Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 21. nedelja, Ao'.elm, šk.f 22 pon eljek, Soter in Kaj 23 t rek, Jurij, mnčenik; Adalbert, §kof. 24. sreda, Fidelis, mučenik 25 četrtek, Marko, evangelist 26. petek, Klet, papež in mučenik. 27. sobota, PeregriD, dub virk * Osebna vest. Cesar je dovolil, da g. cand. mecl. Hugon Robič, sin deželnega odbornika Robiča, na graSkera vseučilišeu promovira sub auspiciis imperatoris, * Baliovnlška vest. C. g. Jos* MeŠicek, mesitni župnik v Brežicah in dekanijski upravitelj, je imenovan za dekana videmske dekanije. * Iz šole. Na enorazredni Ijudski šoli v St. Joštn na Kozjaku, drugi plačilni razred, se ima podeliti mesto učitelia in šolskega vodje, Dokazati se ima sposobnost podelitve katoliškega pouka in znanje obeh deželiiih jezikov. Štajerski deželni odbor podeli krajevno doklado po 200 K, katera se pa ne vračuni v pokojnino. ProŠnje se imajo do 20. januarja 1912 vposlati krajnemu šolskemu svetu v St, Joštu na Kozjaku, po&ta Dobrna pri Celju. *Od južne železnice. Prestavljeni so: Franc Markovic, adjunkt, iz Maribora v Lipnico; Adolf SeSerko, asistent v Pesnici, v Vildon; Janez Hofer, asistent, iz Sevnice v Ptuj, in Feliks Pristavec, asistent v Trbovljali, v Grobeluo. * Iz davfine slnžbe. DavSni upravitelj Alfonz Sorglechner v Ormožu je imenovan za predstojnika davSnega urada v Koniicah, * Iz pošte. Poštni pristav Alojzij Puntigam je prestavljen li glavni pošti v Maribor, * Umrla je dne 14. t. m. čast, sestra Rafaela Kovafiie, prednica zavoda šolsklh sester v Trstu. Rojena je bila leta 1856 v Ernovžu. Redovnica je postala dne 23. septembra 1879. N. p. v m.! * Nadrevizor Pušenjak ponesreMl. V nedeljo, dne 14. aprila popoldne se je vračal nadrevizor gosp. Vlado Pušenjak iz občnega zbora Kmečke posojilnice pri Sv. Tomažu z vozom proti Veliki Nedelji. Med vožnjo so se vozniku splašili konji in voz se je prekucnil. G. PuŠenjak je dobil težke poškodbe na glavi in je le z najvefijo težavo prišel v Maribor. Upamo, da bo vrli naš organizator zopet v kratkem olcreval, * Dva slovenska plsatelja omrla. V Celovcu je dne 10. aprila umrl dr. Jakob Sket, ravnatelj Družbe sv. Alohorja in znan slovenski pisatelj. Rojen je bil rajni leta 1852 na Sladki gori pri Smarju. Med drngimi je spisal dr. Šket slo\-enskemu ljudstvu omiljeno povest ,,Miklova Zala". — V Kr&kem ob Savi je dne 12. aprila umrl slovenski pisatelj dr. Jariez Mencinger, odvetnik istotam. * Za nemSko gledališče! Deželni odbor štajersk,i .fe pred kratldm dovolil za nemško gledališče v Gradcu zopet 14.000 K podjKire. Omeniti raoramo, da sta se temu upirala kmeSka odbornika Robič in Hagenhofer ter tudi proti glasovala. Za komedije imajo Nemci denar, za ceste, regulacije rek, vinograde pa ne. To darilo nemškemu gledališfiu je tudi najboljši dok;az, kako grdo lažejo liberalci in nemeurčki, ako trdijo, da zaradi obštrukcije ni deželnega denarja za ceste in druge reči. O pcKlpori za gledališce bosta seveda ,,Narodni List" in ,.Stajerc" moKala. Vsak dan postaja ofiividneje, da je za nemšk.o ošabnost in krivičnost obštrukcija najboljša Siba, Za nemSke meš&ane v Gradcu je vedno denar, za slovenske kmete nikdar! Boj tej nemški politiki! * Liberalnl asitator. MiloS Stiebler, za kojega dobivajo Celjani 4000 K od ;iol,jedelskega ministrstva, da bi bil zadružni potovalni nfiitelj, ne pa agitator, je f.riSel na velikonočni ponedeljek na občni zbor posojilnice v Selnici ob Dravi, koja posojilnica je pri ljuibljanski Zadružni Zvezi. Ni ga torej gnala zadruzna dolžnost, ampak' liberalna stra.st. Sad njegovega pohoda v Selnico je dopis v ,,.S!ov. Narodu", v katerem govori o ,,različnih pritepenili kaplanih", o ,,ošabnih koritarjih", o ,,puntu proti klerikalui gospodarski komandi" itd. Treba bo vendar poljedelsko ministrstvo opozoriti, da takega potovalnega ufiitelja, ki namesto o zadružui&tvu, govori o priteponih kaplanih, slovensko Ijudstvo ne potrebuje. Celjski Zvezi pa bo zopet treba polico za kruh pekoliko višje postaviti ter jo opozioriti, (ia naj pred vsem misli na to, kalco bo seb« in svojo reSila iz poloma ..Glavne posojilnice". * Lihoralna nttlavn<i posojilnica". Gražko nadspdi^^ ]p za,vrftiki; razsodbo ljubljanskega deželnega sodiS^a,. po kaierj fle bi: bili člani ,,Glavne posojilnioe" tisti, ki niso bili pri seji odbora sprejeti za člane tako, kot pravila zahtevajo, ter se je izreklo, da so ti ne glede na pravila sprejeti clani pravi clani. Zadeva pride Se pred najvišje sodišče, * MHeimstatt" se zove novo bojjno družlvo proti Slovencem. Namene in cilje ima; iste, kakor Sudtaarka. Glavni kolovodja tega društva je znani protestant FraiB, ki so ga iz gotovih ozirov izbacnili iz Siidmarke, baje radi njegovega plodonosnega delovanja v Št, Ilju. To društvo snuje sedaj po razniti krajiti podruŽnice in se hoče vrefii v prvi vrsti na naŠ Št. Ilj. Pravijo, da je kasa tega društva neki silno suha, ker so se Nemci že naveličali darovati vedno za protestantovsko in švabsk.o naseljevanje, Slovenci, mi pa z vso vnemo podpirajmo Slovenskb Stražo! * wStaierc" laže. V porofiilu o občinskih volitvah v Bohovi pri Mariboru pravi ,,StajeroM, da so zmagali njegovi pristaši na celi 6rti, To je laž! V I. volilnem razredu, kjer volijo najodlifenejši možje, so zmagali slovenski, katoliško misleci možje; v III. razredu je bila zmaga štajerfiijancev zelo jalova, prodrll so komaj s pet glasovi veftine. Take laži trosi med svet ,,Stajerc". Imena naSih izvoljenih mož je grdun tudi tako pokvaril, da se Bogu sraili. N, pr, StrmŠeka v Stermschegg in Cu8ek.a v Tschutscheek, * Za naše orglavce. Stanko Premrl: 100 preludijev za orgle. Katoliška Bukvarna v Ljubljani, cena 3 K 80 vin. Preludiji so postavljeni v C, G, D, A, E, F, B, Es, As in Des dur, torej v takšnih tonovih vrstah, da jih je prav lahko igrati; a tudi jia spretnost prstov ne stavijo velikih zahtev; poleg tega so zares zelo lepi. Zato je priporocamo na.jtopleje. * Dve lepi igri za naSa društva je založila Katoli&ka Bukvarna v Ljubljani, ,,Miklova Zala" je znana priljubljena povest iz slovenske zgodovine. Po tei povesti je spisal Anton Cerar igro, ki se bo gotovo priljubila nažemu ljudstvu, ker je vzeta iz narodnega življenja. Knjižica stane 1 K. Druga igra se zove ..NaSa kri", spisal jo je priljubljeni slovenski pisatelj F. S. Finžgar. Snov igre je vzeta iz dobe francoskih bojev v našili krajih. Ta knjižica stane 1 K 40 vin. Obe knjigi našim društvom toplo priporočamo. * Anton Kosi: VenSek triglaspih narodnih pesmi za Šolo in dom,. III. Cena 50 vin. (naroča se pri izdajatelju in založniku v SrediŠ8u). Z veliko marljivostjo in z vidnim veseljem se je izdajatelj mladiflskih spisov, g^. A, Kosi, lotil tudi prirejanja narodniji pesmi za triglasno petje v Soli in drugod; želll. ven5ek leži pred nami, ki obsega 10 narodnih pesmi v. najpriprostejši opremi. Tudi ta ,,Vencek" bo, kakor oba njegova prednika, ne le v šolah, marvec i dekliškim zborom v naših društvih dobrodošel ter bo p(>magal buditi veselje do naših lepih narodnih1 pesmi. S, S, * Mraz. Od sobote, dne 13. aprila napre], se je ponavljala obSutna slana, mrzlo je bilo celo tako, da je zemlja zinrzovala. Hud veter, ki je bril raz snežene gore, ]e napravil občutno Škodo v naravi. Orehi so večinoma uničeni; tudi CreSnje, marelice in breskve so vsled mraaa izgubile polovico nastavljenega