Leto XLIV. - Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n]e prostor) za enkrat . . . . po 33 т za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovorn. --Poslano: ■■■ Enostolpna petitvreta po 60 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Rodna letna priloga vozni ređ številka 10 vinarjev. V LjBDM V sredo. 2. avgusta in Pcsesr Gzna = Velja po pošti: — Za celo leto naprej . . E 2Б-— za en тевео „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29--za ostalo inozemstvo . „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto naproj . . E 24"— za en meseo „ . . „ 2-— V upravi prejemati mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 0-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— c^r Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol šL 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske &t. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Ruski nipaHi pri LucKu ponehali. - Julija ujetih 18.000 №09. - Francozi izgubili 350.000 mož. menico so podpisali generali Lešicki, Ščerbatov, Kaledin in Saliarov, ki so imeli v glavnem stanu pod predsedstvom generala Brusilova in v navzočnosti vojnega ministra vojni posvet. Vojni minister jc prinesel ukaz vlade, da sc mora ofenziva za vsako ceno nadaljevati, naj bodo izgube na ljudeh in vojnem malerijalu še tako velike, ker jc ta ofenziva oo mnenju vlade zadnja v tej vojski. Brusilov se je izjavil v smislu vladnega naročila, generali so pa odločno izjavili, da jc nadaljevanje ofenzive nemogoče. Število čet, njih fizična in moralična Vrednost niti za to ne jamči, da bi mogli obdržati zasedene postojanke. Armadi Kaledina in Ščcrbatova sta imeli pri zadnji ofenzivi tako težke izgube, da je nova ofenziva izključena. ZMAGA RUSKE VOJNE STRANKE. Kodanj, 1. avgusta. Iz Petrograda: Izgube Rusov med sedanjo ofenzivo, ki primeroma daleč presegajo izgube vseh prejšnjih bojev, so na petrograjskem dvoru vzbudile strah, ki se opaža v vojni stranki in še posebno pri nasprotnikih vojske. Nasprotniki vojske pravijo, da bi bilo v takih razmerah boljše opustiti nadaljevanje ofenzive in počakati ugodne prilike, kakor da še daljnjc stotisoče Rusov žrtvujejo gotovi smrti, a zmagala je zopet vojna stranka. Sklenilo se je, da pošljejo Brusilovu in Sa-harovu vse rezerve, ki jih morejo pogrešati; v bodočih dneh se zato zopet pričakujejo izredno trdovratni boji. ZNAKI UTRUJENOSTI. Stockhclm, 1. avgusta. Član ruskega državnega sveta Vasiljcvić izjavlja v »Rečji«: Vojska se brezpogojno približuje koncu. Ni prišel na ta sklep po lastnem prepričanju, marveč po svojih opazovanjih v Londonu in v Parizu in posebno v Rimu, kjer najbolj koprne po miru. Seveda se ne more označiti noben čas, a tudi ruski merodajni krogi so se že zelo naveličalo vojske. STORMERJEVA VLADA OB DRUGI OBLETNICI VOJSKE. Petrograd, 2. avgusta. (Kor. ur.) »Pe-trograska brzojavna agentura« javlja s poučenega mesta, da bo razglasil ministrski predsednik Stiirmer povodom druge obletnice vojne napovedi po Nemčiji: V tistem trenutku, ko prestopijo zavezniki v tretje vojno leto, je carska vlada ravno tako kot njeni zvesti zavezniki bolj kot kdaj trdno odločena, da bo vodila vojsko, katero je izzval sovražnik, dokler ne bodo končno slavili zmage zavezniki. Dve leti vojske sta velesile sporazuma z orožnim pobran timstvom zveznik čet, z njih junaštvom in s prelito krvjo šc tesnejše zvarili skupaj v. sklepu, da osvobodc ogroženo Evropo izpod jarma nemške nadvlade. Na vseh bojnih črtah zadajajo čete zaveznikov sovražniku udarec za udarcem. S pomočjo Vsemogočnega sc bo posrečilo zaveznikom, da bodo premagali sovražnika in dovedli do slavne zmage svojo plemenito stvar. STi)RMER PROTI ZEMSTVOM, Kcdani, 1. avgusta. ^Rukoe Slovo^ poroča: Ministrski predsednik Stiirmer je uvedel proti zvezi ruskih zemstev preiskavo, ker je baje po vladi ji izročeni denar porabila, da jc podpirala revolucijske in mirovne organizacijo. IZPREMEMBA V RUSKEM VOJNEM MINISTRSTVU. Kolin, 1. avgusta. Iz Basla: »Ruskoe Slovo« napoveduje izpremembo v vojnem ministrstvu, ker bo Šuvajev zopet prevzel vodstvo intendance. RUSIJA SLABO PLAČUJE JAPONCE. Frankobrod, 1. avgusta. Iz Londona: Japonski finančni minister jc obvestil, da je japonski državni arzenal odklonil nadaljnje dobave črevljev in drugih potrebščin Rusiji, ker baje Rusija zavlačuje plačilo dolgov. NOVA RUSKA GLAVNA ŽELEZNICA. Haag, 1. avg. O novi veliki železnici, ki bo vezala Belo morje z Uralom; objavljajo strokovni listi sledeče podrobnosti: Proga se prične pri Arhan-gelsku; vodi proti vzhodu do Oba. Pri prehodu čez Ural se bodo priklopile postranske železnice. Dolga bo nova proga 1609 kilometrov; stala bo 10 milijonov funtov štcrlingov. VolsKo z tlijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dima j, 1. avgusta. Uradno: Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 30. julija. V dolini Lagariha je živahno delovalo topništvo. Naše topništvo je učinkujoče obstreljevalo železnico na več takih točkah, s katerih se poroča o močnejšem prometu. Na visoki planoti Tonezza je napadla j naša pehota po pripravi s topovi so-I vražno črto severno od Monte Cimonc, Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. avgusta. Uradno: Boji pri Molodilovu, severozahodno od Kolomeje, so se končali tudi včeraj s popolnim neuspehom za sovražnika; njegovi napadi so se izjalovili. Pri Bučaču je bojevanje opoldne ponehavalo. Napad Rusov pri Veles-niovcu smo odbili. Tudi južnozahodno in zahodno od Lučka je sovražnik napravil odmor v svojih napadih, najbrž zaradi svojih izredno velikih izgub. Z nezmanjšano besnostjo je pa nadaljeval svoje napade severno od zgornje Тигује, dalje v ovinku Stohoda pri Kašovkl in severno od železnice, ki vodi iz Sarnega v Kovelj. Povsod smo ga vrgli deloma že z ognjem, deloma z bojem v bližini. Na severovzhodni bojni črii južno od Pripjata so privedli v juliju skupno 90 ruskih častnikov, 18.000 mož in 70 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. avgusta. Veliki glavni 'stan: Osamljeno proti Wnlki (pri Prekopu Gginšky) napredujočo rusko stotnijo je uničil sunek nemških oddelkov. Zahodno od Logišina so iz bojev, o katerih se je poročalo včeraj, privedli nad 70 ujetnikov. Poostril se je boj s topovi na obeh straneh Nobel jezera. Krvava se je odbil napad nekega sovražnega bataljona severno od jezera. Proti bojni črti pri Stohodu so se trudili Rusi dalje z brezuspešnimi napadi; trikrat so bili pri in severno od Smolarov z ognjem prisiljeni, da so se morali umakniti; pri Porskem (sever-novzhodno od železnice Kovol-Rovno) so bili vrženi s protisunkoin; med Wi-tomiezom in Kisielinom so do šestkrat zaman naskočili. Za nekaj jarkov pri Witomiezu se trdovratno bore; ujeli smo 5 častnikov in nad 2G0 mož. Južno od Тигује boji patrulj in z ročnimi granatami. Čete generala pl. Linsingena so ujele julija 70 častnikov, 10.998 mož in zaplenile 53 strojnih pušk. Pri armadi generala grofa pl. Bothmerja se je zrušil v zapiralnem ognju sovražen sunek južnozahodno od Burkanova. V odseku Koropiec, zahodno od Bučača, se živahno bojujejo; LISTEK. Solnce, mesec in zvezne v avpiii 1918. (Vzhodnoevropski čas.) Solnce sc meseca avgusta hitro po-miče proti jugu. 1. avgusta je v Ljubljani, ko stoji najvišje na nebu, še nad 62 stopinj nad obzorjem, zadnjega že 52 in štiri petinkc stopinj. V začetku mesca sc pomakne vsak dan proti jugu za polovico svojega navideznega premera, na koncu mesca za dve tretjinki. Isto višino kakor v avgustu ima solnce od 12. maja nazaj do 12. aprila. Svetloba jc v teh dveh časih ista, v gorkoti je pa velik razloček. 