Številka 128
TRST, v petek, 10. maja 1907.
Tečaj XXXII.
tjG Izhaja vsaki dan TstSl ab nedeljah in praznikih ob 5.. ob pencdeijkih ob 9. zjutraj
P*»an:iene StvviJke pe prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) mnogih tobakarnsfc v Irstu in okolici. Ljubljani, Gorici, ikrtuoju, Št. Pe:ru. Sežani. NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. SHE OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. viaoke l4, mm> ; za trgovinske in obrtne oglaae po "0 stotink; zx osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov j>* 50 Ftot. Za oglase v tekstu listn do 5 vrst 20 K, vsaka na-čtljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 si« t. — Oglase sprejema ln°eratni oddelek uprave -Miaosti1". — Plačuje se izldjučno le upravi Edinosti11.
Glasilo političnega društva „Edinost'*
za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece fi K —, a« naročbe brez doposlane naročnine, Be nprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure iniatvo lista. Nefrankovan«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglate in reklamacije je pošiljati na upravo llata
UREDNIŠTVO: al. Glorglo GaJatti 18. (Narodni dotr Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci n lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 51. IS. s^ss^ PoStno-hranilnifnl račun St. 841*652.
- TELEFOS štev. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
politično društvo edinost! brzojavne vesti
9	j Damenti o odstopu kneza Biilowa.
priredi za slovenske narodne volilce
iilne shode
m sicer
danes, dne 10. maja t. f. v Škorklji
točno ob S. uri zvečer
u gostilni ,fll colle di Scorcola'
in ne
v gostilni al ,;Fanorama^
danes dne IO. maja t. 1.
ob 8- url zvečer
v Msin JonMnem flrnstvn" t BaaovljaL
1X1
v nedeljo 12. maja *t. I.
ob 4. uri popoludue v dvorani g.e Marije Sancin-Čemot v Skednju.
Volilci!
V svojem volilnem proglasu f sme Vam označili program, na podlagi katerega nastopamo na teh volit v&k. Složno in odločno hočemo nostopii i in boriti se za narodne, kulturne in gospodarske koristi tržaškega Sloven siva.
Možje, ki bodo znali dostojno zastopati program in ki Vam jih p ripo-ročamo kandidatom so :
za I. mestni okraj
MATKO MANDIĆ
urednik „Naše Sloge".
za H. mestni okraj
Dr. GUSTAV GREGORIN
odvetnik.
za IH. mestni okraj
Dr. OTOKAR RYBAft
odvetnik.
za IV. mestni okraj
Dr. EDVARD SLAVIK
odvetnik.
za V. okraj (okolica)
Dr. OTOKAR RVBAft
odvetnik.
Prošlost teh mož Vam daja jamstvo, da so vredni Vašega zaupanja.
Pojdite torej vsi dne 14. maja na volišče, da se svojim glasom pripomo-
BEROLIN 9. „Nordd. Allg. Zeitung" j je priobčila v parlamentarni izdaji nastopno j poročilo : Nekateri provincijalni listi se bavijo ; 2 govoricami, ki se raznašajo baje v parlamen-ifcarnih krogih o sporu navstalem med cesarjem i in državnim kancelarjem in o predstojeći i kancelarski krizi. Mi konstatujemo, da so te govorice brez vsake dejanske podlcge. Prav tako neosnovana je trditev, da ]e državni kancelar knez Bulow bclan ter da se v kratkem poda na dopust. Bržavni kancelar pojde še le meseca julija v navadno letovišče Nor-dernev.
Iz Maroka.
LONDON 9. „Reuterjev fciro" poroča iz Tangerja: „Tukaj krožijo vznemirjajoče govorice, da se je pleme Rabuma, eno naj-mogočnejih v okraju Marakeš, brez prelivanja krvi polastilo mesta Marakeš ter baje obvestilo Mulcj Hatida, da hoče pleme obdržati mesto v svoji oblasti, dokler bodo izpolnjene vse njegove zahteve. Evropejcem se je dalo 14 dni odloga, da zapuste mesto ter se jih spremi fio morske obali. Rabama so zahtevali, da se umaknejo oborožene straže iz mesta ter da se vodi v Marakešu preiskava proti osebam, ki so zaprte radi umora zdravnika Mauchampa. Nadalje so se branili kakor pašo Marakeša priznati Ben Ghazi-ja, bivšega guvernerja v Tangerju, zagrozivši, da se vsa plemena 8 silo upro Ben Gliazi-ju na njegovem potu, ako bi zapustil Saffi, kjer se nahaja sedaj.
Turčija in Grška.
CARIGSAD 9. Nacproti vestem, da so razmere med turško vlado in Grško napete, se od Grške strani povdarja, da j« predvčerajšnje voščilo sultana k godu kralja Jurija došlo v nenavadni obliki.
Kitajske flota.
LONDON 9. „Morningpost" poroča iz Sangaja, da napredujejo dela za gradnjo tiote in ladijedelnic. Denar bodo dale posamične pokrajine.
Ruski socijalisti na Angleškem.
ESBJERG 9. Sinoči je drugih 180 so-t.ijalistov odpotovalo na Angležko.
LONDON 9. Prvi oddelek ruskih socijalnih demokratov, sestoječ iz 22 mož, je včeraj dospel v Hanvich. Delegate sta vsprejela dva Resa, ki sta jih spremila do železnice. Uro in pol pred odhodom vlaka v London so se podali v voz, zaprli vrata in zagrnili okna. Delegati niso hoteli dati nikakih pojasnil. Ostali delegatke dospejo bržkone danes v Harvicb.
Argentinska z bornica. BUENOS ATRES 9. Zbornica je bila ! danes otvorjena s poročilom predsednika.
Romanski zbornici.
RUKAREŠT S. (Rom. ag.) Danes sta se obe zbornici sestali na izredno zasedanje.
Španska kraljica-vdova.
MADRID 9. Kakor poroča „Correspon-denzia' , gre kraljica-vdova Marija Kristina »a Dunaj, kjer ostane 5 do 6 tednov.
1? itiS i j a. SLod stranke sa zakon in red.
KUEV 9. — „Stranka za zakon in red" je imela včeraj mnogoštevilne obiskovan shod. Bilo je več govorov. Med drugimi,sta govorila tudi poslance, vladika Platon in Sul-gin, ki sta izrazila mnenje, da je duma
napeti vse moći, da provzroči o razpust dume. i teme, duševnega suženjstva. Žalostna družba Predsednik tukajšnjega odseka stranke za izdajic še živi, ali število zavedencev, nesreč-zakon in red, Svanka, je napadel vlado, ki nih žrtev se je skrčilo. Vse, kar je bilo le je pripravljena delovati skupno z dumo ter zavedeno, a ni bilo pokvarjeno, jih je za-trpi nje razdevajoče delovanje. Govornik je pustilo in beži od njih kakor pred kugo.
daj
rete naši plemeniti ideji do sijajnega revolucijonarna in nesposobna za delovanje.
vrpeha !
: Šulgin je naglašal, da morajo členi desnice
zahteval razpust dume, reformo volilnega zakona in odstop ministerskega predsednika Stolipina.	_
Zavedna okolica -jim odgovor.
Zasvetila je luč in pregnala njih, ki vspevajo le v temi. Nekdaj, ko je bil velik del naših okoličanov še v temi nevednosti, in nezavednosti, so imeli še nekaj veljave politične in moralne propalice, ki so se za sramoten Judežev groš stavili v službo tujin-stva, najhujih sovražnikov lastnega roda in lastne krvi.
Omamljeni od vina, zasluženega z izdajstvom, so izdajice pljuvali na pošteni prag svoje lastne poštene slovenske hiše in so po navodilih svojih podkupovalcev s sramotenjem lastne krvi zavajali tudi druge nezavečneže in nerazsodneže v najgrši zločin — v narodno izdajstvo. Saj pravi že znana hrvatska prislovica, da vse se odpušča — vse, samo narodno izdajstvo nikdar!
Bilo je žalostnih časov, ko so imeli izdajice po okolici ob vsaki volitvi svojo bogato žetev. Denarja je bilo kakor toče in razsipalo se je in pilo — pilo ! Pili so sami in pile so žnjimi nesrečne žrtve lastne nezavednosti.