sadu. Vinogradniki nam porofeajo, da je mraz od sobote na nedel]o ponoei uničil po nekod zgodnje trsne poganjke in da so ocesca zgodnjih vrst uničena. Gotovo je, da je škodoval inraa tudi cvetju b.rušk, sliv in jablan, v nekaterih krajih celo rži, vrtnim avetlicam in lucerni. Bati se je, da se bo mraz še ponavljal. Zatoraj si naj pripravijo vinogradniki dovolj gradiva zazažigan]e proti mrazu. Za sedaj imamo proti mrazu edino to sredtetvo. Zažigajo pa naj vsi vinogradniki, da dim kaj izda, PnporoČati bd bilo, da bi župani določili občanom, naj zažigajo ogenj proti mrazu. Le ako se napravi velik dim po vegjem zažiganju, bo kai uspejia, Vinogradi za sedaj; &e niso uničeni, ampafc cuvajte jih! * Ponareienl 20kronski bankovci krožijo zad^nji cas v precejšnji množini po naših krajih. Rosebno na sejmih so spravili ponarejalci mnogo tega papirja v promet. Spoznajo se ponarejeni bank.ovci od pravih s tem, da imajo medlejšo barvo, nekak umazani lesk, papir je debelejši in mehVejŠi, številke so nekako manjše in linejše izpeljane kot na pravih bankovcih. SploSno so baje ti papirji zelo dobro ponarejeni. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju je razpisalo nagrade za izsleditev ponarejalcev v znesku 10.000 do 20.000 kron. * Gozdovl gorlio na Gorniem in Srednjem Stajerskem. V graški okolici, v PremŠtetnu in v bližini Ljubna na Gornjem Štajerskern so bili zadnji čas veliki gozdni požari. Vsled velikega vetra so se požari Širili, Se-le po htidem delu, se je vojašlvu in ognjegascera posrečilo, omejiti ogenj. * Štajerski dragonci odšli na Hrvaško. Iz Maribora je odšlo te dni v Zagreb 150 dragoncev. Ponavlja se tedaj stara navada: za madžarsko nadvlado na HrvaŠkem se naj uporablja slaipno armado, katere najveeji protivniki so ravno Madžari. Nobeue pilače na «kredo". V BudimpeSti je izdal mestni magistrat ukaz, glasom katerega ne sme noben gostilničar in kavarnar dajati «na.pu!" gostu na pijači vec kaktor za 4 K. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, kaznovan bo z globo 100 K. Podobna odredba, bi tudi pri nas ne bila odvefi, Slinovka je sedaj popolnoma ugasnUa na Spodnjem Stajerskem. Zivinslci sejmi so odprti in živinske cene se polagoma dvigajo. Premosa se je pridelalo na celem svetu v letu 1910 ena milijarda in 35 milijonov ton. Angleškega premoga se izvaža v NemSijo vedno veft, doCira rasteizvoz nemSkega premoga v Francijo, Belgijo in Avstrijo. * Riža se je leta 1911 pridelalo v Indiji &21 milijonov 992,000 metorskih stotov, to je za 36 milijopov stotov manj kot leta 1910. V pokrajini Burraa v Aziji pa se ]e pridelalo riža celo nad 59 milijonov meterskift stotov. V tej pokrajini je bila riževa Jetina za 3 odstotke boljSa od letine prej&njega leta. * Dežolna bramba v Bosni. Vojni minister bo v Bosni osnoval šest domobrang&ih polkov, ki bodo nosili na glavi fese z najnsom: n)Z'a cesarja, kralja in domovino." Službeni jezik bo hrvaSki, * SjO"»nik brat m bkladatelj. m dr. Benjamina in dr. Gustavp Iparicn. T Št. Jurja ob jnž zel se je osnoval cdbor, ki pcbira priBperke za spomenik bratoma dr. Ipavic. Prispevke je pošiljati pripraTIjalrjemu odboru za spomenik bratom skladateljem dr Benjaminu in Gustava Ipavic t Št Jurju ob juž žel Pri ravljalni odbor je tudi založil krasne razglednice s *liko bratov ekladateljev in z grobiščem brata GustaT* Naročajo ge pri blagajniku pripra.ljalnega odbora g. Janko Artman-i t Št Jurju ob juž žel * Zs dijako kuhinjo v Marlboru so darorali Bledeci p. n. dobrotniki in dobrotDice: Spintrč, p^ f. 2 K; Anton Zvo^imir, slovenski mladeniž ii Prihove 8 K; Scbre ner, ra-natelj 1 K; Hramlao m posojilno drnštTo v Ptnju 100 K; Posojilniea v Konjicab 20 K; Robič Maks, trgorec 10 K. Vnem dobrotnikom in dobrotnicam, Bog platil ' • Za Slov. Strsio so darovali gostj? ua gostiji g Fr. Koprivšek t Letnin 13 K 4 vin Hvala darovalcem. Grozna nesreča na morju. Velikanska ladja ,,Tit»n k" se potopila. — Okrog 1500 jjudi mrtvih. Na Atlantskem oceanu, kakih 2000 milj od Novega Jorka, je v nedeljo, dne 14. aprila, ob 5411.. uri ponoči trSila ladja ,,Titanik" ob plavajoči ledenik s tako silo, da se je ob 543, uri ponoči potopila. Na parniku e bilo nad 2200 potnikov in 900 mornarjev. Parnik je bil lastnina družbe ,,WhiieStar - Line". ,,Titanik" je bil najvecji in najlepši parnik na svetu. Dolg je bil kakih 265 metrov, širok pa, 28 metrov, Na njem ie bilo prostora za 5000 potnikov in 900 mornarjev. Število žrtev se Še ne da natanfino dognati. Rešenih je baje okrog 700 oseb, okolil500p& jih je utonilo. Med rešenimi so veeinoma ženske in otroci, ker so mo&ki potniki pustili pri reševanju ženskam in otrokom prednost. Parnik ,,Titanik" je bil čisto nov iu je bjla to njegova prva vožnja. Kako se je zgodila nesreča? Parjiik MITitanik" je vozil izseljence in d^ruge potnite ter je odplul iz pristanišča Soutframpton (beri: Sauthampton) na Južnem Angleškem, v sredo, dne 10. aprila. V noči dne 14. aprila, je dal kapitan Smith voziti z riajvecjo brzino, akoravtoo mu je moralo biti znano, da plavajo po morju velikanske ledene gore. ».Titanik" se je zaletel z velikansko silo v ogromno ledeno skalo. Sunek se je zgodil nekako ob /411, uri, a potopila se je ladja po 2. uri zjutraj. Da se niTitanik" ni hitreje potopil, \e pripisovati temu, da so se mornarji in potniki na vso moe trudili izsesati vodo, ki je drla v spredhjem delu z velikansko silo v ladjo, Prednji del ladje se je pri sunku strl kot jajčja lupina, dasiravno je iraela prednja stran pol metra debele jeklene ploSfee.. Potniki so bili že vbcinoma y postelji, ko se je dogodila nesrefia... Po brezžienem brzojavu je ladja takoj na vse strani prosila za pomoft. Začel se je hud boj za resitev. Bili so trenotki, polni grozote in obupa. TaKoj so se spustili rešilni čolpi v morje. Vsak se je hotel rešiti. Začel se je boj za življenje in smrt. Bogati so ponujali velikanske svote za rešitev. Strašen krik in vilc je donel po morju. Vkljub temu, da je drla voda z velikira hruščem t prednji del ladje, je plul vendar ,,,Titanik" počasi dalie. Kapitan je upal, da pride Se poprej rešitev, predno se bo ladja potopila. Toda z vedno večjo silo je drla voda v ladjo in ponosni parnilč se je pogrezal globlje in globlje, odpovedale so nazad'nje sesalke, rešitve ni bilo nobene, in po 4urni obupni in strašni borbi za življenje in smrt se je velikan ,,,Titanik" potopil, in ž njim je naŠlo nad 1500 ljndi v morskem brezdnu hladen in moker grob, Potapljajoča se ladja je potegpila v morsko globino tudi vee rešilnih colnov, napolnjenih s potniki. Kot vzrok nesrece se tudi navaja, da je družba ^AVhite - Star - Line" (Bela zvezda), koje last je bil »Titanik", naročila kapitanu, naj vozi s parnikomnovincem z najvecjo brzino, da doseže ,,Titanik" tako hitrosl, kot dosedaj še noben slicen parnik. V silni naglici, s katero je plul novi parnik, se ni dovolj pazilo na nevarne ledenik.e. Kraj nesreSe. ,,Titanik" se je potopil kakih 50 kilometrov od kraja, kjer je zadel ob ledeno goro. Morje je na kraju, kjer se je ladja bogreznila, globoko okoli 3000 metrov. Nesre&a se je zgodila blizu Nove Fundlandije, ki je otok v bližini Severne Amerike. Od Novega Jorka je bila ladja še oddaljena tfakih 2000 morskih milj (1 morska milja == 1'8 km). P o m o 5, Po brezžičnem brzojavu so najprej dobili vesto nesreži ^Titanika" parniki ,,Baltik", ,,,Virginiaii" m ,,.Olimpik". Takoj so odpluli proti smeri, od katere so prihajali kiici za pomoč. Pluli so z vso mogočo brzino, metali svetlobo daleč naprej, da ne bi sann zavozili v ledenike. _Virginian" je bil v nedeljo opolnoči oddaljen še 170 milj od kraja nesrece, ,,Baltik"' pa zuu morskih milj, to je 3G0 kilometrov. Posamezm rešilni colnl so tavali s potniki po Sirni, a k sreči dokaj mirni morski gladini. Parnik ,,Karpatliia" je Jnl prvi v ponedeljek zjutraj na krajii nesre&e, toda od ponosne ladje ni našel razen razbitih ctelov, ki so plavah po morju, noijenega sledu; ležala je z nesrecnmii žrtvami" vred 3000 metrov globoko na dnu morja. Vzol pa je na svoj krov reSenoe, ki so ihtec vsled razbui- jenja, trpljenja iii obenem vsled rax;losti nad posregeno reSitvijo se zahvaljevali svojim reSiteljem. Bili so vecina žene in otroci in popotniki iz prvega razreda, ki se jim je torej kot bogajtinom posrečila rešitev. P o p o t n i k i, Popotniki so bili veclnoma AngležL, Nemci, Amerikanci in Frajicozi. Tudi nekaj Avsjtrijcev je bilo na ^Titaniku", med njimi Slovenca Frano in AnaKorun in Kranja in 25 Hrvatov.. Med drugimi je bilo na parniku 6 milijonarjev, med njimi tudi M. RothschilcU Ko je trcil ,,,Titanik" ob ledeno skalo, je nastal med potniki obupen strah in grozna zmeSnjava. Napol oblečeni so planili iz postelj, vpili, jokali in begali za rešitvijo. Dolge štiri ure je trajal strah in trepet ter boj za rešilne 5olne. ,'Ogromne svote so ponujali bogataSi za to, da se jih reši grozne smrti. Ni bilo veo reda in usmiljenja. Drug se je boril proti drugemu ter ga potiskal v morske valove. Na uradih parobrodne družbe ,,White - Star - Line v Novein Jorku, Londonu, Parizu in drugih mestih je na stotine sorodnikov in znancev nestrpno in obupno čakalo na Doročila o ponesrefieni ladiji in njeiiih potnikih. Uradniki so skušali izprva utajiti nesrečo, a končno se je vendar izvedelo za strašansko resnico, Razburjenje med cakajočimi ]e bilo velikansko; policija je morala posredovati, da nista strah in obup prekoraeila postavno določene meje, Š k o d a. Parnik orjak ,,.Titanik" je stal nad 67 milijonov kron, Bil je največja iu najmodernejša ladja, Vrhu tega se je vozilo na ladji velikansko bogastvo dijamantov in žlalitnih kamnov, v vrednosti nad 100 milijonov kron; pošta, ki se je nahajala na ponesrečeni ladji, je bila tudi vredna vee miljonov. Pomislimo še tudi na vrednost blaga in denarja, ki so ga imeli pri sebi potniki. In vse to je sedaj zakopaaio na dnu morja. Parnik sam je bil zavarovan za okroglo 58 milijonov kron. Na njem je bilo vse, kar zahteva srce elovekovo. Irael je lastno gledališče, prelepo. opremljeno gostilno in kavarno, kopališča in igriš&a. Imel je 350 sob prvega, 350 drugega in 700 tretjega razreda, in še prostora za 3000 potnikov, Stroji parnika so proizvajali 46.000 ko.njskih moči, V eni uri je prevozil ,,,Titanik"' '61 kilometrov. L e d e n e g o r e, ki so povzročile to velikansko nesreco, plavajo navadno \sako spomlad po morju. Po zimi se nakupičijo v Severnera morju, in ko potegne Južni veter, se odtrgajo in drvijo proti jugu po morski gladini; velik strah so za ladje. Visočina teh plavajofiih ledenikov znaša na,<l' vodo do 100 metrov, pod vodo pa segajo do 800 metrov. Njih dolžina in širokost znaša pogosto veo sto milj. Kadar leži gosta megla na morju, je za ladje ledena nevarnost Še vegja, Letos je južno in) toplejSe vreme se posebno zgodaj pojavilo, in zato je po Atlantskem morju zelo mnogo teh plavajočih ledenikov, ki so se odtrgali od ledenih plasti Grenlandije, Spitzbergov in Franc-Jožefove zemlje. Vežje nesreSe zadnjihlet na morju. Naše čitatelje b'o gotovo zanimalo, Ce jim navedemo vecje nesrece, ki so se zgodile preteeena desetletja na morju: Dne 3. septembra 1878 se je potopil angle&ki parnLk ,,Alice" s 1000 potniki; 4. julija 1J898 Iraucoski parnik ,,Bourgogne" z 570 osebami; 6,. maja 1902 angleška ladja ,,Kamorta" z 739 potniki; 15. juinija 1904 amerikanska ladja ,,Slokum" z 1000 osebami; 1, julija 1904 jiorveški izseljeniški parnilc ,,Norge" s600 ljudmi1; 10. septembra 1905 japonsku bojna ladja ,,'Mikaza" s 50Q mornarji; dne 4. avgusta 1906 se je potopila izseljeniška ladja ,,Sirio" s 385i potniki; 24* sept. 1911 pa je v .Toulunu na Francoskem zletela v zrak bojna ladja ,,Liberte", ubitih je bilo 500 vojakov. ; NajnovejŠa nesreča na morju je najvegja, kar jih pomni svet. Nad 2200 potnikbv se je podalo na morje, a le nekaj nad 700 jili ie doseglo svoj cilj, drugi so nažli hladen grob na dnu morja. « Ravno s ,,,Titanikom" je hotela pokazati modern^ veda kaj zna. Najnovej&e in najboljše, kar .je izumll človeškl duh, se je porabilo pri zgradbi te ladje, Graditelji so bili preprieani, d!a ta ogromna ladja niti utoniti ne more, pa je utonila na prvi svoji vožnji. Pričarali so na njo vse, kar more zadovoljiti veselja in vživanja željno srce cloveško: en sam sunek v led je zadostoval, in oledenela je vsa lepota in slast, pogreznjena v globočino raorja. Dokaz za zlomljivost in minljivost vsega človežkega.  Mariborski okraj. m Marlbor. DruStvo sv. Vincencija stolpe in mestno župnije v Mariboru obliaja v nedeljo, dne 21. aprila 1912, v proslavo evharističnega leta svojo 25letnico s sledečim sporedom: a) v stolnici: ob 6. uri zjutraj prva društvena pridiga; ob 547, uri skupna sv. maša s skupnim sv. obhajilom druStvenikov; ob 4. uri popoldne druga druStvena pridiga; nato slovesne litanije in pred zailnjim blagoslovom darovanjo za druStvene reveže; b) v prostorili druMva katoliSkih pomocnikov (Apothekergasse ,,Znr Stadt Graz" I. nadstropje) ob 546. uri obcni zbor. 1. Za^etnamolitev. Petje. 2. Pozdrav navzo^ih po društvenem predsedniku. 3.'Poro6ilo društvenega tajnika. 4. Porofiilo drufttvenega blagajnika. Petje. 5. Slavnostni govor: evharistia in krščanska milosrčnest (govori prof. dr. Ant. Medved), Petje, 6. Poljubni nasveti, 7, Sklepna molitev. ra Marlbor. Posestnica Marija Premšfc iz Ternigja se je peljala dne 13. aiprila po Gosposki ulici, kar se ]ej je naenkrat splaSil konj in je zdirjal v poStno ulico, kjer se je voz prevrgel. Nasproti je pripeljal hiapec mesarja in prekajaloa Wogererja. Konju poslednjega se je oje Premšlovega \*oza; zapičilo v rebra in mu jih polomilo. Marlbor. S 1. aprilom je oivoril v hiSS 'gospoda Karola Jarciča na novem Glavnem trgu v Mariboru trgovino s steklom, porcelanom in okvirji za podobe gospod Ivan Dežman. Opozarjamo na tozadevnl inserat v našem listu. m Sv. Jožef pri Mariboni. God sv. Jožela, varuha sv, katoliške cerkve, se bo dne 28. aprila, 3. nedeljo po Veliki noči, na Studencih slovesno obhajal: Ob 6. uri sv. blagoslovna maša in pridiga; ob 8. uri sv. blagoslovna maša; ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša; ob 544. uri popoldne veSernice. m St. Ilj"v Slov. gor. NaŠim narodnim nasprotnikom niso pobena, še tako nizkbtna sredstva, preslaba, samo, da dosežejo ž njimi svoj cilj, V naši župniji se bije že dolga leta hud boj za Šolo. Sulferajnska šola je bila dozdaj skoraj vedno prazna. Da bi jo napolnili in obesili na rame naSih ubogih davkoplačevalcev Se vefeja bremena, naročili so si z Dunaja in drugih nemškifr mest veliko število nemških otrok. V Šentiljski in cirberški nemški §oli je pretežna večina otrok iz tujine, In za te boste morali vi slovenski davkoplaeevalci zopet plačevati več