1. avgusta vzhaja solnce okoli tri četrt na šest in zahaja ob pol devetih, zadnjega avgusta vzhaja po četrt na sedem in zahaja okoli tri četrt na osem. Proti koncu meseca bodo torej tisti, ki zgodaj vstajajo, že dokaj čutili, da imamo sedaj vzhodnoevropski čas. O m e s e c u se ne da veliko povedati. Pri vseh svojih spremembah jc on preveč vsakdanja prikazen, da bi zanimal navadne ljudi. Ščep bo ta mesec 13., mlaj pa 28. v večjem obsegu sovražnik tam včeraj ni napadal. V zadnjih bojih smo ujeli 271 Rusov. Vrhovno vojno vodstvo. X X X Bitke na severovzhodu so v ponedeljek na nekaterih odsekih nekoliko ponehale. Vendar pa ni dvoma, da bo sovražnik po kratkem odmoru zopet napadel. Zahodno od Kolomeje so bili Rusi tudi v ponedelejek težko poraženi. Pri Bučaču so morali vsled ogromnih izgub začasno prenehati z napadi. Tudi ponoči so se silni navali proti Velesnjovcu ob potoku Koropiec popolnoma izjalovili. Na bojni črti armade generalnega polkovnika Tersztyanszkega zahodno in jugozahodno od Lučka jc bilo v ponedeljek precej mirno; tu zastavljeni ruski zbori so izkrvaveli; posamezni oddelki so popolnoma uničeni. Severno ocl železnice Kovel-Sarny so proti odseku Stobihva-Borovu vnovič navalile močne sovražne sile, pa so bile tudi tu z nenavadno težkimi izgubami odbite. OSREDNJI VELESILI PREMAGALI DVE KRITIČNI BOBI. Stockholm, 1. avgustu. (K. u.) V pregledu o razvoju vojske v minulih dveh vojskinih letih pravi »Aftonbla-det«: Pregled dokazuje, da sta osrednji velesili v tej dobi premagali srečno dve kritični dobi, namreč jeseni 1914 in v pozni zimi leta 1915. Ko jc javil avstrijski generalni štab 13. aprila leta 1915, da se je ruska ofenziva v Karpatih, ki je trajala od 20. marca, ustavila na celi bojni črti, je to pomenilo preobrat v svetovni vojski. Od takrat se je položaj osrednjih velesil vedno bolj izboljšaval; na tem morejo napadi ruskih množic in francosko-angleška ofenziva le malo izpremeniti. Pozorni opazovalec obeh bojnih let zapazi, da so sc dogodki začetkom tretjega leta poostrili do krize, ki bo, kakor se sklepa, odločila vojsko. Verjetno je, da bo Nemčija s svojimi zavezniki rešila krizo in odločila vojsko sebi v korist. RUSKA OFENZIVA. Bukarešt, 1. avgusta. »Politique« poroča o spomenici generala Brusilova carju, ki mu jc bila izročena po vojnem uministru Šuvajevu. Spomenica pravi, da jc nadaljevanje ofenzive vsled zmučenosti čet nemogoče. Spo- deš ju prav lahko; saj sta najsvetlejši med zvezdami, in ko so v jutranji zarji zginile žc vse druge, te dve šc vedno svetita na nebu, Venera (Danica) je bila 3. julija med zemljo in solncem, torej zemlji najbližje. Sedaj se od zemlje oddaljuje in na koncu avgusta bo že skoro še enkrat tako daleč od zemlje, kakor jc bila 3. julija. Ta dan, ko je bila med zemljo in solncem, jc imela obrnjeno proti zemlji svojo temno stran: bil je to njen mlaj. Sedaj nam kaže na desno odprt svetel srp, ki sc da razločiti že z majhnim daljnogledom. Čim bolj se od nas oddaljuje, tem manjši se nam vidi. Njen navidezni premer meri 1. avgusta 42, zadnjega še samo 27 sekund. Svojo največjo svetlost doseže 9. avgusta, potem pa počasi pojema. Vzhaja 1. avgusta kmalu po četrt na štiri, zadnjega pa že ob pol treh zjutraj. Njen vzhod jc lepa prikazen za naše vojake, ki prečujejo cele noči na bojišču. Ona hodi pred solncem in naznanja bližajoči sc dan. Pa naj bo nam vsem oznanovalka tistega lepega dne, ko nam vzide najlepše, najbolj zaže'jeno solnce, solnrc miru. Jupiter stoji zjutraj žc visoko na nebu. Vzhaja 1. avgusta kmalu po četrt na polnoči, zadnjega ob tri četrt na deset zve- čer. Njegov navidezni premer jc približno tako velik kakor premer Venere prvi teden v tem mescu; njegova svetloba je pa znatno manjša, ker odbija veliko manj solnčne svetlobe kakor Venera in je skoro dvanajstkrat tako daleč od zemlje oddaljen. Jupiter s svojimi meseci, ki so vsak dan drugače razpostavljeni okoli njega, nudi v daljnogledu vedno zanimiv prizor. Saturn je bil 12. julija ravno na oni strani solnca. Sedaj jc prišel že bolj na desno od njega in proti koncu meseca ga bo mogoče žc najti v jutranji zarji. Zadnjega avgusta vzhaja že precl tri četrt na tri zjutraj. Danica takrat ne bo daleč od njega, in mesec bo 25. zjutraj prav blizu njega med njim in Danico. Zvečer jc izmed vidnih planetov na nebu. samo Mars, ki ga pa kmalu ne bo več videti. Giblje se tedaj po ozvezdju Device, kjer ga ni težko najti, ker ni v tem ozvezdju drugih rdečih zvezd. Je pa že zelo majhen. Njegov premer meri 5 sekund, med tem ko je mcseca februarja r/cril skoro trikrat toliko. Zahaja v začetku avgusta okoli pol enajstih. Merkur sc ta mcsec skriva — v solnčni svetlobi, pa ni zato nič hud. Ljudje se pa tako boje, da bi jih svetloba drugih ne zakrila. Ilustracij za to resnico ne manjka tudi v naši slovenski domovini. Vsako noč se lahko opazuje, kako se; zvezde utrinjajo. Po nebesnem prostoru hiti z veliko brzino na vse strani nešteta množica malih kamenitih in kovinskih kosov. Ti kosi se sučejo kakor nekaki majhni planeti okrog solnca, in nekateri zaidejo na tej svoji poti v zemeljsko ozračje. V njem se vsled drgnjenja razbe-lijo, pa se nam zdi, kakor da bi se zvezda utrnila. Nekateri pri tem popolnoma zgo-rc in se izprcmenc v pline, večina izmed njih pa preleti ozračje in hiti naprej. Včasih pride cel roj takih nebesnih teles v zemeljsko ozračje, in takrat se zdi, kakor bi hotele pasti vse zvezde z neba. Nekateri manjši roji pa se srečajo z zemljo vsako leto ob istem času. Tako se vidijo vsako leto v nočeh okoli 10. avgusta posebno gosli zvezdni utrinki. Ponckodi jim ljudje pravijo ognjene solze sv. Lovrenca ali pa svetinje sv. Lovrenca. Ti utrinki prihajajo iz ozvezdja Perzeja, ki jc tisti čas okoli sedmih zjutraj v meridijanu, vzhaja pa že okoln devetih zvečer na se-vcroseverovzhodit in nam stoji v meri«hj>a-nu skoro nad glavo (v zenitu). M. Л Boj se jo bil ljuto v izredno gostem gozdu, kt"je bil večkrat utrjen in prepre-žen z mnogimi ovirami. Kljub temu se je posrečilo našim četam, da so nekoliko napredovale. Pri Tofana so se polastili naši alpinci Forcella Bois in so zasledovali sovražnika v dolino Trave-nanzes. V dolini Rienz smo izlahka odbili napadalni poizkus proti našim postojankam na Monte Piano. Naši težki topovi so obstreljevali železniško postajo Sillian v Dravski dolini. Na ostali bojni Črti nobenih važnih dogodkov. Pred novo in zadnjo laško ofenzivo? Curih, 1. avgusta. »Tagesanzeiger« javlja iz Milana: Obisk ministrskega predsednika Bosellija nekega dela bojne črte tolma/či italijansko časopisje, da je predznamenje nove in zadnje ofenzive Italijanov. Izguba Tripolisa, Lugano, 31. julija. »Secolo« izvaja o izgubi Tripolisa: Lani v mesecih april, maj in juni so arabski voditelji obkolili obrežna mesta, obkolili so tudi Tarhuna, ki je 50 km od Tripolisa oddaljena. Posadka v Tarhuna je šte-Ja 2000 mož. Italijani so bili popolnoma presenečeni; iz domovine niso dobili he ojačenj, ne streliva. Tarhuna je zato padla, v Tripolisu so postali skoraj povsod zopet gospodarji domačini. Časopisje je zdaj uradno pooblaščeno, da izjavi: naselbina Tripolis z en milijon prebivalci v obsegu 1,115.000 štiri jaških kilometrov je izgubljena. Izgubljen je uspeh velike vojske, ki je trajala skoraj tri leta in ki je stala več sto milijonov. Angleško-italijanska pogodba proti Senusom. Lugano, 1. avgusta. »Agenzia Štefani« javlja: Italija in Anglija sta sklenili pogodbo, ki tvori temelj skupnemu italijansko-angleškemu nastopu proti Senusom. Izdajalec proslavlja izdajalca. Rim, 1. avgusta. Državni upravitelj je podpisal dekret, ki odreja, da se naj v počaščenje spomina na Battistija na državne stroške zbero dela umrlega in naj se jih tiska. Izdaja teh del je poverjena Battistijevi vdovi. Jadransko vprašanje. Lugano, 1. avgusta. »Timesov« urednik Steed nadaljuje v »Giornale d' Italia« svojo polemiko zaradi jadranskega vprašanja. Še vedno zastopa stališče, da Italija ne sme kršiti jugoslovanskih pravic. Steed taji, da bi Anglija dobre nauke dajala samo Italiji. Anglija kroti tudi slovanska pretiravanja in bo v slu-čajub potrebe pretiranemu italijanskemu šovinizmu napravila ravno tako konec, kakor srbskemu. Boli na zoMu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. avgusta. Veliki glavni Stan: Severno od Somme so se bili trajno omejeni, a ljuti boji, kot izrodki velikih napadov s 30. julija; Angleže, ki so vdrli zahodno od gozda Foureaux, na tesni bojni črti. smo vrgli iz njega. Popolnoma smo odbili v osmih valovih napredujoči sovražni napad pri Maurepas. Tik severno od Somme so zvečer prodrli Francozi, po ljutem boju smo jih odbili iz sela Monacu. Južno od Somme je na obeh straneh živahno delovalo topništvo, ravno tako na desnem bregu Moze, posebno v odseku Thiaumont-rieury in vzhodno od Somme; tu smo včeraj zjutraj odbili napade sovražnih čet, ki so metale ročne granate. Z obsežno razstrelbo smo razrušili francosko postojanko severno od Flirey v širini 200 m; naše patrulje, ki so planile za sovražnikom, so ujele nekaj mož. Izjalovila so se podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov zahodno od La Bassee, severno od Hulluch, južno od Loos in južnovzhodno od Reims. Z metanjem bomb se je povzročila neznatna vojaška škoda v Werwicgu, belgijskem Commes in v drugih krajih