Tudi te dni se bo trosil denar in pilo se bo in prirejalo gnusne orgije politične nemorale in brazznačajnosti. Ali nečesa ne bo več. Ne bo več, — ali če jih bo, jih bo veliko manje — nezavednih žrtev črnih izdajalskih agitatorjev. O tem smo globoko uverjeni v čast in dobro ime naših okoličanov. Dočim so se ti sramotni stvori mogli ponašati nekdaj s precejšnjimi vspehi svojega peklenskega dele., dožive letos — v torek dne 14. maja — največo sramoto in debe zasluženo plačilo : ogromna večina naših okoličanskih vo-liloev vprizori z glasovnico v roki slovesen protest preti izdajstvu črnih duš, da jih bo videl svet osramočene na razvalinah svoje nekdanje izdajalske stavbe, v kateri so zagrešili toliko črnih dejanj : na škodo narodnih, političnih, kulturnih in gospodarskih interesov naše okolice, v nečast in v propast našega roda v okolici in v neizmerno žalost našega vseskupnega naroda!
Dobivali so denarja, mnogo denarja za svoje izdajstvo na življenskih interesih svojih sorojakov in v globoko žaljenje svetega nam spomina njihovih poštenih pradedov, ki so v svoji zvestobi tudi v naj burne jih in najtežjih časih ohranili to zemljo svojemu rodu in jo izročili kakor sveto dedščino v enako zvesto varstvo svojim potomcem in sinovom, torej tudi njim, ki so potem izdajali in prodajali to dedščino za izdajalski Judežev denar!
Izdajice niso spoštovali tega, kar je sveto vsakemu človeku, ki ima duše in srca in vesti v svojih prsih — niso spoštovali oporoke svojih očetov, zasmehovali so poslednjo voljo njihovo, prodavši se sovražniku so pogazili svoje poštenje v blato. A vse, kar .je poštenega po naši okolici, jim je pritisnilo žig izdajalstva na mračno čelo.
Mračno jim je čelo, temna jim je duša in prokletstvo okoličanskih poštenjakov jim s svinčeno težo teži — zamrlo vest!
Zasvetila je luč spoznanja in razsvetlila srca in duše ter prognala in razpršila stvore
PODLISTEK.
Amerikanski romin,
* vprašal s tresočim glacom poglavar stotnika, -■■	j ki se je bil ustavil zdaj in se obrnil k tolpL
\/nui tivt	„Plačati? O, gotovo! Svoje plačilo mo-
v UH U iN	rate prejeti. .. Tukaj je denar, ki ga je po-
SpisalT.F. COOPER. polkavnik Singeltoc za vjetje vohuna!" __= *	* Rekši je vrgel zaničljivo roparju mošnjo pred
AH ne stotnik ne marketendarica se nista j n0^e	s° se. skijah svetli cekini
-Odložite puške in -poštejte, ce je denar prav !u
Popolnoma preplašeni roparji so ubogali na mah in med tem ko > so pobirali in preštevali denarje, jim je nekaj dragoncev skrivaj izpraznilo muškete.
„Denar je prav, zdsj pa gremo.-" Je rekel sledryii poglavar.
„Stojte !" pa je zagrmel stotnik Lavton. Držal sem > besedo, zdaj pa naj se zgodi pra-
prikazala tekom noči, in tako se ni zgodilo nič nadaljnega. kar bi bilo motilo pokoj kroš-njarja, ki je v strmenje rasnih straž z neprestanim smrčanjem dokazoval, da vešala, ki so mu žugala, prav nič niso mogla vznemirjati njegovega spanja.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Roparji so žurno sledili stotniku Lav-tonu v njegovo taborišče ; ko pa so dospeli
tja, je stopil stotnik v eno koč, v katerih so j vica! Zato, da ste vjeli -vohuna, smo Vas bili nastanjeni njegovi dragonci, in se povrnil : plačali — akaznujemo vas, ker ste mo-čez nekaj trenutkov z navadno lesčerbo, nakar ! rilci, roparji in požigalci. je stopal naprej proti sadnemu vrtu, ki je od Primite jih in dajte jih vsakemu, po treh 8tranij obdajal koče.	Mcjzesovi postavi — štirideset manje eno.'!*
Tolpa je šla tiho za njim, meneč, da jih Kakor bi trenil, so bili : privezani roparji pelje, v svrho nadaljnih pogajanj, na skrit na .bližnja drevesa, dragonci pa oboroženi -s kraj, kjer ne bo nihče mogel prisluškovati trdnimi krepevci.
Tolovaji so v zakrknjenem molku pobrali puške in-aii, ko pa so dospeli do bližnjega skalovja, so se naenkrat ustavili, pomerili muškete na dragonce in izprožili...
Vojaki so se zakrohotali, ko so slišali onemogli pleket petelincev, stotnik Lavton pa je zaklieal osupnjeni tolpi:
„O, poznam vas in vedel sem to vnaprej — izpraznili smo vaše pihalnike !"
„Tega ne lu je zavpil poglavar, potegnil iz žepa samokres in ustrelil na stotnika. Krogla je siknila mimo Lavtonove glave.
On 6e je samo zasmejal, eden dragoncev pa je zdrvil s tako naglico nad roparja, da je le-ta moral pustiti i puško i denar, samo da je mogel ufceči! S tem plenom se je vrnil dragonec k svojemu stotniku, ki mu je velel spraviti oboje, dokler ne pride lastnik zahtevat stvari nazaj....
Lavton se je napotil zdaj nazaj v hotel Flanagan, Tu je zagledalo njegovo oko postavo, naglo stopajočo med drevesi tja proti gozdu, kamor so bili izginili roparji.
Hitro 6e ji je približal in spoznal v svoje
njihovemu razgovoru. Naenkrat pa so s stra- Ko je bila.eksekucija izvršena, je ukazal začudenje na tem kraju in ob tej nočni uri -bom zapazili, da so obkoljeni od dragoncev ... i Lavton vojakom,- naj odvežeje roparje in za- marketendanco.
„Kaj — ali nas ne mislite plačati ?" je 1 jahajo konje.	!	(Pride še.)
Zato pa stojimo kakor pred nerazrešljivo psihologično uganjko in strmimo na nezaslišani drznosti teh ljudij, da si upajo nastopati . pred jasnimi in poštenimi čeli naših okoličanov s svojimi — nasveti, se svojo kandidaturo. Gospoda Taučerja le obžaljujemo, da se je na svoja stara leta dal zavesti za to, da na večer življenja njegovega pada na njegovo ime senca črnih izdajalcev.
Drznost, za katero nimamo prave besede, je, da se ti ljudje sploh še upajo apelirati na naše okoličane, a višek brezobraz-nosti je, da zlorabljajo to lepo besedo „kon-kordija**, sloga, medsebojen mir. Taka plemenita beseda iz takih ust je blasfemija, je bogoskrunstvo. Nikdar se ni kak vzvišeni poj m tako prostituiral in tiral v nižino blata — brezznačajnosti, nezvestobe, izdajstva.
O slogi, o miru govore. Kakor da bi medsebojni mir mogel prihajati iz krivice, iz nasilja. Le ob volitvah govore o konkordiji in sicer le tedaj, kadar govore okoličanom. Sicer pa, kadar so italijanska gospoda, gospodarji in podkupovalci naših okoličanskih izdajic, lepo med seboj, tedaj imajo le besedo mržnje, sovražtva in zaničevanja za tržaškega Slovenca in ga označajo kakor sovražnika, ki da je kakor tolovaj požigaje in pleneč prihrumel v to deželo, sovražnika, proti kateremu treba bojevati se do uničenja, do pogube!... Takova je koii-kordija, kakor si jo mislijo oni !
O miru, o slogi govore njihove — besede ob volitvah. Kje pa so dejanja miru in ljubezni pred in po volitvah?! Ne, tacih dejanj ni nikjer. Pač pa govori zgodovina sosebno zadnjih deset let, kako so ravno oni, ki govore sedaj o konkordiji, blatili pred svetom naše okoličane kakor narod tolovajev, kako so jih celo v sodnih dvoranah razkriča-vali kakor barbare, kako so huj skali in ova-jali, da so se z našimi ljudmi polnile ječe... Njihovi prsti so omočeni od neštetih solz, prelitih od posamičnikov in celih rodbin v hudi nesreči, na katerih so se po načinu divjakov radovali oni, ki govore sedaj okoličanom o miru, o slogi !
Zastaja nam pero in zastaja nam razum, ker jednostavno ne moremo umeti toliko drznosti.
Odgovore naj jim okoličani sami, odgovori naj jim dne 14. maja vsa naša poštena okolica: roko proč, med nami ni mesta za vas, zapravili ste že davno pravico nazivati se členi naše poštene okoličanske rodbine. Le ostanite pod svojo črno zastavo trohnila in gnjilavi. Mi pa pojdemo v boj pod svojo staro, Čestitljivo zastavo slovenskega poštenja in zvestobe — vsi za našim zastavonošo, za moža, ki je naš po poštenem prepričanju, v resnični ljubezni, z vsem svojim srcem z vsako mišico: za našega dra. Otokarja Rybaia!
Dogodki na Ogrskem.
40-letnica kronanja.
