Št. 270,
v Ljubljani, ponedeljek dne 28. novembra 1910.
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1"—, x dostavljanjem aa dom K120; s poito celoletno K18 — , polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'5Q. Za inozemstvo celoletno K 28-- ,
Neodvisen
političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in apravništvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankfrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln sahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
stran neklerikalci. Delitev bo potem naravna jn take secesije bi bile izključene.
Čemu se torej veselijo klerikalci? Za to, ker pristopijo k njim ljudje, ki so bili vedno njihovi! Je to kaka pridobitev? Mi mislimo, da ni, pač pa je dobro za „Zvezo južnih Slovanov*, ^da se je rešila ljudi, ki v njo nikdar spadali niso.
h sloveasklli krajev.
Iz Kamnika. Narodna čitalnica v Kamniku priredi v kratkem svojo drugo dramatično predstavo v letošnji sezoni. Koliko truda, koliko vstrajnosti je treba pri takih prireditvah, to ve edino tisti, ki skusi koliko zaprek je celo od naših pristašev, ki diploinatično branijo svojim prostim uslužbencem sodelovanje pri prireditvah. Vedno in povsod se trkajo na svoja otla prsa: mi smo narodnjaki! Na drugi strani pa rujejo ter trgajo vse, kar je v zvezi s Čitalnico, katera goji pač še kakšno življenje v našem mestu. Sedeti pri kozarcu vina ter opravljati, to je idealni posel naših meščanov. — Povoljno so obiskane v Čitalnici kake neslane burke. V slučaju pa, ako se igra, kaj lepega, stvarnega globoko segajočega v življenje, takrat ostaja dvorana prazna, ko bi morala biti pri takih predstavah natlačeno polna. Globokoganljiva Meškova „Mati“ je bila nadvse slabo obiskana, kljub temu, da je bila skrbno naštudirana, ter je žela priznanje pri veščakih.
— V kratkem priredi Čitalnica zopet novo predstavo. Upamo da se odzovete vabilu polnoštevilno sebi in dobri stvari v korist!
Iz Senožeč. Nedavno je »Jutro" pisalo, kakšni hinavci so mežnarji. No prepričani smo o tem, saj je tudi naš mežnar
— ko je pred 5 leti bil spoden radi lenobe iz službe — postal socijalni demokrat. Prav ta čas je bil nekomu odpovedan cerkven pogreb, in naš mežnar je že vadil pevce, da bo z njimi sodeloval pri necerkvenem pogrebu, in je že odkorakal na lice mesta, a sorodniki — ki so še sedaj boljši kristijani, nego je mežnar — so to odklonili. Tudi gospa Mica ni takrat poznala gospoda, pač pa le »farje". — Dosedanji naš zdravnik nas je zapustil, preselivši se v Ilirsko Bistrico, kjer bo lahko občeval z »višjimi sloji“. Izvzemši trojice nihče za njim ne žaluje in še to trojico je Žuvanin takoj v veži potolažil. — Tu imamo zelo brihtnega občinskega odbornika. Pred par leti je šel ta dični odbornik z deputacijo v farovž nagovarjati presvitlega Toneta Bonaventuro. Baje mu je naredil tako milo pridigo, da je bil škof kar očaran. V znak zasluge, pravijo, da bo ta mož pri prihodnjih občinskih volitvah zasedel županski stolec, kajti da ga ni bolj »kunštnega* moža za tako mesto, kakor je ta „modrijan\ Ako postane ta brihtni mož župan, se nadejamo, da nam preskrbi poleg mlina tudi
zrakoplov, da se bomo ob nedeljah in praznikih — seveda, kadar ne bode burje — po zraku vozili, ker zaželjene železnice itak ne dobimo. Glede svetilk v zadnji notici »Jutra" moram toliko popraviti, da v gornjem delu trga, kjer je največji pasaž, ni nobene, dasi se dobi v Senožečah en liter petroleja za 28 vin. — Snega se tu nikdar ne kida, niti po glavni ulici od Mušiča do Favita. Ta ulica, ki se vije po sredini trga, je tako strma, da morajo ljudje skoraj po vseh štirih — liki živali — hoditi. “Iz tega snega nastane led, otroci pa z drsanjem ogladijo, kar je za nas vse ?.elo nevarno. In ravno včeraj je neka dama, ki je v blagoslovljenem stanu, nevarno padla. Torej merodajni faktorji, ukrenite kaj, da ne bo še večjih nezgod.
Splošni pregled.
Ban in koalicija.
Hrvatski sabor je bil sklican in odgo-den. Ta igra se je ponovila na Hrvatskem že večkrat in tudi ban Tomašič je poskusil z njo doseči uspehe. Toda slabo kaže. V vladnem listu je izšel oglas dne 24. t. m., kjer ban izjavlja, da takoj skliče sabor, ako koalicija zajamči, da bo poleg konstituiranja sabora — tudi takoj volila delegacijo za skupni zbor in da bo votirala indemni-teto do konca leta. Hrvatsko-srbska koalicija je odgovorila sledeče: „Ustavna dolžnost bana, ki je odgovoren hrvatskemu saboru, je, da brez rezerve in kautela stopi pred sabor in da zahteva od njega proračun ali indemniteto. Razen tega je z ustavnega stališča abnormalno, ako ban v javnem časopisu izjavlja, da bo šele potem sklical sabor, ako se mu od strani sabora že v naprej zajamči indemniteto. Ako bi se katera stranka odzvala takemu banovemu pozivu, bi to pomenilo, da dopušča, da eksekutiva diktira legislativi. Ako bi se hrv. srb. koalicija pokorila temu diktatu, bi vezala roke saboru, ki ga je sklical kralj, predno je začel vršiti svojo nalogo. — To insinuacijo pa odklanja koalicija kar najodločneje in izjavlja, da pada vsa krivda zaradi izvenproračunskega stanja od 1. januarja t. 1. na bana, ki ni saboru pravočasno predložil osnovo indemnitete in ni niti tehnično omogočil, da se izogne nezakonitemu stanju v našem avtonomnem gospodarstvu. Koalicija je s tem banu odločno povedala svoje stališče in je s tem tudi dana smer za bodočnost. Hrvatski ban je ponižal sabor s svojo izjavo, ker stoji na stališču, da ga skliče še le tedaj, ako popolnoma izpolni njegovo voljo. Gotovo jako čudno stališče v ustavni državi.
