Ob akciji »čista in zelena Ljubljana«
Imamo res radi čisto okolje?
7. aprila je potekafa akcija, katere namen je bil, da naše mesto postane čisto in zeleno. Sprva je zaradi slabega vremena kazalo slabo, ko pa se je med dopoldnevom izboljialo, je vse steklo po načrtlh.
V občlni Slika so bile najbolj aktlvne krajevne skupnosti Litostroj, Komandant Stane, Zgornja šiika in Hinko Smrekar, vso pohvalo zaslužijo še ribiči, strelci in planinci. Žal so se slabo izkazali mladinci in taborniki, od katerih smo pričakovali največ.
V primerjavi s preteklimi leti smo opazili mnogo pozitivnih sprememb: v množičncsti in organizira-nosti, v večji količini zbranega odpadnega materiala. Značilnost letošnje akcije paje bilo vzdušje ob delu. Ljudje so dajali vtis, kot da so se pričeli zavedati, da je čisto in urejeno okolje tudi ena od primarnih potreb civiliziranega človeka. Volji Ijudi in akciji torej vsa pohvala! Toda okolje, v katerem živimo, si zasluži skrb večkrat, saj se rezultati enodnevnega čiščenja, še tako intenzivnega, poznajo teden, morda mesec, kje neki vse leto. Za naslednje ieto načrtujejo enote-densko očiščevalno akcijo. Vsekakor bolje, loda glede na naše vsakodnevno obnašanje, ki mu je okolje deveta skrb, bodo tudi rezultati te akcije go-tovo kmalu zbledeli.
Pa si poglejmo, kakšno je obnašanje naš, Šiškar-jev, ob dnevih, ko ti niso izrecno namenjeni čiščenju okolja.
Najprej se ustavimo pri stanovanjski kulturi- Po-sebno v mlajših soseskah je to izredno pereč pro-blem. Kot tipičen primer lahko navedemo sosesko 7, kjer se je že večkrat zgodilo, da so delavci Komunal-nega podjetja (TOZD Javna higiena in Rast), dobili vrečke s smetmi kar na glavo. Ce jih je dobfl ludi kak naključen sprehajalec, sicer ne vemo, a vseeno bo-ditepazljivi, ko se sprehajate po teh »nevarnih« kra-jih. Žalostno je tudi to, da so mesta, ki so namenjena odlagahju smeti, od izhodov iz blokov oddaljena le nekaj metrov, pa jih je stanovalcem te soseske očitno oretežko prehoditi. Ko so na zelenicah v so-
Vsakdo, ki biva ali samo postopa po Šiški, lahko opazi mnogo starih avtomobilov, ki ne služijo več svojemu namenu in ki stoje na raznih mestih. Ugo-tavljanje lastništva teh avtomobilov je dolgotrajen postopek, zaradi preprodaj večkrat celo neizvedljiv. Na mestu, kjer je avto parkiran (tudi na parkirišču), pa lahko nastane okvara, avta pa se ne sme prema^ kniti, ker lastnik za to lahko zahteva odškodnino. Marsikdo bi bil tudi pripravljen kakšen avtomobilski del kupiti, a ker ne ve, na koga naj se obme, ga pre-prosto ukrade. Tak »oskubljen avto« pa še bolj kazi videz okolja. Naj lastniki avtomobilov z neveljavnimt registracijami na notranjo stran napišejo svoj naslov, pa bo tako rešeno mnogo problemov. Zelo težko je namreč oceniti, kdaj avto postane brez vrednosti. Delavci Komunalnega podjetja ga za takega oceni-jo, kadar mu manjkajo luči in kolesa. Odpeljejo ga na odpad, tam pa roma direktno v stiskalnico, in tudi če se lastnik javi, ni več možnosti, da bi svoj avto dobil nazaj.
K umazanemu in nezdravemu okolju mnogo pri-pomoreta kemijska in tekstilna industrija \z Medvod. Odlagališče, ki ga imajo V Smledniku, ni na primer-nem prostoru, čeprav ima soglasje sanitarne inš-pekcije.
»Odlaganje strupenih snovi v naravo, posebno v Savo in Sbro, ki sta Medvoščanom tako pri roki, bi lahko primerjali z zlivanjem lizola v juho; ki jo name-ravamo ppjesti,« pravi tovariš Vodnik, predsednik Komunalne skupnosti Ljubljana-Šiška.
seski 7 zacvetele prve forzicije, so otroci veselo pla-nili nadnje, si jih nalomili in naredili šopke, ki so ka-sneje gotovo krasili vaze po stanovanjih. Razburjal se nad tem početjem ni nihče. Velik problem v naši. občini so tudi divja odlagališča — gozdovi, grape, Kdor misli, da se izrabljenih predmetov najceneje znebi na ta način, se pošteno moti. Izbrati mora ustrezen kraj, kamor bo kramo odpeljal, čas, ko ga bo čimmanj Ijudi videlo, priskrbeti pa si mora l di prevoz. Kar precej nepotrebnega dela torej, glede na to, da od voz kosovnega materiala poteka dvakrat na leto organizirano, prav tako pa lahko ulica ali blok, ki organizira čiščenje, kadarkoli javi Komunalnemu podjetju, koliko kosovnega materiala ima pripravlje-nega za odvoz in za to poklicani bodo odpadne predmete odpeljali na mesto, ki je temu namenjeno.
Občutek za ohranjanje okolja ali vsaj njegov lep videz imariK) tprei Šiškarji premalo razvit. Ne zave-damo se tu'di,,da npr. čiščenje divjega odlagališča terja velike strOŠke. Že samo tabla z napisom »Pre-povedano odlaganje smeti«, ki jo ponavadi name-stijo na očiščen Lrostor, stane 3500 dinarjev, pa še njen učinek je vprašljiv. Nadomeščati je potrebno tudi razbite luči in polomljene koške za smeti — cena teh je 2650 dinarjev, brez stroškov montažs. Mimo-grede, za ta denar bi lahko zakrpali že marsikatero luknjo na cesti ali ga kako drugače koristno uporabili.
Poleg tega, da je onesnaieno okolje nezdravo in neestetsko, se zavfedajmo še nečesa: ves dsnar za čiščenje in urejanje okolja je odtrgan od naših bruto osebnih dinarjev, ki bi bili še kako dobrodošli v naših denarnicah.                                Sonja Nered