Iz Budimpešte poročajo : Kakor je „P. Lloyu zvedel, se za 40-letnico kronanja Fran Josipa I. ogrskim kraljem namerava izvršiti več del za javno blaginjo.
V spomin kronanja bo baje kovan poseben denar, ustanovljena bo bolnišnica za delavce, blizo starega Budima bo popravljena stara zgodovinska cerkev v Feriegyhazi. Pred cerkvijo postavijo obelisk v spomin na kneza Arpada in konečno bo za ljudsko akademijo zgradjena primerna palača.
Madjarski list proti Hrvatom. Budimpeštanski Ust „Az Ujsag" je zopet priobčil uvodni članek pod naslovom „Drago prijateljstvo s Hrvatsko", kjer se bavi s pridobitvami Hrvatov,
List pravi : Hrvatska koalicija in nje skupno stremljenje s Starčičevo stranko pričenja postajati drago veselje za Ogrsko. Ko je ogrska koalicija s pomočjo babic Polonyi in Supilo rodila hrvatsko koalicijo, ni najbrž niti pomislila, kako velika lačna usta da je spravila na svet. Sedaj hoče z nogami teptati celo pravico madjarskega jezika v Hrvatski, zahteva da se hrvatizirajo ogrski elementi živeči v Hrvatski, da se hrvatizirajo ogrske železnice in šole, sedaj steza j o svoje roke tudi po Reki.
Od akcije za industrijalno pospeševanje dobivajo subvencije, gradilo se jim bo velikansko železnico, ki pogoltne malenkost 80 milijonov kron. Kdo ve, kaj bo to hrvatsko prijateljstvo še stalo in kaj bodo Hrvatje v njih hudi lakoti ie zahtevali. V zadnjem času so Hrvatje dobili podpor v znesku sto milijonov. Pametneje bi bilo, da bi se ti ogromni stro
k; dn II
>LOlKub±c btev. l^S
v	dno 10. maja 1^07
ški porabili za madjarsko kulturo in madjarsko industrijo._
Drobne politične vesti.
Izseljevanje Grkov in Turkov iz B olgarke. Kakor poročajo iz So* fije, se Grki in Turki čim dalje bolj sele iz Bolgarske. Iz mesta Kihaklija se je doslej izselilo nad 4G0 rodbin. Tako so se skoraj vsi Grki izselili iz mesta Kozbudže, Monastira Velikega in Malega. Mesto Starimaika je izgubilo polovico prebivalstva. Grki prodajajo tamkaj svoje hiše in zemljišča za 100 do 200 levov. Vsporedno z Grki izseljujejo se tudi Turki, in sicer v Malo Azijo.
Tržaško volilno gibanje.
Naši shodi. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo med nami zopet nenavadno živo volilno gibanje. Vršila se je cela vrsta shodov z najlepšim vspehom.
Na shod mestnih volilcev v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" je došlo toliko ljudi, da so bili ne le napolnjeni vsi prostori, ampak so ljudje stali tudi na stop-njicah. Shodu je piedsedoval g. .losip Gre-gorič. O volitvah pa je govoril g. dr. Rybar, ki so mu zborovalci prirejali burne ovacije. Ta shod je bil v nov dokaz, kako živo zanimanje je zavladalo med našim mestnim življem za javno politično življenje. To je tolažljiv pojav in jamstvo bolje bodočnosti.
Včeraj predpoludne se je vršil shod pri Boletu v Rojanu. Tudi na tem shodu je govoril g. dr. Ry bar sijajnim vspehom in so zborovalci navdušeno pozdravljali njegovo kandidaturo.
Včeraj popoludne ob 4. uri se je vršil shod volilcev četrtega mestnega okraja v gostilni g. Piciga-Maruško v Čarboli Zgornji. Vdeležba je bila tako lepa, da so zborovalci napolnili vse prostore in so morali mnogi zunaj ostati. Shodu je predsedoval g. Gregor B a b i č. Kandidat za ta okraj, g. dr. S 1 a v i k je ob neprestanem odobravanju razvijal program naše stranke. Kandidatura je bila z velikim navdušenjem enoglasno vsprejeta.
Uprav velikanski je bil volilni shod za prvi mestni okraj na vrtu r K ons umnega društva" pri sv. Jakobu. Našinci so nam zatrjali, da lokali te gostilne niso še nikdar videli toliko ljudi. Natlačen je bil prostrani vrt in vsi notranji 'prostori. Shodu je predsedoval g. Makso Cotič, a o pomenu sedanjih volitev je v dolgem krasnem govoru razpravljal g. dr. J o s i p M a n d i 6. Kadarkoli se je omenilo ime kandidata za ta okraj, g. proi". Mandića. zaorilo je med množico navdušeno vsklikanje. Kandidatura je bila soglasno vsprejeta, istotako so mnogoštevilni zborovalci neprestano pritrjevali govorniku. Po zaključnem govoru g. Cotiča so zborovalci intonirali „Hej Slovani" in pevalo je vse ljudstvo razkritih glav. Bil je to uprav ginljiv moment.
Najoriginalneji med včerajšnjimi shodi, je bil oni, ki ga je sklical na Občinah novo skuhani kandidat „Cikorije" upokojeni nadučitelj Tavcer. — Udeležilo se je tega shoda mnogo naših volileev, ki so bili radovedni videti naslednika nepozabnega našega penzijoniranega Poldeta. Ker se od sklicateljev ni nikdo ganil, je dr. S 1 a-v i k predlagal, da si zbor izvoli predsednikom g. Ferdinanda Ferluga, ki je bil tudi soglasno izvoljen. Kandidat Tavcer je na to tresočim glasom in v spakedrani slovenščini povedal, da se je prišel le pokazat svojim volilcem, da on ni političen mož, da se na politiko nič ne razume in da zato ne more drugega obljubiti, kakor svoje poštenje. Nikdo si ni upal temu ginljivemu govoru aplavdirati, a g. dr. SI a vik si je g. kandidata prav pošteno privoščil, da so se vsi navzoči incelo njegova nesrečna žrtev. g. kandidat sam smijali. Na to je g. dr. Josip Mandić še nekoliko osvetlil to najoriginalnejo vseh kandidatur.
G. Ivan Gori up je priznal, da je g. Taucer dober človek, a da noben pošten Slovenec mu vsejedno ne more dati svojega glasu, marveč mora vsakdo voliti za dr. Ry-b a i- a. ki je naš človek.
In ko so še nekateri domači govorniki dali duška svojim čutom, je g. Taucer ves ginjen po nepričakovanem efektu svojega „velikega programnega govora" priporočal volilcem, naj glasuje vsak po svoji vesti in po svojem prepričanju, kar so mu tudi vsi prisotni iz srca obljubili. Dr. Slavik ga je še povabil, naj pride popoludne na shod, da razvije svoj zanimivi program proti dr. Rybaru in da bodo imeli volilci priliko soditi kateri politik, Rybar ali Tavcer je vrednejši, da ga pošljemo na Danaj. A g. Taucer je odločno odkimal. G. Ferluga je na predlog dr. Sla-vika stavil na glasovanje kandidaturo dra. Rybara, ki je bila z velikim navdušenjem vsprejeta. Nismo pazili, je li zanjo tudi g. Taucer glasoval. Ko je dal g. predsednik na glasovanje kandidaturo g. Taucerja, ni nikdo vzdignil roke, niti g. Danev Cunja, kapovila openski in Tavcerjev nadkorteš. Vprašan, zakaj ne glasuje za svojega kandidata, je izjavil, da mu ni treba praviti, koga da bo volil, ker je to njegova stvar. Na to se je shod zaključil in v največi prijaznosti smo se ločili od g. Taucerja, ki se nam je Še zahvalil, da smo mu pri njegovem govoru suflirali nekaj izrazov katerih ni mogel najti, rekel je, da ne gre na noben shod več kjer bo kak advokat zraven.
Volilni shod v Škorklji. Današnji volilni shed v Škorklji se ne bo vršil v gostilni
„Al Panorama", kakor je bilo že javljeno, marveč v gostilni „Al Colle di Scorcola", ki se nahaja malo višje nad gostilno „Al Panorama".
Volilni shod na Opčinah. Z Opčin nam pišejo: Včeraj popoludne se je vršil tukaj volilni shod. Ob določeni uri se je zbralo v prostorni dvorani gospe Jamškove ogromno število naših zavednih openskih ! volilcev.
Shod je otvoril predsednik političnega društva g..Ivan Goriup s primernim nagovorom, povdarjajoč pomen predstojećih volitev in razloge, s katerih morajo volilci : dati narodnemu kandidatu prednost pred vsakim drugim.