za našo bojno črto; med civilnim prebivalstvom je veliko žrtev. Po eno sovražno letalo so sestrelili včeraj in 30. julija z obrambnim ognjem v naših črtah pri Somme, še eno pa včeraj v zračnem boju pri Llbcns. XXX Ker Je, odkar se je pričela angleško francoska ofenziva pri Somme — na Angleškem ji pravijo »The great Sweep«, po naše »Veliko pometanje« — minul že en mesec, v katerem bi se po prejšnjih napovedih naših sovražnikov morala i7bojevati v vseh okoJno-stih odločitev, s« izplača, da kratko pregledamo, kai se je med vsemi dejanji doseglo. Sicer so na črti približno 28 kilometrov vpognili nemško bojno črto povprečno 4 kilometre globoko, to so dosenli. A po svojih lastnih izkušnjah 20., 22., 24. in 30. julija sami ne bodo hoteli več trditi, da je zato nemška črta na kateremkoli mestu le zmajana. Ta »uspeh« je stal Angleže, fe se zelo previdno ceni, najmanj 230.0C0 mož. Izgub Francozov v tem slučaju ne moremo z gotovostjo ceniti, a so, ker so morali izvajati glavno delo, dasi so v boju spreinejši, tudi močne. Skupna izguba naših sovražnikov bo znašala torej približno 350.000 mož, s katerimi se naše, kakor jih tudi obžalujemo, v številkah niti sploh primerjati ne morejo. Ker je ofenziva počasi napredovala, smo imeli dovolj časa, da smo za našimi sedanjimi najsprednejšimi črtami zopet zgradili postojanke, ki smo jih izgubili pred njimi. Da to predstavimo v pravi luči, še navajamo, da smo v prvem mesecu bojev ob Mozi pri Verdunu pridobili dvakrat večji dobiček na prostoru z izgubo približno 60.030 mož, med tem ko so tam Francozi istočasno izgubili vsaj 100.000 mož. Vrhovno vojno vodstvo. Francoska uradna poročila. 28, julija ob 11. uri ponoči. V Argonih boji s podkopi. Francozi so zasedli po boju z ročnimi granatami pri Fille Morte dve udrtini. Na desnem bregu Moze so Francozi nekoliko napredovali zahodno od utrdbe Thiaumont. V gozdu Wasgen (Vo-gezi) so napadli Nemci po živahnem boju s topovi francoske postojanke južno od Saint-Marien-griča dvakrat. Pri prvem napadu se jim je posrečilo, da so se ustalili v sprednjem kosu jarka, a potisnjeni so bili z bajonetom nazaj. Drugi nato izvedeni napad se ni mogel približati našim črtam in se je zrušil že v francoskem zapiralnem ognju. V teh bojih so imeli Nemci občutne izgube. Na ostali bojni črti boj s topovi kakor navadno. Zračna vojska. Zjutraj so podili francoski letalci nemško skupino letal pri Verdunu. Razvilo se je več bojev, v katerih je bilo neko nemško letalo prisiljeno, da se je izkrcalo v francoskih črtah; letalca, dva častnika, smo ujeli. 29. julija, ob treh popoldne. Na fronti ob Sommi sta poizkušala dva močna nemška oddelka, da bi se približala francoskim četam zapadno od Vermandovillersa; odbita sta bila z ognjem iz pušk. Na levem bregu Moze se je izjalovil poizkušeni nen>-ški napad na višini 304 v našem ognju. Na desnem bregu Moze sta se tekom noči zrušila ob težkih izgubah v našem zapornem in infanterijskem ognju dva nemška napada na okop v soteski južno od Fleury. Ob nadaljnjih podjetjih smo osvojili nekaj kosov strelskega jarka severno od Chapelle-Sainte-Fine v okolici utrdbe Thiaumont, pri čemer smo vplenili eno strojno puško. Artiljerijski boj je še vedno ljut v odseku fu-minskega gozda in pri Le Chenois. Na ostali fronti je noč mirno potekla. Zračni boj. 27. julija zjutraj je napadlo francosko letalo, katero je vodil narednik Terline, neko nemško letalo, ki je preletelo Chalons. Ker je Terlinu odpovedala strojna puška, se je zaletel iz višine na nasprotnika in spravil njegovo letalo iz ravnotežja. Ker je v padcu potegnil za seboj tudi nasprotnika, so padli Terline in oba nemška letalca na tla v francoskih črtah; vsi so bili mrtvi. Terline je bil že preje sestrelil dve sovražni letali ter je pred kratkim prejel vojaško svetinjo. V okolici Amiensa so imela francoska bojna letala 34 bojev; spravila so pet nasprotnikov izven boja in jih prisilila, da so pristala; šesto sovražno letalo je v boju treščilo na tla med Chaul-nesom in Pozieresom. V noči na 29. julija so vrgla brodovja na posamezne tabore, skladišča in kolodvore 107 bomb. 29. julija, ob 11, uri ponoči. S celokupne fronte ni ničesar poročati, razen precej ljutega obstreljevanja desno od Moze v okolici Chapelle-Sainte-Fine. 30. julija, ob treh popoldne. V okolici Cholnesa so razpršili Francozi nemški poizvedovalni oddelek južno od Lihonsa. Na desnem bregu Moze je bil odbit nemški napad na okop v tokavi južno od Fleuryja. V celi okolici Fleuryja in v gozdičih pri Vauxu in Fumini traja artiljerijski ogenj dalje. Na ostali fronti je noč mirno potekla. Ob 11, uri ponoči. Severno od Somme je označevala dan vrsta krvavih bojev na delu fronte med višino 139 severovzhodno od Hardecourta in med reko. Naše čete so prešle k napadu in osvojile dopoldne cele sestave sovražnih strelskih jarkov 300 do 800 m v globino. Dospeli smo do dohodov v vas Maurepas, Držimo hosto severno od postaje Ilem, dirkališče severno od te hoste in pristavo Monacu. Popoldne so podvzeli Nemci protinapade, posebno v I okolici pristave Monacu, kjer je bil boj po-| sebno ljut. Povsodi jc naš ogenj zrušil prizadevanja sovražnika in mu prizadejal tež-j ke izgube. Popolnoma smo obdržali osvo-l :-no ozemlje in ujeli nad 200 uietnikov. Na desnem bregu Moze smo odbili nemški napad, ki je bil naperjen proti našim postojankam zapadno od utrdbe Thiaumont. Ljuto je bilo obstreljevanje v odsekih Fleury, Vaux in Chapitre. Na ostali fronti običajno obstreljevanje. Letalstvo. Tekom 29. julija so imeli francoski letalci boje na fronti ob Sommi; sestrelili so tri nasprotnike. Neki drug nemški letalec je bil sestreljen v nemških črtah v Argonih, Potrjuje se, da je sestrelil letalca, ki je bil, kakor včeraj poroča-no, na fronti ob Sommi resno zadet, Guyn-nemer, ki je sestrelil s tem svoje enajsto letalo. V noči od 29. na 30. julija so vrgli francoski letalci 40 granat 120 mm kalibra na kolodvore v okolici Noyona. Danes zjutraj je metalo francosko brodovje veliko-kaliberske izstrelke na kolodvore in vojaške naprave v Muhlheimu na desnem bregu Rene, Pariz, 31. julija ob 3. popoldne. Severno od Somme so pomnožili Nemci pozno zvečer in ponoči svoje protinapade na gozd Hem in na selo Mancu, Posebno je bil boj ljut za navedeno selo. Nemci so trenutno vdrli nanj, a Francozi so ga takoj zopet vzeli nazaj. V gozdu Hem smo odbili vse napadalne poizkuse. Francoske baterije na levem bregu so s strani streljali na nemške čete in jim zadale težke izgube. Na levem bregu Moze se je izjalovil nemški napad na strminah severovzhodno od višine 304 v našem ognju. Na desnem bregu so vsled malega boja Francozi napredovali južnozahodno od Flcury in so ujeli do 20 mož. Odbili smo napad Nemcev z ročnimi granatami zahodno od Vaux in v gozdu Chapitre. Ob 11. uri ponoči: Severno od Somme so nadaljevali Nemci svoje napade v šumi Hemge in proti pristavi Moncu. Vsi njih napadi so se izjalovili z resnimi izgubami za sovražnika. V osvojenih postojankah smo se držali. Na desnem bregu Moze se najbes-nejše nadaljuje boj s topovi v odsekih utrdbe Thiaumont in pri Fleury. Ponoči na 31. julija je obstreljevala neka naša skupina zrakoplovov vojaške tvor-nice v Thionville, kolodvor Conflans in Audin le Roman in tabore pri Etain. Angleška uradna poročila. London, 29. julija. Poročilo generala Haiga: Dva besna poizkusa Nemcev, da zopet osvoje gozd Delville, smo odbili. Boj severno in severovzhodno od Pozieres in pri gozdu Foureaux traja dalje brez odmora. Na vseh treh točkah smo napredovali. Popoldne. Tekom noči so podvzeli Nemci dva nova ogorčena poizkusa, da bi znova osvojili gozd Delville; obakrat so bili s težkimi izgubami odbiti. Ročni me-tež severno in severovzhodno od Poziere-sa in v okolici gozda Fouraux traja brez odmora dalje. Na vseh teh mestih smo vkljub besnemu odporu sovražnika napredovali. Od včeraj ljulost kanonade na obeh straneh narašča. Dokaze imamo, da so bile nemške izgube v zadnjih dneh izredno težke, predvsem v gozdu Delville, kjer je bilo najbrže dvoje ali troje nemških polkov ugonobljenih. 29. julija. Nobenega važnega dogodka na fronti ob Sommi. Na ostalih delih britanske fronte navadni boj v strelskih jarkih. Pri Neuville-Saint Vaast je sovražnik zažgal mino, ne da bi bil napravil kako škodo. 30. julija. General Haig poroča: Ponoči smo ljuto bombardirali sovražne prekope in rezervne postojanke med Ancre in Somme. Naš ogenj je užgal sovražno mu-nicijsko skladišče v bližini Courcelette, Belgijska uradna poročila. 