Nova srbska stranka.
Po zgledu hrvatske agrarne (seljačke) stranke se namerava ustanoviti tudi srbska
agrarna stranka. Pred nekaj dnevi je bil prvi sestanek kmetov v Belovaru, kjer se je sprejel predlog, da se osnuje nova stranka, ki bo v sebi združevala srbske kmete na podlagi gospodarske organizacije.
Reorganizacija grške armade.
Grška vlada je imela težave s svojo armado, odkar se je v nji začelo republikansko gibanje, ki je bilo naperjeno naravnost proti kralju in kraljevski rodovini. Militerska liga ja bila nevarna sila, s katero je bilo treba računati, ker bi se sicer nenadoma lahko zgodila izprememba po portugalskem vzoru. Zato se bo grška armada preuredila s prihodnjim letom in sicer po francoskem vzoru. Venizelos se strinja s to reorganizacijo in pravi, da bo prestolonaslednik na drugem mestu porabil svoje sile. V armadi je bilo namreč mnogo nevolje proti temu, da zasedajo mesta kraljevski princi.
Nemčija in Rusija.
Na potsdamskem sestanku se je doseglo soglasje med Nemčijo in Rusijo glede perzijskega vprašanja. Rusija ne nasprotuje nadaljevanju železnice bagdadske do Perzije. Pri tem pa se morajo varovati ruski trgovski interesi. — 21. t. m. so imeli ruski veleindustrijalci shod, na katerem so se posvetovali o ruskih interesih v Perziji. Nemčija hoče na vsak način dobiti za svoje produkte izvoz na vzhod, s čimer se družijo politični nameni. Zveza Anglije in Rusije za leto 1907 je določala Rusiji in Angliji prosto pot v Perzijo. Sedaj je prišla nemška konkurenca, ki je lahko velike važnosti za rusko industrijo. Ruski veleindustrijalci apelirajo na državo, da varuje njih interese, ki so interesi države.
Turčija ln Perzija.
Porta je izjavila, da njene čete na perzijski meji ostanejo na svojem mestu, dokler se razmere ne ustanove, ker meja med Perzijo in Turčijo ni natančno določena. Turške čete torej nimajo drugega namena, nego varovati turško mejno posest.
Mehikanska revolucija končana.
Poroča se, da je revolucija v Mehiki končana, vladno vojaštvo je zmagalo na celi črti. Ječe so prenapolnjene. O pravem času se je preprečil namen zarotnikov, ki so hoteli vsa javna poslopja spustiti v zrak. Ulice po mestih so zavarovane z vojaštvom. Vlada je na sledu vsem sumljivim osebam.
Dnevne vesti.
Javen shod v Vodmatu. V soboto zvečer je sklicalo »Politično in izobraževalno društvo za Vodmat" javen shod pri Bizjaku v Vodmatu, katerega so se udele-
Povodom secesije v „Zvezi južnih Slovanov.44
Naši klerikalci imajo zopet svoj gau-dium. Iz »Zveze južnih Slovanov” je izstopilo par dalmatinskih klerikalnih poslancev, ki v zvezo pravzaprav niti spadali niso, kakor v njo ne spada niti hofrat Ploj in naši klerikalci so veselja vsi izven sebe radi tega dogodka, ki ne zapusti za sabo posebnih sledov.
Klerikalni dalmatinski poslanci so bili v »Zvezi južnih Slovanov" proti svojemu prepričanju in za zvezo je dobro, da se jih je rešila, kakor bi bilo dobro, ko bi zvezo zapustil tudi hofrat Ploj, ki ima v zvezi močan vpliv in porablja ta svoj vpliv za to, da plava zveza vedno kolikor toliko v vladnih vodah.
Sploh so zbrani v zvezi zelo čudni elementi, ki si medsebojno diametralno nasprotujejo in za to niti misliti ni na kako večjo enotno akcijo zveze v korist Jugoslovanom, vsled česar nas na Dunaju tudi smatrajo za »quantite negligeable", ker takozvani »Slovenski klub", ki je sicer popolnoma enoten, služi samo osebnim ambicijam svojega vodje dr. Šušteršiča, ki se briga jako malo za koristi slovenskega naroda.
Res, koristi slovenskega naroda ne zastopa tako, kakor bi to bilo potrebno, noben naš državnozborski klub. V »Zvezi južnih Slovanov" je že nekoliko poslancev — Hribar, Rybar, Mandič, Baljak in sedaj tudi Smodlaka, od katerega lahko mnogo pričakujemo — ali kaj hočemo, ko imajo pa razni hofrati v »Zvezi" tak vpliv, da onemogočijo vsako skupno akcijo kluba, ako da inicijativo kluba za njo katerikoli od teh poslancev, ki imajo volje in zmožnosti, da bi kaj storili.
Drugače niti biti ne more, ako se gleda pri sestavljanju klubov samo na število poslancev, ne pazi se pa na to, kaki so oni kot ljudje in kak je njihov politični čredo. Ivan Hribar je naprednjak in Jugoslovan, Baljak je napreden Srb s širokim jugoslovanskim obzorjem, dr. Smodlaka jugoslovanski demokrat in s temi možmi naj bi sedel v enem klubu klerikalni frankovec Prodany.
Do secesije je moralo priti in škoda je samo, da je izstopilo samo par poslancev in ne vsi oni, ki v »Zvezo južnih Slovanov" ne spadajo, v prvi vrsti njen načelnik, ki diktira celemu klubu hofratsko politiko, radi česar se ona ne razlikuje mnogo od Šusteršičevega »slovenskega" kluba.
