Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev, 52. V LhrtljoDi, v sobolo doe 5. marca 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti na vso struni Jugoslavije ln v Ljubljani: u oelo leto naprej. K 240«— sa pol leta * » « 120— sa če tri leta a ro- sa en mesec H . . „ 20-— Za Inozemstvo oelole tno K 420-- b Sobotna izdaja: sa Za oelo leto ..... K 40 — sa lnosemstvo ... „ 55 — Enoatolpna petit vrsta (5» m m Široka in 3 ram visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K B"— poslana itd. . . po K 8-—. Pri večjem naročilu popust. NaJmanJSi oglas j9/9mm K15. Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka ln iineva o uran nlku ob S. uri zjutraj. Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IH. Rokopisi 80 so vračajo; nefr&nkirana pisma sa no sprejemalo. Uredn. telei. štv. 50, npram žtv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino In št. 34J za oglase, avstr. ln češlce 24.797, ogr. 23.511, basn.-liero. 7583. Verski boj. Brez vesti, brez ozira na neurejeno <3r-Eavo so nasprotniki krščanske kulture začeli boj, ki je najhujši in najstrastnejši vseh bojev, verski boj. Dalje časa nismo mogli verjeti, da bodo demokrati začeli verski boj v času, ko se temelji naše države še majejo in celo naši najboljši prijatelji v inozemstvu skeptično opazujejo njen razvoj. Pripisovali smo demokratom več smisla za državo, kakor ga imajo. Danes ne moremo več upati na razsodnost demokratov, da se spametujejo. Sredi verskega boja smo! Zgodovina nas uči, da so verski boji prelrcsali urejene in močne države do dna, toda demokratje se iz zgodovine niso nič naučili. Bismarck, strupen sovražnik katoličanov, se je po kulturnem (verskem! boju v Nemčiji izrazil, da bi bili ta boj lahko opustili. Dvojno sredstvo so si izbrali demokratje, da bi udušili vpliv cerkve in vere na javno življenje in zlasti na vzgojo mladine. V ustavnem odboru so po zemljorad-niku Avramoviču predlagali k členu 13 kancelparagraf in s členom 16 hočejo izločiti verskonravno vzgojo iz šole; slovenski svobodomiselni poslanci dr. Žerjav in samostojneža dr. Vošnjak in Pucelj ter Hrvata dr. Tomljenovič in Demetrovič se na vse pretege trudijo, da bi v ustavi uveljavili kulturnoborbene načrte ministra prosvete Pribičeviča. Najbolj jih bodejo v oči privatne šole, v katerih se deca dosledno vzgaja po verskonravnih načelih S kancciparagrafom hočejo dati cerkvenim propovednikom nagobčnik in prisiliti cerkev tako na molk, kadar bi morala oznanjati nauk Kristov o neločljivo-sti zakona, o dolžnosti staršev, da morajo vzgajati otroke verskonravno, tudi ako bi jim posvetna oblast vsiljevala brezversko šolo, kadar bi cerkev morala braniti vero in svoje pravice pred napadi cerkvi sovražnih strank, kadar bi morala svojim vernikom dati parolo, da morajo Boga bolj ubogati kakor ljudi. Verskonravno vzgojo v šoli so zavrgli in jo hočejo nadomestiti z neko splošno »moralno« vzgojo. Vse šolstvo hočejo podr-žaviti in odpraviti privatne šole, ki bi vzgajale mladino verskonravno. Ker za slednji svoj namen niso še mogli dobiti večine, so to vprašanje odgodili s formulacijo: V kolikor so privatne šole in poedine njihove vrste dopuščene in pod katerimi pogoji, se določi z zakonom. Upa;o namreč, da bodo dobili tedaj, ko bodo sklepali tak zakon, večino za take pogoje, ki izključujejo verskonravno vzgojo, ki izključujejo privatne verske šole, ki so vedno še vzor vsake šole. Da bi se široki sloji naroda preslepili, se pusti v šoli sicer pouk veronauka kot predmet, toda za vse druge predmete ni podlaga verskonravna vzgoja, temveč samo neka »moralna« vzgoja, kakor si jo pač kdo predstavlja, Žid po svoje, ateist po svoje, pogan po svoje. Poslanci Jugoslovanskega kluba imajo težavno stališče, ker so tudi samostojneži prešli s polno paro in razvito zastavo v tabor nasprotnikov verskonravne vzgoje. Zastopniki kluba so v odboru zaenkrat glasovali za kompromisni predlog, da so s tem izpodbili predlog, ki je privatne ljudske šole popolnoma izključeval. Za ple-num pa imajo pripravljen svoj predlog, ki so ga stavili že v odboru, pa so ga kultur-nobojne stranke odklonile. Krščansko ljudstvo, se-li zavedaš, ka' bo iz tvoje mladine, ako prodrejo svobodo-misleci s svojimi predlogi? Se-li zavedaš, da je ogrožena tvoia svoboda vesti in da ti ne boš imelo prav nič besede v šolstvu, kjer naj odločujejo samo svobodomiselni vladni absolutisti? Se-li zavedaš, da te kliče na obrambo svoboda, neodvisnost cerkve? Bomo-li mirno gledali in pripustili, da išče evangelij svoje pribežališče po preteku poldrugega tisočletja zopet v katakombah? Sovražniki krščanstva postopajo sicer previdno in stopnjema, toda kdor ni slep, vidi, kam merijo. Ljudstvo, dvigni svoj glas! &3o! za m*ss u ilržaoali. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 1, marca, Kakor znano, jc javno življenje in delovanje katoličanov v Zedinjenih državah zelo živahno, sijajno organizirano in močno. Seveda se tudi svobodomiselstvo prizadeva, da delovanje katoličanov ovira. Zanimivo je, da ta boj vodijo framasonske lože in da gre v prvi vrsti za šolo. Središče tega boja je provincija North Dakota, kjer tamošnja Velika loža potom posebnega »bojnega komiteta« razširja propagando za državno brezversko šolo in se prizadeva, da bi se v reprezentančnem domu v Washingionu sprejela postava, ki uvaja obvezno državno brezversko šolo in prepoveduje bogato razvito zasebno šolstvo. Škof Wehrle v North Dakoti je proti temu javno povzdignil svej glas in v pastirskem listu pobija trditev framasonov, da zamore le državna šola vzgajati zanesljive državljane. Škof se postavlja na stališče verske svobode, ki je ustavno zajamčena in torej nujno priznava tudi svebodo dati otrokom versko šolsko vzgojo. Poleg brezkonfesionalne državne šole se mora priznati enakopravno zasebno šolstvo, ki odgovarja verskim nazorom staršev. Sicer pa je neutajljivo dejstvo, da, kjer zamre versko življenje, tudi narodno življenje propada. O brezverski državni šoli razgrinja či-kaški sodnik Thomas Crain sledečo sliko: V pouku o botaniki je prepovedano otrokom pojasnjevati, da je Bog izvor vsega življenja. V fiziologiji se ne sme učiti, da je Bog stvarnik človeka, niti se sme v zvczdoslovju govoriti o čudoviti smotrnosti božjega tvorilnega zamisla. V zgodovini je zabranjeno omenjati božjo previdnost, tudi neumrjočnost duše se ne sme poudarjati. Ni verjetno, da bi svobodoljubna Amerika zasebno šolstvo prepovedala, pač pa se bo razvnel boj, ki ga bodo ameriški katoličani gotovo častno izvejevali. Zanimivo je, da je washingtonski škof prolestanške episkopalne cerkve, Har-ding, nastopil javno zoper razporoko. Pravi, da razporoka najbolj ogroža moralni obstoj sodobne družbe. Opozarja, da se je večina protestanških ameriških škofov na konferenci v Lambethu postavila na to stališče. Opominja starše, naj vcepijo v mladino zavest o svetosti družine in zakona in sklepa z besedami: »Bojim se za bodočnost onih držav, v katerih vladajo teorije, ki uničujejo družinsko življenje.« V Čikagu je društvo »Holy Name« (»Svetega imena«), ki šteje 70.000 članov, z uspehom začelo boj zoper nenravne filme in doseglo, da se je ustanovil cenzurni urad, kateri je v preteklem letu prepovedal predstavljanje 1,400.000 metrov filma. Belgrad, 2. marca 1921. Delo ustavnega odbora se vrši v zadnjem času z neverjetno hitrico in časovno točnostjo. Kljub temu se razvijajo debate z istim tempom kot prej. Danes je ravno mesec dni, odkar se je začela podrobna razprava posameznih članov ustanega načrta. V tem času je dovršenih komaj polovico členov, katerih ima ustavni načrt 86. Doslej je dodano nekaj novih paragrafov in vsekakor jih še nekaj pride, predno bo vse končano. Toda do sedaj stvarno še ni ab-solvirana polovica vsebine. Od 14 strani je še nepredelanih 8 strani. Predsednik ustavnega odbora dr. Ninčič je točno ob napovedani uri vedno na svojem mestu in seja se vrši nepretrgoma od 9. ure dopoldne do i ene ure popoldne skoraj brez vsakega odmora, Baje je dr. Ninčič izjavil, da bo v slučaju potrebe odredil tudi nočne seje, ker vlada na vsak način želi, da se ob določe- nem času, t. j. prihodnji teden, sestane ple-num zbornice, ki naj v najkrajšem času —-po možnosti še pred Veliko nočjo — sprejme ustavni načrt. Vendar pa so to najbrž le preoptimi-stični nazori. Sedaj pridejo na vrsto načelno važne določbe kot n. pr. upravna raz-< delitev državnega ozemlja. V tem oziru se pričakujejo dokaj hudi boji, ker niti vladne stranke si niso edine v tem, na koliko upravnih enot naj se razdeli ozemlje. Izgleda, da je opozicija v tem oziru enotnejša, ker se naslanja na sedanje pokrajine. Govori se, da bi prišlo v slučaju, da se raztegne debata v ustavnem odboru, do vsporedn nega delovanja zbornice in ustavnega odbora. Dopoldne naj bi namreč ustavni odbor dovrševal še nerazpravljanc člene, po. f>oldne pa bi plenum pretresal prve do-očbe ustavnega načrta. Zdi sc, da je tudi to nemogoče, ker bi člani odbora sploh ne imeli nobenega odpočitka niti časa za pripravo gradiva kar za dve seji v enem dnevu. Z vsem tem v zvezi pa stoji tudi vprašanje izpopolnitve vlade. Ker so odpravili ministrstvo prehrane in ker srbski zemljoradniki nc pokazujejo nobene velje za vstop v vlado, je postal Pucelj čisto nepotreben, zlasti ker je dohtar Vošnjak dosegel svoj cilj parlamentarne karijere na stroške slovenskega ljudstva, tocnejše — slovenskega kmeta. Z zemljoradniki jc torej končno onemogočena vsaka kombinacija. S tem je pa slovenskim, oziroma nemšku-tarskim — samostojnim poslancem onemogočen tudi nadalini obstoj v skupnem zemljoradniškem klubu. Besede, ki jih sobotna številka belgrajskega zemljoradni-škega organa naslavlja na dr. Vošnjaka, veljajo vsem onim poslancem, ki so mu sledili kot backi. Tudi njim velja zemljoraclni-ški poziv: izvajajte posledice! Tako jc sedaj prešlo težišče vprašanja vlade na muslimane, ki se pa drže zelo rezervirano. Nc rečejo niti da, niti ne. Ker sezavedajo svoje važnosti, muslimani sebe zelo visoko cenijo in to toliko bolj, kolikor se trdovratneje širijo glasovi o prihodu Radičcvcev v skupščino. Če se muslimani kenčno odločijo za vstop v vlado, jc Radičeva navzočnost v zbornici skorodanc brezpomembna. Tudi za slučaj poskusa obslrukcijc, ki je za Radičev klub mamljiva vaba, da onemogoči sprejetje ustave, je vlada s svojim famoznim poslovnikom popolnoma pripravljena. Predsednik ima pravico poklicati žan-darje in pometati »imunizirane« razgrajače pred vrata zbornice. Prisisevdjie za skfefi S. L. S.! LISTEK. .Tule* Ciaretie: Bum-bum. Prevedel A. Debeljak. Dele je bilo venomer bledo, zleknjeno v boli posteljici, in s svojimi očmi, povešenimi po vročici, je strmelo vsevdilj predse s čudno srepoto bolnikov. ki že opažajo stvari, katerih živi ne vidijo. Ob vznožju si je mati grizla pr-slo, da ne bi kričala, in tesnobno sledila razvoju bolezni na u bornem omršavelem obrazu malega bitja, oče pa, pošten delavec, je za-di žaval v svojih zardelih očeh solze, ki so mu / i. u lo iicpalnice. In dan je vstajal veder in mil lepega junijskega jutra in se zlival v tesno črmnato Nunske ulice ua Monlmartru, kjer je umiral Francek, otrok Jakoba Legranda. Pilo mu je sedem let. Pred slabimi tremi tedni je bil mali plavolašček še ves rožnat, živahen in vesel kot vrabec!... A prijela ga je mrzlica, nekega večera so ga privedli domov iz ljudske šole s ležko glavo in jako vročimi rokami. Poslej pa je ležal v tej postelji in vča-si je v svoji blodnji gledal svoje svetlo pričr-njeno čeveljčke, ki jih je mati skrbno prista-\ila na desko v kolu, ter govoril: »Zdaj jih lahko proč vržete. Francek jih ne bo več obuval. Francek ne pojde v šolu.., nikdar, nikdar več!