29, julija, Z belgijske fronte ni ničesar poročati. 30, julija. V okolici Dixmuidena je postal artiljerijski boj tekom dneva ljutejši. Vzhodno od Dixmuidena je po boju z belgijskim letalom treščilo na tla neko nemško letalo; belgijsko letalo sta vodila stotnik Jaquet in poročnik Robin, s čimur je stotnik Jaquet sestrelil svoje četrto letalo. Anglija pripravlja prebivalstvo na velike žrtve ljudi. Amsterdam, 1. avgusta. »Daily Tele-graph" poroča iz glavnega stana: Važno je, da se že zdaj opozarja, da se bode moralo žrtvovati še veliko ljudi, dokler ne bodo do zdaj osvojenih angleških postojank tako utrdili, da bodo nasproti Nemcem nepremagljive. Za obnovitev svetovnega mira na Angleškem. Kodanj, 1. avgusta. (K. u.) Za obnovitev svetovnega miru so zvonili dopoldne v celi deželi zvonovi četrt ure; večina cerkev je bila odprta vernikom. Priredili so veliko shodov, na katerih so nastopali za skoraj šen mir. Zarota za osvoboditev Casemcnta. "otlerdani, 1. avgusta. Iz Londona se javlja: Angleške oblasti so odkrile zaroto zu oprostitev Casemcnta iz zapora. V Lon- donu so zaprli 30 Ircev in 2 paznika, ki sta stražila Casementa. Zračni napodi do Angleško. Poročilo admiralnega štaba nemške mornarice. Berlin, 1. avgusta. Uradno: Več skupin mornariških zrakoplovov je ponoči od 31. julija na 1. avgust z uspehom napadlo London in vzhodne grofije nn Angleškem; metale so z vidnim uspehom bombe na obrežne utrdbe, na obrambne baterije, kakor tudi na vojaško vnžno industrijske naprave. Vsi zrakoplovi so se nepoškodovani vrnili, dasi so jih ljuto obstreljevali, in sicer so merske sile streljale na nje že, ko so pluli na Angleško. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Angleško poročilo o Zeppelinovem napadu. London, 31. julija.. Uradno: Več sovražnih zrakoplovov je preletelo pred polnočjo vzhodno in južno obal; pri izlivu Temze so metali bombe. Napad so še izvaja. Neko drugo Reuterjevo uradno poročilo izvaja: Pri zračnem napadu danes ponoči so križarili danes ponoči zrakoplovi, očividno je bilo njih število veliko, nekaj časa nad kraji Lincoln-shire, Norfolk, Suffolk, Cambridge, Es-sex, Kent in Hundington. Brez izbire so pustili padati bombe na vojaško nevaž-ne kraje. (Opazka Wolffovega urada: Izvirna brzojavka je tu pokvarjena.) Na nekem mestu so nastopili z obrambnimi topovi, kakor se sodi, z dobrim uspe« liom. Podrobnih poročil ni. Haag, 1. julija. Iz Londona se javlja: Kolikor se je do zdaj dognalo, se je udeležilo 5, če ne več Zeppelinov napada na Angleško. Vrženih je bilo približno 80 bomb, večinoma pri Temzi. Zračni napad na Hull. Christiania, 1. avgusta. Moštvo parnika »Krosfond«, ki je došlo včeraj v Bergen, pripoveduje: Ko se je nahajala ladja ponoči na 28. julija pri Hullu, je velik Zep-pelinovec strašno obstreljeval mesto; nekaj vojaških naprav, tvornic orožja in streliva je uničenih; proti Zeppelinu angleški letalci niso nič opravili. Pristanišče je bilo večkrat zadeto. Prebivalstvo je bilo zelo prestrašeno, ker je videlo, da topovi na suhem niso ničesar proti Zeppelinu opravili. Napad Zeppelinov na Angleško. Christiania, 1. avgusta. Potniki iz Anglije poročajo, da je provzročil napad Zeppelinov 28. in 29. julija zelo veliko škodo in da je bilo veliko ljudi ubitih. Dogodki na Balkanu. Iz Save dvignjeni c. in kr. monitor »Temes«. Belgrad, 1. avgusta. (K. u.) V oktobrskih bojih leta 1914 na Savi potopljeni c. in kr. montor »Temes« so dvignili in ga bodo vlekli v Budimpešto, da ga bodo popravili. Ko se je vozil danes popoldne mimo Bclgrada, so to vojno ladjo slovesno pozdravljali. Na slavnostno okrašenem mostu so se razvrstili vojaški generalni guverner general pehote baron pl. Rhemen z načelnikom svojega generalnega štaba, generali, vsi službe prosti častniki v Bel-gradu se nahajajočili c. in kr. in zveznih armad, zastopniki c. in kr. zunanjega ministrstva in voditelj cesarskega nemškega generalnega konzulata. Ko se je monitor vozil skozi odprtino mostu, mu je izkazala čast pri mostu se nahajajoča častna stotnija in vsi, ki so bili navzoči, godba je zasvirala cesarsko pesem. Srbski prestolonaslednik o bodočnosti. Kodanj, 1. avgusta. »Berlingske Ti-dende« poroča iz Pariza: »Matin« je pozval srbskega prestolonaslednika, ki biva sedaj na Krfu, naj ob priliki druge obletnice vojske poda izjavo, kaj čuti in meni o bodočnosti. Prestolonaslednik je odgovoril: »Mi se hočemo b i t i, to so čuvstva, ki sedaj prešinjajo mene in vse moje vojake. Nato hočemo za vse svoje brate zopet priboriti prostost. To je moje mnenje o bodočnosti.« Grški princ v Londonu, Rotterdam, Grški princ Andrej je imel v Londonu daljši razgovor z državnim tajnikom lordom Hardinge. Razburjenje je pojenjalo. Bukarešt, 1. avgusta. Kralj in več politikov je zapustilo Bukarešt, Velik naskok rusofilov je prenehal in 14. avgusta ne bodo imeli praznika. Spoznali so, da morajo v teh časih zunanjo politiko prepustiti odgovornim osebam. Rusija jc sporočila, da ne more več dajati premoga. »Universul« piše, da ni povoda za sovražnosti z Nemčijo, od katere je Rumunija dobila vladarja in poldrugo milijardo. V sredo je odšlo 683 vagonov živil v Nemčijo. Bukareški »Lloyd« poroča, da jc uvozna komisija sklenila pri Nemčiji in Avstriji posredovati, da se olajšajo formalnosti izvoza in da se imenuje diplomatični kurir, ki bi posredoval med podružnicami na Dunaju, Berlinu in Budimpešti. Dansko poročilo o Rumuniji. Berlin, 1. avgusta. »Lokalanzeiger« prinaša poročilo danskega trgovca iz Ru-munije: Splošno sodi ljudstvo, da je rumunski nastop samo vprašanje časa, toda kažejo sc mogočne struje proti vojni z osrednjima silama, ker bi to bilo v pogubo deželi. Navzlic vsem pomislekom pa se zdi, da vojna stranka pridobiva na vplivu vsled energične delavnosti ententinih diplomatov. Dobi pa se tudi pametne, trezno misleče ljudi, ki napad na prejšnjega zaveznika smatrajo za sramoto in kot dejanje, ki bi Rumunijo v očeh pravičnega sveta postavilo na isto stopnjo z Italijo, Rumunski glas o rumunskih načrtih. Dunaj. »Neuc Freie Presse« poroča: Ententi prijazni »Galac« piše: Dogovor med Rumunijo in entento je sklenjen. G. Bratianu se je zavezal, da se izjavi in je to tudi storil. V času ocl 1. do 15. avgusta bo rumunska armada mobilizirana; priprave so že dalj časa odrejene. Rumunija pa se vojne ne bo udeležila. Mobilizirala bo, da varuje svoje meje. Istočasno bo ruska armada skozi Dobrudžo in Galac in po Donavi udarila v Bolgarijo. Operacije na severu se bodo začele hkrati z operacijami iz Soluna. V proklamaciji bo Rumunija izjavila, da nima napadalnih namenov proti nobeni strani. Toda Rusija sili na izvršitev določb bukareškega miru iz leta 1913. z orožjem v rokah, in zato se ji Rumunija ne more ustavljati, ker vsled svojih slabih vojaških sil sama te pogodbe ne more izvesti. Armada bo držala pod orožjem in čakala še naprej. Avstrijski kurz v Rumuniji raste. Bukarešt, 1. avgusta. Kurz avstrijskih in nemških vrednostnih papirjev na tukajšnji borzi je zrastel za 12 do 15 lejev, v zasebnem prometu pa celo za 20 odstotkov. Razpoloženje na borzi je zelo zaupljivo. /..' Molčeči Bratianu. Bukarešt, 1. avgusta. Mille piše v Adeverulu: Bati se je, da so diplomatični razgovori morda žc končani, pa da se stvar ni odločila ne na desno, nc na levo. Nihče ne ve, kaj je Bratianu odločil. Ministrski predsednik molči in molči. Vidi se samo to, da so zastopniki osrednjih sil in zastopniki e nt e lite zadovoljni in da je prišlo veliko razburjenje. Rumunski kralj. Basel, 31. julija. »Basler Nach-richten« prinašajo iz Bukarešta, da je rumunski kralj zopet zelo na delu. Ministre skuša prepričati, da interes Ru-munije zahteva, da ohrani prijateljstvo z osrednjima silama. To nazira* nje je kralj odkrito izrazil pri sprejemu takega tujega diplomata. Dva ruska glasova o Rumuniji. Posebni dopisnik »Birževijih Vje-domosti« Inzarov izjavlja: Opozicija nc more vplivati na ministrskega predsednika, ker ima v zbornici ogromno večino. Doipsnik se jc prepričal, da Rumunija ne bo tako hitro nastopila, ampak šele, ko pride do odločilnih dogodkov zlasti na ruski fronti. V prav istem listu stoji: V Rumuniji ni nobene politične stranke, ki bi imela dovolj vpliva, da bi kaj pomenja-la za rumunsko zunanjo politiko. Lahko se reče, cla v tem trenutku nobonea politična stranka ne bi prevzela odgovornosti za vojno.