Na to je g. dr. Ry bar, burno pozdravljen, v dolgem in zanimivem govoru razvil program narodne stranke. Ta program nas mora, je rekel govornik, z odklonitvijo vsa-i kega pogajanja z nasprotniki, ki nas ne pri-poznajo za enakopravne, voditi do zmage in do izvojevanja tistega, kar se nam sedaj še odreka in kar nam gre po pravici in po državnih zakonih. Govornik je tudi omeml, koliko nasprotstva je pokazal magistrat openskim posestnikom v vprašanju gmajne, ki si jo mestna gospoda lasti za sebe brez vsakega pravnega naslova. Konečno je dr. Rybar v toplih besedah pozval volilce, naj oddajo svoj glas za narodnega kandidata ne radi osebe nego radi stvari. Poslušalci so sledili govor-nikovemu izvajanju z največo pazljivostjo, in ko so ga že med med govorom večkrat prekinili s ploskanjem in pritrjevanjem, so navdušeni zaključek govora pozdravili naravnost z viharnim aplavzom in vsklikanjem na narodnega kandidata.
Na to se je oglasil za besedo še dr. W i 1 f a n, ki je opozarjal volilce, kako se zamore doseči poboljšanje položaja našega naroda le z dosego politične moči in kako je to možno doseči le na narodni podlagi. Za to da morajo volilci oddati svoje glasove za kandidata dr. Rybara, tembolj ker poznajo njegovo dosedanje zaslužno delovanje, ki ga je napravi ljubljencem tržaške okolice. Vskliku „Živio naš kandidat dr. Rybara je odgovoril gromovit navdušen odmev.
Predsednik g. Goriup je na to zaključil zborovanje, izražaje prepričanje, da stori vsak pošten volilec na 14. dan maja svojo dolžnost oddavši glas za našega kandidata.
Zborovalci so ostali še dalje zbrani v živahnem pomenku in pevci društva „Zvon" so zapeli še nekoliko domoljubnih pesmi.
»Dalmatinski volilci« v Trstu so razposlali nastopni poziv:
P. n. Gospodine !
Potpisanim sazivačima čast je pozvati Vaše Gospodstvo na izborni sastanak, koji će se držati u petak dne 10. t. mj. u 7 sati na večer u prostorijama „Dalmatinskog Skupa" [Piazza della Borsa br. 7. II. kat). Na tom će se sastanku odlučiti, kako ćemo se držati pri budučim izborima mi dalmatinski birači u Trstu.
Živo Vas molimo, da svakako dodjete na taj sastanak jer nam narodna dužnost n-i-laže, da i ovom prilikom nastupimo složno i časno, kako ćemo osvijetlati lice predovdje-šnjom braćom Slavenima i pred svojima u Domovini.
Dovidova!
Trst, 8. svibnja 1907.
Dalmatinski birači u Trstu.
C. kr. namestniŠtvo nam je doposlalo sledeči razglas :
Med volitvijo članov državnega zbora, ki se bo vršila vsled oglasa c. kr. namestništva iz dne 19. svečana 1907. št. Pr. lo/12 dne 14. maja 1907, oziroma med ožjo volitvijo, ki se bode vršila v slučaju potrebe dne 23. maja 1907, je prepovedano držati govore do volilcev, kakor tudi uporabljati bodisi kakor-šno koli volilno agitacijo v okrožju vsakega volišča, kakor je tu spodaj označeno :
V olišča.
I. V o li lni o kraj.
1.	Oddelek: Občinska ljudska šola v starem mestu: Ulica Riborgo od ulice Volto do ulice Rosario, ulica Rosario, stari trg (Piazza Vecchia) od steze Torre do ulice Volto, ulica Volto, ozka ulica (via Stretta) in ulica Ponte.
2.	Oddelek: Občinsko gledališče Giu-seppe Verdi: Trg Giuseppe Verdi, oni deli ulic, ki obkrožujejo poslopje in sicer, ulice S. Carlo, deli' Arsenale in Riva del Man-dracchio, dohod iz trga, (Passo di piazza) in veliki trg z vrtom.
3.	Oddelek : Občinska ljudska šola v ulici Paolo Veronese: Ulica Paolo. Veronese od ulice lstria do ulice Amerigo Vespucci in dvorišče pred šolo.
4.	Oddelek: Občinska šola viša realka [podružnica]: Vsa ulica Scuola nuova.
Q. Volilni okraj.
5.	Oddelek: Občinska gimnazija: Mali trg pred evangelično cerkvijo, ulica Carradori od ulice Giorgio Galatti do ulice Squero nuovo, ulica Ginnasio od ulice Giorgio Galatti do ulice Squero nuovo, ulica Squero nuovo od ulice Stazione do ulice Poste.
6.	Oddelek: Občinska ljudska šola v novem mestu. Novi trg [Piazza NuovaJ, nova ulica [Via Nuova] od novega trga [Piazza nuovaj do ulice S. Spiridione. ulica S. Spi-ridione od nove ulice [Via Nuova] do ulice sv. Nikolaja [V. S. Nicolo], ulica sv. Nikolaja [V. S. Nicolo] od ulice S. Spiridione do ulice sv. Antona [V. S. Antonio].
7. Oddelek : Občinska šola viša realka : in 8. Oddelek: Občinska ljudska šola v ulici Giotto: Ulica Giuseppe Gatteri od ulice Stadion do ulice Acquedotto, ulica Acquedotto od ulice Domenico Rossetti do ulice Paduina, ulica Bacchi od ulice Stadion do ulice Acque-dotto, ulica Giotto od ulice Bacchi do ulice Domenico Rossetti'
HI. Volilni okraj.
11.	Oddelek: Telovadnica v ulici Valle : Trg in ulica Valle, ulica Cereria od hšt. )15. do ulice Galleria.
12.	Oddelek: C. in k. Vojašnica mornarjev : Ulica Campo Marzio od morskega brega do tržažke čistilnice riža [I. Pilatura di riso] in notranje dvorišče vojašnice.
V. Volilni okraj.
13.	Oddelek: Občinska ljudska šola v Skednju: Prostor pred glavnim vhodom v šolo, stranska pot med polit. štev. 635—160, mali trg med župniščem in gostilno Paskvala Benich, mali trg okoli cerkvenega svetišča.
14.	Oddelek: Gostilna Montebello p. št. 53 v Rocolu: Pota, ki obkrožujejo to posestvo in notranji gostilnični vrt.
15.	Oddelek : Občinska ljudska šola na Vrdeli : Ves šolski vrt in prostor, ki obdaja cerkev.
16.	Oddelek : Občinska ljudska Šola v Rojanu: Ulica Montorsino ob vhodu pri vojašnici do št. 246. [Bandel-ovo posestvo] in ograjen prostor za šolo.
17.	Oddelek: Občinska ljudska šela v Bazovici: Glavna cesta v Lokvo od trga pred cerkvijo do štev. 165. [Anton ObersnelJ, 2 stezi za šolo do oddaljenosti 200 m., steza „Filippi" ©d glavne ceste do polit. štev. 2.
18.	Oddelek: Občinska ljudska šola na Opčinah: Erarična cesta v Sežano od pol. štev. 174. oziroma 175 do pol. štev. 208 oziroma 213, erarična cesta na Prosek od cestne mitnice do polit. št. 175 oziroma 196.
19.	Oddelek : Občinska ljudska šola na Prošeku: Cesta pred šolo od polit. št. 176 oziroma op poštnega urada do polit. št. 137 oziroma do kontoveljske cerkvice, prostor pred restavracijo Andreja Marangona [št. 185.]
Ta oglas se objavlja v smislu § 23., poglavje 6., zakona iz dne 26. januvarja 1907 drž. zak. št. 17 z opombo, da bi se morebitni prestopki proti tej prepovedi kaznovali po določbah ministerjalne naredbe iz dne 30. septembra 1857. drž. zak. št. 198 z globo od 2—200 K, ali se zaporom od 6 ur do 14 dni.
Gg. zaupnike IV. okraja opozarjamo, da bo posvetovanje radi organizacije danes v petek 10. t. m. v gostilni „Economo" v ulici Economo a jutri 11. t. m. v gostilni „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu oba dni ob 8. uri zvečer.
Dnevne vesti.
Minister za železnice dr. Derschatta
je izdal za vsa ravnateljstva državnih železnic okrožnico, v kateri jim naroča, naj dobe delavci v delavnicah in na progi po možnosti dne 14. maja svobodno dopoludne ali popoludne, da morejo iti volit. Uslužbenci pri prometu pa naj dobe svobodno nekaj ur, da zadoste svoji državljanski dolžnosti. Ne prvim ne drugim pa se ne sme za ta svobodni čas skrajšati plača. Isto je storila tudi južna železnica.
tbžaSka mala kronika.