Ako je že nemogoče — in nemogoče je res — da bi bili zbrani v enem državnozborskem klubu vsi jugoslovanski poslanci in ako se oni morajo deliti v dva tabora, potem naj se delijo vsaj po načelih, ki jih zastopajo: na eno stran klerikalci, na drugo
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[169]
»Moja mati in jaz," je nadaljevala kmetica, »pobereva reveža, preneseva ga na posteljo, in tam vidiva, da ima globoko rano na desni prsni strani . . . Odkrijeva mu rano, izmijeva jo in obveževa ... in naposled odpre mladi mož oči . . . oči polne hvaležnosti, ki so me ganile v dno
srca! . . .“
Primavera je prijela kmetico za roko.
»Kako ti je ime?" jo je vprašala.
»Bianca mi je ime," je dejala kmetica z začudenim obrazom.
»Torej, draga Bianca, ti si zaročena, kaj ne da t . . . Ne skrbi za tvojo doto! Jaz ti priskrbim takšno, da te bodo vrstnice zavidale deset milj naokoli . . ."
»Ah, signora! Niso mi zaman pripovedovali, da je srečen, kdor se vam približa!"
»Toda, nadaljuj ... požuri se . .." je povzela Beatrice
vročično.
»Da, in potem se zazdi, da hoče mladi mož govoriti... Sklonem se tesno k njemu. Z glasom, slabotnir kakor dih vetra, me vpraša, če je kak moški pri hiši . . . Odgovorim mu da ne . . . On je ves obupan. Toda jaz mu pravim, da sem dovolj trdna, da lahko opravim posel moškega . . . Pogleda me, nato zbere vse svoje moči in mi pravi: — Torej, če hočete, da ne umrem v obupu, idite v Monteforte,
pojdite v palačo, poiščite kneginjo Beatrice, glejte, da bosta govorili med štirimi očmi, in ji povejte, da jo bo vitez de Ragastens blagoslavljal v svoji smrtni uri, ako ga hoče osrečiti s poslednjo tolažbo ... — To so njegove lastne besede, signora, ki sem jih ponavljala vso pot . . . Kajti, kakor hitro je mladi mož nehal govoriti, je padel takoj zopet v svojo omedlevico; jaz pa sem zapregla naš koleselj ter se odpravila na pot, ne da bi izgubila le trenotek. To je bilo moje poslanstvo, signora! ..."
Primavera je vstala in dejala z mrzličnim glasom:
»Pojdiva! Vodi me s seboj! . .
Kmetica se je stresla od veselja.
»Ah, signora," je vzkliknila, »kako bo revež srečen!... Toda dovolite meni, preprosti kmetici, da vam priporočam previdnost. Ali ne bi mogla signora oditi tako, da je nihče ne bi videl? Da jo privedem sem nazaj, preden sine dan, je moja stvar . . . Tako bo vse v najlepšem redu . . .*
»Da, prav imaš!... To ne sme biti," je dodala bridko, »da bi kdo sumil kneginjo Manfredi! Toda idive . . . Ako odidem skozi vrata v ozadju parka, me nihče ne bo videl. Daj . . . hitive ..."
Naglo je šla naprej; prsi so se ji dvigale in grlo se ji je davilo v borbi z ihtenjem. Kmetica je stopala par korakov za njo.
Zato pa Beatrice ni mogla opaziti čudnega znamenja, ki ga je napravila kmetica, ko sta prišli po drevoredu do do nekega ovinka. Človeška postava, ki je bila skrita v grmovju, pa je sprejela ta znak.
Dospevša do vrat v ozadju parka, Beatrice niti ni mislila na to, da bi se začudila, ko je našla vrata samo priprta. Zunaj se je kmetica približala Primaveri.
»Kje je vaš koleselj?" je vprašala kneginja,
»Pustila sem ga zunaj obzidja; v Montefortu je preveč polno ljudi. Konja sem privezala k nekemu grmu."
»Idive!" je dejala Beatrice.
Četrt ure kasneje sta stali pri velikih vratih. Bila so zaprta.
»Nihče ne sme več iz mesta," je dejal vojak, ki je stal na straži.
Beatrice je za hip osupnila. Bila je vsa iz sebe. Toda mahoma se je odločila. Stopila je v stražnico ter se pokazala častniku.
»Ukažite odpreti, gospod!" je ukazala. Častnik je planil na prosto in kriknil povelje. Kmetica je bila ostala zunaj, skrivaje del svojega obraza v gubah rute, ki jo je imela na glavi. Minuto kasneje sta bili obedve na prostem.
»Z menoj, draga signora," je dejala kmetica in prijela Primavero za roko.
Ob tem dotikljaju se je Primavera nervozno stresla; zazdelo seji je, da je v pritisku roke njene spremljevalke nekaj strašnega in pretečega. Toda ta občutek je naglo izginil.
»Le z menoj," je ponovila Bianca, »koleselj je komaj par sto korakov odtod . . . Ah, kako bo srečen, ubogi mladi mož!"
Primavera je hitela, kolikor so ji dopuščale moči. In zares, kmalu je zagledala nekakšen kmetski koleselj; konj je bil privezan h grmovju, ki je spremljalo cesto pod obzidjem. Brez 3W)tavljanja je skočila na voz. Kmetica je sedla poleg nje, in s krepko roko je pričela brez prestanka naganjati konja z bičem.
Ta dirka v noči je trajala skoraj dve uri. Vršila se je molče; Primavera se je bila vsa zamislila v svojo žalost. Toda obup se nikakor ni mogel polastiti njene zdrave in močne duše.	(Dalje.)