občinskih doklad kot prispevek k Solskim potrebšžinam, ako ne bodete bolj previdni. Žalostno, prežalostno pa je, da nekateri ljudje, celo boljši posestniki, iz poželjivosti po tlstem, rekli bi, Judeževern denarju, pomagajo polniti nemSke šole s tem, da se kar trgajo za tisto tujo deco. Dragi katoliški in slovenski župljani Sentiljski! Tako dolgo ste živeli brez tega denarja, ali sedaj ne upate več izhajati? Ne redite gada na svojih prsih. Pošten Nemec je spoštovanja vreden, ali da bi mi morali pljuvati naTavnost sarai v lastno skledo, to vendar ne more nihce od nas zahtevatu Naši pradedje, naši očetje, so shajali na naši grudi brez šullerajnslcega denarja, shajali bomo z božjo pomofijo tudi mL m Iz okolice Cmureka. > 'Že od tistih časov, ko so prebivali v Cmureku in okolici večinoma Slovenci, kar ne sega niti prav 100 let nazaj, so se vrSile v cerkvici sv, Patricija, takozvani slovenski cerkvi, v, postnem času pridige za Slovence. Posebno rajni cmureški župnit, Slovenec g. LopiČ, je vrlo 6uval to staro pravico Slovencev in se ni dal ustrahovati ne od di\ Krautgasserja, ne od drugili posilinemških nestrpnežev, Sam ]e z veliko vnemo pridigoval mnogo^ številnim svojim slovenskim župljanom in jim razlagal krščanski nauk v mili sloveniŠČini, Natlačeno polna je bila vsako nedeljo cerkvica, in veselje se je bralo z obrazov slovenskih vernikov^ ko je g. Lopic, ki je bil res pravi apostol med zapuščenimi cmureškimi Slovenci, v poljudni besedi razlagal nauke svete vere,. A mož — zaslužil si je to ime — je umrl, ž njim vred pa je izumrla tudi slovenska beseda v .»slovenski" cerkvici v Cmureku. LetoŠnji post je na stotiae Slovencev, ne samo iz Cmureka, ampak tudi iz okoliških župnij, hodilo čakat slovenske pridige v cerkev, a — Čakali so zastonj. Ceravno je nastavljen v Cmureku en gospod kaplan, rodom Slovenec, vendar novi g. župnik Edelsbrunner, očividno na pritiskodznar nega dr. Krautgasserja, ni dovolil slovenske pridige, čeravno so ga hodili možje prosit. Nad 1000 Slovencem cmureške župnije se je tako odvzela starodavna in zadnja pravica, Kaj pa, ee bi se našel rodoljuh, ki bi osnoval za craure^ke Slovence slovensko izobraževalno društvo? m Cermlenšak. Na veliko soboto se je ponesre611 pri streljanju sin. grobokopa DaSmana; v Zavrhu, Vrglo mu je možnar v glavo. — Pretečeni teden je divjal pri nas mrzel sever in je zeralja oelo močno zmrznila; tudi na vodi je bil precej debel led. Bržkone bo to zelo škodovalo cvetju sadnega drevja*. m Cermlenšak. V teku enega leta je »Slovenski Gospodar" v Cermlenšaku tako lepo napredoval kakor še nik.dar poprej. Dobil je namreg pet novih naročnikov, med katerimi so štirje mladeniči. Ubogi ptujski ,,Štajerc" pa je dobil v tem času le enega novega ,,Mihlna", kar nas pa ne žalosti, ker ne bo dolgo, da bo enega tudi izgubil. Cermlenski lantje-naročniki z zanimanjem Citajo naš list ter ga z marljivo agitacijo skušajo širiti dalje. Gospodarji' in dekleta, posnemajte mladeni&e ter si naroftite naŠ vrli list, da bo obfiina Cermlenšak' jia fiastnem mestu v taboru ,,Slovenskega Gospodarja". m Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 13. L m. je umrl za plji»Snico večletni fermlenski župan g. Jaiiez Dobaja. Bil je sicer vprežen v posilinemSki voz, vendar je bil pa vsled svoje dobrodušnosti in postrežljivosti zelo priljubljen. Lahka mu zemljica! m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 12. suSca je prišel 80 lct stari prevžitkar Franc Potrč od žganja napit pozno zvefier domov, je začel vpiti in se po svoji stari navadi prepirati. Ko mu je Sel iijegov zet Cuček Janez odpirat, prosil ga je, naj bode tiho in miren, ker otroci že spijo, se Potrft na njegovo prošnjo ni oziral^ in je divjal tako dolgo, da je v temi svojega zcta 5. Cufiek, ki ga je miril, z velikim namiznim nožom na levi roki tcžko ranil; prerezal mu jo žile. PoSkodovaiii se je peljal o polnoči k dr. Kraighorju, zdravniku pri Sv. Trojici v Slov. gor., ki mu je rano zašil in ustavil kri, pozneje so je pa moral ponesrefeeneo podati v bolnišnico usmiljenih braiov v Gradec, kjer so sedaj zdravi. Kaj vse nesrefcno žganje hudega stori! m Trnovška vas. Dne 6. aprila. smo pokopali skrbno in vrlo gospodinjo Lizo Nedeljko, rojeno RajŠp. Rajna je bila v najboljši dobi življenja in mati veeih nedoraslih otrok. Ob njepem grobu in mrtvaškem odru je bilo marsikatero oko solzno, Z njo vred so pokopali tudi njeno povorojeno dete, N, v m, p.! m Sv. Barbara niže Maribora. Umrla je dne lfr. aprila velespo&tovana gostilničarkja, g.Roza Šafoedter na prehladu v 38. letu, Bila je blaga žena in skrbna mati za svoje uboge, kar ji paj Večni obilo poplača! Naj pociva v miru! m Bohova. Naj bo vse tiste Bohovljane sram, ki si upajo javno povedati, rai smo ,,Stajercevi", on ie pa naš. Sicer se pa preštejte in videlo se bo, da večina še vendar ni tako zaslepljena, da bi se jim grdtobni in hudobr.i ,,Stajerc" dopadel. Gospoda ufiitelja, ki se je toliko pehal pri občinskih volitvah, pa opozarjamo na to, naj bi se otroci, Ičo so procesije z NajF/etejšim, jih udeležili z zastavo, naj bi jih vodil ucitelj kakor nekdaj, in naj bi molili ria glas. Spominjamo pa se na pregovor, ki pravi: Cesar kdo sam nima, drugim dati ne more; le to deli, kar sam ima. Stajercijancem, ki sramotijo naše s tem, da iim očita|o suhost, privoSBimo prav debele in velike trebube, ki so jim zagotovljeni, ker imajo tako močne želodce, da prenašajo smrdljivega in šnopsarsk.ega,,Stajerca". m Hoče pri Mariboru. Umria je mati lukajšnjega tovarnarja g. Josip Pfeiierja, gospa Marija Pfeifer, stara 68 let. Svetila ji vecna luc! m Hoče. Dva fino obleeena* gospoda sta, prišla dne 15, t. m. v Hoče z izvoščekom in sta hotela prenoeiti pri g. Rojkotu. Drugi dan sta pa bila v gostilni prl g. Jos. Gselmanu od 9'. do /111 uro. Med tem fcasom sta govorila z drugimi go^i in eden je hodil olčrog hiše ter pregledoval, Eden je Šel v spalnico in za seboj za.prl vrata, Gospa Gselman ga je dobila in nato je odšel. Oba sta zbežala proti Smiklavžu. Pozr.eje so prišli Še-le na to, da je zmanjkala g. Gselmanu žepna ura. Ljudje pozor pred tak.imi ptički. Sieer ju že orožniki zasledujejo. — Tukaj smo dne 16. t. m, spremili k' zadnjemu počitku dobro mamico Magdaleno Hergouth, bila je stara 86 let. Kako je bila, priljubljena, je pokazal veličasten sprevod. Dobri družini Hergouth naše iskreno sožalje, dobri mamici pa večpi pokoj! ni Planica pri Framu. V torek ob 3. uri zjutraj je zgorela ko&a kmeta Janeza Ledinek, in ž njo vred je zgorel 67 let stari najemnik in kolar Anton PlibrSek,. Mož je bil gluh. Kako je ogenj nastal, ni znano. Vlekel je mocen veter in bila je najvecja nevarnost za dve sosednji tmetiji, a naši vrli Pohorci so šli na strehe, razprostrli plahte in polivali — brez požarne brambe. Tu se je pokazalo, kako ljudje pomagajo pri požaru, kjer pa je požarna bramba, pa samo zijajo. Pivola. Jakob Crepinko, desetletni' ucenec iz Mostečnega, in pa štirinajstletni želarski sin Janes Repnik iz Pivole sia na veliko noc streljala s pištolami iin sta pri tem nevarnem delu zadobila zdatne poškodbe na rokah, m Crešnievec. Umrl je v Celovcu kbt, vojab sin oerkvenega kljucarja in veleposestnika v Brezju^ V. Auer, PljuČnica jnu je zadala smrtni udarec. Bil je prepeljan na domace pokopališče. Prav tako: na domacem groblju bodo žalujoči zaostali najložje molili očenaš za blagor Vinkota. Pocivaj v miru! m Slo». Bistrict. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dn« 21. t m. igro nTurški križu. /,ačetek ob p<»l 4. uri popoldne Vsebina je posneta \i zgodovine Sloveneev za časa tnrških bojev. Igra je delo dr Kreka, zatorej ni treaa drugega priporoč la m Makol« V nedeljo 28. »prila po večcrnirah ee vrši tukaj mladeniški ghod in ustanovitev nOrlau. Vsi mladeniči makolski in iz soBeščiae, ki kaj držite na gvojo srečo, pridite veil m 8v. Bolhntc v Slov. gor. V nedeljo, dne 21 aprila ne vrii pri g. H rvata občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice in potem pa Se ebčni zbor 81ov. kat izobraževalnega draštva. Uljudno go vabljeni člani in nečlani obeh draštev. Govorii bo dr. Šiška iz Maribora. m Ho6e. Dekliška zveza ima r nedeljo dpe 21. aprila pouino Bborovanje. Dekleta na plaa! Darojte pioati č*b izobrazbi in pošteni Babavi. m Sv. Bsnedikt v SUv. gor. V nedeljo, 21. t. m po večernicah ge vrii občni zbor Kat. bralnega in goap' darskega droštva pri 8v. Benedikta v Slov. gor. in gicer t dragtveni gobi. Vabimo vg« k obilni odeležbi.  Ptujski okraj. p Ptui- Letos so oni, ki se pečajo s prodajo cepIjenih trt, delali zelo dobro kupeijo. Pri nekaterih trtorejcih so se vinogradniki kar pipali za trte. Cene trtam so bile letos od 14 do 20 kron 100 komadov. Letos že mnogi trtorejci na nov način izvršujejo cepljenje. Imajo poseben sveder, s katerim vrtajo rozge in natikajo cepice, Baje se to cepljenje izvršuje mnogo hitreje in trta tudi lepše zaraste. p Ptui. V soboto, dne 13. aprila, je umrl tukaj veleposestnik' in učitelj v p., Dragotia Zupancie. p Bukovcl pri Ptuju. V nedeljo dne 14. t. m. je priredila tukajšnja požarna bramba dve igri. To bi seveda ne bilo nic slabega. Pa udje te pož. bram':e vedno trdijo, da so MSlovenci", vkljub temu, da iraajo nemško komando. Toda čudno, ti navdušeni Slovenci vabijo na svoje veselice v posilinemšJcem Iistu -Stajercu" (glej štev. 15, straoi 4), jned tem ko pa»astonj išSemo vabila v ,,Slav, Gospodarjn", ki je pri nas najbolj razširjen list. V tera vabilu tudi beremo, da bo pri veselici sviralo dru.š^vena go ha, Od kedaj da ima požarna bramba društveno godbo, nam ni znano. Pa da bi se godba^ ki je pri veselici *>es igrala, imenovala ,,dru&tvena godba" požarno brambe, ki vabi na svoje veselice v ,,,Stajeroi]u, ne, s tem bi ustanovnik te godbe, ki biva v MarkoKcih, gotovo ne bil zadovoljen, Dalje, kdo pa so veAiimma raožje, katerih obleka razodeva, da so pri dru&tvu nekaj veo? Pristni štajerčijanci so, ki se ne morejo imenovati pravi SloVenci, ki so pri zadnjih državnozborskih volitvah kar goreli za izvolitev n,velikega prijatelja Slovencev" Orniga!? Torej, ako liooete, da vam bomo verjeli, da ste res Slovenci, ne vabite več na svoje veselice v ,,Stajercu" in glejte,; da prej imenovani ljudje ne bodo imeli v društvu prve besede! p Sv. Urban pri Ptuju. Dne 2. aprila na velikonočni torek ob 547. uri zvečer. je urarl c, kr, stotnik v pokoju, Jožef Irgl. Pokopan je bil dne 5, aprila na veliki petek ob obilni udeležbi faranov, ki so mu izkazali s tem svoje spoštovanje. Njegovo življenje v pokoju, ki je trajalo blizu 23 let, je bilo podobno mirnemu gorskemu potoku; živel je namreč samo za-se in svoje sorodnike, ki so ga sprejeli pod svojo streho pri njegovem vstopu v pokoj. V javnosti se ni kazal. Samo kadar je prišel dan volitve> v deželni ali državni zbor, tedaj je zapustil svoje tiho domovanje ter krepko in odločno korakal na volišče, kjer je oddal svoj glas našemu katoliškemu in kme^kemu kandidatu. Tako je bil v odlicen vzgled vsem župljanom v narodnem oziru; zraven iega pa je tudi v vsakem oziru zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti ter je redno obiskoval službo božjo in prejemal svete zakramente. Z njim je izgubila naša stranka zvestega in zavednega pristaša. Svetila mu vefina lufi! p Velika Nedelja. PreteSeno nedeljo opoldne je pri Ivanu Kukovec na Hajdlu zgorela hiša in hlevi do tal. Samo živina je bila rešena.. Ko je bila družina ravno pri obedu, je naenkrat izbruhnil plamen iz gospodarskega poslopja in segel takoj po hišni strehi. V par minutah je slamnata streha izginila, ker je pihal raocen veter, ki je dalec na okoli raznašal gorečo slamo. Brvenje je pa še dolgo gorelo z groznim plamenom in neznosno vročino. K srefti je stalo poslopje na samem na hribčku. Grozen prizor se je videl rlalee na okoli. Prizadeta družina je velika, mnogo gladnih' želod&kov, a brez sredstev, Priporoča se usmiljenim srcem v pomoS, p Polenšak. Dalee na okoli dobro znana Urša Primožič je v svojem testamentu sporfočila eno svoje posestvo, ,.Sejanca" imenovano, Mariji Potrč, rojeni Vičar, želarki na Zasadih. Na tem posestvu je ,,ruda", to je pesek in prodec, in imenovana UrŠa Primožic je v svojem testamentu nadalje dolocila, da sme cerkev na Polenšaku iz te rude za vse čase jemati pesek in prodec, ki ga bo kedaj rabila za stavbe potrebnih poslopij in za posipavanje pota okoli oerkve; doloSila je tudi, naj se ta porabna pravica v korist cerlčvi vknjiži na zgoraj oznaSenem posestvu. Tako je hotela dobra žena, UrŠa Primožift, storiti cerkvi in faranom polenSkim, veliko dobroto, Ali sedanja lasinica Marija Potrft, rojena Vičar, naliujskana po Štajerfiijancih in slogaših, je obrnila drugače, Prodajala je skozi tri leta iz te rude kar na veliko |pesek in prodee na vse strani, tako, da je naSeto jarao do msulega izpraznila; za nekaj malo let b'i še ostalo cerkvi peska in prodca, porabnega za stavbo, Potre je bila večkrat opozorjena na to, da ne sme kar tako prodajati peska in prodca, katerega lemafti ima glasom testamenta Ur&e Primožie, za vse case pravico oerkev na Polepšaku, pa ni nifi izdalo; tudi je bila ponoviio povabljena, naj se pogodi s cerkvenim predstojništvom, koliko kubienih metrov ali vozov prodca bi smela zanaprej na leto izvoziti iz jame, pa o kaki taki pogodbi &e slišati ni marala; govorila je: Kaj se bom jaz pogajala za svoje re6i; s svojim delam, kar hofiem. Po takih okoliščinah je moralo priti do tožbe po c. k'r, lin. oblasti. Pri prvi obravnavi v Ptuju )e ponudilo cerkfveno predstojnjfetvo Mairiji Potrfi 1000 K za posestvo ,.Sejanca", na katerem je rud!a, kar je jako dosti, ker je posestvo malo in samo na sebi malo vredno že zato, ker je obremenjerio s pravico sluinosti (servitutom). To ponudbo pa je storilo oerkveno predstojništvo zato, da bi nehala pravda; toda Marija Potrc ni Hotela, ampak je zahtevala za posestvo neprimerno visoko ceno 2000 K.. PriŠlo je do druge obravnave na licu mesta dne 28. marca t. 1. Pri tej obravnavi se je vdala PotrS Še-le tedaj, ko je videla, d*a bo izgubila pravdo in Še povrh zapravila to, po Urši Primožič podedovano posestvo. Cerkveno predstojni&tvo }ej je odpustilo vso povzrofteno škodo, cenjeno po sodnijskem izvedencu ga 350 K, odstopilo od pravice do peska in prodca v obsegu celega posestva in se zadovoljilo s pravico do peska in prodca; v obsegu le malega, natancno odmerjenega kosa istega posestva; vse to pa v trdni nadi, da b'o zanaprej mir, Zato so nerazumljivi napadi na cerkveno predstojništvo v ptujskem ,,Štajercu" in ,,Slogi", Sicer pa ta dva lažnjiva lista lahko pi&eta in lažeta tudi o tej stvari, kar hočeta in kolikor hočeta: larani polenški vedo, kdo je delal krivico in kdo branil pravico. Bolj ko