Tržaški „mulo". Kaj vam vse v svojo zabavo počenja tržaški „mulo", je že lani v podlistku našega lista opisal neki gospod. Ta mala notica naj vam pa priča, kako iznajdljiv, da je tržaški „mulo", ke se gre za zabavo.
Na Piazza vecchia, in sicer v pritličju hiše št. 2, ima neka Klotilda Serbol proda-jalnico raznih drobnarij, mej drugim prodaja tudi manje umetalne ognje. V izložbenem oknu je imela raznih stvari in tudi več rečenih umetalnih ognjev. 10-letni Silvij Lazza-rini, ki stanuje z roditelji v ulici delle Scuole israelitiche, je večkrat hodil tam mimo in se je vsakikrat vstavil pred onim oknom ter pa-sel oči nad umetalnimi oguji.
„Kako bi bilo lepo — si je mislil — če bi ti ognji goreli ! Njegov edini idej al je bil ta, da bi mogel videti, kako gorijo oni ognji. Bog ve koliko časa je tuhtal, a slednjič jo je vendar stuhtal: dobil je povekševalno steklo, ki, kakor znano konvergira solnčne žarke. In predvčerajšnjim popoludne je šel pred ono okno, nastavil steklo, tako da so bili vsi žarki solnea konvergiram na stenj enega umetalnih ognjev. Držal je steklo tako, dolgo, nepremično, pazno in slednjič se je začel stenj smoditi. Ko je videl, da stenj že dobro gori, je odstopil za par korakov. In glej ni dolgo čakal: oni umetalni ogenj se je bil vnel. To je pihalo in metalo iskre na vse strani, a od teh isker so se vneli še ostali umetalni ognji, ki jih ni bilo malo v oknu. Grozen dim, — pok pok--pok — pok pok pok — šumenje letajočih isker in vmes žvenketanje razbitega stekla. Naravnost diven prizor je bil to za našega „mulota", In res je bil „mulo" ves zadivljen : stal je kakih 10 korakov daleč od okna, kakor bi bil pribit in ni niti zapazil redarja, ki je pristopil k njemu in ga prijel. In to je še največje čudo, kajti prijeti tržaškega mulota, to je za redarje najtežja stvar.
Klotilda Serbal ima 80 kron škode. — „Mulo" je bil odveden na policijo in potem izročen starišem, da ga oni kaznujejo..
V pijanosti je 34-letni delavec Ivan B. padel predsinočnjim o polunoči se zidu v i ulici di Romagna na spodnjo cesto Fabio ' Severo. Bil je prenesen v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki konstatovali, da je zadobil j razne notranje poškodbe. — Ivan B. je (oženjen in ima tri otroke ter stanuje v ulici del Crocifisso št. 8.
Roparski napad. Gospa Beatrika de Grimaldi, stanujoča v ulici Canova Št. 12, je bila šla včeraj v jutro obiskat neko svojo prijateljico, ki stanuje v hiši št. 36 v ulici del Valdirivo. Ko pa je prišla v prvo nadstropje te hiše, jo je napadel neznan zlikovec, prijel jo za vrat in jej iztrgal iz rok usnjato torbico, v kateri je imela 75 kron denarja in zlato svetinjo Matere božje, vredno 30 kron.
Neznani tatovi. Franu Opasiću in njegovemu bratu Josipu, ki sta doma iz Oero-velj, ter Franu Greževiču, ki je doma iz Terviža pri Pazinu, so neznani tatovi iz njih skupnega stanovanja v ulici di frosada št. 11 vkradli: prvemu zlato uro. vredno 54 kron, in par srajc, drugemu nekai perila, a tretjemu srebrno uro, vredno 18 kron.
— Božo Nikšević, učitelj iz Crnegore, je namenjen v Ameriko ter čaka tu do dne 13. t. m., ko odpluje parnik v Ameriko. Pred dvema tednoma je pa bil na stanovanju pri neki Mariji Baldinelli v ulici di Crosada in tam mu je neznan uzmovič ukral več obleke in perila, 10 kg gnjati in 2 kg sira, v skupni vrednosti 44 kron.
SmeSnioa. Pri izpitu iz zemljepisja. Profesor: „Povejte mi, kje je severni tečaj?* D ij a k: „Ne vem — Profesor: „Ne veste ? Pa se ne sramujete svoje nevednosti V" — Dijak: „Kaj naj hi se sramoval. Saj je že toliko učenjakov iskalo severni tečaj, pa ga ni našel 5e nihče.
Koledar in vreme. Danes: Izidor; Nje-goslav; Dvorna. — Jutri: Mamerto, škof; Tiho-mil; Ljerka. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 20.5° Celzius. — Vreme včeraj : lepo.
Vesti iz Goriške.
Dr. Gregorinovi volilni shodi na Krasu. Včeraj je imel dr. Gregorin na Krasu tri volilne shode in sicer prvi volilni shod ob 11. uri zjutraj v Po vir ju, drugi volilni shod ob 4. uri pop. v Mata vunu in tretji volilni shod ob 7. uri zvečer v Lokvi. Vsi trije shodi so bili mnogoštevilno obiskani. Shoda v Povirju se je vdeležilo okolo 200 volilcev, shoda v Matavunu preko 200 volilcev, a shoda v Lokvi skoraj 400 volilcev, toliko kolikor jih more sploh držati dvorana na Tabru. Na shodu v Povirju je predsedoval nadučitelj g. Milan Volk. Volilci so pazno sledili izvajanjem kandidata ter so z vidno zadovoljnostjo odobravali njegov program. Po dovršenem govoru kandidata je predsednik shoda v primernem govoru priporočal kandidaturo dr. Gregorin-a ter je bila ista sprejeta enoglasno ob navdušenju volilcev, ki so izražali g. kandidatu svojo hvaležnost, da je priredil shod v njih vasi, ki je bil sploh prvi shod v Povirju. Kandidat se je iz Povirja v Matavun odpeljal ob burnimi živio-klici volilcev, ki so zatrjali, da bodo kakor en mož oddali na dan volitve svoje glasove zanj.
V Matavunu se je shod tudi lepo in dostojno izvršil in to sicer pod predsedstvom g. učitelj a-voditelj a I v a n a B a n o. Po govoru g. kandidata in po govoru omenjenega predsednika volilnega shoda je bila kandidatura dr. Gregorina ob splošnem odobravanju sprejeta enoglasno. Le mežnar divaški je poluglasno zaklical „Živio Laharnar", ni se pa upal pri protiglasovanju vzdigniti roke.
Nepričakovano lepo je vspel tretji shod v Lokvi. Točno ob napovedani uri zbrali so se takorekoč vsi volilci iz Lokve in Prelož v prostorni dvorani na Tabru ter so jo napolnili do zadnjega kotička. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. župan Ivan Obersnel, ki je po kratkem pozdravu podelil besedo g. kandidatu. G. kandidat je v daljšem in poljudnem govoru, dostikrat pre-trganem ploskanjem in živio-klici, razvijal svoj program. Za njim sta govorila še gosp. Slavoj Praprotnik, ki je v navdušenih besedah priporočal kandidaturo dr. Gregorina, ki da je se svojim nesebičnim delovanjem v Trstu dokazal, da zna delati ter da ima srce za svoj narod. Po tem govoru je bila kandidatura dr. Gregorina sprejeta enoglasno ob navdušenjem ploskanju vseh volilcev. Na ponovni poziv, naj vzdignejo roko oni, ki ne soglašajo s to kandidaturo se ni vzdignila niti ena roka, pač pa so se razlegali klici po dvoraui : Vsi bomo volili dr. Gregorin-a !
Oglasil se je še k besedi g. nadučitelj Anton Mervič, ki je v lepem govoru pobijal mnenje onih, ki zahtevajo, naj kmeta zastopa kmet, delavec delavca itd. Izvajal je, da zamore zastopati volilce uspešno le oni, ki ima potrebne zmožnosti, in ki ima tudi srce za narod. Kandidat da je dokazal se svojim delovanjem v Trstu, da ima zmožnosti, ki se zahtevajo od poslanca ter da ima srce za narod, za kateri je vedno neumorno deloval. Zatoraj še enkrat poziva volilce naj 14. t. m. oddajo svoje glasove dr. Gregorin-u. Burno ploskanje je sledilo temu govoru.
Slednjič se je še g. kandidat zahvalil na zaupanju volilcev ter obljubil, da bo, ako bo izvoljen, za nje storil, kar bo v njegovih močeh. Ne obljublja, da bo prestavljal gore, ali volilci naj bodo prepričani, da bo za nje delal ravno tako, kakor je delal za tržaške Slovence. Ako je delal kakor Kraševec za tržaške Slovence, zakaj ne bi delal istotako za
*V Tistu, dne 10. m ..ja 1jG7
>LL?il^OST« šiv. 123.