žili vrli Vodmatčani vseh stanov v takem številu, da so bili obsežni prostori do zadnjega kotička zasedeni. Shodu je predsedoval predsednik političnega društva g. Bizjak. Prvi govornik g. Adolf Ribnikar je razpravljal o draginji ter kazal na škodljivost politike, ki uganjajo veliko agrarno politiko na škodo našega meščana in tudi na škodo našega malega j kmeta. Obširneje se peča govornik s sklepom zgornjeavstrij-skega deželnega zbora, čegar večine so kmetski poslanci, ki so se izrekli za uvoz argentinskega mesa in za odpomoč zoper draginjo. Drugi govornik deželni poslanec dr. Tavčar govori o gospodarskem delu klerikalne večine v deželnem jzboru. Največji bolnik v deželi so deželne \ finance. Ogromen deficit izkazuje deželno {gospodarstvo. Dolgove in zapravljivostiLklerikalne deželnozborske večine bodo morali Vplačevati tudi Ljubljančanje. Ravno.na’Ljubljano so se sedaj spravili klerikalci, da še to iztisnejo in gospodarsko uničijo. Gospod Mrak je stavil resolucijo, v kateri se odobrava složen nastop mlajše in starejše struje v narodno-napredni stranki.G. Lavter ob burnem odobravanju slika v izbranih primerih jedro klerikalizma. G. Verovšek predlaga resolucijo v kateri se zahteva odprtje mej za uvoz živine, uvoz argentinskega mesa. V drugi resoluciji se poživlja vlada, da ne predloži novega cestnega reda v sankcijo. Nato zaključi predsednik Bizjak krasno uspeli shod.
Klerikalci in nemški nacijonalci. Ljubljanski klerikalci so izročili pleskarska dela v »Ljudskem domu" na starem strelišču zagrizenemu nemškonacijonalcu Pir-kerju. — Heil kompromis za bodoče občinske volitve!
Neokusna reklama. V letošnjem »Mohorjevem" koledarju je inserat nekega ljubljanskega trgovca, ki nosi na vrhu strašno mastno tiskan nadpis: »Katoliška trgovina!" Ta firma je lahko sicer lepa, solidna, reelna, ampak ta „firma“ za reklamo je pa naravnost — neokusna, in sicer zato, ker so v Ljubljani — razen par znanih židovskih, vse druge — katoliške trgovine! Le nikari torej smešiti sebe in — drugih!
Kleinkinder-Bewahranstalt. Ta naslov se blešči v Florijanski ulici na neki hiši, ki je baje namenjena v svrho priprave nemških otrok za šolo. Slovenski napis, ki stoji na drugem mestu, je najbrže le vsled tega, da se zvabi v vrtec kolikor mogoče slovenskih otrok, kajti drugače bi se moral isti gotovo zapreti. Sploh so Nemci v tem oziru jako iznajdljivi in jim je vsako sredstvo dobro, ker lahko računajo z nezavednostjo slovenskih starišev.
Nočne ptice v Ljubljani. Včeraj so pri belem dnevu strašile po Ljubljani nočne ptice — »Čuki" namreč. Občinstvo se je začudeno spogledovalo, kaj to pomeni. Hodili so po ulicah s takim strahom in tako potuhnjeno, da so se jim ljudje očitno smejali. Popoldne so imeli v hotelu »Union" nekako premetavanju podobno telovadbo, ki je izpadla pod vsako kritiko. Ta nastop „Orlov" je pokazal, da so njih društva samo humbug in klerikalna baharija. Smisla za telovadbo sploh nimajo.
Slovensko deželno gledališče. V torek drugič opera »Tannhauser" (za nepar). — Dramsko osobje pripravlja H. Ibsena dramo »Stebri naše družbe", operno Humperdinkovo opero »Janko in Cvet-' k a", operetno pa Kalmanovo opereto »Jesenski manever". — Kristanovo dramo »Samosvoj" je cenzura izročila cenzurnemu svetu; torej je pričakati odločitve.
Nova slovenska drama. Ravnateljstvu slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani je izročil V. F. Jelenc ljudsko igro
v štirih dejanjih »Na vasi". Pevske točke je uglasbil znani slovenski skladatelj Emil Adamič v narodnem duhu.
Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem se imenuje knjižica, ki natančno popisuje življenje menihov v samo; stanu te božje poti. Dobiti jo je v vsaki knjigarni za 20 vin. Tiskar g. Lampret, ki je založil in izdal to knjižico, nam je brezplačno prepustil klišeje za slike, ki smo jih prinesli o čenstohovskem samostanu v »Jutru".
Južna železnica in Slovenci. Poroča se nam: Kakor znano, je južna železnica ena največjih propagatoric nemške ideje v slovanskih krajih, zlasti pa med nami Slovenci. Uprava južne železnice zapostavlja Slovence kolikor more. Nebroj občin je že samo vsled njenega glasovanja pri volitvah padlo v nemške roke. Kljub temu, da prebivajo na južnem Štajerskem sami Slovenci, se blišče na postajah samonemški napisi, tamkajšnje uradništvo pa sploh noče razumeti slovenskega jezika. Tudi na Kranjskem, izključno slovenski deželi, ni dosti boljše. Tukaj je uprava sicer občutila potrebo, da je dovolila na postajah vsaj nemško-slo-venske napise, nikakor pa noče privoliti v to, da bi se izdajali tudi vožni listki v slovenskem jeziku. Ali res ni nikogar izmed naših poslancev, ki bi se malo zato pobrigal.
Akademlčno društvo „Slovenija“ priredi izredni občni zbor dne 28. novembra 1910. s sledečim dnevnim redom: 1. Odbo-rovo poročilo. 2. Poročilo eksekutive. 3. Slučajnosti. Občni zbor se vrši v I. okraju, Auersperggasse 6.
Ruski kružok ljubljanski proslavi spomin L. N. Tolstega v sredo, 30. t. m. v svojih prostorih, v sobi »Prosvete". Predaval bo dr. Ivan Lah: O pomenu Leva Tostega v današnji kulturi. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za člane in nečlane prost.
Društvo slovenskih trgovskih so-trudnlkov v Ljubljani priredi, kakor smo že objavili, dne 3. decembra v velikem salonu hotela »Ilirija" zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Godba. 2. Bratranec (burka v enem dejanju). 3. Srečolov. 4. Žane iz Iblarie. (Komičen solo nastop). 5. Ples. Začetek točno ob polu 9. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
Hagenbeckov zverinjak se nahaja v Gorici za par dni. Na potu v Rim se je tam ustavil. Znano je, da je Hagenbeckov zverinjak eden največjih na kontinentu, zato je naval obiskovalcev nepričakovano velik iz mesta, pa tudi iz Trsta in Vidma.