« Tačas je oče kričal: »Ali ne boš tiho k mati pa je šla in si zarila bledo glavo v svojo blazino, da ne bi Francek čul njenega joka. Ono noč se otroku ni blcdlo; toda že dva dni je vznemirjal zdravnika z nekakšno čudno pobitostjo, ki je bila sličiia brezvoljnosti; bil je truden, molčeč, otožen, suha glava se mu je majala po podzglavniku, ničesar ni maral povžiti, nobenega nasmeška ni bilo več preko njegovih ubogih shujšanih ustnic, in s plahimi očmi je iskal, videl bogvekaj tam daleč, daleč... »Tam goril mogoče,< je mislila Ma-deleina, ki je drgetala. Kadar so mu hoteli vsiliti lek, gosto cukreno raztopino ali malo čiste juhe, je vselej odklonil. »Ali hočeš kaj, Frane?« — »Ne, ničesar nočem.'?: — »Pa vendar ga je treba potegniti odtod,« jo rekel doktor, »ta brezeutnost me straši. Vidva sta oče in mati, vidva poznata dobro svoje dete..., Poiščita, kaj bi utegnilo vnovič oživiti to telesce, pozvali nazaj na zemljo tega duha, ki so žene za oblaki.« In odšel je. Da, brez dvoma sta ga dobro poznala, vrla človeka. Vedela sta, kako se je malček zabaval, kadar je hodil ob nedeljah pustošit žive meje in se je vračal v Pariz, otovorjen z glogom, na očetovih ramah — ali pa iti na Champs-Elysees v lutkarsko gledišče Guignol. Legrand je nakupil Francu podob, pozlačenih vojakov in kitajskih senc; razstavljal jih je, jih deval detetu na ostelj, da so plesalo malčku pred otrplimi očmi, in dasi je šlo njemu samemu često na jok, ga je skušal spraviti v smeh... »Tole je general! Se spominjaš, enega sva videla nekdaj v Bulonjskem lesu? Če popiješ zdravi- lo, ti bom kupil zarešnjega, s suknenim plaščem in zlatimi naramniki---- Ali ga hočeš, no, generala?« — »Na'a,« je odgovoril olrok s suhim glasom, kakor ga povzroča zimuica... »Ali bi rad pištolo, krogle, samojstro?« — »Ne,« je ponavljal glasek rezko in toliko da ne okrulno. In na vse prigovarjanje, ua vse možiclje, na vse zrakoplove, ki so mu jih obetali, je drobni glas — dočim sta se roditelja obupano spogledavala — odgovarjal: »Ne... ne!« — »Ampak kaj hočeš vendar, Francek?« je vprašala mati, »glejte no, neka stvar se bo pa le dobila, ki bi jo ti maral. Reci . . . povej mi, meni, tvoji mamici!« In mrmrala mu je to nu uho, ljubko, kakor skrivnost. Tačas se je dete vzpelo pokonci na svojem ležišču, sprožilo željno dlau proti nečemu nevidnemu in s čudnim povdarkom naenkrat odgovorilo vneto, hkratu pa proseče in poveljujoče: »Bum-bum hočem!«. Uboga Ma-deleina se je preplašena ozrla na svojega moža. Češ, kaj neki pravi fantiček? Ali se mu na novo meša? »Bum-bum!« Ni vedela, kaj to pomeni, in strah jo je bilo teh neobičuih besed, katere je otrok sedaj ponavljal z bolestno trmo, kakor da se dotlej ni upal izraziti svojih sanj in da se jih poslej oklepa z ne-zmagljivo svojeglavuostjo. »Da, jaz hočem Bum-bum.« Mati je krčevito prijela svojega moža za roko, rekoč mu polihem kot iz uma: »Kaj pa to pomeni, Jaka? Po njeni je.c Toda očetu je igral na trdem delavskem obruzu skoro blažen, pa tudi osupel usmev, nasmeh obsojenca, ki vidi žarek uanja ua prostost; Bum- bum! Dobro se je spominjal na jutro Velikonočnega ponedeljka, ko jo spremljal Francka v cirkus. Še je imel v ušesu otrokovo hrupno veselje, njegov prisrčni smeh zabavajočega se klateža, ko je pavliha, ves ološčen z zlatom in z velikim, rdečkasto rjavim, blestečim in pisanim metuljem na hrbtu svoje črne oprave, parkrat poskočil po jezdišču, podstavil nogo konjarju, ali pa slal negiben in log ua pesku z glavo navzdol in z nogami v zraku, ali pa metal proti lesieucu mehko klobuke, ki jih je spretno lovil na svojo črepinjo, kjer so po malem napravili piramido, in je ob vsaki umel-niji, ob slednji glunii zagnal taisti krik kot dober prispevek, ki jo povečeval radost njegove široke, duhovite in smešne glume, ponavljal taisto besedo, med tem ko ga je katerikiat spremljalo bobnenje orkestra: Bum-bum! Zvečer je Legrand prinesel detetu gibljivega pavliho, vsega obšitega z loščem. ki ga jo bil kupil v neki veži prav drago: kolikor je zaslužil v štirih dneh kot mehanik! A dal bi bil zanj dvajset, trideset, dal bi bil ceno enega leta svojega dela, da bi bil privedel na-smehljaj na bohiikovo blede ustne. Otrok je gledal za hipec igračo, ki se jo iskrila ua belih rjuhah; potein pa žalostno: »To ni Bum-bum! Jaz bi rad Bum-bum!« Oh, če bi ga bil mogel Jakob zaviti v njegove odejo, ga odnesti, ga nesli v cirkus, mu pokazati klovna plešočega pod prižganim lestencem iu mu reči: Poglej! Stori! je še več. Šel jo v cirkus, prosil za klovnov aaslov in boječo stopal — notje so se Uradni list št 20 prinaša uredbo o iz-premembah in izpopolnitvah uredbe o volit vi v občinska zastopstva z dne 15. maja 1920. - Naši liberalci s samostojneži vedo predobro, da morajo, če hočejo vsaj par občin dobiti v svoje roke, ljudstvu nategniti vajeti in zatisniti usta, ker bi sicer ta usta pela žalostno jeremijado za njihovo stranko. To je bistvo »izpremembe«. Izpremem-be so pa tako velike in bistvene, da je ta izraz popolnoma napačen. Liberalci so izdali bistveno nov volilni red. Vse glavne točke so celotno na novo redigira-ne in bistveno izpremenjene. Evo le nekaj podatkov. Vrabci že čivkajo, da so naši demokratje tako sila napredni in demokratični, da so črtali žensko volilno pravico. Elementarna državljanska pravica je s tem našemu ženstvu odvzeta. Odpravljena je volilna dolžnost, ki je bila določena v prejšnjem zakonu. Zakaj? Liberalci pač predobro vedo, da bodo teh par glasov, ki jih pri nas še imajo, lahko spravili na volišče, ker drugih nimajo kot nekaj življenja in samega sebe sitih meščanov kapitalistov in tupatam kakega podeželskega pisarja. Naš kmet, ki mora po tri, štiri ure daleč na volišče, se mora pač globoko zavedati volilne dolžnosti, da si vzame čas in premaga trud. To je glasen opomin vsem našim voiilcem, da gredo kot en mož na volišče, da ne bo odločevalo par ljudi nad celimi občinami. Kako spoštujejo samostojneži in liberalci našega kmeta, označuje tudi dejstvo, da so črtali določbo, da sc morajo vršiti volitve na nedeljo. Tako ima sedaj bi-rokratizem neomejeno moč, da določi dan volitve kadarkoli se mu zdi in bo dr. Baltič lahko neomejeno kradel našim kmetom najlepše delovne dni in jih na ta način neposredno silil, da ostanejo na njivah, mesto da bi šli na volišče. V svoje »izpremembe« so vrinili naši državotvorneži nadalje vse polno določb, ki pooblaščajo vladne organe, policijo in žandarje, ki pri vsaki malenkosti »posredujejo« in zarožljajo, če bi se kak volilec obnašal morda tako, da bi liberalni gospodi ne bilo po volji. Voljo narodovo so zvezali, volilčeve pravice pristrigli, kjerkoli in kakorkoli so le mogli. Zadnja določba, ki se je zdela liberalcem velenapredna, je pa, da bomo volili na podlagi starih volilnih imenikov, ki so se sestavili pri zadnjih državnozborskih volitvah. Odpadlo bo zato vsako rekla-macijsko postopanje. Kaj liberalcem mari, če si je med pol letom toliko in toliko ljudi pridobilo volilno pravico in jih je nešteto volilno pravico izgubilo. Kaj to liberalcem mari. Njim gre za to, da medtem ko vladajo, spravijo volitve pod streho — kako, to je stranska stvar, O novem občinskem volilnem redu bomo še pisali. Priobčili bomo vse njegove glavne točke in določila, da bodo naši vo-lilci že v naprej informirani, kako se jim je ravnati, Volilci pa pokažite, da vse liberalne in samostojne mahinacije nc pomagajo nič. Zmagala bo naša volja! Ustavni odbor je rešil ustavne Elene SO,—44., ki govore o pravicah vladarja in parlamentarnem sistemu. Členi so bili sprejeti večinoma tako, kakor predlaga vladni načrt. Dvodomni sistem je bil odklonjen. — Čleu 45., ki govori o volivni pravici, jo prišel pred posebni pododbor, ki svojega dela še ni dovršil. Politični položaj se ni fzpremenil; vlada hodi po svojih centralističnih potih dalje, kulturnobojno mišljenje v njenih krogih — v kolikor so demokratski — je čimdalje tem bolj očividno. Zunanja politika. V Kotoru smo od francoskih oblasti prevzeli trdnjave in dele bivšega avstrijskega vojnega ladjevja. — Na severu so je meja pri Sv. Duhu določila tako, da ostaneta cerkev in šola na naši 3trani. — Londonska konferenca jo odklonila nemško protipredloge in stavila Nemčiji 4 dnevni rok za izjavo, da v celoti sprejema določbo mirovne pogodbe. V slučaju odpora nalože Nemčiji vojaško in gospodarske kazni. Razno. Na Francoskem je umrl bivši črnogorski kralj Nikolaj, star 80 let. s^siisiiiifiiia fefsstisi« (Konec.) Člen 67 e. Poleg terno-predl iga za predsednika pokrajinske vlade, vrši pokrajinska zbornica posebej še sledeče posle: 1. Zakonodajstvo v v se h zadevah, ki niso iz-rečno pridržani državnemu zikonodajstvu. 2. Skrb za važne javne zgradbe in naprave, ki presegajo delokrog poedinih okrožij. 3 Pokrajinske finance: a) Razpolaganje s pokrajinskim imetkom in pokrajinsko javno posestjo. Pokrajini pripada vsa posest bivše državne in avtonomne uprave v kolikor si jo ona glasom gornjih odredb prisvoji. b) Sklepanje o pokrajinskih davkih. Pokrajinska samoup'a\a si posebej pridržuje: a) Dohodke avtonomnih lesorov in podjetij. b) Dodatke na državni progresivni davek na dohodke. c) Posebne davke, kot zemljiški, hišni (razredni in najemni), davek na dobiček (obči in posebni), davek na prirastek vrednosti, davek na špekulacije in borzne posle, zapuščinski davek, davek na premoženje itd. d) Trošarina (n. pr. alkohol), ki pa no sme veljati za najvažnejše potrebščine, o) Posojila in konvertiranje pokrajinskih dolgov, f) Sklepanje o letnem pokrajinskem proračunu in računskem zaključku. 