Stran ill
svoje ožje rojake, Kraševce V Rojen Kraševec smatra za svojo dolžnost da tudi za svoj lju-j bljeni Kras stori, kar mu bodo pripuščale njegove skromni moči.
Burni živio-klici so sledili tem besedam, na kar je predsednik zaključil shod.
Dr. Žitnikov shod v Senožečah, ki se ie vršil, ali pravzaprav imel vršiti včeraj, ie končal na originalen način, ali je prav za prej končal, nego je začel. Predsednikom shoda je bil namreč izvoljen od zborovalcev ilr. G r e g o r i č, okrajni zdravnik v Senožečah. ki je pa shod takoj zaključil, ko je bil izvoljen predsednikom, tako da je kandidat moral oditi, ne da bi bil prišel do besede, (rovori se, da so šanse za dr. Zitnikovega proti-kandidata g. Deklevo jako ugodne.
Dr. Laharnarjev volilni shod v Du-; tovljah se je vršil predvčerajšnjim v gostilni Frana Bonče. Ko je g. kandidat odpravil svoj kandidatni govor, oglasil se je za besedo: volilec Viktor Sirca iz Gadinj. Ker mu pa j predsednik ni hotel dovoliti besede, nastalo je mej volilci grozno razburjenje. Vpili so vsi vprek ter zahtevali naj kandidat zapusti dvorano, kar je isti moral tudi naposled storiti. Kakor se vidi. nima dr. Laharnar sreče v Dutovljali.
Volilno gibanje. Narodno - napredna stranka sklicala je v sredo zvečer shod v Miren. Predstavil se je kandidat Gabri-; jelčič, razvil svoj program, nakar je bila| njegova kandidatura navdušeno sprejeta, samo1 v ozadju čul se je tenak glasek: Živio Fon !: Za njim govoril je dr. Jane o delovanju klerikalne stranke in o veri v politiki, d r. Dereani kazal je na rane, koje je vsekala klerikalna stranka Slovencem v narodnem o žiru, in konečno je d r. P u c pokazal kolikokrat so se klerikalci zmotili" v državnem in deželnem zboru. Shodu, kojega se je udeležilo nad 200 ljudij, predsedoval je g. Ur-b a n č i č, ki je med drugim naslikal tudi nasprotnega kandidata ter prebral izjavo aka-demičnega društva „Triglava", s katero izbacuje tajnika Fona iz svoje srede. Pri odhodu so volilci kandidatu in govornikom napravili navdušeno ovacijo.
Shod slovenskih strank v Gorici vršil se je včeraj v hotelu „Central". Otvoril ga je g. Rovan, ki je bil izvoljen tudi predsednikom. Poudarjal je, da smo z volilno reformo pridobili precej pravic, a da se je nam Slovencem ob enem zadalo tudi mnogo krivic. Te popraviti bo dolžnost naših poslancev. V Gorici pa naš boj ne gre proti Italijanom, ampak gre za naše pravice. Nato dobi besedo dr. P u c, ki burno pozdravljen poudarja, da treba dne 14. maja sijajno manifestirati. da živijo v Gorici Slo vene?, ki hočejo imeti svoja prava; na laž treba postaviti uradno statistiko in dokazati, da ni več daleč čas, ko se more naša manjšina spremeniti v večino. Ob enem treba vreči gospodujočo kliko, kateri stoji v mestni upravi na čelu njen sedanji kandidat dr. Marani. Dr. B r e c e 1 j naslika pogubno delovanje gospodujoče klike na gospodarskem polju, zlasti poudarja kolik greh je storil magistrat, da je odbil od mesta tujce, namesto da jih bi privabil. Govornik je dokazal z eklatantnimi slučaji, kako zanikerno se upravlja mestno premoženje. Nato se predstavi kandidat združenih goriških Slovencev Kopač Jernej ter razvije svoj program. Poganjal se bode za rešitev narodnega, šolskega, trgovskega, delavskega vprašanja ter zavzel se je z vsemi močmi zato, da bo opravičil zaupanje svojih volilcev. Njegova kandidatura je bila sprejeta z velikim odobravanjem in navdušenjem. Na shod, katerega se je udeležilo tudi nekaj zmernih Italijanov, prišlo je okoli 500 ljudij. Istočasno imeli so shod socijalni demokratke pri Marziniju za Scabarja. Imeli so kakih 250—300 poslušalcev.
Kolesarsko društvo „Gorica" v Gorici priredi v soboto dne 11. t. m. pri ..Zlatem Jelenu" veliki vojaški koncert ter po koncertu ples v korist slov. goriškim visoko-šolcem v Pragi. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo.
Shod socijalnih demokratov v Lokvi. Navzočih je bilo okoli 200 ljudi. Iz Trsta so prišli 3 sodrugi : g. Regent, neki Pirjevec in kandidat stranke, Vinko Krmolj. Predsednikom shoda so postavili sodruga Pirjevca. Ta je podelil besedo g. Regentu, ki je govoril o organizaciji. Razvijal je pomen organizacij, pojašnjeval z vzgledi veliko važnost istih za delavca kakor tudi malega kmeta. Polagal je na srce kmetom, naj se organizirajo ter jim stavil za vzgled organizirano delavstvo, ki doseza vse, če je organizirano. Odločno je zanikal, da bi bila njegova stranka nasprotna narodnosti in veri. (Kako se strinja to zatrdilo glede vere s tem, kar je govoril isti g. Regent po shodu v Skednju (radi volilne reforme) vspričo mnogih ljudij ?!! Op. ured.) Nobena stranka ne more rešiti malega kmeta in delavca, nego edino socijalno-demokratska. Ona izpolnjuje česar ne morejo meščanske stranke. Da pa morejo organizacije vspešno delovati, da morejo imeti od njih delavci dobička, morajo voliti take poslance, ki ne bodo nasprotni resnici. Taki poslanci morajo biti le socijalno-demokratski kandidatje. Edino oni bodo mogli zastopati svoje volilce prav in z vspehom. Na to je predstavil občinstvu navzočega kandidata Vinkota Krmolja, katerega je sprejela smrtna tihota mesto pričakovanega aplavza. G. govornik je mnogo govoril tudi o konsu-mib, ki jih ustanavljajo. Omenil je, da je
ravno delavstvo doseglo novo volilno reformo s svojim organiziranim nastopom. Toda n« zdi se nam vredno omenjati vseh h val, katerih je bil poln za svojo stranko. Pretiraval je neznanski.
Oglasil se je za besedo neki domačin — kmet, pa je povedal le par besed o dragih delavcih, ki niso bile na mestu.
Za tem je govoril kandidat sam nejasno in zmedeno. Razvijal je svoj program. No, možu ni šlo izpod rok. Jezik se mu je le počasi sukal in povedal je tudi malo. Povedal je nekaj o davkih, povedal, da dobiva Avstrija 1,079.000.000 K davka, 339.000.000 K da daja za militarizem, 380.000.000 K za obresti od državnega dolga. Le Rotschild da daja še Avstriji, če ga vpraša. Delegacije da se ne protivijo, edino poslanec njih stranke bi mogel to vstaviti. Posebno se je bavil s kanoni, vojnimi ladijami in romunskim kmetskim uporom.
Imponiral ni mož ne z nastopom, ne s postavo. Po dvorani je bilo tiho in niti en mejklic ni motil svečanega miru, ki je kraljeval na shodu.
Koncem govora tega kandidata se je oglasil za besedo navzoči g. učitelj in je z dokazi o njih lastnih voditeljih označil soci-jalno-demokratsko stranko kakor stranko kapitalistov. Očital jim je zvezo z Italijani proti Slovencem v Trstu, kar so sodrugi jemali v znanje z le par opombami od njih strani. Dokazal jim je nemožnost in absurdnost njih namerovanih organizacij malega kmeta. Ta ne potrebuje delavca kakor odjemalca, ta potrebuje delavskih moči za obdelovanje polja. Kaj pomagajo malemu kmetu konsumna društva in delavske organizacije, ko nima kaj prodajati ?!!
Govorniku je navzoče občinstvo glasno pritrjevalo.
Nato je govoril g. šolski voditelj in jim je z raznimi dokazi iz sodobnega življenja zamašil usta. Dokazal je, da se socijalisti družijo s komursibodi proti Slovanom, koroškim našim bratom so skupno z dr. Suster-šičem kopali politični grob. V Trstu nastopajo najostreje proti Slovencem. Najprej pokažimo, da smo Slovenci, na Dunaj naj gre narodni zastopnik! Ko dosežemo enkrat, kar nam gre v narodnem pogledu, potem bomo lahko socijalisti, do tedaj pa moramo biti odločno narodni. Mnogi mej klici in bučen aplavz koncem govora sta pričala, da je g. voditel govoril poslušalcem iz srca. Klici: Živio dr. Rybar, dr. Gregorin! so polnih dvorano.