Gradež. — Morska plima, ki je poplavila pred par dnevi Gradež ni napravila take škode, kakor so sprva poročali razni listi. Govorilo se je o milijonih, a dasi je ta svota pretirana, vendar je dejanske škode par stotisoč kron. Sloveči breg ob morju je močno poškodovan. Istotako so vsi nasadi uničeni in valolom je trpel precej škode. V Gradiški se je sestala posebna komisija, ki ima nalog doseči državno in deželnp podporo. Dokazano je, da trga morje leto za letom nekaj brega in če se to ne ustavi, utegne lepi Gradež nekoč popolnoma izginiti pod vodo. Kopališčna uprava bo dala nasuti na upadli breg ogromno količino peska, ki ga bodo z ladjami prevažali tja; seveda je to le provizorična Odpomoč za prihodnjo kopališko sezono. Vlada je obljubila, da bo podpirala stremljenja odbora, da se izvrše trajna regulačna dela ob spodnjem delu Soče; s tem bi se baje ustavilo perijodično upadanje morskega nabrežja ob Gradežu.
Nov odvetnik v Gorici. Dr. Dinko Puc je otvoril v torek svojo odvetniško pi-
sarno v Kutinovi hiši, v Semeniški ulici štev. 1.
Ljubljanski parnik. — Eksplozija. — Zgode in nezgode. Pred par dnevi so prinesli nemški listi senzacijonelno vest, da je v Ljubljani eksplodiral parnik. V očeh onih ljudi, ki niso še videli naše prestolice, niti velike reke Ljubljanice, niti urnih parnikov na njej, je gotovo ta novica pokazala Ljubljano kot veliko mesto, z velikim vodnim prometom in z velikimi parniki. Pa nesreča ni bila tako velika, kakor so poročali oni listi. Res je bilo le to-le: Tvrdka oziroma stavbeno podjetje E. Czeczovviczka in Kotnp. si je nabavila mal parnik za prevažanje kamna. Po raznih težavah so ga spravili v Ljubljanico in so tam poskušali voziti ž njim. Pred nekaj dnevi pa je parnikovo moštvo tako slabo vozilo, da se je pokvarilo nekaj važnih delov tega slavnega parnika. Toda, to so v par dneh umni mojstri popravili. S popravljenim parnikom je delal poskušnjo vožnjo neki absolvirani slovenski tehnik in se je vožnja tudi popolnoma posrečila. Toda vsled surovega postopanja nadinženerja, se je moral Slovenec odreči službi, ker je nemogoče vstra-jati v službi pod takimi pogoji. Tvrdka Czeczowiczka ima na vesti že precej grehov glede delavcev. Tudi inženirji so sami Nemci. Plača pa, ki jo nudi izkušenim ljudem je tako majhna, da imajo v Ljubljani več plače oni, ki sneg kidajo, nego tehniki pri tej slavni tvrdki. Zato je zdaj nje parnik brez krmarja, brez kapitana in brez strokovnjaka, ki bi se spoznal v posameznostih. Niti krmilo ni na pravem mestu. Parnik so neizkušeni ljudje že enkrat potrli, zgodi pa se to lahko še enkrat, če bo na njem vladal edini nadinženir s svojo surovostjo in če tvrdka ne bo pošteno plačala strokovnjake, ki bodo znali s parnikom voziti. Toliko v pojasnilo.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 2 kontorista, 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 5 prodajalk, 6 učencev. Službe išče: 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 3 kontoristi, 2 potnika, 2 poslovodja, 25 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manu-fakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 8 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 12 prodajalk, 5 učencev. Posredovalnica po-
sluje za delodajalce in člane društva popol noma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Sneg.
Ljubljana je sedaj res »bela", ker jo sneg neprestano beli, ali po mojem mnenju je naša »prestolnica brez prestola" vendar mnogo lepša in mnogo prijaznejša spomladi in po letu, pa tudi v jeseni, ker ono, kar je v Ljubljani res lepo in prijetno, to je — njena okolica.
No, in ta nam je sedaj zaprta, oziroma nič lepega ni v njej, ker snega imamo tudi pred rotovžem in tudi gostiln imamo dosti v Ljubljani in malo je takih ljudi, ki bi hoteli gaziti sneg samo za to, da bi prišli v kako okoliško gostilno.
Primorani so torej ostati v Ljubljani, prodajati dolg čas po kavarnah, zahajati k raznim veselicam in drugim raznim prireditvam, posebno" ako so one v klerikalno-nemčurskem »Unionu", ker »napredni" Ljubljančani se skrbno izogibajo lepih prireditev »Narodne Čitalnice" v »Narodnem domu".
Je vse zastonj, naprednost mnogih naprednjakov se ne razlikuje mnogo od »naprednosti" deželnega finančnega ministra Lampeta in katoliških protestantov Štefeta in Kregarja.
Sicer pa nam je prinesel sneg še marsikaj drugega: na Slovenskem trgu so zaprli v leseno hišico cesarjev spomenik in sedaj ne bo treba ubogim vladnim detektivom stražiti po noči spomenika in ga čuvati — pred vetrom in dežjem.
Ampak valjati se po snegu, to gotovo ni prijetno in vendar se bodo mnogi valjali — seveda, ne nalašč. Naj samo nekdo zakliče na ulici: »Tramvaj!" in takoj bo ležalo v snegu vsaj tucat ljudi, ki se bodo tako naglo umaknili, da izgubijo ravnovesje in padejo v sneg.
Čudno je to, kako se Ljubljančani bojijo tramvaja! V drugih mestih tega ni, ker so ljudje bolj pametni, pa se lepo vse-dejo v tramvaj — in so brez skrbi. Bog sam ve, ako postanejo Ljubljančani kdaj tako pametni? Tako kmalu gotovo še ne!
Da, pa tudi v gledališče hodimo po zimi, eni v slovensko, drugi v nemško in tretji v klerikalno. Gojenke narodno-na-predne »Mladike" zahajajo v slovensko gledališče, samo nekaterim ono ni dovolj »nobl" in zahajajo k nemškim predstavam.
Menihi v Čenstohovem.