4. Administrativno nadzorovanje nad okrožji in občinami glede okrožne in občinske samouprave. Člen 67 f. Pokrajinska zbornica se mora sklicati vsaj dvakrat letno. V prvem jasedanju sklopa o pokrajinskem proračunu za tekoče loto po predlogu pokrajinske vlade, v drugem zasedanju pa sklepa o računskem zaključku. Pokrajinska zbornica se mora sklicati, ako to smatra za potrebno pokrajinska vlada, odnosno njen predsednik, ali pa če to zahteva polovica njenih članov. Ako se v poslednjem slučaju zbornica ne skliče v roku treh mesecev, se sme sama sestati na zasedanje. Člen 67 g. Zakone, ki jih stvori pokrajinska zbornica, predlaga predsednik pokrajin, vlade preko ministrskega sveta vladarju na odobrenje, preje nego jih objavi. V slučaju, da se zakon ne odobii v roku dveh mesecev in tudi ne vrne predsedništvu pokrajinske vlade, da bi ga mogla zbornica ponovno vzeti v pretres, potem ga predsednik pokrajinske vlade, če ga pokrajinska zbornica izrecno pooblasti, lahko objavi. Člen 67 h. Pokrajinska vlada izdaja izvršilne naredbe za vse pokrajinske kakor tudi državne zakone. Člen 67 i. Okrožnega načelnika imenuje pokrajinska vlada. Izbere ga izmed treh od okrožne zbornice ji predlaganih kandidatov s potrebno kvalifikacijo. Imenovanje mora odobriti minister notranjih del. Člen 07 j. Poleg terno-predloga za nnčelnika objavlja okrožna zbornica še posebej sledeče posle: 1. Skrb za javne naprave. 2. Razpolaganje z okrožnim premoženjem in lastnino. 3. Skrb za okrožne finance. 4. Sklepanje o okrožnem proračunu in ra-1 čunskeni zaključku. Primorje je postalo, odkar ga ie osvobodila Italija, bojišče med fašisti in komunisti; nikdo ni varen ne življenja ne imetja; fašisti izvršujejo hišne preiskave, aretirajo ljudi, požigajo domove, oblasti pa mirno pri strani gledajo. Fašisti so v najnovejšem času iznašli nov izgovor za svoje početje: primorske komuniste spravljajo v zvezo z jugoslovanskimi narodnimi organizacijami, češ da od njih dobivajo navodila za proti-državno propagando! V tem znamenju so začeli proslavljati aneksijo po istrskih mestih in hrvatskih trgih ter vaseh, kjer so fašistovske oborožene bande tako dolgo izzivale, da je prišlo do ubijstva. Kanfanarščina. Stvar se je začela v puljski, labinski in kanfanarski okolici. Tam so puljski fašisti ob priliki naročenih aneksijskih slav-nosti tako zelo divjali, da so se komunisti, med katerimi je seveda tudi veliko Hrvatov, posegli po samopomoči. Pri takem spopadu v Kanfanarščini je bi! ustreljen fašist Beuzzar (pristni Italijan!]. To so nacionalistični banditi porabili za priliko, da so začeli izgrede v Trstu, o katerih smo že poročali. Zažgali so delavski dom v Trstu in Miljah, demolirali ljubljansko kreditno banko, napadli zopet »Edinost«, srbsko ljudsko šolo in zažgali tudi Narodni dom pri Sv. Ivanu. Delavstvo se je pa maščevalo s tem, da je zažgalo veliko ladjedelnico Sv. Marka, kjer so uničene mizarska, cevna, kotljarska in ključavničarska delavnica ter veliko skladišče materialov, vsled česar ladjedelnica ne bo mogla najmanj pol leta začeti z delom in je velika večina delavstva zdaj na cesti. Komunisti so zažgali tudi vilo kapitana Frausina, znanega laškega šovena, povelj- nika tržaške luke. Truplo ustreljenega fašista Beuzzarja so njegovi tovariši prenesli v Trst, kjer so je položili na oder v dvorani »Dante«. (Tako fašisti oskrunjajo spomin na nesmrtnega pesnika baš ob njegovi 600-letnici.) Ubit je bil tudi neki finančni nad-stražnik pri Sv. Marku. V Kanfanaru so fašisti kar sami uprizorili preiskavo in aretirali več komunistov, o katerih trde, da so vzrok smrti fa-šistovskega hujskača. -Največ suma leti na nekega Preuca, »Nazaj!«, kriče zdaj enoglasno italijanski nacionalistični listi. Niso si pač mislili, kakšne posledice bo imelo »državnotvorno« delo fa-šistovskih band. 2000 delavskih družin je brez kruha, eden največjih tržaških zavodov je razdejan, predvsem pa je omajano vsako zaupanje v državo, ki nc zna ščititi reda in prepušča ljudem samim, da iščejo pravice, kakor sami vedo in znajo. Trža-čani so bili pač vajeni drugačnih razmer, nego so pod kraJievanjem Viktorja Emanu-ela, ko »Fascio Triestino di combattimen-to«, zborišče zločinskih elementov, terorizira prej bogato in reda navajeno mesto. Poizkus zažgati ladjo. Delavci Sv. Marka so poizkusili zažgati tudi lepo Lloydovo ladjo »Semira-mis«. Od kopnega so zvalili na ladjine boke debele tramove, na katere so privezali kope bombaža, namočenega v špirit. Da niso udrli tisti hip v goreči arzenai kara-binijeri in gasilci, bi bila ladja zgorela, tako so pa atentatorji hitro zbežali, ne da bi mogli svoje namere izpolniti. Strahotna noč. Po požaru pri Sv. Marku je za Trst nastopila noč polna strahu, ker so namreč mu tresle od razburjenja — posamezno po stopnicah, ki so vodile v artistovo stanovanje na Montmarlru. To je bilo pač drzno, kar je pečenjal! Ampak navsezadnje hodijo pač igralci pet, predavat samogovore k veliki gospodi v salone. Mogoče bo klovn — o, za toliko, kolikor bi zahteval — privolil v to, da pride k Francku in mu reče dober dan. Vprašalo pa se je samo, kako ga bodo sprejeli, njega, delavca, tam pri umetniku? V umetniškem stanovanju so knjige, ba-kropisi, okusna ličnost tvorili nekak izbran okras ljubeznivemu možu, ki je sprejel delavca v svojem kabinetu, sličnem zdravnikovemu. Jakob je gledal, klovna pa ni spoznal in je vr-til ter obračal med prsti svoj mehki klobuk. Oni drugi je čakal. Tedaj se je oče jel opravičevati: »Čudno je, za kar sem vas prišel prosit, kaj takega se ne dela... oprostite, ne zamerite ... Ampak navsezadnje gre za malega ... Srčkan fantek, gospod. In tako razumen! Zmeraj prvi v šoli, razen v računstvu, ki mu ne gre v glavo... Sanjač, vidite! In dokaz... glejle ... dokaz .. .< Jakob se je obotavljal, jecljal; potem je zbral svoj pogum in nenadoma: > Dokaz je to, da vas hoče videti, da misli samo na vas in ker ste pred njim kot zvezda, ki bi jo rad dobil in ki jo gleda...« Ko je končal, je bil oče silno bled in je imel na čelu debele srage. Ni se drznil ozreti se v pav-liho, ki je mirno vpirul oči v dleavca. Kaj pa naj bi bil dejal? Ce bi ga odslovil, ga imel za norca, ga vrgel skozi vrata? »Stanujete.. .?< je vprašal umetnik. — >0, čisto blizu v Nunski ulici.< — »Tako!« je rekel drugi; »Bum- bum hoče videti vaš sinko. Prav, takoj ga bo videl.« Ko so se duri odprle pred pavliiio, je Le-granu radostno zavpil svojemu sinu: »tranče, uodi zadovoljen, dečko! Viš, tukaj je Bum-bum!« In deletu je spreletel blisk veselja obličje. Privzdignil se jo ob roki svoje matere in okrenil glavo proti možema, ki sta prihajala, iskal za trenotek ob svojem očetu, kdo je la gospod v salonski suknji, čegar zaliti, ve seli obraz se mu je nasmihal in ki ga ni spoznal, in ko so mu povedali: »To je Bum-bumk je polaliko. žalostno spustil čelo na vzglavje, in njegove velike, lepe sinje oči so nepremično buljile onstran zidov male stanice ter iskale Bum-bumove zlate pene in metulja: »Ne*, je odvrnilo dete z glasom, ki ni bil več suh, toda obupan, »ne, to ni Bum-bumk Umetnik, ki je stal poleg posteljice, je vrgel na obraz malega bolnika globok, jako resen in neskončno mil pogled. Odkimal je z glavo, se ozrl v preplašenega očeta v pobito mater in se oglasil z nasmehom: »Prav ima, to ni Bum-bum,« ter je odšel. »Ne bom ga vc? videl,« je ponavljal otrok, čegar glasek se je menil z angeli, »Bum-bum je morda tam, kamor pojde Franeek kmalu.< Naenkrat pa — še pol ure ni bilo, kar je bil izginil umelnik — so se duri naglo zopet odprle kakor olodi, in v svojem črnem loščna-tem plelivu, z žoltim čopom na lobanji, z zla tim metuljem na prsih in na plečih se je pojavil cirkuški Bum btim, ki mu je širok nasmeh odpiral dobrodušno, pomokano obličje kot žoltno hranilno puščice. In na svoji beli posteljici jo otročič, z veseljem do življenja v očeh, smeje, plakaje, srečen, rešen tlesknil z medlimi ročicami, zaklical bravo in rekel z detinsko radostjo, ki je mahoma izbruhnila, kakor bi se vnela raketa: »Bum-bum! Zdaj pa je on živio Bum-bum! dober dan Bum-bum!« Ko se je tistega dne vrnil zdravnik, je našel ob Frančevem vzglavju bledoličnega pavliiio, ki je vun in vuu dražil malega k smehu in ki mu je pravil, mešaje košček sladkorja na dnu skodelice z zdravilskim čajem: »Veš, ako vsega ne popiješ, se Bum-bum ue vrne več.« In dele je pilo. »Je-li dobro?« — »Prav dobro! Hvala, Bum bum « — »Gosp. doktor,« je rekel smešnik zdravniku, »ne bodite ljubosumen. Vendar se mi zdi, da mu moje spa kovanje prav tako tekne kot Vaši recepti.« Oče in mati sta jokala; toda tokrat od veselja. In dokler ni Franeek okreval, se je vsak dan ustavila kočija pred delavčevim stanovanjem v Nunski ulici, in iz nje je stopil mož zavit v plašč, s privihanim ovratnikom, in spodaj oblečen kakor za cirkus, z bodrim pomokanim obrazom. — »Kaj sem vam dolžan, gospod?« je rekel na koncu delavec mojstru klovnu, ko je šel otrok prvič od doma, »zakaj navsezadnje sem Vam nekaj dolžan.« Klovn je pomolil roditeljema svoji široki hruslovski šaki, rekoč: »Da mi daste roko.« Potem je dvakrat krepko poljubil dele na lici, ki sta bili ?opet rožnati in se zasmejal: »In da mi dovolile zapisati na moje poselnice: Bum bum, doklor jrvole-7ec, Franckov osebni zdravnik.