G. S .... je prigovarjal Regentu, ker je le ta trdil, da so le socijalisti izsilili volilno reformo.
No, gg. socijalisti niso bili menda pripravljeni na take prigovore, kajti niti enega argumenta niso mogli navesti proti njim.
Predsednik je zaključil shod. Med ljudstvo so socijalisti razdelili mnogo tiskanih programov svoje stranke, ki pa so bili kmalu raztrgani.
Nekaj se čuje, da menijo še enkrat nastopiti. Pa naj le pridejo, mi bomo na svojem mestu.
Da pa se nas ne bo krivo umelo, pov-daijam, da ni bil nihče udeležencev delavstvu nasproten. — Nasprotno : vsakemu bodočemu državnemu poslancu more biti v dolžnost skrbeti, da se olajša delavcem življenje, da se jim omogočijo in uresničijo njih opravičene zahteve. Toliko v premislek tistim delavcem, ki so po shodu menili, da smo proti delavcem. Tudi ni vseeno, kdo pride na Dunaj. Jaz menim, da morajo na Dunaj možje, ki uživajo zaupanje naroda, možje, ki so delovali in ki se še žrtvujejo narodni stvari.
Komur že navaden shod v kraški vasi jemlje sapo, tak ni za Dunaj, tam bi menda kar zijala prodajal in molčal kakor mnogi drugi.
Sliši se o nekem namerovanem shodu volilcev. Res bi ne bilo napačno, ako bi se zbraU in se pogovorili pri nas o tem. Tu bi se pogovorili o kandidatu, ki bi bil vreden naših glasov.
Kam plovemo? V Sovodnjah je nabit laški razglas deželnega odbora v Gorici od dne 27. aprila 1907. št. 4299. Kaj pravi razglas, nisem umel. Vprašal sem ali so tukaj Lahi? Odgovor vdobim, da razven župana so vsi Slovenci. Tako nam torej lepo čast ska-zuje laški župan. Ali ni osebe v občini, da bi pokazala zobe takemu počenjanju. Dragi Sovodnjani, ali niste še sprevideli, kam Vas vodi Vaša nespamet, da ste postavili na čelo moža, ki ne spoštuje Slovencev, ki gori le za Lahe! Ali je potreba pred poštnim uradom trojezični napis ? Ali je prav, da nosi poštni pečat samo ime Rub bi a? Ali je prav, da je obč. tabla z edino laškim napisom Rubbia ? Kako Vas vpošteva Vaš župan kaže tudi napis na mostu, na katerem je slovenski napis na spodnjem mestu. Konec yse sramote pa so poštni ovitki z napisom: Županstvo Sovodnje-Rubbia! Kaj takega pa
vendar ni pod slovenskim solncem ! Iz vsega je razvidno, da se župan zelo trudi, da bi vas Sovodnje in Rubije zadobila laško lice, da ga ne bode sram, ko ga obiskujejo njegovi sovražniki, da biva med „ščavi". Le tako naprej, polagoma uvede še laško urado-vanje — kar je menda njegova iskrena želja.
Vesti iz Istre.
Volilni shod v Mačkolah. Dne 5. t.
sklical je dež. poslanec in dekan gosp. J. K o m p a r e javen volilni shod v Mačkolah (v Dolinski županiji). Radi precejšnjega števila volilcev obdržaval se je shod na trgu pod slovansko lipo. Predsednikom shoda bil je izbran g. J. O l e n i k, domačin-posestnik, ki je zborovalce pozdravil in podelil besedo g. Komparetu. Govornik je omenjal, da stojimo tu na tleh, ki so bila večstoletna meja med Avstrijo in f Beneško republiko. Gorje je bilo kmetu Slovencu to in onstran meje. T u smo najmlajši Avstrijci in dosedaj tudi najbolj zanemarjeni od c. k. vlad. Prišlo je 1848. Začela je nova doba, ki zvestim Slovencem ni prinesla skoraj nič, pač pa onim, ki so prelomili državno zvestobo — puntaijem. Prejšnji volilni red — tega je govornik obširneje tolmačil — je bil raznim stanovom krivičen, a Slovencem tudi narodno zatiralen. Raztolmačil je dalje tudi novi volilni red posebnim obzirom na Istro. Govornik je priporočal našemu bodočemu poslancu : 1. Razbremenitev dolgov kmetskih posestev. 2. Osiguranje kmetskih domov proti hipotekam. 3. Državne zavarovalnice proti nezgodam. 4. Odprava zemljiškega davka in uvedenje davkov od dohodkov. 5. Znižanje vojaške službe. — Koncem je omenjal umazane agitacije nekih prodanih duš v tem okraju za Bennatija; ožigosal je italijanske kandidate v I. volilnem okraju po škodah, ki so jih že napravili Slovencem Istre. Podal je tudi izjavo, da ne more sprejeti kandidature v IV. volilnem okraju — kakor mu jo neki ponujajo sicer pomotoma — ker stoji na stališču, da je najbolja stvar v narodni borbi dobra disciplina. On je neupogljiv pristaš narodne organizacije. Ta je proglasila kandidatom za naš volilni okraj prof. M. M a n d i ć a. Tega kandidata naj topleje priporoča in prosi, naj dne 14. maja — ki bodi vsem praznik — vsi oddajo svoje glasove M. Mandiću! — Za besedo se je oglasil dalje
Tovarna pohištva v TRSTU
ulica Ma Tesa
itev. 46
zaloga Piazu - -Ros&rio it. 2
KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
Denar
zamorejo dobiti osebe vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol.
(Dalje na 4. strani.)
ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torreate St. 34 (t novi lišr
„£Ua nuova cittt di Crieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud s blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
Komisije in zastopstva
===== Informacijska pisarna. =====
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd, itd._
PHVA ZALfcOGA VINA
UMBERTO ZTTCCO
TRST — ulica Tfadano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski rsfoik po 78 sto t. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo ls Omlilja po 80 st liter; rszun tega
Mera finih likerjev v buteljkah. "VB
SPECIJALITETA Refoikiz Iirfet (U Iutifo TiiogndoT) njiičao pristen 31 Hotelih.
Pošilja tudi os do«. — Jamči za prlatnott lastnih pridelkov. Za gostiln Kari« — ^^ ^^ cene po dogovoru "Vi
vvaktor & Co.
via Torre Bianca 28 - T R S T - via Torre bianca 28
Prvi tržaški zavod za uničevanj e podgan, miši in mrčesov.
Gotovo pokončanje stenic z lastnimi (Usinfekcijskimi aparati
Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov.
I pohištvo
solidno in elegantno
«ar po zmernih cenah "Kar
Rafaele Italia
TR8T — Via Malcanton 7
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Hajv*pe*neje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH
revmatizmu in protrni
TEKOČINA GODINfl
K 148. Is
od 4
fekarnaejsr : Sf. 3Ml in ]8Sipl Mili,Mani ,jR IgoC, fmcttt.|
aliprsti aatecipsžM piBjUii DMb 1 K frsnko|j
Str&n IV
»EDINOST« štev. 128
V Tr3tu, dne 10. maja IS 7
HOTEL BALKM
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne.
fSđftS HOTEL BALKM
g. Josip Pangerc župan dolinski. Rekel je : rMoram povdarjati, da nam treba takih poslancev, ki morajo imeti razen vseh drugih sposobnostij, tudi tak značaj, da bodo upli-vjili na pomirjenje slovenskih strank. Ogromne so škode, ki jih pretrpeva slovenski rod v tem mesarskem klanju. Vsi liberalci niso brezverci, in vsi klerikalci niso dobri verniki: to je resnica. Ako me je duhoven razžalil, bom pač reagiral, in ako duhovna žalim, mu dajem pravico, moram dati, da on reagira. Ali to bodi doma, in ne kodi v javnost! Naš mali narod cepiti je vnebovpijoči greh. Gradimo slovansko solidarnost tako, da pride do tega, da bodo Poljaki volili tri Slovence in Slovenci i tri Poljake.
G. župan je dalje priporočal in pojašnje- . val s praktičnimi izgledi korist produktivnih zadrug v kmetijstvu, ter povabil na ustanovo sadjarske ekspedicijske zadruge, o čemer bo razgovor v nedeljo po volitvah.
G. predsednik O 1 e n i k se je zahvalil na obilni in pazljivi udeležbi volilcev ; zahvalil g. sklicatelja shoda in župana g. Pan-gerca za njihove trude in zaključil shod z rživio" na te in kandidata Mandiča.