bosta lagala ta dva lista o faranom dobro znanih stvareli, prej se bodo Se nekaterem zaslepljenira odprlo oči, da ju bodo do dobrega spoznali, potem pa pognali te umazane runje 6ez svoj prag. Y> Zetale. Kakor liberalci zaslužijo, tako jih je g. poslanec dr. Krek označil v Celju Pa Še vse premalo jim je povedal, kakor se zdi.. Liberalni Spindler iz Celja bi rad bil, da bi jim dal tudi priimek — svin.]e. Na shodu v Zetalali je namreč oraenjeni ured'nik v svojem govoru trdil, da je dr. Krok govoril: Liberaloi so svinje. Sicer Spindler že ve, kake priinike liberalci zaslužijo, vendar se jih je iz krŠČanske ljubezni usmilil naš vrli pristaŠ kmet Vogrinc in na omonjfno trditcv Spindler.iatemii v obraz zaklical: ,,,To je laŽ." Toda Spindler bržftas hofe, da bi bili liberalci — svinje; zato je odgovoril, da tako stoji v ,rStra" ži". A zopet je bil odgo.or: .,,To ni res! To je tudi laž!" Torej ,.k]erikalci'* niorajo liberalci braniti, da se jih ne prime priiniek — svinje! p Sv. Lenart iri Vellki aedelji Tukajšnja Kladeniaka creia priredi v nedeljo, dne 21. t. m. po večernicah dve *animm igri in gicer, fantje vegeloigro Bčevljar" t treh dejanjib, d«kleta pa igoTorinsko igro n3v. Cita' tudi t tr. h dejanjih. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina za sedeže 40 vin., za stojišča kO vin. Cisti dobiček je namenjen v prid nbogim šolarjem. p Sv Barbtra v Haiozah. Vabilo na veselico, katero piiredi K. b. izobraževalno društvo, dne 28 aprila ob S. uri pop. t progtorlh g. Antona Reicher Vstopnina: aedeši 60 rin. Btojišče 80 ^in. Na TBporedu je med drugim tudi .govor g. drž. poslanca Mih. Brenčiča. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Vsa znamenja kažejo letos na dobro vinsko leti.no, in visoke cene, ce nam preteči spomladanski mraz vself teh nad z enim maliom pe unici, Trta je že toliko odgnala, da lahto vsled mraza popki odpadejo. Nevarnost mraza bo vsak dan vefiia, Še-le v drugi polovici meseca iuaja se vipogradnik nekoliko oddaline. Do tedaj pa je še 4 oele tedne. Dokazano je, da so v vinorodnih krajili na Nižjem Avstrijskem, Tirolskem in drugod vinsko trto proh pomladnim pozebam opetovano obranili tam, kjer so ob žasu nevarnosti kurili viničarji — m to vsi povprek, s takim kurivom, ki se močno kadi. Vsajc ve, da se tedaj, če je ob takem hladnem vremenu, kot je zdaj, nebo celo noč, ali vsaj od polnoči proti jutru oblačno, ni bati mraza. Oblaki tvorijo namreč pad zemljo odejo, katera prepreči, da se ona toplota, katero naša zemlja ob tem letnem času izhlapsva, ne oddalji previsoko od zeineljskega površja. Kurjava proti rnrazu mora imeti torej namen, narediti takorekoč umetnim potom oblak nad zemljo, in to v obliki gostega dirna, katerega plast bi morala boti tako debela, d^a ga niti prvi solnfini žarki, ki so za pozebo, kakor vemo, najbolj škodljivi, ne morejo prodreti. Tak oblak dima zamore narediti le veliko število, ne predaleS drug od drugega oddaljenih ognjev, ki se močno kade. Celo vinsko pogorje, tu pri nas rečemo od Mure do Drave, bi moral ob času nevarnosti, kadar je mraz, pokrivati tak Pepretrgan oblak dima, in to ni nemogoce, ce stori vsak' svojo dolžnosi, Gromade primernega kuriva, ki se močno kadi, se naj takoj pripravijo, pridni viničarji bodo to sami ob sebi storili, v obče pa naj ima vsak posestnik vinogradov to na skrbi, da vinifiarjem da potrebna naroeila, jim pre&krbi zadosti kuriva in jim zagotovi plaSo za trnd, potem se bode tudi kurilo in uspeh ne bode izostal,. Pregovor pravi: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal! Vsak naj stori svojo dolžnost! 1 Sv. Juri. ob Seavnici, iTukajgpie Bralno društvo je priredilo na velikopoSpi ponedeljek gledališko igro: ,,Na smrt obsojeni". Igra je predstavljala sliko ob volitvah na Koroškem^ Občinstva se je zbralo toliko, da je bila v gledališkem prostoru stiska, kakor navadno pri večjih predstavah. Imeli smo Čast, pozdraviti vfiliko število domačinov, kakor tudi sosedov. V prvi vrsti so bili zastopani najvec Septantoncani, pdtem Kapelčani, Gornjeradgopčani, Križevcani, Mar lonedeljčani; bili so tudi Negovčani in še celo Trojicani. Igra je sicer težka, vendar pa se je v ob<5e dobro predstavljala, posebno glavne vloge so bile dobro razdeljene,. Najveft smeha so vzbudili pijan kočar Zabernik, ki je vedno z Nemci volil, pil in ha]lal; potem va&ki mogotec VoršiS s svojim vednim ^kak pa,". Po predstavi je sledila prosta zabava v gostilni gospe Trstenjak. Ti Šentjurska mladina pa le vedpo po za^rtani poti naprej! Tu se izobrazuješ in vadiš pastopati brez strahu, kateri je človeku pekako prirojen. Upamo pa, da se to poletje večkrat snidemo v našem aledaliSfiu, 1 Verže.. Poroča se nam glede na zadnji dopis iz VerŽeja, da v Bučefidvcih zadjijih deset let ni nihče postal protestant. Besedo ima dopisnik, ker nočemo nikomur delati krivice, 1 Radgona. Namestnija je poslala v na&e mesto vefi inženirjev, Id imajo nalogo, izdelati nairte za jezove ob Muri, da se zabranijo v bodoče preplavljenja ob Muri v okolici Radgone, 1 Sv. Junj ob Sčavnlcl. Prihodnjo nedeljo, dne 21. aprila po rani maši ge rrši ahod Kmečke sreie. Gororita ptglsinca dr. Koroiec in Roškar. "omiiljeniki, pridite vsi n» ghod. 1 Sv. Križ ua Murskem poljn. Po večtrnicah ge rrii prihodnjo cedeljo, dne 21. t. m. v gogtilni g. Jure<a v Borecih ghod SIot. Kmei ke svez«. Govorita posl. dr. KoroSec iu Roškar. Sumisljeniki pridite t obiLnetn gtevila, da elišite poročiia 8T«jih poBlancev in njima izrazite BTOje morebitne želje 1 6or«j« R«dgona. Kmetijsko bralno društvo t Gornji Radgoni priredi prib. nedeljo dne 21. aprila t 1 pop. ob 4. nri v goBtilniškib. prostorih g. Alberta Horvat t Gornji Radgoni veselico pri kateri bodo dekleta (.članice D. Z ) uprizorile gledališko igro nS?ojeglavna MiEka". Vstopnina za onebo 40 tiq. K prav obilni odeležbi vabi odbor. SSlovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Cesar je odlikoval načelnika okrajnega: zastopa, Avgusta, Giintlierja, tukaj&njega sveearja, z zlatiin zaslužnim križcem s krono. s Sraartno ob Paki. Ker se je v zadnji številki oglasil gospod Jožel Z'agradišnik, načelnik požarne brambe, s popravkom,, naj blagovoli odgovoriti na sledeča vpraša)tija: 1. Ali ni ravno od časa, kar je on načelnik, božarna bramba naravnost pravcato liberalna organizapija? Zakaj je on v prvi vrsti gledal in deloval na to, da so nekateri naši somišljeniki bili prisiljeni odstopiti in je potem sprejel skoraj izkljuftno le strapine liberalce in štajerčijance ? Kako, da je oii, kot pravi, da se ni nikdar pri&teval liberalc-em, bil na listi liberalnih obfiinskih odbornikov pri zadnjih občinskih volitvah? Sicer pa: wPovej, s kom se družiš, in povedal ti bom, kaj si!" 2. Zakaj napada v popravku gospoda Vinka Ajdifta, ko je vendar sodnijsko dokazano, kaj je J. P. govoril? Cemu naj torej gospod \finko, Aidifi sodnijiiko postopa;, ka- kor mu gospod popravkar veleva, saj mu vendar kaj takega ni treba? 