« delavci plinarne štrajkali, je vladala popolna tema. Vojaštvo sardinske brigade »Sassari« in »Casale« je zasedlo vse ulice. Celo noč so se slišali streli, eksplozije bomb in kriki ranjencev. Pri Sv. Jakobu se je večja grupa fašistov spopadla z delavci, padle so 4 bombe, 16 ljudi je bilo ranjenih, en 70 letni starček pa slučajno iz revolverja ubit. — Od delavcev iz ladjedelnice jih je bilo aretiranih 150, 40 so obdržali v arestu. U©ys§ CSsorge o nemški Govor Lloyd Georgeja. LDU London, 3. marca. (Dun. Ku) V svojem govoru je Lloyd George izvajal med drugim: Francija mora letos odmeniti 12 milijard za obnovo opustošenih pokrajin. Velika vsota je potrebna za pokojnine. Ker je važno, da ?e doseže sporazum, bi bilo absolutno potrebno, da se nemška javnost natančno pouči o kakovosti in o obsegu opustošenja, ki so ga zakrivile nemške armade. Da bi pokazal velikost opustošenja, navaja številke glede uničenih industrijskih in drugih naprav, glede uničenja občil, železnic in obdelanega sveta. K temu pripominja, da se je povzročilo neverjetno mnogo škode zato, da bi se uničili najvažnejši produkcijski kraji Francije in Belgije, tako da ne bi mogli po vojni tekmovati z nemško industrijo. Temu nasproti pa hiše v Nemčiji, 7. nebistvenimi izjemami na Vzh, Pruskem, niso trpele nobene škode in nemške tvornice so se izza dne po koncu vojne mogle posvetiti fabrikaciji. Navzlic tej škodi Nemčija ne ponuja niti četrtine vsote, zahtevane od reparacije. Ako bi bila nemška vlada prišla semkaj s predlogi ali z odkritosrčno željo, izpolniti svoje obveznosti, potem bi jih bili proučili z največjo potrpežljivostjo in pozornostjo, tako pa ostaja ob takih diver-gencah atmosfera nesporazumnosti in nezaupanja trajna in to je usodno za mir, katerega potrebuje svet, da bi mogel zopet normalno živeti. Stavljeni nam predlogi so žalitev in hujskanje ,ki ogroža mir v Evropi. Zavezniki,so se posvetovali o položaju v splošnem in jaz sem pooblaščen, v njih imenu podati to-le izjavo: Versaillski mir je bil pred malo manj kot dvema letoma podpisan. Nemška vlada ga je kršila že večkrat. Ni se izvedla izročitev zločincev, ki so se pregrešili preti vojnim zakonom, ni se izvedla razorožitev in izplača-nje 20 milijard zlatih mark v denarju ali pa v prirodnih dajatvah. Zavezniki niso brutalno zahtevali, da se izpolnijo njih zahteve doslovno. Dovolili so rok, da, izpre-menili so celo značaj svojih zahtev, toda vselej se jim je nemška vlada umaknila. Navzlic kogodbi in v Spaji prevzetih obveznosti se vojni zločinci niso izročili, čeprav je imela nemška olada obtožbeni ma-lerijal že v rokah. Po vsej državi so se mogle ustvariti vojaške formacije in se mogle oborožiti z orožjem, ki bi se bilo moralo odati. Preverjeni, da nemška vlada ni izvršila svojih obveznosti, marveč da se jim je nalašč ogibala, so sklenili zavezniki, da izvršijo potrebne ukrepe. -j- Tudi dokument, »Novi Rod«, glasilo »narodne cerkve«, je v 4. štev. dne 1, decembra 1920. leta, str. 6, objavil daljši članek o razmerju sokolstva do kaioliške vere, kjer se norčuje iz »Katoiškega Lista«, ki je dokazoval, da je Sokol »jedna bezbožna institucija«. »Novi Rod« odgovarja na to tako-le: »Mani se, Kaptole, su-višna posla! Nlledan Sokol, keji je zbilia Sokol, a ne čuk u sokolskoj cdori, ne če ti oprostiti, što uzalud mrčiš papir i trosiš tintu. Pa bar da je to jasno, da nijedan Sokol ne može da bude rimski vjernik, što je sinonim za duševnog roba. Svaki bi Sokol prezreo svoiu sivu surku i crvenu košulju, kad ne bi bio svijestan i odlučan, da je njegov lijet preko rim, robije do duševne slobode ... Zaisla r.e Sokolstvo i katolici-zam iskljueu"u i nepošten je onaj, koji to ikada i pomisli da zauijsče ... Jednom za uvijek i jednom za sve sokole: mi smo u boju ne samo preliv Orlova, nego orotiv pape, kardinala ... Ako se koji Sokol ne slaže s ovim našim uvjerenjem, mi ga uvjeravamc, da je na krivom putu i da zlo leti, ako misli da leti sa Sokolovima ...« Potpisan je »Sokolaš«, — Jugoslovanski Sokolski Savez tega sokola ni desavuiral in zato nima pravice, da protestira, ako sc take izjave orotokolirajo. -[- Dr. BaHič bo »saniral«, »Samouprava« poroča, da je ministrski predsednik Pašič sprejel deželnega picdsednika dr, Baltiča pred njegovim odhodom in konfe-riral ž njim o »saniranju notranjih razmer v Sloveniji.« Bomo najbrž kmalu videli, koga in kako bo g. deželni predsednik saniral. -j- Poglavje o podivjanosti. »Jutro« se pritožuje nad podivjanostjo v slovenskem časopisju; seveda po navadi farizejev molči o svojih lastnih grehih ter se čuti užalieno sa- mo nad pisavo »Straže« in celo »Slovenca«. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se zastopniki časnikarskega stanu v našem uredništvu iz notranjega prepričanja z vsemi svojimi silami prizadevajo, da bi se v slovenskem časopisju sploh uveljavil ton dostojen kulturnega naroda; če pa je imel gospod dr. Bošnjak v Zagrebu pravdo, ker so mu očitali, da je bil na listi korfidentov, mi tega nismo krivi, kakor tudi ne tega, da nam je naš dopisnik iz Za greba poročal, da je bil Bošnjakov nasprotnik obsojen kljub ugotovitvi, da se je dr. Bošnjak nahajal v seznamu zaupnih oseb. Da imenuje »Jutro« urednike raditega »falote«, je to brezprimerna časnikarska neokmnost. Kar se tiče »Straže«, mi zanjo ne odgovarjamo, ampak bodo gospodje kolegi od »Straže« sami dobili priliko, da odgovarjajo, kar tudi »Jutro« dobro ve. Res je, da je po dveh letih padel velik del časopisja zopet na nivo, ki kaže o vse kaj drugem nego o tem. da bi se bila ukoreninila v našem javnem življenju prava notranja kultura; nasprotno je spričo te podivjanosti treba časih velikega samopremago-vanja, da kulturni človek še žrtvuje svoje moči na poprišču javnega boja duhov na Slovenskem. Če se pa vprašamo po vzrokih, moramo konstatirati, da našega Usta ne zadene nobena krivda, pač pa nasprotno časopisje, ki je prvo v volilnem boju za ustavodajno skupščino začelo z osebnimi napadi na politike SLS. Od takrat se vrstijo napadi, sumničenja in hujskanje v demokratskem časopisju dan na dan in so dosegli danes vrhunec, preko katerega skoraj ni mogoče več iti. Vsak pristaš naše stranke je »državi nevaren element«, rimsko katoliška cerkev se grdi kakor še noben liberalni list ni grdil ne židovstva ne mohamedanstva. in prav te dni se poživlja država, naj vsakega »klerikalca« prosto pobegi. Vprašamo svoje kolege, jeli smatrajo napade na posamezne osebe za hujše nego grde-nje tistega, kar je človeku najsvetejše, njegovih verskih nazorov in političnega prepričanja? Kaj bi rekla n. pr. angleška kolonialna oblast recimo v Egiptu, če bi si tam kak Britanec dovolil javno zaničljivo reči, da je »Mohamed bil človek kakor jaz in vsakdo drugi«, kakor to v »Taboru« 3. t. m. nek nesrečni hujskač s polnim podpisom govori o Kristusu? Ako i take sirovine mohamedanci ne lin-čali, bi mu gotovo angleška policija na komi-sariatu naštela s palico petindvajset gorkih po neizrekljivem delu telesa — pri nas seveda je svobodno tako pisati kakor ie svobodno sedanjega papeža, ki je eden največjih dobrotnikov človeštva in splošno spoštovan celo od paganov, psovati tKTio kakor demokratski listi niso psovali nikoli niti Giolittija niti Storže, ki sta nam ugrabila Primorje. Če bi kdo te izbruhe prevedel na kak internacionalni jezik, bi se svet izpraševal, je h res obstoja pleme, med katerim se pojavljajo taki duševni produkti? Čas je, da se streznimo in mi bomo gg. tovarišem pri nasprolnth listih zelo hvaležni, če store vse, kar jo v njihovi moči, da se enkrat za vselej onemogoči taka nizkotna pisava. -(- Polom fašizma. Kakor znano, so nacio-' nalni šovinisti v Italiji osnovali društva »za direktno obrambo domovine«, takozvane »circoli di fascio«, v katerih so najhujši kri-čači s pomočjo vlade organizirali teror zoper vse »državi nevarne, sumljive in nezanesljive elemente«, med katere razen Slovcncev prištevajo ne samo komuniste, ampak tudi mirne delavce iu njih protikapitahsiične organizacije. To je približno takšna organizacija, kakor si jo zamišljajo n. pr. naši mariborski »taboriti«, da uničijo vse avtonomiste in druge opozicionalce v Jugoslaviji, italijanski fašisti so zlasti letos razvili vsega občudovanja vredno delavnost s tako vnemo, da morejo služiti za vzgled vsem šovinistom tega sveta in so v imenu narodovega blagra začeli s požigi, metanjem bomb, demoliranjem društvenih domov in takim terorjem, da je marsikdo že res mislil, da bodo svoj namen dosegli. Toda vsaka stvar ima dva konca in to je fašizem zdaj temeljito izkusii. Sredi največjega divjanja je končno naietel na tak proiiodgovor, da ga je zdaj samega strah. V Florenciji jo morala barikade izstreljevati artilerija in ra-zun komunistov so stotine fašistov plačale m svoja nasilja s svojo vročo glavo. V Trstu so pa delavci v odgovor na terorizem nacionalistov prosto zažgali ladjedelnico Sv. Marka, ki je tako temeljilo pogorela, da sploh ne bo mogla več delati. Zdaj glasilo fašistov »Era Nuova« na ves glas kliče: »Miri Domovina zahteva red! Naj bo za vedno konec sovraštvu in nasilju I« Pa še celo vlado napada, ker ni že izpočelka nastopala zoper državljansko vojsko in hujskanje k nemirom! Fašisti so torej zlezli pod klop in jadikujejo nad terorjem, ki so ga s pomočjo vlade sami začeli, ker se je 3tvar končala čisto drugače nego so si jo zamislili v svojih puhlih šovinističnih glavah. -f »Svet je velika norišnica«, pravi neki nemški kuplct. To so si 1. t. m. gotovo mislili meščani v Trbižu na Koroškem, ko so tam proslavljali aneksijo. Slcves.io sveto mašo jc pel gospod dekan Kraut, nemški in slovenski rekruti so prisegli »Giurol«, v hotelu Schnablcgger pa je znani nemški nacionalcc župan frcu v nemškem jeziku izjavil, da bodo Ttbižčani najzvestejši sinovi Italije. Gospod civilni komisar Canella se je, pravijo, od ginjenja jokal. »Piccolo« poroča celo, da so nekateri Korošci poljubovali gospodu kmisarju roko. V Italiji temu seveda verjamejo. Saj če bi vedeli, da Korošci »kacelmaherjc«, kakor si med vojno lahko čital vsak dan v njihovih listih, ljuljrjo približno tako kakor Nemci francoske zamorske strelce v Po-renju, bi aneksijskega slavlja gotovo ne priredili. Najbrž bo prej ali slej Italijane od nemške ljubezni še zelo bolela glava. + Dve aneksiji. Isti dan, ko je Jugoslavija od Italije zopet prevzela Logatec, so Italijani slavili aneksijo po raznih istrskih mestih z bombami, streli in umori. V Logatcu pa je vladal popolni mir in Italijanov se ni nihče dotaknil niti z žal besedo. Lepše ilustracije za kulturo, ki vlada danes v italijanskem kraljestvu, in za kulturo v naši domovini bi bilo pač težko podati. Sicer so tržaški listi raznesli vest, da so v Logatcu naši streljali na Italijane, pa morajo danes vse sami preklicati. Tako se mirno italijansko prebivalstvo lahko samo prepriča, kje je kultura, pri Slovencih aH pa pri fašistih, ki zdaj ne napadajo samo Slovanov, ampak svoje lastne brate po krvi in jeziku, -r Sto se babi hti!o, to se babi snilo! »Piccolo« poroča z velikim veseljem, da so pri proslavi aneksije v Tolminu navzoči slovenski župani g. civilnemu komisarju navdušeno klicali :>Živio!