Današnja slika nam predočuje bujno življenje božjih namestnikov v čenstohovskem samostanu. Za zaklenjenimi samostanskimi vrati so se zabavali z ljubicami. Celo mater božjo so oropali dragocenosti, ki so jih rabili za bolj razuzdano življenje kot ga poznajo Parižani. Niso pa le kradli v samostanu, niso le ropali, celo ubijali so svoje sobrate. Slika nam predočuje njih sveto delo.
m
J
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
„TANNHAUSER“.
Richard Wagnerjev »Tannhauser" nas po svoji glasbi samo od daleč še spominja na opere starega stila. Motivna tehnika se v svojem najpregnantnejšem razvoju naslanja na glavna faktorja, ki stojita v medsebojnem boju, na ljubezen, katero reprezen-tuje Venera in na odrešujočo moč, ki pa ni identična z Elizabeto, temveč se nam čisto samostojno prikazuje v zboru romarjev. Zaraditega tudi pogrešamo poseben Elizabetin motiv, ki bi bil kakor Senta-motiv v »Letečem Holandcu" obenem motiv napovedi in načina odrešenja.
Ouvertura k »Tannhauserju" je moj-stersko delo tako po strukturi, kakor po tematični vsebini in muzikalni fakturi.
Vsa ouvertura se že na zunaj deli v tri dele: od teh obravnavata prvi in tretji del odrešenje od greha po pokori in milosti božji, drugi del pa obravnava grelj* sam, kakor ga reprezentuje Venerina gora.' Analogno ima tudi petje romarjev tri faze in se karakterizuje posebno v odsekanih sekstolnih figurah,
Bacchanale Venerine gore otvori prvo sceno prvega dejanja. Porabljajo se skoro izključno temata, znana že iz sred-
njega dela ouverture. Ko Tannhauserja v tretjič zapusti prvotno navdušenje za čare Venere, postane muzikalna dikcija strastno razburjena, viharna; ko se pogrezne Venerina gora, spremljajo to spremeno mogočni udarci in padajoče oktave v orkestru z drznimi modulacijami na vzpenjajoči se mali terci D, F, As.
Tannhauserjev preobrat v tretji sceni je muzikalno izborno posrečen. Ko izzveni dominantakord G, se oglasi v pastoralnem motivu klarinet, kateremu odgovarja angleški rog z odra; nato prednaša pastirček svojo preprosto pesem, kateri se proti koncu pridruži od Wartburga sem petje romarjev: »Potujem k tebi, Jezus Krist!"
Živahna četrta scena prinaša v muzikalno ilustracijo - mnogo operne tehnike. Prevladuje lirično razpoloženje. Zelo blagoglasna je lepa fraza v Wolframovem pozdravu: »Pozdravljen nam ..." Iz onega ensembelskega stavka, kjer združujejo pevci svojo prošnjo, naj bi ostal Tannhauser trajno pri njih in ki je pevskotehnično kakor tudi instrumentalno dokaj masiven, privede Wolframov poziv na Tanhauserja, naj ostane pri Elizabeti, na oder novo življenje; krasen je pri tem prehod iz serijoz-nega Bdura v solnčni D dur.
Drugi akt uveljavlja Elizabeto v njeni ljubezni do Tannhauserja; živahno razburjenje in srčno veselje lepo karakterizuje triolna oblika. Ko nastopi Tannhauser, postane glasba takoj rezervirana in vse-
skozi dramatična. Šestnajstinske “jfigure spremljajo Tannhauserja, ko poklekne pred Elizabeto; lep kontrast tvori upapolna fraza violinistov pri besedah Elizabetinih: »Bog! Vstanite! . . .“ Nastop se konča s prisrčnim duetom (allegro), ki bazira v bistvu na tematiki arije Elizabete in ki nam kaže v kompozicijski tehniki oni zdravi realizem, s katerim dramatik vedno obvlada situacijo, ne da bi pri tem izgubil le za hip iz oči ono nežnost celega razpoloženja. v
Četrta scena prinaša znani marš in zbor; Zgolj dekorativna muzika je to, k dekoraciji spadajoč intermezzo, kakršnih poznamo iz oper starega sloga dovolj.
Nastopi knezov in plemičev nimajo s koračnicami, kakršnih smo vajeni danes, nič skupnega. Govor Hermanna Turinškega ima obliko dramatičnega recitativa; nato sledi četveroglasni a capella poziv pažev na Wolframa. Skok iz dominantakorda v Bdur je po veselem D duru zelo težaven in je zato treba dobro študiranih pevcev. Sledi finale, kjer se s spevom Wolframa začne tista »pesniška vojska" na Wartburgu. Miren, skoro koralen uvod lesenih pihal in prosta, vedno recitativna oblika pesmi, katero samo ob cezurah posameznih kitic prekinejo harfini akordi, kažeta že v zunanji fakturi globoko resnost, ki vlada med pevci in dobro izražata stroge tedanje nazore o bistvu ljubezni. Živo nasprotje je Tannhauser s svojo strastno naravo; vsled teh
elementarnih kontrastov čistega idealizma (pevci, Elizabeta) in proste erotike (Tannhauser, Venera) mora nastati konflikt, ki se konča tragično za Tannhauserja.
Dobo, ki leži med Tannhauserjevim odhodom v Rim in njegovo vrnitvijo, muzikalno ilustruje daljša ouvertura v tre tj e m aktu. Ta odstavek opere je izpeljan moj-stersko dovršeno tako v instrumentaciji kakor v uporabi motivne tehnike. V prvi sceni se efektno zopet uveljavijo glavni motivi iz ouverture prvega dejanja. Tudi srečanje Elizabete z Wolframom obravnava orkester s fino diskretnostjo. Dosti primitiven napev v obliki romance predstavlja znano Wolf-ramovo »pesem na večernico". Ob nenadni vrnitvi Tannhauserjevi se ponavlja v orkestru vse, kar smo čuli že v ouverturi, samo vse bolj razpredeno, bolj mnogo- < stransko in efektnejše v dramatičnih barvah, j Ko se koncem akta približuje v magičnem ! svitu sprevod z mrtvo Elizabeto, zamre v finem tremolandu violinistov zadnji vabljivi klic Venere ... V muzikalni združitvi obeh nasprotujočih si idej, idej ljubezni in ideje odrešenja, se nam prikazuje izredna ženijalnost komponistova, ki nam jasno dokazuje vse obsežno znanje Wagnerjevo na polju dramatične arhitektonike.