Vesti iz Kranjske.
Izlet slovenskih „Sokolov" v Prago.
Kakor znano, udeleži se velike mednarodne tekmovalne telovadbe v Pragi tudi slovenska ..Sokolska zveza". Slovenski Sokoli poneso češkemu Sokolstvu v dar krasno izdelano plaketo, katero izdeluje slovenski umetnik, sedaj v Parizu živeči genijalni kipar Ivan Zaje. Sokolom se za izlet v Prago pridruži tudi lepo število slovenskih rodoljubov in ro-doljubkinj.
Dvestoletnica stolne cerkve ljubljanske se je včeraj slovesno praznovala. Skoraj vse hiše stolne župnije so bile tem povodom slavnostno razsvetljene in z zastavami okrašene. Cerkveni stolpi so zabliščali zvečer v čarobni razsvetljavi.	!
Vesti iz Koroške.
Samomor trgovca. Trgovec Ul. Lager v Velenju si je končal sam življenje v Pre-valjah, svojem rojstnem kraju, radi slabega gmotnega položaja. Vsi njegovi dolgovi znašajo baje 400.000 kron.
Vesti iz Štajerske.
Akad. tehn. društvo „Triglav* v Gradcu si je na VI. rednem občnem zboru izvolilo za letni tečaj 1907. sledeči odbor : Predsednik : cand. med. Vinko Tajnšek, podpredsednik : stud. iur. Milko Krašovec, tajnik : stud. iur. Hinko Irgolič, blagajnik : stud. iur, Mihael Stajnko, knjižničar: cand. phil. Jaka Oimermann, gospodar: stud. iur. Pavel Lenarčič, odb. nam. : stud. phil. Josip Pirnat, preglednika : cand. .phil. Jaka Kelemina, in stud. iur. Konrad Šmid.
Poziv bodočim državnim poslancem. Na I. izvanrednem občnem zboru akad. teh. društva „Triglav" v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih pošlje slovenski narod v državni zbor, — naj pripadajo tej ali oni stranki, — da vresničijo v zvezi slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi pogoj Va^!teoa nadaljnega delovanja v državnem zboru.
Ak^emiki stavijo to zahtevo kakor bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti „gost" na tujih tleh.
1 v v
Isce
»n osebo na stanovanje in hrano, ulica Solitario St. 16. vrata 21.
519
pr0(ja gg hišica b tremi prostori na Greti.
Kdinosti".
Naslov pove rInseratni oddelek
510
PnČtrii «ff!7 v dobrem stanu, pokrit, za enega I ■ UOIIII "Ufc koDja, pripraven za kako pošto na deželi, se proda po zmerni ceni. Natančneje se izve pri Ivanu Kr.ivos, sedlarju v Gorici na Kornju štev. 11.	5-20
Bvrtfitf) Qp radi odpotovanja hi^a s prostranim I I U Ud	vrtom in zdravo pitno vedo. Na-
slov pove rInseratni oddelek Edinosti".
Gospod star 50 let sr^ei™
niti z gospodično ali udovo staro od 40—50 let z nekaj tise 5 kron premoženja. Ponudbe, ako mogoče s sliko pod „Vjekoslav" do 15. junija, poste restante, glavna poŠta, Trst.	515
V/%V/ KJ IG O VEZNIC A /\v/%
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Forporella št. 5 - ml Via delia ganite
TRST
CORSO ČL 4
GORICA
corso Verfli 45
M. dal
Elastični ovitki wM\ ali črni za trtne cepice
I.a vrsta krou 25 50 \ II a „ ■„ 23 50 J Za k,1°gr'
BUS Pošilja so tudi na deželo poštnim povzetjem.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kalcorSno koli vrsto oglasov sprejeme .Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. Ifc (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edincst",
Giovanni Sardotsch & Co
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli)
Trst. ulica Vincenzo Bellini štev. 5. Trst
(ogel San Spiridione (hiša Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. Specijaliteta: steklene stvari in por celane za kavarne in gostilne. — Zmern
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu
GUALCO Trst Ulica S. Servolo
X TOVARHH CEHI m PREŠUStilH PLOŠČ. X
: Xe boji se konkurence.
Usojam si naznaniti Vašemu Blagorodju, da sem otvoiil v Kabrežini štev. 142
novo trgovino
z modnim in konfekcijskim blagom
V zalogi imam
BOGATO I? BERO gotovih oblek za moške in dečke, volneno blago in bombaževino, perilo, pletenine (maje), nogovice, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice, ovratnice, robce, dežnike, klobuke Itd. itd.
Z ozirom na svojo dolgoletno izkušnjo v imenovani stroki ter z ozirom na direktno zvezo, katero imam z najboljšimi viri, zagotovljam Vaše Blagorodje, da bom lahko izvrševal vsako cenj. naročilo točno, natanjčno in po zmernih cenah.
Se toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani
DRAGOTIN FURLAN
Nabrežina št. 142
tvo in tapetarije M?
bogati izberi, neprekosljive solidnosti in elegancije
— se vdobi pri — — —
(naslednik: G. Mla Tone eiEsomo Jttacerala ulica M' Acpdotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1.	Cene, ki so splošno priznane za ugodne,
jjjrjg BjB^lHBSI^^HBIHBBfllBSBBfllB^^^^^ffi^lRS
V gostilni „Al Bivio"
——— pri sv. Ivanu ——
v Nižini tramvajske postaje, vrši se vsaio nedeljo ju prazni*
javen ples
na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki Orkestron. — Izbrana vina; Dreherjevo pivo I. vrate. — Točna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik
Nazarij Grižon.
r
MALI OGLASI.
n
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat Teč. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. --— Plača se takoj.	— JL

Kdor Izvtn Tr«1« plsmono noročl kak „BALI OOLAS »sije Cenar v naprej, ker drugače ne bo njegov oslae objavljen ri osebe poznan« Upravi lista.
Tarifa Je natisnjen« na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo Ubfco preračuni, koliko mu Je plačati e te«, da pretteje beeede Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal ..INSERATNI ODDELEK" Informacije edino le, če be pleme priložena znamka zm odgovor
Ljudska kuhinja Llovdovega arzenala je
na prodaj. Naslov pove nInseratni oddelek Edinosti^
Cimaimo se gospoda na hrano in stanovanje O prejme pri slovenski družini. Več pove „Inseratni oddelek Edinosti".	495
I....S...A	ženskih oblek išče delo,
Izurjena šivilja m. bemic
Trs t, ulica Industria št. 653, L nadat., levo._
Edina zaloga v Trstu ^tSjn
škorklji štev. 23. Priporočam za obilni obisk, posebno gospodom krčmaijem in družinam, razprodaja na drobno in debelo. Cene nizke. Gregor Koruza. a04
Kleparske vajence \n%
Ponziana 638.
išče Anton Per-ulica 503
|f!A|A .a|!q repa s Kranjske, je v vseh let-VVISIU ZUlju nih dobah ▼ zalogi Josipa D o I C i Č, ulica Sorgente 7t telefon 1465.
Pnhi&tun 8vetl° ali temno, se prodaja; po-■ UBHOlvU polne sobe in ponasesu komad.
Isbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica farneto 12 [nasproti Okr. boln. blag. A. G a 11 i c
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, Tla delle Omhrelle št. 5
Guido e ttgo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speilcijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono Št. 84-7. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono št. 84 7
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih G do 8 metrov.
- (Mljanje predmete?, H se iemlieio na potovanje In prevajanje blaga na ?ss proge.) =
Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
JB0T Edini tržaški zavod za S VACUMCLEANER".
Čiščenje in shranjevanje prepkoh a«™
s*- Točna postrežba in nizke cene.

Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho
— (s parnim obratom)	~
xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx
TRST - ulica Farneto štev. II - TRST
s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU.
Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Močenje pana na par. — Perfektno likanje zagrinjal z modernimi statvami pO 40 atot. komad. — Čisti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhpa pogrmjala itd_po najnovejšem zistemu, z največo natanjčnostjo in brižnostjo.	Cene Jako nizke.
ndiemanie in dostavlianie na dom. — Naročila se sprejema samo v uUol Farneto itev. 11
J*
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanje, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo se iopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Samo za malo ćasa!|— |Samo za malo časa!
Prodaja izgotovljenih oblek
za otroke in odrasle
v velikej izberi in po vsaki meri
v prodajalnici ul. Farneto 5
(Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila taKa cena v Trstu Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali!
Motocikli in trikolnice za prevažanje.
nomen
__Dospejo v kratkem ^M
Najokuaneja eleganca in lahkota, prosti tek, da ae spravi kolo v tek na mestu, caravnosten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo, — možnost, da se premaga lahko vBako reber — -----1— vxx»xcz ————