«, kar smatra naravnost za epohalen dogodek, češ, Slovenci v tolminskem okraju so se z dušo in s srcem posvetili materi Italiji. Žal da mora v isti notici konstatirati, da slovesne svete maše ni bral g. dekan, ki je mašo preje opravil, tako, da je moral ta del programa opraviti neki italijanski vojaški duhovnik. Sc vidi, kako veliko navdušenje je vladalo v Tolminu med Slovenci.., »Piccolo« bi pač moral vedeti, da Tržačani niso tako neumni kakor* morebiti kakšni reveži v Apuliji, ki bodo poročilo iz Tolmina brali z velikim navdušenjem . -j- Obrambni., muzej »Jugoslovanske Matico«. Dasi doživljamo za naš narod naravnost usodepolno važne dogodite, ko boj za Primorje, koroški plebiscit, ljudsko štetje itd., vendar ni med nami niti društva, niti korporacije, ki bi zbirala tozadeven materijal iu ustvarila, dejali bi, znanstveno podlago vsemu našemu narodnemu boju. Da odpravimo ta kričeč ne-dostatek, so se zbrali v torek, dne 1. marca v Ljubljani narodni delavci in ustanovili Obrambni muzej »Jugosiovenske Matice«. Sestanek je otvoril nekdanji vodja praškega manjšinskega odseka »Adrija«, gospod inž. Mačkovšek, ki je po pozdravu navzočih, oso-bito predsednika »Jugosiovenske Matice«, g. dr. Ravniharja, razložil namen in pomen Obrambnega muzeja. Po kratki debati, v kateri se je potreba ustanovi tve i Obrambnega muzeja« soglasno povdarjala, je sprejel ustanovni občni zbor od pripravljalnega odbora sestavljen poslovnik »Obrambnega muzeja«. Nato je bil izvoljen sledeč odbor: Za predsednika: inž. Janko Mavčkovšek, za njegovega namestnika g. Ante Beg, za tajnika g. Saša Železni kar, za knjižničarja g. dr. Milko Kos, za arhivarja g. Fran Vesel: blagajniške posle pa prevzame blagajnik Jugosl, Matice. Ko se je še določil način zbiranja maleriiala jc sklenila prireditev obsežne »Koroške razstave« še tekom letošnjega leta, je zaključil predsednik dobro uspelo zborovanje. Poživljamo vse, ki imajo za naroden boj in naše meje zanimive letake, brošure, knjige, časopise, da iste odstopijo Obrambnemu muzeju »Jugosiovenske Matice« Pražakova ul. 3/1. -f- Pred nemiri komunistov v Nemčiji. Centrala, komunistične stranke v Berlinu poživlja v »Role Fahne« nemški prolcta-riat k demonstracijam na prihodnjo nedeljo. -j- Obsedno stanje v Šleziji, Kakor javljajo iz Opol, bo medzavezniška komisija zaradi mirne izvedbe ljudskega glasovanja v Gorenji Šleziji prihodnje dni proglasila obsedno stanje za glasovalno ozemlje. Bnmmm novice. — Predsednik deželne vlade di". Vilko Baltič sprejema stranke, kakor jc bito že objavljeno, izključno le ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od li. do 13. ure. Občinstvo sc na to opozarja in sc prosi, naj se drži teh ur, ker jc g. predsednik z drugim delom preobložen, — Uredba o poslovanju višjega šol-skega sveta v Ljubljani, Z zmagoslavnim veseljem so »demokratski« listi naznanili razpust dosedanjega višjega šolskega sveta in novo »moderno« — in demokratično seveda — uredbo o delokrogu in funkcijah provizornega sveta, ki raj vodi to odgovorno dolžnost, dokler prezaposlena gospoda Pribičevič in Žerjav ne izdelata novega šolskega zakona. — Tozadevni uredbi sta izšli v 21. in 22. številki »Uradnega lista« in pravita: Dokler nc stopi v veljavo nov šolski zakon, se izvoli višji šolski svet, katerega člani so: predsednik; podpredsednik; eden ali dva upravno-gospodarska poročevalca; višji šolski nadzorniki, ki sc imenujejo v potrebnem številu in v mejah državnega proračuna; dva zastopnika vc-roučiteljev na srednjih šolah, učiteljiščih, meščanskih in ljudskih šolah; dva zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč; trije zastopniki učiteljev meščanskih in ljudskih šol; en zdravnik; en zastopnik staršev; en kmetovalec; en zastopnik po-verjeništva za socialno skrbstvo. Pod. točkami 5., 6,, 7., 8,, 9., 10. in 11, navedeni člani imajo namestnike, ki stopijo na njih mesto če bi bili zadržani. Poslovna doba višjega šolskega sveta traja dve leti; poslovna doba dosedanjega je potekla dne 31. januarja t. 1. — Glede volitev pa je razglašeno v 22. štev, »Ur. lista«: Zastopniki učiteljstva se volijo v dveh skupinah. Skupina A: V skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega namestnika. Skupina B: V skupini učiteljev meščanskih in ljudskih šol voli vsak upravičenec dva zastopnika in dva namestnika. Za zastopnike so izvoljeni tisti, ki imajo največ glasov. Proti volitvam ni ugovora. Ravnateljstva srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol in vodstva ljudskih šol smejo sprejemati glasovnice do dvanajstih opoldne dne 18, marca 1921., oddati pa jih morajo do dvanajstih opoldne, dne 31. marca. Člani volivnega odbora za skupino A so gg.: dr. Janko Bez-jak, višji šolski nadzornik; dr. Ivan Kar-lin, vladni tajnik; Ferdinand Marolt, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani; Josip Osana, profesor na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Člani volivnega odbora za skupino B pa so gg.: Engclbert Gangl, višji šolski nadzornik; dr. Ivan Kar-lin, vladni tajnik; Julij Slapšak, vodja ljudske šole v Mostah; Franc Škulj, učitelj na četrti mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. To bi bile v glavnem važnejše točke na-redbe o šolskem, svetu, ki naj bi postal izključna domena stranke, ki je pri volitvah dobila 7 odstotkov vseh glasov. Ne bomo se spuščali v podrobnosti; poudarjamo samo, da ta naredba ne pozna več zastopnikov cerkve, ampak samo še dva zastopnika veroučiteljev. — Opozarjamo na velikonočne razglednice, ki jih je založila »Slov. Straža«. Razglednice so domače umetniško delo. Komad stane 80 vin. Na drobno se dobijo v Ničmanovi prodajalni in pa v trafiki gospe Modicevc, Kopitarjeva ulica. Na debelo se pa naročajo pri osrednji pisarni »Slov. Straže«, Miklošičeva cesta 8. — Slomškova zveza. Radi volitev v višji šolski svet opozarjamo vse tovariše in tovarišicc, da dobijo še pravočasno imena naših kandidatov. Čas za oddajo glasovnic je določen do 18. t. m. in sicer do 12, ure. Izsiljevati vam glasovnic pred tem rokom ni upravičen noben voditelj. Danes popoldne ob pol 6. uri predavanje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, prvo nadstropje. Razgovorimo se tudi o volitvah v višji šolski svet. — Koncert v Zagorju, Ga. Pavla Lov-šetova priredi z g. H. Svetlom v nedeljo, 6. marca koncert v Zagorju, (K) — Jezica. V nedeljo dne 6. marca uprizori telovadni odsek »Orel« v društvenem domu na Ježici Finžgarjevo igro »Divji lovec« v štirih dejanjih. Začetek ob pol 4. uri popoldne, K obilni udeležbi vabi odbor. (K) — Slov. zdravniško društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši I. mesečni sestanek dne 14. t. m. ob 4. uri pop. v porodnišnici občne javne bolnišnice v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Razgovor o liječni-škem Vjesniku. 3. Demonstracije prof. dr. Al. Zalokarja. — Odbor. (K) — Logatec. Ker še ni definitivne določena državna meja, se nam zdi potrebno, da navedemo par zanimivosti o sedanji provizorni meji, ki naj bi po mnenju Italijanov tudi ostala. Sicer se je ta meja, iz-vzmši Logatec in Planino, le malo izpre-mcnila. Od Planine gre meja po državni cesti tako, do. dobijo Italijani zvezo med Postojno in Idrijo. Od zgornje Planine zavije meja tako, da pade Windischgratzov grad ravno pod Italijo. Vsled tega precej nenaravnega ovinka pa trpi tudi prebivalstvo, ki ima večino svojih posestev na drugi strani. Pripetilo se je te dni tudi že več slučajev, da so par naših ljudi zaprli, ko so šli v gozdove ali na polje. Upamo, da bo naša delegacija dosegla bolj naravno mejo. — Zadnje dni pred odhodom so Italijani prav pridno pospravljali in so tudi pospravili vse, kar koli jc imelo količkaj vrednosti, celo barake so razdrli in deske odpeljali, le žične ovire so pustili. Prav zanimivo je tudi to, da je glavni komisar zahteval od občin, da so mu plačale več vagonov moke, ki so sc pa izgubili. — Takoj po odhodu italijanskih oblasti so nas obiskali »trgovci«, seveda precej Ljubljančanov, ki so povzročili, da so ccnc že višje kot v Ljubljani. — Podružnica »Jugoslovanske Matico« za Novo mesto in okolico bo imela svoj redni občni zbor v soboto 12. marca ob 20. uri v Narodnem domu v Novem mostu. Običajni dnevni reci in pa predavanje gospe Ulagovc: o razmerah n.i Primorskem. — Lož. Podružnica »Jugoslovanske Matice« v Ložu naznanja, da sc vrši dne 13. marca 1921 ob 4. uri popoldne v poslopju ljudske šole v Starem trpii redni občni zbor. — Pogreša sc trinajstletni Franc Frlan iz Kantride pri Reki. Deček je preprosto oblečen, ima rmeno-sive lase in govori hrvaško. Odšel je pred več mcseci iz Zagreba v neznani smeri, — Kdor kaj vc o njem, se vljudno prosi, da to naznani Frančiški Rand v Zalogu pri Ljubljani. — Okrožni agrarni urad v Ljubljani naznanja, da sprejema stranke v uradnih zadevah izključno samo v torek, č e t rt e k in s ob o t o od 11. do 13. ure.' Vsled preobilice dela v pisarni in zunaj na veleposestvih se ob drugem času stranke brez izjeme :n brezpogojno odklanjajo. — Kdo iz Rusijo so vrafiujočih ve, kje so nahaja Anton Umnik iz Predoselj pri Kranju. Imenovani je služil pri I. Jugoslovanskem polku v Sibiriji, a meseca februarja 1920 jo odšel v bolnico v Irkutsk ter je baje tam umrl. Natančnih informacij, proti povračilu stroškov prosi': Franc Umek, mizar, Predoslje 64, p. Kranj. — 29 milijonov vredna slika ukradena. Dunajsko policijsko ravnateljstvo jc dobilo iz Hamburga naznanilo, da je bila tam ukradena slika Rembrandtova, vredna 20 milijonov. Za izsleditev tatu je razpisana nagrada pol milijona. Primorske tow!€@. p Umrl je bivši dekn v Št. Petru pri Gorici g. Gotard Pavlctič, star 64 let. Ležal je šest let rnrtvouden na postelji. Pokopali so ga 2. t. m. p Truplo pok. Teodorja Hribarja, ki je umrl na posledicah operacije na Dunaju, so te dni prepeljali z Dunaja v Gorico. p Ancksija v Tolminu. 27. t. m. so Italijani vprizorili aneksijsko proslavo v Tolminu. Šolski otroci in župani iz okolice so bili na slavnost komandirani. Govoril jc ravnat, učiteljišča prof, Lorenzoni italijansko in slovensko, potem civilni komisar Giordar.o in dr, Pettorin iz Gorice. Ta se je kar cedil same ljubezni do Slovencev in je govoril naravnost klasičen govor v slovenščini. Njegov tema je bil: bratska sloga med Slovenci in Italijani. To je tisti gospod, ki preganja slovenske šole v Gorici, Dobro mu odgovarja goriška »Straža:« »Mi vemo, da bi bilo mogoče živeti z italijanskim ljudstvom v miru in ljubezni, če bi mu dali besedo, da bi lahko govorilo svobodno ono in mL Dokler pa predstavljajo italijanski narod g. Pettorin, fašisti in drugi gospodje, nam od vse svobode in pravice ostanejo samo prazne besede.« Slovenci se proslave niso udeležili razen onih, ki so bili primorani. Laški listi poročajo, da g. dekan ni hotel brati slovesne sv. maše. — Kaj je fašistom maše treba? p »Brevo!« V ponedeljek se je vršila v Gorici obravnava proti 22 letnemu Calli-garisu, 19 letnemu Gigante in pa nekemu Manfrediniju, ki so povzročili bombni atentat na »Narodno tiskarno.