Poročilo o uprizoritvi zaradi pomanjkanja prostora v jutrišnji številki.
Mi srt
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov
100	. 120 ,
150	» 180 »
200	» 250 .
250	B 800 »
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Hosner & Kup.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union".
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov“ v Novski.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecijalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilncgu orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto!
Kupujte ,JUTROM
Pozor sadjerejci! Redka prilika!
Ugodni čas!
200.000 vsakovrstnih dreves (hruške, jabolka, češnje, kostanje, orehe, slive itd.) proda radi opustitve umnega sadjarstva. Dalje imam naprodaj tudi 3000 kilogr. „ananas“ jabolk.
Ivan Gerjovich,
veleposestnik -v IDoTocvl,
poštna postaja Dobova, (Spod. Štajersko.)
Ivan Jax in sin
26-2
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
a e □ K □
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
To je sicer malo neverjetno, ali marsikatera resnica se zdi neverjetna, pa je vendar-le resnica.
Meni se to — povem čisto po pravici — ne dopade, ali kdo se zmeni za to, kaj pravi godrnjavi in večno nezadovoljni
Bav-bav.
telelon&ka In brzojavna poročili,
501etni jubilej dr. Kramara.
Praga, 27. novembra. Povodom sijajnega vsprejema drja. Kramara, ki se je včeraj vrnil iz Dunaja v Prago, se je vršil danes velikanski ljudski shod. Otvoril ga je predsednik izvrševalnega odbora mlado-češke stranke, dr. Škarda, ki je poročal o zadnjih dogodkih v enotnem češkem klubu. Izjavil je, da je bilo postopanje češkega enotnega kluba naravnost nedopustno in prava sramotna diskvalifikacija najbolj zaslužnega češkega poslanca drja. Kramara. Dr. Škarda je poživljal vse navzoče zborovalce, naj javno protestirajo proti temu ne-čuvenemu postopanju in izrazijo zaupanje najodličnejšemu češkemu poslancu drju. Kramaru. Izjavil je tudi dalje, da naj se ta njegov govor ne smatra kot nekaka pole-meka proti drju. Friedlerju. Vzame pa naj se na znanje dejstvo, da je neizvolitev drja. Kramara predsednikom češkega enotnega kluba žalitev in omalovaževanje cele mla-dočeške stranke, ki bo izvajala radi tega posledice. Dr. Škarda je prosil zborovalce, naj ga pooblaste, da sme izreči v imenu vseh drju. Kramaru neomajano zaupanje. Govoru je sledil velikanski aplavz. Koncem svojega govora se je dr. Škarda pečal tudi s češko-nemškimi spravnimi pogajanji in se izrekel za zopetno obnovitev pogajanj, toda le pod tem pogojem, če bodo Nemci bolj popustljivi.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 27. novembra. Kakor trde razna poročila, se prično češko-nemška spravna pogajanja še tekom tega tedna, in sicer na Dunajuv Za pogajanja bo določen Hdnevni rok. Češke stranke stoje na stališču, da se smejo vršiti pogajanja le pod tem pogojem, če Bienerth pripusti k njim tudi socijalne demokrate. V tem slučaju bi prišla na dnevni red tudi preosnova volilne reforme za češki deželni zbor, česar se Nemci tako zelo boje. Če se bodo pogajanja ugodno končala, bo češki deželni zbor, kakor se splošno domneva, sklican še pred Božičem, da sprejme predloge sklenjene na češko-nemški narodno-politični konferenci.
Nemci proti spravnim pogajanjem na Dunajua
Liberce, 27. novembra. Danes so imeli tukaj nemški radikalci shod, na katerem so odločno protestirali proti nadaljevanju češko-nemških spravnih pogajanj na Dunaju, ki po njihovem mnenju ni mesto, kjer bi mogli poslanci biti v neprestani tesni zvezi z ljudstvom.
Proti modernistom,
Rimi, 27. novemra. Danes so morali stolni rimski kanoniki priseči, da bodo vedno nastopali proti modernizmu. V kratkem pridejo na vrsto tudi drugi kanoniki cerkveni dostojanstveniki.
Rim, 27. novembra. Kakor se zatrjuje, bodo imeli kardinali v kratkem zelo važen konsistorij, na katerem bo papež Pij X. nastopal proti modernistom in proti kletnemu slovesnemu praznovanju rimskega kraljestva.
Top eksplodiral.
Piacenza, 27, novembra. V tukajšnji topničarski vojašnici je danes eksplodiral neki top. Trije oficirji so bili težko ranjeni, štirje vojaki pa na mestu mrtvi.
Samomor enoletnega prostovoljca.
Pulj, 27. novembra. Danes se je iz dosedaj neznanih vzrokov ustrelil enoletni mornarični prostovoljec, Vaclav Seltek.
Velik požar v papirnici.
New York, 27. novembra. V tukajšnji papirnici, ki je ena največjih v Ameriki, je danes nenadoma zbruhnil požar. Uslužbencem, ki so bili v prvem nadstropju, se je posrečilo zbežati, drugi pa so poskakali skozi okna na ulico, kjer so obležali na mestu mrtvi. Papirnica sama je pogorela skoro do tal. Dosedaj so izkopali iz razsulja 25 delavk, ki so umrle vsled opeklin. Nad 50 delavk pa se je vsled gostega dima zadušilo.
Pogreb grofa Tolstega v kinematografih.
Varšava, 27. novembra. Policija je konfiscirala vse kinematografske slike, ki predstavljajo pogreb slavnega ruskega pisatelja, grofa Leva Tolstega. Svoj korak je utemeljila s tem, da se pri kinematografskih predstavah občinstvo hujska k demonstracijam proti sv. sinodi.
Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi izvedenec in učitelj »Glasbene Matlce“.
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej Gradišče štev. ii.)
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov strun, (tudi specialitet) in muzikalij. Naj* raznovrstnejša izbira in najcen. izposoje/^U nica prvovrstnih klavirjev in harmonijev
Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zame.ia — 10 letno jamstvo. — Gen oralno zastopstvo dvorna in komorne tvrdke Czapka, Rdsler, Stelzhammer, H61zl & Heitzman, Manborg, Horugel i. dr
Popravila In ugla-ševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje za-
Oporoka grofa Tolstega.
Petrograd, 27. novembra. Grof Tolstoj je svojo oporoko pred smrtjo znatno izpremenil. Kakor se sedaj poroča, je vsa svoja najnovejša dela, katera še ni izdal, zapustil svoji rodbini, svojo hčerko Aleksandro pa pooblastil, naj jih izda. Tudi ta dela postanejo po prvi nakladi last ruskega naroda. Dobiček od izkupa teh knjig se mora vsled izrecne želje pokojnika porabiti za odkup kmetov na Jasnaji Poljani.
Postopanje dalmatinskih poslancev.
Dunaj, 27. novembra. V vseh slovanskih političnih krogih vlada proti dalmatinskim poslancem radi njih postopanja, veliko ogorčenje.
Ustnica uredništva.
Josip Pregelj,Selo pri Mostah. Dotična notica se ne nanaša na Vas, kar rade volje potrdimo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek f>0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Moška obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro ,Jutra*.	409	10—2
Službe sluge sprejme trgovsko izobražen mladenič srednje starosti, k banki ali posojilnici. Položi tudi malo kavcijo. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.
408/3-3
13r.
za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4-—.
JNfovaliovič, Ljubljana.
SBBgsas&sa
Pran Krapeš.
P07(ll^ ! Mazilo zoper izpadanje In za pospe-I	i	šltev raatl las; tudi tam, kjer jih prej
ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, 111. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi ,Adrlja“, B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
avt. plesni učitelj
Prijave in vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne In od 2.—4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
2sžCociIstino a,
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih m otroških klobukov, športnih kap in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
^oprsvvila točno in ceno.
Sprejme se takoj proti stalni plači in proviziji
zanesljiva, izobražena   oseba	■
ki je zmožna pisarniškega dela in potuje obenem kot zastopnik po Ljubljani. Plača in provizije po dogovoru.
Najprimernejše opravilo za tr-ovsko izobražene ženske.
Pismene ponudbe na
Prvo anončno pisarno
v Ljubljani, Levstikova ulica št. 2, VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
I.epo 'darilo I
K 3*80
r.epo darilo!
IfKIP SrHITMnFD tehnična pisarna Dun.J XIII., JCIJlr OV.IiUlNLiC.lv HOtteldorferstrasse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
'tg__________________________0
o
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
vršela. Trelilsosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JTIHIJ TIEJ, Dunaj XYII.,
Santergasse 13.
Iz dunajske lovske razstave mesto K 40-— samo K 6-—
slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K- — Zajamčeno naravna dlaka.
Fenichel, Dunaj IX., AltmUtterg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad.
Pošilja se po poštnem povzetju.
r®
l©
i§>
Se
^(e>
Ate /*sa x/ tujini, kar najdeš doma!
Vedno najnovejše damsko volneno blago, tuzemsko in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, moiko letno in zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk namiznega perila ter vezenine za nevestne opreme
Manufaktur na trgovina J. Kostevc,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.	^
						
d					i	Uk
Krasne damske
t 1 h 11 1Z && kakor tudi za deklice ivUUIVjn otroke najnovejše
mode v največji izberi po zelo ugodnih
cenali priporoča modni salon
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
"Z—S"
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
'■■1% • •••• 1» • • • '<• ••
Čudež arr^erUrsinsl^e IrLcdio-strije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i
TU
■v *
prostejši uporabi |_ ltl brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti ' nobeno živčno utrujenje,
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanes hvost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančn‘m navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj H./8., Ennsgasse št. 21. lq.
Učenec
poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem.
Ponudbe na inseratni biro „Jutra“ pod „štev. 100“.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
i
i
I
I
i
i
s
-
I
I
m
m
Lepa božična in novoletna darila!
Naj bogatejša in velikanska tovarniška zaloga po najnižjili cenah.
Ure-budilke od 3 I< naprej, nikel-ure od 5 K naprej, srebrne ure od 7 K. „ šivalni stroji od 60 K „
Vse novosti in velika izbira briljantov, namizne oprave iz srebra in kina srebra, nastavki, vase itd. — Ceniki s koledarjem in lepi plakati (kinč za gostilne) tudi po pošti zastonj.
Za obilni obisk se priporoča, zagotavjajoč najtočnejšo postrežbo, z velespoštovanjem
FR. ČUDEN, Ljubljana
samo nasproti frančiškanske cerkve.
H
i
I
I
(
j
1
S
i
I
m
I
m
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
—— pod lastsio ceno
zalogo storjenih oblek
I m konfekcijo za dame
|| Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
T
1
TT’
, , , , , t t	^
: Poštne hranilnice št. 49.086. ■rr Telefon štev. 135.
Glro račun Avstro-ogrske banke. T Število zadružnih članov čez 600. T Stanje hranil, vlog sklepom 1909 I Varnostni zakladi sklepom 1909 t :	K 3,700.000.	;	i	:	K	160.000.	•	|
—    1  .
VN
i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na	razpolago	so	domači hranilniki.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	__
Najnižje cene!	TURK	in BRATA ROJINA.
Delniška glavnica:	^1^^	kreditna	Milila	V
K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: S K 450.000.
Stritarjeva nlica štev. !&.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu ia Sarajeva Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1* °|o
■ ■MIHIH llllllllllllllllll II llllilHIIIIIIMilllMilillllilliiMIIH'*
HIIHHIHHIIIIIIIIIIIHHIHIIIIIIHIIIIIHIHHHlHIIHIlHHMIHI
hihihhhhhhhhhhmhhhhhhhhhhhmmhhhhhhihmi