3. Kje naj vzame ob&na svoto, katero je predlagala požarna bramba v proracunu za leto 1912, če ne z zvišanjem doklad? Ker bi nam pa siedece vprašanje: »Zakaj ni sprejela požarna brainba niti vinarja, odkar je ta občinski oiibor?", gosp. uačelnik težko porocal, si dovoljujemo mi takoj tu^aj odgovoriti: Obcinski odbor ni dovolil pož. braiabi denarne podpore vsled tega, ker niso bili racuni požarne brambe popoliioma v redu že od leta 1^04. Tako je naraslo do konca leta 1910 uepravilno izdaiiih stroškov do svote okroglo 900 K. Ali je dolžna poicui občina takšno gogpodarstvo podpirati? Ce žeiiiG še natančnejih podatkov, so takoj na razpolago! Svet.ijemo tudi gospodu načelniku požarne brambe, kateri se tako rad sklicuje na paragrafe, naj bi vendar preČital § 32 občinskega reda, kateri se glasi: Prostovoljna požarna bramba, kateri je treba denarne pomoči od občine, ima predložiti v pravem času vsako leto proračun za prilLodnje in računski sklep za pretečeno leto žu.oanstvu v pregled in odobrenje" — da bi se tako obvaroval nad-aljnih blamaž. H koncu pa Še povemo, da boroo odslej Še bolj pazili na delovatnje tega ,,neliberalca" in kakor hitro jo bode ,,zafural", ,,iPo prijatlih sporočil, al' pisal vam bom!" — Priprosti kmetič. s Kapla pri Arvežu. Veselo je bilo na večer velike sobote po Stajerskem, kajti njeni katoliški prebivalci so zazgali nebroj kresov, Sanio iz Kaple se jih je naštelo približno do 360, Videti je bilo, kakor bi se bilo neho po.areznilo na zemljo s svojimi žareeimi nebeSkimi telesu Zaostali pa tudi niso Kaplanci, kajti tekmovali so med seboj, kdo bo zažgal lepši kres, ter proslavljali Vstajenje Gospodovo, — Tudi pri nas so nastopili mrzli časi. Veliki in beli teden smo imeli pravo zimo. Zeralja je zmrznjena in sneg je padel dne 10. in 12. aprila. Toplomer kaže zjutraj 3 stopinje mraza. Sadje bo uničeno, g Stari trg. Starotrž«a dekleta priredijo v prid braluemu društ tu veselico z igro: .Junaške Blejke", dce 2«. aprila ob S uri popoldne na *rtu g Ueblna. Po iari prosta ?absva Prijatelji poštene zaba ve se uljudno vabjo g St. Andrsž privVelenju V nedeljo, 21. t m. ob 8. uri pop. se vrši ugtanovni shgd čebflarske podružnice za ob;'ini Sv. Andrai iti 8v. Ilj t progtorih g. župana Fr. Vašl. Konjiški okraj, k Zreče. Iz Marijipe družbe je iztrgala sinrt najstareišo družbenico, Mico Koro&ec, staro 06 let. Njen očf je bil cerkveni ključar. Po njegovi smrti je prevzela posestvo imenovanka ter vodila isto v samičnem staaiu čez 20 let. Svetila ji veena luč! k Dobrava. Krojač Franc Stavbe je bil dobra dušica. Po pameti je obsojal alkohol in samcga sebe. Toda nekega dne ga je gospod alkoliol premagal ter ga položil na vroco peč, Tu se je revež opekel. Opekline so poskusili ozdraviti v bolnišnici v Konjicah. Pa trpljenja ga je re&ila tam le smrt. k Tolstl vrh pri Konjicali. Prebivalstvo tukajšr nje obfeine je bilo zelo prizaxleto od lanske suSe, tako, da je nastalo letos zares veliko pomanjkanje. Ko smo se svojefiasno obrnili na našega g. drž. poslanca, d'a bi se tudi nam podelila državBa podpora, nam je bil on naklonjen ter nani pri vladi izposloval 2735 K podpore, kateri znesek se je dne 10. aprila pri c. kr. okrajnem glavarstvu razdelil med občane. Za obilen trud in požrtvovalnost g. Fr. Pišeka izreka občipski urad Tolsti vrb. pajprisrcneiSo zahvalo. Celjski okraj. e Celje. Birmovanje y oeljski dekaiiiji bo: dne 29, junija v župnijski cerjčvi v Celju, dne 30. junija v Marijini oerkvi v Celju, dne 1, julija v Grižah1, dne 2. julija v Teliarjih, dne 3, julija v Žalcu, dne 4. >ulija lia PolzelL c Celje. Prihodnji pondeljek se vrši voliiev v.npana oeljske okolice, ker je gospod SuŠnik odložil issvolitev, Kakor slišdmo, so sedaj že tudi liberalci opustili kandidaturo dr. Božiča, za katerega sta se posebno ogrevajla gostilnicar Grah in tajnik Perc. Pretečeno nedeljo je bila volitev za poskušnjo, pri kateri je baje dobil največ glasov gospod Fazarinc iz Oatrožnega. — Narodna čitalnica je obhajala v nederjo SOletnico svojega obstanka, Cela slavnost se je po liberalni navadi konfiala z navadpo krokarijo in z obiSajnim plesom. V pondeljek zjutraj ob peti uri smo videli razne liberalne inteligente, kako so ?e ^imvdušeni" vracali iz Narodnega doma domov. ?Avelo delo za narod! — Večkrat vidimo v svoje zaCudenje pred trgovino Zangger nekega trgovca iz Gomilskega, kako nalaga razno blago, katero potem »•azpečuje med slovenskim ljudstvom, Zelo zanimlvo! c Okollca Celje. Kakor znano, se vrSijo tedenski sejmi v Celju vsako sredo m soboto. NaSe ljudstvo riosi poljske pridelke na sejem in mora zato mestnemu uradu v Celju placevati peki davek za prostor. Koliko denarja se vsled tega znosi mestu, kateri bi lahTco ostal okoliški obČini, ce bi se sejmi ali na BreRu, ali pa v Gaberjih vršili. Mostno Ijudstvo je itak Primorano, iti živila kupiti, če ,je tedensk.i sejem tudi z"naj mosta Bi se li ta zadeva ne dala spravitiv tir? c Smarie pri Jelšah. Ob lepi udeležbi se je v aedeljo, dne 14. aprila, vrSil oMni z'>or Kat. slovepslfega politiftnega druStva za šmarski okraj. Predsednik' župnik' GomilSek je opisal stalno napredovanje s- K. S. Z. v Smarskem okraju. Izvoljen Je bil zno^a stari odbor. Poslaneo Vreftko je lepo razložil vzroke obštrukciie slovenskih poslancev v Gradcu. Nik«ar ne sme "obveljati načelo: Nemcem groš, Sloven- cem knol.! JSIaŠe potrebe se morajo upoStevati. V krasnem poročilu je poslaneo dr. Jank.ovič pojasnil Še nekater© vzroke obštrukcije.. Bili smo že blizu zmage. Vsi pametni Nemci so upoStevali na§e opravičene terl jatve. Vdali se ne bomo, dokler ne proderemo s po^ polno zmago. V državnem zboru smo storili, kar ie bilo raogoee. Položaj je nejasen. Vsled razpada ,,Slovanske Unije" smo Jugoslovani osamljeni. Morda" nas zedini žalostsia usoda Hrvatov. Tudi zunanji položaj ni brez nevarnosti. Avstrija mora biti na straži, da si ohrani proslo Jadransko rnorj« in prosto pot v Solun. Za vodpe ceste na severu tirjamo na jugu odškodnino. Poslanec še razloži razne zakonske načrte v zadnji dobi. V državnem zboru bi Slovenci le tedaj Šli ž vlado, če dobe svoje praviee in se konča preganjanje na Stajerskem in Koroškem. Z napeto pozornostjo smo poslusali izvajania našega poslanca, k\ so bila nad vse poucna. Ko smo izrekli z velikiin navdušenjem zaupanje obema poslancema in S. K. 71., in so bile soglasno sprejete resolucije, je sklenil predsednik shod s pozivom na nadaljrio pridnodelo za nove uspehe. Sprejete resolucije se glase: 1. S. K, Z. se izre6e popolno zaupanje in zahvala. 2, Navdušeno se odobrava slovenska obštrukcija, v kaleri naj vstrajajo naši poslauci do konene zmage. 3. Sbod izreka svoje ogorfienje nad sedanjimi peustavnlmi razmerami med brati Hrvati, zagotavlja hrvatsko ljudstvo svojih najiskrenejših simpatij in svojega so&ustvovanja, da leži kruta madžarska roka tajco težko nad' hrvaško deželo, in prosi brate Hrvate, naj ohranijo mirno krL Svaka sila do vremena,. 4. Sliod protestira zoper krivir-na sodnijska imenovanja na Štajerskem. 