« Zločinci svojih dejanj niso tajili, saj je bilo izvršeno iz patriotizma. Isto je navajal kot olajševalno okoliščino državni pravdnik. Sodišče je obsodilo Calligarisa na 4 mesece težke ječe, Gigantija na 2 meseca, Manfrcdini pa jc bil oproščen. Na podlagi amnestije pa sta bila tudi prva dva spuščena na svobodo. Navzoči fašisti so pozdravili ta sklep z »Bravo!« Istemu se pridružujemo tudi mi. »Bravo Italia!« p Vlomili so v Rihenberku v poštni urad in odnesli blagajno s 44.400 lirami. Nemški »Versohnungsversnche« na Koroškem. Krvavi napad na dekana Limpla, katerega mora iz dna srca obsojati vsak civiliziran človek, ki ni član koroškega »Heimatsdicnsta«, je vendar-le prestrašil deželno vlado, ki se zdaj trudi, da bi mirnim potom spravila oba naroda na Koroškem. — Dne 23. febr. je sklical okrajni glavar Rainer v Borovljah sejo zastopnikov okoliških občin, zastopnikov »Heimats-rata«, Slovcncev in orožništva, na kateri naj bi sc dogovorili o vseh potrebnih ukrepih, da se nasprotstvo med Slovenci in Nemci omili, t, j,, kako bi Slovence uničili, cla bi jih kolikor mogoče malo bolelo, in da bi sc njihovi kriki ne slišali čez mejo. Slovenski zastopniki so pa poslali pismeno izjavo, da z zastopniki »Hcimatsrata « nc morej osedeti pri eni mizi, ker jc to pod njihovo častjo. Deželna vlada je izdala dne 25. februarja oklic na prebivalstvo bivše cone A, v katerem opominja ljudstvo, naj spričo težavnega notranjega in zunanjega položaja opušča vsako nepremišljeno dejanje, h kateremu ga sili bridek spomin na prestalo »krivico«, ker s tem resno ogroža bodočnost dežele. Nemško misleče prebivalstvo naj podpira vlado, da se doseže popoln sporazum med Slovenci in Nemci, Seveda, I.cmiš, deželni glavar, sc boji, da bi nezakonitosti, ki so v protislovju s st. žermensko mirovno pogodbo, vendarle ne prišle pred Zvezo narodov in bi clovcdlc do revizije plebiscita, do katere pa mora priti. Kako pa si »Heimatsdicnst« to misli, nam izblebetajo »Freic Slimmen, ki so ob priliki napada na dekana Limpla pisale, da jc tega zločina kriva vlada, ki zahtev ljudstva (!) ni upoštevala in ga prisilila, da seže po samopomoči. Ako vlada slovenskih voditeljev (ki so itak edino še duhovniki) nc odstrani, se bodo takšni krvavi dogodki še ponavljali. Po nemški »mcnlalitcti« bo torej mir in sporazum dosežen,ko ho slednji zavedni Slovcncc ustreljen, če preje ni zbežal čez Karavanke. SLOVENEC, dne 5. marca 1021 1,1--------ii . "i Koroški »Himatsdienst« uradno priznana oblast. Ljubljanski avstrijski konzul je zahteval od koroškega slovenskega rojaka, kateri je prosil za potni list v domačo občino, da mu mora predložiti dovoljenje od »Heimatsdiensta«, sicer mu na Koroško ne more dati potnega dovoljenja. S tem je torej zastopnik avstrijske republike priznal teroristično zvezo »Heimatsdienst«, ki organizira krvave napade in poboje na zavedne Slovence (slučaj dekana Limpla), za oblast, od katere je odvisno, li dobi kdo potni list ali ne. To naj si naša vlada zapomni, ko bo izvajala represalije za protizakonita preganjanja koroških Slovencev, UuManska itmrlm. lj Prosvcta frančiškanske župnije vabi vse svoje člane in prijatelje na družaben večer, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 6, uri zvečer v Rokodelskem domu. Na sporedu je nastop Orlic, dve igri, srečolov, šaljiva pošta itd. Vstopnina je 4 K. Na svidenje torej v Rokodelskem domu! (K) lj Telovadna akademija Šentpeterskih Orlic se ponovi na splošno željo v nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic pri Ničmanu v Kopitarjevi ulici, Vsi oni, ki zadnjič niso dobili vstopnic, naj se požurijo, da tudi sedaj ne bi ostali doma. Tudi dn^gi, ki ste že videli in se šc zanimate za to akademijo, naj se pridružijo. (K) lj Ljudski oder v Ljubljani ponovi na splošno zahtevo v nedeljo, dne 6. marca ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu nad vse priljubljeno in pristnega humorja polno burko v treh dejanjih »Čez leto dni« ali »Pri belem konjičku« II, del. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove založbe na Kongresnem trgu, nasproti kavarne »Zvezda«. lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne 7, t, m, ob pol 8. uri zvečer zanimivo predavanje. Vstop prost, — Po predavanju odborova seja, lj Konference za gospode in može bodo vsak dan ob 8. urizvečer od nedelje 6. marca do petka 11. marca v stolnici (in ne pri oo, jezuitih kakor se je poročalo, ker je tam prostor mnogo premajhen), Vstop je dovoljen izključno le moškimi lj Marijonetno gledališče igra v nedeljo 6. L m. petdejansko bajko >Snegulčica< in enodejanko »Čarobni dežnike. Dve predstavi: prva ob 3. in druga ob pol 6. uri popoldne. lj Iz gledališke pisarne. Zavoljo bolezni gospe Šaričeve se predstava »Bajka o volku« v soboto in nedeljo ne more vršiti. Red B dobi v soboto mesto »Bajke« Fin-žgarjevo izvir, delo »Razvalina življenja«, iV nedeljo se vprizori »Golgota« za izven. Premijera »Bajke« bo v sredo, 9. t. m. Vlogo Vilme bo igrala gdč. Wintrova. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo v četrtek 10. t m. ob 3. uri popoldne. lj Tatvina v plesni šoli. Notico pod tem naslovom v »Slovencu« št. 49 popravljamo v toliko, da se tatvina ni izvršila v plesni šoli, ampak v garderobi, katera pa nima stika s plesno šolo. Tatvino je izvršila oseba, ki ni član plesne šole in je bila takoj aretirana. lj Posnemanja vredno. Društvu > Dobrodelnost« je nakazala Kolinska tovarna [1500 kron podpore; rodbina Matije Kumpova mesto venca na grob AL Zaplotnika 200 K; ravno tako več neimenovanih oseb, katerim se vsem društvo iskreno zahvaljuje. lj Stanovanjsko vprašanje — oradni-štva. Vsi državni nameščenci, kateri imajo I>ravico do družinskega stanovanja v Ljub-jani, in dosedaj še niso dobili istega nakazanega, se vabijo, da to naznanijo na naslov; Inž. Matevž Kolarič, stavbeni svetnik, Ljubljana, Poštno in brzojavno ravnateljstvo (tehnični oddelek), MaiMBSV^II^ pgMOi$L SEJA USTAVNEGA ODBORA. Vladno sredstvo; Glasovanje se odgodi, Belgrad, 4. marca, (Izvirno.) Sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 9. uri. Poročilo ožjega odbora je prebral dr. Pavičič. Dr. Ninčič predlaga, naj se razprava vrši na podlagi tega poročila. Na vrsto je prišel člen 45. Komunist Sima Markovič predlaga, da se v volivni red vstavi proporcionalni sistem. Predolga mu je postavna doba parlamenta, zato predlaga 3 leta. Poslanec Jure Demetrovič predlaga, naj se ta člen odloži, dokler se ne doseže sporazum med strankami. Sprejeto. Nato pride čl. 46. Socialist Divac obsoja, da vojaki ne dobe volivne pravice. Komunist Sima Markovič predlaga, naj se volivna pravica da vojakom, častnikom in orožnikom, kakor tudi vsem ženam. Posl. Sušnik naglasa, da vladni načrt ne daje nobene garancije za žensko voliv. pravico. V današnji dobi ni nobenih zaprek za to. Jugoslovanski klub stoji na stališču krščanskega solidarizma. Pri ženski volivni pravici se moramo vprašati samo, če je socialno koristna in socialno pravična. — Govornik dokazuje, da je oboje. — Posl. dr, Šimrak ugotavlja, da so žensko volivno pravico uvedle vse moderne države. Za časa vojske je žena dokazala, da zasluži to pravico. Govornik omenja občin, volivni red za Slovenijo, kjer je sedanja vlada odvzela ženam volilno pravico. Vlada je s tem desavoirala in kompromitirala regenta, ki je s svojim podpisom zajamčil žensko volilno pravico. Ljudstvo se vprašuje, kako morejo biti veljavne naredbe, če jih vlada samovoljno razveljavlja, čeprav nosijo regentov podpis. Radikalec Žarko Miladinovič pravi, da v našem narodu to vprašanje še ni zrelo. Vpraša, kaj bi bilo, če bi mož volil z eno stranko, žena pa z drugo. Pri glasovanju je bil sprejet člen, ki se glasi: Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dovršil 21, leto. Častniki, vojaki pod zastavo, ne morejo voliti. Z zakonom se bo rešila ženska volilna pravica. Nato so prišli k členu 47. o pasivni volivni pravici uradnikov. Poslanec Rado-nič predlaga, naj se v besedilo vstavi, da se uradnikom pridržijo vse pravice razen napredovanja. Govorila sta na to dr, Voš-njak in Kurbegovič, Dr. Dulibič ostro kritizira ta vladni načrt in zahteva za uradnike popolno enakopravnost glede pasivne volivne pravice. Sklepanje o tem členu je odgodeno, ker je predsednik dr, Ninčič vide!, da je večina odbora za predloge opozicije, Pri členu 48. zahteva dr, Dulibič, da se uvrsti stavek, da cenzura ne moi'e zapleniti govorov poslancev v parlamentu in v odborih. Minister Trifkovič predlaga, naj se to vpraašnje reši z zakonom o tisku. Sprejeto. Pri členu 49. je dr. Pavičič predlagal, naj se uvrsti, da parlament za časa vojne stalno zboruje. Pri glasovanju o tem predlogu je prišlo do značilnega incidenta. Pavičičev predlog je bil sprejet. Za vlado so glasovali samo trije člani odbora. Ko je dr. Ninčič to videl, je odredil novo glasovanje, vsled česar je prišlo do burnih prizorov, tako da se je morala seja prekiniti. POGAJANJA Z MUSLIMANI RAZBITA. Belgrad, 4. marca. (Izvir.) V seji ministrskega sveta je dovršena razprava o muslimanskih predlogih za vstop v vlado. Vlada predlogov ni sprejela. PORAZ SAMOSTOJNEŽA DR. VOŠNJAKA. Belgrad, 4. marca. (Izvir.) Separatna akcija slovenskega samostojnega poslanca dr. Vošnjaka, katerega podpirata poleg poslanca Puclja samo še dva samostojna poslanca, je padla v vodo. Zemljoradnički klub je obsodil postopanje dr. Vošnjaka v ustavnem odboru in sedaj dr. Vošnjaku ne preostaja drugega, kot da izstopi iz zemljoradničkega kluba. Vstopil bo najbrže v demokratski klub. POGAJANJA MED DEMOKRATI IN ZEM-LJORADNIKI BREZUSPEŠNA. Belgrad, 4. marca. (Izvir.) Danes se je poslanec Avramovič pogajal z demokratskim klubom o soeialno-ekonomskih vprašanjih. Pogajanja so bila brezuspešna iu so se morala prekiniti. Zediniti se niso mogli niti v načelnih vprašanjih. KONFERENCA DALMATINSKIH ŠKOFOV. LDU Split, 4. marca. (ZNU) Včeraj dopoldne se je tukaj pričela škofovska konferenca, ki se je bavila z ureditvijo hie-rarhijskih vprašanj iu semenišča, in sicer v zvezi s posledicami rapallske pogodbe. ZA PREHRANO PRIMORJA. LDU Belgrad, 4. marca. (ZNU) Včerajšnji ministrski svet je votiral vsoto sedmih milijonov kron za prehrano Sušaka in Pri-moria. NOVA ŠKOFIJA NA SLOVAŠKEM. Praga, 4. marca. (Izvirno) Slovaški listi javljajo, da bo v Pirnavi ustanovljena nova škofija. Papežev nuncij je poklical kašavskega škofa dr, Fischerja k sebi in mu javil, da bi bile potrebne nekatere iz-premembe osebja v njegovi škofiji, ČEŠKO-AVSTRIJSKA TRGOVSKA POGAJANJA. Praga, 4, marca. (Izvirno) Avstrijski trgovski minister dr. Heinl je obiskal češkega trgovskega ministra dr. Hotovca in z njim konferiral glede trgovske pogodbe. Razgovor je bil programatičen, ker bo podrobnosti ugotovila posebna komisija. 