radi napačnih obvestil 7 odstotkov, radi napačne reklame 4 odstotki, radi slabih postelj o odstotkov, radi nepoštenosti pri plačevanju 6 odstotkov, radi nečistosti 12 odstotkov, radi prepočasne postrežbe 10 odstotkov in radi pre-male raznovrstnosti hrane o odstotkov- gostov.
Olajšerralna oknlnost
Sodnik: »Dognano je, da je bilo vino, ki ste ga poslali strankam, pokvarjeno. Kaj lahko poveste v svoj prilog in v zagovor?«
Trgovec z vinom: »Gospod sodnik, na vseh zabojih, v katerih sem poslal steklenice z vinom, je bilo napisano: Previdnost!«
I
Tako težavno pot napovedujejo I. Ul.'J2.
Izobraženi diviaki
Berlinske univerzitetne oblasti razisku-I jejo mučno zadevo, ki se je odigrala malo ; pred božičem v anatomskem zavodu. Slušate-! ljice medicine imajo posebno dvorano za vaje : v raztelesenju. Pred par dnevi je zagledal ! sluga v tej dvorani onečaščenega mrliča. Ne- i | znani storilci so izrezali mrliču na prsih ve- i ! liko svastiko (fašistovski križ, znak nemških ; nacionalistov). Sluga je takoj vedel, da se je i to zgodilo več dni poprej. A visokošolke so i prikrivale zadevo, ker so dobro vedele, da bi moral krivec zapustiti univerzo. Univerzitetna oblast je naznanila dogodek pruskemu pro- j svetnemu ministru, ki je odredil preiskavo.
Agitacija s plakati in raznimi pisanimi vzkliki, nalepljenimi oziroma napisanimi na gole slene hiš, ni nikaka nova iznajdba, ampak je obstojala že pred 2000 leti. Čudo pa: bila je čez mero bolj razvita kot danes. Da je to res, o tem nam spričujejo izkopnine v Pom-pejih.
Izkopavajoč zidine omenjenega mesta so naleteli na volivne liste in celo karikature, ki lepo govorijo, da je Vezuvova lava pokrila mesto prav v času, ko so se vršile tam volitve. Rimcem je otežkofalo agilacijo, ker niso imeli ne papirja, ne tiskarskih strojev; da so pa vendar mogli izraziti svoje misli in prepričanje o kakem kandidatu, so segli po bolj idealnem sredstvu, kot papir — po čopiču in barvi. V takih dneh agitacije so tudi slikarji imeli precej dela. Barve so bile tako trpežne, da moremo vsebino na izkopanih stenah prav jasno in razločno razcitati. Večina napisov se začenja s črkami O. V. F. (Oro vos faciatis), kar pomeni: »Prosim, glasujte!«
Interesantne so slike kandidatov. Tu primer: Na neki steni je napis: Volite Mansija, nikdar še ni bil pijan! Tako se imenuje kandidat Sabinus »bela vrana v črni tolpi« (volivcev). Na drugem mestu beremo: »Če hočete, da boste imeli bel kruh, volite Cleontosa Pri-scija!« Drugi kandidati se precej na dolgo in široko slavijo v sledeči obliki: »Naš kandidat bo brambovec republike. Brez strahu! Zvest in sposoben, spoštovan in junak nad vse druge. Če bo izvoljen on, bomo imeli najsijajnej-še veselice in najboljši kruh. Glasujte zanj, dobro plača. Če ga letos izvolite vi, bo drugo leto on za vas glasoval. Proclinius je častit človek.«
Tz teh napisov je ofito, da je bilo težišče Pompejanov prav tako, kot starih Rimcev, kruli in zabava, >panem et circenses«. To je bil njihov življenjski smoter. Tu je tisti kandidat, ki je obljubljal boljši kruh in zabavnejše veselice, žei največji plosk in je tudi prodrl, saj ni bilo nič višjega kot panis et circenses in zato ne konkurenta.
Med takšnimi in podobnimi napisi so še tudi karikature, ki slikajo ugledne kandidate, ali njih nasprotnike. Na neki steni je naslikan Fitinius debel kot sod, nasproti njemu pa junaški Proclinius dolg in suh kot koren.
Ženske v starih Pompejili niso imele volivne pravice, da pa so se zelo zanimale za
*>(>:nidi severne Indije.« Abdul Ghafiir Kan, voditelj pokreta rdečih srajc? v severno-zahodni Indiji, splošno imenovan »severno-indijski Gandk, je bil po krvavih nemirih !n spopadih z angleškim vojaštvom zaprt.
»Kaj si so tako obvezal? In to baš danes, ko pride k nam toliko ljudi čestitat!
»Kavno zato, ljubi ata. Me vedno tako objemajo, božajo in poljubljajo, da me potom lička bolijo.«
Profesor pri zdravniku
Vdihnite globoko in recite trikrat 99,« pravi zdravnik bolnemu profesorju.