5. Na železnici Grobelno-Rogatec je vozni red skrajno neugoden za ljudstvo. Poslanci naj posredujejo, da se vpelje zopet stari vozni red z ugodnimi jutranjimi zvezami na sever in jug. Iz šmarskega okraja. Pod tem naslovom je prinesel ,,Slovenski Gospodar" v 12, Stevilki dopis, ki je označil postopanje neke liberalne ufciicljice napram vžigalicam Slovenske Siraže. To pa nekemu učitelju liberalnega vzorca ni bilo prav. V 14. številki ,,Nar. Lista" se je zato obregnil nad nekim mestinjskini mladeničem, ker je bil slučajno navzoč pri dogodk.u, ter mu podal nekaj besed v pouk in zabavo. Nato resno vpraša: ,,Prijatelj, če učiteljstvo res tako sovražiš, fcemu st se pa prislinil v njihovo družbo? Plačuj najprej davek, potem pa govori o učiteljskihplacah," Tukaj vidiš, dopisnik ,,Narodnega Lista", kako si sam potreben, da se ti vrne pouk, Cemu si pa trgal po učiteljišcih hlaee, 2e ne veš, da plačuje vsak človek davek, 6e ne direktnega, pa vsaj indirektnega. To si zapomni za vselej! Nadalje pravi dopisnik: ,,,Molči par mesecev, sicer ti bomo pokadili, da te par let ne bo k SmeKu," S tem izraža bojazen, 'da bi se inu znala preprefiiti nameravana ustanovitev Sokola. c Dobrna. Na veliki torek' je naša &olsk& kuhinja zadnjikrat razdelila toplo kosilce revnim otrokom. Velika dobrota je bila šolska kuhinja posebno v tem letu pomanjkanja in bede. Nasitilo se je od 15. prosinca naprej vsakdan 70 do 80 lacnih želodčkbv; razdelilo se je okrog 5000 kosilc, Ganljivo sta se pred zadnjim kosilcem v imenu vseh otrok zahvalila učenca I. razreda, Javornik Karl in Podpečan \vanka. Prvi se je zahvalil pred vsem velefi. g. župniku, velikemu prijatelju in dobrotniku otrok, gosp. načelniku kraj. šolskega sveta, g. županu in tudi drugim dobrotnikora. Obljubil je v imenu vseh, da se bodo vedno spominjali blagih dobrotnikov v svojih. otroSkih molitrvah, Mala Ivanka pa je izrekla srftno zalivalo l]ubi kuharici ip pozvala vse otroke, da ji s hvaležnim srcem zakličejo: Bog plačaj! H koncu kličemo blagim dobrotnikom vsi: tisočera vam hvala! Ne pozabite nedolžne mladine tudi zanaprej!, Vi stariši pa netite že v otroških srcih cut usmiljenosti ip ljubezni do bližnjega, da bodo, ko dorastejo, radi pomagali potrebnim in revnim v Casih bede in pomanjkanja. — V soboto zjutraj je umrla po kratki, jnučni bolezni Verdev Marija, p, d. HoŠaiika, žena naiCelnika krajnega šolskega sveta, in občinskega odborpika g, 'J. Verdev. Prizadeti družini iskreno sožalje, blagi rajni večni mir ip pokoj! c Griže. Ker smo bili mi tako prizanesljivi, da nismo javili, da se je moral nek tukaj&nji liberalec zaradi razžaljenja 6asti proti domačemu g. župniku in cerkveniraa kljufiarjema zagovarjati pri sodniji, je bil pa neki njegov drug tako dober, da je to stvar raztrobil v ,,Narodnera Listu", Zato pa se naj sedaj dotični zahvali tisti ,,inteligentniu ragljj, da se objavi ta stvar tudi v jiašem listu. Tožen je bil, ker je zmerjal cerkvena kljufcarja in grdo govoril zoper poštenost g. župnika, To je priznal pri sodniji, Dopisnik nazivlja kijučarja C. z izzivačem, pa z vsem tem §e on ne bo dosegel, dia bi se ta ne upaj vselej potegniti za čast g. župnika, Da pa vidijo liberalci pri obfeinski in župni upravi marsikaj graje vrednega, ni ftudno, vsaj se jim vidi vse, kar je dobro, slabo, in kar je slabo, dobro. Liberalček, slabo si zadel, kar za peč pojdi! cNova Stlfia. Tukaj imamo nekega oženjenega of-ota ter nekega neoženjenega sina. Oženjeni oce zabavlja po dnevi po gostilnah čez poštena dekjeta, neožcnjeni sin pa po iio<5i zaslcdujo omožene žene. Ce no l<) miru, pridemo z imeni na dan. c Topovlje. Da ne gre.oslov glas v nebo, smo že večkrat slišali, sedaj pa smo se sami prepričali, ko je bil naš somi.;«Ijenik gospod J. Juhart pri sodniji ^a nedolžnega apoznan. NaSi liberaloi so namroč v svoji ljubezni do bližnjega iz srca želeli, du bi bil on kriv nekega preslopka \n kot tak seveda strogo kaznovan. T<xla Bog in sodnije so proti volji nafiib liberalcev pravični, da ne trpijo netlolžni, na^i liberalci pa imajo zopet procej daljše nosove. e St. Peter v Sav. del. Na splosno željo občinstra se ponori igra nMati sretega veselja" t nedeljo, dne 21. aprila Začetek ob 3. nri pop. Somišljeniki pridite Tsi. okraj. b Brežice. Pri tuk.ajšnji okrajni sodniji je razpisaiio mesto pisarniškega pomožnega uradtiika. ProSnje se naj vlagajo takoj z dokazili o znanju slovenščine in nemSfeine, b Sv. Vid pri Planini. Na velikonočni pondeljek je priredila mladeniška in dekliška zveza, igre. Fantje so igrali ,,,Trije tički", dekleta pa JJunaSke Blejke." Obe igri sta vrlo dobro izpadli. Občinstva je bilo šolska soba natlačeno polna in je kar z glasnim izraženjem kazalo s\x)jo zadovoljnost. Denar, kolikor ga je ostalo od stroškov, se bo porabil za tukajšnjo bralno društvo. b Kozje. Vsled poziva g. dopisnika iz Sv. Petra pod Sv. Gorami v zadnji Stevilki ,,Slovenskega Gospodarja" od dne 11. aprila 1912, si dovoljujera pojasniti, da sem imel priliko, se osebno prepricati, kiako nepristransko in kako vestno je g, Novak kot bivŠi tajnik ob^ine Sv. Peter pod Sv. gorami sestavil imenik vseh, ki so bili vsled suše oškodovani in ki so prosili podpore. Končno razdelitev podpore si je pridržalo okrajpo glavarstvo, ki je delitev tudl popolnoma samooblastno izvedlo; vsled tega tudi ne zadene nobena krivda g. tajnika ali sploh kbga drugega v okraju, če piso vsi, po suši oSkodovani dobili podpore. Merodajno v tem oziru je bilo edino okrajno glavarstvo v Brežicah. — Dr. Fr. tfankoviČ, državni poslanec. Najnovejže. * Cenjenkn naročnikom. Mmcgi so si naročili naš list po dopisnici. Mi smo jim list do zdaj pošiljali. Položili smo jim tudi položnice in jih prosili, da nam pošljejo saj nekaj naročnine. Veliko jih je naročnino že plačalo. a nekateri še do zdaj niso nič poslali. Opozarjamo vt-e tiste, ki so si list na novo naročili, a še nič plačali, da dobijo danes zadnjekrat Slov. Gospodarja, ako ne pošljejo x.saj nekaj naročnine. Duhovniške spremenibe. Frestavljen je S. g. k.aplan Vladimir Cepuder iz Dramelj k Sv. Rupertu v Slov. gor. FranČiškan p. 'Juvenal Pihler je prestavljen od Sv. Trojice v Slov. gor. v Žabnico na Koroškem; k Sv. Trojici pride p. Salezij Vodušek kot prvi kaplan, Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. aprila, se bo vršila tu agregacijska slovesnost obep Marijinih družb pod vodstvom vlč. prof. g. di\ J. Hofcn j e o a. Dopoldne bo slovesno obhajala Mladeniška družba 151etnico svojega obstanka, popoldne pa bode slovesno pridruženje obeh družb k glavni družbi y Rimu, Uljudno se vabijo fc" tej slovesnosti vse sosednje Marijine družbe, Ljutomer. V nedeljo, dne 21. aprila, se uprizori v dvorani gospe Kukovec narodna igra: ,,Krivoprisežnik". Začetek točno ob 7» uri zvečer, Kliuen, ogrski ministrski predsednik, je s celim ministrstvom odstopil. Cesar je njegov odstop sprejel. Kot vzrok odstopa se navaja brambna postava, kai©ri se protivijo manjšinske stranke ogrskega državnega zbora. Govori se pa tudi, da je bilo stališče Khuenovo vsled tega nevzdržljivo, ker je s svojim nasilnim postopanjem proti Hrvatom ip s tem, da je Hrvatom z imenovanjem komisarja Cuvaja odvzel nstavne praviee, vzbudil nezadovoljnost vladarja in višjih krogov. Za novega ministrsk;ega predsednika lx> najbrž imenovan Ladislav pl. LukaS. Listi poroCajo, da bo novi ministrski predsednik odslovil na Hrvaškem Cuvaja in bo vrnil Hrvatom ustavne pravice. • Zadnjla poročlla o nTitaniku". Še vedno se no ve natanko, koliko je ponesrečencev in koliko je rešenih. Dočim govore nekatera porofeila o 1395 ponesrečencih, porofiajo druga o 1683., nekatera celo o 2000. DanaSnji dan prinese najbrž jasnost. Tudi nekaj Slovencev je bilo na ,,Titaniku": Franc in AnaKorun iz Kranja, .lanez Mrkun iz Bele in neki Janko. Ali so se reŠili ali potopili, ni znano. Porofia pa se, da se nahaja imo Korun na listi.reSenih. Hrvašk'i potniki so najbrž vsi utonili. Potopilo se je tudi 7 milijonovi pisem. S potopljeno ladjo povzrocena Skoda znaša nad 500 milijonov kron, kar se da primerjati s stroški izgubljene vojske.