10 TISOČ KOVINARSKIH DELAVCEV V PASIVNI RESISTENCI. Praga, 4. marca. (Izvirno) Ker se ni ugodilo njihovim zahtevam, je 10 tisoč kovinskih delavcev v raznih okrajih pričelo s pasivno rezistenco. DEMISIJA ČEŠKEGA MINISTRA Dr. ENGLIŠA. Praga, 4. marca. (Izv.) Minister dr. Engliš je danes podal svojo demisijo. Ministrski predsednik dr. Černy si je pridržal tozadevno dvodnevni rok za odločitev, SPOMENICA PREDSEDNIKA HA.R-DINGA. LDU Wasbington, 4. marca. (Dun. KU) Predsednik Harding je ob Dastopu predsedniškega mesta izdal spomenico na ameriški narod, kjer uvodoma poudarja, da je pri vseh škodah, ki jih je zapustila velika vojna, Amerika ostala nedotaknjena in v posesti svoje civilizacije. Svoboda v mejah zakona in civilizacije sta nerazdružljivi. Pokazalo se je, da je najboljše jamstvo za to vladni sistem, ki so ga ustvarili očetje sedanjih Amerikancev. Materialni in duševni napredek naše republike, veli spomenica dalje, dokazuje modrost podedovane politike nevmešavanja v zadeve drugih držav. V zaupanju na našo sposobnost, določiti si sami svojo usodo, se nočemo udeleževati pri ustvarjanju usode drugih narodov. Nečemo prevzeti nobene odgovornosti kot one, ki jo nam predpisujeta naša vest in naša sodba v posameznih primerih. Naše oči ne bodo nikoli prezrle razvijajočega sc ogroževanja, nikoli ne bodo naša ušesa preslišala klic civilizacije, Slišali bodemo klic človeškega srca po dobrem sosedstvu, bratstvu in sodelovanju. Gojili bodemo prijateljstvo in ne sovraštva. Toda Amerika, naša Amerika, ki je zgrajena na podlagi, ki so jo ustvarili naši očetje, ne more biti član stalnih vojaških zvez. Ne moremo prevzeti političnih dolžnosti in gospodarskih obveznosti, ki bi naše odločitve podvrgle drugi avtoriteti kot naši. Prepričan sem, da naš narod tega ne bo napačno razumel in da svet tega ne bode napačno tolmačil. Ne nameravamo zapreti vitez, ki vodijo do tesnih odnošajev. Gojiti hočemo medsebojni sporazum. Doprinesti hočemo k temu, da se bodo priprave za napadalne vojne osovražile, da bodo vlade in narodi, ki se bodo pripravljali na vojno, morali dokazati pravice svoje stvari, ali pa veljati pred svetom malih in velikih za zločince. Doprinesti hočemo k temu, da se najde pot, ki pelje k razorožitvi in olajša izdatke za vojsko in mornarico. Sprejeti hočemo predloge, ki peljejo k miru in k poravnavi po razsodiščih. Ž veseljem bomo pomagali vsakemu napredku, ki stremi za tem, omiliti zakone mednarodnih odnošajev. Pomagati hočemo ustanoviti svetovno razsodišče, ki bo odločalo o onih vprašanjih, ki jih bodo predložili narodi. Z veseljem smo pripravljeni, iskati načrte, ki bodo določili novo naziranje o pravici in pravičnosti in ustvarili sovraštvo proti vojni. Toda vse to se mora izvršiti v okvirju naše nacionalne suverenitete, TISKARSKA STAVKA NA MAŽARSKEM KONČANA. LDU Budimpešta, 4. marca, (MKU) Stavci so se davi zopet vrnili na delo. UPORI V RUSIJI. LDU Dunaj, 4 .marca. (Dun.KU Kakor javljajo listi iz Berlina, veli brzojavka lista »Lokalanzeiger« iz Londona, da se po poročilih, došlih preko Helsingforsa, čim dalje bolj širi protiboljševiški upor v Rusiji. pr Zadnje gostovanje Hudožestvenega teatra. Tretji? in najbrž tudi zadnjic so nas obiskali moskovski hudožestveniki 1. in '.!. mirta. L i t e r a r -ni večer 1. marca je povečini piinesel iste komade ki smo jih videli že pri prvem posetu, insce-nirane povesti Čehova, Maupasanta in Londona, skoro že sama virtuoznost, če ne upade v hudo grotesko, kakor sta ravno komada: »Pozabil« in j Kirurgija«. Kdor jib je videl drugič, mu je prolog iz-Anatheme Anirejeva in monolog iz Ibsenovega Branda, oboje govorjeno po g. Kačalovu, zapustil neprimerno globlji vtis. Take besede ostanejo pri tebi in te cesto zbude. — Pričakovanje, ki smo ga gojili do hudožestvenikov, je pač težilo na vprizo-rilvi Gorkega >Na dnu«, žal, da da ga gledališka uprava ni oskrbela za oba večera Ta večer je bil zanimiv že raditega, ker se ga drži dobršen kos avtentičnosti; Gorkij sam je svoj čas ustvarjal s hudožestveniki zunanje lice svojim bosjakom. — Doumeti te ljudi Gorkega, ki čepe v nižinah življenja, je pač težje, kot kratkomalo z meščansko gesto udariti po njih in njihovem stvaritelju. Ključ do notranjosti teh ljudi sicer pelje preko Nietzcheja in je tedaj vsa patetičnost izgubljenih eksistenc, bolj filozofsko zanesen govor, a delo samo jo vredno še večje pozornosti radi tega, ker z združenim Nietzchejem in Gorkirn odpremo eno ključavnico do Iv. Cankarja (Na klancu, Peter Novljan, Jakob Nesreča, Lepa Vida i. dr.). Ne zadostuje nam tu logika vsakdanjega življenja in poudarjanje civili-zatoričnih nujnosti, prodreti nam je do labirinta izgubljenega življenja, ki ni nikoli popolnoma poteptano. Če razumemo ljudi, ki jim je bila usoda krivična v toliko, da jim ie vrgla v naročje neza-služeno blagostanje, smo dolžni poprašati po mislih tudi bosjake, ki jim je bilo življenje dosledno hudobno in jih je teple do smrti. Lažje je reči mogotcu, da j? nadčlovek, kot ohraniti besjaka pri veri, da je Se človek. Zato je Gorki »Na dnu« nasproti vsem kastam travna! ljudi pravičnejše kot jih more zravnati smrt: od razcapanega barona, ki je prišel po strmi lestvici na dno, do uboge ključavniear-jeve žene Ane, ki pred smrtjo frjavi: >Tepež, žalitve, nič drugega nisem videla... Ne spominjam se, da bi bila kdaj sita.« Tu so pobrateni vsi, a na vsakem je Se dih individualnosti, skrčen do pojma: bitje. V teh ljudeh vzbuditi zavest človečansiva, jih dvigniti iz miljeja, ki jih vse vprek pogublja, poizkuša Gorki. Pošlje jim romarja Luko. O Kristusu jim govori Luka, varuje jih pred lastno resnico in jih hoče rešiti. Kaj jo koncem koncev v Luki? Najabstraktnejli princip vsega dobrega, antipod zlemu duhu, sovražnik Mefistu, ki z dobrotami ugo-nablja dušo — Luka duše z dobro besedo oživlja. Zato je pa njegovo hotenje treba izluščiti iz vsakega slučaja posebej. Vsem govori, vsakemu drugače in — za vse naj veljal Zato ne more biti drugega kot zadnja poteza pozitivnosti, ki naj še ohrani človeka ln ga reši. Umirajočo Ano tolaži z mirom onkraj frooa, baronu svetuje laskanje, Nataši verjame v isto ljubezen, vso hoče razumeti, le enega ne: gospodarja Kosliljonova, ki živi od teh ljudi, noče razumeti, najbolj pa mu jo pri srcu mladi lat Vaška Pepelov. Hipno ga dvigne, pripoveduje mu o pravični zemlji in Vaška vzklikne: >Lopše je treba živeti, tako, da hi lahko samega sebe spoštoval.« ^Spoštovati se mora človek... Da bi ti pomagal naš Gospod Jezus Kristusi« Luka jo videl, da te ljudi ugonablja miljč. Vse ljudi, ki imajo individualno usodo za seboj in pred seboj enako grozo usodnega miljeja, in cinično drug diugoga okužu- _ - - ^ ....... Stev. 5SP "f-—-^ jejo, da ni pomoči nikomur, kdor se je udal zlu —i te ljudi je treba zopet individualizirati v dobrem, poiskati v njih zadnjo pojočo struno. Luka je to storil in šel. Trenotno jih je dvignil in jim pokazal pot do človečanstva, pripeljal jih do prve volje: >Kdor išče, ta najde, kdor uporno hoče, najde!« Luka je šel — tu pa usoda miljdja zadivja v orgijah: zgrabi Vaška Pepela, da ubije Kostiljonova, Akter pa se obesi v obupu nad samim seboj, ker jo zopet padel v pijačo. Satin nadaljuje Lukovo poslanstvo, a on je demon, zato je njegova pot dosledna v zanikanju. Luka je oznanjal lepo laž, ki ohranjuje nevarnega bolnika: iBrez vzroka se tudi mo-zolček na glavi ne napravi« — ji drugemu govori o Bogu: >Ce verjameš je — če ne verjameš — ga ni. Kar veruješ to je.« — Satinu pa je Lukovo hipno zdravilo dogma, ki je najhujše zanikavanje: ,>Resnica je — Bog svobodnega človeka. Samo človek je, vse drugo je le delo njegovih rok in njegovih možganov.« Satinu ni, da dvigne človeka, demon hoče Boga v sebi, zato proglasi človeka Boga, Človeku ni treba delati — človek je višje od sitosti. To Luki ostane le še miljč človeka-Boga iu človek obleži z vsem svojim božanstvom na dnu. Sodim, da je Gorkega človek Luka, in Satin le drama človeka, ki pelje iz dna do razpada. — Vprizoritev hudožestvenikov se je odlikovala po hudih, a ne usiljivih poantah, ni bila živa slika, ampak grozna >pridiga iz globin življenja.« Hvaležni moramo biti srečni priliki, da smo videli večere hudožestvenikov, ki niso zapustili utiša od danes na jutri, ampak za čas in prihodnjost. Umetnikom želimo srečno pot po narlaljnih gostovanjih in skorajšnje vrnitve v domovino. Fr. K. pr. Alois Jirasek: Filozofska historija. Ta roman znanega češkega pisatelja je izšel kot prvi zvezek »Knjižnice Cehoslo-vačkih pisara«. Prevel ga je Jidnra Pro< ch&zka. Izdaja J, Herejk v Zagrebu. OSIašikS vestnih. d Katoliškim akademikom. Prihodnji teden priredi akademska kongregacija duhovne vaje za vse katoliške akademike. Govori bodo vsak večer ob 8. uri v mari-janiški kapelici. Pričetek v ponedeljek, sklep v nedeljo zjutraj. Vsi tovariši najvljudneje vabljeni! d Pevci akad. kongregacije imajo v nedeljo ob 11. uri dopoldne pevsko vajo v lokalu »Danice«, Polnoštevilno! Tur&stika in šport. Izlet v Logatec in nazaj priredi v nedeljo, dne 6. t, m. klub kolesarjev in moto-ciklistov »Ilirija«. Odhod ob 9. uri zjutraj izpred klubovega lokala, restavracija Novi svet. Vabljeni so vsi kolesarji in motoci-klisti.___(K) Hospssflarsfggis. BORZA. LDU Zagreb, 4. marca. (ZNU) Devize: Berlin 235—236, Italija 539—540, London 575—578, Newyork (kabel) 147,50—148.50, Newyork (ček) 145.75—147, Pariz (ček) 1055—1060, Praga 186.25—186.50, Švica 2450, Dunaj 20.35—20.40. 'Valute: Dolarji 144.75—145.25, avstrijske krone 0—21.25, bolgarski levi 160—0, češkoslovaške krone 175—0, 20 kron v zlatu 490—496, angleški funti Š50, francoski franki 1053 do 1055, napoieondri 491—497, nemške marke 228—232, rumunski leji 194—197, italijanske lire 527—531. Berlin, 4. marca. (Izvirno.) Zadnje dni je stala borza pod vtisom londonske konference in je z ozirom na negotovost glede uspeha nemških protipredlogov vladala depresija. Gibanje in kupčija se je v splošnem gibala v špekulativnem smislu. Dunaj, 4. marca. (Izv.) Zaključki pariške konference in izjave dr, Mayerja glede oddaje zlata so vplivale na potek borze. Napetost, ki je vladala prejšnje dni, je ponehala in so tudi kurzi precej padli ali pa se le malo dvignili, — Vodstvo borze je sklenilo, da bo borza odslej vsako sredo zaprta. g Predpis o protokoliranju firm. Kdor je po določilih trgovinskega zakon;ka trgovec, je dolžan, da protokolira svojo firmo, ako plača po postavnih predpisih določeno vsoto pridobnine brez doklad. Za mesta od 10.000 do 100.000 prebivalcev je po ces. naredbi iz leta 1898. merodajen znesek K 80. V krajih, ki imajo manj prebivalcev kot j 0.000, je odločilen znesek K 50.