« Islam v vojski. Tripolis—Perzija—Egipt. Berlin, 1. augusta. Turški poslanik v Berlinu Hakki paša je sotrudniku : Bcrli-ner Zeitung« izjavil: V Tripolisu so Arabci Italijanom pripravili odločilni poraz. Ujeli so 6000 Italijanov, ostale pobili, tako da je ves Tripolis očiščen od Italijanov. Naravnost sijajen je pa naš položaj v Perziji. Medtem ko se jc Rusom prej že posrečilo, da so prodrli do 70 km pred Bagdad, smo jih sedaj vrgli 300 km daleč nazaj. Najbolj občutljiva točka jc Suez. Že mesecc počivajo vsled silne vročine vsa dela na obeh straneh. Pa tudi na tej točki imamo gotovo premoč nad Angleži. Da tudi nad Suezom strašimo, je dokazal najnovejši letalski napad na Suez. Naj delujejo Angleži s svojim zlatom, končno vendar ne bodo mogli vojske zmagovito privesti do konca. Hakki paša spominja na besede Gladstona: »Dokler ko- ( ran ne izgine s sveta, toliko časa ne bo miru na zemlji. Poslanik je končal, da boj proti Angležem pomenja za ves Islam biti ali ne biti. Sueški prekop v nevarnosti. Basel, 1. avgusta. »Baseler Nachrich-ten« poročajo iz Rima, da je došlo iz Sueza v Rim in v Milan veliko italijanskih rodbin, ki poročajo, da je položaj v Suezu zelo resen. Turške Čete v Galiciji. »Giazer Montagszcitung« piše: Turške čete napravljajo najboljši vtis. So vseskoz visokorasli, lepi ljudje kakor naši Bošnjaki. V svojih vojnosi-vih, preprostih uniformah z znamenitim fesom na glavi, oglavnico za vratom in čelado, kakoršne so v rabi v tro-pičnih krajih, sc razlikujejo od čet osrednjih držav. Smeje so sprcjomljejo ovacije prebivalstva in odzclravljajo z izkušenimi podčastniki, ki so se vseskoz izšolali pod nemškim vodstvom. Ko so nemški častniki izobraževali turško učiteljske polke, jc bila vsakemu polku dodeljena pripravljalna in podčastniška šola. Pripravljalna šola jc trajala 1—3 leta, podčastniška pa iilvo leti. Kaj čuda, če so sc šarže turške armade v vojni čisto in popolnoma obnesli. Tucli aktivni častniki so večinoma obiskavali posebne vojaške šole, katerih jo imela Turčija v zadnjem času dovolj. Obiskovalci takih šol so imenujejo »muktbli«. Bodi šc pripom-njeno, cla se aktivna armada imenuje nizam, rezerva išiat, domobranstvo rc-clif, črna vojska mustafic. O novih uredbah v organizaciji turško armade, ki so sc uvedle tekom vojne, danes še ni mogoče govoriti. Infanterijskc čete (plade) so svoje junaštvo in svojo žila-vost ravno tako dokazale kakor katva-lerija (suvari) svojo smelost in kakor poljska artiljerija (topeliži) in trdnjav-ska artiljerija (kalatopdiži) svojo sposobnost in spretnost. V miru jc štela turška armada 15 zborov. Pod prvim armadnim nadzorstvom s sedežem v Carigradu jc stal prvi do četrti zbor s posadkami v Carigradu, Rodostu, Kir-kilissu in Odrinu; sedež nadzorstva nad naslednjimi petimi zbori je utegnil biti v Damasku, dočim sla bila deveti in enajsti zbor v Erzerumu in Er-zingavu. Dvanajsti zbor jc bil v Mos-sulu, trinajsti v Bagdadu. Samostojen zbor jc imel svoj sedež v Fanahu. Samostojna je bila tudi nizamska divizija. V vojni so se številke v turški oboroženi moči seveda zelo izpremenile. Nemci, ki so sc borili doli med njimi, hvalijo posebno tehnične čete. Z njihovim sodelovanjem so se v malo dneh zgradile umetne ceste, ki nič nc zaostajajo za brennersko in semmerinško. Na morju. Amerika proti črnim listam. Kolin, 1. avgusta.»Koln. Zeitung« poroča iz Washingtona, da Združene države črne liste smatrajo kot politično svojevoljno vmešavanje v nevtralno trgovino, proti čemur morajo protestirati kar najbolj odločno. Državljani Združenih držav ostanejo vsekakor v svoji pfravici, če skušajo trgovati s prebivalstvom ali vlado te ali one vojujoče se države. Držati se morajo lc trdno določenih mednarodnih običajev in določil, proti katerim je Anglija tolikrat grešila. Anglija od Amerike ne more pričakovati, da bi ta dovolila imena državljanov spraviti na pristransko listo, ne da bi angleško vlado ne opozorila kar najbolj resno na obile pomisleka vredne posledicc za nevtralne pravice in vezi. Isti list poroča, da je angleški poslanik' zagotovil, da pride kaka trgovska tvrd-ka le tedaj na črno listo, če jc dokazano, da jc agentura nemške vlade ali če pošilja denar v Nemčijo. Nasilsiva Angležev proti nevtralcem na morju. Kodanj, 1. avgusta. (K. u.) Parnik »Flora« črte Bergen-Island so Angleži zaplenili in odvedli v Leith, kjer so iz-ložili vse naloženo blago. Angleži so tucli zaplenili danski parnik »Bottnia«. Wlissingen, 1. avgusta. (K. u.) Jutri no bo vozil noben poštni parnik na Angleško. O bodoči ureditvi poštne službe sc šc ni nič sklenilo. Potopljen angleški ribiški parnik. Amsterdam, 1. avgusta. (K. u.) Neki podmorski čoln jc potopil ribiški parnik »King James«; posadko so izkrcali. Ribiškemu parniku »Androno-da«. katerega jc napadel neki podmorski čoln, sc jo posrečilo, da jc ušel. Poljske vesli. VARŠAVSKI MESTNI SVET. Dne 25. julija je bila prva seja varšavskega meslocga sveta, Množica ljud- stva se jc zbrala pred mestno hišo ter navdušeno pozdravljala mestne svetnike, zlasti vseučiliškega rektorja Brudzinskega in kneza Lubomirskega. Prvi je govoril predsednik knez Lubomirski, očividno ginjen ob tako važnem zgodovinskem trenutku. Z iskrenim notranjem prepričanjem je izražal svoje vroče želje, da bi mogel pospeševati blagor poljske prestolnice. Občinstvo in svetovalci so domoljubnemu knezu prirejali navdušene ovacijc. Prav tako navdušeno je bil sprejet govor rektorja Brud zinskega. Potem jc mestni svet počastil spomin odličnih mož, ki so sc v zadnjem stoletju borili za svobodo Poljske. Navdušenje je naraščalo. V dvorani so odmevali klici: Živela Poljska! Samo mala skupina Židov »ljudske stranke«, skupno šest mož, sc jc demonstrativno ločila od drugih svetovalcev; ta židovska skupina se jc obnašala popolnoma pasivno, ni ploskala in ni vstajala s sedežev. Židje so sploh nezadovoljni z varšavskim mestnim svetom. Vsled kompromisa poljskih strank so namreč dobili samo 19 mandatov, drugače bi jih dobili nad 30, ako bi bili sorazmerno zastopani. Tudi se nekoliko bojijo poljske avtonomije ter zahtevajo zase svojo židovsko samoupravo, da bi tvorili državo v državi. Povdarjajo, da jih s Poljaki pač veže politični in deželni patriotizem, ne pa narodno domoljubje, Tako se povsod zbuja židovsko vprašanje, ki prizadeva Poljakom veliko skrbi, AVTONOMIJA ZA POLJSKO. Dunaj, 1. avgusta. »Russkoe Slovo« piše, cla jc zadnji ruski ministrski svet z večino glasov sklenil načrt avtonomije za Poljsko. Ko bo Poljska zopet osvojena, dobi avtonomijo za notranje stvari, ne pa za zunanjo politiko. Belgijski ranisier o cilju vojske. Bern, 1. avgusta. (K. u.) Pri spominski slavnosti na Jauresa, ki so jo priredili socijalisti v Parizu, jc govoril tudi belgijski minister Vandervelde, ki je izvajal glede na izrek Arturja Hen-clersona: »Ne pozabite internacijona-le!« Ne pozabljamo jo; tu jc ostane in ostane naše upanje. A za to, cla živi in da napreduje, mora biti jutrašnji mir osvoboditve in mora jamčiti v popolnem obsegu za pravico narodov, da boelo lahko sami o sebi odločevali. Evrope nc sme razdeliti v dve vrsti sovražnikov, da bi podaljšali politično z gospodarsko vojsko. Z eno besedosedanja obrambna vojska se no sme nikakor izpremeniti z aneksijami in s povračilnimi sredstvi v osvojevalno vojsko. Zadoščalo bo zato, da ostanejo narodi četverozvezo zvesti načelom, ki jih jc obrazložil Asquith: Pravičnost, zopetna obnovitev Belgije, oprostitev Francije, nobenega iredentizma več v Evropi. Če bi mogel dvigniti Jaures svoj močan glas, ki ga potrebujemo zdaj bolj kakor kdaj koli, bi, o tem sc nc more dvomiti, zahteval ocl francoskega ministrskega predsednika, naj sc izjavi, kakor jo izjavil angleški ministrski predsednik, da se pospeši ura zmage z določitvijo vojnega smotra Francije. Razno poročilo. Nemški cesar ob drugi obletnici vojske. Nemški cesar jc ob drugi obletnici vojske izdal tri zahvale in sicer nemškemu ljudstvu, armadi in posebej šc nemškim ženam. Anglija iu Danska. Kodanj, 1. avgusta. (K. u.) V Londonu so zamenjali danes pogodbo s 3. maja 1916, ki podaljša pogodbo o razsodišču med Anglijo in Dansko s 25. oktobra 1905 na dobo pet let. Novi rektor na vseučilišču v Berlinu. Berlin, 1. avgusta. (K. u.) Rektor na vseučilišču v Berlinu za študijsko leto 1916—1917 je postal ravnatelj ženske vseučiliške klinike lajni svetnik Baum. Pri požarih gozdov v Kanadi izgubilo življenje 200 oseb. Amsterdam, 1. avgusta. (K. u.) »Times« javlja iz Toronto: Med gozdnimi požari v Kanadi je izgubilo najbrž življenje 200 oseb; škoda je zelo velika. Ustava na Portugalskem preklicana do 31. oktobra. Geni, 1, avgusta. »Agcncc Ha vas« javlja iz Lizbone: Preklic ustave so podaljšali do 31. oktobra. Boji v nemški vzhodni AJriki. London, 31. julija. (Kor. ur.) Angleži so zasedli Dodona ob centralni železnici v nemški vzhodni Afriki. Kabinet pristavlja poročilu, da so se ustalili Angleži pri glavni zvezni črti Ncmccv, jubilej'. Božja Previdnost jc redu sv. Frani čiška podelila obilo duhovnih dobrin, pa največja jc asiški odpustek. Koncem julija leta 1210. je sv. Frančišek preklečal celo noč pred Marijinim oltarjem v mali cerkvici Porcijunkuli in je razmišljal o neizmerni ljubezni Odrešenika, ki je iz ljubezni do nas vedno ostal med nami. Mislil je na svet in njegovo grešno stanje. Domislil se je, da je bil tudi on enkrat v takem stanju, ali božja ljubezen ga je rešila in zato jc enako vroče molil tudi za ostali svet. Kar so mu prikažei Odrešcnik s svojo božjo Materjo in mu pravi: * , Frančišek! Vem, cla si ubog in da se s svojimi brati mnogo trudiš za reševanje, človeških duš. Prosi za milost, za katerokoli hočeš zase in zanje in za mojo slavo in prejmeš jo.