Kratko premišljevanje...
»297.«
Nerodno vprašanje
Zagovornik olajševalni priči: »Vi poznate obtoženca že mnogo let in ste njegov intimen prijatelj. Ali vi njega smatrate za sposobnega, da b® ukradel denar?«
Priča- :sKoliko pa je bilo?«
*
■ Ja,; se svojega prepričanja ne sramujem. Kar mislim, vedno odkrilo povem."
Zato vedno tako molčiš!*
Švedski kralj Karel XII. je bil v mladosti velik prijatelj vina in žgane pijače. Nekoč je vinjen rabil žaljive besede proti svoji materi. Naslednji dan ga je neki dvorjan opozoril, kako je pač moralo njegovo staro mater boleti in ji krvaveti srce radi takega sinovega obnašanja. Kralj ga je mirno poslušal, nato. pa zapovedal slugi: »Prinesite mi steklenico najboljšega vina in kozarec!« Ko se je to izvršilo, je vzel kozarec, stopil k svoji materi in ji dejal: »Včeraj sem vas razžalil.« Nato si je nalil poln kozarec vina, ga na dušek izpil in rekel: To je zadnje vino, ki sem ga pil; odslej ga celo življenje ne bom več pil!« Karel je ostal mož-beseda in ostal abstinent do svoje smrti.
Zanimiv ie dalje slučaj kardinala Mannin-ga. Nekoč je prigovarjal delavcu, da bo prišel v revščino in svojo rodbino uničil, če bo toliko pil. »Eminenca,« je odgovoril dealvec, »saj vi tudi pijete, samo ne tako poceui pijačo kot jaz!« — »Da, res je,« je dejal kardinal. »Toda od danes ne bom pil niti kapljice več!« Držal je besedo in postal voditelj absti-nenčnega gibanja. Ko je umrl, je v Londonu •zapustil organizacijo, ki je štela 28.000 abstinentov.
Daniel 0'Conell je izrekel to-le sodbo o
volitve, vidimo iz lega, ker so na več stenah napisi, s katerimi enega in drugega kandidata poveličujejo. Primer o Assilini: »Assilina pravi, naj vsaka žena prisili svoiega moža, da odda glas za Lucija Seculija. Na drugem mestu čitamo: Kandidaturo želi Luciju Tir runi ju njegova stara mati. Neka Petronija in Italija govorite: >,Če bi mogle iti me volit, bi glasovale samo za Casolija in Albutija.« Sta-Iija pravi, da je njen kandidat žel večje priznanje in dobi i več glasov kot drugi, češ: Za kogar Italija glasuje, po tem ljudstvo žeja.« Vprav tako druga žena končuje svoje pisanje o nekem kandidatu: »Kdor bo dobro glasoval, bo božiči Veneri drag.t
Mama grandiosa
Sovjetski listi poročajo, da je sklenila vlada počastiti 15 letnico prevrata z otvoritvijo 110 m visokega Leninovega kipa v leningrajskem pristanišču. Ta spomenik v slogu new-.vorške »Svobode bo najvišji na svetu. Kakor je pod sovjeti navada, je odredila vlada v to svriio redne odtegljaje od uradniških in delavskih plač. Na ta način bo zgradil spomenik hvaležni proletarijatr. sam, ne da bi obremenil državni proračun.
Smešmee
»Ilej, prijatelj — predsednik republike te je v čast novega leta pomilostil... Svoboden silt
»Kako?! — Ali imate toliko neusmiljenega poguma, da bi me postavili pod kap v takem vremenu!
Po širnem svetu so leta 1931 med drugimi umrli: Zgoraj od desne: Znameniti raziskovalec pohrnih pokrajin dr. Alfred Wegener - Tommaso Tittoni, bivši italijanski zunanji minifiter - uenerul do .vludra — poslednji podkancler Nemčije Fridrich Payer, ki jf podpiral vojno napoved Franciji - nadškof Soerderblom — znameniti glazbenik Grttnfeld — admiral Capolle — polkovnik Mnd-Jh loma, ki jo spremljal Nobila na njegovi nesrečni vožnji na severni tečaj — dr. Sthamer, nemški poslanik v Londonu oldenburški nad vojvoda Fridrich Avgust. — Spodaj od desno: Pisatelj Artur SHinitzler — lomaz Alva bdison, največji izumitelj — Vilainovitz-MOllendorf. nester klasičnih filologov Lujo Brentnno. nacionalni ekonom — svetovno znani komik Houtter - zmagoviti maršal loch — bivši minister v. Loebel — Ana Besau. ki ie »našla novega zveličarjac Krišnanmotija — nemški državni kancler Miiller — bivši predsednik francoske republike Fallie-rc*