— Ker je občna pridobnina po finančnem zakonu za leto 1920-21 zvišana na štirikratni znesek ter je vrhutega plačati še državni pribitek v višini 170, odnosno 130 odstotkov, sta zneska 50 in 80 K v današnjih pridobitnih, davčnih in denarnih razmerah odločno prenizka za naše razmere. Dolžnost protokoliranja firme bi sicer zadela osebe, kateiih tako po njih strokovni izobrazbi kakor po obsegu njihovega obratovanja ne gre siliti, da postanejo protokolirani trgovci. Š tem vprašanjem so se pretekli četrtek pečali zastopniki industrijalnih, trgovskih in obrtnih organizacij na posvetovanju, ki ga je sklicala trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani. Vsled soglasnega sklepa teh zastopnikov je trgovska in obrtniška zbornica zaprosila poverjeništvo za pravosodje, da, vpošteva-joo povišanje pridobnine, izpremeni veljavne določbe za protokoliranje firm ter zviša merodajne zneske. g Izprememha spričeval o izvoru. Carinski svet je na seji dne 8. februarja določil, da se ukine dosedanja odredba razpisa C. br. 2445 z dne 25. aprila 1919, ki se je glasil, da morajo potrdila o izvoru blaga iz neutralnih držav obtegati razen splošnih podatkov tudi klausule, da so proizvod kapitala in dela dotične države, iz katere blago izvira, in da upravljajo podjetja, v katerih so bila izdelana, lastni državljani. Sto preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne boiečine se takoj pojavljajo? Slabost? OJ. kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevlm pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici 42 kron. Državna troSarina posebej. Potiebovnli bi odvalajoče, želodec okrep-niijnfc sredstvo? Posln/ite sp Ib Fellcrjevih pravih Elza-krogljicl 6 Skatliic 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — E u g e n V. Feller. Stubica donja, E l s a t r g št. 13-i, Hrvatsko, F, Stev. 5?. SLOVENEC, due 5. marca 1921!. S d i ki Sopci je tukaj, Jefcom desetletij v vsofcem gospodinjstvu kot neobhodno potrebno Izkflrar-n, pravo ^ c h i c h i o v o ™ *1 **** z znamko ,Jelen". j s Odllltovnno vsled svoje dobre kakovosti In popolne čistosti, fer najbolj Izdatno pr! pranju. Milo z .JELENOM" dobiva se v inonl predvojni kakovosti danes v naslednjih velikostih: l'n kg komadi, 2-delni. >/, kg komadi, 4-delni. Zastopstvo za Slovenko ima tvrdka J. Globcčnik in drug v Ljubljani. ^IfiKiilUi M harmoniji, vto ine in vso glasbene po-trobščino 3 rune t; a lieoei j in drobno MJEoa-g j8rcsar% hlvSi učiteli Glasbene M»tico, Kongresni trg št. lii. Liubijana dobro ijvtžiiarm, .sred i ih let i;»če mesta gos.iodi ije h kake mi boljše - u st rej-'emu samskemu gospodu. Naslov pove uprava tega l,stu p.d .st. 756. MjHJJjr A st. 0. ivrdke VViese. Dunaj, sc Ilsll jU U pro la. Do,jis »Sigu uo p. oii ognju 75..« na upravništvo .Slovenca." smii liFHlšSi^v sil ženic st i reue.ovanje. — Bol,i RCsljeva c. 22, 1. n dstr. 7o6 lišmaliče i&roliM s:2 sob j ji! postrežbo ter . sa nekaj družabne zaslombe pri finejši rodbini. Ponudbe na upiavo nSiovencti" pod stev. 7iS. iste uradnik ra takoj ali po-zn e. Ponudbe ua upravo lista pod Šifro „Hra a". 781 Siril s sloaovaa m urarsKl oUfli hi ee rad zpjpo!uil v dobi euegaleta 181 etni mlade ic pri k, kem urarju v večjem trgu. Cenj. ponudbe pod »urar« na pošto Medija - IzLike. 617 iroovsio vajenci čvrsta, ne pod 15 let st, ra, s pr merno Šolsko izobrazbo, posten h sta-rišev, se sprejmeta takoj v vet o trgovino mešanega bi .ga. Kje pove uprava lista pod Stev. 776. N.5J.«.£ p esKarslca FiiMa IVAM BHIGilGJ, (junajsua ii*ju cesti 16 so priproča. — izvršitev točnn, cene smerne. Poiiefele slroie vseh vrst, kakor* domače, snažilne, sadne, mline, trijere, stroje za lu^čenie koruze, repo- in krrnorezmce, trepalnice, peti, decimalne tehtnice, pluge, brane in druge stroje dobavlja t.ikoj Stamslaus Sciimid, Strass, Stmk. lumM polrajflik, vdovec s tremi otr ci 18, 10 i ■ 5 let star mi, išfc že isko v starosti od 30 do '15 let v svrho žentve. najraje vdo' o brc. otrok z urejenim gospod,nj-stvom, da bi se k niej prese il. Ponudi e se prosi na upravo lista pod šifro »Že-ezničar« 809 ISČG za vei'i0 tr9°yino se Ga ^fc^^C,1^ s Specen skmi olfigom na Goreu skein. — Po udbe pod F. D. 192,/693 na upravo tega lista. £če se ravno izu ena gospica popolnima izvežb£,nn m nufakturne in galanterijske trgovine itudi v špeccrin izvež-!'anc imajo prednost) za večjo trgovino na Gorenjskem. Vstop 1. eprila. Ponudbe po J D B. 192I-69J n i upravo ecja l.sta. ci ®unajs>ka cesta i i. IS, Ljubljana. m^mm*** šivalo} Slrol! sfroji za pletonje. Izborna konstrukcijam elegantna' izvršitev iz tovarne v Lincu. Usta-no\ ienal.1807. Vezen,e poučuje brezplačno. Pas^js, sira .i Ceniki zastonj in franko. ilotesa Si proih tauar SBrkopp, Siyria, BalSeiariad. i oroiomali o far , 1 sta pod št. 734. skor j nov se proda. Naslov pove uprava mm m sižoia vak, Ribnica 8'i. vetja množina se proda. Frauč. No- r Sv .i narodnog bogatstva propadaju gubitkom ovaca, koza i goveda od bolesti MešJ a. 14 (baker, medenino, cink i.t. d. \ kupu e trgovina z železnino j 3HEZ aa & FdITSCH, LJUBLJANA . Cankarjevo naorežje štev. 1 $ Proda sc večja enonadstropna hiša z večjimi lokali, pripravnimi za trgovino, industrijo ali za kako drugo obrt, z manjši n gos odarskim poslopjem in 9 orali zemljišča, nahajajoča se v indus rijskem kraju Gorenjske. Proda se tudi hiša brez pojeitva. Nasiov pove poJ „tS _5^.009„ na uir„vni ivo »Slovenca." 810 umetniško izvršena iadeluje atel e za umetno slikarstvo OTMAR VAČ KAR, BRNO Francoska ul.ca št. 13 (prej E. Skarda) Proračuni in načrti na zahtevo brezplačno I teše, i Pri ^roča sa zaloga sekan h, žf ganiii in meterskih div. Vsaka količina se dostavlja na dom. Pr poroča se i udi vsaka dtu-ga prevo ;nj.i. — Ivana Treo, Cesta na na Gorenjsko že eznico 6. Mažši^es?© ovce biče spašene upotrebom lati se može dobiti samo preko apoteke na utvrdjene cene. — Svaki može dobiti besplatne uputstva o lečeniu Distoiom od »ISIS«, drogerija na veliko, Beograd, Lovčanska 11. staroznana črkosliiarska in pleskarska delavnica LJUB L J H ur, Igriška ulica štev. 6. m IIWIHHIBil1niMH ............Ml. II IIIIIIB II« IIIMIIIInm IIIIMMIIII1I« || I Polici's< vloge v tek. računu po $ '/.% Een.ni ia intraidni davek plača posojilnica sama. Vrednost vlog e zajamčena v popolnoma varnih posotilih in drugih dobrih naložb h, poleg tega jamči za vloge lastno premoženje zadruge v znesku (iOO.OOO i£ ter Člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti z. znambi na službene prejemke i. t. d. Prodaja srečke ■■■— tirZaone rasredae floferije. -......- ■ ■ Pojasnila in prospekti brezplačno! Mestni trg MajveČja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokOliraria tovarna ur v Švici. Gradbo nove okrajne ceste in sicer nadaljevan e Prevorje-Sv. Urban odda zanesljivemu podjetniku okrajni odbor Kozje za enkrat samo okroglo 3 Km. Pismene, vsa Cela zapopadajoče ponudbe z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože do 1. aprila t. i. podpisanemu okrajnemu odboru. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, ca pripozns ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni Razvem tega je dodati kot vadij še 5% od zahtevane pavšalne vsote v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih. Okrajni odbor kozjanski si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbeue cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponu beno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri Martinu Vrečko v Zegru, pošta Planina, železn. postaja St. Jurij od južni želcznici ah Grobelno. Podjetniku se proti odškodnini posodi event. produ okrog 600 m poljske železnice z dvema vozovoma, 50 novih krampov in 80 novih lopat. Okrajni odbor v Kozjem. aAiiti najboljše vrste samo pri tvrdki Zfl.GR B, PaEmoHieva ulica 22. Zahtevajte speciialne ponudbe posebno za dalmatinsko, ba-natsko, sremsko in vilanjsko vino. !ICJt ¥ LJUBLJANI it Trsi Angleška parobrodna družba Cunard- Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov L II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo. Natančna pojasnila daje: Cunard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15. im 4. 'U B ta" Ljubljana, meseca marca 1921. isovanje deSnic. ii. emšsšja delnic. Upoštevajoč ugoden razvoj Obrtne banke v Ljubljani, stalno naraščanje vlog in kreditov tar potrebo po lastnih sredstvih, shlenil je Ui ravni svet Obrtne banko v Ljubljani glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12. februarja 1121 provesti zvišanje delniške glavnice od K 2 000 00U na k z izdajo novih 15.0C0 delnic po nominalu K 200-— s pravico do čistega dobička v letu 1921 pod sledečimi pogoji- 1. Starim delničarjem pripade opcijska pravica in sicer na vsako staro delnico po ena nova delnica po kurzu 200 pri: tevši za stroške in obresti 40 K za komad. Začasno potrdila delnic I emisiie se ima pri pod|>i sovnnju predlo/, ti. — 2. Ostalih 5,000 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaja 220 K prištevši 40 K za obresti in stroike za vsako delnico. — 3. Pod-pisova je delu c traja od 1. marca do 31. marca 1921. Delničarji, ki v tem toku ne izvrže pravice opcije, izgube tu pravico. Istočasno s podpisovanjem delnic je treba tudi polno vplačati odpadajoči znesek. — 4. Kurzni dobiček, ki nakane iz izdajo novih delnic, se po odbitku vseh stroškov obresti in pristoibin pripiše lezcrvnemu zakladu. — 5. Pravico do reparticiie ai pridržuje ujiravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 4% obiesti. — 6. Za uspeh te emisije jamči poseben sindikat. — — Subskripcijslte prijave sprejemajo že sedaj: Obrtna banka v Ljubljani dalje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, .Mariboru, Ptuju in Brežieah ter Prva hrvatska obttua banka v Zagrebu. ' Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani. OBRTNA BA v Ljubljani, Kongresni trg 4. Telefon št. 508. Stev. poštnega ček. urada SHS 12.051. Izdaja konzorcij »Slovenca«. izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s od dne vloge 0 do dne dviga. . «•'»*■ ' .-.v. trrr * z t s ts vsrarmsr . Odgovorni urednik Mihael Jloškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.