« Tedaj reče sv. Frančišek, poln zaupanja kakor Mojzes pri razgovoru z Jezusom na Sinajski gori: »Četudi sem reven grešnik na zemlji, pa vendar si v svoji ponižnosti drznem prositi, da človeškemu rodu podeliš milost, da' vsak, ki obišče to cerkev, se izpove, skesa in prejme sv. obhajilo, prejme odpuščenjc grehov.« In Mariji reče: »Tebe, vsemogočna Devica, prosim, da podpiraš mojo prošnjo.« — Marija sc obrne k Sinu in reče: »Vsevišnji Bog! Prosim Tvoje božanstvo, cla uslišiš prošnjo svojega ponižnega služabnika.« — Jezus nato pravi Frančišku: »Kar prosiš, je veliko, toda še večjega si vreden. Pojdi k mojemu namestili* ku, cla. naj ti cla, za kar prosiš.« —> Frančišek gre k papežu in leta 1216, dobi zaželjeno milost, in letos praznu* jemo njeno 7001etnico. To milost so' kasneje dobili vsi frančiškanski samo* stani. Začne se 1. avgusta zvečer iri traja do večera 2. avgusta. Želja sv. očeta nam jc znana. Nekaj o ireflenli. Nič ni bolj nedolžnega, kakor dru* štvo. Zbere sc pet ali več oseb, da se igrajo državo; to jc društvo. Ima pred* sodnika, ki je pogostokrat tak absolutist, kakor zamorski kralj; izdaja po* stave, to so Statuti; ima odbor, to je nje* gov deželni zbor; in kdor nc uboga, so ga vrže ven, to se pravi, gre v pregnanstvo. Kaj pa je bolj naravnega, da stopi mlad Lah v društvo? V kolesarsko dru* štvo.ognjcgasno ali pa v politični klub. Hoče govoriti, čemu mu jc pa dal Bog izredno gibajoč jezik in roke? To se raz* ume, cla govori o svojih občutkih, o katerih sc mu ni bilo treba šele učiti. Tako govori o lepem, velikem, resnici, o poslanstvu latinsko narodnosti, o idc* alih bratstva, enotnosti človeške kul* ture in o podobnih stvareh, katerim so mi danes smejemo. Ako ima dolg jezik, tedaj se občuduje; njegova častihlep* nost raste in on jc ccl društvenik. V Tri* člen tu, Trstu ali pa Roveretu pa sede gospodje, ki ga ima.jo na vrvici. Ti grojd za tem, cla opišejo razmere v laških pokrajinah monarhije tako, da mora pri* ti domačin kot tujec do spoznanja, da Lahi nezadovoljni. Tako sc ljudje v teh krogih vzgajajo, da postanejo žc sami ocl sebe irredentisti in vse izgleda tako, kakor da pripadajo dežele le nekako začasno monarhiji. Končno se cla mlademu možu društveno uniformo; on ljubi velike, zvite klobuke, gledišče —: njegov gledališki ukus najde izraz v laški uniformi, precl vsem v obleki ber-saglicra; dado mu obleko, ki izgleda precej podobno. Društvu dajo trobente, kakršne imajo bersaglieri, zraven pa pridoclajo šc bersagliersko koračnico in pesem o Tripolisu; pove sc mu, cla jc to najbolj junaška pesem njegovega naroda. Dajo mu tudi knjigo. Seveda vse tO stane denar. In morebiti pomisli včasih na lo, cla to stane voliko denarja, da nc morejo vsega toga zmagati niti sami pospeševalelji v Roveretu ali Trstu. In on vprašuje. In posluša govoriti z občudovanjem o velikih društvih onstran meje. O društvu »Dante Allighicri«, o »Assoziazionc Patria c Triesto«, o pro* stozidarjih; in sliši, cla jih vsi ti pod* pirajo. Ti imajo na stotisoče članov in denarja, kolikor sc ga hoče. Italija jo, bogata, tako sliši; ne tako kakor liri nas, tam nc igra denar nobene ulogo. Izve, da jo vodstvo društva »Dante Allighicri« v Rimu in cla so njegove podruž., niče razširjene po ccli Italiji, cla dclujo Assoziazionc Verona, Benetke in Pado-va ravno lako, da sede prostozidarji v vladi, ki bi se najrajšo še danes zvezali s Francijo proti Avstriji in Nemčiji. Vso to sluša z občudovanjem, nekako preroško. Javno se seveda vse taji; najstarejšo društvo »Dante Allighicri« se ne peča s politiko ampak ima samo idealne namene; varstvo in razširjanje italijanskega jezika iu kulture. Samo v. ta na- men ustanavlja in podpira šole in knjižnice, razširja knjige in spise, prireja predavanja. Šola v Vielgereuthu je sezidana z denarjem iz kraljestva in še mnogo drugih. Ali je torej on kriv, ako si mora pustiti država zidati šole od inozcmcev? Tako igra tukaj vlogo plemenitega, ki ne prinaša ničesar drugega, kakor znanje, blagoslov in umetnost; saj je bilo vedno poslanstvo njegovega naroda, da nosi luč med barbare. In sc pritožuje nad barbari, da ne more ustanoviti v monarhiji podružnic, in zraven se pa smej a, kajti--društvo ima v Avstriji kljub temu nacl 60.000 članov. V Vidmu, Jakinu in Raveni so pisarne društva, ki so bavijo s Primorsko in Dalmacijo, Tirolska pa spada v področje Brescije in Turina. (Dalje.) PapeSKi Konzlsiorll v ШтМ ш. »Beiclispost« poroča, da bo sv. oče letos, najkasneje v prvem tednu ad-venta, imel konzistorij, v katerem bosta dobila kardinalski klobuk dunajski nuncij Scapinelli in monakovski nuncij Fruhwirth. Najbrže dobi rdeči klobuk tudi braziljski nuncij Aversa. Kardinal Gasparri morda pusti državno tajništvo, da dovrši svoja započeta znanstvena dela. Vsekakor pa dobi sv. oče na pomoč dva izkušena diplomata kakor sta nuncija Scapinelli in Aversa. Na Dunaj pride za nuncija vercellski škof monsignor Teodor Valfre di Bon-zo, iz stare grofovske rodovine, sošolec in velik prijatelj sv. očeta. V Monakovo pride monsignor Evgenio Pacelli, državni podtajnik za izredne cerkvene zadeve, 40 leten prelat odličnih sposobnosti. Dnevne novice. r-f" Junaku časti Z bojišča se nam piše: Vsled izredne hrabrosti pred sovražnikom je bil pred kratkim imenovan štabnim narednikom g. Anton Močan, narednik 6. stotnije črnovojniš-kega pešpolka, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. Imenovani junak sc je v dneh, ko je Italijan silno napadal naše postojanke in hotel na vsak način prodreti našo bojno črto, posebno odlikoval in junaško branil naše okope. Prišlo je do spopada mož ob možu. G. Močan je bil v teh kritičnih trenotkih zares močan v svoji volji. Metal je ročne granate med Italijane, dokler sam ni bil ranjen, vendar hvala Bogu samo lahko in se zopet bojuje in brani domovino. Njegove junaške prsi dičite dve hrabrostni svetinji: srebrna in bronasta. Srčno želimo, da ga diči še zlata svetinja, ker vsi ga ljubimo in spoštu- jemo. _ + Madžarski nadzorniki na Dunaju. Grof Andrassy je bil v nedeljo poldrugo uro pri cesarju. Grof Apponyi in Rakov-sky bosta koncem tega tedna zaprosila za avdijenco. -j- Dnevnik bivšega češkega poslanca dr. Edvarda Gregra je prepovedalo razširjati praško deželno sodišče. + Razpis za nadomestila okovov vrat, Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) »Wiener Zei-tung« je objavila danes tekmovalni razpis trgovinskega ministrstva, ki poziva, naj se vlagajo načrti za nadomestila kljuk in izveskov iz bakra, žolte medi, iz vlite bakro-vine ali iz bakra za okove vrat. — Podmaršal Franc pl. Hoier je došel v Karlove vari, kjer se bo zdravil. — Pojasnilo o zaplembi predmetov iz kovin. Dunaj, 2. avgusta. »Wiener Zeitung« javlja: Odredba ministrstva deželne bram-be z dne 29. julija t. 1., s katero se je podaljšala veljavnost zaplembe kovinskih predmetov do konca letošnjega leta, se jc v delu dnevnega časopisja pomotno tolmačila, kakor da bi se odgodila že odrejena in izvajana splošna izročitev predmetov iz kovin. Nova odredba je podaljšala zaporo do konca leta 1916. Samoobsebi umljivo je, da se morajo stvari v prvotni, torej v podaljšani dobi zapore, izročiti v po oblastih predpisanih izročilnih obrokih. Potrebščina vojske zahteva, da se drže najtočnejše predpisani izročilni roki. Kdor bi se ne oziral na izdane odredbe, bo najstrožje kaznovan. Prome z blagovnimi vzorci jc pod znanimi pogoji dovoljen tudi na sledeče vojnopošt. urade: 8, 16, 32, 34, 46, 48, 61, 64, 73, 79, 88, 95, 98, 106, 165, 177, 178, 181, 188, 200, 217, 218, 221, 223, 224, 239, 242, 269, 277, 278, 304, 307, 316, 323, 511, 512, 514 in 517. — Poročil se je danes g. Vladimir Vr-til, c. kr. evidenčni geometer v Ribnici, sedaj c. kr. enoletni prostovljec, z gdč. Poldi Tomšičevo, učiteljico v Ribnici. — Bilo srečno! — Smrtna kosa. Nadoma je umrl g. Ernest Š c r k o , solastnik znane cerkniške veletrgovine, star 44 let. — Umrl jc v Gradcu bivši posestnik mariborskega hotela »nri zamorcu« Aloizii L o li r. — Šola za invalide. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za javna dela se je na strokovni šoli v Kočevju ustanovila šola za invalide s posebnim načrtom. Za te tečaje se invalidi, ki so vešči nemškega jezika, zglase lahko vsak čas; poučevalo se bode pa v naslednjih predmetih: A) Elementarni tečaj: 1. Pisanje za enoročne. Levično pisanje. 2. Pouk nemščine v govoru in pisavi, aritmetika, obrtno računstvo, obrtne naloge, nauk o splošnem državljanstvu. B) Tečaji za praktične poklice: 3. Tečaj za stenografijo in strojepisje. C) Tehnični tečaji. 4. Predavanje o risanju, geometriji in osnovah. 5. Risanfe za mizarje, strugarje in modelirje. Vsak že superarbitriran invalid, ki bi želel priti v šolo, naj to naznani ravnateljstvu strokovne šole za mizarstvo v Kočevju ali pa deželni komisiji za preskrbo vračajočihse vojnikov v Ljubljani ter hkrati tudi pove, kateri stroki bi se rad posvetil. Pouk je brezplačen, drugi stroški (stanarina, hrana i. dr.) se bodo pa krili iz invaliditet in dodatkov deželne komisije za preskrbo vračajočih se bojevnikov. Take šole za invalide, ki so vešči nemškega jezika, hočejo ustanoviti tudi na raznih nemških šolah v Ljubljani. Nekdo je poročal, da je tak sklep kranjskega deželnega šolskega sveta. Takega sklepa pa v kranjskem deželnem šolskem svetu nikdar ni bilo, zato smo popolnoma prepričani, da bo država skrbela tudi za ono veliko večino tistih invalidov na Kranjskem, ki nemškega jezika niso vešči. Na bojiščih ni razlike med junaki, ki so vešči enega ali drugega jezika, in zato država tudi ne bo nikakor delala razlike, da bi za ene bolj ali manj skrbela. Vsak invalid je tvegal svoje življenje za Avstrijo in avstrijska misel je bila, za katero se je boril. Ta avstrijska misel pa zagotavlja vsem narodom enakopravnost. — Veliko častno diplomo jo dobila gospodična Marija Podkrajšek, poštarica na Mirni na Dolenjskem, ocl predsedništva vojnega botrstva za velike zasluge, ki si jih je stekla za to akcijo. — Pazite na otroke. Bajtarica Marija Marinčič iz Gatine je pustila svojega štiriletnega fantiča brez nadzorstva okoli se potikati, kar je rodilo zle posledice. Otrok je namreč zažgal sosedov kozolec s šestimi okni, last Franceta Podržaja, napolnjeno z žitom in snom, ki jc pogorel do tal; zgorela sta tudi s poljskimi pridelki napolnjena kozolca Janeza Rusa in Antona Berlana. Skupna škoda znaša okoli 30.000 kron, ki je pokrita le z malo zavarovalnino. — Žalostna lahkomiselnost, Četovodja Franc U., 17. pp., je bil poveljnik vojaških žetvenih delavcev v Sv. Lovrencu pri Knittelfeldu. Poneveril je 70 kron delavske mezde, izmamil posameznim posestnikom večje zneske in si dal pri krojaču napraviti novo uniformo, na račun katere je plačal le nekaj malega. Vsa škoda znaša nad 200 kron. U.-a so aretirali in ga izročili vojaškemu sodišču. Četovodja (J. se je bil na bojišču odlikoval ter ima srebrno hrabrostno svetinjo. — Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz jubilejske ustanove »Cesarja Franc Jožefa L« in »Spod-nještajerske jubilejske ustanove« dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto šole, katero obiskujejo. Prosilci za podpore iz »Cesarja Franc Jožefa I. jubilejske ustanove« morajo biti pristojni v okraje: Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad, Šoštanj, Sevnica ali Vransko, oni za podpore iz »Spodnje-štajerske jubilejske ustanove« pa smejo biti tudi iz drugih krajev, Prošnje je vložiti do 1, septembra 1916 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju ter priložiti njim ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem minulem šolskem tečaju ter mora imeti prosilec najmanj prvi napredovalni razred. Visokošolci pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docentov glavnih predmetov o povoljnih, pri njima opravljenih zasebnih izkušnjah, z indeksom, ki svedočuje pohajanje predavanj v minulem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah. — Promet s zasebnimi vojnopošt-nimi zavitki jc pod znanimi pogoji dovoljen tudi na sledeče vojne pošte: 20, 28, 37, 43, 76. 133, 138, 146, 148. 252. Srednje dobro letino ima Nemčija, kakor poroča »Berliner Tageblatl«, Umrl je v Berlinu slavni mcdicinec tajni svetnik Albert Neisser, star 61 let. LjuDljonsKe novice. lj Umrl jc včeraj popoldne v Gradcu šef tvrdke I. C. Мауег, gospod Eme-rih C. M a y c r v 75. letu starosti. S svojim obsežnim trgovskim znanjem in strogo rednim poslovanjem se mu jc posrečilo tukajšno trgovsko in bančno hišo povzdigniti med največja podjetja v Ljubljani; ravnotako vživa tudi veletrgovina »bratje Lechncr« v Gradcu. ki io ic bil pokojnik pred leti ku- pil, med trgovskim svetom najboljši glas. Gospod Мауег jc bil nasproti svojim uslužbencem dobrohoten šef ter jo vsled tega vžival med njimi največjo spoštovanje. Precl več loti jc bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefo-vega reda. Truplo prepeljejo v Ljubljano in polože v rodbinsko rakov. lj Nagloma je umrla danes zjutraj na poti domov gospa Uršula P r o m k , posestnica liiše št. 7 na cesti nadvojvoda Friderika. Svetila ji večna luč. lj Enoletni prostovoljec poddesetnik Josip Wissiak, ki je po poročilu njegovih bojnih tovarišev padel na severnem bojišču, je bil gojenec drugega letnika tukajšnjega c. kr. učiteljišča. Odšel je v vojaško službo lansko jesen z letnikom 1897. V Slovenski Bistrici je s prav dobrim uspehom dovršil častniško šolo. Na bojišču je bil le malo časa; prišel je tja po začetku sedanje ruske ofenzive. Dne 19. t. m. dopoldne je odposlal na svoje starše dopisnico s poročilom, da je zdrav in zadovoljen, popoldne ob petih istega dne jc kot voditelj svojega poizvedovalnega oddelka padel zadet v glavo. Pokojnik je bil vesten in izvrsten dijak. Njegove dopisnice pričajo, kolikokrat mu je bilo šolsko delo na mislih tudi na bojišču. Ob času svojega dijaškega življenja jo s prav idealnim navdušenjem sodeloval pri petju v raznih ljubljanskih cerkvah. Še med svojim kratkim, trodnev-nim dopustom o zadnjih božičnih praznikih je pel na koru v cerkvi sv. Petra. Vernemu, plemenito veselemu mladeniču - junaku ohranijo njegovi znanci trajen spomin. Ij Neznan kolesar je povozil na trnovskem pristanu 121etnega Jožefa Ničmana, sina uslužbenca mestne elektrarne. Kolo je šlo dečku čez levo nogo v gležnju, Deček je težko poškodovan. namestnik najkrepkejšo vladno pomoč za to akcijo. JL T Ivan Mesar, poslovodja „Katol. bukvarne," javlja v svojem imenu, kakor tudi v imenu soprogo in ostalih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog v svoji neskončni previdnosti poklical na-Sega ljubljenčka •y«t<'* Tončka sinoči ob '/« na 12. uro, po kratki, zelo mučni bolezni, v nežni dobi 4 let med nebeško krilatce. Truplo nepozabnega sinčka ozir. bratca se jutri, v četrtek popoldne ob 3. uri prepelje iz hiše žalosti, Florijanska ulica 23. na pokopališče k Sv. Križu in položi ondi k zem-skeinu počitku. V Ljubljani, 2. avgusta 1016, Velikanski boj za Verdun. »Daily Mail« priobčuje pismo nekega francoskega vojaka, ki piše o bojih pri Verdunu, katerih se je bil sam udeležil: Milje in milje daleč ni videti drugega nego granatne lijake. Posebno silni so lijaki, ki jih izkopljejo v tleh 42 cm izstrelki. Tako globoki so, da se more skriti 10 voz z 20 konji. En dan me je dvakrat zasula zemlja, ki so jo vrgle kvišku granate. Vsak dan se izstreli na milijone puškinih in kanonskih krogel. Zdi se, da so Nemci odločeni za vsako ceno vzeti Verdun. Primorske novice. Cesarska podoba in črnorumena zastava. C. kr. namestništvo v Trstu je potom c. kr. okr. glavarstvva zauka-zalo tukajšnjemu županstvu, da mora odslej v vsaki gostilnici viseti na steni podoba Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa I. — Poleg toga odreja ukaz, da mora vsaka gostilnica imeti v svoji posesti cesarsko (čreorumeno) zastavo, ki naj se razobeša ob cesarskih in patrio-tičnih slavnostih. Beležimo ta ukaz s posebnim zadovoljstvom, kajti umestno je, da mi Slovenci tudi na zunaj manifestiramo svojo zvestobo do cesarja in države. f Anton Terpin. Dne 30. julija zgodaj zjutraj je umrl v Ravnici č. g. Anton Terpin, vikar v pokoju. Rojen je bil v sedaj razrušenem Števerjanu dne 5. julija leta 1846. Njegov oče in mati sta bila iz Ravnice pri Gorici doma. V mašnika je bil posvečen v Gorici dne 1. septembra leta 1872. Služboval je v Šempasu, v Zapotoku, njegova zadnja služba pa je bila v Podsabo-tinu, v tej vojski tolikokrat imenovanem kraju. Pred kratkim je stopil v pokoj in se nastanil v Gorici, kjer ga je mogel le malo časa uživati. Vztrajal je v Gorici, dokler mu niso laške granate začele rušiti hišo in ga v nji enkrat skoro zasule. Pribežal je v Ravnico, domovino svojih staršev. Tukaj se ga je pa letošnjo zimo lotila huda bolezen, katero je vdano in potrpežljivo prenašal. Večkrat previden s sv. zakramenti je po res hudem trpljenju mirno izdihnil svojo blago dušo. — Bil je častitljiv in iz-vanredno prijazen gospod. V svojem življenju vedno skromen, je v svoji poslednji volji veliko svojih prihrankov dal v dobre namene. Bog, nebeški plačnik, mu povrni in mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! — Pogreb je bil 31. julija ob 11. uri dopoldne. — R. I. P. Pomočna akcija za Goriško in Gra-diščansko. Pod predsedstvom namestnika barona pl. Fries-Skene se jc vršila v Trstu dne 31. m. m. seja deželne polnočne komisije za Goriško in Gradi-ščansko. Komisija sc jc predvsem pečala s celo vrsto prošenj za podporo, ki so bile došlc iz krogov po vojni prizadetega prebivalstva Goriško in Gradi-ščanske; prošnje so se večinoma rešilo s tem, da so se začasno dovolila, posojila. Nato je komisija razpravljala o tekočih pripravljalnih odredbah za novo pozidavo Gorice, pri čemer je obljubil .L Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod postajevodja dne 17. julija ob 3. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 50. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Priporočamo ga v prijazen spomin; obenem čast in hvala onim, ki so mu izkazali zadujo čast. MIRNA, 27. julija 1916. Nežika Pucelj, soproga. — Stanko, Vilko, Slavjca in Silva, otroci. — Janez in Neža Sadnlk, tast in tašča. Frančiška Sadntk, svakinja. — Ana Gnldica, teta. Mmh. Povodom prebridke smrti naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, gospodične .Vinke Vilmaiiove učlleljics-vodlioljice na Dobravi pri Kropi, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem za vse dokaze ljubezni in sočutja. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. zdravniku dr. Kogoju, c. kr. okr. šol.nadzorniku Karolu bimon, slavnemu krajnemu šol. svetu na Dobravi pri Kropi, g. učitelju Šegi za nagrobni govor, cenjenemu učiteljstvu in vsem drugim, ki so izkazali dobri pokojnici zadnjo čast. Jesenice, dne 31. julija 1916. Žalujoča rodbina Uiimanova. jtiVt ■• »ЛЧ . v\ t чКу., '?'.•• •;•• •'.'•.*• .. i. • '•(. A>. z velikim hlevom, pasažirskimi sobami v mestu na Gorenjskem se odfla na račun ali v najem. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1758. Ema Globočnik-Winteihaltor naznanja slav. občinstvu, da je z današnjim dnem otvorila predtlsharlj vsakovrstnih ročnih del. Istotam se dobijo tudi različne idrijske čipke. Vsak dan od 2-7. uro zvečer. Ljubljana WolIova ul. 1/11 i v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda. iew Več pove lastnik Rudolf Oroszii, i.iubliana. Na prodaj je lepa 1705 Jfffi. JL « ш c vel. sadnim vrtom in vinogradom na solnčni legi tik postaje. Hiša popolnoma nova po novejšem sistemu. V njej gostilna in prostor za rodajalno. Krita z eternitom. Cena 26.000 kron. /eč se poizvo in ogleda pri Fr. Vrčonu. pod-tupan, Dobravijo st. 28, p. Sv. Križ pri Ajdov-Icini. Prodaja Fr. Oblak, Puštal, p. škofjaloka. P1 V zajamčeno 28% in 36°/o maščobe v originalnih zabojih a 50 kg, po nizkih cenah razpošilja, dokler zaloga tvrdka A. KUSLAN, Ljubljana, Karlovska cesta št. 15. 31! ТГ JL—II_I Išče se dve sobi in kuhinja, aH samo dve sobi, eventuelno meblovani za takoj ali pa do septembra 1.1. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1759. najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 66 litrov naprej po primerno nizki ceni pri M. Rosner&D. v Uabllanl. Ob ргаавдкиш mlekal Sladni čaj znamka SLADIN ja najbolj zdrava in najcenejša hrana za doienčke. S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani so pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospo Eme pl.Trnkoczy, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da so prehranja Elzin malček s Sladinom (slatini čaj) in sa krasno razvija, torej se more Sladiu liaj-topleje priporočati. Dobi se pri lekarju Trnkoczyjuv Ljubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Sclionbrunnerstrasse 109, Jo-sefstiidterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstiasse 4. Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja pretužno vest, da je njegov večletni prezaslužni odbornik in redni član gospod proteurist tordke I. C. ffJsjrer danes zjutraj po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo dne 2. avgusta ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Preblagega nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 1. avgusta 1910. Јагашнанвишшшжж ur Neizrečeno ljubljeni sin, brat in nečak, dlka obitelji 1 c. in kr. nadporočnik-avditor umrl je dne 28. julija 1916. v rezervni bolnici št. 6 v Tridentu vsled težkih ran, povzročenih po italjanski granati. — Javljamo tužno vest in našo neo-pisno tugo prijateljem ln znancem, priporočajoči milega nam Tončiča pobožni molitvi. Tinjan pri Pazinu, 29. julija 9116. Defar Šime, posestnik in trgovec — oče; bratje: Šime, konz. svetnik-župnik, Dušan, posfestnik, Milan, železničar, Hajmund, trgovec-vojak, LlberaJ, aktivni c. in kr. nadporočnik, sestre: Marija, Zora vd. Zohil, Vie- rlca, Stanka. Defar Ivan, posestnik, stric, flntica Kinanic r. Defar, teta, ostali svaki, nečaki in vnuki. m Zalivala. Ob nenadomestnl izgubi našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga ozir, brata, svaka in strica, gospoda LENGER trgovca in posestnika itd. so nam bili v veliko tolažbo mnogobrojni dokazi odkritega sočutja, ki so nam došli od blizu in daleč. Za vso to izraze iskrene ljubezni se vsem naj-toplejo zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. župniku Jos. Logarju za ves trud in duhovno tolažbo v zadnjih urah nepozabnega pokojnika, slavn. cestnima odboroma idrijskemu in škofjeloškemu, na čelu jima gosp. inž. poročnik Kasal, slavu. šolskemu vodstvu, občinskemu odboru, slavn. gasilnima društvoma v 2ireli in Dobračcvi, slavn. izobražev. društvu in vrlim „Orlom", kakor tudi ostalim mnogoštevilnim udeležencem pogreba, ki so pohiteli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast našemu blagemu rajniku. Iiog bodi vsem obilen plačnik! Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, zet in svak, gospod dne 1. avgusta 1916 nagloma preminul. Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek, dne 3. avgusta popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Cerknici. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Cerknici. Fran in Zofija Serko starši. Dano in Fran sinova. Danica Šerko, roj. Premrov soproga. v* ^ Dr. Alfred Serko, asist. zdravnik, Dr. Milan Serko, c. kr. profesor nadporočnik, dr. Edvard Šerko polkovni zdravnik, bratje. Tast, tašča, svaki, svakinje. Zanesljiva, starejša pestunja z letnimi izpričevali se išče k dvema otrokoma. Vpraša naj se na Poljanski cesti št. .18, II. nadstr. 1769 Na Miklošičevi cesti štev. 4. se odda ouanje s 3 sobami in pritiklinami, eventuelno tudi z 2 sobama. Več tam v gostilni. jevec — izvrstni štajerski ima v zalogi Ivan Ogrin, Laverca pri Ljubljani. H VSI z Kava v kockah žc zmleta s sladkorjem j 1 kocka so potrebuje za pol ltr. kave. Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova. Samo en posusi Na tisoče priporočilnih pisem na razpolago. — En poštni zavoj 5 kg stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne Iv. Urek, Ljubljana 4, Mestni trg 13. f / ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete ft. K 87'— za 100 kГ« S . • C- '"I ш/л-гМ ШШШ . <*•< >;?. tpfi: шш Шш i . -C-t •• **ч- ' IШШт i ж шш -j "-v тш m шфш ж Ш ШШ шФт тт ђфт t V-VУ.--* Sflfefe